Naročnina mesečno	Cek. račun: Ljub*
25 Din, zu možem- ^^F	^^ ^^^ ^ ^^^	^^ ^^ ^^ Ijana
Btvo 40 — ne- ^^^^ ^ ^^M V	V	U ^^M ^^m 10.349 га
deljsko izdaja ce- ^^^^^^	^^Л U	Ш ' Вн^ Sarajevo 7563,
loletno 12« za ^^^^^^	Ш
i4o Dir ^	ш	ш
Uredništvo je »	U prava: Kopitar-
Kopitar jevi ul.b/UI ^^^^^ ^^^^^^^^	^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^	^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	МЛћНЕ
Brezmadežna mati novega rodu
Blaženi Fra Augelico se je vsekdar, preden je slikal svoje čarobne prizore, zbral v globoki iskreni molitvi. Tako bi se morali ini zbrati v duhu in se očistiti, ko govorimo o Brezmadežni in obhajamo Njen praznik.
Brezmadežno spočetje je ideal, ki je edinstven v verski miselnosti narodov, je to motiv, ki najgloblje posega v etično, kulturno in socialno strukturo človeškega rodu, svojo pravo ilustracijo dobi, če jo osvetlimo z zgodovinskim dejstvom izvirnega greha.
Izvirni greh: otrok božji odtrgan od Boga, pahnjen iz njegove bližine, omračen njegov razum, zlomljen polet njegove volje, človek uklenjen v »drugi zakon«, ki nasprotuje »zakonu duha«, vse gorje človeštva, njegova propalost, socialne in etične zablode, Sisifovo delo vzgoje, ki naj kolikor toliko vzravna človeka, vse to je v zvezi z izvirnim grehom. Človeški rod, človek je zastrupljen v svojem korenu. Narodi v svojih pripovedkah in bajkah obravnavajo na severu in na jugu, na vzhodu in na zahodu tragični motiv padca človeka iz nebesnih višin, otroško naivno pripoveduje Indijanec v Severni Ameriki, da je prvi človek začel najvišjemu bitju nagajati in da se radi tega pri ustvarjanju ne posreči vse tako lepo kot je bilo zamišljeno. Grki so oblikovali motiv razprtije med človekom in Zevsoni v bajki o Prometeju, ki je za kazen prikovan v železne verige na Kavkaz.
O padcu človeka so si narodi ohranili tradicije, a o Brezmadežno spočeti je prineslo vest šele krščanstvo. Proglasitev Brezmadežno spočete pomeni vero v večno mladost človeštva. Od prvega početka je bil Bog zasnoval ta ideal, ideal neskaljenega otroštva božjega; nam vsem je bil Bog to vzvišeno zvanje namenil, toda čas zlate dobe in večne mladosti je bil za človeški rod kratek. V Mariji pa je ohranjen čisti vzor prvotne misli božje v človeku. Brezmadežno spočetje je od prvega početka pravi protest proti sterilnemu materia-lizmu, ki nam zija nasproti iz vseh socijalnih, kulturnih in etičnih zablod zgodovine in ki je zadobil v današnji dobi posebno gnusno obliko industrialnega kapitalizma iu bahate evolucijske znanosti, omejenega nacionalizma in zmehaniziranega demokratizma, tako da je naša sodobna kultura začela postajati muzej mrzlih okamenin.
Tu pred nami se pojavlja mahoma vzor Brezmadežne, ki nam priča prelom z okovi grešnosti, ki stre glavo kači kot simbolu vse nizkosti in sebičnosti. Ta simbol vzvišene duhovnosti nam zašije v našo zgolj snovno civilizacijo, v brezupno tegobo naših velemest in tovarn, v našo miselnost, ki je polna blazira-aosti, uživanja željnosti in sebičnosti.
Brezmadežno spočeta je nam mladcem pravi ideal, priskutili so se nam »junaški« ideali atletov, blaziranih športnikov, rekorderjev, napoleonskih herojev, ki merijo svojo veličino sžtmo po številu mrtvih nasprotnikov, dvignili smo svoje oči do duhovne veličine Brezmadežne Device, ki smo jo zazrli šele v luči razodetja. To bitje je bila pripravna deviška zemlja, v katero je Bog vsadil svojo mladiko. Ona je bila tista, ki je zajela v svojem deviškem telesu božji rod, bila je tista, ki je spravila božjo naravo v krvni obtok človeškega rodu. Odtod izvira preporod, odtod izvira novo življenje, odtod prihaja obnovitev Človeštva, odtod popelje pot v raj, izgubljen po izvirnem grehu, narodom, ki ne začno svoje obnovitve s tem božjim virom, je zapisana smrt. Mladina ve za to veliko skrivnost in ker ве zaveda svojega poslanstva, da prevzame nekoč vodstvo svojega naroda, ker ve, da mora ta narod, če naj živi, ohraniti kot božji narod, zato se zbira okrog Matere vsega duhovnega življenja, okrog Marije. Od nje se hoče naučiti one skrivnosti, kako spraviti v obtok naše kulture božje sokove. Mladina dobro ve, da je narod zapisan smrti, če ne vzraste v skrivnostno vez s Kristusom, v skrivnostno Telo Kristusa, srce tega Telesa pa je Brezmadežno spočeta, Mati vseh milosti. Ce hočemo postati pravi voditelji naroda in mu utirati pota v boljšo bodočnost, moramo postati predvsem Marijini otroci.
V ponedeljek 8. decembra
ob petih: Calderon:
„Skrivnosti sv. maše"
v opernem gledališču (ne v Unionu)! Cene iste.
Neuspeh Italije na vzhodu
Turčija odklanja tesnejše zveze z Italijo — Zmerne izjave Ruždi beja
Rim, 6. dec. ž. Soflijsikemu poročevalcu agencije Štefani jc preti svojim odhodom i/. Sofije dal turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej izjavo, ki jo prinašajo vei fašistični listi. Ruždi bej se zahvaljuje italijanski vladi za prijateljski sprejem, ki mu je bil prirejen v Rimu. Prava, da je nanj Museoliiai napravil velik vtds. O Grandi ju je samo dejal, da se jc /. njim posvetoval v prisrčnem tonu. Zahvalil se je italijanskemu kralju za njegovo veliko pozornost.
Glede na politična vprašanja je Ruždi bej dejal: »Turško-bol garskii odnosa j i so na dobrih tleh in postajajo vedno bolj intimni. Z zaupanjem gledam v bodočnost. Vesel sem, da so tako kralj kakor vse stranke, vse široke mase naklonjeni Turčiji. Moj powet v Boligarij.i ni imel nobenih tajnih ciljev. Naši <xlno.šaji so /. Bolgarijo že davno urejeni. Moj obisk je imel namen, da pridem v stik z bolgarskimi zastopniki.
Izjavil sem že, du turško-grškii pakt zavzema važno mesto v turški politiki in more se smatrati za eno iizmcd največjih nalUh političnih podlag. Morem povedati, da bo spomladi predsednik Kemal paša obiskal Atene. Turško-,Krško prijateljstvo je v skladu s težnjami Kemal paše in vseh političnih vodij turškega naroda. Temu prijateljstvu ciljev ni treba skri-
vati, ker je turška zunanja politika prežeta s težnjami, da učvrsti prijateljsko sodelovanje s sosedi. Tako je treba razumeti prijateljstvo ne samo z Grčijo, ampak tudi z Bolgarijo, ki je najbližja turška soseda.
Države, ki niso sosede Turčije, laluko vedo, da je turška politika orientirana proti Rimu in Moskvi. Ta politika imu čvrst temelj. V Rimu mi je bilo obljubljeno, dn bo zunnnji minister Grandi obiskal Ankaro.«
Zanimivo je, da se Teufik Ruždi bej m podrobno bavi-1 z od noša j i med Italijo in Turčijo, čeprav je dal to izjavo zastopniku italijanskega tiska. Napravil je kompliment Italiji s tem, da je dejal, dn je turška zunanja politika orientirana proti Rim«. Ni pa opustil reči, da je ]x>liti-ka Turčije orientirana tudi proti Moskvi. Z nobeno besedo ni pojasnil, kako se more spraviti obojo v »klad. Tega pojasnilu niti fašistični tisk ne dodaje, kateremu je to izjavo dal Teufik Ruždi bej. Italijanski tisk tej izjavi tudi ue pripisuje nobene važnosti, niti ji ne pridodaja komentarja.
Teufik Ruždi bej je bil zelo rezerviran v svojih izjavah, ko je bil v Rimu. Tudi sedaj so i-talijunski časnikarji, ki so prišli za njim v Sofijo, ostali praznih rok. Teufik Ruždi bej se je omejil samo na to, da se jc zahvalil za
„Žitno Mussolini -toda dajte nam kruha
Veliki nemiri stradajočih v Gornji Italiji
ti
Rim, 6. dec. ž. Iz privatnih vesti, ki prihajajo iz Italije, se vidi, da vlada v Italiji velika brezposelnost in beda. Posebno se to čuti v poslednjem času. odkar je Mussolini pričel z prisilnimi ukrepi za znižanje plač. V Turinu je prišlo do velikih uličnih demonstracij. Brezposelni delavci so demonstrirali pred prostori fašističnega društva in klicali: »Zivio Mussolini kolikorkrat hočete, toda dajte nam kruha!«
Po vsem Turinu so nalepljeni plakati, na katerih je napisano: »Ali kruha za nas, ali Mussoli-nijevo glavo!« Te demonstracije so se v sredo in v četrtek ponovile. Aretiranih je bilo okrog 400 delavcev. Vse mesto je razburjeno. Mnogo tujcev je
odpotovalo, leda ne prostovoljno, marveč prisiljeno po policiji, da ne bi videli, kaj se godi.
Demonstracije se je udeležilo 3000 do 4000 •ie-.avcev. V sprevodu so peli pesem »Bamliera nossa«. Fašisti so bili prisiljeni deliti kruh zaston), da hi vsaj začasno pomirili delavce. V Modeni in Luganu je velika skupina delavcev navalila na vojaški voz, obložen s kruhom in ga oropala. Več delavcev je bilo aretiranih.
Rim, 6. dec. ž. 1. oktobra letos je znašala to-naža brezposelnega brodovja 525.191 ton zaradi težkih gospodarskih razmer. Istega dne je znašala tonaža nezaposlenega angleškega brodovja, ki je osemkrat močnejša, samo 800.000 Ion.
Megla, hi ubija
V Belgiji se je pojavila skrivnostna megla, ki je usmrtila do sedaj nad 50 hudi in mnogo živine
Bruselj, 6. decembra, kk. V dolini Meuse se je zgodila strašna katastrofa. Naenkrat se je začela s strupom nasičena megla razširjati po celi dolini, vdrla v delavske domove in zahtevala veliko število mrtvih. Širijo se fantastične govorice o stotinah mrtvih in omamljenih. Po dosedanjih informacijah se je dalo ugotoviti, da je podleglo strupenim plinom 50 oseb, in da jih je bilo v rešilnih vozovih prepeljanih okrog sto v okoliške bolnišnire. Vzrok te nesreče je do sedaj nepojasnjen. Nekateri trdijo, da so težki tovarniški plini sosednih jcklarn in kemičnih tovarn povzročili zastrupijenje ozračja v toliki meri, da je megla poslala težka in začela padati na zemljo. Drugi zopet zatrjujejo, da s« eksplodirali rezervoarji, kjer so bili shranjeni strupeni plini, vendar je ta razlaga nepovoljna in nemogoča, ker sc v bližini nc nahaja nikako vojaško
skladišče. V bolnišnicah so ie začeli secirati trupla usmrčenih, tmla do sedaj se ni posrečilo analizirati kakovost plinov. Po-zvana jc bila iz Bruslja posebna komisija izvedencev, katerim se bo posrečilo razčistiti to skrivnost, ki jc zahtevala toliko nedolžnih žrtev. Očividci, ki so prihežali iz okuženega ozemlja, pripovedujejo, da so videli, kako se je jela nad dolino zbirati na enkrat neka zelenkasta megla, ki je vidno padala v dolino ter začela siliti v domove. Ljndje na ces ah in na ulicah so padali kot muhe brez vsakega krika. Najbolj ogrožen je okraj Engis, kjer je bilo 14 smrtnih slučajev. Tudi v Fleumalleu je položaj zelo kritičen. Ljudstvo beži trumama iz doline žalosti ter goni seboj domače živali. Mnogo živine je poginilo po hlevih. Megla še vedno leži nad dolino. Oblasti so podvzele korake, da opusto-šeni kraj razkužijo.
Interesantna zveza med češkimi in madžarskimi socialisti
Madžarski soc atisti dobivali denar iz Češkoslovaške
Budimpešta, 6. dec. Madjarska telegrafska agencija javlja: List »Magyar Orszag« objavlja danes dokaze, da pošilja češkoslovaška socijalno-demokratska stranka gmotno podporo madjarskim socijalnim demokratom. List priobčuje faksitnile korespondence med prvakom madjarske socijalne demokratske stranke Karamyjem in prvakom češkoslovaške socijalno demokratske stranke Souku-pom. V pismu z dne 23. maja t. 1. prosi Кагату Soukupa za materijalno podporo, češ da je stanje madjarske socijalno demokratske stranke katastrofalno. Po drugi strani pa da se baš zdaj nudi uprav sijajna priložnost, da se nekaj ukrene in obrne pozornost inozemstva na Madjarsko. V tem pismu pošilja Кагату Soukupu nekatere podatke o nadvojvodi Otonu, o kalerem misli, da bi mogli biti koristni. Кагату piše, da bi objava teh podatkov vsekako odjeknila v svelu, vendar prosi Soukupa za diskrecijo, ker bi mu bilo neprijetno, če bi njihov zaupnik v legimistični stranki zaradi tega trpel. On misli; da bi biio najprimerneje ob javiti to v novembru, ko bo Oton polnoleten in ko se bodo razmere na Madjarskem poslabšale. Naše razmere, pravi Кагату, so vse težje. V stranki vladajo nesporazumi in razprtije, naše moči so iz-
sprejem; kakor to stori vsak tujec, Iri pride v Rim, je tudi on Mussolini ja imenoval velikega poli tika.
Sicer se vidi, da je bil Teufik Ruždi bej zelo oprezen in ni hotel pred italijanskimi časnikarji dati izjav o tistem, kar je te d ti i rekel v intervjuvu poročevalcu pariškega »Tenipea«. Ta intervju je italijanski tisk samo delonK, rep reduciral, ker mu ni bil po volji, ker jc Teufik Ruždi bej naglasil, da želi biti Turčija z vsemi svojimi sosedami v miru in da se država, ki je dosegla svoje narijonnlne težnje, ne more spuščati v revizijonistične igre, nego mora čuvuti obstoječi status quo in učvrstiti mednarodno pacifistično sodelovanje.
Sofija, 0. dec. or. »Mir« poroča, da je jugoslovanski poslanik dr. Aleksander Vukčevič odpotoval v Belgrad, da poroča svoji vladi o sprejemnem nastopu ter izroči jugoslovanskemu kralju i»o-zdrave bolgarskega vladarja, kot se mu je naročilo pri nastopui avdijenci. V tukajšnjih diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje, da je to potovanje isto tako v zvezi z načrtom ministra za /.uuauje zadeve dr. Marinkoviča, da obišče grško vlado. -Mir.-pristavlja, da je namen potovanja dr. Mariukovita iti dr. Beneša v- Atene jasen, ker ima Jugoslavija pravico zvedeti, koliko resnice je na jtoročilih e italijanski aktivnosti v Rimu, Atenah iu Aekarl.
črpane. Morajo se izzvati izpremembe, drugače bo vse izgubljeno.
V svojem odgovoru omenja Soukup neko manjšo vsoto, ki da je bila izplačana madjarski socijalno demokratski stranki, za katero pa ni bilo izdano potrdilo. Zastran nadvojvode Otona misli Soukup, da bi bilo treba sporazumno dogovoriti se, kako naj se uredi ta zadeva. Bilo bi nepopravljivo, pravi Soukup v svojem pismu, če bi se s polomijo te afere doživel poraz ali pa tudi samo delen uspeh, ker bi to učvrstilo Bethlcna tako v državi sami kakor tudi nasproti inozemstvu.
»Magyar Orszag« prinaša nato faksimile pisma nekega ^lrugega madjarskega socijalnega demokrata, v katerem la zahteva, naj se bolje organizira razpečavanffe glavnega organa madjarske socijalno demokratske stranke »Nepszave« na Slovaškem, ker je bil dozdaj uspeh tega lista na Slovaškem enak ničli.
Dunajska vremenska napoved. Mirno, na mnogih krajih megleno vreme bo trajalo še dalje. Pričakovati je, da se 1ч> polagoma oblačnost povečale tudi mi višinah. V pondeljek 1» morda nekoliko tople j b.
Poostritev hurza proti Slovencem
Gorica, 6. dec. kk. Dosedanji goriški preteki odvetnik Dompieri, je bil nenadoma proslavljen v Ravenno. Za novega prefekta je bil imenovan Tiengo, dosedaj prefekt v Piacenzi. V tej zvezi se je dobro opazila daljša avdieuca goriškega tajni ka fašistične stranke pri Mussoliniju, ki je glasom izdanega uradnega komunikeja odobril smernic goriškega fašija. Odstranitev Dompierija in isto časna javna pohvala Mnssolinijeva fašističnemu tajniku v Gorici pomeni, da se bo osirejši kurz proti slovenski manjšini nadaljeval.
Seja vlade
Belgrad, 6. dec. AA. Od 11 do 13.20 se f« vršila danes pod predsedništvom predsednika mi nistrskega sveta in ministra za notranje zadeve ge, nerala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Na seij so razpravljali o tekočih zadevah.
Zanimanje za naše proizvode v
ji	tu
Španiji
Belgrad, 6. decembra. AA. Po poročilu naaift zastopnikov v Španiji, se kaže na španskem trpu veliko zanimanje za proizvode naše države. Posuli no dober bi bil trg na Španskem za jabolka, suht slive, perutnino, živo in zaklano, živino, les U fižol. (
Dragocene najdbe v Pompejih
Rim, 6. decembra, kk. Iz Pompejev se poroč,. da so pri izkopavanju našli izredno bogato zalogo zlata in srebra, ki daleč presega vse dosedanje najdbe. V kleti bogate hiše v Via Abu-ndanzia so zadeli na skrinjo, okoli katere je ležalo vse polil« zlatih in srebrnih predmetov. Našli so številne zlate, bogato izcizelirane zapestnice, tri pure težkih uhanov, mnogo prstanov z dragimi kamenji, zlate ovratnice ter zlat in srebrni denar iz časov republike Ln cesarstva. Našli so tudi popolnoma ohranjeno zlato kuhinjsko posodo za štiri osebe, zlate čaž> ter velike in majhne krožnike in sklede, srebrne vilice, žlice, srebrni lonec za kuhanje, srebrna ogli-dala. srebrne kipe, stekleničke za dišave in mnogo drugega. Vsa vrednost se do sedaj niti po teži ne da preceniti.
Italijani ne smejo v Avstralijo
Camberra, 6. decembra. A A. Avstralski minister za notranje zadeve jc zavrmil prošnj«. italijanskega udruženja v Avstraliji, naj Ivi dovolil izkrcanje 68 Italijanom iiz Neaplja, t Italijanov sc je vendarle tajno izkrcalo.
20 milijonov poneveril
Pariz, 6. decembra. AA. Redaretvo jc prijelo ravnatelju trgovinske banke in upravitel ja franeos-ko-roanuiiiskega kreditnega zavod.' Lavala. Njegove poneverbe presegajo 20 milijonov. Lavul je bil po vsej priliki samo slamnati mož ustanovitelju poljske banke Danov-*kega. ki jc pobegnil.
Omejitev priseljevanja v Ameriko
Washington. 6. decembra. A A. Tmigroci j-
ska komisija poslanske zbornice jc biki odi-veščena o tem, da namerava predsednik Združenih držav omejiti priseljevanje. Ameriškim konzulom Ivo naloženo, naj odklonijo potne listine vsem onim osebam, ki bi mogle pasti mi breme javnih uradov. S tem ukre|vom bo število brezposelnih do konca letošnjega proračunskega leta, t. j. do b. I9M zniiižanr ah 135.000 tujcev.
Dve brezuspešni konferenci
Umiranje razorozitvene komisije — Nasprotstva pri gospodarski konferenci
Reševanje Evrope je težavno
Pretekli teden
V zunanji politiki
■e pretekli teden prinesel nekaj zelo dragocenih razjasnitev. Prvič se je ugotovilo, da se je italijanska diplomat ična oienziva >proti vzhodu* in »proti Podunavjur, ki jo je napovedal predsednik italijanske vlade v svojem rimskem govoru, zn enkrat izjalovila. Sestanek v Angori, kateremu je sledilo potovanje madjanskega predsednika vlade v Berlin, nato sestanek med italijanskim in sovjetskim zunanjim ministrom, končno potovanje turškega ministra za zunanje zadeve v Rim in Sofijo so napravili odločen vtis, da se pod zaščito Italije ustvarjata dve skupini držav, ena na vzhodu, druga na severu, ki bi bile zvezane ined seboj preko Rima in preko Sovjetov. Ruždi bejeve izjave v Sofiji ter napovedim obisk dr. Marinkoviča in dr. Beneša v Atenah in morebtiti celo v Turčiji so dokazale, da italijanska namera ni usipela ter da z« enkrat ne bo novih državnih zvez, ki bi ogrožale status qlio v Evropi in posebej še varnost jugoslovanskih meja.
Na drugi strani je pu neuspeh gospodarske konference v Genevi, ki se je pečala osobito s krizo poljedelskih držav, dokazal, da evropski sporazumi za enkrat niso mogoči, ter da Je Mlini izhod, od katerega se more pričakovali rešitve, bil podan od strani jugoslovanske vlade. Slednja je namreč sprožala in dosledno zastopa misel, da so potrebne tesne gospodarske zveze med poljedelskimi in industrijskimi državami, ki bi druga drugi prepustile svoje domače trge s pomočjo čisto posebnih samo za nje veljavnih carinskih prednostnih tarif.
Zadnji teden zapušča vtis, da gospodarski problemi nadkriljujejo politične.
V Jugoslaviji
je dobita dravska banovina novega bana v osebi goap. dr. Drago Marušiča, odvetnika, bivšega člana jugoslovanskega odbora v Londonu in eksperta za Primorsko pri naši delegaciji na mirovni konferenci. — Praznik ujedinjenja se je praznoval širom kraljevine z velikimi svečanostmi ter nasproti zunanjemu svetu manifestiral naše narodno edinstvo in nerazdružliivost.
Pri Mali untauti opažamo večji smisel tudi za gospodarsko sodelovanje. V tem pravou je sestavljena izjava češkoslovaškega finančnega ministra dr. Engliša. da je Češkoslovaška sedaj pripravljena sprejeti in dobrohotno razuiotrivati predloge svojih poljedelskih zaveznic gg odpravo gospodarske krize . Uspešno napredovanje v tej smeri je samo otežkočeno, ker se Romunija ne more ustaviti na kakšni tra ni politični formuli, ter se mukoma približuje absolutističnemu režimu. Iz političnega življenja sla bili izločeni dve zelo markantni osebnosti, Maniu in Vintila Bratiano.
Na Balkana
moramo razen uvodoma omenjenih potitičuih dogodkov še posebej podčrtati, da se v Bolgariji politični umori nadaljujejo z neizprosno logiko in pre-preču ejo normalen potek poizkusov za sporazum med slovanskimi narodi na Balkanu.
Pri severnih Slovanih so se dogodile važne spremembe. Poljska je dobila novo vlado na podlagi volitev, ki so zagotovile maršalu Pilsudskemu neomejeno kontrolo nad državnim zborom. Stalna in močna vlada je na Poljskem neobhodno potrpbna ravno sedaj, ko bo morala mla<ia republika braniti svoje meje proti Nemčiji in svojo kulturo proti razjeda'očemu boljševizmu. Položaj Poljske bi bil mnogo bolj trden, ako bi bila dala eno ministrstvo zastopniku ukrajinske manjšine, ki se čuti upravičeno zapostavljeno in nezadovoljno. Po sovjetski Rusiji odmevajo izjave, podane na tako »vanem industrijskem procesu, ki je odkril vso gnilobo ruskega gospodarstva.
Med latinskimi narodi opažamo nemirna razpoloženja. Kraneoska vlada, kateri je predsedoval Tardieu. je-,morala demisijo-nirati, ker se je čutila potreba po večjem in bolj složnem sodelovanju vseh strank za politično in gospodarsko obrambo francoske države. Španska se še vedno zvija pod težkimi posledicami,slabega gospodarstva, slabotne brezkrvne in neodločne vlade ter stalnimi socialnimi nemiri. Španija niha med diktaturo in revolucijo. Italija je posnela od sovje-tov še tajno policijsko organizacijo, ki je že začela delovati in našla zadnji teden celo vrsto protifašističnih kompletov ter odkrila neverjetne korozijske škandale med vodilnimi fašističnimi pristaši. Od mnenja, da je cela Italija navdušena pripadnica fašistične ideologije, se je vrhovno vodstvo stranke zopet povrnilo k svojemu prvotnemu stališču, dn mora biti fašizem borben predvfcem tudi na vznotraj.
Naša soseda Avstrija
je dobila novo vlado, ki je kompromis zmernih meščanskih strank, ki pa vendar predstavlja zelo posrečeno akcijo proti nacionalističnim strujani. ki so hotele podjarmiti Avstrijo. Novi zvezni kancler dr. Ender je zelo prikrito izrazil svoje simpatije do Nemčije, tako da za enkrat vprašanje »Anschlussa« ne bo važno, posebno ker ima nemška država trenutno mnogo gospodarskih vprašanj rešiti. Vendar se lahko smatra, da se je z nemško pritožbo, vloženo pri Društvu narodov proti poljskim nasilstvom nad nemško narodno manjšino, že začela ofenziva Nemčije proti vzhodnim mejam.
Anglosaksonski narodi so bili la teden zaj>oelpm z notranje političnimi problemi. Velika Britanija je uspešno nadaljevala indsko konferenco v Londonu ter prišla do zaključka, da se mora indsko cesarstvo spremeniti v federalno obliko s pravicami britanskega dominjona. Preprečila se je tudi grozeča splošna stavka premoga rje v radi pametnega zadržanja obeh prizadetih strank. Zedinjene države Amerike se borijo proti naraščajoči brezposelnosti, katere tudi zelo optimističen govor predsednika Hooverja na državni zbor ni bil v stanu zmanjšati. Posebno važno je, da je Amerika načelno odbila vse evropske prošnje za posojilo ter namignila tudi nemški državi, da bi bilo iluzorično upati na revizijo Yot*ngovega reparacijskega načrta.
Raioroiitvena konferenca t Genevi Je popolnoma odpovedala.
Zagrebška vremenska napoved. Oblučno, zmerno hladno, nestalna
2eneva, 6. dec. Revija »Pax« priobčuje zanimive komentarje o konferencah, ki so se zadnje tedne vršile pri Društvu narodov, in kojih namen je bil vpostaviti zopet zdrave razmere v Evropi tako na političnem kakor na gospodarskem polju. Deset let je bilo za evropske države potrebnih, piše revija, predno je Evropa spoznala, da se morajo vse države sestati na veliki mednarodni raz-orožitveni konferenci. To je znamenje obupnega položaja, v katerem se nahaja evropska povojna miselnost. Vseh prošlih deset let se je ugibalo, če se naj razorožitev izvrši takoj in da bo s tem že dana najboljša garancija za varnost, ali pa če je najprej potrebno z vsemi na razpolago stoječimi sredstvi poskrbeti za varnost, nakar se naj dekre-tira splošna razorožitev. Mimo tega vprašanja še niso mogle države.
Diskusija se je sukala okrog pojina armade. Ali spadajo tja samo vojaki, ali če se morajo všteti tudi policija in pa militaristična društva in rezerva. Odprto vprašanje. Nato so se diplomati vrgli | na vprašanje zmanjšanja vojnega materijala. Kako? Niti ena razun Nemčije ni pristala na to, da bi se uničil materijal in prepovedalo izdelovanje novega. Preostane omejitev proračunskih izdatkov. Na to so vse države pristale, ioda kmalu so ludi vse spoznale, da je la rešitev smešna, ker do sedaj še nobena država ni objavila resničnih izdatkov za vojno. Kako se naj vrši kontrola? Pri tej težavi so se delegati razšli in pustili za seboj i resolucijo, v kateri trdijo, da je sklicanje konfe- j
Berlin. 6. dec. kk. Nemški državni zbor jc danes na seji, ki je trajala nad osem ur, končal debato ter se je ob 6 zvečer začelo glasovanje. Stavljeni so bili trije predlogi. Prvi predlog je zahteval, da se ukine zasilna odredba, s katero se ima izvesti sanacijski program vlade. Pri tem glasovanju je vlada dosegla nepričakovano veliko zmago. Glasovalo je 293 poslancev proti predlogu, zanj pa 253, tako da znaša večina za vlado 10 glasov.
London, 0. dec. ž. - Daily Maik prinaša dopis svojega posebnega dopisnika iz Bukarešte, ki se glasi:
V ponedeljek 8. decembra bo kralj Karol dokončal šest mesecev svojega novega vladanja. Njegova naloga je težavna On je našel Romunijo kot žrtev velike gospodarske, politične in moralne krize. On dela osem do deset ur dnevno. Drugi pa morajo delati po njegovem zgledu. Kralj Karol stanuje v palači v ulici Calea Victoria v srcu Bukarešta. Samo dva oddelka od tistih prostorov, v katerth je stanoval Karol I., porablja današnji kralj. Mala delovna soba služi za sprejemanje, velika pa je knjižnica, kjer predseduje kralj ministrskemu svetu.
Kralj Karol II. sam pa dela v tretji najmanjši sobi in najbolj skromno opremljeni v vsej palači. Poleg delovne sobe ima v tej palači še spalnico in kopalnico. Vse pa je enostavno opremljeno.
Ravno sedaj odhajam od kralja Karola II., ki mi je naklonil čast, da me je sprejel. Bil je v uniformi svojega gorskega strelskega polka. Uniforma je zelo slična angleški kakhy-uniformi. Na vprašanje o dnevu njegovega kronanja ini je kralj odgovoril :
»V Romuniji pripada kronanje tradiciji, katere čuvanje je zvezano samo z znanimi lokalnimi
Bukarešta, 6. dec. or. Gradbeno ministrstvo javlja, da so pogajanja med Bolgarijo in Romunijo za zgraditev novega inoslu čez Donavo pri mestu Gjurgjevo prekinjena. S tem padejo tudi vsi upi. ki jih je stavila v ta načrt poljska vlada, ki je nameravala najti suho pot do egejskega morja Nasprotno |>a se govori v gospodarskih krogih, da se jc začelo ravno zaradi lega lifuspoha novo veliko zanimanje za most med Jugoslavijo in Romunijo. Načrt je že star, ker se je prva tozadevna pogodba podpisala že 1, 1914. Načrt se ni smel uresničili vsled velikega pritiska velesil. Potem je slediln vojna in po 16 letih se je zopel izkopal iz arhivov Spomladi ipga leta 4'n 'Ivo komisiji raziskovali donavsko obrežje in sta našli, dn bi se ta veliki mednarodni in za gospodarski razvoj oboli dežel zelo važen most najbolje obnesel pri Brzi Palanki,
renče potrebno vsaj za leto 1932., Uspeh je torej
komaj viden in za odkritosrčnega pacifista, ki vidi zopel vojno nevarnost nad Evropo, naravnost porazen.
Nič večjih uspehov ni imela gospodarska konferenca, ker se ni bilo mogoče zediniti o načelnem vprašanju, če naj se države najprej sprijaznijo na političnem |x>lju potom evropske federacije, ali pa če je bolj koristno, da najprej ustvarijo gospodarsko skupnost, na kateri bo mogoče ustvariti politično strpljivost. Toda hote ali nehote, stalno so se vmešavali v diskusijo, ki bi imela biti čisto gospodarska, tudi politični oziri. Gospodarski položaj na vzhodu je obupen. Polje ne more več preživljati človeka, ne v Romuniji ne v Jugoslaviji. Kmet ni organiziran za tako krizo, in kreditna sredstva niso na razpolago, kjer pa so, pa pod pogoji, ki morajo kmetijstvo uničiti. Kdo naj da 24% obresti za poljedelska posojila, kot se dogaja v Romuniji in Jugoslaviji. Prizadete drža-I ve so stavile vse svoje upanje v medsebojne gospodarske pogodbe, v katerih bi si dovolile čisto izjemne ugodnosti za izvažanje in uvažanje svojih pridelkov. Nakar so naenkrat pristopile velike države in vložile svoj veto. Prinesle so seboj argumente iz mednarodnega prava, češ da v sedanjem položaju ni mogoče dovoliti izrednih ugodnosti, ker vse trgovinske pogodbe predvidevajo, da imajo države podpisnice ista prava kot vsaka i tretja država. Konferenca je sestavila dolgo listo [ pogojev, ki bi se naj morali izvršiti predno bi
Dalje je bil vložen predlog nezaupnice narodnih socialistov, ki je imel namen, spraviti socialne demokrate, ki indirektno podpirajo vlado, pri njihovih volivcih v zadrego. Cenlrum pa je vložil zahtevo, da se la predlog narodnih socialistov kot nedopusten ne da na glasovanje. Debata o tem predlogu je bila zelo burna. Končno je bil sprejet z 298 proti 233 glasovom predlog centroma, s katerim se predlog narodnih socialistov proglaša za nedopustnega.
dogodki. Kronanje se mora vršiti v Alba Juliji. Datum kronanja je odvisen od okolnosti. Ono na noben način ni najnujnejši problem romunski, ker je zvezano z velikimi stroški, na katere pa sedaj ni megoče misliti, ker so država in državljani poklicani, da na vseh koncih šledijo.
Vprašal sem kralja, če je tako ljubezniv in mi da izjavo za »Daily Maik. Dejal je:
»Imam posebne zveze z Anglijo, ker je moja mati Marija hči Anglije. Z Anglijo sem se bojeval na fronti za skupno stvar. Ko moram sedaj nadaljevati obrambno borbo za čuvanje miru in gospodarsko življenje, niti najmanj ne dvomim, da bo veliki britanski narod ludi nadalje na naši strani. Vse, kar zahtevamo od njega je to, da se malo potrudi nas spoznali, spoznati naše probleme, ki so dostikrat tudi problemi Anglije.«
Nj. Vel. kralju sem postavil precej oprezno vprašanje, ki se nanaša na njegovo aktuelno osebno zadevo, to je vprašanje položaja njegove bivše soproge kraljice Jelene, od kalere je ločen od leta 1928. Odgovor kralja je bil odgovor človeka, ki je premagal težko bol in ki se je dvignil nad otožno«!: »To je znano legalno stanje in nimam ničesar dodati.« Pozneje so mi dali odgovorni ljudje razumeti, da smatra kralj ločitev kot definitivno.
kateri nasproti leži na romunskih tleli vasica Tzi-ganas.
Vojaški izvedenci so bili mnenja, da bi bilo pclrebno prenesti most malo više na ?rlo Kladovo— Jurme—Severin. Po vesteh, ki se širijo med gospodarskimi krogi, izgleda, da je bil vendarle sprejet prvotni načrt in da se bo z deli kmalu začelo. Po obstoječem |iroračunu hi znašali gradbeni stroški približno pol milijarde dinarjev. Delo je projeci-rano z» tri leta.
Ta mest, če se bo v resnici postavil, bo zelo važna gospodarska proga, ki bo vezala na najkrajši progi Poljsko in tislalo severno Evropo z Jugoslavijo in z morjem. Zato je zanimanje zanj tudi v mednarodnih krogih vellknnsko, ka;- jo povsem razumljivo.
bilo mogoče misliti na udejstvitev želja poljedelskih držav. Delegati so se vrnili vsak v svojo domovino ne da bi bili le količkaj doprinesli k izboljšanju bolestnega stanja vzhodnoevropskega kmeta. Ce bodo vzhodnoevroj>ske države čakale na pomoč mednarodnih konferenc, bodo prej podlegle strašni logiki revščine.«
Zato je prav, pristavlja revija, če se vzhodne države ne dajo pustiti motiti v svojem delu od šundra mednarodnih konferenc, ampak nadaljujejo organizacijo gospodarske skupnosti. Društvo narodov bo inorda celo pripravljeno financirati te |5oskuse, kadar bo videlo prve uspehe. Tudi vodilni politiki, ki delajo za politično zbližanje evropskih narodov, so v srcu že naklonjeni tej zamisli, ki je prisila od vzhoda, ker morajo priznati, da bi gospodarske zveze znale vendarle dobro vplivati na politično pomirjenje.
Praga, 6. dec. d. V tukajšnjih krogih se zelo komentira članek, ki ga je napisal francoski trgovinski ataše v Pragi za francosko glasilo paciti-stov »La Paix«. V tem članku se odlični diplomat bavi z gospodarskimi odnošaji ined Češkoslovaško in Jugoslavijo ter pristavlja, da je Češkoslovaška samo spočetka bila nenaklonjena ideji medsebojnega izmenjavanja poljedelskih in industrijskih pridelkov, toda tla je sedaj pripravljena za pogajanja. Dozdeva se. tla je članek oficijelno inspiriran, ter da |>omeni pristop Češkoslovaške tudi k gospodarski mali antanti, ki sc je ustanovila na konferencah v Sinaji in Belgradu.
Dr. Korošec v Belgradu
Belgrad, 6. dcc. 1. Danes je prispel v Belgrad bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec, ki je predsedoval seji ožjega izvršilnega odbora Glavne zadružne zveze. Na tej seji se je razpravljalo o zakonskem načrtu o kmetijskih zbornicah.
Načrt o gospodarskih zadrugah
Belgrad, 6. dec. I. Zakonski načrt o gospodarskih zadrugah je izdelan in sc je poslal vsem crgaiii7«acijaiii, da izrečejo svoje mišljenje. Načrt doleča ustanovitev vseh vrst gospodarskih zadrug: kreditnih, konsuninih, živinorejskih, kmetijskih, strojnih, prodajnih, stanovanjskih, zdravstvenih zadrug, zadrug za zavarovanje in slično. S tera zakonom se vsa tozadevna zakonodaja izenači. Zadrugo lahko ustanovi sodem oseb z omejenim ali neomejenim jamstvom. Sedem zadrug lahko sivori zvezo. Gotove vrste zadrug lahko delajo tudi z ne-zadružniki. Zadruge bcnlo uživale številne ugodnosti.
Barthou sestavlja novo vlado
Pariz. 6. decembru, kk. Doumergue je po Pnin-carejevl odklonitvi, da bi sestavil novo vlado, naprosil senatorja L o u i s a Barthoua, intimnega sodelavca Poincarejevegn, bivšega ministrskega predsednika in vočletnogu predsednika reparacij-ske komisije. Barthou je (»redlog sprejel z običajnimi pridržki in obljubil, da bo dal končni odgovor jutri. Njegovi izgledi so v političnih krogih ne cenijo previsoko. Poskusi 7. raznih strani, odriniti Brianda, so povzročili pri strankah lPvioe in sredine Iako oster protipokret. da je celo Barthou danes, ko je zapuščal Elizej, izjavil, da smatra Brianda in Tardieuja za dva nosilna stebra vsakega novega kabineta.
Pritisk velesil na Italijo
Pariz, 6. decembra, kk. Z ozirom na opeto-vane d oni a nt ije italijanske vlade, da si prizadeva dobiti večje kreditp v Franciji in Združenih državah, objavlja danes >Newyork Tinicec informacije, da sta ameriška kakor tudi francoska vlada porabili Izredno nujno italijansko denarno stisko za to, da pritisneta na Rim v vprašanju razorožitve in prisilita Italijo, da se no odrečp samo zbližanju z Nemčijo in Rusijo, temveč da predvsem tudi opusti svojo zahtevo po pomorski pariteti s Francijo, Kakor doznava o tem Vaš dopisnik, se razgovori o tom ne vodijo vpč v Parizu, temveč v Londonu, dasi gre najbrže skoro izključno samo za francoski denar.
Zakaj sta bifa aretirana Betloti in Bonnomi
Rim, 6. dec. ž. O vzrokih aretacije bivših ministrov Bellottija in Bonotnija se je zvedelo, da je omenjena dvojica poslala kralju obširen inemo-rial, v katerem naglaša težko stanje Italije, kot krivca ]>a proglaša fašizem. Za to vsebino je zvedel Mussolini in je dal oba bivša ministra takoj aretirati in ju deportirati.
Poljsho-liiovsha pogajanja
Kovno, 6. dcc. kk. Ker je poljska vlada pristala na litovski predlog, se bodo poljsko-litovska pogajanja začela 15. decembra v Berlinu.
KARL MAVEVI SPISI V SLOVENSKEM PREVODU: NOV ZVEZEK!
I. knjiga: Križem pO Jutrovem, II knjiga; Po divjem Kurdistanu, izšle že v celoti, vsaka po štiri zvezke po 13 Din, cela knjiga vezana v polplatno 65 Din, celo platno 70 Din. Obseg knjige do 650 strani. Od III. knjige: Iz Bagdada v Stambul sta izšla dva zvezka: 1. zvezek: Smrt Mohamed Emina in sedaj II. zvezek: Karavana smrti. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Dr. Davorin Kolšek
je prevzel po pokojnem dr. Branku 'Žižku
ordinacijo v .Velenju.
Kako živi Karel II.
Vtisi angleškega časnikarja — Kraljeve izrave
Most med Jugoslavijo in Romunijo
Stroški so proračunjeni na poJ miljafde Din.
Internactonala brezboštva
Svcb^rfomisleci in komunisti v bratskem objema
Pariz, 6. dec. fr. Tukaj je ravnokar zboroval mednarodni kongres svohotlomiselcev, ki se je končal s sprejemom dolgega manifesta, naslovljenega na vse narode. Konec manifesta je zelo informativen, zato ga objavljamo dobesedno:
»Interuacionala svobodomiselcev pošilja svoje goreče in borbene pozdrave komunistični internacionali in internacionali rdečih sindikatov ter slovesno izjavlja, tla se mednarodni pokret svohodomiselstva smatra za bistven del mednarodnega delavskega revolucionarnega gibanja. Interuacionala svobodomiselcev se bo trudila, da zbere na svoji bojni črti vse sile za uspešen razredni hoj, da se bo borila vztrajno irt neustrašeno za velike nauke Karla Engelsa in Lenina. Tako ho na svoj način prispevala f
k temu, da se razvoj zgodovine pospeši ter da čim prej pride tlo zatluje razčistitve, ki ho osvobodila proletarijat. ki ho iztrgala človeštvo iz suženjstva kapitala, uničila kapitalistični družabni red in tako omogočila, da se ustvari nov socialni in gospodarski red. ki ne bo poznal več verskega praznoverstva, ker ga bo i zrn val tlo korenin. Tako bo človeštvo enkrat za vselej osvobojeno otl verskega opojnega strupa. Najsvetejša in najbolj častna naloga svobodoniiselstva je, braniti domovino mednarodnega proletarijata, to se pravi sovjetsko unijo, ter po svojih močeh prispevati, da se čim preje ustvari svetovna zveza sovjetov.<r
K temu ni treba pristavljati nobenega komentarja.
D ve zmagi nemške vlade
Blamaža narodnih socialistov
Iz krize v krizo...
Premišljevanje zagorskega rudarja
Zagorje, G. decembra.
Ni še konec premogovne krize. Še vedno ne delajo rudarji kakor druga lela. En delavnik v tednu je Se vedno nedelja; 15. in zadnjega pa v kuverti denarja, da ne veš, ali bi plačal mleko ali bi nesel k trgovcu ali k čevljarju — vsak bi rad, pa ni...
Miklavž je bil reven — kako naj bogato obdaruje, ko za najpotrebnejše manjka, Rudarji se menijo o trinajsti plači — imenujejo jo »nabavni prispevek . Pn jo samo v željah. Menda je druga skupina rudarjev vložila zahtevo ali prošnjo zanjo — pa, kakor čujemo — zaman I
Delavci podjetja Duklć pa so na delu v petek in svetek. Širokotirna železnica je skoro že dosegla separacije. Že male lokomotive vozijo po novem nasipu, odkoder jih bo v kratkem izpodrinila velika nornialnotirna. -.Slogradt je zgradil ob separi-
ciji nove ogromne stavbe, na katere vlačijo s pomočjo škriftfevja nove stroje, ki so dosedaj ležali razstavljeni po tleh. Tuji monterji hodijo okrog, razbijajo, vrtajo, privijajo; domačini pa jim smejo stre-či in mešati beton za vzidavanje strojev. Premog bo šel kar po strojih v visoke shrambe, odkoder bo sam letel v spodaj nastavljeno vagone. Le par mašinistov bo potrebnih, da bodo pretikali vzvode in namesto strojev mislili.
Rudarji nove naprave opazujejo z zanimanjem, poslušajo razlage, kako bo šlo — pa mislijo, mislijo.
: Kako bo pa na postaji? Na rampah? Ali jih tc in sestavljajo vlake za na postajo? -oumlhwya bodo podrli? Kam pojdejo delavci? Kam pojdejo tisti, ki na separaciji rinejo hunte in sestavljajo vlake za na postajo?« In teh je precej. In čakajo, kdaj začno iti stroji, kdaj jim bo naznanjeno, da jih družba več ne rabi. In 100 jih bo na cesti. Ali je letošnja krizo samo uvod v še hujšo krizo? Pred
meseci so bili odpuščeni nekateri samci in taki, ki imajo doma posestvo, ali bodo prišli sedaj na vrsto poročeni, katerih imetje je le kopica otrok? Upanje imamo na otvoritev novega rova na Lokah — pa kdaj bo še to? Ali naj ta čas kamen ližemo? Pa še ta ni naš!
Veseli nas napredek in moderne naprave — toda; ako p« nas le naprave v službi kapitalizma pehajo v brezjtcselnost in iz nas naprav)jajo berače, jih gledamo s strahom.
Ali bo TPD znala to krizo rešiti na človečanski način? Ali bo znala in hotela zaposliti vse, ki jim stroji groze prevzeti delo in zaslužek?
Danes praznujemo rudarsko slovesnost svete Barbare! Od lanskega praznovanja do letos smo doživeli veliko težkih dogodkov. Kako bo zanaprej? Pogled v bodočnost je teman, negotov. Ko bi naši gospodarji bili krščanski in dobri kot sv. Bartbra!
Ob četrlstoletnici
plodnega dela
Danes in jutri slavi St. Vid nad Ljubljano pomemben jubilej, namreč 25 letnico, odkar je prišel tja kaplanovat sedanji župnik in dekan, g. duii. svetnik Valentin Zabrct.
Ni to običajna proslava vnetega dušnega pastirja. temveč na široko viden jubilej moža, ki je globoko vtisnil pečat svoje krepke osebnosti ne le svoji župniji, temveč vsenm okolišu in kateremu se ima St. Vid v veliki meri zahvaliti, da je danes ena prvih slovenskih župnij. Jubilant je doma iz osrčja Gorenjske, s Primškovega pri Kranju, kjer je bil rojen dne 30. avgusta I. 1875. Po posvečenju I. 19C0. je služboval nekaj let kot kaplan po raznih krajih, nazadnje na Jesenicah, meseca decembra 1. 1905. je bil |>a premeščen za kaplana v St. Vid nad Ljubljano. Tri leta nato jc umrl dotedanji /upnik g. Malovrh iu njegov naslednik je postal Zabret, jioznejc je bil pa vzpričo svojega plodo-nosnega delovanja jx>čaščen še z dekanatstvoni ljubljanske okolice in naslovom duhovnega svetnika.
To je na kratko službena pot današnjega jubilanta: preprosta na zunaj, a bogata in plodna na znotraj, kajti mož je prinesel v to lepo in važno župnijo ljubljanske okolice docela novo življenje in kamorkoli pogledamo, povsod zadenemo na njegovo krepko, ustvarjajočo roko. Ob svojem prihodu v St. Vid je našel tu sicer na vzunaj že dokaj razširjen organizacijski aparat, toda vse to društveno življenje je bilo že precej olesenelo, enolično in brez globljih ciljev. Zabret je to takoj uvedel, kakor ludi potrebo, da opre svoje vzgojno delo na mladino in z njo presadi vso svojo župnijo. V okrilju B. P. Čitalnice je ustanovil najprej telovadni krožek, ki je postal potem poleg sličnega jeseniškega zibelka poznejšega slovenskega orlov-stva. Temu odseku je pa potem sledila organizacija za organizacijo, prosvetne, gospodarske in politične. lako so nastali drug za drugim plodovi njegove neusahljive iniciiative in nezlomljive vztrajnosti: Orliški krožek, Ljudska knjižnica, Slov. kat. izobraževalno društvo v Dravljah, Hranilnica in posojilnica, Električna strojna zadruga ter razne nabožne in politične organizacije, izmed katerih deluje večina še danes nadvse uspešno. Razen tega je v teku svojega pastirovanja predvsem prenovil mogočno župno cerkev, preložil župnišče, povečal pokopališče, sodeloval pri zidanju monu-mentalne šole in si pridobil največ zaslug pri graditvi novega velikega društvenega doma, v načrtu pa iina že tudi graditev lastnega hranilničnega doma Skratka, na katerokoli polje pogledamo, povsod naletimo na sadove jubilantovega dela. zato mirno lahko rečemo, da je današnji mate-rijalni in duševni St. Vid v pretežni večini delo župnika Zabreta.
Tega se Šentvidčani tudi v polni meri zavedajo, zato mu bodo pokazali danes in jutri svoio hvaležnost in udanost tudi na zunaj, obenem bodo pa prosili Boga, naj ga jim ohrani še dolgo, dolgo pri vseh njegovih krepkih močeh.
Proslava sestoji iz podoknice, ki se vrši nocoj ob 19. uri iu pri kateri poje domači moški zbor, župan Babnik pa govori poklonitveni govor. Jutri popoldne ob pol 10 je v Ljudskem domu slavnostna akademija z godbo, recitacijami, lovskimi točkami, govori, pozdravi raznih korporacij in organizacij.
Slov. misijonarka s poti v Indijo
Pismo misijonarke dr. Miriam Založnik
V Indijskem oceanu, na ladji »Californiac, 7. novembra 1930.
Novembra mesecu «1110 poročali, da sc je profesorica dr. Miriam Zalaznik odločila za misijonski poklic in da je odpotovala v večji družbi misijonark v Indijo. Kdor le nekoliko pojmuje težave misijonskega poklica, hkrati pa tudi vzvišenost [>oklica, mora jiač občudovati heroizem slovenske intelektualke, ki je zavrgla udobnosti tega sveta in se posvetila službi božji.
Cujmo, kaj in kako piše s pota na misijonsko pisarno:
Prav iskrene jjoalrave s širnega, daljnega morja. Zares smo že daleč od dragih domačih, čez dva dneva bomo dospeli v Bombay kakor se nadejamo. Marseille smo sicer zupustili s (»recejšnjo zakasnitvijo, ker naš |>arnik »Californiti. radi neugodnih vetrov ni utegnil pripluli v marseillesko luko. Namesto zjutraj med 6—7, je pristal v pristanišču po-|H>!dne nekako ob 4. Ob (i smo se vkrcali in bi bili morali oditi ob |>olnoči. Pa je bilo vreme še preslabo. Drugo jutro nas je j>resonetilo z najlepšim vremenom in ob 7, ravno ko se je pričela sv. maša, smo se začeli zibati. Res je ljubi Itog dober, ki pošlje sicer težave, pa tudi moč, da jih premagamo. Tako je tudi zame bilo združenega s tem j»olova-njem marsikaj neljubega, skoraj vse sestre so bile bolne, dve zelo hudo, vendar pa je bil vsak dan ožarjen z najlepšim veseljem, s sv. mašo na krovu. Moje sestre, ki so še vse jako mlade 111 so prvič 11a morju, so doživele seveda marsikatero presenečenje. Vendar smo imeli doslej kar najlej)še vreme. Le nekega večera je začelo liti in je vso noč deževalo. Ob vhodu v Rdeče morje smo začeli čutiti vročino, ki raste in raste. Danes prav za prav ni hujše.
Naš parnik ni nikjer pristal, izvzemši v Port Saidu zunaj luke. Ker smo imeli le poldrugo uro na razpolago, nas večina ni šla v inesto. Nn parniku pa tudi ni pripetljajev, ki bi bili kaj j>osebnegu.
Z^aj pa naj odgovorim še na Vaš list od dne 18. oktobra, ki me je kot pozdrav iz domovine tako zelo razveselil. To me je res ganilo, da me hoče spremljati na moji poli v novo življenje lako velikodušna požrtvovalnost. Vem, da je to velika žrtev, če mi hočete poravnati celo jiotovanje. Sprejmem to s prav tako iskreno hvaležnostjo kot globoko ob-
39 enodružinskih hišic
Maribor, G. decembra.
Stavbena zadruga Železuičarska družina- je, kakor znano, pokrenila novo stavbeno gibanje za gradnjo eno- in dvodružinskih visokopritličnih stanovanjskih hišic. Požrtvovalni možje, ki so bili zraven, so si znali najti jx>trebnega kredita ler ili preko ovir in ležkoč, ki so se jmjavljale. 30 interesentom sa se parcele v magdalenskem predmestju že dodelile; akcija za postavitev teh visokopritličnih stanovanjskih hišic je že v toliko napredovala, da lahko računamo s tem, da se prihodnje lelo vsi interesenti naselijo v svoje lastne domove. Upati je pa, da bo ta hvalevredna stavbna akcija zajela še večji krog interesentov in da bo njen uspeh znatna ublažitev še vedno trajajoče stanovanjske krize. Je to lep primer spodbudne zasebne iniciative na polju gradnje novih stanovanjskih hišic
SredišCosahe iaiaic Г!7.
je glazba. Je oni, ki jo zna ustvarjati. Tudi Vi lahko postanete godbenik potom naših poučnih pisem, ki jih dobavljamo kupcem naših instrumentov brezjilačno. Zahtevajte nemudoma brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?«
MEINEL & HEROLD
tvornica glasbil iu harmonik,
prodajalna podružnica Maribor št. 107
Skrivnosten kovčeg
Murska Sobota, 5. decembra.
Iz Beltinec poročajo: Na tukajšnjo železniško po.stajo je prišla neznana oseba. S seboj je imela kovčeg, katerega je oddala nn vlak. Neznančevo obnašanje je bilo nekam čudno. Vse kretnje so izdajale razburjenje in nemir. Vzbujal je splošno ]>o-zornost. Za zadevo je doznalo tudi orožništvo. Kovčeg so ml pri i in našli v njem 23 kg saharina. Od-pošiljatelj ni označen.
Istočasno s tem dogodkom se je detektivom posrečilo izslediti v Markiševcih sled za lihota]>ci, ki so v veliki meri vršili dobičkonosni posel tihotapljenja. Krivce so aretirali in odpeljali v zapor.
ZNIŽANJE CEN!
čuteno odgovornostjo. Stroški znašajo okoli 850 mark nemških, okrog 12.000 Din. Da mene vse to napolnjuje s hvaležnostjo in veseljem, jc samopo-sebi umevno. Priznam Vam pa, da več kot vsa ma-terijelna pomoč mi pomeni zavest, da stoji za menoj narod s svojim zanimanjem, s svojo ljubeznijo in s svojim navdušenjem za iste ideale. Ce ta žarek razsvetljuje mojo pot, se mi zdi, da ne bom nikdar omagala. Prav v tej zavesti velike skupnosti je zame vključeno toliko tolažljivega, da me skupno z neomejenim zaupanjem v GosjKKla napolnjuje 7, odločnim j>ogumom za — kot mislim — Irnjevo pot misijonskega delovanja. Prosite zlasti Gospoda, da me napolnjuje z veliko |x>žrtvovalnostjo!
Ce jirejmete to pismo, vedite, da sem srečno dospela v Bombay; oddala ga bom tik pred odhodom 7. ladje, baje bo prilika, da neki »Mail Bootc (poštna ladja) vzame pismo s seboj.
Že danes se veselim Vaših nadaljnjih vrstic. Oglasiti se Vam hočem, kakor hitro mogoče. In upam, prav kmalu.
V Gospodu vdana
M. Miriam Zalaznik.
Priobčujemo lo pismo, ker iz njega zveni iskrena ljubezen slovenske intelektualke za misijonsko delo med Indijci, pa tudi zato, da pokažemo današnjemu izmaterijaliziranemu svetu, da je iz krščanstva porojeni heroizem še na delu, in da opozorimo vso javnost na težkoče, ki so združene že samo s pripravami za misijonsko delovanje. Že jiotni stroški so ogromni. Naša dolžnost, ki živimo stalno v domovini, pa je, da ne pozabimo na našo rojakinjo in da nanjo mislimo in da jo na njenih težavnih potih spremljamo, |>okažimo s tem, da molimo za uspeh njenega dela in da po svojih močeh :udi materijelno žrtvujemo, da ji delo olajšamo. Obljubili smo ji. da ji povrnemo potne stroške, znašajoče • našem denarju približno 12.000 Din. Okrog 5000 dinarjev smo v ta namen že nabrali: prosimo nadaljnjih darov, ki se bodo priobčili v »Slovencu«. Ne smemo biti samo ponosni na naše misijonarje, v svojem ponosu jih moramo tudi podpirati. In .in la način j>ostanemo tudi eami misijonarji.
Darove je pošiljati na škofi'ski ordinarijat v Ljubljani ali pa na Misijonsko pisarno v Ljubljani^ Semeniška ulica 2.
KLOBUKE
▲ HI K
..PETO Vi A", Dunajska cesta l. p
gladke, razne dlakaste, trde (polcilindre) -športne ter športne in zimske čepice samo zadnje novosti v barvah in oblikah nudi v lepi izberi specijalna trgovina klobukov in čepic
M. BOGATAJ prej Pok
LJUBLJANA, Stari trg štev. 14
Sprejemajo se popravila Cene ?merne !	Solidna postrežba!
Primorska izgublja
slovensko učiteljstvo
Za kazen iz domovine.
Kazensko so bili premeščeni tile slovenski učitelji: Šuli.goi Josip iz Grahovega v Kalabrijo; Filli (Filič) Andreana iz Lanišč v Kalabrijo; Živec Frančiška iz Dutovelj v Ligurijo; Carnelli Amalija iz Hrenovice v Molise; Fakin-Frigato Marija iz Povirja na Beneško: Gregoretič Anton iz Rodijka na Sicilijo; Rozman Marija iz Šmihela v Abruzzi; Pertot Rafael iz Lokve v Kalabrijo; Trošt Josip iz Košana na Sardinijo; Cucat Roza iz Nabrežine na Beneško; Jurca-Lovrečič Albina iz Postojne v Marche; Pirano Leopolda iz Hruševja v Kalabrijo; Ažman Ana iz Postojne v Kalabrijo; Muškovič Marija iz Poreča v Apulijo; Sček Breda iz Umage v Kalabrija; Rtrtar Bogomil iz Račic na Sardinijo; Katanec Gizela iz Jabla.ni.ce na Beneško.
Požar uničil domačijo
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 5. doc.
V	noči od 3. 1111 4. I. 111. je nastal j>ožar v Pod-ložali občina Ptujska gora pri posestniku Jeza, p. d. Dolšek. Ogenj je bil najbrž |>odtaknjen. ker so ljudje že spali. Ko je hči slišala prasketanje ognja, je rekla očetu, da nocoj pod kotlom tako drva |>okajo. Oče gre gledat, pa vidi, da je vse v ognju. Fant je spal v hlevu, komaj ga je priklical, da ni zgorel. Sam se je inočno opekel, da je moral v ptujsko bolnišnico. — Zgorelo je 10 svinj, kobila /, žrebetom, nekaj goveje živine, vse gospodarsko orodje, vsi vozovi, tako <la ni ostalo drugo ko |>a streha na stanovanjski hiši. v stanovanju je ludi vse zgorelo. Nesreča je tem večja, ker je bil za malenkostno vsoto zavarovan. Orožniki preiskujejo vzrok j>ožara. Ljudje, dajle se boljše zavarovati I Dobrini ljudem pa priporočamo, da siromaku pomagajo. Kdor hiiro da, dvakral da.
Šoštanj, 4. decembra.
V	Lokovici je v sredo izbruhnil |iožar. Tovarniškemu delavcu Kovaču, p. d. Rizmanu, je zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Pravijo, da je hi! dimnik jx>čen in je plamen prasknil skozi razpo-klino in užgal dotikajoče se leseno ogrodje. Nn pomoč so sicer prihiteli gasilci iz Družmlrja, vendar radi pomanjkanja vode niso mogli prepričiti jiožara, ki je do lal uničil hišo in j>rizidano gospo-
larsko nnalnnlp. Zavarovalnina je mlnimaln«
PEČ.
Darilo ne stane nič, ker se samo izplača.
Božična prodala
samo od 6. decembra do 6. januarja.
Pri plačilu v gotovini IO®/« božični popust ali
na obroke pod ugodnimi pogoji.
»Zephir« d- Subolica
tvornica peči in emajla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik &Fritscb, Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard
Slovenci v Kartovcu
Karlovec, 5. decembra.
Mnogim Slovencem je še dobro v spominu lanski Božič, ko nas jc obiskal preč. g. Doktoric in ob tej [rriliki smo imeli sv. mašo s slovensko pridigo. Tudi za Veliko noč smo med Hrvati slišali slovensko besedo in pesem — in sedaj za Božič se nam spet nudi prilika, da vse to šo enkrat do-živimo, da se nam vsaj ta dan — najlepši dan leta — misel povrne nazaj v mladostna leta pod tjmnači krov, da se obudi vse ono nežno, kar sjx>minja nn najlej)šo dobo našega življenja.
Božič je tu in pripravljamo se spet, du zaori naša slov. božična i>esem. da slišimo besedo duhovna, ki oznanja prihod Odrešenika, da se spet po tolikem času zedinijo naše misli in naša srca v božjem hramu, da se te dni človek pripravi za borbo v nadalje, ln kako lahko nam gre vse lo
PRAVA KOLINSKA ClKORUA
pripravljanje od rok, da na čim svečanejši način praznujemo praznike?!
Cisto z bratsko ljubeznijo nas je sprejela žup-na cerkev sv. Trojice in njen preč. g. j>. Bence-tič, bivši gvardijan. Kako nas on rad ima in nam gre v leh ozirih na roko bodisi sedaj, ko se spet pripravljamo ali pa že obakrati prej. Daje nam direktive, sam o|>ozarja na eno in drugo — pa še to, pa še to treba — mi pa samo kimamo z glavo, ker smo brez besed, videč njegovo gorečo in veliko ljubezen za nas Slovence. Naj 11111 bo na tem liiestu izrečena zahvala za vse dobro, kar nam je napravil, a goreče ga prosimo, naj nam ostane tudi v nadalje tako naklonjen in dober.
Natančnejši spored božičnih sJavnosti bo še pravočasno objavljen v prihodnjih dneh.
•k Proti zaprtju in hemoroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kot najboljše masužno in domač' zdravilno sredstvo proti
revmatičnim
bolečinam
zobo- in glavobolu, prehlajcnju trganju, za negovanje telesa, usl, osveželosl, okrepitev mišičevja ler živčevja sploh se uporablja
le pol stolello priznana
leuja IKIentol-droženka
francosko žganje
Dobiva sc v originalnih plombi ranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah >n trgovinah z mešanim blagom.
-1- "
DIANA
v'r
■ ':■.. .„• ■ • i 'V/. ' ••" :
visoki WIMPASSING „TROTTEUR" snežni čevlji, docela iz gume z originalno ZIPP zaponko.
Mirna eleganca snežnih čevljev DIANA se prilagodi harmonično kožuhovinastemu plašču, kakor tudi chic-sporlnemu kostumu. Milostljiva gospa, morete jih izbrati popolnoma po svojem okusu : črne, svetlo rujave ali lešnikove barve z, obšitkom iz krimerja ali b a ržu na.
Vsi pravi WIMPASS1NG gumi čevlji unajo na vsakem podplatu s strani ulisnjeno znamko.
Ш	1	Hil	i	in iS
Tovarniško skladišče: .PALMA", Zagreb, poštni predal 226.
Deset minut pri virtuozu Manenu
Med aplavzom, ki je sledil izvajanju Paganiui- ] feve muzike. sva se napotila z Bambičem na hcd- . nik za odrom in čakala pred mojstrovo garderobo, j da se virtuoz odtrga občinstvu, ki ga ni hotelo pu-r-titi z odra. Nisva bila sama: razne slovenske mu-z.ikalne prominence, notoričui lovci za avtogrami (obeh spolov) in poklicni radovedneži so bili tudi navzoči. Bambič, ki in le slikar, ampak ludi poliglot, »i jo nervozno vihal svoje d'artagnanske br-čiee in si najbrž sestavljal v mislih izbran nagovor v španščini.
Odreka vrata se odpre. Pripravila sva papir in svinčnik — Hambič za risan e, јцг, zn pisanje. — Predstavljanje v garderobi v blestečih španskih frazah in že je senor Manen uganil namen najinega obiska. Hambič se je izkazal. Nad vse prijetno je iznenadilo virtuoza, da ga je daleč cd doma nekdo nagovoril v kastilščini.
Postav:] se je v zaprošeno jiozo in se nasmehnil: Izvolita, gospoda, na razpolago sem vama.«
Dovolite, gospod.«- ga vprašam, kako Vam kaj ugajajo naši kraji?
»V kolikor sem jih imel priliko doslej videti t vlaka: očarljivi. Ljubljana je nadvse ljubko mesto.«
Pomeni Ii lo, da doslej Se niste bili v naših krajih?«
Pač, bil sem že in sicer enkrat pred svetovno vojno, drugič tik po prevratu, samo ne spominjam se, da bi bil v Ljubljani. Maribora in Zagreba se na še spominjam. Silno rad bi kdaj koncertiral na Bledu, o katerem sem že slišal toliko lepega, toda «1 mi to v doglednem času ne bo mogoče, kajti ko p na Bledu sezona, moram bili po navadi v Ame •iki. Silno ini je žal.
Kakšen vtis je napravila ua Vas naSa kon-'ertna publika?1
Kol osa len! Občinstvo, kateremu se vidi, da mu io umetnost užitek in potreba, fzrazlto se razlikuje >d večine velikomestne publike, ki poseča koncerte lonajveč radi tnoblesse ob I igo . Vaša publika me 'e zadivila!«
Ali so boste delj časa zadržali v Ljubljani?
>Žal. nemogoče. Šestega decembra imam koncert v Belgradu, potem odpotujem na Dunaj. Na'o e vrnem v Jugoslavijo, da absolviram na petnaj-lega še koncert v Mariboru.
Gospod Manen, Vi ste tudi skladatelj — ali ip še. vedno bavite s kompon i ranjeni?"
Prekinilo naju je trkanje na vrata. Vstopil je ospod, ki nas je nehote spiavil v dobro voljo.
Oprostite,- je vprašal v nemškem jeziku, :;ali bi smel vprašati, katere znamke je Vaša vijolina?« — .Seveda! Znamke Guarneri,« je odgovoril seiior Manen. — Ali je zelo draga?« je nadaljeval neznanec. — »P gospod, zelo zelo draga.« — >Kaj-
iteda, gospod, najmanj en milijon? je navdušeno
pristavil neznanec. — Vsi smo se nasmejali. Zbegal gn ,je smeh, dn je zardel in se v zadregi poslovil.
Gospod Manen, še ves razigran radi nenadeja-nega iuternicRza: : Nadaljujmo, gospoda! Vprašali ste, ali Se kaj koiuponiram. Seveda! Skoraj bodo vprizorili v Berlinu mojo novo opero «Heros>. Pa pomislite, ali ni bizarno, da v moji domovini do sedaj še niso vprizorili nobene moje opere?...
Nemo in patria.. Sicer se pa sedaj pogajam z opernim gledališčem v Barceloni.«
Lužar Fortunat - 601einih
Ljubljana, ii. decembra 1030.
Slučajno smo zvedeli, da je g. banski šolski nadzornik Lužar Fortunat izpolnil dno 5. r? m. eO-lehiieo rojstva.
Tih in skromen kakor je, bi najrajši videl, tla bi o tem nihče ne izvedel. 10 njegovo, sicer vsega priznanja vredno načelo, pa za tako delavne in zaslužne može kakor je Jubilant Lužar, obveljati ne more. Mož, ki ie 40 let deluje na prosvetnem polju, zasluži, da se ga tudi javnost spomni. Na razpolago nimamo j>odrobnih podatkov o njegovem življenju in delovanju, ker ni nikoli obešal svojih tlel na »veliki zvon*, vendar nam je znano, da se je 2e kot mlad učitelj veliko i>ečal s starinoahrvjem, s prirodoznanslvom ln jezikoslovjem. Nekaj njegovih zadevnih člankov je bilo svoj čas objavljenih v Učiteljskem Tovarišu«, Dom in Svetu« in v knjigah Slov. Malice. V Izlakah, kjer je služboval 20 dolgih let, je bil delaven kot čebelica in so vse tamkajšnje zadružne organizacije sad njegovega truda. Pokojni dr. Krek ga je zelo rad imel in ga je tudi spoštoval kot umnega delavca na zadružnem polju. Ni bilo pa prijetno ledanje zadružno delo. ker so mu tedanji liberalno misleči krogi zelo nasprotovali. Marši kako pikro je moral prenesti celo od lastnih lovarišev in od šol. oblasti, ki so bile pod vplivom gonje proti klerikalcem in konsumarjem. Ni se jih ustrašil, zalo pa so mu sedaj ljudje v Izlakah hvaležni in pravijo: Le zakaj ga nismo še bolj pos]u-šati. Leta 1020. je prišel v Ljubljano kot uradnik k tedanjemu višj. šol. svetu. Poy.neje je bil imenovan za okraj. šol. nadzornika v Kranju. PP režim ]>a ga je že po 3 mesecih odžagal. Leta 1924. je bil imenovan za višj. šol. nadzornika. S tega mesta pa so ga kmalu upokojili, ko še niti ni imel polnih službenih let. S tem je bil oškodovan za 15% na službenih prejemkih. Njegovi prijatelji pa niso mirovali in so ga zopet dvignili na inesto oblastnega, sedaj banskega šol. nadzornika. Kot tak posveča vse svoje obširne zmožnosti napredku šole. Niti postavno odmerjenih mu počitniških dni ne izrablja. Kar ne reši v pisarni, dela doma. Ce na koga, tedaj nanj lahko obrnemo verze Simon Gregorčiča: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, lo mož je storiti dolžan-. Tega sc zaveda in tako tudi tlela. Priča o tem tudi lepo urejevani tSlov. Učitelj*, ki ga ne ureja samo, ampak tudi vanj piše. Dalje je predsednik -sMladinske šol. matice«, predsednik Podmladka Rdečega križa in odbornik različnih društev.
Ministrstvo je uvidelo njegovo veliko delavnost, zato ga je že tudi odlikovalo z redom sv. Save IV. razr.
Ob njegovi 60-letr.ici mu želimo, da bi ostal še dolgo let zdrav, čil in delaven na prosvetnem j>olju. ki potrebuje mirnih, preudarnih, prijateljskih voditeljev, ki ne poznajo ne Petra ne Pavla, ampak zgolj le pravičnost. Jubilantu izrekamo prisrfne častitkel
Belokranjski kotiček
Prosvetno društvo v Metliki. Kar čudno ee sliši, pa je vendarle res, da v Metliki prosvetnega društva ni bilo. Zaspalo je pred nekaj leli, sedaj pa ga razmere spet kličejo k življenju. V nedeljo 80. novembra se je vršil ustanovni sestanek, na katerega je prišel od Prosvetne zveze g. Vinko Zor. Z globoko zasnovanimi mislimi in toplo besedo je razodel v poslušalcih resno zanimanje, kar je potrdilo ,burtio ploskanje, s katerim je občinstvo dalo govorniku priznanje. Udeležba je bila jako številna, pač dokaz, da nam je to društvo močno potrebno. Mnogi čutijo potrebo po dobri poučni iu zabavni knjigi, žele si predavanj, zabave in razvedrila. Upajmo, da bo novo prosvetno društvo v vseh teh točkah iskalo rešitve in kazalo vsem pot k boljšemu
Radio! Radio... Malo je pri nas le stvari. V Črnomlju bi še bilo. Tam jih je že lepo število. Metlika pa Se čaka. 5 nparatov je bilo komaj doslej. K tem se jc pridružil sedaj šesti. Ta teden se je oglasil in zapel. Postavil ga je g. Ivan Kržišnik iz Št. Petra pri Novem mestu. Radio znači začetek delovanja novoustanovljenega prosvetnega društva in pomeni zato velik dogodek za vso faro. Postavljen je v pritlični dvorani hranilnice iu posojilnice. Če se nam dobro obnese, nam bo prinesel marsikatero korist in zabavo.
Radio Liubljana«, il. tednik za radiofonijo, š-t. 49. Opozorili bi predvsem na tehten članek, ki bo zanimal zlasti starše in pedagoge, namreč o cvtroku in radiu. — Zanimiv je popis na:večje novejše nemike postaje Miihlacker. — Tega ali drugega bo zanimal pregled znakov za odmore večjih evropskih postaij. Druga vsebina je običajna: program, uvod k posameznim točkam nagega programa prihodnjega tedna, šahov, tečaj, srbohrvaščina, angleščina, polščina, List se naroča po dopisnici na Radio-Lju'bljana, Mahničeva ul. 12.
Medtem je Bambič dokončal svojo skico in jo pokazal virtuozu.
»Dios, conio soy semejantek (Kako sem podoben!) je vzkliknil senor Manen. — Zopet jo nekdo potrkal na vrata ...	M. S.
Marija v adventa
Skozi sveti adventni Čas nas spremljajo Iri ve-fike esebnosti — ena večja od druge v z.gotlovini božje ekonomije: veliki Izaija. mož hrepenenja, »evangelist stare zaveze , šc večji .lanoz Krstnik, predhodnik in mogočni glasnik Zveličarjev. in največja med vsemi deviška božja nevesta in mati — Marija.
Ze prvo adveutno nedeljo smo »e v duhu zbrali v Marijini cerkvi vSaneta Marin Maior . ki se imenuje tudi »pri jaslicalr, v Rimu: z Marijo naj bi iorej advent začeli In tudi dovršili ob jaslicah: tudi polnočnico in glavno sv.daritev na božični praznik obhajamo namreč lukaj. Poseben, Čisto ad-venten značaj ima dalje Marijina mnša r>Rorato<; ('•Rosile nebesa...«, se prične): to so naše Zorni-re, ki so obhajajo v adventu — vsaj v nekaterih rerkvnl' — vsak dan. Mariji je [Kisvečena kvatrna »reda v adventu s svojo zlato inašo ; zlasti pa daje adventu značaj Marijine dobe praznik Brezmadežne, ki prihaja s svojo vigilijo in osmino še do večje veljave. Mati božja ob začetku in koncu, Brezma-ležna v sredi: Marija torej daje adventu svoj polet in značaj.
Saj je pa tudi nekaj fWn naravnega, dn nam *v. Cerkev v svoji liturgiji daje Marijo v toj dobi za spremljevalko. Vprašajmo so le, v Čem je prav r.a prav zmisei adventa. Človek bi mislil; rSaj se je
V л t	II- K-	.„x:i - .,,П[Л k,,wlL. ..... In
las tJtUUSUUK /.r	»mm , i>. o o.t.jo O.... .J., ildi J'
idrešil In sedaj nam vlada s svojo milostjo I Čemu orej pričakovanje in hrepenenje t« — Toda potnl-liino ob lom ugovoru na veliko reeuloo, da »Bog,
ki nas je ustvaril brez nas, nas ne bo zveliča! brez nas . Kristus nas je odrešil tako, da nam je dal možnost in sredstva, da se zveličamo: sedaj je na nos, da lo možnost z danimi sredstvi wtvarimo vsak sam pri sebi. Advent — pričakovanje prihoda Gospodovega — ni le spomin na tiste 'lavno prošle čase, ko so očaki in preroki hrepeneli po Odreše-nikn: v lilurgičnem življenju Cerkve stopi ta idej« celo v ozadje. Cerkev, ki je mati vernikov, goji druge misli. Pojasnimo jih s primero. Pozimi so drevesa gola in zdi se, tla ni življenja v njih; ko pa se obrača na pomlad, začno nastavljati fiopje; pričakovanje in hrepenenje se zbudi v naravi in plane v vso veje: glejte, Io je adveutno pričakovanje prt-rode, pričakovanje novega življenja in pomladi. Podobno je mati z otrokom pod srcem vznemirjena, polna pričakovanja in hrepenenje, ker bo življenje dala oiroku.
S Cerkvijo in vsako dušo v njenem občestvu je podobno. Saj Cerkev ima nalogo prernjali ljudi v otroke božje; in koliko je duš, ki so kot golo drevo pozimi ua vrl u sv. Cerkve, kot drevo, ki komaj še stoji in loliko tla se še loči od debla, ki so ga viharji že iz.ruvali. Zavest matere Cerkve in krščanske duše, tla še ni odrešena, hrepenenje po rešitvi in božjem življenju, ki naj zopet in zopet pride in oživi, kar je mrtvo i v Cerkvi i v krščanski duši — to je predvsem zmlsel in vsebina adventa.
Seduj bomo laže umeli vlogo Marije v advent-neni času. Marija, to je tista plemenit« žena, ki jo je Bog na poseben način pritegnil v svoj načrt odrešenja, da je sodelovale pri učlovočenju Besede božjo lako odločilno, kolikor ie to ustvarjeno biti«
sploh moglo. Odrešenik je hotel postati človeški otrok, pokoriti se je hotel zakonu naraVe, spočet je bil in rojen: ne strašni Bog, ampak pravi Emanuel — >Bog z nami. je postal. Vse to po Mariji: zato sv. Cerkev nikdar, zlasti pa v adventu, ne izgubi izpred oči Matere z božjim Detetom. Božja Mali Marija nosi namreč pod svojim srcem skrivnost; v Njej sc .je učlovečil On, ki jo predmet našega hrepenenja v adventu. Če je advent v prvi vrsti pri-jirava na prihod Kristusov v Cerkev ln dušo po milosti, kdo bi potem mogel biti svetlejši vzor kot Marija, ki je Gospoda telesno sprejela, hranila in mu smela bili resnična, prava mati!
Resnično, skrivnost božjega materinstva je najvišji simbol za bivanje Boga v naših dušah po milosti; da, najgloblja misel 'adventne liturgije leži v tem: postanimo slični božji Materi tako, da Gospoda vase sprejmemo, ga negujemo, da zraste v nas in ga na božični praznik duhovno rodimo.
To misel izraža tudi stara božična kolekta (molitev), sedanja molitev pri vlivanju vode v vino pri darovanju: „O Bog, Iti si dostojanstvo človeške narave čudovito ustvaril in Se čudoviteje preuovil, daj nam ..., da postanemo deležni božje narave Njega, ki se jc ponižal in udeležil naše človeške narave Jezus Kristus Tvoj Sin, naš Gospod .. Ko nam Bog lo veliko milost nakloni, pa moremo vzklikniti .« sv. Pavlom (Marija pa je mogla še veliko bolj!): »Ne živini več jaz. ampak Kristus živi v meni.« S tem smo prišli na cilj advent« In vsega našega življenja.
£Po: Dr. Pius Parsch, »I)as Jahr des Ileiles ', Litur-•»U-.kalender МСМХХХ-МСМХХ VIA
NAHOD odstranja
NOSA L prašek, ki je povsem neškodljiv, ker se ne uživa temveč vdihava (vnos-Ijava). Nosal Vas varuje gripe Kupile si Nosal takoj I Proizvajalec: Lekarna Mr. BAHOVEC Ljubljana.
(Razprodaja
zimske zaloge damske in
moške konfekcije po izredno znižanih cenah
pri
6Нк£Шјам
Prešernova 7-9
Zet Božič ln Novo leto
dobiš najlepše dariiče, kupljeno pri tvrdki z železnino
STANKO FLORJANCIČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Volilen izbora kompletne aluminijaste, emajlirane modre, rujave, sive itd. kuhinjske posode, garniturce za otroke itd
Dr. Dobrojed, ki je prava korifeja v prehranjevalni stroki, potuje sedaj od vasi do vasi. od mesta do mesla in predava. O čem predava? O Pekatetah. Kaj so »Pekatete«? Pekatete so jajčne lestenine, ki jih izdeluje tovarna testenin v Ljubljani. Te testenine, ki se dobe tudi v paketih po yi kg, so zelo redilne, zraven pa zelo okusne in tečne. Kdor po nasvetu doktorja Dobrojeda te testenine pokusi. jih ne more prehvaliti. V naslednjih člankih bomo še innogo pisali o doktor Dobro jedu.	_
MILO „SVILA"
popolnoma belo, čisto
za svilo, volno in fine tkanine
i zborno v toaletne svrhe in shampooing
Smučarji, pozor!
f
Slovite smuči SaiulstrBni in luzem-sko od Din 130 — naprej ter vso potrebščine za šport v veliki izbiri
P. Magdič, Ljubljana
Aleksandrova cesta 1
ZAPRTJE — LENIVOST ČREV so vzrok raznin boleznim. 2—3 Artin-dražeje, vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko, normalr.o izpraznjenje. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina Jkatlje po 8 Din zadostuje za 4—6 krat.
10 GRANDS PRIX
Dobi se v vseh boljših trgovinah te stroke
Jubilej poštenjaka
G. Ivan Košak — 70 letnik
Novo mesto, 6 dec. 1930. Danes praznuje v krogu svojih domačih gosp. Ivan Košak, gostilničar in posestnik v Novem mest., 70-lp'rreo svojega rojstva.
Rojen je bil dne 7. decembra leta 1860 v Družinski vasi, občina Bela cerkev, kjer je posečal tudi ljudsko šolo. Kot sin kmetskih staršev je pač opravljal vsa kmetska dela in se tako izuril v kmetovanju. Ker pa mu je postal domači svet pretesen in je njegov duh zahrepenel po tujini, se je odločil, da pojde v Ameriko. Odšel in ostal je tam sedem let, pridno delal ter si prislužil nekaj denarja. V Ameriki se je tudi poročil s hčerko iz poštene rodbine šiškove iz Mačkovca pri Novem mestu, ki je tudi bila v Ameriki. Iz tega zakona se je rodilo šest otrok, štirje sinovi in dve hčerki, ki sta sedaj poročeni, ena z g. dr. Lavričem, odvetnikom v Kočevju, druga z g. J. Stolcerjem, krojačem v Novem mestu.
Ravno pred 32 leti se je prieelil v Novo mesto, kjer je spočetka imel gostilno v nekdanji Kosovi, sedaj Seidlovi hiši na Florjanskem trgu. Pozneje si je s pridnim delom Ln božjo pomočjo sezidal sedanjo svojo lepo hišo ter jo uredil za gostilno in prenočišča, kjer toči kot pošten gostilničar pristna trškogorska in druga dolenjska in štajerska vina.
Leto 1911. mu je prineslo prvi težak udarec usode. Umrla mu je ljubljena žena in ostal je sam z nedoraščenimi otroci in velikim posestvom. Oženil se je v drugič in dobil s sedanjo gospo soprogo pridno in delavno ženo. Iz drugega zakona so se mu rodile štiri hčerke. Leta 1926. ga je težko zadela zopet smrt njegovega sina Zana, a komaj štiri leta nato mu je umrl drugi sin Avgust. — A tudi to je prestal, vdan v božjo voljo in ostal kljub raznim neprilikam in udarcem še vedno čil, zdrav in veder.
Jubilant je izvrsten kmetovalec in izvežban vinogradnik, da mu ga zlepa ni para. Kot pametnega in preudarnega moža, ga povsod visoko spoštujejo, kar dokazuje zlasti to, da je bil leta 1923. izvoljen v občinski odbor novomeški, kjer še danes vneto deluje. V hranilničnem odboru je že, odkar se je ustanovila Ljudska posojilnica. V ceslnem odboru deluje kot odbornik že 3 leta, 5 let je odbornik Gostilničarske zadruge in dalj časa tudi odbornik kmetijske družbe. Tudi pri prosvetnih organizacijah se rad udejstvuje in s pametnimi nasveti in bogatimi izkušnjami pomore marsikaj in marsikomu iz zadrege. Kot član Prosvetnega drušiva v Novem mestu je bQ izvoljen v odbor Stavbne zadruge »Prosvetni dom«, kjer vneto deluje.
Gosp. jubilant je p« tudi dolgoleten in zvest naročnik »Slovenca< in zaveden katoličan.
K njegovemu jubileju mu kličemo: Se mnogo
let!
Avtomobilska nesreča
Šmarje na Dolenjskem, 5. decembra.
Tu se je pripetila manjša avtomobilska nesreča v vasi Razdrto pri Šmarju. Avtobus g. Pečni-karja je, kot po navadi odšel iz Grosuplja. Ker pa je še na cesti ležal novozapadli sneg. je bila opolzka in zato nevarna. Ko je prišel avtobus do gostilne »pri Fortunu« na Razdrtem, mu je spodrsnilo, tako da je zadel prednji del v vogal hiše, katera je ostala nepoškodovana. Tisto mesto je nevarno zato, ker je ravno tam državna cesla bolj ozka zaradi hiš, ki stoje na obeh straneh. V avtobusu so bile štiri osebe: šofer, sprevodnik in dve ženski. Ena od zadnjih dveh se je udarila e čelom v trdo steno; vendar se ji ni zgodilo nič hudega, samo čelo je malo oteklo. Druga ženska pa je zadela ob šipo avtobusa z licem, katerega si je malo razrezala, tako da so jo odpeljali v bolnišnico, k.er 50 ji šivali lice. Drugi so ostali brez poškodb. Avtobus je lahko takoj brez večjega defekta odpeljal v Ljubljano.
Smola treh kolesarskih tatov
Višnja gora, 6. decembra.
Po lepem novem kolesu se je zahotelo nekemu mlademu postopaču, ki ga je mimogrede videl pri-slonjenega zunaj hiše, pa si ga je kar izposodil za poskušnjo kako teče; v resnici — če bo Slo po sreči — pa si ga je kar polastil. Toda tako gladko pa ni šlo. Je že pravica hotela, da je pravi lastnik P. G. posestnik v Višnji gori tatvino svojega kolesa še pravočasno zapazil, z drugim kolesom je hitel po sledi, pa je došel uzmoviče — kar trije so bili. Na cesti proti Dragi so se vrstoma veselili krasne vožnje z elegantnim novim kolesom po gladki cesti — kar naenkrat pa je pravi lastnik •kot kragulj med golobe treščil s kolesom med nje, zbil vse skupaj po tleh in je s pomočjo slučajno v bližini navzočih ljudi z uzmoviči temeljito obračuna! — kako tega naj kronika ne omenja. Ker pa mora biti tudi paragrafu, ki brani in čuva pravico — zadoščeno, so nadaljnjo usodo uzmovičev prevzeli orožniki v skrb in upajmo, da jih bo vsako poželjenje po tujem blagu zu vedno minulo.
Sv. misijon med litijskim delavstvom
Litija, 6. decembra.
Litijski trg je ufaran v župnijo Šmartno. Od nekdaj pa vrši službo božjo v litijski podružnični cerkvi sv. Miklavža (brodarskega patrona) vpoko-; jeni duhovnik, ki uživa v Liliji jesen svojegu življenja, pa se naravno ne more tako brigati za duš-; no pastirstvo, kakor bi bilo to potrebno. — Del Gradca z novimi stavbami predilnice in stotinami delavstva pa je ufaran v poldrugo uro oddaljeno Savo, drugi del Gradca nad železuiško progo pa ima svojega župnika nad 2 uri oddaljeno proč, na Vačah. Vsi ti takozvani litijski farani, ki jih je nad 2000, ki pa spadajo v tri fare, v Šmartno, Vače in na Savo, posečajo službo božjo v litijski podružnični cerkvi, krste, poroke in pogrebe pa morajo opraviti na svojih farnih sedežih. — Da je tako razmerje nevzdržno, ko se ta industrijski kraj čez-dalje bolj veča in širi, je na dlani. V prvi vrsti trpi versko življenje, pada morala, veča se verska mlečnost. To uvidevajo čimdalje bolj poklicni faktorji, to je v prvi vrsti župni urad v šniartnem, ki je že storil vse potrebno, da se za enkrat ustanovi v Litiji samostojna ekspozitura s posebnim aktivnim duhovnikom, ki bo te kraje, to je trg Litijo, Grbin, Breg, Tenetiše, Podšentjurij, celoten Gradec in Gornji Log s Ponovičami upravljal kot samostojno župnijo. Treba je le še, da se drugi faktorji, to je predvsem občina in tržani zgane.jo. da postane ta nujna potreba dejstvo, pa bo kmalu v Litiji fara.
Nujno potrebno poglobitev verskega življenja so pa naši dušni pastirji sodaj uvideli. Zato se vrši sedaj prvič v Liti i sv. misijon, katerega je priredilo za Šmartno posebej in za Li'ijo posebej dekanijsko predstojništvo v Smartnem. Liti.ska cerkev je vsak večer nabito polna vernikov, ki so nad misijonskimi pridigami misijonarja preč g. o. Lu-dovika Šavlja iz reda oo. lazaristov zadivljeni in seme, ki ga ta sijajni govornik-misijonar vsak dan zjutraj in zvečer seje, bo gotovo obrodilo obilno. Sv. misijona se udeležujejo v izredno velikem številu vsi sloji, to so delavci, kmetje, obrtniki in drugi. Šele ob tem sv. misijonu se posebej vidi, knko nujna in potrebna je ustanovitev fare v Litiji, ki postaja čezdalje bolj mostni in industrijski kraj, ki potem zahteva tudi v dušno-paslirskem oziru mnogo več dela, ko doslej. Sveti misijon se vrši od nedelje 80. novembra, ter bo zaključen v Litiji v nedeljo 7. decembra s sv. mašo in sklepno pridigo, v Šmartnem pa na praznik v pondeljek s celodnevnim češčenjem.
Inicijatorju prireditve sv. misijona v Litiji g. dekanu Antonu Gorniku kakor tudi voditelju sv. misijona p. L. Šavlju posebna zahvala, kakor za-hvaljeni tudi ostali gospodje, ki so se veliko trudili za ta sv. misijon, ki naj bi izpadel čim sijajnejše in obrodil najobilnejše.
Iz lovske torbe
Ptuj, 6. decembra 1930.
Takih lovov pa ni povsod. Vsako nedeljo love na več loviščih in glavni lovi so to. Dobri pa tudi manj dobri strelci že kar ne vedo, komu naj se zamerijo, da bi bile posledice zamere čim manjše. Gostitelju pa je včasi tudi prav, da od povabljenca, na vse strani obljubljenega, dobi »korbcoc; saj mesto njega pride toliko drugih, celo iz Celja in Maribora, iz Zagreba in drugod.
Med največje love na Dravskem polju smemo šteli upravičeno onesa, ki je bil 29. novembra. Rj-sanke naj pokajo v Turnišu, v revirju legacijskega svetnika Hunkarja, je bilo rečeno. Od raznih strani, z vlakom in vozom, so se sešli lovci. Bilo jih je samo 13, a gonjačev desetkrat toliko. Uboga zajčja zalega: ne boj, mesarsko klanje je to bilo. Ko so jih zajeli, to je bilo veselja pri lovcih. Niso skoro vedeli, kam naj streljajo. Dolgoušci so se zmedeni j podili semintja: se skrivali in v nervozi hodili v smrt. Nič več nič manj: 182 jih je ostalo na bojnem ! polju, premaganih, ubitih. Pa še 15 fazanov, 2 »šne-fac in ena lisica. Lepa številka to: 200, pa v enem dnevu. Kar na več vozeh je bilo treba odpeljati to zajčjo svojat. In drugi pa tretji dan, kako so se šele zredčile vrste teh strahopetcev.
Značilen lov je bil v nedeljo in pondeljek blizu Ptuja. Padlo je sedem desetič fazanov, v enem samem dnevu. Kje pa so zajeli Pripomniti je, da je bilo izredno mnogo — kibicev. Toliko, da jih lovci pri vsej svoji previdnosti niso mogli pustiti neranje-nih. Par od teh radovednežev, ki so se skrivali za drevesi, so zajele šibre. No, sedaj je že dobro. Pa lovca pri vsem tem ne zadene nobena krivda. Radovednost ni vedno hvaležna čednost.
Pisano pa so lovci gledali 2. in 3. decembra, ko je uprava Križarskega reda v Veliki Nedelji napravila pogon za zajci in fazani. Komaj so zjutraj prišli »na otok«, zaslišijo strele. Divji lovci so jih prehiteli; čez dan so lovci zasačili in ubili psa, ki je imel znamko iz Varaždina Ni bilo še dovolj, naši lovci najdejo drugi dan ubito fazanko in ubito srnico, staro eno leto, ki jo po zakonu sploh nihče nima pravice streljati in še v takem času. Baje divji lovci sploh ljubijo ta revir. Odkod bi bili se ne ve. Ubiti pes je bil iz Hrvatske; mogoče pa je seveda, da bi bila njegova znamka tudi polvorjena. Vsekakor je to zelo predrzna in nesramna stvar, ki jo bo treba kako spraviti iz sveta.
Velika božična razstava
kot običajno v vseh prostorih modne in športne trgovine za dame in gospode
P. Hagđil, Lfntollana
Napad na cesti
Slovenska krajina, 5. decembra.
Ni se še poleglo razburjenje radi groznega umora, ki je bil izvršen v bližini Čakovca in knteregn žrtev je gostal kmet I. Zalig od Lipe (Slovenska krajina), ze je druga vest razburila vso javnost.
Ob priliki zadnjega sejma v Dolnji Lendavi se je Gjerkeš Jožef iz Turnišča vračal sam proti domu. V bližini Radmožanec ga je dohitel večer. Ko je zapustil vas, jo bilo že zelo temno. Potnik >e radi tega ni vznemirjal, ker mu sploh ni padlo v glavo, da bi se mu moglo na cesti zgoditi kaj žalega. V hipu pa so skočile k njemu štiri moške postave in preden se je zavedel, kaj se godi, je začutil na glavi močan udarec. Prvemu udarcu so sledili drugi. Gjerkes je začel kričati in se je skušal iztrgati napadalcem iz rok. Zbežali ni mogel. Onesvestil se je pod udarci in zgrudil nn tla. Na dobro srečo so njegove klice slišali v vas. Ljudje so takoj slutili, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Hiteli so v smeri, odkoder je prišel glas. Gjerkesa «o našli nezavestnega. Ko so ga spravili k zavesti, jim je povedal, kaj se mu je zgodilo. O napadalcih seveda ni bilo več ne duhn ne sluha. Izginili so v gozdu, ki se rnzproslira ob cesti. Gjerkee jih ni spoznal, ker so ga od zadaj napadli
JVeguj iudi
4)oje lepe seobe
da bodo pristojali Tvojim rude čim ustnicam in nežnima licama. Upotre-bljavaj dnevno edino
Sargov
KALODONT
cJ2epši zobje
Koledar
Nedelja, 7. decembra (2. adventna nedelja): Ambrozij, škof, cerkveni učenik.
Jutri: Ponedeljek, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device.
Torek, 9. decembra: Peter Four., škof; Delfina.
Osebne vesti
= Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone je bil odlikovan g. Franc B r a č k o, prometnik drž. žel. v Litiji.
= Poročil se je danes pri sv. Pelru g. G r e -gore Metod, želez, uradnik z g. Dernovšek Antonijo, iz Save pri Litiji. Želimo mnogo sreče!
Novi grobovi
"t* Sv. Vid-Grobelno. Dne 5. decembra ob pol 3 zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni vse-okoli spoštovani Andrej Antlej. star 64. let. Kakor je bil vse življenje poštenjak, tako mu je bila lahka smrt. Pogreb bo v nedeljo dopoldne ob 9.
N. p. v m.!
Mata kronika
it Kraljeva zahvala. Upraviteljstvo šole pri D. M. v Polju je prejelo naslednjo zahvalo: Ob otvoritvi nove šole pri Devici Mariji v Polju mi je Nj. Vel. kralj blagovolil naročiti, da izjavim Njegovo željo za napredek šole, katera naj vzgaja tudi V bodoče nove naraščaje v duhu rodoljubja in vdanosti do naše zedinjene domovine. Minister dvora: B. D. Jevtič, 1. r.
ir »Slovenski list« izide zaradi Marijinega praznika v torek 9. t. m., »Slovenec*: pa v sredo 10. t. m.
ir Za občni zbor Kmetske zveze v Mariboru
dne 10. decembra je dovoljena polovična vožnja Maribor in nazaj. Opozarjamo, da se vozne karte pri izstopu v Mariboru ne smejo oddati.
ir V prosvetni knjižici, ki jo izdaja mariborska Prosvetna zveza, je izšla dr. Sušnikova Jugoslovanska književnost v drugi izdaji. Prva i«daja 1500 izvodov je bila razprodana v dveh tednih, najlepši dokaz, da je delo prvovrstno in vsled svoje izredno pregledne metode v skupnem obravnavanju slovenske, hrvatske in srbske književnosti doslej edinstveno na jugoslovanskem književnem trgu.
PIANINNA - Cof - DAHOIEC
s fo znomKo
Dobi se v lekarnah
HR n a MOVEC
w
iS
u
Vzemite le plo mbl-rani atavof 1
ZARES PREIZKU ^ENO DOBR o SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ŽELODCA, ČREVESJA, KRVI
Posamezni zvezki knjižice stanejo 3 Din, če se naroči 5 izvodov skupaj, stane izvod le 2 Din. Knjižica je posebno primerna kot pomožna učna knjiga za srednje, meščanske in višje razrede osnovnih šol, na kar posebno opozarjamo šolska vodstvu Torej jo hitro naročite! Naslov je Prosvetna zve/«. Maribor, Aleksandrova cesta 0.
ir Redni letni občni zbor Narodne galerije v Ljubljani bo v soboto, 20. decembra 1920 ob demnajstih v društveni pisarni. — Društvene ude prosimo za nakazilo članarine. — Narodna galerijo.
Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchcoatcm in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši windbre-akerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom.
Ogled v trgovini brezobvezen.
ir Zahvala. Vsem društvom in prijateljem, ki so me počastili ob priliki 40 letnice mojega diri-gentstva, izrekam svojo iskreno zahvalo. — Brez koncesij kakor do sedaj hočem še nadalje dejali v geslu: In arte vita. — Kapelnik dr. Jos. Čerin
ir Delavca zasulo. Včeraj opoldne se je pripetila v Medvodah težja nesreča. Tam ima Stavbna družba večjo jamo, v kateri koplje ilovico. Opoldne, ko 90 delavci žo odhajali z dela, se naenkrat utrga plast ilovice in pod kopi je pod seboj 49 letnega de lavca Miho Bernika iz Smlednika. K sreči plaz ni bil večji in so tovariši Bernika kmalu izkopali iz ilovice. Bernik si je poškodoval desno roko in kriv. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
* Iščejo se dediči. Dne 30. julija 1930 te umrla v Badgasteinu gospa Josefina Bolha, poročena Kopta, ki je zapustila, kakor se domneva leta 1886. v Mariboru rojeno hčerko Johano Bolha Ona, odnosno nje otroci naj se javijo nolariatu v Hofgasleinu v Avstriji. Obenem prosimo, d« javi istoljn, komur bi bito kaj zuAnean o tei Johaoi Bolha. Notariat IlolKasloin
Za nenrlfetne Jesenske dneve
NIVEA-CREME
Nadrgnite ž njo vsak dan svoj ibraz in roke in sicer ne saiuo vsak večer pred počitkom, marveč ludi med dnevom, predno se podaste na oster zrak. ^Jivoa oteme se ne more nadomestiti, ker njen posebni učinek temelji na euceritu, ki sa vsebuje edino le ta krema. Nivea creme prodira naglo in temeljito v kolo. ne da bi puščala za seboj kak sijaj,- in samo ona krema, ki povse prodre v kožo, more blagodejno vplivati na kožno staničje.
škatlje po: 5'—, 10 — in 22 — Din; tube po 9 — in 14 — Din
Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdort & Co., d.s.o. j., Maribor, Gregorčičeva 24
•k Vreme v državi. Po vsej državi vlada deževno vreme, v Ljubljani je šel pa sneg. Barometer je včeraj kazal 766.4 mm, termometer 0.8° C do 4.6"C, veter zahodnojužnozahodeii, oblačno, 3.7 mm padavin, sneg. V Mariboru je kazal barometer 759.8 mm, termometer 0.0° C do 1.8° C, veter južnovzho-den, oblačno, 1 mm dežja. V Zagrebu je kazal barometer 766.1 mm, termometer 1"C do 4°C, mirno, oblačno. 2 mm dežja. V Belgradu je kazal barometer 759.6 mm. termometer 3 "C do 5° C, veter južnovzboden, oblačno, 1 mm dežja. V Sarajevu je kazal barometer 766.5 mm, termometer 2°C do 4°C, mirno, oblačno, 3 mm dežja. V Skoplju je kazal herometer 766.4 mm, termometer 7"C do 7"C, sahoden veter, oblačno. V Splitu ie kazal barometer 765 mm, termometer 8°C do 9"C, severni veter, pretežno oblačno, 19 mm dežja.
ir V prilogi -.Službenih novin-, kraljevine Jugoslavije št. 279 od 4. decembra t. 1. je objavljen »Pravilnik o dohodkih za prijavnice, ki jih izdajajo državne policijske oblasti prebivalstvu, lri je dolžno prijaviti vsako stanovan sko spremembo« in »Pravilnik o zdravniških pregledih učiteljev in učencev ljudskih in srednjih šol.«
lir Pogrešan je od 16. novembra Schrimpf Hugo, učenec osnovne šole, star 9 let Oblečen je v modro obleko, inoder plašč, mornariško čepico, rjave čevlje in svetle nogavice. Prosi se, kdor bi o pogrešanem kaj vedel, da sporoči proti odškodnini na naslov: Schrimpf Ed., Ljubljana, Masary-kova cesla 19.
ir Številnim somišljenikom treznosti, ki pazjio zasledujejo naš pokret. bodi s tem povedano m mnoga vprašanja, da naš potovalni zastopnik Fran de Cecco že nad tri mesece obiskuje župnije lavantinske škofije. Z uspehom je do sedaj obiskal župnije: Laško, Kozje in Šmarje pri Jelšah. Zadnje, lepo uspelo treznostno predavanje je bilo v nedeljo 30. novembra na Ponikvi. — Vsem čč. gg. župnikom in sploh vsem, ki so našemu zastopniku izkazali toliko gostoljubja in naklonjenosti in na en ali drugi način pripomogli k uspehu, se iskreno zahvaljujemo. — Sveta vojska v Ljubljani, Komenskega ilica 36.
Vsakovrstne ure. zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri
L. VILHAB, urar
L) UBLJANA Sv. Petra cesto SO
ir Strindbergov »Oče« v Cirknici in na Rakeku. Odlična dramska družina »Soča«, ki je doslej prepotovala malodane vse naše podeželske odre v Dravski banovini in povsod žela najlepše uspehe, bo uprizorila danes zvečer ob 19.30 v Cerknici in jutri v ponedeljek pop. ob 15.30 na Rakeku pretresljivo Strindbergovo trodejanko »Oče«. Nastopijo dame: Oabrijelčičeva. Reinerjeva. Varškova ter gg. Košuta, Humar, Kogej in Skok. Režira Košuta. Pred prestavama govori uvodno besede pesnik Kragelj.
ir V priredbi dr. Dolinaria ie izšel III. zve-sek narodnih pesmi. Uvrščene so tele pesmi (Nič ne maram. Ljuba si pomlad zelena. Po zimi pa rožice ne cveto. Mi se imamo radi. Ko lani sem tam mimo šel. Moj nčka ima konjča dva. Kdo rojen prihodnji). Dobi se v Prosvetni zvezi in Jugoslovanski knjigarni I. in II. Venček ela pošla.
ir Dekliški oder IV zvezek je bSel. Na 152 straneh obsega 5 iger: »Angela«, božična igra v petih slikah; »-Tri lepotice«, burka v 1 deian u; ( »Pamet jo je srečala«, burka v 1 de:pn'u; »Kakor | vidite«, veseloigra v 4 slikah; »Ure na razpotju«, »lika za starega leta večer; »Za srečo«, igra za Materinski dan. — Cena 16 Din. Kn:igarne dobe običajen popust. Naročila spre ema uprava »Vi-gredi«, Liubljana, Ljudski dom.
* Kupuite srečke doma za služkinje! -k Enaist zvezkov zbranih spisov Ivana Cankarja! Te dni je izšel nov zvezek Cankarjevih zbranih spisov in tako je to delo, ki stalno napreduje, spet napravilo znaten korak naprej. Kdor hoče sebi ali drugim pripraviti knjigo stalne vrednosti, naj si naroČi ta dela. Enajsti zvezek pa bn radi svoje aktualne vsebine (Krptuiova kobila. Hlapec Jernej, Cankarjevi poetični spisi) našel mnogo zanimanja tudi v najširših krofih — saj ta dela tvorijo posebno zanimivo poglavje v Cani<arjevem življenju. Dogovorite si radi naročbe z Novo založbo v Liubliani.
•k Izredni občni zbor zadruge Služkinjski dom v Liubliani se bo vršil 21. t. m. ob 3 popoldne v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti. Spo-red: 1. poročilo o stanju zadruge, 2. nadomestna volitev ene<_m odbornika
ir Se ie čas! Omislite si srečke v korist doma služkinj. Žrebanje nepreklicno 11. januarja 1931 ir Kdor želi kupiti preeizijsko žepno uro, kupi »Longines«.
ir Kniiževne novosti: FrntirosA-i glagol (Les verbes franrais reguliere* et Irregulieres), spisal dr. Janko Kotnik, 10 Din; Italijanska vadnirn za šole in samouke; spisal dr. Stanko Leben. vez. 62 Din; Učbenik nemškega jezika. I. del; spisala dr. Angela Piskernik, vez. 44 Din; l/čbenik angleškega jezika. Din 50, vezano Din 62. Vse le knjige sc . dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ir Diorame. Za izdelavo raznih dioram tuj-iko-prometnih krajev se iščejo sposobne osebe. Prijave jc poslati na naslov: Tujsko-prometni svet kraljevske banske uprave dravske banovine, Ljubljana, Selenburgova ulica 7-1.
iT Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
+ Blago zn plašče, suknje, ableike itd. kn-|>Hi nujceneje pri tvrdki Novak, Kongresni trg it. 13 (nasproti Nunske cerkve).
ir Krasni molitvenik »Slovanski svetniki« lahko kupite v knjigarnah, zlasti pri Ničraanu v Ljubljani. Cena 18, 20, 24 in 28 Din, kakor je ve-lava. Po pošti 2 Din več.
■Д. Velo«! nrnonlitve trgovine prodajani liln. go s znatnim popustom: A. Fuchs, tnrnvinn s arami, zlatnino in srebrnino.
Ljubljana
Kaj bo danes?
Drama: Ob 3: Peterčkove poslednje sanje. Prva Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. — Ob 8 zvečer: Mladoletje. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Opera: Ob 3: Madame Butterfly. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac-Gavella. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8: Rigoletlo. Gostujeta gospa Obervvalder in g. Josip Rijavee. Izven.
Salezijanski mladinski dom: Ob 5 slavnostna akademija v čast Brezmadežni.
Ljudski kino Glince: Ob 4, 6 in 8: Velefilm »Zakon divjega zapada.. Pred filmom predigra.
Rokodelski dom: Strašni večer v Parizu«. Ob 5 popoldne.
Union zvečer: Skok preko kože. Narodni dom: Razstava Strahlove zbirke. Predstava cirkusa Kludskega. Nočno službo imajo lekarne: dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof); Mr. Leuetek, Kesljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Himska cesta 24.
Kaj bo jutri?
Opera: Knez Igor. Ljudska predstava po znižanih renah. Izven.
Drama: Ob 3 popoldne: Peterčkove poslednje sanje. Druga Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. — Ob 8: »Naš gospod župnike. 25. predstava. Izven. Znižane cene.
Dijaška proslava Brezmadežne: Ob 9 dop.: slavnostno zborovanje v Unionu. Ob 5 pop. v operi: Calderonova: »Skrivnost sv. maše«.
Ljudski kino Glince: »Začarana podkev«. Ob 4. 6 in 8 Pred filmom predigra.
Narodni dom: Razstava Strahlove zbirke. Predstava cirkusa Kludskega. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Kai bo v torek?
Drama: Zaprta. Opera: Zaprla.
Sulezijanski mladinski dom: Ob 8 zvečer: X prosvetni večer. Najnovejši film: »Evharistični kongres v Kartagini.«
Narodni dom: Ra/.stava Slrahlove zbirke. Predstava cirkusa Kludskega. Nočno slu'ho imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg: r. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Š a VII.
Globoko znižane cene!
Damski plašči že od Din 250'— naprei. otroški v vseh velikostih od Din 120'— naprej Hitite z nakupom, dokler je večja izbira.
F. i. GORICOR. Ljubliana Sv. Petra c. 29
Og gjte si cene in blago v izložbi.
© Naše dijaštvo priredi v čast Brezmadežni 8. dec. celodnevno proslavo s sledečim sporedom: Zjutraj ob 7 v Križanski cerkvi recitirana maša s skupnim sv. obhajilom in nagovorom. — Ob 9 dop. v beli dvorani »Uniona« slavnostno zborovanje. Otvoritev — Recitacija iz Sv. pisma — Govor dijaka — Solospev — Govor dijakinje — Zborno petje — Govor akademika — Deklamacija — Govor bogoslovca — Deklamacija — Mati čistosti (govori dr. St. Gogala) — Zborno pelje — zaključna beseda. — Ob 5 pop. v opernem gledališču: Calderon: Skrivnost sv. maše. Dijaki in prijatelji dijaštva. pridite polnoštevilno!
© Calderon; »Skrivnost sv. maše« se vrši v ponedeljek na praznik Brezmadežne ob 5 popoldne v opernem gledališču, ne, kakor je bilo prvotno javljeno. v Unionu. Cene ostanejo neizpremenjene od 10—2 Din. Vsi prijatelji dijaštva ponovno iskreno vabljeni!
© Družba sv. Vincencija Pavelskega obhaja danes in jutri družbeni praznik Brezm. Spočetja Device Marije po sledečem sporedu: Danes (7. decembra) so ob 3 popoldne v Marijanišču litanije z blagoslovom; takoj po litanijah občno zborovanje. Jutri (8. dec.) bo ob znitraj v marijaniški kapeli sv. maša s spovedjo; med sv. mašo sv. obhajilo. Nujno se vabijo delavni člani vseh ljubljanskih in okoliških konferenc, da se prireditve polnoštevilno udeleže, iskreno so vabljeni tudi dobrotniki in priiatelji družbe!
© Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Opozarjamo na današnjo gledališko predstavo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Na sporedu je drama »Slika strašnega večera v Parizu«. Pričetek je ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic jc od 10—12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma.
© Fantovski odsek Sentpcterskega prosvetnega društva počasti praznik Brezmadežne ч tem, da se člani udeleže skupnega sv. obhajila, ki bo jutri, 8. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7 zjutraj. Pozivam vse člane kakor Mladce, da se polnoštevilno odzovejo pozivu. — Predsednik.
© Literarni večer mladih. Pen-Club slovenski centor Ljubljana, sekcija Mladi PEN priredi v četrtek 11. decembra t. 1. v zeleni dvorani hotela »Union« svoj prvi literarni večer, na kalerem bodo čitali iz svojih del: France Vndnik, Anion Ocvirk, Mile lilopč.il In Ludvik Mrzel-Frigid. Natančnejši spored obiavimo v prihodnjih dneh.
© Otvoritveni materinski večer se bo vršil v sredo, dne 11. dec. 1930 točno ob 8 zvečer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Lipičeva ulica. Govoril bo dr. Dragaš o temi: Srditost v otroški dobi.
© Samopomoč hilnlh in zemljiških posestnikov ц sedečem v Ljubljani je kr. banska uprava dovolila ter e tem dala priliko vsem posestnikom, da si vsak more oskrbeti dostojen pogreb, ne da bi nalagal svojcem kake stroške Vsak posestnik in njegova družina more biti član tega društva. Ob priglnsu treba plačati pristopnino, ki znaša do 30. starostnega leta po 1, do 40. po 2, do 50. |>o 3 in nad 50 let po 4 Din za vsako starostno leto. Ob vsakem smrtnem slučaiu člana pa plača vsak še '
živ član 10 Din in letno 10 Din članarine. Posmrtni oo projuio člani tolikrat po 10 Din, kolikor članov šteje društvo, u. pr. 100 članov 1000 Din. 600 članov 5000 Din, 2000 članov 30.000 Din itd Komur mar preskrba, na] se oglasi precei, gotovo pa v treh mesecih, ker bo za poznejše člano veljala čakalna doba. — Ustanovni občni zbor bo v kratkem Upravni odbor v Suleudrovi ulici.
© Českoelavenski Obec v Ljubljani priredi danes ob 4 pop. v Narodnem domu predstavo lut-kovega gledališča (»Vitez Jurij«), Zvečer istotam , za odraslc Miklavžev večer z zabavnim sporedom. Darila za obe zabavi se sprejemajo danes popoldne v dvorani lutkovega gledališča. Gostie dobrodošli.	'
© Kuhanje na plinu. Na splošno željo priredi mestna plinarna dne 9. t. in., to je v torek ob 8 zvečer predavanje in poskusno kuhanje v Šentjakobski Šoli (vhod iz Florjanske ulice) iu sicer le za kuharice in kuhinjske pomočnice. Predavala bo uslužbenka plinarne slovenski. Vslop je prost Eventuelne želje glede sestave jedi, ki naj se kuhajo, naj se javijo do torka opoldne v plinarni.
© Umrli so v Ljubljani v času od 29. nov. do 6. dec.: 2ivka Draksler, hči trg. sotrudnika, 3 mesece, Cernetova ul. 25; Armela Lucija Cepin, usmiljenka, 72 let, Slomškova ul. 20; Ivan Man-delj, šofer, 28 let, Celovška cesta; Rihard l asan, dijak, 19 let, Bleivveisova c. 18; Marija Kodran, zasebnica, 80 let, Reber 18; Marija Kantor god-benica, 34 let, Knafljeva ul. 17; Alojzij Kojtč, občinski revež, 18 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Antonija Siinčič, žena šol. upravitelja, 19 let, Orešje; Jožefa Stokclj, branjevka, 65 let. Rimska c. 3; Alojzij Eppich, dninar, 33 let, Irbovci; Alojzij Žvar, sin kajžarja, 4 leta. Mrzla planina; Antonija Potisek, kuharica, 61 let, Zagorje ob Savi; Peter šterk, posestnik, 72 let, Spodnji log; Hermina Schiffer, zasebnica, 70 let, Mestni trg 19; Karel Orehek, delavec, 30 let, Gradec 29; Marija Ehrenberger, zobozdravn. asistentka, 26 let, Križevniška ulica U; Magdalena Dražil, tobačna delavka v p., 67 let, Grajska planota 1; Maks Drobniak. sedlarski mojster, 43 let, Ponikva; Franc Stnrekar. 35 let; Ana Adamič, 25 let, hči kožarja, Ponikve 28; Josip Brajer, bivši pleskar, 62 let, Reber 17; Marija Mlinar, žena kajžarja, 50 let, Dobračevo selo; Anton Magister, sin uradnika, 3 mesece, Vižmarje; Alojzij Dobnikar, tesar. 20 let, Komenda; Anton Rupar, užitkar, 67 let, Zupeino; Franc Bedene, 4 mesece, sin rudarja, Raštajn! Anion Zupančič, pečarski jiomočnik, 53 let. Velika čolnarska nI. 10; Terezija Kuzmin, branjevka, 72 let, Gradišče 17; Vincenc Trontelj, sin delavca, 4 mesece. Vodovodna c. 8.
© Miklavžev sneg. Že v četrtek ponoči je začel prav skromno naletavati sneg, ki pa je kmalu ponehal. Miklavžev večer pa nam ga je že poslal lepšo pošiljko, tako da so se včeraj ziutraj prav lepo belile ljubljanske strehe, vrtovi in polja. — Kliub velikemu navdušenju smučarjev nad prvim belim pozdravom je pa vendar Miklavž zopet čez dan odnesel to, kar je ponoči prinesel.
© Ogenj na Gosposvetski cesti. Včeraj ob 5 popoldne je nastal v trgovini z barvami Viljema Laznika na Gosj>osvetski cesli 12 manjši ogenj. Blizu dimnika se ie vnel tram in pričel močno tleti Ogenj so ljudje ob pravem času opazili in poklicali poklicne gasilce, ki so prihikfli л trenskim avtom ter ogenj zadušili.
© Zopet ccrkvena tatvina v Ljubljani. Ko so prijeli v stolnici tatu, ki je hodil tja praznit nabiralnike, so imele ljubljanske cerkve nekaj časa mir pred tatovi. Sedaj pa se je zopet pojavil nov cerkveni tat. Neznan tat se je v petek zvečer zaprl v Irančiškansko cerkev, ponoči pa je izpraznil vse nabiralnike. Skoda na nabiralnikih je znatna in znaša približno 1000 Din. Tat je namreč vsem nabiralnikom potrgal ključavnice. Koliko je bilo drobiža v puščicah, je težko reči, najbrže kakih 200 dinarjev. Zjutraj ko so cerkev odprli, pa se je tat neopaženo izmuzal iz cerkve in izginil ter ga sedaj išče policija.
© V pojasnilo: odstranitev kurjih očes in nepravilno raščenih nohtov se vrši brez bolečin in brez krvavenja in to vsak dan od 7.30 do 18.30. Da pa pride vsak posamezen hitro na vrsto, se vrši pedikiranie za vsako osebo posebej v nalašč za to pripravljeni celici v kopališču hotela »Slon«.
© Inšfrukciia. Kakršnokoli inšfrukciio bi nudil višješolcc. Na željo bi lahko od začelka in-štruiral za poskušnjo. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in natančnega naslova na upravo pod »Reven dijak«.
© Revni dijak. Ali ste zmožni j-KHičevati kitaro? Rožna dolina c. V., št. 30.
© Skioptično predavanje priredi Slovensko Planinsko Društvo v četrtek dne 11. decembra ob 20 v dvorani Delavske zbo-nice v Liubliani Tema predavania: »V sedmih letih peš okoU sveta«. -Predava nemški pisatelj Edmund Zscheile iz Leipziga.
© Ovratnike higienično pere, svetlo UKa, Kemično čisti obleko: Šimenc, Kolodvorska 8.
Za Vašo pisarno samo
Dr. ČER NETO V POSLOVNI KOLFDAR
1931. objednem Posl. \drcsar Jugosl.
I)in 30 — v knjigarnah
Bohinj
Kaj pa naš sir? Čudno je to: Pri nas je po 24—25 Din kg, če pa gledaš po ljubljanskih trgovinah pa bereš, da je naprodaj pristni bohinjski sir kg 24 Din. — Ali se res po poti iz Bohinja do Ljubljane poceni?! Bo menda le firma — je pa od Bog ve kod. Prav pa to nii
V zimskosporlnem pogledu se nam po dopisnih vesteh to zimo mnogo obeta. Kako seveda bo z vremenom, s snegom itd. to je drugo vprašanje. Da se je v propagandnem oziru za biser naše domovine, Bohinj, do zdaj mnogo grešilo z malomarnostjo je res. O idealnosti terena za zimski šport v okolici sv. Duha menda nihče ne dvomi — kot lepo o tem piše Vaš list z dne 3. t. m. — a eno je glavno, tako se meni zdi, zakaj se ravno za to okolico ne more prav propagirati. Če pridejo tujci — bodo seveda le bolj denarni — bogati, in bodo hoteli poleg idealnega terena tudi primernih stanovanj, dandanes pač kar najmoderneje urejenih, z vsem komfortom. V zimi je čas premisliti, kaj bi se glede renovacij in moderniziranja hotela dalo ukreniti v prihodnjem letu.
Višnja goro
Cene kruhu in moki — kakor slišimo — se bodo znižale, drugod namreč Tudi pri nas je že skrajni čas, da gre cena moki in kruhu znatno navzdol. Pšenica in žito sploh ima lako nizko ceno, kot že dolgo ne; zato so pa popoinomn upravičene pritožbe, zakaj ima mokn in pu_kruh še vedno Islo — visoko ceno! Treba bo i
Da bo Vaš zaiutrek okusen in v resnici redilen
morate vzeti skodelico okusne koncentrirane krepilne hrane
ovomutiie
ki v mali množini donaša telesu veliko re-dilne vrednosti, pa ne obtežuje želodca.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogorijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatlja Din 56'—, srednja škatlja I)in 32'—, mala škatlja Din l(i-—.
To pravimo!
Naša • prosi ula« kur/.iva »Kaj pravite?« je že mnogimi vznemirjal« živce in upajmo, da jih še lx>, zakaj njeni pisci nimajo mnogo spoštovanja pred zmotami, lažmii in nepravilnostmi ter jih brezobzirno razkriftkujejo. Če kdo trdi, da je dvakrat dve pet, je jjiscem kurzive prav vseeno, če je to magari vseučiliški pro-foser: zmoto je t raba pobiti. Zu argumente niso pisci prav nič v zadregi, temveč vedno le oni, ki jiih kur/.iva speče Torej ni pruv nič čudnega, če si je »znanstvena luč« poiskala branitelja v nekem »Tudi-Anonvinosu« (in verjetno, da bi bila ta dva eden in isti. vsaj IX) tonu polemike sodeč),
Maltu-ziljaniizeiu je oremagan, zato živa pa neomaltuzijanizem I Res fino si predstavlja >Tudi-AnOnyuios« znanost. roi est mort, vive le roi! Ali jk» domače: »Pri staroin cesarju doli. pri noveni gori!« Ena zmota je preživela druga, saino novo ime ji dajmo! Do vrha stolničncga zvonika je narastla literatura v neomaltuzijanizmu: To je najbrže glavni argument gospoda >Tudi-Anonymosa« za ]>ra-vilnost te zmote. Morda ima šc druge, saj za zmoto je vertho lažje najti argumente, kakor proti njej, ker resnica o eni stvari je le ena, zmot pa lahko nešteto.
Neomultuzijnnsko gibanje gre po vscin za-podnem svetu! Seveda in najbrže je zapndni svet tega gibanja zelo vesel. Iz golega veselja nad tem gibanjem vodijo Francozi in drugi narodi propagando za večje število rojstev, iz golega navdušenja uvažajd v Francijo Poljake, Italijane, Jugoslovane, — ker nimajo dovolj svojih ljudi.
Tudi-Anonimos Im bil rad pa t riotičen. Novomal t uzi ju n i zoni sr mu zdi zelo praktična forma, da dejansko dokazuje svoja domovinska čuvstva. Omejitev rojstev, sistem zakonov z dvema ali z enim ali celo nobenim otrokom — v tem je po njegovem rešitev domovine. Re« krasen idealizem. Delaven je svet solzna dolina. Zato. ker sc rodi preveč otrok, kakor misli in trdi Tudi-Anonymos, nc pa zaradi kapitalističnega siistema. Prav tako jc trdil nekoč znan tovarnar delavcu, ki ga je prišel prosit za povišanje mezde: »Kaj vam je treba imeti toliko otrok. <ln me vedno nadle-gujete s takimi prošnjami?« Prav daje g. Tudii-Anotivmo« temu kapitalistu: Če se racionalizira proizvodnja. delo in se »racionalizirajo« mezde, naj sc racionalizirajo še rojstva otrok.
Res je, dokler je bil kapitalizem še mlad, ni oviral rojstev, saj je potreboval delavstva. Danes pa kapitalizem potrebuje vedno manj delavstva in vedno več strojev. Da.nes mora kapitalizem ovirati rojstva, ker bi mu vedno naraščajoče delavstvo utegnilo postati nevarno. Kapitalizem hoče sam uživati in noče deliti svojiih dobičkov z nikomer Neomaltnzija-nizem je iznajdba modernega kapitalizma in mu sijujno služi za pretvezo, da daje delavstvu manjše mezde, enako, kakor je služil stari maltuzijanizem mančesterskemu kapitalizmu. »Kaj potrebujete toliko mezde?« pravi kapitalizem delavstvu. »Nc imejte otrok. j>a boste shajali!« Čc socialna demokracija t« argument priznnvn, nič ne de, saj priznava šc mnoen drugih, prav tako zmotnih. Naturna pravica vsakega zdravega človeku — in tudi delavca — ■ j ni samo pravica do hrane, stanovanja in kulturnih dobrin, temveč tudi pravica imeti otroke in potomstvo. To naturno pravico odrekajo delavstvu složno kapitalizem, neomaltn-z fin in sc: ialftn 'iemokrnci ja, pr'\jujcfa pa jim pri nas naša »znanstvena luč« in g. Tudi-Anonymos.
Moške, odkrite, poštene besede hoče g. Tudi-Anonymos? Nam je mi treba ponavljati. Odkar živi človeštvo in še odkar je na svetu katol/ičanstvo. jc bilo vedno jasno in odkrito in pravo stališče lc in samo to: proti vsakemu vmešavanju v množenje človeštva, proti vsaki skrunitvi in okrnjevanju števiila rojstev za naravni in v ničemer ovirani napredek človeštva.
Vrsta je na g. Tudi-Anonvmosu in vprašamo ga: Ali je za sistem dveh aH celo enega otroka? Ali je za preprečevanje rojstev, za odpravljanje plodov, za tn o r i t e v živih, čeprav še nerojenih bitij? Ah je sploh /.a zniževanje števila prebivalstva? Ali je za vse te naištete zločine proti naravi?
Naše stališče ni mnenje pocdinca — 95 odstotkov vsega človeštva je istega mnenja. Zato ni potrebno, da bi se pisec četrtkove kurzive podpisoval. Če pa* bo g. Tudi-Anonvmos odgovoril na vsa stavljena mu vprašanja pritrdilno, nnu svetujemo, naj raje šc dalje ostane — Tudi-Anonymos.
Iz kranjske okolice
V Velesovem gradijo hotel za letoviščarje.
Velesovo zadnje čase močno napreduje. Po. sestnica ga. Marija Šimenc iz Olševka bo v »Marijini dolinici« v Velesovem na travniku pod cerkvijo zgradila 20X12 in obsegajoč etionadstropen hotel z lepimi sobami in restavracijo za tujce. Z delom so že pričeli in bo stavba drugo leto končana. Velesovo, ki jc romarska pot. bo v pogledu tujskega prometa veliko pridobila. Na Krvavec je skozi Velesovo najlepša pot 3—4 ure. Cestnemu odboru je treba izreči polivalo za popolno popravo ceste in mostov na poti v Velesovo.
Ciril Sajevic. posestnik in gostilničar je prec kratkim napravil električno žago. Tok za pogon dobiva iz Potočnikove elektrarne.
Dne 3. dec. so dobili v Velesovem prvi avtomobil. Lastnik je Anton Cebulj iz Adergasa, or-ganist. Vozil bo z njim preste, naročilih in tudi letoviščarje. To je prvi avtomobil v velesovski fari. Kakor rečeno, vsepovsod sami znaki napredka ''u uspevauja, ki popotnika kar presenetijo.

NAŠA RUDARSKA VISOKA ŠOLA
Razmeroma zelo veliko bogastvo na raznovrstnih rudninah in premogih v naši državi gotovo v znatni mori opravičuje, da, celo naravnost zahteva visoiki znanstveni zavod za odgojo rudarskih strokovnjakov inženjerjev. ki naj bi v temeljitem poznavanju specijelno naših slojišč in ru-dlšo in z inicijativno znanstveno podlago prispe-vali k čim večji tehnično ekonomski dovršenosti eksploalacljskih melod in čim racijonelnejšein iz-koriščavanju naših rudarskih proizvodov, osobito mineralniJi surovin. Popolnoma je torej razumljivo in priznanja vredno, da se je od vsega počelka uvidela nujna potreba po takem najvišjem znanstvenem zavodu in da se jc priključil ljubljanski tehnični fakulteti poseben rudarski oddelek.
Univ. prol. ur. Kari Hinterlcchner.
Pionirji.
Ko so je po oevobojenju uresničila ideja po ljubljanski univerzi in tehnični fakulteti, se je izmed prvih osnoval ludi rudarski oddelek, ki nam predstavlja edino rudarsko visoko Sol o v driaci. Seveda je bila organizacija oddelka v začetku nepopolna in se jc šele železnim rokam ustanoviteljev prvega predstojnikn tega oddelka g. prof. ing. ./. Kropaia in g. prof. dr. K. Hinterlcclinerja zahvaliti, da sloji danes organizacija celega oddelka na trdnih temeljih. Ob tej priliki se je treba spomniti strokovnjakov, ki so v leni času pedagoško delovali na oddelku in so nas že zapustili. Občutljivo izgubo je utrpel rudarski oddelek z odhodom prof. za rudarsko slrojeslovje gosp. ing. M i t i n -skega, ki je sprejej poziv na rudarsko visoko šolo v Pribraniu in je koncem lelnejm semestra 1924 zapustil ljubljansko univerzo, Gosp. Mitinski, strokovnjak univerzalne tehnične izobrazbe, je imel izredne izkušnje v železarstvu in njegova izguba za rudarski oddelek (»meni neprecenljivo škodo. Druga izguba je zadela oddelek z odhodom gsp. prof. ing. J. Hummel-a, ki je spomladi 1920 odšel na rudarsko visoko šolo v Pribram. V mesecu decembru 1920 pa je rudarski oddelek izgubil enega svojih soustanoviteljev prof. ing. ,1. Kropača, ki je prevzel vodstvo in reorganizacijo obrala vrelcev nafte v Gbelyh v čelioslovaški republiki. Z njim je oddelek izgubil prvovrstnega strokovnjaka, čigar strokovne kvalitete so bile priznane tudi izven državnih meja. Končno je dne 9. septembru 192S ugrabila smrt naslednika prof. Kropač-a gos)). ргоГ. ing. J. Plzak-a, ki je bil vreden naslednik svojega prednika.
okrožja (1920 v Avstrijo in Češkoslovaško, 1927 v Pečuli, 1930 v Avstrijo in Češkoslovaško) osobito pa one v domače rudnike so v znatni meri izpopolnjevale teoretično izobrazbo slušateljev. V te svrhe imajo slušatelji posebno organizacijo »Ekskurzijski fond Akademskega kluba monlanistov, ki take ekskurzijo podpira s tem, <la daje slušateljem brezobrestna posojila do gotove dobe po skončanem študiju.
V	rudarskem paviljonu, kjer so nastanjeni institut za rudarstvo in institut za rudarska merjenja se. nahaja poleg sob gg. nastavnikov velika zračna in svetla predavalnica, ki služi obenem tudi za risalnico, dalje prostorna knjižnica, ki šteje danes preko 2500 knjig; za slušatelje je kot čitalnica predvidena manjša soba, ki se zelo pogosto uj>o-rablja.
Institut za rudarstvo
je. razdeljen v štiri glavne slolice rudarske znanosti in sicer:
1.	v stolico za tehnično in gospodarstveno rudarstvo;
2.	stolico za rudniške stroje;
3.	stolico za separiranje in briketiranje rud in premoga;
4.	stolico za enciklopedijo fužinarstva.
Snov predavanj na teh stolicah je usmerjena teoretično kakor ludi praktično po najnovejših pridobitvah rudarske tehnike s posebnim upoštevanjem karakteristik in individualnosti domačih rudarsko tehničnih, geoloških in ekonomskih prilik.
V	podpritličju Rudarskega paviljona se nahajata dva večja prostora, v katerih so nameščeni laboratoriji za rudniške slroje, laboratorij za separiranje in briketiranje rud in premoga in je predviden prostor za laboratorij za rudarstvo.
V	laboratoriju za rudniške stroje, ki ga vodi g. prof. ing. A. K o p y 1 o v , predstojnik instituta za rudarstvo, se nahaju mal laboratorijski kompresor, ki služi tako nastavil i kom kol tudi slušateljem za znanstveno raziskavo in za znanstvene polakuse z koinprimiranim zrakom. Islotako se bo iu v do-glednem času za iste svrhe montirala posebna centrifugalna sesalka, ki bo mnogo doprinesla k še intenzivnejšemu delu na tem znanstvenem polju.
Pceebne važnosti za razvoj rudarskega oddelka iu sploh našega rudarstva pa je laboratorij za separiranje in briketiranje rud in premoga, v katerem se ravno v tem času montirajo vsi stroji, ki prihajajo za moderno separiranje in kriketiranje v postov. Specijelno se montirajo posebni stroji za preizkušnjo pojavov, ki so v zvezi z. flotacijskimi procesi. Ta laboratorij, ki ga vodi g. prof ing. V. O o -stiša. bo nudi) tako slušateljem kakor tudi širši javnosti, osobito kar se tiče meritornega in avtoritativnega preiskuševanja in preiskavanjn tuzemskih rudarskih surovih proizvodov, mnogo koristnega.
Nadalje se nahaja v podpritličju posebna mala mehanična delavnica, v kateri se lahko vsa manjša popravila izvrše doma.
Pri laboratoriju za rudarstvo, ki ga vodi g. prol'. ing I. Pehani, se montira posebna naprava za določevanje udarne sile pri vrtalnih kladivih, kar bo velikega pomena tudi za razna rudarska podjetja.
Lepo je urejen laboratorij za metalografijo iu fužinarstvo, ki ga vodi g. prol. ing. I. Majdel.
V	laboratoriju se nahaja poleg priprav za kemična raziskovanja in temnice za lotografske svrhe prav posebno omembe vreden veliki metal-mikroskop iirme Leitz za mikroskopsko raziskavanje posa-
I mezniii snovi, tudi rud in premoga.
Institut za rudarska merjenja
in geofizična raziskavanja slojišč, ki je nameščen v prvem nadstropju rudarskega paviljona, ima, kot pove že naslov, dvojen delokrog, in sicer ima v prvi vrsti nalogo, da vzgaja slušatelje rudarskega oddelka zadevno eksaktnih merjenj v rudnikih.
V	drugi ne manj važni vrsti služi institut zn proučevanje različnih geofizičnih metod iskanja slojišč, kar ie posebno za Jugoslavijo, ki je I Migala na
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
KOT SI GA ŽELITE
namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni
Naša REKLAMNA PRODAJA, ki trnja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
400 D
E" i
200 J 100 §
etektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebue, za naplačilo Din 80'— ter petkratno mesečno plačilo po ... Din 45'—
noelektronskih aoaretov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materijalofn ter eno slušalko, za naplačilo Din 100"— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75'—
roelektronskih aparatov „ReinarlZ". kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Voli, finim zvočnikom ter antenskim materijaloin za naplačilo Din 240'-— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180' —
tir elektronskih aparatov „Reinartz" /. visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom za naplačilo Din 380'- ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280'-
Poslužite se ugodne prilike ter si uaročite takoj Vaš aparat
Uubljana
Miklošičeva c. 5
Radio Ljubljana
Maribor
Aleksandrova 44



Radio
zgradba rudarske visoke šole v Aškerčevi ulici, kjer sta nastanjena institut za rudarstvo, institut za rudarska merjenja in velika knjižnica instituta.
Pod lastno streho
Enake težave je imel že od vsega počelkn rudarski oddelek tudi s svojo nastanitvijo. Ko se je bila jeseni 1. 1921. celokupna tehnična fakulteta preselila v svoje novo poslopje na Mirju, so bili rudarskemu oddelku odmerjeni tako skromni prostori, da je bilo vsako večjo znanstveno delovanje ?koro izključeno. Leta 192(5. sta bila ustanovljena institut za rudarstvo in institut za rudarska merje-aja, ki nam polog že preje ustanovljenega mineraloškega instituta predstavljata temelj rudarskega Kldelka. Istočasno se je začela tudi akcija, da se lovo ustanovljena instituta namesti v prazni, tedaj spopadajoči in nedovrseni stavbi »Dečjega domač, ti se je posebno vsled prizadevanj prvega predstoj-lika instituta za rudarstvo g. prof. A. Kopylova in )rof. dr. K. Hinterlechnerja in vsled uvidevnosti nerodajnih faktorjev osobito gg. ministrov dr. (tolarja in ing. Semeca uspešno končala, tako, da mata danes instituta svojo laslno streho. S tem je ■udarski oddelek zadobil šele pravzaprav prave aožnoeti za nadaljni razvoj, ki ni izostal kakor nam »riča današnje stanjo oddelka.
Kljub navedenim neugodnim prilikam, je bila dobra volja vseh gg. nastavnikov močnejša, lako, da je že prva lela obstoja rudarskega oddelka zapustilo oddelek primerno število rudarskih inže-ujerjev, ki so v praksi dokazali, da so v strokovnem '.nanju kos inozomskim diplomantom in da posedujejo specijelno za naše rudarske tehnične, geološke n ekonomske prilike večje znanje. Mnogobrojne e>nrw5tveuo ekskurzije tudi v inozemska rudarska
različnih rudah, ki še uiso zadostno preiskane, velikega pomena. Vsled tega mora rudarski inženjer poznati metode, ki so hitrejše in cenejše kol navadna rudarska raziskavanja. Naloga instituta sestoji v teoretičnem in praktičnem proučevanju teh metod, pri čemer ee razmotrivajo magnetna, gravitacijska, električna radioaktivna in seismična svoj-stva |iosanieznih hribin. Vsled velike važnosti geo-fizičnega raziskavanja naše države, je razumljiva težnja, da se ta drugi del instituta osamosvoji in da je treba pri rudarskem oddelku tehnične fakultete univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani organizirati samostojen institut in laboratorij za proučevanje različnih metod geofizičnega raziskavanja. Sedaj, ko poseduje institut že več različnih instrumentov za taka raziskavanja (magnelometer Tiberg-Thalen, 2 variometra Schmidta, magnetni teodolit firme Askania, samoregistrirni aparat za vertikalno intenziteto zemeljskega magnetnega polja) ler so naročeni različni dragi instrumenti (Balance Curie za določevanje magnetnih svojslev rad in hribin, radioaktivni aparat za radioaktivno metodo raziskavanja) lahko pristopimo k organizaciji zgoraj imenovanega instituta in laboratorija. Slušatelji radarskega oddelka razumejo veliko važnost teh raz-iskavanj ter ne poslušajo samo predavanj, temveč delajo tudi samostojno, kar priča dvoje del, ki sla bili nagrajeni s svetosavsko nagrado! katerim jih bo brezdvomno sledilo še več. Na leni mestu bodi izraženo upanje, da bodo istotako tudi merodajni faktorji razumeli nujno potrebo takega instituta, ter da se bodo za to v doglednem času odobrili potrebni krediti. Upanie ie. da se bo to g. pred-
PROGRAM PRIHODNJEGA TEDNV
Nedelja izkazuje popoldne ljudski koncert klavioline s petjem, ki ga izvaja družina Hafner-! jeva iz Preske ob spremiijevanju klavirja g. Herija I Svetela. Program je zelo pester. Nato bo bral pisatelj g. Milčinski svoje okrogle. Člani Ljudskega odra zaključijo za tem popoldanski spored z veseloigro »Loterija«. Večerni spored se prične že ob 19 s prenosom iz nar. gledališča v Pragi z Novakovo opero »Lucerna«. Sledi še koncert Radio-or-kestra. »Lucerna« je glasben dogodek, ki zavzema Prago že dokaj časa. — Na praznik v ponedeljek nastopi s samospevi ga. Sax-Pristovšek. Po.:e »Ave Mario« od skladateljev: Bach, Nedved, Foerster, Premrl, dr. Dolinar. Zvečer se bo oglasila po daljšem času zopet Dravska divizijska godba s sporedom cerkvenih pesmi in odlomkov iz oper. — Pri torkovem sporedu naj opozarjamo na predavanje g. konzula dr. M. Dularja o Belgiji. Zvečer pa bo priredil Radio-orkester Straussov večer ter podal izbor biserov valčkovega in operetnega kralja. — V sredo zvečer je prenos Iz Prage. Prenašal se bo koncert Češke filharmonije in pevskega zbora »Hlahol«. Izvaijala se bo Novakova kantata »Poročna obleka«. — V četrtek se bo prenašala ljuib-janska opera. — Petkov večer je odmenjen g. Stj. ivelji, članu marib. narodnega gledališča, ki bo izvajal zelo pester, dasi zato nekam neenoten program. — Sobota predvideva valčkovo uro radio-orkestra, ki mu bodo sledili dueti gdč. Mezetove in ge. Golobove. Sobotni večer bo zaključil Ha-wai-jazz.
Programi Radio-Llabffano»
Nedelja, 7. dec.: 8.00 Ing. Fugina: O osuševanju zemlje. — 8.45 Dr. Debevec: O tuberkulozi otrok. — 9.15 Prof. A. Kordin: Čudo in moč krščanske ljubezni. — 9.35 I. Kaiser: O evropskem gospodarskem življenju. — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.(X) Koncert radio orkestra. '— 12.00 Časovna napoved. — 15.00 Gdč. Lebarje-va: Kmetska žena: Solnce v srcu. — 15.30 Koncert klavioline s petjem (klaviolina: Lovro Hafner, klavir: Heri Svetel, dvo- in troglasni spevi: gdč. Jelica Anica in Mimica Hafner). — 16.30 Humorislično
stojniku lega instituta univ. prof. ing. 1). Prosi-u ludi posrečilo.
Bistveni in važnejši del rudarskega oddelka je
institut za mineralogijo.
j pelrogralijo in nauk o slojiščih, čegar vodja g. prof. j dr. Kari llinterlechner, ki je znan strokovnjak v i svojem področju, je v razmeroma kratkem času izza uslanovitve lega instituta institut dvignil do zavidljive. višine. Poleg g. prof. Hinterlechnerja sodeluje v mineraloškem institutu svetovno znani učenjak g. prol' ing. V. N i k i t i n , učenec in naslednik ruskegu učenjaka prof. Fedorova. katerega metodo prof. Nikitin uspešno raziskuje in uporablja za znanstveno delovanje. Prof. Nikitin ima med učenjaki lak sloves, da sc njegovo sodelovanje po pomenu in posledicah lega sodelovanja sploh ne da oceniti. Prof. Nikitin je učenjak po božji milosti, ki zna ustvariti svojo znanstveno šolo ter zbrati okrog sebe učence, ki z navdušenjem znajo nadaljevati njegovo znanstveno delo. Institut se nahaja v univerzitetnem poslopju in služi tako tehnični kot filozofski fakulteti. Vsi učni pripomočki so razvrščeni v več zbirk, poleg katerih obstoji posebna strokovna knjižnica, ki sc ozira na vse stroke iz mineralogije, petrografijc. geologije in speciclno nauka o slojiščih.
Sadovi
i/, vsega navedenega je jasno, da je rudarski oddelek velikega pomena /.a celokupno javno življenje v naši državi in da ima specielno za vzgojo rudarskega naraščaja velike zasluge, saj do sedaj v praksi deluje že preko 80 rudarskih inženerjev absolventov ljubljanske montanistike. S požrtvo-j valnostjo vseh gg. nastavnikov, ki delujejo in ki so ! delovali na tem oddelku, se je posrečilo dvigniti 1 nivo edine ruda rake visoke šole v .Jugoslaviji na stopnjo srednje in zajvadno evropskih visokih šol, lako da so danes absolventi ljubljanske montanistike enakopravni z absolventi renoniiranih slarih rudarskih visokih šol in to kar se tiče znanja in strokovno iTohrazb®
čtivo, pisatelj Milčinski. - 17.00 .Loterijam, veselo igra (Ljudski oder). — 20.00 Samospevi gdč. Š. Ko-renčanove — 20.30 Koncert radio orkestra. — 22.00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 I. Prcmelč: Šlagerji s Hawai-jazzom.
Ponedeljek, 8. dec.: 9.00 Ing. Jeglič: Pomenek s prijateljico vrta. — 9.30 Prof. A. Kordin: Marija in Caritas. — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00 Koncert Radio-orkestra. — 12.00 Časovna napoved in poročila. — 15.00 Gdč. Lebar-jeva: Kmetska žena — varuhinja domače pristnosti. — 15.30 Ave Marija v glasbi, poje ga. Sax-Pristov-šelk: Skladatelji: Bach, Nedved, Fiirster, Premrl, dr. Dolinar. — 16.30 Radio orkester: Marin: Vesela koračnica. Strauss: Čar ljubavi. Rossini: Bruselino. Flotow: Marta Faust. Dr. Dolinar-Petrič: Duhteči nagelj. Langer: Stara mamica. Lindsay: Aisha. Ila-wai-jazz. — 20.00 Koncert godbe Dravske divizije: 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Torek, 9. dec. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Kako določuje svel vrednost bla gu. — 19.00 Mladinska ura: Urejevanje zbirk. Krmite ptičke (Ko-šič). — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Dr. M. Dular: O Belgiji. — 20.30 Joh. Straussov večer. — Izvaja Radio-orkester: Noč v Benetkah. Netopir. Rožice z juga. Vesela vojna. Poljub. Potpouri Štraussovih operet. Dunajska kri. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Hawai-jazz.
Drugi programi t
Ponedeljek, 8. decembra.
Belgrad: 12.45 Radio orkester. 16 Plošče. 11 Prenos zvočnega iilma. 20.30 Drama. 21.15 Radio sekstet. 22.15 Novice. 22.35 Ciganska glasba. — Zagreb: 10 Prenos zborovanja v Zagrebu. 17 Zvočni film. 20.30 Prenos. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Labka večerna glasba. — Budapest: 14 Plošče. 15 Otroška ura. 17.15 Lahka glasba. 19.15 Ciganski orkester. 20 Langenberg. 21.10 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert. 19.35 Zabavni koncert. 20.30 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. 22.20 Večerni koncerl. — Milan: 16.30 Otroški kotiček. 19.30 Pestra glasba. 21 Koncert. 22 Komedija. — Praga: 16 Bratislava. 19.15 Veseli Pavliha. 20 "Radio Miklavž«, recitacije, glasba, petje. 21 Orkester. 22.20 Mor. Ostrava. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 16.10 Pravljice za otroke. 17.15 Plošče. 19.45 Stolni cerkveni zbor in orgle. 21.15 Resna glasba. — Rim: 13.20 Radio kvintet. 17.30 Koncert: violinistka L. Guidi, tenor A. Semicoli. 20.40 Lahka glasba. — Berlin: 18.55 Gledališke anekdote. 19.20 Glasbena ura. 21.10 Komorna glasba. — Katovicc: 14.20 Glasba. 15.40 Mladinska ura. 16.55 Plošče. 17.40 Popoldanski koncert. 20.30 »Pagamini«, opereta, Lebor. 22.15 Plošče. — Toulouse: 13.15 Jazz- orkester. 17 Pester koncert. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Argentinski orkester. 20 Operetna glasba. 23.15 Violina. — London: 17.15 Plesna glasba. 18.40 Lahka glasba. 21 Orkestralni koncerl. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 11 Praga. 16 Bratislava. 20 Praga. 22.20 Orkester. — Leipzig: 16.30 Zabavni koncert. 18 Novosti. 19 Vesela glasba. 20.05 Konccrl. 22.30 Simfonični koncert.
Torek, 9. decembra.
Belgrad: 12.45 Radio orkester. 16 Plošče 17.30 Plošče. 20 Radio orkester. 20.30 Dunaj. 21 Zagreb. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17 Glasba. ?0.10 Francoska opera v 17. stol, 22 Novice iti vreme. 22.10 Lahka glasba. — Budapest: 17.30 Koncert orkestra. 18.30 Piano. 10 Pesmi. 19.30 Pianinski koncert. 20.30 Prenos iz Berlina. — Dunaj: 15.20 Plošče. 19.35 Glasbena ura iz I. 1830. 20.30 Poslu-
šanje življenskih poijavov (srčni utripi, dihanje in rast trave). 21.10 »Ubogi mornar«, Vodenhoff. -Milan: 19.30 Lahka glasba. 21 Komorna glasba. 22
Operetna glasba. — Praga: 20.20 Internacionalni Langenberg: 19.45 Koncert: J. Straussova dela. — Rim: 17 Instrumentalni in vokalni koncert. 20.40 Pester koncert^ komedija; operna glasba. — Berlin: 19.20 Petje. 20 »Salome«, opera, R. Strauss. — Katovice: 19.50 Prenos iz Poznana. 12.10 Plošče,— Toulouse: 18.55 Španske pesmi. 20.15 Vojaška godba. 21 Operna glasba. — London: 19.45 Orkestralni koncert. 21 Komorna glasba. 22.30 Plesna glas-ha. — Mor. Oitrava: 16.30 Praga. 19.20 Radio orkester. 19.50 Prenos iz Brna. 20.20 Jazz okrester. Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. 20 »Salome«. drama R. Strauss. 22.10 Plesna Glasb*
Palača OUZD v Mariboru pod streho
Maribor, 6. decembra.
Po preko štiriinpolmesečnem neprekinjenem delu so palačo OUZD nu voglu Marijino in Sodne ulice spravili pod streho. Delavci bodo praznovali likof; in tudi podjetniki, ki gradijo, bodo dobte volje. Maribor pa dobi reprezentativno palačo, ki bo zaenkrat edina le vrste v Mariboru tako po svoje v rsl nosi i gradbene zamisli kakor tudi izvedbe. .Razporeditev prostorov bo sledeča: v kletne prostore pride kopališče, hidroterapija, pršno in kadno kopališče, centralna kurjava ter mehanična pralnica in likalnim. V traktu ob S o d u i ulici bo polovica prostorov namenjena za Delavsko zbornico, druga polovica pa za 4 stanovanja. V traktu ob .Marijini ulici bo nameščena ekspozitura OUZD. V prvem nadstropju bodo ekspoziturni uradni prostori, v d r u ge m nadstropju razni ambu-laloriji, v t r e i j e m pa prostori za zdravljenje ponesrečencev.
Izkopna dela sla izvršili stavbni Ivrdki Nas s i m b e u i in K i f f m a n n ; zidarska dela pa м> prevzela združena stavbna podjetja inž. Joienc ter 1. Zivic. Gradbeno vodstvo je v rokah pnw jektanta inž. arh. Saše Deva, tehnično vodstvo pi vrši gradbeni tehnik i? e r n h a r d.
Če bo vreme ugodno, ee bodo dela v nolranj-sti takoj nadaljevala: prav gotovo pa bo krasna pu lača spomladi čisto dogotovljena.
Včeraj popoldne ob 15 se je vršil likof; delavstvo je bilo lepo jiogoščeno. Navzoča sta bile tudi komisar OUZD tir. M. Krek ter ravnatelj di Bohinje.
Ob tej priliki je pozdravil navzoče goste • imenu delavstva polir L Šnuderl. V imenu OUZ1 pa se je delavcem zahvalil komisar dr. M. Krek i ravnate!) dr. Bohinjec. Prav pohvalno je omeni' da se jc ob tej priliki razdelilo delavcem oko' 71)00 Din nagrade.
Življenje med živalmi
iz razgovorov z bratoma Kiudshy, lastnikoma velikega cirkusa
Ljubljana, «> decembra
Snoči iu m.-coj je odmeval Tivoli v veselem razpoloženju. Klini) n i nizu so privabili ogromni lepaki in velikanski Soltr, ki je zvečer žarel, okrašen z venci lisi čev žarnic, precej občinstva k predstavi cirkusa l<lud?ky.
Slavni cirku- je dvignil oče obeh bratov Karel Kludskv s svojo žilavostjo in delavnostjo do te višine. Oba brata »ta imela pri svojem očelu najboljšo šok* za uspešno vodstvo ш napredek tako velikega podjetja. Karel Kludeky je kmalu pokazal izredne zmožnosti za dr. suro konj in slonov, dočim je Ru-dol/ Kludskv priznana kapaciteta za dresuro zveri, kol so levi, tigri, medvedje itd. Iz svojega dela veeta oba brata nešteto mikavnih zgodbic, ki se zde skoro neverjetne
Tako je pripovedoval Karel neverjetno zgodbo o ljubezni živali med -eboj. Cirkus je kupil nekoč krasnega slona. Babv |hj imenu, ki je imel samo to slabo lastnost, da ni mogel trpeti v svoji bližini psov. Ta njegova antipatija je delala oseb u čegto preglavice, kajli slon tudi krasnih cirkuških psov «ii maral in jih je preganjal, kjer jih je le mogel. Ko so pa nekoč peljali slone .s postaje na mesto, kjer nuj bi stal cirkus, se je zagual tuj pee proli slonu in ga ugriznil v noge. To pa je videl velik hrt Lord in najljubši pes Karla Kludskyja ler se pognal na tujo mri i no in ga lako zgrizeJ, da »o ga morali pobiti. Od tedaj -ta bila liri Lord In slon Baby neločl.iva prijatelje. Prvo noč po tem dogodku r— je Baby iztrgal Iz verige, šel k psu Lordu, raztrgal verigo, - katero je bil privezan, tej- ga odpeljal s seboj v svoj šotor, kjer so ju našli zjutraj.
Nekoč se je kopal Bab> v reki Labi in Karel ga ni na noben način mogel priklicali. Ker se e bližal parnik, je pretila slonu nevarnost. Kariu šine srečna misel \ ivo in začne brez vsakega razloga z bičem udi. iti po hrMu Lorda. Komaj Je Babv zaslišal cviliti hrta. je z besnel proti bregu, e katerega so zbežali vsi pred njegovo jezo. Ko je priše! do hrta. ga je božal r. rilcem in jezno trobec tal.
Krotilec zveri, direktor Rudolf Kludsky oa ie pravil, da lev še zdaleka ni najbolj nevarna zverina. Zakaj tudi v ujetništvu se ponaša prav »ako dostojanstveno kakor v naravi Krotilca ne bo nikdar napadel zahrbtno in kakor hitro pokužc krotilec levu hrbet, je lahko tako brez skrbi, kakor da lev ne bi -tal za njim. Tudi lev vedno, preden napade, lej ki opozori krotilcu s strašnim rjovenjem, naj se brani, če more, tako da ima vedno čas, da zgrabi za vilice iu železni drog, s katerimi drži leva od sebe. liadi lega v resnici zasluži svoj naslov — kralj živali.
V-o drugačen pu je tiger. Je skrajno zahrbten in ostane zelo dolgo časa tudi krotilcu nevareu. Je pač ogromna mačka, ki jo je mnogo težje pripravili do odkritosti kot leva. Zalo je vedno manj dresira-nih tigrov ko levov. Žalostno iu \eselo skušnjo je imel nekoč s tigri direktor Rudolf Kludsky. Pri dresiranju je opazil, du se neka tigrova samica sumljivo debeli. Prepričan je bil, da bo v kratkem vrgla mladiče, in jo je zato izločil začasno od dre-sure. Paznik živali pa ga je končno prepričal, da to ni mogoče, in je zato vzel sanico v dresuro ter je zvečer 'udi nastopila. Med nastopom je bil* izredno zlobna in jiopadljiva, tako da se je Rudolf Kludsky zelo mučil z n;o in jo celo natepel. Zdelo se je. da se je uklonila človeku, ko je naenkrat planila nanj in ga podrla mi tla. Takoj nato pa je planil liger Baudu na samico, jo zgrabil tilnik in vrgel nazaj. Točko so seveda takoj prekinili, vendar se je predstava nadaljevala. Kludskv p« je na srečo odnesel le rano nad očesom, od katere nosi še danes brazgotino.
■Predstave v petek Ln soboto so nudile nadvse pester, zanimiv in redek program. Velikanki šotor bi bil lahko še večji, vendar zadošča za ljubljanske razmere. Od 3 sta postavljeni samo 2 maneži, nad kateremu igra ves čas orkester. Kljub temu pa človek še vedno ne ve, v katero manežo naj gleda, zakaj v obeli se skoro neprestano vrste točke druga za drugo, ena bolj zanimiva ko druga. Človek ne bi verjel, da je 11. pr. mogoče iti |к> lestvi navzgor, če ti jo nihče ne drži iu nihče ne prisloni, še manj bi verjel, da po tisti lestvi, na katere vrhu stoji že artist v ravnotežju, zleze nato še psiček njemu nn klobuk, kjer se postavi 11a zadnje noge in prosi v strahu pred palico, ki jo drži artist j>red njim. Smeh brez konca in kraja sta vzbujala dva artista. ree pravn umetnika v kolesarjenju. S polomljenim
biciklom, tako da kolesi nista zvezani z drogovjem, pa tudi na enem sainem kolesu se lahko pelje, jmi ne sedi v višini enega metra kol običajno, ampak štiri metre visoko, i'otem pa telovadci! Človek-žaba, plesalke 11a vrvi! lil sploh vse. Najlejiše od vseh točk pa so bile brez dvoma točke z dresirani-mi živalmi in zverinami. Nepozaben ostane človeku nastop Karla Kludskyja 11a čistokrvnem vrancu. prav tako krasno dreslranili 25 žrebeev. Nadvse ljubki so bili beli medvede in poni. Simpatije vseh pa si na mah osvojili sloni, ki so olvorili krasno promenado, držeč se z rilci za repe. Za močnim železnim omrežjem pa so nastopili tigri in levi Celotni program traja skoro štiri ure.
Kakor da bi cirkus Kludsky vedel, da smo v Ljubljani radi nerazumevanja gotovih faktorjev likvidirali domači zoo, nam je pripeljal nadomestek za par dni — eksotični zoo 11a vpogled, v katerem je nad 1000 res zanimivih živali iz vseh delov sveta. Izredno redek je divji nosorog, čigar prvi eksem-plar menda sedaj živ |>otuje po Evropi Prav lako ne manjka visokih žiraf, ceber, bivolov, krokodilov. kač, kamel, lam. jelenov, antilop in tapirjev. Nad KM) opic najrazličnejših velikosti kriči in se prenietaya v svojih kletkah in odgovarja velikanski jati eksotičnih ptic iu papagajev, ki se leskeče^o v najkrasnejših barvah. Poleg teh ima 30 indijskih d res i ranili slonov, 100 levov in tigrov, 50 belih, rjavih, sivih in črnih medvedov, krasne leoparde, jaguarje, pantre, purdale in geopurde. Krasni so tudi kenguruji, indijski vodni bivoli, nadvse požrešni pn volkovi in hijene, ki jih je cela čreda. Za naše oči najlepši pa so brez dvoma konji naj-plenienilejših pasem, ki so kljub temu, da jih je okrog 300, vsi dresirani.
Predstave .-e bodo vršile v nedeljo in na praznik ob 4 in 8. Kdor ima čas in denar, naj gre gledal, da mogoče drugič ne bo žel gledat slabšega.
Tu ie noMrot seđež no'opssnejšlh obolenj
Bolni prebavni organi so vedno povod slabi prebavi ki slabi cel orcanizem. Osigurajte si torej dobro prebavo ter pijte Radensko zdravilno vodo
S tujo hranilno hnjizico jo je odkuril
Borovnica, ti. decembra.
Doživljamo pa re« dogodke vseli vrst. Enkrat sLisinio o pretepih, drugikrat o nagajivih šalah, slednjič pa je poslala naša kronika bogatejša še za en primer, ki pa zadeva tujo lastnino, uzmoviča, oškodovanca in oblast. Mlademu Jožetu ugaja lagodno življenje pomešano z avanturami. Zgodba je takale: Jože je dobro poznal sosedovo hišo, vedel tudi, da imajo tam kljub trdemu delu vseeno precej prihrankov. Ko je ob priliki opravljal v tej hiši nekatera dela, jo zvolial tudi hranilnio knjižico, ki je imela številko, znašajočo okoli 60.000 Din. Pred nekaj dnevi se mu je zahotelo |к> njej. Na nepoznan način je prišel do nje in jo odkuril z njo. Ustavil se je spoloma v ribniški hranilnici, pa je bil še toliko poštenjaka, če sploh moremo to tako nazvati, ila je dvignil denarja /samo« okoli treh tisočakov. Sedaj ni ne duha ne sluha za njim. Da bo dobil svoje plačilo, je izključen vsak dvom.
Nabavna prilika za Božiči
Rodi ZmantSOIItO Obrala nudimo v nakup PO lastnih Cenah vsakovrstno manufakturno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne
predmete i. t d.
Moško obleko dobite že od Din 500*— naprej Moško suknjo dobite že od Din -460"— naprej Ženski plašč dobite že od Din -400'— naprej Angleško blago m že od Din 200*— naprej
Zlesti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben
popust pri večjih nabavah
Drogo Sciiwab. Ljubljana Dvorili tre I
Novi <S№amEfril zvočnik
za veselične dvorane, gostilne in večje stanovanjske prostore
TILEfUNHEN L50flW
brez transformatorja — prilagoden končni cevi RE 604 D 4000'-
шшшшоон
z vgrajenim usmerjevalcem za izmeničen tok — z usmerjevalno cevjo RAN 1503. — Cena znaša Dinarjev 4500'—
Nall ZflStOpnlHI:
LJUBLJANA : R VDI0 d. z o. z. Miklošičeva cesta, ' K. Ju rman, dvorni optik. Šelenhurgova ulica ' TehniK Banjai Miklošičeva cesta — MARIBOR: Radio Starkel — CELJE: Mestna rlektrarum Ing. S. Sehmidingor - KRANJ: F. Janša — JESENICE: I. Markeš — NOVO MESTO: J. Ogrisek — TRBOVLJE: F. Klenovšek — M. SOBOTA: I. Neineci — SLOVENJGRADEC: 1. MEGUŠAF
LEFUNKEN
Najstarejša iskustva
Г
Najnovejša konstrukcija
Šah
španska partija.
(Igrana na mednarodnem šahovskem turnirju v Scarborough 1030)
Bell: Heregant.	Črni: Hubimlein.
1.	e2—e4	e7—e5
2.	Sgl—fS	SbK—ctJ
3.	Ul— b5	a7—aR
4.	Lb6—a4	.17—<1в
5.	0—0	1x8—d 7
6.	c2—cS	Sg8—v. r
7.	d2—d4	h7—hl>
8.	Sbl—d2	--
Močnejše bi bilo Lb3. Črni ne 01 smel igrati g7—gj, ker bi sledila žrtev LclXgm m Sf3Xg5 itd.
8	.----g7—gO
9.	d4Xe5	---
Ta menjava je slaba, boljši bi bil sledeči načrt: Le2, Sb8, Le3, Sel in po možnosti nadaljevali z g«, Sg2 in f2—Г4.
0----<16Xe5
10.	Tfl—et	Se7—g<j Grozi gf>—gt z dobitkom figure.
11.	Sd2—fl	g5—g4
12.	Sf3—d2	b7—b5
13.	La4—b3	--
Tudi ta kakor	prihodnja poteza s tekačem ni dobra. Boljši je Lc2 in Sb3, Le8 in po možnosti zasedba polja co.
13	.----Lf8—c&
14.	LbS—d5	Dd8-f6
15.	Sfl—o3	ht>—h5
16.	Sd2—b8	Lo5-b«
17.	Se3—f5	Ta8—d8
18.	Ld5Xo6	Ld7Xe<3
19.	Ddt—c2	--
Nekoliko boljši je De2, ker odgovora od Sf4 ni pričakovati, ker bi sledilo LXft in Sb8—d4 itd.
19	.----h5-k.
20.	Lcl— еЗ	Th8—h5 Sedaj grozi dalekosežna žrtev kvalitete.
21.	Le8Xb6	c7Xb6
22.	Tal—dl	--
Pametnejše bi biio Sf5—e3.
22.----Td8Xdl
23 TelXdl	Th5Xf5
24.	e4Xf5	Sg«-f4
Beli sloji sedaj jako slabo. Vsekakor pa je vprašanje ali je moral partijo zgubili.
25.	Sb3—d2	--
Čisto dobro! Ako sedaj črni vzame g2, bi sledila neprijetna poteza Sd2—e4, ker DXf5 ni mogoče radi Sd6-|- itd. Črni se zato s kraljem umakne. 25----Ke8—(8
26.	f2—f3	--
Po tej potezi beli hitro zgubi. Bolje bi bilo g2—g3, kljub temu, da je poteza na videz zelo riekantna.
26	.----g4Xf3
27.	Sd2Xf3	b4—Ii3
Sigurna zmaga! Po odstranitvi kmeta g2 je beli kralj čisto odkrit.
28.	I)c2—d2	h8Xg2
29.	Dd2—e3	--
Po zamenjavi kraljice bi bil zgubljen še Sf3.
29	.----Df6Xf5
Seda i grozi Sh3~j-Sg5 in splošua zamenjava na re.
30.	De3Xb6	Sf4~h3-f
Bell so vda, ker sledi mat v drugi potezi.
Damin gambit.
(Igrano nu medržavnem šahovskem turnirju v Hamburgu 1930.) Beli: dr. Aljeliin.	Črni: Gilfer.
t. d2-d4	<17—d5
'2. «2—c4	p?—e«
3.	Sbl— C3	Sg8—Ki
4.	Lcl —g.")	Lf8—e7
5.	e2—еЗ	Sb8—d7 B Sol—fft ««
7.	a2—a3
8.	Ddl—o2
9.	Lfl Xc4
10.	Lg5Xe7
11.	0—0
12.	Dc2 X c8
0—0 d5X<:4 Sf6—do D.I8Xe7 Sd5Xc3 Tf8-e8
Črni se poskuša osvobodili na eti—e5. Beli pa lahko prepreči.
13	Tal—dl	c6—c5
Ker jc e6—e5 sedaj ni več mogoče (lahko sledi dXe, SXe5. SXe5, DXe5. DXe5, TXe5, Td8 in mat), jioskuša črni na drugo stran.
14	Lc4-b51	--
a	b	e	d	е	f	е	h
I		i		1			1
i	i	•,'Л'Сч/ ■tfa .	*	#	i	ш	i
	mm Ш		Шк		■		
-< "M	s i'			M		а	
			ш		Шк ши		ш
Ш	w			ш	&		
			шм.		'Ot&š'	ž	ш
	Ш _^_		н		ш	ш	
14----c5Xd4
15. Dc3Xd4	t'7-fe
16 Tdl—d2	Te8-d8
17. Tfl—dl	Kg8—№
18 Dd4—e4	g7—g6
19.	h2—h4	a7—a6
20.	Lb5—a4	e6—eF
21.	h4-h5	--
Pozicija je brezupna.
21----Ta8—bt
22.	h5Xg6	b7—b5 28. g6Xh7	Kf8-g7 24. Sf3—h4	De7—f7 26. De4—g4-|-	Kg7-h8
26. La4—c2l	Črni se uda.
Rešitev šahovskega problema št. 14.
(E. Goldschmidt.)
Hcli: Ka4, Ddl, ТсЗ, Sd8, ТеЗ, Lh3, Sf4, Lc7, Bb6. f7 (10).
Črni: Kd7, Dh8, T'-7, Sd8, Lc8, Tg4, Sh2. Bb7, d4 (9).
Mat v dveh potezah. 1. Sf4—g6.
Šahovski problem št. 21.
(A. Dyskm.)
Beli: Kbl. Dgl, Lg7, Bb2, rl4, h4. fC (7). Črni: Kh7, Lg8, Bf7, g6, h5, d5, b5, b4, a4, f2 (10).
Mat v treh poteza!*
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo 7. decembra
X Wegen:
Noč ob Mrtvem morju
Dolgo pot sem imel za seboj; prepotoval sem Jordansko ravan, bil v Tiberiji, videl Galilejsko morje, spal v Kapernaumu. Kako lepa so tam zelena jezera, kako krasne cvetoče mimoze v svoji zlati lepoti. Toda tu ob Mrtvem morju je bilo vse neusmiljeno sežgano, in celo morje samo, na katerega bregovih sva sedela ob taborskem ognju, je ležalo, vklenjeno v neskončno pečevje, kakor gnijoč mrlič v puščavi.
Ni bilo slišati šuma valov, voda ni udarjala ob bregove, noben galeb ni letal nad mrtvo gladino. V hladnem vodovju se ni zganila nobenna riba, niti žaba se ni nikjer oglasila. Skorja iz soli in zemeljske smole je pokrivala bregove in povzročala, da je bil vtis še brezupnejši, še malodušnejši. Že podnevi, ko sva šla ob obali, sva se čudila, da ni bilo nikjer nobene sledi življenja. Samo kragulji so krožili nizko nad zemljo. Prežali so na kače in jih spretno lovili s svojimi bledo-rumenimi kremplji.
Moj vodnik Saad, napol gol, š-ibak Arabec It Galileje, mi je pripovedoval stara izročila in pravljice, potem je pa zapel nekaj otožnih, hrepenečenkoprnečih napevov, ki so mi bili tuji in katerih zmisla nisem doumel. Čudno čuvstvo me je obšlo; do neznosnosti sem občutil ločenost od ostalega sveta in pogrešal celo naše hlastno, šumno življenje ...
»Jutri ti bom zapel še neko drugo pesem,« je rekel Saad. »Sedaj pa morava pogasiti ogenj in iti spat. Luč vabi kače in črne škorpijone. Te golazui je tu vse polno, pod vsaikim kamenom jo najdeš in njihov pik je strupen. Sreča, če piči kača v prst, potem ga odrežem, potrosim na rano peska in stvar je opravljena. Če pa te piči v vrat, potem se pa le poslovi od življenja.«
S peskom sva zadušila ogenj in najine zbite kosti zleknila po skalnih tleh. Toda dolgo ni hotelo biti sna in zavidal sem Arabca, loi je smrčal, da se je razlegalo. Pogled se mi je potapljal v veličastno nebo, blodil med neštetimi zvezdami, misel in želja pa sta hiteli v šumna, žarko razsvetljena mesta.
Tako sem slednjič nekoliko zadremal. A ne za dolgo, kajti nenadoma sem začutil ob licu plazečo se golazen, sluzasto-mehko in mrzlo. Odprl sem oči in — odrevenel od brezmejnega strahu... V temini sem razločil obrise velike kače, ki je počasi lezla čez moje telo. Njen rep je cele sekunde žgačkal moje levo uho. Ne da bi se ganil, sem ležal z odprtimi očmi, dočim je kača, zvita v svitek, legla na moje prei. Preživljal sem čudna čuv-stva studa in strahu. Zdelo se mi je, kakor da bi se od vseh strani vile proti meni brezštevilne kače. Lovil sem sapo, mrzel pot me je oblival in udje so mi kakor okameneli. Smrt mi je lebdela pred očmi... Kmalu, kmalu bo moje telo v njeni oblasti in bo razpadlo v prah... Potem je najstrašnejšim predstavam sledila popolna onemoglost. Bal sem se odpreti usta, da bi poklical Saada, bal sem se premakniti noge, bal sem se svojega lastnega diha. Nehote sem se spomnil žalostnih oči goloba, ki je v stekleni gadji ječi negibno in vdano čakal smrti...
Polagoma je začela minevati noč; zvezda za zvezdo je obledela in se izgubila v vse-mirju. Da ne bi ob pogledu na kačo zarjul, sem zaprl oči in ležal dalje v mrzli odrevenelosti. Kako dolgo sem tako ležal, ne vem, a ko sem oči zopet odprl, je bilo že docela svetlo. Vame so strmele ostre, bakrene kačje oči. Dvignila je smrtonosno glavo in se zanimala za moje lase, s katerimi se je poigravala jutranja sapa. Bila je to ena najbolj nevarnih strupenih puščavskih kač, iz družine kobre, siva, z rožnatim trebuhom, nad meter dolga.
Nebo se je pordečilo v žarkih vzhajajočega solnca, soparica se je dvigala iz tal, jaz pa sem še vedno negibno ležal in se boril z brezmejnim strahom in pekočo žejo. Nebo in grlo sta mi bila popolnoma izsušena in bal sem se, da me ne bi napadel kašelj, ki bi stresal telo in razdražil kačo, da bi me pičila. Bolj ko sem mislil na to, bolj sem čutil nujo, da zakašljam. V grlu me je vedno bolj žgač-kalo in ni nič pomagalo, da sem zadrževal sapo. — Zakašljal sem večkrat zapored ... Žival je dvignila glavo, gnusno zasikala in napihnila vrat kakor žogo.
Konec! — mi je šinila misel v možganih. — Sedaj me piči, v rame ali v vrati — Možgani so delovali kakor divjajoč motor, toda nobena rešilna misel mi ni prišla na pomoč. Kačja glava se je pomikala bliže in bliže, položaj je postajal čimdalje bolj grozeč. In zopet sem moral zakašljati, zopet se je streslo telo in avtomatično je sledilo grozotno sikanje golazni. Tedaj, v največji stiski, sem se domislil na izhod: s težavo sem nabral ustnice v piščal in začel žvižgati. Hrepeneči Saadov napev se ini ]e bil neizbrisno vtisnil v spomin in postal sedaj moja rešitev. Mučni in ne-lepi so bili zvoki, a učinek je bil popoln. Kobra Je nehala sikati, vrat je splahnel — in kača se je začela v plesu pozibavati.
Žvižgal sem vedno glasneje, vedno bolj vreščeče, čeprav mi je pohajala sapa in sploh nikoli nisem znal posebno žvižgati. Upal sem, da bom na ta način prebudil tudi Arabca — toda lega ne bi bil mogel niti s trombami in
pavkama: njegovo glasno, enakomerno smrčanje je še naprej skrunilo tisočletni mir mrtve pokrajine. V tem se je zibala kača tik pred mojo glavo in njene mrzle oči so neprestano strmele na moja usta. Videl sem nabrekle strupene žleze komaj deset centimetrov oddaljene od moje glave •..
L. Merrick:
Pripetljaj
Ta smrtni ples pa ni mogel večno trajati, iu že sem mislil na nova sredstva, ko je kača nenadoma postala nemirna. Pozabila je na moje žvižganje, nehala plesati in zopet napihnila vrat. Obrnil sem pogled v vis in takoj razumel vzrok: v neznatni višini sredi nebesne modrine sem opazil kragulja. Prežeče oči so bile obrnjene nizdol in tako je plaval v vedno ožjih krogih — navpično nadme. Z zadnjim, srce stiskajoči m žvižgom je zlezla kača z mojega telesa in se vila proti bližnjim ba-zaltnim skalam. A bilo je prepozno. Kragulj je padel kakor kamen nizdol, zasadil svoje ostre kremplje v lcačo tik pod glavo in se hitro zopet dvignil v zrak. Zaman se je golazen vila pod ptičevimi peroti, njeni gibi so postajali vedno slabejši, čim više se je dvigal kragulj v nebesno modrino. Potem je visel živi trak kakor vrv navzdol in začel izginjati v ptičevi golši: kragulj je požrl kačo leteč, v luči solnčnih žarkov.
Z napeto pozornostjo sem opazoval tragedijo v zraku, dokler sivi trak ni popolnoma izginil in je kragulj, zmagoslaven in sit, zato-nil za bližnjimi griči. Šele sedaj sem se zopet zavedel svojega klavrnega položaja in svoje žeje. Toda noge me niso držale in glasno sem začel klicati Saada.
>Gospodu se gotovo kaj hudega sanja?« je dejal in si mel zaspane oči.
>Nekaj strašnega!« sem rekel, vendar mu nisem hotel povedati resnice, ker sem se bal, da me bo imel za bojazljivca.
>Hude sanje naznanjajo srečo, dobre pa žalost!« me je poučil Arabec in začel rado-voljno gnesti moje otrple noge.
Mihael Zosčenko:
Zasilna zavora
Glavno je bilo namreč to, <la je bil Volodjka Bokov nekoliko okajen — to sc pravi, da ni bil več popolnoma trezen.
Ravno pred odhodom vlaka je bil slresel pošteno merico žganja in na vrh je pil še pivo; prigriznil je samo majhno Idobasico, kar pač ni bila nobena podlaga za tako pijačo.
Zato mu je tudi tako udarilo v glavo; posebno, ko se je vlak začel pomikati, je postal vrtoglav in vse mogoče misli in domisleki so se mu vrtili po glavi. Hotel se je enkrat pred ljudmi pokazati!
Začel se je pred jtotrbiki širokoustiti: On je mož za to, da si sme vse dovoliti. Še ljudsko sodišče mu nič ne more — naj pride, karkoli, njemu se ne bo nič zgodilo. Kajti — to naj le vsi vedo — on je odličnega rodu. — Ze njegov stari oče je bil svinjski pastir, in njegova mati je bila pristna priprosta vaščanka ...
Tako je gobezdal Volodjka, ki {je bil pač ravno prave volje — hotel je ljudem pokazati, kakšen možakar je.
Njemu nasproti sedeči grajan se je začel premikati na sedežu; v ušesih je imel vato, bil je snažen in nekako odlično oblečen; dejjal je:
»Le še naprej tako onegavi, potem te bodo na prihodnji postaji prijeli in vrgli ven.«
Volodjka je odgovoril:
»Hočeš me v moji samozavesti žaliti, a? Ampak meni se ne more nič zgoditi, ker sem takega rodu. Storiti smem, kar hočem — vedno bodo z menoj ravnali s posebno obzirnostjo.« — Temu pač ni bilo pomagali — imel ga je pod kapo in bil v pravem zanosu.
Občinstvo je zač-elo kazati svojo nejevoljo. Nekaj posebno zlobnih pa je Volodjko lo še bolj podžigalo; neki moški v plavi čepici, prav poseben kovarnik, je pa dejal:
»Če se hočeš res izkazali, jiotem z vso močjo udari po oknu, da vidimo, če te primejo ali ne. Ali — stoj — še boljše bo tako — piueti šipo celo, ustavi raje vlak... tu-le za zavoro moraš krepko potegniti, potem se bo vlak ustavil.. .r
4Kaj, za katero zavoro je trebil potegniti? Ti. zajedavec, izrazi jasneje!« je odvrnil Volodjka.
Želel si je smrti. To ni bila prazna beseda ue pretiravanje, marveč si je je v resnici želel. Dobro mu je bilo le tedaj, kadar je spal; čez dan pa sanm žalost in skrbi in vroče prizadevanje, da bi peka in mesarja odpravil /. lepimi besedami. Ko je zvečer položil svojo trudno glavo v blazine, ga je mnogokrat obšla misel, da bi bilo zanj vendarle najboljše, če bi se zjutraj ne prebudil več.
George Collier je bil pisatelj. Ko je poročil Evo Kingston, je menil, da mu ni nič več na svetu ne more izpodleteti. Bilo mu je devetindvajset let in si je že zaslužil prvo priznanje. Kritika mu je bila izredno naklonjena, imenovala ga je » resnega«, »učenega«, »nenavadnega«, »silnega«, tako da se mu je ob čitanju izrezkov iz listov, ki mu jih je pošiljal njegov založnik, srce smejalo. Zal pa se knjiga vendar ni posebno dobro prodajala in zaradi tega za svojo drugo knjigo ni mogel doseči višjega honorarja. A pogum mu radi tega seveda ni upadel, in Eva je bila tako razumna in je tako iskreno sočuvstvovala z njim. Pisal je tedaj dalje. Polagoma pa se je le zavedel, da je bilo njegovo zaupanje v bodočnost prezgodnje, in potem se je tudi zavedel, da je bila njegova ženitev prezgoduja. Da, in potem se jima je rodilo dete. in njegovih sanj je bilo konec, lotili se je moral časnikarskega teža-štva, pa še to ni dovolj neslo.
Z otrokom so rasle denarne zadrege. Komaj je plačal dolge lialjice, je že bilo treba kratkih oblačile, in še preden je prebolel te izdatke, je bilo treba novih oblek. Varuhinja je menda vsako noč premišljevala, kaj naj zahteva drugo jutro, in to je bila zelo imenitna oseba, ki je imela bujno domišljijo.
Daues je plačal šolnino, in Eva že davno ni bila več razumna in sočutna, in stauovali so sedaj zunaj v predmestju.
Da. Evino razumevanje iii sočutje sta postala ogoljena kakor cenene preproge v salonu, ki so se zdele tako lepe. ko so bile nove. Pusto in revno predmestje je morda leglo na živce, ali pa je bil liore George Collier tako docela različen od sijajnega pisatelja, ob čegar strani je upala nekoč sprejemati odlične umetnike in književnike na svojih glasbenih večerih — spreletala sta ga mraz in vročina, oe je pomislil, da je to ženo nekoč opeval v verzih.
Bila je suha in bleda, imela je sive oči in razmršene lase, zjutraj je nosila rdeč flanelast spalni plašč. Če se je po kosilu počesala in uredila, so dobile ujene sive oči, po zaslugi nekega lepotila. tako globok, topel izraz, da noben človek ne bi bil verjel, da je zmožna surovih, grizočih očitkov, ki so pogosto prihajali iz njenih ust. Kadar je bil navzoč kak obiskovalec, jo je George mnogokrat čisto začuden opazoval in si dejal natihem, da ga pogum gotovo ne bi bil tako hitro zapustil, če bi bila njena notranjost taka, kakor je kazala njena zunanjost. Če bi bil priznal, da mu je v 1 breme, bi ga bil gotovo vsak imel za nehvaležnega. nizkotnega človeka; bila je videti pre-nežna, prekoprneča. da bi mogla biti komu v breme.
Danes je bil štirideset let star. in čisto trezno in premišljeno si je želel smrti. Samo euo ga je zadrževalo od samoumora — da bi Eva in mala ostali nepreskrbljeni.
V talcem razpoloženju se je nahajal George Collier, ko je prišel do nekega sklepa, ki ga ni mogoče označiti drugače kakor za goljufijo. Našel je bil sredstvo, ki mu je omogočalo umreti, ne da bi morali žena in hči v bodoče trpeti pomanjkanje: hotel je zavarovati svoje življenje, nato pa izvršiti samoumor. Če bi le mogel spraviti skupaj denar, ki je bil potreben za prvo polico!
Čudno na tem sklepu je biio le to, da ga je osvojil nenavadno vesten, iz temelja pošten človek, o katerem so celo trdili, da ie zaradi svoje pretirane vestnosti ni nikamor prišel. V vseh svojih stiskali ni nikogar oškodoval niti za novčič, sedaj pa je snoval tatvino v velikem slogu.
Neki domači prijatelj, odvetnik Horace Orltney, je njega in njegovo ženo na večer večkrat obiskal. George ni gojil do njega posebnega spoštovanja, a ravno iz tega razloga se mu je zdel morda prava oseba, ki bi mu mogla pomagati, da bi izvršil svoj načrt; tako se je tedaj nekega (»opoldneva odpravil k njemu:
»Prihajam k vam, je dejal George po prvem pozdravu. >v zelo kočljivi zadevi in pričakujem od vas najstrožji molk.«
»To se razume ob sebi, je odvrnil Orknev in si sukal brke..
»Stvar je namreč ta: godi se mi slabo. Življenja sem tako do grla sit, da mu hočem — malo čudno priznanje — napraviti konec.«
-vetnik, ki je bil šele šestintrideset let star, je nehote odskočil; vendar je že naslednji trenutek zopet zbral svojo poklicno ravno-dušnost in ponavljal z umerjenim glasom Col-lierjeve besede: »Svojemu življenju hočete napraviti konec? Oh, neumnost!«
Trdno sem odločen,« je dejal George, toda zavarovan nisem. Saj razumete težavo — moja dolžnost je, da mislim na ženo in otroka, ki bi ostala, če bi umrl, brez novčiča.«
Tak se pa dajte zavarovati, če ste tako trdno odločeni,je menil Horace Огкпеу in zmajal z rameni; »a brez šale, ljubi Collier, dajte si to izbiti iz glave; taka — taka — to je res ...« Potegnil je svoj robček, na katerem se je svetil monogram, in ga razgrnil, pri čemer se je razširil prijeten vonj kakor po belili rožah. Žalosten sem /aradi vas, Collier, zares.«
»Prištediti vam hočem svoje dokazovanje,« je odvrnil Collier. nisem prišel k vam zato. da bi preudarjal, ali bi ali ne bi, ih tratil vaš dragoceni čas. Moj sklep je trden. Sam se najbolje poznani. Pravite, da naj se dam zavarovati — a to je ravno! Nimam denarja, da bi se mogel zavarovati.«
>A tako,*- je rekel Orknev in po kratkem molku dodal: »Saj odplačila niso tako visoka. Za katero vsoto pa bi se dali zavarovati?«
»Rad bi mojima dvema zapustil letno I rento štiri- do petsto funtov. Premija utegne znašati tristo do tristoindvajset funtov — rad bi namreč plačal za celo leto — in mislil sem si...«
Mislili sle si? je vprašal krotko odvetnik. ko se je George obotavljal.
»Mislil sem si, da bi mi morda to vsoto, ki bi bila z obrestmi plačljiva ob moji smrti — vi posodili. Bil bi — bil bi rade volje pripravljen, vse storiti, da bi bil moj predlog za vas sprejemljiv. Posodite mi tristoindvajset funtov, pa lakoj napravim oporoko, v kateri vam zapustim tisoč funtov. Kaj pravite na to? Mislim, da je kupčija sprejemljiva.
Zamišljeno je Horace Огкпеу vrtil palca.
Pozabljate,« je dejal, -da zavarovalno družbe v slučajih, kjer sumijo samoumor. ne priznavajo zahtev dedičev.«
»Tudi na to uisem pozabil, vse sem si natančno premislil in za las dobro vem. kako bom ukrenil. Sestričina moje žene ima vilo ; ob Darenthu v Kentu; že večkrat smo bili ■ tam. Trata pred hišo sega prav do reke, kjer j imajo indijanski čoln. Ni bolj samotnega kraja, • posebno v mraku. Z lahkolo dosežem, da одз sestričina za teden dni povabi v vilo. Potem bom nekega večera, po Iriidapolnein dnevneln delu. dejai. da grem nekoliko na izprehod: prašal bom, ob kateri uri bomo večerjali, in si ljoiii naravnal uro po uri v jedilnici, da ne bi prišel prekasno. Ženo bom prosil, da naj me spomni na važno pismo, ua katero moram naslednje jutro odgovoriti — nato pa kar najboljše volje odšel skozi vrata proti reki. Čoln se bo prevrnil — znano je. da ne znam plavati — nič ni enostavnejše nego to!' ( >Toda svojo namero bi utegnili izpremc-niti, ljubi prijatelj, in potem Jioni ostal s svojimi tristoindvajset funti na cedilu: lahko še živite trideset — štirideset let.«
»Sodim, da je prav, da počakam do aprila,« je rekel Collier; s tem i/podhijeni vsak morebitni sum.« Nastal je molk. Stvar si bom premislil,« je slednjič dejal odvetnik. :>a sedaj mi dovolite, da končava, ker imam veliko dela.
Ko si je bil premislil, je pristal na Col-lierjev predlog; posodil mu je tristoindvajset funtov za polico, in George je napravil oporoko, v kateri je volil Horaceu Огкпеуп tisoč ; funtov — vse ostalo naj pripade Evi, ki je I bila — to je moral priznati — dobra mati.
Življenja sit mož je bil sedaj razmeroma dobro razpoložen; v aprilu naj bi umrl in se-j daj je bil že novembeer. Vdajal se je bil nadi, da lio smel napraviti konec že preje, toda od-i vetnik je po kratkem premisleku izjavil, da j je najboljše, ako ostane pri prvotni nameri.
George je bil nekoliko razočaran, vendar 1 ni hotel biti nehvaležen; če je vztrajal tako dolgo, bo že še pet mesecev. Ne, ne, ni bil nespameten, in ko je potekel še en teden in še eden, je njegova zadovoljnost naraščala: Tako mu je bilo. kakor preobremenjenemu človeku, ki upa na dolgotrajen oddih. _
Takrat je v Londonu razsajala influenca. in kdor je le kako mogel, je bežal na celino ali pa v angleška morska kopališča. Med tistimi, ki so ostali v mestu in zboleli, je bila tudi Eva Collier, pisateljeva žena. To je bilo o božiču.
Zdravnik je izprva menil, da stvar ni res-
»Tu-le, za to-le primi... potegni krepko na levo in vlak sc bo ustavil... to je namreč zasilna zavora.«
Občinstvo in grajan z vato v ušesih so jeli hujskaču očitati, da ravna sramotno, ker pijanega človeka zapeljava v razne norčije.
Volodjka je vstal in krepko potegnil za zavoro ...
Ljudje so ostrmeli — nihče si ni upal spregovorili besede, vse je bilo tiho ... slišalo se je snmo enolično ropotnnje koles.
Oni s plavo čepico je sedaj težko vzdihnil:
»Da bi ga kolera... zdaj je možakar res ustavil vlak.. .<
Nekaj potnikov je skočilo na noge, oni s plavo čepioo se ie stcuSa! rmaznti nn hodnik, pa ga niso pustili.
Grajan z vato v ušesih je pa dejal: •To je neumna šala in nedopusten nered ... sedaj se bo vlak tako.; ustavil... to pomeni ney
trebmo trošenje materiala. Po vrhu pa šc zamuda čaea h
Sedaj se je tudi Volodjka nekoliko ustrašil:
»DriHte onega s plavo čepico... naj se tudi on opeče.. ,c
Vlaku pa ni bik) kar nič poznati, da bi se hotel ustaviti, vozil je neovirano dalje.
Občinstvo je reklo:
>Da, serve — na eai mah se tudi ne more ustaviti, čeprav je to predmestni vlak, ima vendar svoj zalet in potrebuje najmanj sto metrov, do ee ustavi, če so pa tračnice mokre, pa še enkrat toliko, t
V tem gre vlak dalje in dalje — cel kilometer jc žc prevozil — a d« bi se hotel ustaviti, šc vedno ni videti.
Grajan z vato v ušesih jc menil:
»Zdi se, da zavora ni bila čisrto ...«
Volodjka pn je dejal:
»Sedaj vidite, da se mi nc more nič zgoditi.!«
na, bolezen sp Je poslabšala, po Štirinajstdnevni legi so začele teleeue moči hitro upadati,
in — Eva je umrla.
Georgea je globoko pretreslo. Davno že si je bil na jasnem glede njunega notranjega razmerja, a vendar je bila njegova žena, tova-rišica njegovega življenja. Zavest, da jo je za vedno izgubil, ga je globoko žalostila. Spomnil se je mladenke, ki jo je ljubil, ter je jokal na njenem grobu; ni primerjal med nekdaj in sedaj — iskreno je žaloval za njo.
Ko je v noči po pogrebu sedel v svoji tihi sobi in kadil iz pipo, je premišljal, kje naj bi našel varno gnezdeče za svojo hčerko, ki bo kmalu popolna sirota. Kot bogata dedinja bo morala imeti primerno vzgojo; na srečo je imel neomoženo sestro, na katero se je mogel vsestransko zanesti, in olajšan si je oddihnil pri misli, v kakšnih skrbeh bi bil drugače zaradi male.
ln januar je minil in prišel je februar, in potem je minil tudi februar in bil je že marec.
Collier je bil čisto presenečen, kako hitro mu je po ženini smrti minil čas Zelo počasi je napisal datum »1. marca na čelo nekega pisma in dolgo, dolgo strmel nanj s strahom v srcu — samo mesec še. in vse bo končano. Uboga mala! Mora jo zapustiti.
Čudno — sedaj, ko je bil konec tako blizu, ni bil več tako nestrpen kakor preje, da — v zadnjem času se je začel življenja nekako veseliti, zanj čisto novo čuvstvo. Tiha domačnost njegove sobe, njegova pipa, list — vse je bilo tako prijetno. Zvečer se je brez vzdiha napotil po stopnicah v spalnico, zjutraj je z nevajenim veseljem do dela sedal za pisalno mizo. Samo še en edin mesec! Treba ga je bilo izkoristiti.
Toda bilo je zelo težko. Misel na smrt, k) mu je bila preje vedno tako ljuba, se mu je vsiljevala sedaj nedobrodošla v najprijetnej-ših trenutkih. Včasih je sedel s hčerko na kolenih in ji gladil mehke laske, včasih je delal do jutranjih ur z veseljem in zanimanjem, ko se je nenadoma spomnil bližnje smrti. Kaj mu je pomagalo, če ga je imela hčerka tako га&Ј^ко je pa moral v kratkem umreti. Kaj 'l'U .Ш koristilo, če je z veseljem in ljubeznijo pilil na kakem essavju. ko bo pa že ležal v grobu, preden bo tiskan?
Zona ga je spreletala. Kaj je pomagalo pred resnico zapirati oči? Neutajljivo dejstvo je bilo, da se je njegov položaj izpremenil. Kljub vsem denarnim skrbem bi bil mogel biti sedaj srečen mož: sicer pa denarne skrbi niti niso bile tako stfašne. Sam ni vedel, kako jo prišlo, a Evi je bilo vse tako težko, in pa tudi — Bog mu odpusti greh! — gospodinjiti ni nikoli znala. Neverjetno, kako se je po njeni smrti vse iisto izpremenilo: čutil se je zadovoljnega s svojim življenjem, in — vedel je, da noče umreti!
Sklenil je, da obišče Огкпеуа in ga prosi, če bi ga ne hotel odvezati njegove obveze; to je bila pač neprijetna naloga, a druga odločba je bila še neprijetnejša.
Огкпеу ga je pogledal z očito nejevoljo, ko mu je bil zjecljal svojo misel.
»To je skrajno neposlovno, je dejal, »v resnici skrajno neposlovno, iu spravljate me v zelo neprijeten položaj, Collier. Seveda mi ne prihaja na um, da bi želel vaše smrti — upam, da mi prisojate toliko srca — toda dogovor je dogovor in meni bi tisoč funtov ravno sedaj tako prav prišlo. Imam namreč slučajno neko menico.. .«
.»Ali bi, mi mogli po tem obešalu napraviti obleko za mojega brata? Rada bi ga namreč o boli ču presenetila.
»Zdravo, doktor fcai?«
— sijajno vmne za vas
I »Pomislite,« je dejal Collier obupno,
-otrok! Ne morem je same pustiti na svetu.«
»Na pogrebu svoje žene ste ml vendar rekli, da bo živela mala pri teti v Dorkingu?«
»Da,« je odvrnil George, »rekel sem — toda zelo jo imam rad in vražje težko mi je, da bi se ločil od nje.«
»Ne vem, čemu mij 'bi vam bilo to danes težje, nego takrat, ko ste prišli semkaj s svojim predlogom. Storil sem vam uslugo in moram priznati, da se mi vaše obnašanje ne zdi I>ošteuo. Seveda to ni pogodba, katere izvršitev bi mogel izsiliti — zanesel sem se bil na vašo čast, vi pa me hočete sedaj odpraviti s praznimi izgovori.«
»Ne govorite tako,« je prosil George. »Če hočem biti pošten in vam priznati resnico — sam ne vem, kako je to, a odkar sem izgnbil svojo ženo, nisem več tako potrt, čutim se svobodnejšega, lažjega, gledam na stvari z drugačnimi očmi, sam si tega ne morem razložiti.«
»Tega niti slišati nočem,« je dejal Огкпеу s trdim glasom; »na ubogo mlado ženo valiti krivdo! To je strahopetnost, Collier. Bodite vsaj mož in priznajte, da ste si premislili in da bi se radi izmuznili.«
»Zaradi mene tedaj — premislil sem si,« je odvrnil George, »živeti hočem in vam pogojeni tisočak plačati, kakor hitro bom le mogel. Kaj pravite na to?«
Odvetnik se je vljudno smehljal.
»Za takrat dogovorjeni rok so bile obresti čisto poštene, toda na leta — a pustiva to. Kolikor poznam vaš položaj, je zelo malo verjetno. da bi mi mogli vrniti tudi le glavnico.«
Z drugimi besedami,« je dejal Collier in vstal, »na moj predlog nočete pristati?«
J Zal mi je — silno mi je žal,« je odvrnil Огкпеу, »toda nisem v stanju, da bi pristal nanj, kakor tudi mi je težko, da vam moram odreči. Ne verjamem, da ste ravnali posebno taktno. Collier.«
»K vragu z vašim taktom!« je besno zaklical George; »torej vztrajate na vašem funtu mesa ?«
»Ponavljam samo to,« je odgovoril odvetnik, da vam je, če ste poštenjak, odprta samo ena pot. Zbogom, gospod.«
Pritisnil je na zvonec in Collier je šel.
April je bil tu in George je moral sedaj svojo besedo prelomiti ali jo pa brez odloga izpolniti. Dobro se je zavedal krute šale svojega položaja; to je bila snov za novelo.
Toda moral je priti do nekega sklepa. Moral je umreti ali pa Огкпеуи povedati, da ga je ogoljufal. Kaj naj stori? Oboje ga je odbijalo, eno je bilo strašno, drugo sramotno. Ni se mogel odločiti.
Preteklo je celih štirinajst dni, v katerih je vsako uro omahoval sem in tja. Огкпеу se je zdel v tem času vsepričujoč. Kamorkoli je šel George, povsodi je naletel nanj, in odvetnik je vselej postal in ga hladno vprašal, kako se počuti.
George se je trudil, da bi mu ravnodušno odgovarjal, a se mu ni posrečilo. Potem je oni nagiibančil čelo in pomembno vzdihnil, tako da je šel Collier osramočen dalje.
3 Biti ali ne biti« — »funt mesa« — in jmdobne rečenice iz zgodovine so mu prihajale na um, ki so se prilegale njegovemu položaju. Ni se mogel rešiti misli nanj, in nekega večera se je v resnici znašel za pisalno mizo in začel pisati. Bilo je smešno, kako ga je stvar zanimala, in kako mu je pero brzelo po papirju.
Ob eni ponoči je bil s povestjo tako daleč, da je bilo treba pripraviti na konec. A kakšen naj bi bil konec? Vstal je in začel korakati po sobi, pri tem pa mehanično basal pipo. Ni hotela vleči — kje bi neki dobil kos žice? Ce ni pušil, ni mogel delati, a pipa je bila popolnoma zamašena.
Žice ni bilo niti končka nikjer. Drugače si je v takem slučaju pomagal z ženino vlasnico — saj res, mu je sedaj padlo na um, morda 1k) našel kako vlasnico v ženini garderobi.
Vzel je obroček s ključi in odšel v zgornje nadstropje. Vse ženine stvari so bile spravljene v njeni garderobi. Videl je ujeno šivalno košarico in potem njeno toaletno skrinjico, v kateri so bile slonokoščene ščeti s srebrnim »E' na hrbtu — to ji je bil podaril ob zadnjem godu; tudi klobuk je bil tu, ki si ga je sama nakitila, ko je bila zbolela — še ši-vanka je tičala v njem.
Obstal je; kar je nameraval, se mu je zdelo skoraj kakor oskrumba. Potem je odprl skrinjico.
V njej je bilo raztresenih nekaj vlasnic; tudi zavoj pisem je ležal v njej, ki so bila povezana s trakom. Pisava na ovitkih se mu je zdela znana in zastrmel se je vanjo. Potem je odprl pisma in začel citati — in prebledel kakor smrt.
Pisana so bila v zadnjih dveh letih. Nič kaznjivega ui bilo v njih, vendar pa so vsebovala zaupna naznanila nekega moža ženi, ki jo je on ljubil. Pisma so govorila o »sim-patijk pisca, o njegovem globokem obžalovanju, da ne more ničesar storiti, da hi ji olajšal žalostno usodo; pisma so dalje namiga-vala, kako lepo bi bilo moglo biti — začenjala so se s: »Preljuba Eva« in podpis se je glasil: »Vaš srčno vdani Horace Огкпеу.«
George je omahnil ven in se vrnil v svojo delovno sobo. Tam se je sesedel na stol in se globoko zamislil, čez nekaj Č4isa je zopet prijel za pero, a ni nadaljeval povesti, marveč je napisal naslednjo pismo:
»Spoštovani gospod!
Priloženo Vam vračam pisma, ki jih nimam za kaj rabili. Poslej bom živel s svojo hčerko na deželi. Kakor vidim, je predčasna smrt njene matere uničila Vaše nade, da bi poročili vdovo, katere čare bi še povečalo premoženje devet tisoč funtov, in izrekam Vam svoje globoko občuteno sožalje. Legat v moji oporoki ostane v veljavi, a živeti morem, kakor sle sami rekli, še štirideset let. In bodite prepričani, da imam tudi najtrdnejši namen, svoje življenje podaljšati, kolikor je le v moji močt,	Vaš udani
George Collier.«
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Zdej srn pa že sprevidla, de je še ta
nar bi paimetn, ?e gre žena iz možani lepu ukul. K ene, zadnč sm se giftala, ke nism smela muža ufluhtat za vi o negouga pukve-čenga nuea. Sevede, tistga turnčka sm ee bala, do b Se mene notr ne zazidal, kokr m je pulcaj puvedu. Zalu sm raj moučaJa.
Glih tu je bla pa moja sreča. Kene, če b mu jest zadnč nardila pridga, kokr ja je res tud zaelužu in kokir sm s naprej uzela, de mu ja boni, b biu la nar več špe-takl. On b mene grdu gledu, jest b pa nega. Na-zadne b pa murde tud že u tistm turnčke čepela. No, kua b inela ud tega! Tku sm pa lepu moučala, ko sm pršla dam in može mokre šnajctihlne na nus pokladala. Ke so mu je enkat utekli na mal splalinila, sm mu pa še lak flajšter, ke ga za kurje učeea pr jki ročaja, na rana prpopala, tku de je biu spet mal človek pudobn.
Sevede sc jc inojmu može tu strašil dobr zdel. Kar debel me je gledu, ke ni biu vajen, de b jest z nim tku lepu ukul šla. Sam zavlc flajštrn ee Je mal kuju, ke se je bavu, de b se uiu še na nus na narodu kašn kuri uku ud flajštra. Ke sm ga pa [mirostala, de mu bom pr Krišpari nou nus kepila, čo b se mu glih ta pufrderbu, in tu iz mo.ga gnarja, ko ga bom pr virtšaft pršparala, je biu pa use dohr in kar ve6eu ln vs eročn je biu, ke jje vidu, de res zajn skrbim.
Ko sni ga tku lepu pučas preparirala in ga u dobra vola spraula, sm mu pa začela prpoudvat, kua se je iz moja tn nova zidana ubleka zgudl in de ni več za ublečt, ke m je Nacek iz Perlekije tak pucmitl naevetvu, de sm ja šc bi puferderbala, kokr je bla preh. Jest sm mislela, de m bo kar u ksiht škofu, ke u tu zvedu. Pa ni. Sam iiaemehnu se 'je mnl, pa u lice me je ušipnu, tku de sni prec vedla, de nau nč hudga. Ampak rdeča sm pa use glih ratala, ket kuhan rak.
»Neška, Neška,« je reku. »Kašna smola s niela iz la nova ubleka, sni jest že zdauni vedu. A se t ni zdeJ nč frdohtik, ke sni te zmeri sprašvou, kdaj ule mole kufekranclerce kašna seja, de te um spet vidu u ta nou ublek?«
»Kdu t je pa spet tu ušvellou?« sm se začudila. »Ta nar bi gvišn je mou že Frtaučku Gustl tle umes soj ježek. Sej ta člouk je sam za zgaga na svet!«
»Nč se na jez, NeSka. Zdej jc že use dobr. TI dubiš druga še leuš obleka za gud, |>a on pelc-montl t um kupu, ta nar leuš, kar se u dubl.
»Za gud? Moj gud je vnder že biu, pa nism nČ dubila, zatu, ke sva bla glih tekat skregana. Ti se tku zmeri glih tekat iz mana skregaš, kcdr b m mogu kej špenderat.«
»Nč na škodje, Neška, če je že biu toj gud. Sej u druh let spet, Če Buli da, a ne?«
»Du tekat se uva že stukat skregala. Nazadne znam že tud u lurnček pridet, ke jest se u jez na znani nazaj držat in moučat. Sej me puznaš. Ti m ubleka prec kup, al pa nč. Saj montl b prec nucalu. Sej videš, de zmeri bi mraz prtiska.«
»Le tih bod, Neška Montl uš prec dubila, kokr uma liste ta ublublene duldade dubl vn izplačane.«
•Ti, kaj pa, če jest preh zmrznem? Tu se zna ja ulečt, ket lista storja ud jare kače in steklga použa. A b na biu bi pametn, če b midva montl na puf uzela? Uš saj lulk na pretil, de na u treba teb
čakat ua duklade, ampak u mogu list čakat, ke t u montl kred i tiru. <
»Tlet maš pa tud prou, Neška. Brihtna buča,« je reku moj mož in ee tku glubok uddehnou, kokr de b se mu cela skala ud srca udvalila. »Se done ga uva šla kupi.«
No, in tku so je zgudl.
Pu kusil, ke je moj mož — kedr sva skregana, mu praum »ta star« ali pa »dedec« — na zof maj zadremu, kokr je žc negova stara navada, sva se ublekla in šla pu štacunah montl,ne zbeirat. Use sva ubredla, nazadne sva pa le u vudilnem kunfekejone na enga laoga naletela, de ga nima še nubena. Prou srčkana sm u nem. Krogle ma u lft zavihan tku, de m dobre dve pedi gleda čez glava. Drah je pa biu ket žefran. Ampak, no... Uja že pučakal na gnar.
Ja, še tu morui puvedat, dc ema se u šitacon zavle plačila tku zmenil, de ga uva kar prec plačala, kokr u moj mož tiste duklade dubu, ke sa ublublene. Štacnar je mal kisi pugledu in iz glava pu-majau. še du usla je že odperu, ampak rečt se pa le ni nč upu. Men je pa zdej use glih, kdaj u dubn duklade, jest mani že montl.
Ublekla sm ga prec u štacun m sva šla na španc-ir — preke Tibuli. Moj mož se je pustavu iz mana, jest pa iz niontbiain. Glih tku sm s naprej pršla, kokr purrnan, kedr je jezen, ke tist rep u left razprustre.
Douh že nism bla u Tibuli iu kar začedila sm se, ke ni biu neker več kustajnu za videt. Kokr de b pu muroste, ke preke Ige špancirala, tku se m je zdel. Jest na vem, a sa IblanČani prsrnujen ratai, de ga tku lomja? Zdela pu zim je nazadne že use glih. Al kua u pa pulet, ke u sonce prpeku, de nam u pot ud nusa ltaplu? A čm muža še ub ene par slu dinarju prpraut, de m u mogu parazol kupt? Sej ga žiu krst več na noe... Ja, tku me jo pa zjezila ta nuvuturija, de sm prec prjela tistga parkvahitarja in ga prašala, za kua je tu dobr, de sa uso luistajne pusekal.
»Eh, gospa, tu je use dobr premišlen. Misija, de na rotuž kar ke u en dan delaja?« je reku parik-vahtar in s je mestafe puštimu, ke sa mu že dol pu trebuh mahale.
»Za kustnjne pusekal ni treba d ost premšlvat. Kostajn je hmal preč, ampak kua uma mi, ke dauke plačujema, reki, tu noj b raj prem i šival. Pol pa, kua u Rornian reku, ke je mou use te kustajue u Strnit? Ki u pa zdej jesen kustajne dubu za žajfa delat? Tu liej b j»remšlval na rotuž, ku-st. jne pa pr gmah pusti. Sej je že tku pousod ge-spudarska kriza, zavle puniajnkajna kustajnu u pa še voč. Te kustajni, ke jh ni več, znaja nazadne še Rormana na kani spraut. Ja, al ti gespudi na rotuž res nimaja nubenga usmilejna več du iblanskeh purgarju? škandal!
A mu jh nism fnjn puvedala? Kua je pa on reku na tu:
»Gespa, mal maja ros prou, use pa tud ne. Rorman se je res čez tu gor držu, ampak mu nI nč pumagal. Na rotuž sa mu reki, de nej žajfa dela iz re]>e, ke .ja maja u Trnoum več ket zadost, iz kustajnu ja ".u u več. Pa se je mogu udat u soja usoda in nardit križ čez kustajne. Kar se sence am liČe, sa pn reki: IblanČani nej pu dneu delaja, no pa pud Tibuli Španciraja in zjale paseja. Pu noč u )>a tku lud brez kustajnu dest sence. Kdur ma pa tulk. de lohka brez dela ževi in tud pu dneu pud Tibuli Spancira, s pa tud lohka parazol kup, pa u mou senca.«
No, men je moj mož ublubu, de m u parazol kupu za ta peru gnar, ke ga u mou. De uia moj raoz gnar, se scer mnlkerkat pipeti. Ampak trošt inam pa le. Druh s nej pa pumagaja kokr s veja in znaja.	K. N«
Nacek s РгХекце no sveti Miklož
Vsi čisla dobro vete, ela, ki je tote dneve Miklož bija. Jas sil čista dobro veda, ki do si lidje pa čisla driiga za Mikloža viinkšali, kak pa so resen do-bli od jega. Pa jas hi resen no ven po-troštati. Leki pq|Mlo drtigo leto lo dobli, kaj so letos htelt meti. Samo naj neke tolih intištrov poven, kaj so lidje hteli meti, lak kak so ali meni pravli.
Tisti ta stari možakari, ki jin liidi dedi pravimo, čo je glih to grdo, so si najbole viinkšali par pa k lov tabaka, ki bi leliko na miri gi pr peči svojo fajfo manlraii pa kaki či.k gi glilili no guzali v za-pečjaki. Driigo želo pa so onda meli, lk bi hi parkll rešli totih pridnih slarih ženkic, ki šo čejo vsaki den od jtitra do večera svojo komando nad jimi zgajall. Samo, kaj, ki se jin je tota žela ne spunla, (ia pro sveti Mile lož bab ne vlači v peka, pa tildi dedov pre v nebesa ne čuka. Kak pre keri če, tak si lehko virti. Edino s čin lehko sv. Mlklož postreže, to so pakli labaka, lo pa je lak vnda vsaki doba, keremi lo paše, pa keromi liibezniva ženita dovoli, ki žiher v zapečjaki fnjfo žnorfa pa čik guza. Keri pa so bole pod komando j, tisti pa so vnda zaj že dva dni prez tolega kriiha.
Pa ve, Ic slarc ženke! Ilujdo je, ela, Če se človeki na jeziki sklepi zniicajo, pa če je človik ne več pr moči. Negdn sle lehko rogetale, tak, ki so detli liajnč do besede nc prišli, pa svojo moč slo liidi poniicale, čc blo jc uot zagrabti za metlin idkohol. Zaj pa van je vse to minalo. Boge si ste, boge! Vaša žela od Mikloža pa je polek toga, da bi dober jezik pa to slaro moč drgoč naznj doble, vnda bila liidi lota, ki bi se van tisti zobje drgoč zarasli, kaj sle hi že spozglible. Pa sveti Miklož še je vsega loga zaj ne meja. da še si je pre letos ne mesara (še, že more v Kiji neke moti), pač pa van je, keko ven, obeča, ki zobe lehko gi ob Fašenki po pošti dobite. Kera hi če moti, hi lehko naroči pr Naceki s Prlekije, ki inn derektne zveze s svetin Miklošon, to je na jegovem grlinlpezici v Prlekiji, ali pa v Lublani pr Kllrenčkovi Neiki, ki so jo pre
zaj tildi v en listi >turaček. zaprli, še ma vnda premehki jezik pa premočne roke. Alstn, zaj enok ste gor plačale, pa leki Jc pridete, ve stare ženkice, do besede.
Zaj pa š pridejo te mlade dikline v Stih. Za tole pa tak vsaki ve, kaj so htelo meti. Pr vsuken vogli ženiha pa ženiha pa nič driiga. Zenihov je ali preči po sveti, pa je resen čttda, ki van ga je Miklož nibjenega ne prvoša. Najbrže se un neče pr ten notr vtikati, ik bi poti neba kaj kriv, ki je to vkilper spravla. Sploh pa je zaj Agveut, pa tak-aiitak teto vkuper vštimavaje nič nebi valalo, če bi glih Miklož kaj hteja nareti. Kakega žgečega srca pač vnda Mlklož neče, pa je tildi neh'a nikomi dali, edino Če van je do kako mrzlo srce z lecarta s kakin napison:
»Tiho bod', tiho deklica, da toga ne zvejo še mamica, da toga ne zvejo še drttgi lidje., ki li si za mojo srce ...«
Pa s ten še je ženih ne prdobleni. De pač not naj-mejo do Fašenka čakati.
Pa vi, pebari. Ja, ja, gruntov ste si želeli, pa kaj, ki hi sveti Miklož san nima. Vi bi se, ela, časi zoženili, če bi griinte meli, pa kaj, ki jih ga negk. Kake tri jaboke, ki hi sveti Miklož glešta, še bi van leki že šenka, pa za vol o Ireh jabok ne ven, Če bi so htela kera diklina s kerln od vas ženiti. Ste pač zaj za enok brž tildi kozkoz pali, pa de leki Fašenk kaj lakega preuka, če pa ne, te pa drttgo leto Miklož.
Pač pa so ti mali letos trofili. Hleli so meti kuje, pa pecikle, če glih z lecarta, pa cukra cele pakle, pa automobile, pa vsega grutna, pa so vso dobli.
Škoda, ki sn jas ne več mali, bi deno neke doba. Zaj pa še me je, bogega srmaka. baba za Mikloža vtin sprektlrla, pa mi je pravla, ki me pre hujdi s pekla kuče, pa ne una, pa ki pre ne smen zamerti. Se, meni se ali zdi, ki bi vse ženske za parkle bojše viin špilale, kak pa za te bojše polovice. Pa kaj, ki nemren nič prla turni, ki je Bog tak vštima.
DrUgo leto od parklov več.
Vse lepo |Kwdravla
Nacek s Prlekije grlinlpezicar v Prlekiji, pa agent za punčubove žniirce firma »Frau Prlefikac,
\
. K.Mielhke:
Kdor išče, najde
Jedilni list za mesec december
Braziljanski predsednik Vargas podpisuie prvi vladni odlok, ki pu zmagi revolucije v/.postavlja
v deželi mir.
Najbogatejši mož britskega imperija
Talcih zapuščinskih procesov, kakor se je vršil nedavno za sirom Davidom Yulesom, je svet še malo videl. Ta mož je zapustil samo v Indiji za okroglo '2300 milijonov dinarjev premoženja, razen tega pa tudi na AngleSkem nepregledne milijone. Mož je bil čisto svojevrstna korenina. Začel je brez sredstev kot trgovski pomočnik in je imel vse svoje uspehe zahvaliti samo svoji ogromni pridnosti in spo-M>bnosti. Večino življenja je preživel v Indiji, kjer se je najtesneje zvezal z domačini narodom in si osvojil vse njegove običaje in lastnosti. Po ženo si je pa le šel na Angleško in se po ]H)vratku nastanil ■/. njo v Kalkuti, kjer je kupil krasno palačo oudhskega kralja. Vendar je igrala žena v njegovem življenju zelo majhno ulogo. Kupčija mu je bila vse. Vstajal je ob štirih zjutraj in vodil vse posle domalega sam. Le nekaj skopuhov je zbral okolu sebe, ki so se smeli na lostno odgovornost udeleževati njegovih kupčij. Nikdar ni imel tajnice, vso korespondenco je vodil sani na majhnih listkih, da je hranil tudi pri papirju. Ker mu je vedno teklo po sto do tisoč kupčij istočas-
no, je razvidno, kako ogromen spomin je imel. Tudi lastnega avtomobila ni nikdar imel iu se je vozil /. avtobusom ali pa je v skrajni sili najel taksi. Ves svoj denar je imel vedno v kupčijah, tako da včasih niti drobiža za avtobus ui zmogel; potem je šel enostavno peš. Bil je mnenja, da je treba hraniti tudi pri najmanjših stvareh, dasi prav za prav ni bil skopuh. Vsa njegova gospodarska politika je stremila za tem. da preskrbi množicam delo in zaslužek. Gospodarstvo mora vedno obsegati blaginjo celote, to je bilo njegovo načelo. Res je pri tem tudi sam zaslužil težke milijone, a bi bil lahko še desetkrat več, ako bi bil mislil zgolj na lasten dobiček. Svoji ženi ni dajal denarja, da bi ga razmetavala, a se tudi ni dotaknil njene dote v znesku 10 milijonov dinarjev. Ko je hči dopolnila 10 let, ji jc nakazal mesečno po 205.000 Din, ženi pa, ki je morala zaradi bolezni domov na Angleško, okroglo pet milijonov dinarjev lelno. Da je s svojim življenjem koristil domovini, priča dejstvo, da je bil povišan v plemiški stan.
Fantje v šalili in čepicah, pristni pariški apaši so plesali s kričeče našininkaniini dekleti. Nenadoma je nekdo stal pred Sidneyevo mizo.
»Ali dovolite, da sedem k vam, monsieur? je vljudno prašal neznanec. Sidaiey ,e pokimal in si možaka ogledal. Bil je majhen in suh, temno-rjave polil. tk"i je imel nenavadno velike in črne, ustnice nekoliko predebele.
»Ali me ne |>oaniate, eir'.V. je prašaj neznanec. ■Ne? Toda saj sva komaj pred malo minutami Irčila skupaj!
Gotovo, sedaj se vas spominjam,- je odvrnil Sidney, samo da bi nekaj rekel. Kajti nikakor ui vedel, kaj naj bi s leni človekom počel.
Tujec je .sedaj Sidneyu nenadoma |>ogledal naravnost v obraz in se pri tem s prsti dotaknil njegovega rokava; rekel je;
->V Parizu se dolgočasite. Nadejate se, da boste kaj doživeli. Slišali ste bili o Rue de Lappe ali pa ludi čltati, iu sedaj mislite, da zaželjeno doživetje najdete tu. A motite se. Tu se razen par bolj ali manj smešnih pretepov ne pripeti nič, čisto nič. Kljub temu — če hočete, vam morem posredovati, kar želite. Ne širokoustim se. Stavim, da se bosle še nocoj čudom čudili, če le hočem. .-Ui sprejmete?«
Sidncy je presenečen poslušal. Potem se je kratko odločil:
^Sprejmem. Indijec trte?'
»Uganili ste. Hindu sem. A koliko naj velja stava?«
»Če izgubite vi, mi plačate kozarček whiskyja, : iu če izgubim jaz, |>otom dobite, recimo, sto do-I Iarjev. Ali 'je prav?«
»Ali right!«
»Tako, sednj pa dajte, da se bom imel čemu čudili. Pokažite mi kaj presenetljivega, karkoli že. Kam pojdeva?«
Sploh ne greva nikamor,« se je smehljal Indijec, »ostala bova tu. Ozrite se na buffett.«
.Sidnev je ubogal.
•Ali vidite šopek cvetlic?«
Seveda. •
Poglobite se v cvetlice, v njihovo skrito življenje, v njihovo liho nedolžnost aredi izkvarjene beznice, v njihovo čistosl, ki je nihče in nič ne more oskruniti. Predstavite si. kako se dviga voda iz vaze skozi steblo v cvet...«
Sidney ga je prekinil: »Kaj je s senzacijo?«
»Ali ni to dovolj? Prisegel bi. da se v vsem svojem življenju šc nikoli niste zatopili v cvetlico, tako zelo. da bi bili sami postali cvetlica in razvijali bele liste luči nasproti... '1'oda vidim, da ]>ostajate nepotrpežljivii. Nu, dajle, da vas zagotovim, da je teh par navidezno tako bornih cvetlio morda najboljše v tem prostoru. Če bi imeli dar za koncentracijo, potem bi mogli že sam obstoj teh cvetlic občutiti kot silno doživetje. A tega daru nimate, zato ga imam pa jaz. Stavo bom dobil!« Hehetal se je in dostavil: Kaj želite videti?«
»Vi ti?«
Dn. I/, vašega bodočega ali iz katerega vaših prejšnjih življenj vam morem pokazali prizor. Kaj hočete videli?"
Sidney se je začel nad svojim znanjem jeziti. Do čarovnij rjavca mu ni bilo prav nič. Zdel se m it je trapasl in nepristen. Le da bi se ga čtm prej isnebil, je dejal:
-Dobro, pokažite mi mojo sin rt!
Indijec se ji1 smehljal. -Poglejte v mojo čašo!«
Sidney je strmel v kozarec, v katerem je bila neka zelena tekočina. Zdajci se je začela površina
pijače gibati in obenem so postale luči v prostoru temnejše, nekaj časa so še vzplapolavale. potein so pa popolnoma ugasnile. Samo zeleno blesteča tekočina je ostala vidna in rasla vedno više. tekla čez rob kozarca. Naenkrat je začutil Sidnev, <ra plava v njej. Ah, ne, saj lo je bilo morje! Divje, razburkano morje! In Sidney je plaval v njem tn klical na pomoč. Ogromni valovi so nvu hrume prihajali nasproti, ga dvigali, pa zopet metali v globine. Zdajci je začutil, kako se mu izmika rešilni pas, kil si ga je bil nadel, iu kako mu ga odnaša velik val. Sldney je segal za njim... zaman. In )>otem je čutil, kako ga zapuščajo moči in kako je z blazno naglico padal nizdol in slednjič izgubil zavest...
»Monsieurl«
Halo, monsieurl« Nekdo ga je stresal za ramo. Odprl je oči 'in omamljen gledal okolu sebe.
Monsieur, ali vam je postalo slabo?«
Sidney je strmel v moža: bil je debeli natakar.
•Kje je lUndu?
Odšel, pravkar odšel.«
»Toda ...«
»Oh, bodite brez skrbi, monsieur, plačal jc hidd vašo ceho.t
»Ree?«
Sidnev se je začudil. Rad bi bil Indijcu izplačal dogovorjeno stavo za doživljaj. Razburjenje je še čutil v kosteh. Še bolj se je pa Sidnev začudil, ko je (»grešil svoj prstan. Težak prstan z velikim kamenom. ki ga je bil pomaknil na znotraj, da bi z njim v sumljivi beznici ne vzbudil pozornosti. Ta prstan, dedščina, je predstavljal veliko vrednost. Prstana so se držali spomini in ni bil ne na prodaj ne za kup ne za tatvino.
Sidney je besen vstal in odšel s -»plesat. Harmonika je še škripala in cvilila za njim, ko je bil že na ulici in hitel proti njenemu izhodu. Premišljal je, ali naj obveeti policijo, a je takoj i sprevidel, da bi bilo brez koristi.
Pomigndl je avtu. Ravno, ko je hotel vstopiti, ga je nekdo rahlo potegnil za rokav: Monsieur!'
Okrenil se je. Pred njim je stal Indijec. In se smehljal. Potem je segel v žep. izvlekel prstan in ga dal Sidneyu. Ta ga je vzel. začuden, z v^rrašo-jočim pogledom.
-£aj ste vendar hoteli doživeli čudo, mousieur'.1 Tu je vaše čudo! Nič hvale in nobenega čeka! Inače ne bi bilo nikakega čudeža več!-.
>>Kdo ste?; je premagan vprašal Sidney.
"»Modrec sem. Učite se od mene: Na tem pokvarjenem svetu je samo eno čudo: |>oštpnje. Cvetlice so pravljice, ljudje so pravljice, življenje je pravljica.«
Globoko se ji- poklonil pred Sidueyem in nadaljeval: Toda poštenje je čudež. Na svidenje, monsieur.
•Sloj, sloj,-« je zaklical Sidnev. dati vam hočem vsaj vaš ček. Tisočero ste ga zaslužili. I^er ste mi v resnici preskrbeli presenečenje, tako jirt-jetno presenečenje, da sem prekrasno razočara ij.V'
»Ček mi hočete dati? Ni treba. Ukradel »nn vašo denarnico.«
Pri teh besedah je tujec izginH kakor dun. Sidney je potipal za žep, v katerem je še pravkar imel svojo listnico. Ni je bilo več. Sidnev je strmnl v prstan, ki ga je držal v rokah, in prebledel.
Prslnn je bil ničvredna ponaredba, ki je bila pravemu prstanu samo površno podobna.
Sidnev je imel svoj< doživetje.
Zimsko spanje
Kakor človek so tudi živali občutljive za velike vremenske izpremembe. Če pa si zna človek proti zimskemu mrazu pomagati s toplejšo obleko in zakurjenimi, zaprtimi prostori, živali tega ne znajo. Zato se nekatere — n. pr. ptice — na zimo umaknejo v toplejše južne kraje, druge pa se zarijejo v zemljo in druga zavetišča ter enostavno —• zaspe! Tako rešijo tudi drngo kočljivo vprašanje: glede prehrane, ki postane zanje pozimi nemogoča. Narava — to se pravi Stvarnik, ki je naravi določil zakone — jim je dala zimsko spanje, da se ohranijo.
Kaj naj bi n. pr. pozimi počel netopir? Žuželke, s katerimi se hrani, so izginile, zimskih zalog si ne more pripraviti in za daljši let nima sposobnosti. Zato se ob nastopu mrzlega vremena družno naseli po raznih zavetjih ter tam viseč prebije zimo, navidezno napol mrtev in otrpel. Telesna toplola *e mu zniža za polovico, dih in žila delujeta pravilno, dasi ekrnjno počasi, dn se sledijo sile. Telo se prehranjuje v tem času z maščobo, ki se je živali nabrala čez poletja
Kakor netopir prespe celo zimo žuželke, kače, žabe in želve in posebno ludi zaspaneta polh in svizec. Ostali sesalci pa prespe le najhujši mraz, ob milejšem vremenu pa prihajajo iz svojih brlogov, da si poiščejo hrane. Sem spadajo jež, veverica in jazibec, na katere ob lepih zimskih dneh pogosto naletimo v zimski naravi. Voluharji si zA zimo pripravijo obile zaloge, kamor se hodijo od časa do časa krepit. Tudi čebele ne spe nepretrgano vso zimo, o čemer nas prepriča izginjanje medu pozimi.
Zanimivo je, da mnogo živali prespi zimo družno, skupaj s svojimi sovrstniki. Netopirjev visi večkrat nad tristo v eni duplini: tudi polži prezimujejo blizu skupaj, svizci spe v čredah, kače se zvijejo v skupen, nn vse načine zamotan klopčič — najbrž zalo, da se vzajemno grejejo. Sploh se namestijo živali za zimsko spanje kar najprimerneje.
Manj znano je, dn spe nekatere živali ludi čez poletje. Tako se zarijejo krokodili in kače v t repičnih krajih začasa suše v blato iu čakajo ■ Znižanie cen v iuliji. v Italiji so znižali cenc življenjih potrebščin. Naval na trgovine jc bil prv» tamkaj na dež.	I	dni lolik. da je morala posredovati policija.
(Dr. Krekova niešč.-goepodinjska šola v Zg. šiSki.)
(Ih\ Krekova meščan.-gospod, sola v Zgornji stiski)
Nedelja, 7. decembra: 1. Možganovi cmoki na kostni juhi. 2. Judovska pečenka, pražen riž. jajčni hren. 3. Rjave jabolčne rezine.
Ponedeljek, 8. decembra (praznik): 1. Predjed: 'jajca v školjkah. 2. Jetenie ježice na goveji juhi. 3. Zajčja pašteta z aspikom. 4. Zabeljenn karfijola s šunko, stročji fižol (konserviran) v masleni polivki, ocvrte krompirjeve kroglice. 5. Sadje (jabolka).
Torek, 9. decembra: I. Mineslra (juha). 2. Puding iz gnjati. holandska omaka. 3. Črešnjev štrukelj (konservirane črešnje).
•Sreda. 10. decembra: 1. Ajdovi žganci na goveji juhi. 2. Pečeno kislo zelje in par. krompir. 3. Sirova poganca.
Četrtek. 11. decembra: 1. Fritalni rezanci na obarni juhi. 2. Pečena govedina, buče v omaki, krompirjev pire. 3. Sadje ali solata.
Petek. 12. decembra: 1. Sirovi šlrukeljčki na smetanovi juhi. 2. Ribji golaž, pražen i vodeni vrab-čki. 3. Pehtranova potica.
Sobota. 13. decembra: 1. Drobnjakov .jajčni sir na ponarejeni mesni juhi. 2. Pariški zirezki in solata. 3. Snežene kepe v vaniljni kremi.
V izložbenem oknu neke trgovine jo bilo brati: Ne hodite drugam, da bi vas goljufali, pridite raje k nam.'
Kako najbolje zveš, kaj ženska misli o tebi?<
Ako jo v zame s.
BepaTacijc: Plavajoči ladjedelnici (doka), ki jih je za Francijo zgradila nemška industrija ua račun reparacij. Na zgornji ladjedelnici je v popravilu neki ameriški parnik.
Domače ognjišče
Zdravniška posvetovalnica
p radcvnh splošne in sanialnc mediriuc ler higiene)
1 Ni \ \ 1,. Motenj* > perila so Vam čerdalje
močnejša in močnejša. Kolikor so da pometi i* Vašega dovolj jasinega poročil«, so la motenja hrt k »Mir «1.1 k i izčrpanost i. Imate naporno poklicno delo. vi>,< Vaš odmor je v gospodinjstvu, pr.i-vega i4\xilka ne poznate. Tw«14 Vaša prehrana je nezadostna in oprostite — čudaška. Čemu se ogiMio'.o mesnatih >od in kruha ter celo mleka? Glede primerne in zadostno hrano se lahko poučile \ тачплкаг izišli kn.igi Mohorjeve knjižnice -o adnsvju in boV?.nilK, sicer Vam svetujem, da se gibljete vs.sk dan vsaj po eno uro na prostem tn napravite vsak teden vsaj 10 km dolgo pot peš.
Marko. Vso skupaj nekoliko nri rast eni je s spolno jvrimosjo, a resnega nič. Ni človeka, ki bi hil v zunanjosti simetričen, v notranjosti itak ne nw b Prav t\<:i delček telesa je iz,emno >.i-mrtr-čen. O boleni. ki io več ni že davno, ne kaže razglablja' ; če menite, da ie kake važnosti, pa vprašajo na.istaršoga zdravnika Vašega mosta za mnenji. Sicer pa: valere a ude!
1 M. v P. v. Kri>o nojire bo najbrž imela Vaš* šririmeaeČM hčerka'.' Morda, jaz tega ne morem prisoditi. ker je ne vidim. Na nogah (to jo na ikI h 1чч1 Členkom) jo prirojena nakaznost ne
-edki jo tretut zdraviti, preden otrok shodi Ako p« menite, da nima otročiček beder ravnih. s«4 nikar ne vznemirjajte, pravšna oblika zlasti pri ionskem stojalu je jHvtobn« latinski črki X ali rimek. številk \. Ce ste v dvomih, kar k zdravniku!
isti. Vaša soprogn iiasloina hujs.» po porodu. Posvetuj:? se vendar i zdravnikom, ki soprogo preide in noMovi vzrok hujšan.a. zakaj takih vzrokov jo več. deset iu! (» >železnih« vinih n.i treba dosti razpravljati. Ko vsi vemo, da taka vina. če gredo, mnogo koristijo onim, ki jih izdelujejo!
0. C. na G. Br.tdavirr na rokah silijo na lahti navzlic izž'.gnnju. Za zdaj Vam svetujem, da ;ih pustite pri miru vsaj t! tednov. Ako se dotlej ne začnejo izgubljati, maiite -i jih t> tednov vsak dan s svojo si i mi na tošče. Potem mi ]vi pišite, sklicujoč se na ta odgovor (številko lista).
A. V. v Lj. Otekle ileze na vratu so navadno žlezi mezgovnice, ki so zabrekle radi kakšnega vnet.a v goltu ali grlu. Njih > ozdravi ji vo?t< je odvisna od ozdravljivoeti prvotnega vnetja. Časih kaj hitro. Časih zelo počasi Z nosečnostjo ni zveze (iz-vzomši. če menite Mezo ščitnico, ki so tekom noseča T«.-ti časih poveča do golše).
R. Г). na J. Drsna golen oteka, na peti imate ozeblino. Ce je to res ozeblina ali morda kakšno vnetje, treba najprej to odpraviti. Ponoči obklad-fce s toplosvinčeno voilo na bolno mesto, zjutraj svinčeno mazilo e kafro za čpz dan. Varujte ml napora. •»loja časih več škodi ko hoja. Morda je vr.rok otekanja višje gori, morda nosečnost? Vsega tega ne vem. ker Vas ne vidim.
J. ft. v R. Nosečnosti i»e bi mogel ugotoviti v tem času. tudi če bi Vas osebno preiskal. Ker Vas nič ne boli in nič ne vznemirja razen prazna radovedno«!. potrpite še en mesec ali dva tako. Ako se obistini Vaša slutnja, prav. znamenje, da ste okrevali popolnoma, ako ne, pojdite v bližnje mesto k »travniku po nasvet in pomoč.
S. R. v Lj. Ambulatorij 7-a kožne bolezni v splošni bolnišnici.
P. C. v D. v želodčni tvori ali Mri so se Vam
očividno ponovili. Po vsem, kar sle prestali tn preskusili (tosloj, Vam svetujem, da so napotite v Ljubljano ali Zagreb v bolnišnico in če Vam svetujejo operacijo, ee kar dajte operirati, zakaj pri Vašem poklicu jo drugačno zdravljenje pre-ddgotrnjno tn menda brezuspešno. Tisti pae je brez pomena, ]>elota celo odveč in Škodljiva. Ozdravite tud.i morda brez operacije, a zato treba stalne zdravniško oskrbe (pregleda in navodil vsakih 14 dni). točno določene hrane in mirovanja v e Č (6 do 1?) mesecev. Volite samil
K R. v LJ. Radi srbet* jo vendar dobro, da Vas zdravnik pregleda in Vam preišče seč (vodo). Morda Vam odpravi nadlogo z malenkostnim prt-рот«чхкот, morda Vam treba splošnega zdravljenja.
R. C, v P. Mladostna »лћНн1* Vas tepe s spolno razboljenostjo; zdravniška sredstva Vam niso doslej pomogla do pomiritxr. Sodeč po Vaši i»povedi in pisavi dovolj moči v Vas. da okrevate brc* zunanjih pripomočkov. To se zgodi tem preje, Čim hitreje očistite svojo notranjost spolnih predstav in čim man; so zmenite sa očitno pretirane občutke svojo razdražene telesnosti. Doslej sle Vi ne prav kot suženj, a vendar kot hlapec v oblasti rimiramenih občutkov in predstav. postanite jim vendar gospodar; vea spolnost naj Vam bo poslušna dekla, ki ,e v tej življenjski dobi no rabite in zato za nekaj let odslovite! Ne iščite pomoči v zunanjosti, v Vas samih, v Vaši resni volji je rešitev in zdravje!
Isti. Lepi in čisti glas postaja srkajoč in liri-pav in spravljate to i?premeiiibo v zvezo z namišljenimi posledicami. Bržkone je ta pojav čisto pravšna premena (mutacij a) deškega glasu v moškega, kar pomeni rorevanjo, ki pa ni vselej istočasno s to rev an je in spolnih žlez. Tudi moška l>ra«1a spada v vrsto drugotnih (sekundarnih) spolnih znakov. Moj sošolec, ki nosi največjo in najlepšo brado, je bi! kot maturant še golobrad kakor deček. Nikar si ne delajte skrbi, a tudi nikar ne mučite grla z napornim petjem in govorjenjem, dokler se premena ne dovrši do konca.
G. M. v M. Zc ra«ji brezimnosti ne odgovarjam Vaši dolgi poslanici, morda jo kdaj priobčim v celoti z mojimi opazkami v svarilo in pouk takim samopašnim moieovrtrem, kakor sto Vi. Kdor se pripravlja na visoko gorsko turo s premišljevanjem. bo ti zmogel tolik telesni napor in vročino in mraz, ali se mu ne bo na strmi poti odkrušila skala j>od njim ali mu ne bo splnšeui gamz sprožil knmenitrgn plazu na glavo, ali gn ne bo morda na vrhu grebena zalotila nevihta in ubila strela, ali ne bo 7/lrčal |ki snegu in si zlomil obeh nog. kam naj pride tak človek? Pameten človek se po pameti opremi, izbere po pameti primemo vreme in odrine v gore in se vrne vesel domov, ko se je na vrhovih in strminah navili gorskih krasot. Menim. da tudi z življenjsko turistiko ni drugače.
R. L. v F. Hripavnst se Vam pojavlja pri petju v cerkvi? Dihajte vedno, posebno ko hitite v cerkev, samo skoz nos in držite usta zaprta. Namesto jajc. pijte toplo mleko, en dan mešano z medom, drugi dan mu dodajte soli (na čašo mleka majhno žličko soli). Ako se Vaui glas ne mi trdi' tekom dveh mesecev. Vam treba zdravniške pomoči.
Kako krmimo koristne ptice
Ne samo z napačno urejenimi krmiluicaini prizadevamo juticani mnogo škode in oviramo uspeh, ki naj bi ga dosegli e krmljenjem, ampak tudi 7, napačno hrano in nepravilnim ravnanjem pri po-kladanju. Naj sledi torivj no.kaj navodil glede se-ntavp zdrave ptičje hrane in glede načina krmljenja.
Splošno lahko trdimo, da smemo pokladaii pticam brea škode vse, karkoli je užitno, toda le, ako je hrana zavarovana pred mokroto. Največkrat opa7,ujemo, da podklmlajo pticam k r u h. To je hrana, ki 'je vedno najbolj pri rokah in jo najlaže utrpimo. Pa baš pri kruhu je največja nevarnost, da ptice s hrano končujemo, namesto da bi jih v najhujši stiski rešili jiogina. Za krmljenje ptic moramo uporabljati vedno le suh kruh, /.mlet v drobtine. Tak kruh jim gotovo ne škodirje. Tudi drobno 7.mleto ali етегапе suho skorje so izvrstne. Toda vsakršen kruh je pticam le toliko časa zdrava hrana, dokler je suh. Ako se pa kruh zmoči, je jia jako škodljiv, ker povzroča v želodčkih kipenje in mnogokrat pogin.
Zelo prikladna In zdrava hrana za vse naše ptice pevke — bodisi za žužkojede ali za zrnojede — so vse snovi, kl imajo v sebi t o I š č o. Predvsem so lo razna oljnata semena kakor konopljeno, bučno, makovo, solnčnično, ianeno seme. Repičnega semena pn 110 mara nobena ptica, čeprav je tudi mastno. Vse vrste naših koristnih ptic posebno ljubijo ludi čisto maščobo, kakor na pr. loj, nesoljeno slanino lo kakršnokoli meso — najbolje seveda surovo.
Ze v prejšnjih člankih imenovani, svetovno-siiani veščak baron Rerlepsch priporoča kol izvrstno ptičjo hrano mešanico, ki jo napravimo takole: v ponvi raztaliino 180 dkg loja. Ko je tekoč, etresemo vanj in dobro zmešamo 7. njim zmes iz tehle sestavin: suhega zmletega kruha 15dkg, suhima zmletega mesa 10 dkg, celega konopljenega semena 20 dkg, natrtega konopljenega semena 10 dkg, makovega semena 10 dkg, 7jnlelega maka 5 dkg. belega prosa lOdkg, ovsa 5dkg. suhih boz-govih jagod 5 dkg, solnčničnega semena 6 dkg, mravljinčjih jajec 5 dkg, skupaj 100 dkg.
Seveda je to najidealnejša mešanica, ki pa nikakor ne izgubi svoje vrednosti, ako ta ali ona sestavina manjka. Ko se loj »trdi, razkosamo >po-
g<il4x v drOuiif-jJe kcro, ki jih pOkindniliO V kr-mllnM ali pa tudi na razne druge načine. Taka v mas! zalita hrana, ki .io uživajo ptice seveda z mastjo vred solo rade. je najbolj zdrava zimska kr-
ma, ker se ne more pokvariti. Nemogoče je tudi vsako raznašanje in potrata, ker morajo ptice drobec za drobcem odkljuvati. Dež a)d mokrota sploh laki hrani nič ne škoduje, ker je zavarovana > mastjo Ob Hudem mrazu pa se kosi tako strdijo, da jih ptice ne morejo načeti. Zato je treba ob takem vremenu strjene kose razdrobiti na drobne koščke ali celo zri bat i, kakor drobllne.
Za uspešno zimsko krmljenje je dalje zelo važno, dn izberemo primeren prostor (krnvilišče), k;er bomo Rokladaki hrano. Tak prostor naj bo v bližini hiše, na sadnem vrtu ali v kakem dirugem zatišju, najbolje med drevjem. Zlasti naj bi bil prostor zavarovan pred burjo iu mrzlimi severnimi vetrovi. Krmilnico maskiranio s smrekovimi vejami. Zelo ugodno je, ako moremo izbrati tak prostor, ki ga iz hiše ali iz sobe, kjer stanujemo, lahko pregledamo.
Ptičja hrana v pravilno izdelanih krmilnicah, kakršna je bila opisana v zadnjem članku, je pa izpočetka precej ležko pristopna. Zato mora biti pa naša pi-va skrb, da uredimo krmilišče in krmilnice dovolj zgodaj v jeeeni, ker se morajo ptice pred zimo na nje šele privaditi.
Najprej jih moramo h krmilnicam privabiti tako, da natrosimo hrano kar po tleh, da jo ptice od daleč lahko opazijo. Obenem moramo ps uredili krmiihiico. Ko zmanjka hrane po tleh, jo kmalu najdejo v krmilnici. Vse to pa moramo opravili, preden zapade sneg in preden pritisne huda z t m a, da sc ptice Se pred zimo privadijo krmilnici in jo redno vsak dan obiskujejo. Dokler je kopno, pticam prav za prav ni sile in bi bila potrata, ko bi jih zalagali z obilno hrano. Znto jim potem, ko so se privadile na krnril-nico, poklndnjmo prav po malem — samo toliko, da jih pridriimo v bližnji okolici. Izdatno jamemo po-kladatl Sele tedaj, ko so nenadoma vreme spremeni, ko zapade sneg, ali nastane po dežju hud mraz, da eo drevje in vel predmeti na prostem pokriti z ledeno skorjo (polcdica). Takrat so zn naše varovance najhujši dnevi in če jim takrat pomagamo, so reSpni. Ako ee pozimi zjuži, da začno sneg kopneti, je za ptice takoj bolje in krmljenje zopet lalfko »krčimo. Nikakor pa ne bi smoli popolnoma prenehati, da se ptice ne preselijo drugam. Tako <je paziti vso zimo. da krmilnica ni nikdar prnzna in da je vselej, kadar je po-iireba velika, obilo zalotena. Na tak način izvrševano zimsko krmljenje naših koristnih ptic bo brez dvoma zelo u»t>ešno in bo donašalo obilo koristi
Kaj bomo podarili?
Z vsakim dnem so bolj približuje božič in z njim bokično obdarovanje — navada, ki se je ohranila iua davnih dni. Božičnih daril eo v prvi vrsti deležni otroci', ki kar pričakati ne morejo tistega prelepega trenutka, ko jih Božiček bolj ali manj bogato nagradi u njihovo pridnost. Viftek otroškega veselja in sreče eo seveda igračke — a ne vedno; velikega pomena namreč je, kakšne so in koliko jih dobi. V premnogih, posebno v premožnih rodbinah, dobivajo otroci ob tej priliki preveč najrazličnejših igrač; kajti otroci, katerim se tako nabirajo in kopičijo igrače skoraj brez piv Stanka, se grdo razvadijo, polagoma otope in nimajo končno s ničemer več pravega veselja. Zato naj hi stari i svetovali vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naj otrokom ne nosijo igrač ob vsaki priliki. Ta darila imajo dostikrat le neznatno vrednost in so otroku morda popolnoma neprimerna. Vsekakor je velJko boljše, da obdarijo otroka skupno vsi domači in sorodniki samo z onim, a preudarno kupljenim, res nekaj vrednim darilom. To bi bilo na pr. otroško kolo ali auto, lop zabojček s kamenčki zn zidanje, dobre knjige itd. Sicer p« ni neobhodna potreba, da dobiva olrolv dragocene igrače Cim skromneje ga vzgojimo glede igrač, tem skromnejši bo tudi v drugih stvareh, kar mu bo v korist vse življenje.
V današnjih razmerah se mora večina naših otrok Tndovoljiti s skromnimi, preprostimi darili. Vendar ps pri leni ne smemo nikoli pozabiti, da mora imeti vsaka, tudi cenena igrača glede kakovosti neko določeno vrednost. Malo vredne igrače (šimvi) skvarijo otrokom okus in ga razočarajo. Ako sc igrača zelo hitro pokvari, toda ne po otrokovi krivdi, ima to za posledico žalost in potrtost.
Zelo priporočljive so napol zgotovljenc igrače, s katerimi zaposlimo otroka dalj časa. na pr. prazna proda.alnica, s prodajnim blagom posebej, s katerim jo otrok opremi. (Tako prodajalnico naredimo lahko sami iz lepenke ali lesa in pri tem uporabimo za predalčke prazne škatljiee od vžigalic.) Tej igrački priložimo umetno glino, tako zvani »naki-plasti. iz katere lahko izdelajo otroci sami prodajno predmete. Preskrbimo jam tudi barve in lak za prebarvan je ter vzorce z-s izdelavo teh predmetov, kakor različno oblikovano pecivo ali kuhinjsko posod jo za punčko. Dobro se obnese tudi materijal, iz katerega si otrok opremi trgovino s papirjem, pokarijo ali modni salonček. Jako zabavno darilo za fantka je prazon hlevček s prWoio.no deščico, na kateri so naslikani konji, ki jih mora šele аЗл-gati, potem pa postaviti v hlevček. Za tiste, ki se zanimajo* za avtomobile, je lepa igrača prazna garaža ter deska z narisanimi deli avtomobila, ki jih jc treba izrezljati in sestavili v avtomobil. In kako zabavno in koristno darilo je Sele mizarsko orodje (žagica za rezljanje, kladivo, žebljički, klej itd.)!
Ako izbiramo za deklice kuhinjsko posodo ali sobno pohištvo, tedaj vzemimo nepobarvano (iz surovega lesa), da jo obdarovanka prepleska sama po svojem okusu. Zraven mora biti seveda nekaj barvastih tušev ali primerne nestrupene barve Otroku najprvo pokažemo, kako naj začne, potem se bo pa že sam z veseljem lotil dela. Priporočljivo je tudi majhno gledališče, za katerega otroci sami izgotovijo in oblečejo potrebne lutke.
To so samo splofcia navodila. Roditelji bodo pa iz vseh teh gotovo našli tisto, kar bo njihovim ljubljencem najbolj primerno.
Navzlic temu pa, da so darila dobro in premišljeno izbrana, jih otroci vendar niso vedno tako veseli, kakor bi to pričakovali. Dostikrat niti tedaj niso zadovoljni, kadar jim roditelji izpolnijo vendar njih najsrčnejšo željo po darilu, in to morda s težavo in žrtvami. Vzrok otroškega neveselja je pogostokrat tale: otrok si zaželi to ali ono; nič prav ne vemo. odkod izvira ta želja. Morda je videl za-željeno reč pri drugih otrocih, morda v izložbi, ali pa v sanjah. Med tem, ko se je otroku porodila želja in dotlej, ko smo mu jo izpolnili, je pa preteklo dosti, dosti časa; v tem čaeu je otroška domišljija delovala le na lem predmetu, ga izpopolnjevala, mu dala nove oblike... — Ali ga more potem še prvolno mišljeno darilo zadovoljiti? So pa tudi otroci, ki niso nikoli zadovoljni; vedno so
razočarani, ker njihovih želja, knterlh so pa morda sami miti ne zavedajo, ne moremo izpolniti.
Kaj pa v nasprotnem slučaju, kadar mali obdaruje velike? Alt nt res, da včasih ne znamo ali nočemo pravilno ceniti njihovih daril! Kolikokrat lahko opazujemo odrasle, kuko sprejemajo darila od otrok s posnicskoni, iz katorega jc čutili vedno nekakšno omalovaževanje, pa tudi pretirano hvaljeno ln priznanje, ki ga tenkočuten otrok takoj spozna za nepristnega, ni na mestu. Da prihranimo otrokom razočaranje glede njih daril, »c držimo lega navodila: Ne dajmo, da bi otrok naredil darilo. ki mora viseli na stent, stati mora na pisalni inizi ali na drugem vidnem mestu. Otrok naj iz-gotovi kaj takega, kav lahko spravimo v omaro, predal itd.
Pravni nasveti
Poprmek. V zadnji nedeljski številki je v predzadnjem stavku odgovora na zadnje vpraSanje izpuščena ena vrsta, kar so gotovo Čitateljl že sami opazili Dotlčni stavek so ima glasiti; Ce bosla nato soseda upala tožiti, utegneta v pravdi uspeli le, Če se jima posreči dokazati, da je smrad, ki jwrI-haja iz stranišča, tolik, da presega po krajevnih razmerah običajno mero in da se jima s tem bistveno krati v kraju navadna raba zemljišč«, to se pravi, da svojega zemljišča radi Vašega stranišča ne moreta več tako uporabljali, kakor ga sicer uporabljata.
Plačevanje nsliubcnukcga davka v davčnih
znamkah. V delavsko davčno knjižico sem pomotoma nalepil koleke namesto taksnih«:, prav davčnih znamk. Finančni organ pa mi je te kolevko uničil, oeš, da se odlepiti ne smejo in sem moral nalepiti nove davčne znamke. To postopanje se mt zdi nepravilno, ker je ludi denar za koleke prejela državna blagajna. Prosim pojasnila. J. S, K.
Postava določa, da se.moro uslužbonski davek plačevati tudi v davčnih znamkah, ni pa določeno, da se more plačevati tudi v kolekih. Zalo je smatrati, da je davek plučnn le, če so nalepljeno davčne znamke v knjižici. Res gre denar za koleke ludi v državno blagajno. Toda ker ni zakonitega predpisa, da tuore.o davčne znamke nadomeščati koleki. davčne obveznosti niste izpolnili, če sle nalepili v davčno knjižico koleke namesto davčnih znamk. Saj tudi ne morete nn listine, ki jih je treba kolekovati, namesto kolokov prilepiti na pr. poštnih znamk. Kar se tiče odlepljenja kolekov, je pripomniti, da W Jih bilo težko tako odlepiti, da bi se isti ne poškodovali. Poškodovani koleki sc pa tudi ne smejo uporabljati. Zato jih tudi finančni organ najbrž ni odlepil.
I. K. R. Vaše vprašanje .glede veljave testamenta ni zadosti jasno. Ce je bila zapuščina že po sodišču dedičem prisojena iu se je nalo našel testament. morejo osebe, ki so v testamentu postavljene za dediče, svoje pravice uveljaviti potoni pravde, napram onim. ki imajo zapuščino v posesti. Ce pn je bil po smrti zapustnika testament predložen sodišču in ste bili postavljeni za dediča, vas je pa sodišče gotovo pozvalo, da mu podaste dedno prijavo. Ce se pa kljub pozivu niste udeležili naroka za oddajo dedne prijave in iste tudi v pismeni obliki niste sodišču poslali, je sodišče o zapuščini razpravljalo z ostalimi dediči in jim je vso zapuščino prisodilo. Svetujemo Vam, da se obrnete na zapuščinsko sodišče.
Preklic zapravljive«. Ali more dati občina preklicati posestnika, ki je udan pijači in je vedno bolj zadolžen? K. S. V.
Preklic zapravljivca more predlagati županstvo pri pristojnem okrajnem sodišču, ki nato po poizvedbah odloči, ?e so podani razlogi za preklic in ga v tem slučaju prekliče.
Oprostitev eluibe r kadru. Sem edini sin in pridem prihodnje leto na nabor. Oče je že star in bolan in ima kmečko posestvo. Poleg staršev imam doma še dve sestri. Ali bom oproščen vojaške službe? A. K. S.
Pravico do oprostitve imate, ako imate poljedelsko posestvo, od katerega plačujete 120 Din ali manj neposrednega davka in če je oče nesposoben za delo, kar bo ugotovila strokovna vojaška komisija, ali pa, če bo na dan Vašega nabora že nad 60 let star.
Ali ste ie poravnali naročnino?
Modne novosti
* v
Popoldanska obleka v čmo-beli sestavi: črna • Oblek* 7» inluda deklet« w medencni&io&egfc
bolero jopica z visokimi belimi manšeti, bela bluza in Črno krilo; krajši ali daljši škrici kot zgornji del krila so sedaj velika nio«1a. Obleka je iz krepp-•alina.
krepp-marocaina: okrašena je z rjavimi obšivi in nabranci. Volanli so zobČaslo obrobl.eni.
Moške plctfninc: telovnik s pasom (1; ali brez njega (2) in suortne hlače ^knickorbockere«.
Kralj Živžav in njegove tri hčerke
(Prosto po Tolstoju Mirko K.)
Besno je udaril s pestjo ob mizo, se pri-dušil, da je bilo grdo in ves togoten odblačal iz sobe na dvorišče.
Ko ie zagledal na klopi jokajoŽo ženo iu rdif
hčerko, te srdito zarohnel:
: Zakaj so pa vedve dereta, koklja vaju
brcnila, a?*
Kraljica Tihareva mu je v pretrganih besedah razodela novo nesrečo.
Kralj Živžav je ravnodušno iamahnil z roko, čoš: ah, kajl Saj ni to nič posebnega ... In je koj nato jet pohlepno škiliti okoli sebe. In se ni varal v svojem pričakovanju lako-mnik: ob vodnjaku je ležalo ogromno zlato jajce. Navdušeno je kralj plosknil z rokami in zakričal:
: Hura! Obljubljeno svatovsko darilo!« Napravil je neikaj občudovanja vrednih skokov — in že je bil pri jajcu. Objel ga je
>.Toj, bratec, јој.-. je bolestno zastokal kralj Zivžav, >imej usmiljenje z menoj! Pusti me živeti! Saj li nisem nikdrfr nič hudega storil. Do konca življenja bom molil zate. Prav zares boni molil, bratec, prisegam ti!«
■Zastonj prosiš, dragi moj, zastonj!« ga je mrko zavrnil orel. >Jaz sem ptičji kralj. Hotel si loviti ptice, ki so pod mojim varstvom, zato moraš umreti!«
Ali, Ijubček, ah, golobček,« je obupno javkal kralj Zivžav, »prizanesi mi! Saj ne bom nikoli več... I)ve hčerki imam doma, dve ljubki, nedolžni hčerki — ovbe, kaj bosta si-rotici brez mene, skrbnega očka, počeli?«
Orel je malo pomislil in milostno predlagal:
Naj bo! Pustim te živeti pod pogojem, da mi daš hčerko Mašo za ženo. Bogato te bom oftdaril zato.«
Kralj Zivžav, ki bi v strahu za svoje življenje obljubil vse, karkoli bi kdo od njega zahteval, je ves srečen in blažen zajecljal;
»Zakaj pa ne, Ijubček moj, zakaj pa ne, golobček moj? Ne samo Maše — obe hčerki ti dam in še ženo povrhu, če hočeš, samo da ostanem ja/. živ in zdrav.«
»Lep očka si mi ti, res!« ga je orel za-ničljivo premeril od nog do glave in pristavil: >Ne maram vseh! Samo Mašo hočem. Cez osem dni pridem ponjo.«
Na te besede je mogočni orel razpel ogromne poroti in odfrfotal visoko nekam pod oblake.
4.
»No, ali si imel danes kaj več sreče na iovu?« je vprašala kraljica Tihareva kralja Zivžava, ko se je proti večeru ves Iruden in gladen vrnil domov.
»Ustrelil nisem nič,« je odgovoril kralj; >pač pa se mi je nekaj strašno čudnega sanjalo, ko sem za par minut počival pod nekim drevesom. Sanjalo se mi je, da se je spustil z neba pošastno velik orel in mi dejal da hoče imeti Mašo za ženo.«
»Oh, ti revež, pa si res imel neumne sanje!« se je pomilovalno nasmehnila kraljica Tihareva in odšla.
In je spet preteklo osem dni.
V solnčnem jutru devetega dne je šla kraljeva hčerka Maša k vodnjaku po vode. In je zaslišala za seboj rezgetanje dirjajočih konj in ubrano cingljanje kraguljčkov.
Presenečena je okrenila glavo in videla: nedaleč od nje je obstala kočija, v kaleri je sedel na moč brhek princ. Vljudno se je priklonil, gibko skočil iz kočije in zvonko dejal:
»Glej, glej, to je pa moja orlovska neve-stica. Deklica mila, deklica zala, zdaj pa kar brž z menoj!«
Maša je prebledela. Od strahu ji je padel vrč iz rok in se razbil. Hotela je zbežati. Prepozno. Ze je bil princ tik pred njo. Dvignil jo je v naročje, posadil kraj sebe v kočijo, tlesknil z bičem — hihot! — in vranca sta veselo »ahrzala in potegnila ...
Najmlajša kraljeva hčerka Nataša je medtem sedela na kamenili klopi pod lipo — in videla in slišala vse. Presunljivo je zaplakala.
Kraljica Tihareva je prihitela iz gradu in akrbno pobarala plakajočo:
.Zakaj jočeš, dušica?«
>Kako bi ne jokala, joj,« je zatarnala Nataša, 5kako bi ne jokala?! Videla seru pravkar, kako je neki princ ugrabil Natašo in jo odpeljal. Zdaj nimam nobene sestrice več ... Joj, joj, joj!«
Krnljica Tihareva se je zgrozila. V silni žalosti je omahnila k plakujoči hčerki na klop ln zaihtela še ona ...
*
Kralj Zivžnv je bil la dan posebno slabe volje. Neusmiljeno mu je predel pajek-glad v upadlem trebuščku. Že osem dni, osem dolgih dni ni okusil drugeua kot prežgauko in Črn kruh... Fejl
z obema rokama in ga hotel dvigniti; jajce pa se ni premaknilo s tal, tako je bilo težko. Kralj živžav je poklical kraljico na pomoč. Z združenimi močmi sta jela valiti čudovito jajce proli grajskim durim. Par korakov pred durmi pa se jima je jajce zmuznilo iz rok in se zak> talilo proti zidu; treščilo je z vso silo vanj in se razbilo. — Ploha žvenkljajočih cekinov se je vsula presrečnemu kralju Zivžavu pod noge.
Mirko Kunčič:
Julka Klepetuljka
4.
Jiilkin stric. Brzojavka. Odhod v mesto.
Veleimenitni domislek Julke Klepetuljke, da bi priredili tekmo klepetulj, je bil na moč všeč tudi njenemu stricu. Si je mislil denarja lakonini mož: »Holaj, pri tej stvari bi se na še kaj zaslužiti dalo!« In si je zadovoljno po-mel roke in njegov obraz, ki je bil čudovito podoben 1 juti gospe luni, se je raztegnil v en sam širok, veselega upanja poln smehljaj... v
Tri dni po odhodu Julkinega strica v mesto, je prištorkljal v hišo Julkinih staršev stric pismonoša in slovesno zakričal:
»Trara, tiara, pošto peljam — brzojavko za Julko Klepetuljko imam!«
Julkina mama se je prestrašila, da ji je kuhalnica padla iz rok.
»Križ božji in vsi svetniki, kaj pa se je zgodilo?« je kriknlla in stegnila tresočo se roko, da bi sprejela brzojavko.
Dobrodušni obraz strica pismonoše pa je bil mahoma ves resen in strog.
»Pokličite Julko Klepeluljkok je velel s strogo uradnim glasom. ^Brzojavka je naslovljena nanjo; samo njej jo smem izročiti.«
Na materin poziv je pritekla odnekod Jul-ka Klepetuljka in osupla prevzela brzojavko. Hlastno jo je odprla in čitala:
Tekma klepetulj v nedeljo — pridi takoj — rekord — nagrada — živijo!«
Po dolgem in vztrajnem miganju svojega klopolca-ropotca si je Julka izprosila od mame dovoljenje, da se sme odpeljati v mesto.
-Pif-paf, pif-puf,« je sopihala lokomotiva vlaka, v katerem se je peljala Julka in »rekord, hu-ra, re-kord, hu-ra,« so pela divje se vrteča kolesa — vsaj tako se je Julki Klepe-tuljki zdelo...
5.
Tekma klepetulj in Juikin rekord.
In se je tekma začela...
Razen Julke Klepetuljke so bile vse tekmovalke že starejše babure in je zato imela Julka bore malo izgledov na zmago.
Tekma je trajala tri dni in tri noči. Rilo vam je regljanja in drdranja in žlobudrimja kakor v žabji mlaki!
Ob vzhodu četrtega dne pa je zaorilo iz tisočerih grl tisočero nrnobesnih klicev:
■»Živijo! Hura! Slava zmagovalki — Julki Klepetuljki!'
Julka Klepetuljka si je obrisala potno čelo in se zmagoslavno ozrla naokoli: razen bi sprejela brzojavko.
je vse s svojim neugnuniin klopotcem-ropot-cein. Ponosno in samozavestno se je ozirala
m
TRiEKOV
OIKE
po navdušeni publiki, srce pa ji je rajalo v nepopisni radosti in sreči...
In tedaj---
Tedaj je stopil k njej gospod z visokim cilindrom na glavi, se spoštljivo priklonil, ji izročil zvrhano mošnjo denarja in slovesno dejal:
>0 Julka Klepetuljka, slava ti! Odnesla si rekord ... Evo ti nagrade!«
Julka Klepetuljka je hotela pomigati s svojim zmagovitim jezičkom in zaregljati: »Hvala!-; — pa je na svojo nepopisno grozo spoznala, da ne more spraviti niti glasu iz ust. Kakor mrlev, brezgiben ji je ležal jeziček v ustih...
Odnesla je rekod, Julka Klepetuljka. odnesla ga je — a si je ta »rekord« bridko zapomnila za vse življenje: od ljutega napora ji je jeziček ohromel in ostal nem za vedno ...
Tako je klavrno zateinnela slava Julkinega klopotca-ropotca.
Pet mostov
Sredi reke, ki jo vidimo na sliki zgoraj, leži lep otok. Nu ta otok vodijo z obeh strani reke štirje mostovi. Preko reke same pa vodi šo peti most (na sliki na detmi). Nekoč pride skupina potnikov z ene strani reke do oliale. Proden gredo Jez mostove na drugi breg, se zmenijo, da bodo šli vsi čez vse m o s t o -v e, seveda čez vsakega le enkrat Prvi, ki so šli čez vse mostove, so prav lahko našli različna pota. Tisti, ki so pa prišli zadnji ua vrsto, so si pa morali delj časa ubijati
glavo, preden so našli vsaj nekoliko različno pot, kot je bila že kakšna prejšnja. Tisli, ki je pa prišel zadnji na vrsto, je ves jezen vpil tovarišem na drugi breg, da ne more najti nobene različne poti več. Odgovoril mu je najbolj pametni med njimi iu dejal, da je izračunal, da je mogoča še ena pot. Končno se je tudi zadnjemu posrečilo, da je našel tako pot, I K) kateri ni hodil še nihče od prejšnjih.
Ko so bili vsi na drugem bregu, so pa vprašali pametnega, kako je mogel izračunati,
STRIC KO V KOTIČEK 111.
Dragi Kolitlcov strilek! \
Od povsod dobivaš pisma in na vse ljubeznivo odgovarjaš, samo od nas Ribnitanov ne dobiš nobenega pisma. Heš, pa se ludi mi veselimo Tvojih pisem, teprav jih ne pišeš nam. Nič nismo nevoščljivi, samo radi bi videli, da vsaj enkral tudi nam kaj pišeš. Saj smo tudi mi brihlne glave, pa ie žlice imamo novfi ... »Pa Ribenčan Vrban po eejlem svejt. je znan!* Saj znoš menda, to ribniško pesem, a? Če prideš k nam, Ti Miklavž prinese zvrhan koš lesenih žlic!
Prav lepo Te pozdravimo in v Miklavžev košek postavimo.
T o nk a Raztresen, učenka III. razreda v Ribnici.
Odgovor: Draga Tonka!
Sapradimiš, sem bil vesel, ko sem Tvoje pisemce prejel! Za las je manjkalo, da nisem, od ljutega navdušenja vrgel iz ust urnobesni * Unijo!-. Kajti ni mala reč, dobiti pismo iz tako slavnega kraja, kakor je prelepa in po vsem vesoljnem svetu znana Ribnica. Tisto vaio veličastno ino prekrasno pesem »Sem Ilibenčan Vrban po eejlem svejlu znan< pa posebno Požgančev oča od sile obrajlajo. Kadar jo slišijo kje peti, se milo, premilo zjokajo, i ako so ganjeni... In so ganjeni zato, ker se spomnijo svoje preljube mladosti in lesene žlice, s katero so z Ijnto vnemo zajemali mlečno kašo iz škrbaste sklede vse dotlej, da so jo popolnoma obgrizli (žlico namreč). To svojo preljubo leseno žlico iz mJa> dostnih let hranijo Požgančev oča še zdaj v najlepšem kotičku svojega srca ...
Skoda, škoda, da se nisem prej spomnil in jo z brzovlakom prisopihal tja doli k vam, da bi nastavil sv. Miklavžu! Sapradimiš, bi se postavil, ko bi se s košem fesenih ribniških žlic povrnil v belo Ljubljano! Zdaj je prepozno in se I juto kesam zaradi lega... Joh, joh, joh, ko bi ti vedela, kako mi je za ribniške žlice žal!
Veselo Miklavževanje Ti želi
Kotičkov s trii e k.
112. Dragi sfriček!
To Ti moram povedati, da smo v nedeljo imeli pri nas žegnanje. Joj, ko bi Ti videl, kakšne krofe je naša mama naredila — kar prestrašil bi se jih! Mm, pa so bili tudi dobri. Skoda, da Te nisem porabila. Veš, striček, iz našega kraja se doslej še ni nihče oglasil, zato Ti pišem jaz, da ne boš dejal, da smo Ihanci zaspanci.
En lep pozdrav od
Francke Z a j i e r e, učenke III. razreda v Ihanu.
Odgovor:
Tisli krofi so pa res morali biti grosintsko čudni, ko praviš, da bi se jih kar prestrašil! Skoda, škoda, da me nisi. povabila. Bi kar koj dokazal, kakšen junak sem.: sto listih orjaških krofov se ne bi zbal! Hrabro bi se jih lotil in jih premagal v ljuti borbi, preden bi Tvoja mama utegnila prestrašeno zaklicati: ■'Dovolj, dovolj, požeruh!«--
Torej kadar boste spet takšne grozan^ke krofe cvrli, me ja ne pozabi povabiti, da bom dokazal, da so prelepe besede o mojem, junaštvu od prve do zadnje črke resnične! Na svideije!
Kotičkov s tri i e k.
113.
Dragi Kotičkov striček!
Pišem, Ti prvo pisemce in Ti obenem pošiljam rdečo jagodo, ki sem, jo utrgala pri Sv. Gregorju, kamor smo šli včeraj na izlet.
Znam že dobro čilati, zato prav pridno čilam Tvoj količek. Upam, da boš tudi mene stisnil v svoj kotiček.
Lepo Te pozdravlja Tvoja R e lic a Bercier i, učenka III. a razreda v Ribnici.
Odgovor: Draga Relica!
Tvojega drobnega pisemca i.n Tvojega šc bolj drobnega darilca, sem se na vso moč vzrur dostil. Ko sem tako zamaknjeno strmel v šlcalljico, v kateri je zapeljivo ležala prelepa rdeča jagoda, sem nenadoma zaslišal za seboj Požgančevega, očeta veleprijazni glas:
»No, kaj pa si dobil za Miklavža, stric Kotičkov, a? Je v tej škatljici zlat prsiaru, ka-li?«
»Kaj še!« sem jim vljudno odgovoril. »Jagoda. je, jagoda, preljubi oča Požgančev.<
»Daj, daj, pokaži!« so dejali Požgančev oča in mi oblastno vzeli škatljico iz rok. Ino so odprli svoja ogromna usta ino je — en, ava, tri! — izginila prelepa rdeča jagoda v njih...
Malo sem se jezil, malo kregal, malo žalo-slil — pa ni vse skupaj nič pomagalo. Prelepe rdele jagode ni bilo vel...
In so bili Požgančev oča na vse to še tako nesramni, da so z nedolžnim obrazom dejali.: •Se i i toplo priporočam še za drugič, pre-dragi stric Količkov ...«
škandal, kaj?! Pozdravljena!
Kotičkov striček.
da IkkIo mogli prav vsi iti čez vse mostove po narisal lako sliko, kot io vidimo zgorai. in jim dejal: To ni vendar nič posebnega! Vzemite svinčnik in zarišite čim več različnih potil Kdor bo najbolj prebrisan od vas, jih lio mogel zarisati prav toliko, kot je nas vseh skupaj.«
različnih potih. Pametni jim je ua kos papirja
Dijaštvo na svoj praznih Brezmadežni
Л'.4 TVOJ GOD prihajamo, naša duhovna mali. 0, da bi nam bilo spoznati vsem Tvojo Ljubezen in Materinstvo, Marija! 0, naj bi vsi hiii, naj bi vsa naša srca rzdrhtela in vsa inlila prisluhnila ob Tvoji bližini. liahlo, kakor Oznanilo v rokah angelov, stojiš pred nami, ki so Te prerokbe naznanjale človeštvu v uteho in rešenje. Neizmerna Si v svo-jem Poslanstvu, Posoda duhovna, nesoča tajnih krepčil izgubljenemu, iznererjenemu sinu — človeku, ki tava in blodi z zakritim žarom Svetlobe v duši, z znamenjem boijega olrotira in pravico nebeškega dedifa globoko v njegovi notranjosti, človeštvu tonefemu r živalskem mesu in jtrillikarih hotnjah, si prišla nasproti vsa v žaru duhovnosti; vsa modna Si mu pomagala navzgor k njegovemu pravemu božjemu dostojanstvu, k njegovi vetni sreči. Kako naj Te zalvalimo. Ti sladki kažipot k Očetu, r Domovino, o Mati naša? Ni meja Tvoji ljubezni.
Daj, da zadostimo veliki odgovornosti, ki jo nosimo zase. za narod, ki smo z njim zra-ščeni. Daj, da bomo vedno samo Troji otroci, božji otroci; daj, da se bomo po strmih čereh boja in trpljenja rzveseljerali ob zavesti, da nismo izgrešili pravca k Tebi, v Tvoje naročje, ki si naša prara, duhovna Mati! Daj, da bo po nal naš rod ves Tvoj in da ne bo i zgrešil pravca in se Ti izneveril!! Podpiraj našo željo in pelji nas v svoje Svetišče, o Marija! *
Mirko Avsenak:
Odkod toliko rož?
Odkod loliko rož mi raste na nebo, da silnejše. ko silna solnčna luč na strehe padajo? Teike in mehke so ko naša sreča: že sem pokrit, ne vidim več se ven. ko fe otroci v senu se igrajo. In vedno še se mehka peza veča. Nekdo pijan leži in poje za ograjo: Toliko name tople palo je luči. Jaz nočem več. jaz nočem več naprej!< Zgubil sem se, ne vem več, če je res: > nor d a v resnici srečal sem Ženo — cvetele so ji rože iz oči.
Btbin Roje:
Dve sliki bavarske religioznosti
I. Altotting.
Dolgo se vozimo iz Mttnchena: N« obe strani proti vzhodu v ravni trti sopihajočega potniškega vlaka se razgrinjajo in krečejo prod očmi pestro razvrščena plodna polja, le rahlo vzvalovane od prihuljeuih holmičev in plitvo vzbočenih kotanj. Toliko, da se našemu menjajočemu se obzorju sramežljivo skriva ena farna naselbina drugi. Tupatarn smrekov ali hrastov gozdič, les bližnjih kmetovalcev. Obdelana gruda bavarske zemlje valovi v brezbrižnost, zvedave oči ji iščejo nehote meje daleč tja nekam na sever, a zaman. Ne najdejo je. Na l>omoč mora priskočiti spomin na zemljepisno karto, predstavljajoče ves kolos nemške zemlje. Tam daleč, daleč pa se ustavijo trudne, zasanjane oči. po spominski karti tipajoči prsti obstanejo ob trdni, močni točki, ki predočuje mogočen vrvež nemške krvi in nalik trdoživemu polipu iz sociološkega sveta usodne skrivnoeti izteza utripoma svoje lovke globoko v srce te zemlje: — Berlin. Slutiš vso ogromnost prostornega razsega, vso usodnost življenja te velike rastline božje in nehote ti ob označitvi te veličine prihaja na misel naša mala Slovenija in orjaška Rusija. — Sredi tihih vasi je posejanih vse polno božjih hramov, ki dostojanstveno kažejo iznad naselbin s svojimi stolpi, razodevajo-čimi gotsko naftiljeeiost in protireformaeijsko ba-ročnost, pot navzgor, v duhovnost. Ne vem, katerih je več. Med njimi pa dovolj svetih znamenj: kakor pri nas. Le gričev ni...
Izstopimo. V bližini kolodvora nas čaka du-hovnižtvo, zastava in godba. Razvije se procesija. Deset minut je do svetišč, ki nas vabijo s prazničnim zvonemjem. Sobota je. Špalir ljudstva se zgočča, bolj ko se bližamo svetemu kraju. Več cerkva z anamenitostmi. Serveda tndi kupčevalcev ne manjka; podjetno so pristavili svoje šotore, obložene s spominki in neovirano tržijo. Podobno kakor v I.<ou<rde8u, Oberammergauu in drugje.
V cerkvici nas čaka pridiga v več jezikih. Vse te dni se tu zbirajo trumo vernikov zaradi beatifi-kacije Skromnega brata vratarja Konrada. Ljudstvo v narodnih bavarskih nošah. Zdi se ti, da si v •rcdnjeim veku.
Zvečer... Procoeija z lučkami v rokah. Ves prostor čarobno razsvetljen: lučka pri lučki. Od l-iourdesa še nisem knj takega videl. A Altfttting še skoraj ргекаба. V glasni molitvi in petju izteza trudni zemljan v občestvu lisočglave množice vernikov reke k nebu, duh se mu sprošča k večnemu Očetu sredi tisočev gorečih svečk pod tihim, zvezdnim obokom vsemirja. Po svojem zvestem rojaku Konradu hoče v Cerkvi znova znblesleti v hrepenenju po kraljestvu Človeškega dostojanstva, po dediščini božjega sinovstvn, Blagoslov na javnem, nalašč za to prirejenem vzvišenem prostoru završi slovesnost sredi živo občestvenosti vernikov, bučko so ugasnilo, v nas pa 'jo vzblestela neizbrisna slika hnvarske religioznosti.
II. Oheramergau
Morda se bo kdo čudil, da vzporejam kol drugo sliko bavarsko religioznosti AMMtingu znani Oberamergau, kraj pesi Jonskih iger, kamor romajo tisoči in tisoči in celo iz Slovenije. Pn so mi zdi, dn je primerjava Oberamergaua božji poli utemeljena.
Ob 4 zjutraj Je so nas odpeljali avtobusi iz bavarske preetolice. Razumljivo je, da je odstotek radovednosti v nas velik; saj pa nam je tudi ta Sc v krvi in je sdaj še naraste! ob tem znanem imenu. Kakino bo neld to tako edinstveno igranje trpljenja Gospodovega? Saj se od blizu in dalpč vale dan na dan trume ljudi v ta sicer skromni, skriti alpekt kraj.
Ob nopoBMDO krasnem aolnčnem vzhoda — o.
Brezmadežna
Trudna samota molfi... Sam sem pri Tebi, in Ti si pri meni, Marija.
Lučka večna drhti... Kakor pesenu pesem vsa lepa si Ti.
okolje, ki včasih priklije iz nas ali od zunaj, je darežljivo z barvami, ki so nam sicer tako tragično tuje! — nas nese avtobus bolj in bolj v podnožje alpskim goram, ki se nam s svojim hladom bližajo z vsakim trenutkom.
Se par gorskih naselbin, mimo katerih se vije cesta, mimo krasnega samostana na desni — pn smo na mostu. Takoj vzbude našo pozornost domačini: fantje kakor možaki nosijo razpuščene lase — igravci so. Sedem ura je proč. Brž k zajtrku, ki je razočarljivo drag (nič manj kot naših 18 Din). Nujno je seveda tudi besedilo, pasijonskn brošura za marko, ker brez nje bi ne mogli tako točno zasledovati potek igre, ki se k njej napotimo. Od 8 do 12 bomo sedeli, in potem spet ml 2 do 6 popoldne. Nalašč za to sezidana scenerija je prod nami. Priključena je temu zidanemu odru prostrana hala za več kot štiri tisoč glodalcev. Vstopnice so drage in naval je kljub temu velik. Ljudje s tiho resnobo spremljajo potek prizorov, ki jih mestoma ganejo do solz in pritajenih vzdihov. — Prolog kakor petje zbora, ki nastopa z dostojanstveno resnostjo, pripomore k hitri zbranosti in zatopljenosli navzočih, ki spremljajo ob godbi in ob primerno vpletenih živih slikah — predpodobah iz starega zakona pretresljive dogodke pred seboj.
Mimo vsakdanjih borb in opravkov, ki nas žal lc preveč vežejo in ovirajo v našem stremljenju navzgor, tja v zakladnico več-nostnih meril, odkoder smo zaznamovani v svojem srcu, smo s i>ogledom na narod, ki mu pripadamo, zahoteli močno skupnost nas vseh. Naša odgovornost nas sili v to, ako nočemo zamoriti resničnega, živega klica v nas in storiti duhoven zločin v našo časno in večno nesrečo. Zato smo pozvali trobentače, da zadoni znamenje po vsej naši lepi zemlji, da obvestimo vse, ki čakajo, oklevajo...
Tudi letošnji vseslovanski kongres v Ljubljani nam ie dal misliti. Bližina naših najbližjih bratov nas je čudno presunila. Začutili smo potrebo po plodnem delu doma. po aktivnosti in čuječnosti nase družine. — »Dijaški koledar« za letošnje šolsko
Si kakor zarje dih in kakor cvetja vonj, kakor jutra rosna zlaia. kakor solnce si bogata.
Brezmadežna,
mati si zvezd in neba.
mati sirot in Boga,
o Brezmadežna ... Jože Zabkar:
Kritičnemu očesu gledalčevemu bo opazen sioer marši kak nedostatok, morda se bo ob takem opazovanju ta ali oni gledalec povzpel celo do obsodbe (Gregorinl). Tudi mene ta stran ni povsem zadovoljila. A kljub temu so dejanja uspela in pripro-sto dušo vedejo slopnjema do onega ganolja, v katerem zasluti vso bol slovesa žalostne Matere Marije in Marije Magdalene, vso usodno raskavoet blodnjo materialističnega Judeža, vso ognjevitost Nikodema v zboru velikih duhovnov, vso previdnost Pilatovo in končno veliko, nadvse pretresljivo molitev nn Oljski gori: »... če je mogoče ... a ne moja, tvoja volja naj so zgodi k Ljudje tu resnično občutijo vso strašno grapavost križevega pota in končno dostojanstvenost po križu zveličanega Člo-veka-Boga. — S tem pa jc že oberamergauska igra dosegla veliko, umetnostna kritika pa bo morda sčasoma marsikaj v tej smeri še izgladila, izboljšala. Ljubko ti udarja na uho bavarska izgovorjava. Le s tisto kupčevalsko golaznijo bi bilo treba pomesti, Ivi je je dosti po vseh božjih potili, posebno pa še v Oberamergauu.
Vsi prevzeli in jkkI močnim vtisom doživete silno in veliko Tragedije in Poveličnnja smo se vrnili.
leto je siccr pogumno, a le deloma zakril mučno vrzel, ki je nastala po prvem, močnem valu mladinskega pokreta pri nas v pismu, besedi in dejanju. Nočemo odstopiti od gradhc naše skupnosti, dokler ne bo ta dovolj močna, vesela in prijetna vsem! — Konzorcij »Rastk sc jc odločil, da prične s III. letnikom, katerega prve številke so že pred nami. Kast hoče postati glasilo vse naše mlade inteligence in odražati nje smer \ duhovnost in božje otroštvo. Le tako bo mogoča zaželjena krepka naša skupnost. Ako je pripravljenost zanjo dovoljna, klic Časa ne bo zaman in >Rast« bo rastla iz nas 7,n nas, k nnši večnostni, duhovni, resnični sroči. Vsak v svojem kraju in razmerah: sodeluj, prinašaj, zbiraj, gradi ob zgradbi nase skupnosti!
Marija, naša Mati
Ni postavljal po naših gričih iu hribih val-pet cerkva, ui jih postavljal graščak s svojimi tlačani, niso jih zidale menjajoče se vlade, knezi in vojvode, kralji in kraljice, ne napuh gizdavih mogotcev, zidala jih je tiha, pobožna, prirojena in ne priučena, ne na gnili obraz nalepljena krinka lioemerstva, ampak žrtev vajena ljubezen jih je zidala izza davnin, odkar je naš rod spoznal, da ima poleg krušne matere še svojo duhovno Mater. Izza svojih davnin, ko je bila mera trpljenja iz dneva v dan bolj zvrhana in ko je krušna mati iz dneva v dan trepetala za svojo sinove, jih ščitila s svojim lastnim telesom pred Turki, pred val-petom; izza davnin, ko je bila celo sanja po svobodi obsojena, je naš rod iskal svobode iu žarkov svobode pri njej, ki je Sina darovala, da je mogel osvoboditi človeka.
Vsak kamen je bil v tej veri prinesen na grič, dokler niso vzniknili v iskreni ljubezni do Matere Marije nn vseh naših gričih najglasnejši klicarji iu pomniki slovenske vere in upanja v pravo svobodo.
Pritlikav je naš današnji rod pri veličini globoke vere prejšnjih rodov, ki niso podirali, temveč gradili. Mi pa podiramo, rušimo svete hrame naših duš in se zastrupljamo z nevero, oskrimjanio davnine našega rodu in teptamo grobove očetov naših, naših mater, ki so nas učile s slovensko besedo, s slovensko molitvijo tudi slovenske ljubezni do Matere Marije.
Mi danes zanemarjamo našo duhovno mater, njena svetišča so osamljena in ne daj Gospod, da bi čez stoletja gledale v svet le razvaline naših cerkva na gričih in pričale poznim zanamcem, da se je naš rod svobode pijan svobode preobjedel in v svojem svobodnem napuhu iztrgal iz src najsvetejše, matere Sinu božjega, ki nas je odrešil in nam dal svobodo le zato, da bi se povzpeli laže do najpopolnejše svobode, do Boga.
Iztrgajmo laži iz svojih src, ki nam jih jo nametal čas izinov, odlepimo z nas človeka brezbožnika in pokažimo pred Bogom, pred Materjo Marijo svoj po podobi božji ustvarjeni obraz in dokažimo, da se Slovenci še zavedamo, da smo sinovi Matere tistih sinov, ki so gradili v čast Matere božje svete hrame na gričih in ki so postavljali na oltarje svetih hramov in v svoja srca: ne malikov namišljene znanosti in modernega napuha, ampak podobo Malere, tiste čiste Device, ki bdi še danes nad našim narodom in prosi za srečno usodo njegovo v teh viharnih dneh.
.lože Kaslelic:
Hrepenenje
V tvojem vrtu so platane svoj obraz zakrile,
bele roie so glavć sklonile —
vse lepote tvoje (iste se boji
sredi belih rož najlepši cvet^ Marija — Ti!
Moja pesem je kot veter v jagnedih prosila Tebe, Mati, milosti, v daljo mimo vrla se gubila polna tihe, trudne žalosti.
Janez Potopec:
V blišču usode...
Življenje nosi trenutek za vsakega posameznika, ko ta začuti v sebi, v svojem odnosnem razmerju do svojega jaza ali do bližnje okolice, v katero je tako usodno postavljen, močne potrese in spoznanja, ob katerih se zgrozi, strese do mozga. To so strniti življenja, to so udarci usode, И nas slepi s svojim skrivncetnim bliščem ... Nehote ob-stanemo, obnemoremo in morda za dalje časa ne pridemo zopet »k sebi«. V takih trenutkih nam pa postane čisto jasno, da smo — odvisni od zakonov, ki so v nas in izven nas. Vemo določno, kaj nam je treba: znajdemo se, kakor Otroci pred Očetom
in Materjo vsi vdani in proeečd.
*
Stal je za oltarjem Oudodelke na Brezjah in strmel v zgodbo iz svojega življenja iz tiste dobe njegovega jaza, ko bi ne bflo v njem še tolike groze, ako bi mu ne bila smrt s svojo koeo prizanesljiva. V njem ne, ker ni bilo še toliko spoznanja, a zato pa seveda tem bolj v materi, ki se je takrat šibila v bolesti. Bila je na zidu zahvalna tablica, ki se je tikala njega. Dotipal je svinčnik, izvlekel beležnico in prepisoval:
»Kdor Merijo časti, ona ga nikdar ne zapusti. In Bog dela vedno čudeže po njenih prošnjah
Moj otrok je bil vodeničen na levi strani, tako da mu je vodenica srce na desno stran premaknila. In tam, kakor je bilo popred sree, se mu je rana naredila. Zdravnik je sam dvomil, da bo težko okreval. Jaz mati otroka sem z vsem zaupanjem ee obrnila k Mariji na Brezje ter jo prosila pomoči. Obljubila sem, da pojdem na Brezje se Mariji zahvaliti ravno Maj mesec. Ako bo sprosila mojemu otroku zdravje. In glejte čudež. V petih mesecih je bil otrok popolnoma zdrav.
Zato naj gre Bogu vsemogočnemu in Mariji prečisti devici čast in hvala vekomaj. Leto 1910.«
To je bila zahvala njegove matere pred 20. leti, lastnoročno pisana...
Ob teh svetih, preprostih besedah se jc skušal oprijemaje zagledali v tisti podobi, ki je tu oveko-večena. Strmel je za hip v pot nazaj, pot dvajsetih let! Odkod tolika milost, Marija?! To čudežno ozdravljenje, usodna vsebina tiste zahvalne tablice je spremljala vso njegovo dosedanjo pot in odločevala v resnih preokTetih njegovega življenja.
Hvaležnost ga je gnala, da je v J. 1900. ponovil javno zahvalo svoje matere: >Zato naj gre Bogu vsemogočnemu in Mariji, prečisti Devici čast in hvala vekomaj.«
Razmišljal je ob tem času. kako močan je blišč usode, kako skrivnostno tajna je Snujoča roka. Kako daljna je razjasnitev človeka, ki obrača ln m« Bog obrne, ki je slab, a mu Nekdo priliva Moči. Ki je kakor otrok, ki se v naročju Matere postavlja, kako Je velik: Ne opazi rok, ki ga vodijo. O slepoto teme, o bleščeči blišč usode...
Naša skupnost
Mirko Avsenak:
Na pragu
Prišel sem pred bela, bela orala. /jdaj mi misli ko zamaknjene klele,
Hezuli romarji na pragu iudeinem. Kakšno, Žena, tvoje je imč:
vsepovsod, Žena, hodiš brez sandal, pa nikdar ne raniš si nogeP
„Ne bom!"
Stala sva pod akacijami. Stala mi jo nasproti. Njene rjave oči so prebadale mojo dušo — njene ustnice so izgovarjale: »Nikar!«
Molčal sem.
>Glejl Od vsakega zahteva nekaj človeška družba — od enega več kot od drugega. Vsak ji ali škoduje ali koristi. Nevtralnih ne smo biti. Obljub! mi, dn ne boš tega storil! Drugi te potrebujejo, drugI terjajo od tebe pomoči. Imej ljubezen do bližnjega I c
Glodal sem ji v oči in se oddaljeval. Hodil sem po strmi po>ti v svojo notranjost. Kakšna razlika med zunanjim in notranjim svetom! Ali ji nnj rečem, da me jo pogled v samega sebe naredil takega?
Ali naj z bežim pred svetom, pred ljudmi? Omahoval sem ...
Stala je in me gledala. Njene oči so sc kri-74ile г mojimi — njeni baklji sta stikali po moji notran.osti. Zahtevala je odgovor.
Segel sem ji v roko. Tiho, komaj slišno so zašumele besede: »Ne bom!«...
Zbežal sem. Njene oči pa so še iz daljavo klicale: »Ali je res?«...
\e Mohorjeve knjige
RAST v duhovnost in božjo otroštvo,
dvomesečnik za močno, veselo skupnost nase mlnde inteligence, je izšln pred kratkim v svojem 111. letniku. Prinaša jedro-vite članke o najaktualnejših sodobnih vprašanjih poleg bogatih in zanimivih razdelkov: Naša skupnost, Naši razgledi. Naša beseda, Naše snovanje, ki so zajeti iz naše neposredne okolice. Letos bo izšla šestkrat na 24 straneh. Izdaja jo poseben konzorcij. — Cena listu je skrajno nizkn: letno 25 Din (za (lijake), 35 Din (za nedijake); posamezna številka stane 5 Din (za dijake), 6 Din (za nedijake). — Vsak slovenski študent in vsak prijatelj našega dijaštva si naroči r,Rast« in s tem podpre našo skupnost! — Uprava in uredništvo »Rastk: Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. — Čekovni račun 12.108.

DARMOL
čokolada za odpiranje
Mati. Knjiga o slovenski materi. Zbral ln uredil Alojzij Bolhar. Mohorjeva knjižnica »7. z v.
Tn knjige smo lahko zelo veseli. Kar je najlepšega najiisal slovenski pisateljski in pesniški genij o naših svetnlcah-insterah, je skušal prof. Bol.
Iiar zbrati. Ali je ta Izbor najboljši in dovolj izčrpen, tu ni važno. Prepriča te dovolj, kuko so naši veliki ljudje najbolj ljubili inuter in se njej zahvaljevali za svoje najsvetlejSe Rile. Knjiga bo kot nalašč služila naši prosvoti ze materinske dneve, vpeljejo naj jo jm povsod tudi kot redno čtivo pri mladinskih odsekih prosvetnih društev in katoliške akcijo. V dobi, ko moramo varovati predvsem, družino pred modernim okužujočem razkrojem, moramo odkrili mladim angela ljubezni, ki podpira tri ogle v hiši — maler! V 'dobi surovosti, gole mesenosti in dobičkarstva pokažimo na solnce src, na toploto našega življenja — maler I
Ko boreš to knjigo, se ti milo stori, ko vidiš, da vsi naši pisatelji Tn povci govore najbolj prisrčno, kadar govore o svoji materi. Ni to samo Ivan Cankar, ki je najgloblje risal apoteozo slovenske matere, ampak tudi Meško s svojim lirskim шш trojem, Finžgar s svojo življenjsko realistiko, Pregelj s svojo modrostjo v pesmi-deklamaciji,, Golor, Sardenko, Medved... Pogrešam pa naše slarejše. Stritar bi dal ludi svoj zvok, tudi iz Gregorčiča bi se kaj našlo.
Prireditelj jo knjigo razdelil na tri dele: Trpljenje in junaštvo, Žrtev ljubezni. Večnim spominom. Ni si postavil stroge meje med deli. Med sila močnimi stvarmi se vrste tudi običajne, skoro bi rekel povprečne misli. Pa beri, kako opišo Cankar ali Finžgar ali Meško smrt svoje matere — tretji dol je najlepši — pa boš razumel naše -Najlepše, najvišje, nesmrtno, pesem ene skrivnosti — Matere« (Pregelj.)
Potem preberi geslo iz Siraha: -Kdor svojo raatpr časti, jo kakor oni, ki znklnde nabira.< ln dal boš prav Mešku: »Kdorkoli si. kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš svojo mater? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli.' (Str. 122.)
Pengov je narisal okusno in pomenljivo naslovno stran. Če si bil kdaj pri uredniku Finžgarju, boš spoznal, da je to obraz njegove matere, katere slika mu visi ob pisalniku. Kakor s|vomenik na materin grob, križ, kakor se materi najbolj spodobi, A ne spominek mrtvi materi, ampak spominek Življenju!
Za knjigo smo Mohorjevi družbi zelo hvaležni!
Martin Humck: Boj sadnim škodljivcem! Kako zatirajmo zajedavce sadnih rastlin Strokovno pisana knjiga bo dobrodošla našim gospodarjem. Kako je bila kruto potrebna, me je prepričal en sam stavek iz uvoda: »V den.i iu izražena znaša
razžalitve prezidenta.
najveS-umii
škoda, ki jo narode vsako leto sadni zajedavd samo v naši banovini, mnogo milijonov dinarjev.« Kdor še jiomlsH, kako so bo mornlo naše kmetijstvo proorijontirati, če hoče obetati naš kmečki »lan, bo razumel pomen te knjige. Vrtnarstvo, sadjarstvu, živinoreja, gospod a rstvo, za bližnje mesto in tovarne primemo, bo rešilo naš kmečki živelj.
Strokovno oceno naj piše strokovnjak! Zanimiva jc pa knjiga tudi za vsakega, zlasti Izobraženca. Tu spoznaš lahko čude pestro življenje drobnih, skoro neopaznih žuželk. Bilo mi je, ko som knjigo prebiral, kakor da se mi je znovu odprl pozabljeni svet. Saj pa je knilga tudi pisana nazorno, praktično ln prav nič ne diši po šolski učenosti, ki nam je v šolah često prirodopis priskutila. Tupainm se li zazdi, da bereš Brelima. Iz kazala spoznaš, da je knjiga namenjena praktičnim sadjarjem in lopa preglednost ji je v čast. Pouči te splošno o spoznavanju poškodb in bolezni na sadnih rasi linah, splošno o obrambi in zatiranju, nato o zaje-davcih živalskega rodu, nato rastlinskega rodu, sled- , njlč o drtitrih škodljivcih, ulmah, poškodbah. Najbolj praktičen bo pa za sadjarje IV. dol: Boj z ia-jedavci v posameznih mesecih. To je izvrsten kažipot za delo pri drevju. Knjiga je zanimiva tudi zarodi slovenskega Izrazoslovja. Pa naj reče še kdo, da ne moremo vsega po svoje povedati!
'Življenje svetnikov letos nadaljuje drugo četrtletje, iu sicer od 22. aprila do 4. maja. To nadaljevanje temelji na islih načelih kakor prejšnji zvezki: nuditi našemu ljudstvu poučen, zgodovinsko pa zanesljiv opis božjih svetnikov, posebno tistih, ki jih naše ljudstvo najraje čaeti ln ki so nam Slovanom bližji. Tu najdeš življenjepis neSUi dobrih ljubljencev, sv. Jurija in sv. Florijana, o katerih še morda ne veš dnigegn, nego kar povedo slike, posnete večkrat po legendah. Da pisatelji polagajo važnost nu slovanske svetnike, tc prepriča obširen opis sv. Vojteha. Prav so mi zdi, da pisatelji tudi legendarno snov porabijo, n da opozore na njeno zgodovinsko neizpričanosl.
Kako smo včasi z veseljem brali Torkarjevo in Rogačevo Življenje svetnikov in svetnic božjih! Koliko zgodovine, zemljepisa smo se tam mimogrede naučili! Pa duše za Boga ohranili .. Za slovenski) družino mora biti knjiga o Življenju svetnikov še vedno družinska knjiga, ki je vedno, posebno ob nedeljah, pri roki. Kakor je važno, kar piše prof. dr. Levičnik v Glasniku o sveti opravi krščanskega doma, tako je važno, da ima vsaka krščanska družina Lampe-Krekove Zgodbe, Katekizem, Življenju svetnikov in še kaj. Posebno bi pa priporočal Mohorjevi družbi, da bi izdala tudi Iitur-giino čitanko, nekak Goffine liturglje, uvod v razumevanje obredov in liturgičnih fesov.
ne-
Češki pesnih
pred sodiščem
Pred dobrima dvema mesecema je čsl. vojaško sodišče razpisalo razpravo proti nujboljšemu češkemu sodobnemu pisatelju dr. Jaroslavu Durychu, ki je v odprtem pismu pozval prezidenta, naj jasno izreče svoje sedanje nazoro o kaloličanstvu in naj zabrani, da se njegovi nekdanji nazori izrabljajo soda,j v borbi proti katoliški Cerkvi, ki ji pripada večina državljanov. Vojaška oblast je., smatrala lak poziv za drznost in žalitev prezidenta, Id sta tem večji, ker je Duryoh vojaški zdravnik, torej vojak. Vsled pritiska javnega mnenja in pa vsled strahu prod javnim škandalom se jc sodno posto-
panje ustavilo na iireceu nalog v-
ministrstva.
okaj tednov pozneje je dobil Diirych državno nagrado za literarno delovanje, četudi v to določeni komisiji ni bilo nobenega Durychovega prijatelja.
Te dni pa jo stal pred okrajnim sodiščem v .fihlavi drug češki literat Ni bil to kak komunist, ki s svojimi doli širi mržnjo proti državi, tudi ne kak drug literat, ki širi nemoralo in s tem spod-kopuje temelje naroda in države. Pre<l sodiščem je stal drug najizrazitejši predstavnik katoliških č^kih književnikov, župnik Jakob Deml, eden iz-nfed voditeljev t. z. katoliške moderne. Morda jc to slbčaj, ali pravijo, da slučaja v resnici ni, če pa vita dar je, je čudno, d« imajo opravka s sodiščem ravno najbolj državotvorni literati, in to baš katoliški. Tudi Deml se je moral zagovarjati radi
Jakob Deml je bil najboljši prijatelj naj lega češkega pesnika, Otokarja Bfezine, ki le i I. 1029. De.mlu jc zaupal redkobesedni In sicer
zaupljivi Bi ožina svoje največje tajnosti. Po Bfožino v i smrti so neodgovorni in tajni krogi v časopisju in javqih predavanjih hoteli .dokazati, da je vsa Bfezinova mistika nekaj slučajnega in začasnega. Cele kolone v časopisju so dokazovale, da je Bre. zina navsezadnje, ko je stal na vrhuncu svojegu razvoja, našel samega sebe in da se je takrat postavil na protikntoliško in proti krščansko stališče. A edini, ki jo Bfezino v tej dobi |>oznal, je bil pesnik župnik Deml, po prirodi ravno tako n»-bojevita in skromna narava kakor je bil Blezlna. Ko i« »o neodgovorni krogi delali z vsemi silami na to, du so nu Bfezinovem nagrobnem spomeniku zabrani znamenje križa. Češ, da Btezina nI bil katoličan, tedaj se je proti pričakovanju oglasil Jakob Deml. Ko je katoliška srednješolska organizacija v Velikem MeziHči priredila slavnostni večer v spomin umrlega genialnega barda tajinstvenih dalja* in ulri[)ov Absolutnega, Otokarja Bfezine, ledaj je nastopil kot slavnostni govornik Jakob Deml.
Predavanje je vzbudilo izredno zanimanje. Udeležilo se ga je mnogo izobražencev in zastopnikov državnih oblastev ludi iz sosednih meel. Deml je risal značilne poteze Otakarja Bfezine, kakor ga je spoznal tokom svojega 881etnega prijateljskega občevanja z njiui. Deml si jo po vsakem sestanku zapisal razgovor in tako je lahko avtentično podal Brezlnove nazore o najvažnejših problemih. Natančneje je predaval zlasti o Bfezinovem odnosu do ka-toličanetva. Pri tem vprašanju je moral nujno trčiti tudi na nazore pokojnega pesnika o Masaryku. Deml je dobesedno med drugim citiral sledeče Bfe z i nove besede: »Knjigo Svetovna revolucija je napisal Мавагук tako, kakor bi že pred 30 leti vedel in videl, da izbruhne svetovna vojna ravno 1. 1914. Kako jc to smešno! Proroki preteklosti! Ali je tudi nookusna in ošabna nezmotljivost. Ма.чагук se dela v tej knjigi vsevednega in se sklicuje na geslo: »Iščite najprej božjega kraljestva.« Ali kaj to? Ma-saryk je proti vsaki veroizpovedi, toda bori ee za voro. Imamo pravico vprašati: »V čem obstoju ta vera?« Ne moremo dvomiti, da v neveri. Zakaj stalno napada katoliško Cerkev? Iz tega se vidi, da še z njo ni gotov sam v sebi...«
K predavanju jo prišlo tudi nekaj svobodomiselnih učiteljev. Eden izmed njih, Miloš Novjr, si je delal beležke in jih dal nato visokošolcu Bogom ilu Ptačku, da sestavi poročilo za napredni list »Rozvoj«. Tako se je 8. junija 1920 javil v tem listu referat o Demlovem predavanju j>od naslovom »O. Brezina, demagogija in J. Deml.« Na podlagi tega člančiča je po poldrugem letu moral Deml pred sodišče.
Deml jc energično odbil vprašanje predsednika sodišča, ali je hotel žaliti g. prezidenta, ki ga spoštuje radi njegove plemenitosti. Četudi se Dem-Iovi nazori zelo razlikujejo od Masarykovih, vendar je Masaryk plačal dolgove za izdajo njegovih pesniških zbirk. Zato ni čudno, čo mu je Deml posvetil svojo zbirko »SlavČek sv. Bonaventure«.
Pod vplivom Brezinove osebnosti so morali Bfezinovi nasprotniki z učiteljem Novim na čoln priznati, da ni bilo v predavanju žalitve g. prezidenta. Sodišče je pripustilo, da se zaslišijo Bfezi-nove priče. Četudi je zastopnik oblasti izjavil, da bi se takoj med predavanjem javil, če bi bilo v njem kaj takega, česar dolži Demla obtožnica, vendar sodišče Demla ni oprostilo, ampak je razpravo pre-loiilo.	—b—
Naročajte .Slovenca*!
Ponedeljek
8. XII.
veliko božično razstavo
katero priredimo v našem špecijalnem oddelku dne 8. decembra 1930. Razstavljeni bodo predvsem krasni zastori, kakor gardine, stori, pregrinjala, zastori na meter itd, Razventega vsakovrstne preproge, linolej, tekači, fine odeje in različna zelo primerna
božična darila.
A. & E. SKABERNE
LlUBLjANA -- Mestni trg 10
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN BOVERI
PODRUŽNICA LJUBLJANA
lzvrla|e električne naprave ter vsa r to itroko spadajoča popravila
Eksportna hlsa

Aleksandrova 19
LUNA"
MARIBOR
Lasi. A. Pristernlk
Aleksandrova 19
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač Pletenin: rnajc. puloverov. telovnikov -ustni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo. snežne čevlje, dežnike, igrače.
Velik« rasslava najprimernejših daril za Miklavža. Božič in Novo leto. Tndi gugalni konji, sanke, vozički za pupe po iirtdno nizkih cenah. Na drobno in na debelo!
МШ. Sigurno zdravilo za lase!

I V Za resničnost spodaj navedenega imamo žive reklame in Ji zahvale, poleg toga je dobil letos na razstavi v Parizu 7 prvo in največjo nagrado Grand Prix z zlato medaljo. To je /V pomada ,MICHEI/ zdravilo za lase, ki ustavi izpadanje in si-'f/ venje las, odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje. Povrne in požene nove naravne lase, ozdravi lasno tkivo in .Zerm'. Pošilja'pe povietju ia vse banovino Depot za Jugoslavijo „MICHEL" Kosinajska št. 1. lteograd. Prodaja Kngleška drogerija. Knez Mihajlova 33.
Tel. 27-95 m lekarna Dolini Knez Mihajlova 1. Beograd. Doze voljajo Din 115"—, 150"—, 185 — in 290'— Doze so pripravljene, kolikor jc večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in »Žerm«. Kdor uporabi dozo za Din 290— a ga sluča no ne bi popolnoma zadovoljila, dobi v depolu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana. Prodaja aa Slovenijo: Drogerija Grcgorič, Ljubljana. Prešernova al. 5
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA
prodaja po najugoduejših ceuah in samo na debelo
domači ln inozemski za domačo kurjave ir induetriieke svrhe.
vseh vrst
Premog
Kovaški premog
Koks livarniškl, plaviarski m plinski.
Brikeie.
Prometni zavod u premog d. d. t liubliani. IM&loSICm IS/I.
POZOR!
Za zimo se vsak član zadruge najceneje in naisolidneje obleče in obuie v našem manufakturnem oddelku, Ljubljana, Kongresni trs St. 2, oziroma na deželi v naših poslovalnicah.
Nihče naj ne misli, da more kupiti drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence gre skoro brez izjeme za cenejše blago. Naš princip je, absolutna konkurenčnost. — Poleg nizkih cen še 3 °|0 popust, ki se sedaj izplačuje.
Za mesec december 1930 pa razpisujemo izredni popust Din 25'— za vsakih na manufakturi in galanteriji zakupljenih Din 500'—.
Teh Din 25'— se bo zapisalo članu na delež tako, da bo imel namesto enega samega po več deležev.
Člani pokažite, da ste zavedni člani svoje gospodarske organizacije, ki je letos prekoračila 35. leto svojega obstoja.
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani r. z. z o. z.
L Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, eotafnikov in sprehajalnih palic Popravil« točno in solidno
PLETE II1ПЕ
na debelol	na đrobnoI
PLETILSKA ZADRUGA NA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko
SALDA-KONTE 5TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE GDJENALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZKEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA « II. NADSTROPJE
Cunje, ovčjo volno
staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst, kupi in plača najboljše A r b • i t • r , Maribor, Dravska ulica.
V Kdor rabi vreče hupi |tfl ПЛ|-
ceneje pri tvrdki:
mrko Mlakar
• Ljubljana - Slomikova ulica it. 11
Perje do Din 35'— naprej Pernice iz puha, volne in bombaža
Kemično čiščenje perja Din 15'— kg
FEIN, ZAGREB, Zrlnjski trg 17
POSTELJNINA
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi : za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri
3CAROLU PREIS
MARIBOR, Gosposka ulica 20.
ЈЖ"* Cenike dobite brezplačno

Ogledala
teh vrst, velikosti in oblik
zrcalno 6—8 mu. raašlnsko4—6 mm, portalno, leuast' alabaster itd.
Speclrum d. d.
Ljubliana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Otijek
TELEFON 2718
SLOVENIA-TRANSPORT
Od dobrega najboljše jc lc
GRITZNER-ADLER
Šivalni stroi in kolo
blegantna izvedba — najboljši materija!!
URANIA
pisalni stro)
v 3 velikostih
Novost!
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
JOS.PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
ToMimozina
pet sedežni, popolnoma nov, 5000 km vožen, se ugodno proda. - Dr. Fred Crobath, Kranj.
Hranilnica
na
Jesenicah
v ž u p n i š č u najvarnejše hrani
Vaš denat*
Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15,—17.
Tekstilbazar dr. z o. z.
manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg št. 10
Priporoča svojo veliko zalogo manutaktur-nega blaga po najugodnejših cenali
Inserirajte v „Slovencu"!

виициЛвЛ**
Reumatiki
PARtsisza
Naročite še ilunes 1 steklenico
ALGA
ZA MASAŽO ^ J
že zjutraj Vas bo
uspeh iznenadil
1914 LONDON 1И4
boli Vas ali treja v
kosteh - rokah - nogah členkih - plečih - zobeh bokih - žilah - glavi
BLGK
I odpravlja ■ ^^ bolezni ^^
takoj
DOBIVA SE POVSOD
! steklenica
Din 16.-
1»14
LABORATORIJ ALGA — SUŠAK
4	stekleniee »ALGE« Din Ti'-
5	steklenic »ALGE« I)in 131*-14 steklenic »ALG K« Din 2<hV-'25 steklenic »ALOBc Din 3801-
STARCI IN STARKE
V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmdtizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALGA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost.
Prehlajenje, influeiica, hripa
Sploh pri vsakem ncrazpoloženju ko čutite malo vročine, nadrgnite telo s preparatom ALG A. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Občutili boste svežost telesa in duha.
Maffho*
itlMSrf
□	INctvj mestni poveljnik v Mariboru. Zu pohotnemu (Hncljnlkji dravske <livj/jjs.|>c oblasti in obenem /u poveljnik« mestu Maribor« je imenovan pehotni i> r I n.i genpral Dr«giitiu Pavlov j o, do sedaj |H>nioč|il.k jiovd jnAu strokovnih tečajev zn čustnikc glavnih vrst orožja v Bclgradt|.
□	Odbor mariborske Prosvetne zveze sc jo nu svoji prvi redni seji konstituiral sledeče: <ir. J, Jlohnjec, pn:<lsedniiik; dr. J. Jcraj, I. pod-predsednik; dr. F. Vato vee, II. podpredsednik; J. Kavčič, tajnik: J. Malešič, blagajnik; dr, Fr. Šnšni k, knjižničar; j. Sta bej. prof. Seaiivv in M. K rajne odborniki; msgr. V reže, župnik F. Gomilsek, ravnatelj I Irastelj, prof. Cajnikar, prof. Babšek m M. Geratič namestniki. Pregledniki: dr. Mirt, dr. Kovačec im prof. Živortnik. Raz-sOdillče: tir. JcrovŠek. dr. Leskov«r. dr. Ju-van, dr. Vel)le in J. Bnrjc. Obenem s konstitu-iranjem so se nu omenjeni seji tudi določile smernice bodočega |x»pe5eilegu delovanja nia-riihorsko Prosvetne zve-ae.
□	Mesto kokainu — hikarbonovn sodu. 25-lelni K u rt II., trirovsk i |>otiiiik. jo duie 30. novembra 1Ч-Н \ Mariboru sklenil z Mihaelom M. pogodbo, \ smislu katere je zastavil Mihaelu M. I kg kokaina proti posojilu i znesku 4000 dinarjev; mesto tega pu jc Kurt II. hotel izročiti itiri zavojčke — bikarhonovc sodo. S tem bi Mihael M. trpel UHH) dinarjev škode m Se več. Kurt H., ki se je včeraj zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču, priznava dejanje; zatrjuje |>a, da ni imel pri tem goljufivega namen« in dn denarja vobče ne bi bil sprejel, ampuk da bi sc bil zadovoljil wmo s pripravljenostjo Mihaela M., da prevzame orne«)jene Štiri zavojčke bika rbonovc sode. Razprava se je preložilo v svrho zaslišanja novih prič; med drugim se bo v tej aferi zaslišal iudii blvfii mariborski carinski inšpektor D. Bognar.
Ц Pred senatom Irojice se je zagovarjal včeraj kamoeljc posebne vrste M letni pekovski pomočnik .lože K. Na zatožni klopi jc se<kil radi treh z.ločinsl"v tatvine, utaje, poneverbe, goljufije ler prestopku zoper javni ini'r in red. Ni Jože K. sedel včeraj prviji na zatožni klopi; trikrat je oil že prrdkazuovan ua več mesecev trajajočo milijo. V obtožnici so ugotavlja. da je obdolženec j a v ni varnosti skrajno nevaren. Obtoženi Jože k. je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije. 2 Id no izgubo častnih pravic ter naknadno pridržanje v zaj>oru.
□	Smrtna kosa. V visoki s>taroett 8*5 l<4 je umrla v Sodni ulici 25 zasebnicu Uršula Jurš-rik; |k>grel) Ik) julri ol) 14 i/, mestne mrtvašnice ua mestno nokopa I išče v Pobrežju.
□	Gospodarska kriza sega ludi na deželo. K on kur/, je napovedan nad trgovino F run ja Mlinarica v Vuz.metinc.iih pri Sv. Miklavžu pri Ormožu.
□	Jutri... Ob 10 zboru ji- Akademska kongregacija; ob 20 v dvorani Prosvetne zveze dvoje liger. — Ob 16 v dvorani Narodnega (loma miiklavževonje j-Jadrana«. — V gledališču: popoldne »Aladin«, zvečer »Prodana nevesta«.
□	Prva razstnvu le vrste v Mariboru. V dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici jc v dneh 7. do 9. t. in. odprta izložba kmetskesa narodnega vezivu iz Moslavine. 1 )cla so izvršile kmetice po starinskih mrtivih; poeet razstave toplo priporočamo. Vstoiminc ni.
□	Sesliinek roditeljev. Sturši. ki (tosilja jo svoje hčerke v drugo meščansko šolo v Cankarjevi ulici, se naprošajo, da pridejo nn prvi detošnji roditeljski sestanek, ki se 1к> vršril na zavodu v sredo, dne 10. I. m.. oJt 17. Na sestanku ima šef zdravstvenega doma dr Vrto-vee poljudno zdravstveno predavanje. Starši odzovitu sc vabilu vzgojiteljev vn»ili hčerk pol noštevilno!
□	Smučarji gredo... Zimskosportni odsek SPD Maribor-Ruše danes iu jutri izlet k novo otvorjeuemu zavetišču na Ribniškem scxllu. Odhod ob 13.40. Obeta so idealu« snvuka. Sinu-u-uk!
Q Obupen položaj invalidov ter njihovih družin. Po novem zakonu jih je skoraj na polovico reducirani h, tako da nc prejemajo invalidnine. številne družine mariborskih invuli-dov se nahajajo v obupnem položaju; oglašajo se pn mestnem socialnopolitičnem uradu, kjer
SRAJCE
pepelinaste, bele, barvaste in druge vrste po zelo nizkih cenah in po meri pri
L. PUTAN - CELJE
Celje
Ptoj
iC
0 Driaviia okoliška deška šola vabi v nedeljo 7. t. m. ob 3 popoldne k Mladinski prireditvi, ki se vrši v šolski telovadnici.
0 Naše dijaštvo priredi jutri na praznik Brezmadežne ob pol 4 popoldne v gledališki dvorani Ljudskega doma veliko Marijaaisko akademijo.
0 V Vojniku pri Celju dobite »Slovenca« z ilustrirano prilogo vsako nedeljo takoj po rani maši pred cerkvijo. Obširna številka z lepimi slikami stane komaj 2 Din.
i hi i.iim m; morejo veliko pf>magutii, Pri komisiji dne 5. deccmibra jih Je bilo prpccj reduciranj li; s težkim srcem zro v bližajoče se božične praznike...
D Izdane obrtne pravice. V mesecu novembru se Je na novo izdal« obrtna praviica ple-dečim tvrdikann S. Kos, trgovini« z južnim in domačim sadjem, Votrinjsku B; F. Marinii, impregniranje, Aleksandrovo 55; F. Starčič ml., trg. z mešanim blagom. Meljnku 2; B. Gobin-dpr, branjnnija ter prodaja vina. pivn in sadjevca v zaprtiiih steklenicah, Miklošičeva 2; 11. Ste-gc.nšek, branjorija, Aleksandrova 71; I. Viilker, tra. z avtomobili ter pripadajočimi deli, Kersnikova I; Jožef Gerjiodl. branjarjja. Tržaška 45; 1. BrccelJ, trg. z drvarni in premogom, Tržaška 40; Tvrdiku »Pri Ameriiknncu«, trg. z mešanimi blagom, Mc.ljska 38; A. Kram-berger, branjarija. Koroška 34; L Karničnik, trg. z galanterijo in modnim blagom, Aleksan-drovu 19; M. Studler, seimuretvo z manufa.ktu-гч> iu konfekcijo, Tržaška 54; Franc Korošec, mizar, Primorska 1; L. Smogovc, mizar, Jelnči-čeva 12; A. Gabrovcc, krzinar, Ixiška 5; š. Kovač, krojač, Vojušnifika 18; Splošno mizarstvo »Nuda«, čevljarska obrt, Koroška 44; T. Ben-cik ml., mesar in prckajevalec. Glavni trg; Ana Serdinšek, izdelovanje belega perila, Trubarjev« 5; A. Traun, trg. s pletenimi iizxlelkii. Glavni trg- P. Koopek, trg. s papirjem iin galanterijo, Koroška 16; B. Divjak, trg. z motornimi vozi Lj, Glavni trg 17; F. Vrečko, trg. z delaikateeami, Aleksandrova 83; N. Grccger, strojno pletenje. Orožnova 1; A. Baumruck, trg. agentura in komisija, Tattembachova 26; F. Bischof, trg. z les4Wi nu debelo, Kaeijanor-jeva 22,
□	Miklavžev trg ie bil včeraj v znamenju občega dvig« cen: zlasti pri perutnini, zelenjavi in sadju — mnUavževska konjunktura... Kmetje so pripeljali 20 vozov krompirja, čebulo in zelja. SUininarjev je bilo 75; število nara&ča. Pripeljali so 231 zuklanih svinj. Perutniiia,rskii trg: "8 kokoši (30—40); 1203 pi-ščancev (30—75);,22 rac (30—40); II gosi (60 do 80) ter 92 puranov (50—110). Nekatere cene na zelenjadnein tngu: karfijola 6—7; svože zelje 1.50—3; kislo zelje <•; endivija komad 0.50 do 2; špinača I; Jtobe I.
□	Sniu.ški tečaj za dceo nameiav« prirediti z.imskošpoiini odsek SPD ManiJior v najbližji mariborski okolici, čim zapade ugo.k sneg. Podroibnosti pozueje.
□	Cenjenemu občinstvu niiznanjam, da sem otvonil točilnico na Aleksandrovi cesti 83 ter iKjdein cenjenim obiskovalcem vsaki čas rineva nudil r. dobro hrano in pitjem. Z odličnim spoštovanjem Franc Vrečko.
□	Slik« zn legitimacije izdeluje lepo in ceneno foto Jupelj, Gosposka 28.
□	Trenrhcoati. usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči. snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 300 vrsi krzna, kakor tudi vso ina-nufakturno blago na obroke, L. Orni k, Maribor, Koroška 9.
Manborska okolica
V	Studencih je umrla v starosti 49 let bivša trgovka Terezija Weiss, Kralja Petra ulica 49. Pogreb jutri ob 16 iz studenške mrtvašnice.
Kamnica. Krasno je uspela preteklo nedeljo uprizoritev R. Pečjakove »kralj ičnc z mrtvim srcem«; tudi to pot so sc igralci imenitno postavili. Sedaj pripravljajo šc dve igri in sicer Jurčičevega »Tihotapca^ ler drugo pretresljivo igro iz prvih časov krščanstva. — Jutri popoldne na praznik Brezmadežne bo slovesen sprejem v Marijino družbo. Kamničani sc bodo tc izredne sloves osti udeležili v velikem številu kakor dne 8. septembra. — Senlpetcrčanom se je nedeljski »Slovene« zelo priljubil; vsako nedeljo ga več pokupijo, ker imajo lepo in |X>štcno čtivo radi. Pa krasne slike na bakrotisku tudi. Živeli Šeiiljtelerčaui!
V	Bistrici pri Liiubušu ie 43 letni Karol Sch. septembra mcscca t. 1. prišel k trgovcu Dobniku ter mu pripovedovnl, da ima neka kmetica v Selnici ob Dravi večjo množino sadja naprodaj; Dobnik inu je naročil, naj kupi zanj jabolka, ter inu izročil 500 dinarjev, ki naj jih da prodajalki za aro. Naročila pa Sch. ni izpolnil, včeraj se jc zagovarjal pri mariborskem okrožnem sodošču.
0 V celjski bolnišnici je v četrtek dne 4. decembra umrl gosji. Friderik Žernvnik, krojač in občinski sluga v Vojniku j»ri Celju. Pokopan je bil v pelek dne 5. decembra popo'dno na vojniškem pokopališču. Naj počiva v mirti!
0 V Škofjjivasi pri Celju i" ;ired dnevi neznani uzmovič ukradel 1500 ;iin \ l edno moško kolo lesnemu trgovcu in gostilničarju gosp. Cnnku. Kolo je zginilo baš v času, ko sta se nahajala v hiši gosp. Canka dva orožnika po uradnem opravku.
r/tnn.
Trbovlje
Tukajšnji okoliški kmetje .v: pritožujejo, da so jim pošta med tednom ne dostavlja. Posebno se pu to doguja na pošti Trbovlje?, kjer se razdeljuje pošta le v nedeljo pri cerkvi En pismonoša, ki jc na tej pošli, ne more dnevno dostavljati v trgu ra okolici, j>osebno ker je poštni okoliš obseden. Ta pošta bi morala imeti vsaj dva pismonoši. Prizadeti kmetje apeliramo na ministrstvo, da napravi red.
V torek dne 0. t. m. ob 8 popoldne se vrši plenarna seja občine, nu dnevnem redu je končno sklepanje v proračunu za bodoče leto. Seji sme prisostvovati vsak občan.
Zanimivost v Društvenem dnmn. Danes v ne-
deljo ob t bo ljudska igra iz turških PnSov »Mlklo-va Zala-:, pri igri sodeluje domača godba. V nedeljek oo pol štirih misijonska prireditev.
lujp domača godba. V po-
Asfaltiraujc cest v Laškem. Banska uprava je dovolila kredit za tlakovanje cest v Laškem 350 000 dinarjev. Baje je dovoljen kredit za napravo obcestnega hodnika v Trbovljah, kl je stal ПО.ООО Din. Dasi plača Trbovlje 90% vseh davščin v okraju Laško, je gotovo na mestu vrnitev vsaj kak odstotek za najnujnejše potrebe.
Slovenjgradec
Nevarno in težko je obolel okoliški pismonoša g. Fnuic F e r k. Želimo mu skorajšnjega zdravja!
V mesecu novembru so umrli v tuka šnji bolnišnici! 76leina Corjup Katarina iz Pake, okraj Konice; 38 letni Marovt Josip, delavec iz janžev-skega vrha-Orlice; 10 letni Zalkovič Klavdij iz Slovenjgradca in 50 letna Gotob Jera, posestnica iz Legna.
z.a davito so oboielii / letni Srdar R ido'f iz Selovca in Slavicu Sotl iz St, Jania pri Dravogradu. Prvi je podlegel, slednja pa je bila oddana v tukajšnjo javno bolnišnico Tu raarede osnovne šole v St, Janžu in stanovanja so takoj razkužili.
Sveti plamen na ptujskem odru. Angleški pisatelj Maugham je napisal djaiuu t zelo napeto vttebuio, ki obravnava zlasti danes zulo potruuan iu zanimiv problem. Vaebina je zujet« i/ povojnegu življenja ter zugrnbi s svojo pretresljivo učinkovitostjo. Ta drama jo povsod kakor tudi v Mariboru dosegla kaj- največji uspeh In bo brozdvomno v Ptuju zbudila kar največ interesa. Uoiira g. Skrbim šek. Ta predstava se vrši v torek 9. L in. in bo obeuem prva v abonmanu.
Meso je ceuejše. Znano je, da cona živini močno padla. In prav je storila mestna uprava, du se jo spričo tega dejstvu pričela |>ogajuli z mesarji, in nekaj uspeha je, čeprav gospodinje pravijo, da i je padlo meso le za dva dinur.a. Prodajati se mora govedina I. vrste po 17 Din, druge vrste po 13 Din, teletina kilogram stane po novem 18 Din, svinjsko od 16 do 22 Din. Spet so uvede žigosanje mesa, da bo vidna njegova kvaliteta. Naše gospodinje uaj sedaj pazijo na kakovost kot tudi na ceno, ki mora biti na vidnem mestu. V nasprotnem slučaju naj zadevo javijo. Tako bodo najbolj pomagale pri pobijanju draginje.
Višina mestnega proračuna. Po proračunu za upravno leto 1931 bodo redne potrebščino znesle 2,878.910 Din, redno jxi so bo pokrilo 1,200.642 Din. Primanjkljaj 1,607.268 Din se bo zravnal z mestnimi davščinami, ki ostanejo v splošnem iste in enako velike kot letos. Sicer je pri pivu trošarina zvišana od 60 por na 1 Din pri litru, a razmerje ostane prilično isto, ker |K> novem odpade prostovoljni prispevek gostilničarjev, to jo 00.000 Din. Proračun bi moral biti »pričo novih bremen kot »o učiteljska stanovunja, nagrado veroučlteljem in vzdrževanje poslopja okr. uačelstva še mnogo večji. A upravni odsek je upošteval skrajno neugodno stališče prebivalstva, najnujnejše zadevo so zato reducirali na minimum, razne potrebe jw sploh izločili.
0 legi ptujskega mostu eo govorili tudi na no-vembereki občinski seji. Novi inost naj stoji, kjer je že sedanji. Ce to ni mogoče, naj teče med sedanjim lesonim in železniškim, vendar tako, da bo park čim najmanj poškodovan ozir. prikrajšan. Občina je pripravljena j>odreti tudi knko hišo v tem slučaju iu polovico prispevati, da se pri novoin mostu na obeh straneh postavi pešpot. Saj nudimo mnogo, le pri dominikancih ga ne smejo postaviti. Ce ga pa mislijo, bi pa moral stari ostati, pravijo občinski možje. Stvar je sedaj jasna. Karte so vrgli na Bregu in v Ptuju, gospodarji so svoje mnenje povedali. -Ce so računali prav, bomo videli, ko se bo ta stvar pričela spuščali nad Dravo.
Hrastnik
V	nedeljo dne 14. decembra l. 1. ob pol 11 bo v deški osnovni šoli v Hrastniku pivi redni občni zbor protituberkulozne lige za Hrastnik. Radi velike zdravstveno-socijalne važnosti lige, katere namen je čim marl iveša in uspešne ša borba proti jetiki, je pričakovati, da se bodo zbora udeležili vsi sloji iz Hrastnika v čim večjem številu. 0 pomenu in namenu lige bo govoril zdravnik. Ker je jetika po dognanjih današnje znanosti in po dolgotrajnih preizkušnjah bolezen, ki se ne da izkoreniniti in zatreti z zdravili, zato je po modri dosedanji izkušnji v drugih državah uspešno zatiranje jetike mogoče le z organiziranim, prosvetno-gospodaTsk.ini združevanjem naroda v Krajevnih protituberkuloznih ligah, ki bi se naj ustanovile v vsakem kraju po naši domovini, kakor so že tudi v drugih državah. Na zboru l o odbor poročal o svojem dosedan'eni kratkem lovanju in se bo razpravljalo o smernicah bodočega delovanja lige.
Konjice
Jutri, na prainik Brezmadnžne jo ob 15 v ka-
tol. društvenem dornu slovesna akademija fantovske Marijine kongregacije. Spored je zolo obsežen. Glavna točka je igra »Marijin vilez«. Na svidenje v polni dvorani kakor vedno!
Kriza, kriza. . Kmet je tožil s solznimi očmi: »Verjemite rrii, da ves božji dan poštpnc delani in se mučim, nič ne zapravljam brez potrebe, pn ne dobim nikjer niti toliko, da bi sebi ln otrokom kupil najpotrebnejšo obleko. In s čim uaj, za božjo voljo, plačam davke? Naš ljudski pregovor pravi: Kjer nič ni, tam še smrt ne kolje.
Pomanjkanje stekleno posode, zlasti kupic, je bilo opaziti mimogrede minuli teden v našem trgu. f'udrro! Toliko trgovcev, pa še morajo nazadnje ob slovesnih prilikah po štirje iz ene kupice piti. No, malo več smisla za higieno!
Nagla smrt. V četrtek ponoči je zadela kap posestnika in gostilničarja Antona Strašnika. Zvečer ob 8 je še bil dobre volje, ob 10 je bil mrlič. Ne veste ne ure nc dneva ...
Velik letni semenj je bil na Frančiškovo v Konjicah. Blaga jo bilo zelo veliko nn ponudbo, kda pokupilo se je silno malo. Vsi trgovci so tožili o slabi kupčiji. Kmetje »o prignali mnogo živine, a prodali so zelo malo in še to počni. Lope krave so bile po 2000 Din, pitani voli kg po 7 Din, a še to redko.
Najboljši plen iz sejma so odnpsli žeparji Tako Je bilo posestniku Antonu Podgrajšku iz Stranic iz notranjega suknjinega žepa ukradenih okrog 3000 Din. Revež je prodal kostanj in si hotel nakupiti za zimo najpotrebnejše stvari Nekemu drugemu jo bilo pa prav tako iz notranjega žepa ukradenih УОО Din. Ljudje so pač premalo previdni ob takih prilikah in no mislijo na razne nepoštene > kupce«.
V	odgovor »Jugoslovanu«. Ker jc dopisnik ;Jugoslovana« navedel v dopisu o proslavi nar. zed. kon. Sokola, da je pogrešil vodstvo tuk. dekliške šole, mu siKiročam, ako ;e toga ne ve. de vrše na dekl. šoli. odkar sem ix>dp»su40 Uipravitpljicfl. vse proslave drž. praznikov skupno na za šolsko drčo primeren iu slovesen način. S tem je zadoščeno vsem zakonitim šolskim j>redpisom. — Lcoijioldin« Rotit.
Mttrsha Sobota
Pozni gostje. Dne I. decembra so krožile ob severni meji štorklje. V tem po/nem času je bila to nenavadna prikazen.
Kolo je bilo ukrmleno mesarju A. Skrulec iz G. Radgone lu upokojenemu orožniku Knezu.
Slovo. Iz Dokležovja poročijo, da sta se poslovila tamošnji š. uprav. g. VI Košenina in ga. soproga. G. upravHeli je tam deloval celih 10 let. Razen šolskega dela jc vodil gnsi'sko druMvo, prirejal je igre Ustanovil je tudi kmetijsko nadaljevalno šolo.
Smrtna kosa. Umrla je mati ge. Ane Ciirove, lastnice velike trgovine z usn'em. Reva nad 3 leta ni mogla zapustiti bo'niške postelje. Mučil io je močen revmatizem, ki ji ie popolnoma skrčil ude.
V sanatorij na Golnik so odpeljali tuknj-sn'ega g. odvetnika OoPrvICka Zdravstven« *lan;c je prec»i kritično, telimo mu popolnega ozdravljenja.
Zobni aleljm v Liliji Edvard Glavič se je pre telil
h vile dr. Ukmarja v novo urejeni moderni zobni atelje v hišo Nežke I.oos (poleg mosta, pri gostilni Franko Cerar).
Brežice
Pevski zbor uditidjbtva tU L priredi jutri, v po« nedeljek 8. decembra v Brežicah koncert in matinejo za šolsko mladino. Koncert bo v dvorani Narodnega doma ob 3 popoldne, matiueju pa zjutraj ob 11 v telovadnici meščanske šole. Polnoštevilno se udeležite koncertne prireditve zbora, ki je ena prvih naših pevskih družin.
Ljutomer
Misijon bomo imeli letos v Ljutomeru od 11, do 22. decembra. Prihodnji četrtek začnemo in potem »kozi 10 dni. Po enajstih letih — kako smo potrebni prenovljenja duha. Vsi, prav vsi. Ne zamudimo prilike, ko milost boi a trka na vrata. Po-derimo v teh dneh oltarje, na katerih smo hudobi zažigali kadilo. Dobremu Bogu daru mo — sebe, ker smo njegovi. Nikar ne čakajmo bolezni in sivih las. Zvon nas bo vabil, ne preslišimo klica. Pa molimo, da bo zavladalo bratstvo med nami.
Vinski sejem se bo vršil prihodnjo sredo v Ivanjkovcih, v restavraciji poleg kolodvora. Priredi ga vinarsika zadruga »Jeruzalemčan«, Začetek ob 8 zjutraj. Letošnje vino je bo),še, kakor smo pričakovali. Ne zaostaja mnogo za lanskim. Pričakujemo interesentov.
Miklavž pride danes popoldne v Katoliški dom z darili. Pridite in pogkjte!
Nedeljskega »Slovenca- s prilogami dobiš v razprodaji za 2 Din. Pa imaš branja za v>o nedeljo dovolj.
Občinski gozdni prostori v Bukovju in Ba-bjem ložiču se bodo po odredbi okra nega načel-stva na novo zasadili s smrekami, niacc*ni, kanadskima jeseni in akacijo. Lanstka suša jc gozdne sadike v veliki meri posušila.
Otroškega vrtca v Ljutomeru ne bomo imeli, tako je sklenila zadnja seja občinskega zastopa. Okrajno načelstvo i« priporočalo ustanovitev in izjavilo, da bi bila otroška vrtnarica na razpolago. Pa za ustanovitev ni krajevne potrebe, ker mesto ni industrijsko, občinski proračun pa bi bil obre-menjen z nekrilimi izdatki.
Gornja Radgona
Občinske zadeve. Glavna točka občinske seje 3. t. m. je bila občinski proračun, ki obsegu Din 401.648.20 izdatkov ter 227.350.— dohodkov. Pri-manjkljaj Din 174.298.20 se bo kril z 35% doklado na direktno davke ter s trošarino, ki bo znašala 80 Din /a 100 litrov vinu, 100 Din za 100 litrov piva ter 6 Din za hI stopnjo žganja.
Kanalizirali se bodo najbolj ogroženi deli ter napravil trotoar od jiosojiliiice do postaje. Uredil se bo prostor okrog transformatorja, kar pu se je še izročilo gradbenemu odseku v pretres.
Izredno so narastle dajalve za šolstvo, ki znašajo Din 72.821.50 ali skoro 20% celega proračuna. Vprašanje zgrndbe novega šolskega poslopja je preloženo za prihodnjo sejo. Župan je obširno poročal o preuredili časa za prehod državne meje. Od 1. decembra dalje je namreč dovoljen prehod čez most v Avstrijo le do 6 zvečer, dočim je bil poprej dovoljen prehod do 9 odnosno celo do 11. Našim obrtnikom, posebno p« gostilničarjem je to v veliko škodo. Upati je, da 1ч» la zadeva ugodno rešena in čas prehod« državno moje podaljšan vsaj do 10. Na konec so bilo rešene Se nekatere osebne zadeve, med drugim je bil sprejet v občinsko zvezo tudi g. Fran ilusjak, jioseslnik v Gornji Radgoni.
Središče ob Dravi
Mladina! V ponedeljek, na praznik Brezmadežne je vaš praznik. Zato sc udeležite v čim večjem številu skupnega ev. obhajila pri pozni maši.
Šoštanj
Popravek. V četrtkovo poročilo o proračunu
okoliške občine se jc vrinila občutna tiskovna pomota. Proračun ne izkazuje 24.465 Din dohodkov, ampak 204.465 Din
Preizkušnja bidrantov. V nedeljo JO. nov. je iinelo domače gasilno društvo prvo vajo s pomočjo vodovodnih hidrantov. Ob tej priliki se je izkazalo, da je pritisk vode v hidraolih dovol' močan za gašenje |»/arov.
Braslovče
Danes jx>poldnc ob 15 priredi v društvenem domu ProsveUio društvo iz Orlevasi igro 'Bele vrtnice«. Polna dvorana naj dokaže, da cenimo in sc veselimo delovanja društva.
Daljnovod električne centrale velenjskega rudnika grade skozi Brasiovče. Orlavas in sosednje vasi bodo imele [Priložnost napeljali si električni , tok.
Na praznik Brezmadežne ima Marijina družba slavnost skupnega sv. obhajila in sprejem no-, vih članov in članic.
Naše pevsko društvo pripravlja za Silvestrov I večer igro s |)etjem > Legijonarji«
»Slovenca« dobite v trgovini Kmetijske z.a-druge že v soboto dopoldne s cclo nedeljsko prilogo.
Si. Jernej na Dolenjskem
Sv. Milklavž bo tudi letos prišel s svojim spremstvom. Smo dobili sicer sneg in slabo pot, pa sv. Miklavž nas bo kljub temu obiskal. Radi slabega pota bo imel sicer nekoliko zamude, pa nič zato, otroci ga bodo kljub trmu željno sprejeli. Oglasil se bo v nedeljo po litani:ah v ^Društveni dvorani«, v |>onedeljpk na praznik Brezmadežnega spočetja pa v Oiehovici v šoli. ker bodo pridni primerno obdarovani. Će mu pa darov že primanjkovalo, ker jih bo drugod, kakor smo brali, že prej delil, bodo pa pridni in revni kjub temu prišli na svoj račun, ker bodo dobili katekizme, da se bodo lažje učili krščanskega nauka.
Po raznih krajih so cene mesu in kruhu znatno znižali, kar jc tudi pošteno, kajti če mora kmet ceno prodati, pričakuje, da bo tudi temu primerno po ceni od kupca nazaj kupil. Dočim »o nekateri gostilničarji znižali liter vina, ker ga cenej« dobijo kot druga leta, na 8 Din, se meso in kruh še vedno prodaja po isti ceni kot prei. Kaj pa, ko bi kmetje začeli sami k'ati živino in bi daH oklicati: ta m ta dan prodajam meso po 12 Dio. Mislimo, da bi lo pomagalo. Pa bi imeli vsi dobiček, samo mesar ne.
4000 Din vreden koni ie po-ginil posestnik* Škof Janezu iz Stare vasi. N kaj ga je Mčelo gristi, pa je bilo po njem. V dnnn'niem času ie te za krnela precej hud hud udarec. Ker je lakih nesreč kar na dnevnem redu, bi bHo prav u™**'"« čimprej oživotvorrtl živinsko zavarovanje.
Kranj
Mokronog
Obrtno gibanje. Tvrdka Franjo Potočnik je
preti nedavnim časom svoj tjbrat povečala in popolnoma preuredila, lako da ustreza vsem zahtevam iu predpisom modernega tovrstnega podjetja, imenovana tvrdka ima svoje podružnice tudi na Jesenicah, Tržiču, Ljubljani in škofji Loki.
Popravljamo in dostavljamo. K ponedeljkovi nesreči Kranjčanov v Dupljah dostavljamo, da je bila pretirana vest o hitrosti vožnje do 00 km, marveč, kot se je točno ugotovilo, so gospodje vozili z brzino do 40 km. Napako, ki izvira iz nepoučenega vira. s tem rade volje popravljamo. Vsi trije |x>nesrečenci pa bodo v kratkem okrevali. brez hudih posledic, to pa je ravno najvažnejše.
Nasilnež v gostilni. V pondeljek proti večeru se je v gostilno nu Gušteju pripeljala / in/nni družba članov cirkusa, ki se nahaja v Mavčičah. Fdeii od fantov je i/, neznanega v/.rokn vprizoril čuden prizor. Začel je zmerjati in psovati gostilničarko in goste ter na-•,/oče orožnike / na j izb milejšim i epiteli, nakar •o ga orožniki uklonili in gu z. \ozoui pripeljali ; \ policijsko stražnico \ Kranj. Seveda je rado- | tednu množica \ veliki gneči obkolila \oz z i orožniki in surovini lantalinoiu. Sploh je bilo j io vsem mestu iu po gostilnah proti večeru j vsepovsod precej glusno iu živahno.	i
rtovo mesto
Nov trotoar i/, bazaltoida je dogolovila mestna , občina na kandijski strani od mosta do trgovine Kastelic in na drugi strani do trafike Hajder Pred | letom je občinski svet na predlog gosp. Viktni Pirnata sklenil, da se trotoar podaljša, a letos j l'e to izvršilo.
Moste pri Ljubljani
Jutri ob 5 zvečer bo v Salezijanskem mladinskem domu slavnostna akademija v čast Brezmadežni. Np programu so j^evske in glasbene točke 'cr ljubezniva igrica s petjem Pribežališče grešnikov. Vstopnina: 6, 5 in 4 Din.
Na IX. prosvetnem večeru v Salezijanskem mladinskem domu, ki se bo vršil v torek ob 8 zvečer. se bo predvajal najnovejši film Evharističnega kongresa v Kartagini. Spremljan je s slovenskimi napisi in z originalno glasbo. Film je last Prosv. zveze v Ljubljani. Vstopnina 2 in 1 Din.
Koroška Bela
Delavsko predavanje o racionalizaciji dela bo zvečer ob pol 8 v društveni dvorani na Kor. Beli.
Vodovod bodo dogradili že prihodnje leto. Tako je sklenil občinski odbor zadnjo nedeljo dne JO. novembra
Na praznik Brezmadezne nam bodo v dvorani cerkvene hiše na Kor. Beli zvečer ob pol 8 priredili lepo 'Marijansko akademijo« dečki in deklice »Marij, vrtca«. Vedno ste bili zadovoljni z izvajanji svojih mlajših, gotovo boste tudi ta večer.
Cerklje
Bal se nas je — prav do zadnjega četrtka — letošnji sneg. Ker smo samo 150 m nad morjem, se sneg ni upal vsesti na naša polja, kjer se je še ta teden — torej v decembru — pasla naša živina. Za gospodarstvo so ,take stvari silno prijetne, čeprav se smučarji jeze, da ni snega. Prav do zadnjih dni smo tudi gledali otroke, ki so bosi skakljali v šolo in iz šole.
Most čez Krko, ki je star šele 8 let, so te dni temeljito popravili. To je dobro, ni pa dobro, če stavba, ki jc stala nad milijon kron, že razpada i u hrastovina trohni. Solidno delo in soliden materijal priporočata graditelja. Pa so le rekli ljudje: Boljši slab most kot dober brod.«
Spori
Služben* objave LNP. (Seja u. o. 5. decembra 1930.) Prisotni gg. Ribari, ing. Debelak, Kuret, Setina, Kralj, Marimič, Dorčec, Vospernik, Bostič, Buljevič. — SK MuTi se sporoča, da bo prejela v zadevi prv. tekme s SK Ptujem dopis. SK Slovanu se sporoča, da bo u. o. z ozirom na priziv proti sklepu p. o. doprinesel sklep, čim ртејте od kom-petentnega foruma principijelno rešitev v pogledn tolmačenja nogometnih pravil. — Na znanje se vzame sprememba pravil, predložena po tozadevnem odboru, in katere so .sprejeli delegati klubov na sestanku dne 2. t. m. Spremembe se predlože Jf'Su za glavno skupščino. — Sporoča se Mo Celje, da se medmestna tekma Ljubljana : Celje danes, v nedeljo 7. decembra ne more odigrati. Tozadevno prejme Mo Celje dopis. — SK Elanu se na priziv siporoča, da bo o istem sklepal u. o. čim prejme Se nekatere informacije. — Tajnik 1
IZ KLUBOV
ASK Primorje. Plavalna sekcija. Trening v hotelu Slon se vrši na praznik v ponedeljek, dne 8. decembra, izjemoma dopoldne in sicer: od 9 do 10.45 za plavače, za dame od 10.45 do 12. Drugače se redem trening vrši vsak ponedeljek popoldne in sicer: od 15 do 16 waterpolisti in se-nicrji, od 16 do 17 juniorji, od 17 do 18 dame. Dohod iz Frančiškanske ulice. Gimnastični treningi vsak četrtek od 17.30 naprej v telovadnici I. državne gimnazije (Tomanova ulica), dohod iz Ga-jeve ulice. — Načelnik.
SMUČARJI, K športniki I
d	Pravkar je izšel smučaiski in zimsku-
sportnj cenik, katerega pošljemo vsakomur na zahtevo brezplačno. Pišite takoj na Prvo gorenjsko razpošiljal-nico — IVAN SAVN1K, Kranj 90. (Dravska banovina.)
Razstava kuncev v Kranju
Kranj, 5. decembra 1930.
Odsek za rejo kuncev pri kmetijski družbi v Ljubljani je v dneh 80. nov., 1. in 2. dee. priredil prav lepo uspelo propagandno razstavo v gostilni pri »Peterčku«.. Razstavili so člani odseka v približno 00 kletkah 14 zanimivih pasem zajčjega rodu in sicer: belgijski orjak, beli orjak, modri dunajčan činčila, srebrec, blac and tann, ruski kunec, nibra-vana; dalje pasme rex; bober rex, činčila rex, železno sivi rex, beli rex, črni rex. Veliko zanimanje je povzročila na razstavi samica belgijske pasme, 11 mesecev stara z 8 in pol kg teže. Razstavil jo je
g. Ilerga Jakob iz Moškanjcev. Treba jo povdariti na tem mestu pomen razstave, ki ima namen vzbuditi veselje do zajčjereje. Domači zajci pridejo v po-štev tako j>o svojem okusnem mesu, kot še bolj po kožuhovim. Kože od pasme rex se lahko zelo drago prodajo in se je sedaj dogajalo, da so kožuhovine domačih rex-zajcev prodajali po visokih cenah kot dragoceno inozemsko blago. Razstavo jo posetilo nad 500 ljudi in tudi šolarji, in se smo upravičeno reči, da je v polni meri dosegla svoj namen in da je bil vsaj moralno poplačan trud, ki so ga z razstavo imeli prireditelji in razstavljale i.
Dobro smo se zazibali v sredo 5. decembra ob 5.20. Trikratni jiotrcsni sunek nas je precej vznemiril: čez eno minuto so mu sledili (rije zolo lahki sunki. Uboga Japonska, ko je človeka groza žc ob najmanjšem _ potresu!
Davica je lidrln v nnšo dolino. Dolgo časa je strašiila ta otroška jVišast po trebelskih hribih, mučile otroke |>o Telčali, sedaj jo jima-mo pa že v dolini: prva žrtev že počiva v zemljii. Strašno bo, če se razširi, posebno sedaj po zimi, ko sc vse boji svežega zraka in mrzle vode. Mokronoška šola diši po desinfekciji, otroke enega razreda so poslali domov. Morebiti bi biila prikladna dezinfekcija za zimo з sublimatom; kdo bo prenašal smrad?
Elektrika nam ne sveti več, novi gospodarji mokronoške usnjarne so jo odpovedali, ker nočejo imeti vezanih rok: jx>bralii so žlico |K> uiicah, le v hišah čaka vsa napeljava toka iz državnih elektrarn. Bo kmalu?
Snega smo dobili toliko, da je pobeljena trata in njiva, veselli ga pa nismo.
Z drvmi je letos slaba kupčija, velikanske zaloge ob cestah, še več je v gozdovih priča jo o tem.
Ali je šc kaka pravica na svetu? Spomladi •rrno kupovali mlade prešičke tako drago, da ni vredmo redili; sedaj pa jx»mijajo trgovci 8 dinarjev žive vage. Ali mora kmet obupati?!
Iz društvenega življenja
Občni zbor društva Jeglič bo 22. decembra f. 1. ob 3 popoldne v akademskem domu, Miklošičeva cesta 5.
Prosveta Krakovo-Trnovo v Ljubljani, vprizori v nedeljo dne 14. decembra v društveni dvorani Karunova ul. 14 ig.ro s petjem »Kovačev Študent. Pričetek ob 8 konec ob 10. — Prihodnji prosvetni večer bo v sredo dne 10. decembra v društveni dvorani Karunova ul. 14 s skiop-tičnim znanstv, predavanjem: Fritjof Nansen in njegova odkritja. Vstop prost. Začetek cb 8. Vljudno vabimo. — Odbor.
Fantovski odsek Prosvete Krakovo-Trnovo v Ljubljani sporoča, da praznujemo skupni praznik Brezmadežne vsi fantje in možje na praznik 8, decembra s tem, da se vsi skupno udeležimo skupnega sv. obhajila v župni cerkvi trnovski ob 6 zjutraj. Poživljamo vse fante in može, da se udeleže v obilnem številu. — Odbor.
Salezijanski mladinski dom Kntlcljevo. Na IX. brosvetnem večeru v torek 9. t. m. se bo predvajal najnovejši film iFvdiaristični kongres v Kar-lagini.« Opremljen je s slovenskimi napisi in originalno glasbo. Vstopnina 2 in 1 Din.
Organizacija diplomiranih tehnikov vabi /•se absolvente višjih oddelkov tehnične srednje šole v Ljubljani na skupni sestanek v prostorih hotela Tivoli v torek D. t. m. ob 20.
Poizvedovati je
Izgubil se Je velik rdeč pes bernardinec. Že preti enim mesecem. Kdor kaj ve. naj sporoči lastnici Fani Premrl, Ljubljana, Pot na Grad.
Našel ic nekdo daljnogled. Lastnik poizve f pisarni I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2 (poslovodstvo).
RAZNO
Angleži so že prehiteli Nemce, \ugliju je \ zadnjih letih zelo napredovala in mnogo storila za razvoj drsalnega športa. Če bi bil drsalni s|>ort navezan le na naravna drsališča, ne more uspešno rasti, kajti led bi bil na raz-|H>lugo le v zimskih mesecih in to šele tedaj, če bi bilo vreme povoljno. Angleži vedo to dobro iu zato so se zavarovali s 17 umetnimi drsališči v krasnih palačah. Poleg tega gradijo sedaj še % nova umetna drsališča. V teli umetnih drsališčih je mogoče gojiti drsalni šport 8 mesecev nn leto dni. To pa že nekaj pomeni. Angleški drsalni šport hoče bili prvi v Evropi, zato so poklicali na Angleško najboljše učitelje tega športu. Imenujemo nuj le svetovnega prvaka Karla Schaferjn. potem Bockl-nu, Nicolsona. Briuiiier-jevo, Sonjo ilenie, Grafstroma i. dr. Iz vsega tega je jasno, da bomo \ dogledneni času imeli na Angleškem najboljše drsalce. Ni čudno, ako nemški športni delavci že opozarjujo svoje športne kroge na ta dejstva. Nemci nočejo za-ostati. zato so vedno lxilj pogosti po/.ivi \ nemških športnih časopisih k gradnji novih uuietr Tiih drsališč.
Vendar je okreval. Letos maja meseca se je vršila \ Berlinu meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Nemčijo. Nesrečno se je pri tej tekmi poškodoval angleški igravec Marsdcn. Njegova poškodba je biln tako resna, da .so mnogi mislili lin konec Marsdenove nogometne karijere. Z veseljem pa sporočajo sedaj iz Anglije, da je Marsdcn toliko okreval, da je pričel zopet s treningom v rezervnem mošl-vu Sheffield \Vednesdaya. kamor on pripada.
SmoChe vseli vrst
stremenice, čevlje in vse druge smučarske potrebščine. — Najboljše iu najcenejše. -- Cenike lakoj
samo pri
JOŽE GROM — LOGATEC
Trideset let dela na zadružnem polju
Jubilej Okrajne hranilnice in posojilnice v škofji Loki.
škofja Loka, 6. decembra 1930.
10. decembra 1900 ob 10 dopoldne se je pričelo uradovanje novoustanovljenega denarnega zavoda v škofji Lo1-• ki je izšel v vzpodbudo varčnosti, v iiav»i\ii.> i: dobremu gospodarstvu in v zadosti',ev Ii oiV'h in jiosojilnih potreb škofjeloškega o' ,
Okiuiiv: V -in ]>osojilnica v Škofji Loki proslavlja '	' jubilej uspešnega dela za
gospodar,-;' ' '	blaginjo domačega ljudstva,
t'oleg nia'ei - .i \u pa je izšla iz nje moralna sila, nara.Ji-« / .', ker so slovenski denarni in gospodarski /.uv.di precej sprevideli, da je moč narodove samobitnosti lesno vezana na njegovem socialnem položaju. Iz skromnih početkov se je zavod večal, krepil in utrdil do zavidljive in ugledne višine, kakršno zavzema sedaj. Gotovo so lahko Škofje-ločani na ustanovo poučeni, saj so se z ustvaritvijo Okrajne hranilnice in posojilnice odločili zaorati v težkih narodno«-iv'i razmerah samolastno, slovensko in slovansko pot.
S pooetnimi posvetovanji so pričeli hranilni-čarji« v oktobru preti 30 leti; že mesec Јнитеје je bil ustanovni občni zhor. ki je izvolil načelstvo, v katerem sta ostala vso dobo zgolj ravnatelj Lovro Sušnik in pod ravnatelj Košir Ivan, ki moreta vprav ob teh jubilejnih dnevih s samozavestjo in zadoščenjem motriti plodove tridesetih let.
Naravno, da so Okrajni hranilnici dala leta tistih trdnih tal, ki si jib prav vsak gospodar iz srca želi. Mnogotere gospodarske konjunkture niso mogle že ustanovljenemu zavodu prav nič škoditi. Dvig vlog je osobito v poslednjih letih rapidno naraščal prav do 1. 1930., ko je po svetovnemu trgu vaorala kriza tudi z odzivom v škofjeloškem okraju. Številke najbolje govore o stanju: hranilne vloge znašajo 15,000.000 Din. posojila in krediti v tekočem lačunu 10.0000.000: denarni promet se je zvišal na 80,000.000 Din: rezerve so narasle na 160.000
Borza
Borovnica
Gospodinjski teeaj in razstava. Na splošno željo udeleženk kmetijsko-gospodinjskega tečaja se je tečaj podaljšal za 14 dni. Končal se bo 14. t. m. s priredbo obsežne razstave vseh del, ki so se v njih dekleta na tečaju vežbala. Tako bodo razstavljena vsakovrstna jedila, ženska ročna dela in drugo. Aranžirala se bo razstava v dvorani župuišča. Borovničani in drugi jo bodo gotovo v obilnem številu poselili.
Cerkveni vestnih
II. vnanja kongregacija pri čč, uršulinkah v Ljubljani ima jutri 8. 1. m. zjutraj ob 0 skupno sv. obhajilo, četrt na 7 sv. mašo. jiopoldne ob 2 shod. Udeležba obvezna.
Cerkev sv. Jožefa. Na praznik Brezmadežne ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna maša Salve Regina v D, /J. G. I. Stehle, gradual Benedicla es tuo, zl. Ant. Foerster, ofert. -Ave Maria«, zl. dr Ant. Faist. Po maši: Marija kako si lepa<, zl. p. II. Sattner.
Cerkev v Križankah. V ponedeljek 8. I. m. Praznik Brezmadežne, ob pol 11 slovesna sv. maša; izvaja se: missa in hon. B. M. V., zl. A. Rihovsky, gradual »Benedicta es tu«, zl. P. Griesbacher, ofert.
Ave Mariat, zl. A. Rihoveky. Po maši: ^Brezmadežni«, zl. p. H. Sattner.
Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima na praznik Breemadeine duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sveto mašo skupno obhaijilo, zvečer pri govoru oznanilo glede živega rožnega venca dne 12. decembra.
V stolnici je danes proslava svetega Nikolaja: Ob pol 10 škofova pridiga, pontifikalna sv. maša a l>apeževlm blagoslovom, popoldne ob 4 darovanje za cerkev. V ponedeljek celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa.
Cerkvena glasba v stolnici. Danes 7. decembra ob slovesnem praznovanju patrona stolne cerkve sv. Nikolaja se bo pri pontifikalni škofovi maši ob desetih izvajala Missa s. Francisci Aisitieneit, zložil Gastonc Zuceoli. Gradual bo Foeraterjev, Jubi-late Deo Wagnerjev, pesem sv. Nikolaj« Premrlova. — Na praznik Brezmadežne 8. decembra se bo pri pontifikalni maši ob desetih izvajala Premrlova Marijina maša, Gradual Foemterjev, Ave Maria Premrlova. Oba dva dni sodeluje orkester vojaSke godbe,
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: Slovesni shod na praznik 8. decembra je prestavljen s tretje na drugo uro popoldne
i dinarjev.
Okrajna hranilnica je vselej z odprtim srcem priskočila v pomoč ustanovam, društvom in potre-j bani škofjeloškega okraja, ni tudi zanemarjala šol-, stvu in prošenj posameznikov. V dobre namene se j je izdalo 18.791.28 K in od 1.1923. dalje 126357.50 ■ dinarjev.
Sedanje načelstvo Ivorijo: ravnatelj Sušnik ! Lovro, (>cdraviiatelj Košir Ivan, odborniki Deisinger Jeslp, Hafner Anton, Hafner Matevž, Kašman Anton j in Thaler Rafael. Nadzorstvo pa: Burdych Oto kot J predsednik; odborniki pa so: Benedičič Franc, Pe-cher Konrad, dr. .lože Rant in Veber Joško. Zavod ! zaposluje tri uradnike, prokurist in tajnik Lendov-! šek Ciril, blagajničarka Dagarin Terezija, uradnica Burd.vch Irena.
Uraduje se v lastni, dvonadf >ni stavbi na Glavnem trgu v škofji Loki.
Zavodu mnogo srečnih in zadovoljnih dni!
Kožni sejem v Liuhljani
Dne 26. januarja 1931 se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma zopet velika dražba kož j vseh vrst d'viadi. Priredi jo lovska prodajna organizacija »Divja koža«, katere skrb in naloga je, da naša do-bra kožuhovina doseže vredne cene. Pred vojno Ljubljana v zvezi z drugimi deželami bivše Avstrije absolutno nt prišla v poštev kot zbirališče kožuhovine iz več provinc. Vsaka pokrajina je prodajala zase in tudi na Kranjskem je prodajal vsakdo posamezno, kakor je mogel in znal. Gorenjci so prodajali na Koroško, dolenjsko blago so pokupili Štajerci. Nctranjci pn so trgovali s Trstom. Največ kožuhovine cd nas je šlo na Tirolsko. Po deželi so prekupovali razni kupci, ki da so si s tem zaslužili lepe denarce. Kdor tem ni zaupal, je nesel svoje blago v Ljubljano, kjer je bil glavni sejem na dan Sv. Neže. Sejmarili so po ulicah, raznih dvoriščih in po gostilnah. Pa tudi tukaj je prišlo blago navadno zopet v roke pre-kupcev, ki so plačevali cene, kakor je bilo prav njim in ki še daleko niso dosegle resnične vrednosti blaga. Vsako leto so bile tako za nase lovce, če pomislimo na skupnost, izgubljene ogromne vsote.
Ko se je ustanovila ,Divja kožac, ki posluje po vzorcu velikih kožuhovmarskih tržišč, so pre-kupci večinoma odpadli. »Divja koža« deluje v korist lovstva brez kakega posebnega lastnega dobička; le za kritje svojih režijskih stroškov si zaračuna mal odstotek od prodanega blaga, kar seveda prekupčevalcem zadostovati, če hočejo od tega živeti.
Dolžnost slovenskih lovcev je, da oddajajo divje kože svolji organizaciji in ne prodajajo podeželskim prekupčevalcem, ker s tem škodujejo sebi in skupni stvari. Čim več blaga je zbranega na dražbi, tem večji kupci pridejo in inozemstvo, ki plačuje svetovnemu trgu odgovarjajoče cene. it
Poslovna korespondenca med firmami in podjetji v naši državi. Ministrstvo trgovine in industrije je bilo ponovno opozorjeno, da se poslužujejo mnoge domače tvrdke v korespondenci ne samo z inozemstvom, ampak tudi v medsebojnem dopisovanju v državi, tujega, nemškega jezika. Tako postopanje ne samo, da je zapostavljanje državnega jezika, ki ee mora radi razumljivih razlogov obsojati, ampak ima tudi za posledico favoriziranje tujcev na škodo domačih ljudi, kateri imajo sicer popolno sposobnost za dotični posel, a ne morejo najti zaposlitve, ker ne obvladajo popolnoma nemškega jezika. Zbornica za TOI v Ljubljani, po naročilu pristojnega ministrstva, opozarja podjetja in firme svojega področja, da opuste grajano ravnanje ter se v opravilnem prometu v naši državi poslužujejo izključno državnega jezika.
Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo r Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva svoje člane, da dvignejo deleže na blagajni Zveze slovenskih zadrug, Pražakova ulica 11. — Likvidatorji.
Živina
Položaj na jajčjem tržišču se v minulem tednu ni spressesšl ter so ccsc is nazadovale. Za sedanji čas so cene jako nizke, kar je povzročilo do sedaj trajajoče toplo vreme. Nastopivše zimsko vreme bo sigurno vplivalo na nadaljnje razvijanje cen — Sv. Jurii ob jui. žel., dne 5. decembra 1930-
Dne 6. decembra 1930.
Devizni tečaji so bili ta leden nižji kakor prejšnji teden. Promet pu je bil še nekoliko znatnejši kakor prejšnji teden, čeprav je bilo ta teden samo 5 borznih sestankov v primeri s 6 borznimi sestanki preteklega tetina. Znašal je 19.9 milij. dinarjev v primeri s 19.6 milij., 15.9 milij., 18.1 milij. in 16.8 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa izkazuje deviza Newyork, ker se pri sedanjih nizkih tečajih dolarskih papirjev še vedno veliko kupujejo.
Promet v državnih papirjih je živahnejši le v vojni škodi, katere tečaj se je tekom tedna učvrstil, promet v dolarskih papirjih pa je nazadoval. Tendenca za bančne papirje je bila v glavnem čvrsta in smo vsak dan v skoro vseh vodilnih papirjih zabeležili zaključke. Znatno manjši pa je promet v industrijskih papirjih.
DENAR
V	današnjem deviznem prometu so tečaji deloma bili slabejši, odnosno ostali neizpremenjeni. Promet je bil prav znaten, posebno v devizah Curih in Newyork. Narodna banka je dala vse zaključene devize.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.1) Amsterdam 2276.50 b., Berlin 1347.50-1350.75 (1349.25), Bruselj 789.05 bl„ Curih 1094,10—1097.40 (1095.90), Dunaj 7M.40—797.40 (795.90), London 274.66 bi., Newyork 56.85—56.55 (56.45), Pariz 222.28 bi., Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 296.22—296.39.
Zagreb. Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1347.50 —1350.50, Bruselj 789.37 bl„ Budimpešta 987.25— 990.25, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.60— 797.60, London 274.26—275.06, Ncvvvork 56.35-56.55, Pariz 221.28—223.28, Praga 167.28—168.08, Trst 295.30—297.30.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.56 milij. Din.
Curih. Belgrad 9.12811, Amsterdam 207.70, Atene 6.675, Berlin 123.08, Bruselj 72.02. Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.06375, Carigrad 2.445, Dunaj 72.63, London 25.062, Madrid 57.3, Nevvyork 516.075, Pariz 20.2825, Praga 15.305, Sofija 3.735, Trst 27.045, Varšava 57.85. Kopenhagen 138.025, Stockliolni 138.50, Oslo 138.025, Helsingfors 13.
Dinar notira na Dunaju deviza 12.5625. valuU
12.52.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila slabejša, tečaji pa so ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil slab tako n. pr. v promptni vojni škodi sploh ni bilo zaključkov. 7% investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 86. Bančni papirji so bili danes zopet čvrstejši. Tako se je Praštediona učvrstila na 935, nadalje je bila zaključena Poljobanka jio neizpremenjenem tečaju kakor tudi Zeinaljsku. Jugobanka je popustila otl 78 nn 77.50. Industrijski jrapirji so bili brez zanimanja, zaključek je bil lc v delnicah Narodne šumske. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.75 bi., 7% Bler. pos. 81.50 bi., Tob. srečke 50 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85.50—86.50 (86), agrari 50—52.50, vojna škoda ar. 429—430, 12. 129—130, 2. brez kup. 419.75-420 (419.75), srečko Rdeč. križa -, 8% Bler. jios. 91-91.50, 7% Bler. pos. 81—81.375 (81.50), 7% pos. Drž. hip. banko 80.50—81.25, 6% begi. obv. 70.50—72. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Kato-lička 56—56.50 (56). Kreditna 90 den., Union 190— 191 (190), Jugo 77.50—78 (78, 77.50), Ljublj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 8100— 8200, Obrtna 36 den., Praštediona 935—940 (935), Etno 135 den., Srbska 192—195, Zemaljska 128—129 (129). Industrijske delnice: Nar. šum. 25—26 (25), Guttmann 138 den., Slaveks 50 den., Slavonija 200 den.. Našice 1000 bi., Dauica 100—103, Pivara Sar. 200 den., Drava 235—236, Šečerana Osijek 298— 304, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 200 den., Brod. vag. «0 den., Union 95—115, Vevče 124 den., Isis 40— 45, Ragusea 350—385, Oceania 210 den., Jadr. plov. 590 bi., Trboveljska 374—376.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 80.25—81, Newyork: 8% Bler. |K>s. 89.75—90.50, 7% Bler. pos. 80.25—81, 7% pos. Drž. hip. banke 79.50—80.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.45, Wiener Bankverein 16.80, Creditanstalt 47, Escompteges. 157.10, Union 23. 75, Mundus 138.50, Alpine 18.80, Trboveljska 47.25, Prager Eisen 333, Leykam 3.50, Rima Murany 66.
Žitni trg
Tendenca na žilnem trgu je zelo čvrsta in sft se danes cene pšenice ponovno učvrstile, dočim jo koruza ostala neizpremenjene pri čvrsti tendenci. Pšenica stane danes: banatsko blago 80/81 kg 1% 145, potisko blago 145—147.50, Srbobran 147.50— 150, gbč. 142.50—145 in Sombor okolica 132.50—135. Tudi ostala žita in mlevski izdelki so čvrsti. Dovozi na trg so izredno slabi, tako da se kupčija nikakor ne more razviti v veliki meri, opaža pa se, da kon-zuin že začenja kupovati in tako učvrščuje cene.
V	Ljubljani so notacije neizpremen:ene.
Novi Sad. Pšenica 79/80 kg bač. 132.50-137.50,
gbč. 140—145, ban. Tisa šlep 142.50—145, gbn. Bega kanal 137.50-140. jbn. 135-137.50, sr. 78 kg 180—132.50, slav. 77/78 kg 127—130. Promet 6 vagonov. Vse ostalo brez izpremembe. Promet: 6 vagonov pšenice, 3 vagone otrobov. Tendenca neizpremenjene.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 15.19—15.57, zaklj. 15.47—15.48, maj 15.88—15.46, zaklj. 15.36—15.37, rž marec 9.86-10.10, zaklj. 10—10.02, koruza maj 12.85-13.15, zaklj. 18.10-13.12, tranzit maj 19.90-11.05, zaklj 11.02-11.05.
Jajca
Mariborski sejem. Na svinjaki sejem dne 5. decembra je bilo prignanih 172 svinj, Cenc so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 90—100, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250— 350, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550— 650, t leto 800—1000 Din; 1 kg žive leže 10—12, 1 kg mrtve teže 14—15 Din. Prodanih je bilo 86 prašičev.
Kulturni obzornik
Dr. Angela Pisherniht
Učbenik nemškega jezika
Posebnega članka bi bilo vredno veleko-flet.no delo Jugoslovanske knjigarne na polju jezikovnih učbenikov in slovarjev. V kratkih rokih sta izšla letošnjo jesen Izvrstna učbenika angleškega in
italijanskega jezika, katerima se je pravkar pridružil še NUčbenik nemškega jezika« dr. Angele Pi-ekernik. Toda pri tej priliki bomo omenili le poslednje delo v nadi, da nam bo mogoče podati na tem mestu v kratkem obširnejši pregled delovanja Jugoslovanske knjigarno za ustvaritev domačega zaklada knjig za učenje tujih jezikov.
Dasi je znanje nemškega jezika pri nas še precej razširjeno, opažamo, da to znanje zlasti pri mladini hudo peša, kar so še nedavno na veliki »Slovenčevi« anketi najnierodajnejši činitelji močno obžalovali. Nočemo se spuščati v preiskavo vprašanja, zakaj nam je znanje nemškega jezika potrebno — kompetentnejše osebnosti so o tem že mnogo in izčrpno pisale — pač pa moramo potrditi in podpreti to mnenje ne le iz praktičnih, marveč tudi iz drugih, zlasti duševnih razlogov. Ako je učenje tujega jezika že samo na sebi koristno, ker odpira znanje slehernega jezika človeku nov svet, novo kulturo, moramo smatrati znanje nemškega jeziku mimo te splošne koristi za še večjo pridobitev, zakaj nemško prevodno slovstvo je gotovo med vsemi najbogatejše in najbolj sposobno, da nam posreduje poznanje skoraj vseh drugih kultur, za katere vsako bi bilo treba ogromnega in za človeške sposobnosti nemogočega specielnoga jezikovnega študija.
Izdajo -Učbenika nemškega jezika« dr. Angele Piskernik moramo torej že iz načelnih razlogov toplo pozdraviti, lem bolj pa, ker smo do danes v našem tozadevnem slovstvu pogrešali podobnega dela. Učbenik, Čigar prvi del leži pred nami, njma namena posredovati učencu v znanstvenem zmislu najpopolnejše znanje jezika, marveč mu hoče nuditi v strnjenem in preglednem, za učenje čim preprostejšem načinu, najvažnejše elemente jezika, seznaniti ga z vsemi posebnostmi slovnice in sintakse ter mu dati hkrati nekaj najpotrebnejšega besednega zaklada, s katerim si bo mogel uspešno pomagati naprej. Vse to pa lako, da učenje organično raste in da temelji vsak nov korak naprej na že raztol-mačenem in učencu že domačem znanju — skratka, metcda sestave je kar najmodernejša in po izkušnjah, ki jo po svetu že spremljajo, najuspešnejša.
Nemška slovnica, ki jo v kratkem pregledu podana v knjigi, bo z nalogami in vajami ter berili, ki jo spremljajo, učencu prav z lahkoto dostopna in jasna. Ker pa je vse gradivo predelano in razporejeno tako, da *e v stalni primerjavi s slovensk'o slovnico in našimi oblikami, ker so razlike med našim in nemškim jezikom tako nazorno zabeležene, je >Učbenik nemškega iezika^ za vsakega Slovenca, ki se hoče uspešno učili nemškega jezika, gotovo najbolj pripraven
Na kralu vsebuje knjiga še besedno kazalo, tako da najde učenec v abecednem redu pomen sleherne v knjigi uporabljene besede brez napornega iskanja.
^Učbenik nemškega jezika-, ki je sestavljen nn podlagi uspelih predavanj pisateljice v ljubljanskem radiju, je neprecenljiv za samouka. Toda ludi kot šolska knjiga bo dobro nlužil in upati je. da ga bodo naše šole vpeljale sai bo knjiga za šolsko uporabo nemara še pred božičem potriena, ker bo razprava o nji že na prihodnji seji Glavnega prosvetnega svota.
Cena lično tiskane knjige v prijetnem formatu, v polplatno vezane je 44 Din.
Predavanja Slavističnega kluba
Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete ima namen z javnimi nedeljskimi predavanji vzbuditi zanimanje našega izobraženstva za vsakovrstna važna, sodobna splošno kulturna in znanstvena vprašanja in ga s tem pritegniti k kulturnemu sodelovanju. V tem smislu je pričel Slavistični klub lansko leto z nedeljskimi predavanji in misli nadaljevati tudi letos.
Ker se je zanimanje za la predavanja zelo povečalo in ker se Slavistični klub zaveda njih velikega kulturnega pomena, je letos zasnoval obšir-
nejši in pestrejši program. Za sodelovanje je naprosil mnogo naših prvovrstnih znanstvenikov in visokih kulturnih mož, ki nam bodo povedali pač svoje najbolj dognane misli iu nazore o naši sodobni kulturi in znanosti.
Iz področja slov. literarne zgodovine in sicer o dobi preporoda bo govoril univ. prof. dr. Fran Kidrič, najboljši poznavalec starejše slov. lit. zgodovine. Za lilološke probleme smo naprosili univ. prof. dr. Frana Ramovša, ki je izreden poznavalec slovenskega jezika. O zanimivih osebnih odnosih do slov. kulturnega sveta bodo vsekakor predavanja treh predstavnikov naše umetnsoti: predavanje pesnika Otona Zupančiča, načelna premišljevanja o slovenski umetnosti slikarja Riharda ajkopiča in svojevrstno predavanje pisatelja F. S. Finžgarja o slovenskem kmetu. Iz poglavja o idejnem pojmovanju alpinizma bo govoril dr. H. Turna, pisatelj rerdo Kozak bo predaval o sodobnem človeku in njegovih potih, kritik Josip Vidmar o Franu Levstiku kot literarnem kritiku ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Naprosili smo za predavanje tudi dr. Stanka Lebna, ki je izboren poznavalec romanskih literatur in dr. R. Kolariča, ki bo govoril iz področja jezikoslovja. Poleg lega bo govoril dr. Stanko Vurnik o slovenski ljudski glasbi dr. St. Gogala o sodobni duhovnosti in Anton Ocvirk o slovenskih kulturnih problemih.
S tem seveda ni zaključen krog predavateljev, ker bo klub vedno skrbel za sveža in sodobna predavanja. S predavanji prične klub zaradi nepredvidenih ovir najbrže šele 14. dec. 1930 in sicer s predavanjem Ant. Ocvirka.
Slavistični klub vabi slovensko javnost, da se udeležuje teh nedeljskih predavanj. Kraj in čas naznani pravočasno.	Slavistični klub. *
Zastava, — Z novim letom začno v Splitu na novo izhajati predvojna »Zastava«". Izdajal in urejal jo bo nekdnnji njen ustanovitelj dr. Oskar T a r-t a g I i a. List bo izhajal dvakrat tedensko na štirih straneh velikega formata. — Program »Zastave* je: za kralja, narod in Jugoslavijo. — »Zastava« bo prinašala članke iz peres najboljših narodnih delavcev in politikov ter bo obravnavala vsa aktualna politična, kulturna, socialna in gospodarska vprašanja s stališča družabnih, narodnih in državnih interesov. Poleg tega bo dobila »Zastava« So sledeče rubrike: Kronika, Žena, Trgovina, Obrt i industrija, Omladina, Kazalište, Književnost i umjet-nost, Sokolstvo, Na brzu ruku, Humor, Šport itd.
Mariborsko gledališče
Sobota, 6. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. — Premi jera.
Nedelja, 7. dec. ob 15: ALADIN. Otroška predstava. Premijera. Ob 20: LUTKA. Kuponi. Ponedeljek, 8. dec. ob 15: ALADIN. Otroška predstava.
Ob 20: PRODANA NEVESTA. Torek, 9. dec.: Zaprto.
Vaino za vozače
motorn'h vozil
Ni ponovna vprašanja glede zvočnega signaliziranja smeri vožn.e v Ljubi ani ter glede dojnist-nosti puščanja vozil na javnih prostorih ob avlja tuka inji Autoklub sledeče obši ne še pojasnilo:
Označenje smeri vožnje na križiš ih z zvočnim signalom (naravnost enkratno, pri zavoju na desno dvakratno in i zavoju na levo trikraino hupfinje) v Ljubljani, >; nj uradno, p.edpjspno, Pač pa je že obvezno v Aiaribo:u, Cel u, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Belgradu in po mnog h drugih mestih, zlasti na jugu in vzhodu države. Za uvedbo te prakse tudi v Ljub! ani, je bilo svo eča-no stavljen uradni predlog, ki pa še ni rešen. Opaziti pa je, da se je uvedel ta postopek vsaj via iacti tudi v Ljubkani, čemur je pripomoglo največ dejstvo, da so mlajši šoferji, odsluživši svo' vo aški rok p: i Aulokomandi konsekventno uporabVali i v L ub-ljani zvočno označenje sme,i vožnje. Isto velja tudi za upravljalce motornih voril, ki so vozili delj časa v krajih, kjer je ta način signaliziranja obvezen. Domači avlomobilisli so sivar posnemali, zlasti oni z zaprtim vozom in motociklisti, nedvomno je, da je zvočno naznačenje smeri vo-
žmje edini uporabljivi način v temi, ako jc vozilo predvsem zaprto, nima smernega kazala.
Ta način dajanja signala na križiščih ima zagovornike, kakor tudi nasprotnike. Nekateri, po večini ne avtomobilisti, se spodtikajo nad hupa-njem, drugi pa uvedbo zagovarjajo. Zanimivo je, da niso vodili v Splitu avlomobilisli, temveč pešci časopisno kampanjo za obveznost zvočnega signaliziranja na križiščih, pri čemer so povdarjali, da se je peicu lažje umakniti, aiko bo že vnaprej vedel, kam bo zavilo izza ovinka prihajajoče motorno vozilo. Tudi so bili pomisleki radi tujcev-avtomobilistov, kar pa ne igra nobene vloge, ker so tuji avtomobilisti itak že opozorjeni na ta način dajanja signalov pri nas po posebnih navodilih na ovoju jugoslovanskih triptikov. Dokler pa ta način signaliziranja v Ljubljani ni uradno uveden, vozač ni dolžan dajati zvočne signale za naznačenje smeri in zados/tuje znak s smernim kazalom ali pa z roko. Z ozirom na deistvo pa, da se poslužuje zvočnega signaliziranja na ovinkih in križiščih seveda tudi takih, kjer ni stražnika, že velika večina avtomobilistov, je iz vzrokov varnosti prometa priporočati, da se via facti uvedeno vzoč-no signaliziranje pač prakticira, naravno pa je istotako potrebno, da se v tem oziru z uradne strani definitivno ukrene nekaj v enem ali drugem smislu.
Glede puščanja vozil na ulici in javnih mestih sploh velja sledeče: Vozilo se sme ustaviti na ulici ali drugem javnem mestu samo na desni strani v smeri vožnje, tik ob robu pločnika, to pa talko, da ne ovira ostalega prometa. Ustaviti se pravi, zadržati vozilo v gibanju toliko časa, kolikor je potrebno za vsitop ali izstop, plačanje voz-nine in slično; vozila se torej v tem slučaju ne zapusti. Ako pa se vozilo zapusti, tedaj znači to že parkiranje vozila in je v tem slučaju še posebno paziti, da stoji vozilo na takem mestu, da normalni promet ne samo momentano, temveč tudi pozneje po vstavitvi vozila ni oviran.
Ustaviti se in parkirati je prepovedano: Na cestnih križiščih in na mestih, kjer se zliva ena cesta v drugo, na mostovih, prevozih, podvozih, nadvozih, na levi strani ceste v smeri vožnje sploh, na stajališčih za izveščke, na sta ališčih cestne železnice poleg tira, lako da je oviran vstop in izstop v tramvajsko vozilo, v nolran,osti 5 do 6 m pred in za cestnim oglom.
Parkirati pa je zabramjeno: Na mestih, ki bi bila izrečno zabranrena za parkira/nje in morebiti kot taika tudi označena, pred hišnimi vrati, vhodi na dvorišča in ulice in vhodi v javna poslopja, na ozkih mestih vozišča in ozikih ulicah sploh, zlasti pa na sicer prostih mestih v ozkih ulicah, če ie na drugi strani že drugo vozilo, dalje na tiru cestne železnice.
Opozoriti je, da so velavni predpisi v tem oziru pomanjkljivi in je njihova uporaba vezana boli na tolmačenje smisla, kakor pa na točnosit besedila. Šele cesitiDO-policii'riki red za mesto Ljub-ljftia, ki je ravnokar v delu, bo prinesel todnejše predpise zlasti glede parkiran a. Ker se pa sedan i predpisi uradno tako tolmačijo, kakor smo zgoraj navedli, priporočamo avtomebi istom, da se po teh navodilih ravnajo. — Ako p istane o tu in tam vozila tudi na levi strani ceste v smeri vožn e (pred črpalkami, v dežju radi izstopa in vstopa) in ni pri tem ni'kakor oviran še manj pa ogrožen promet, tedaij se to samo t o 1 e r i r a. Pri na manjši nezgodi tudi brez siceršn e direktne krivde pa nosi odgovornost vozač, ki je pristal na n pačni strani, slično pač kakor na odprti cesti izven naselj. Pa tudi sicer ni nebem ga tehtnega razloga za vspeh ugovora proti morebitni ovadbi.
Budilke,
stenske in žepne ur?
kupite najbolje ln najceneje pri
Liumiana 2
Prešernova nU
Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici
Zahtevajte cenik z&stoal In poštnino prosto
Budilke od Din 49'— naprej. - Budilke iz lesa od Din 84'— naprej. • Stenske ure idoče 14 dni z bitjem od Din 380'— naprej.
GOSPODINJE
preskrbite se za božič z dobro pečenko. Ciril Žagar, Sunja, Savska banovina, razpošilja zaklane pitane purane, kuretnino in debele gosi v zavitkih od 5 kg naprej. Debele gosi po 20 Din kg franco vsaka postaja v Sloveniji.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novo delavnico lesostrugarsku stroke z električnim pogonom v
Hotzapllovi Zatokar'evs 13
Za vsa v to stroko spadajoča naročila se vljudno priporoča
Viklor Lovrenčič,
splošno lesostrugarstvo, Ljubljana, Zalokarjeva 13.
3ulio Meinl d.d.
Tvrdka Julio Meinl d. d išče knjigovodje, dopisnike, tipkarice, kvalificirane prodajalce, skladiščnike in paznike. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijami nasloviti na centralo firme Zagreb, Vodnikova 26. Osebni poseti se ne sprejemajo.
^'^ТГггцЈГшЗ^'
Fany Patih, uiveino košar sivo
Radovljica-Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30
Ve ika zaloga raznih košaric, galanterijskih predmetov in igrač Vam nudi možnost najugodnejšega nakupa daril Božič;.
Ne zamudile ugodne prllihe In si oglejte prvovrstne Izdcihe
Galoše in snežni čevlji
z znamko
„TRETORN"
zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosijo samo „TRETORN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu
Sami se prepričajte
da se dobi vso manufakturno blago, kakor: plašči, zimske suknje (tudi izgo-tovljene), barhendi, ilanela, oxfordi, odeje, koči, pletene rute in jopice v
največji izbiri in najnižjih cenah edino le v manufakturni trgovini
Samol
I. PREAC v Mariboru
Glavni trg št. 13.
Samol
g £ f
\*r
FR. ŠEVČ1K, I,fublfana
Židovska ulica S — Telelon J3-7S
Orožje iu muuicija za lov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah. Za ilustrovani cenik 1930 poslatt 6 Din v poštnih znamkah.
Zahvala
Po nepričakovani smrti naše matere gospe Marije Lorber, soproge šolskega ravnatelja v pokoju, smo prejeli od
Ljudske samopomoči v Mariboru
pripadajočo podporo takoj izplačano in priporočamo to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop, če še ni njega član.
Maribor, dne 2. decembra 1930.
Rodbina Lorber.
GarintiriM ksnstrnkdia!
FRANC Jfl^ER *»jn»ed«rnejta Oblik,!
ta, etništvo Ljubljana Sv. Pei.an, 29
priporoča svoje naj modernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo zložili ve postelje, salon-ske garniture i. t. d.
. razredna loterija
Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor s: Aleksandrova cesta štev. 42.
Žrebanje V. razr., 20, kola, dvajseti dan, 5. decembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za eventuelne tiskovne pogreške se ne odgovarja).
2 X 1,202.000 Din: 63.266 2 X 500.000 Dim 18.359 2 X 30.000 Dins 22.690 2 X 10.000 Din: 36.242, 43.666 2 X 4.000 Din: 8.805, 25.224 2 X 2,000 Din: 17.894, 20.724, 31.078, 33.302, 38.752, 41.938, 47.535, 52.035, 54.344, 56.451, 60.435, 82.187, 83.865
Mizarskega pomočnika
za splošna dela in enega vajenca takoj spreimem. Plača po dogovoru. Logar Franc, mizar, Železniki.
VBTfl
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. £ahleva|te vzorce in ceniki > TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15.
Priporoča se prvi slovenski zavod
Uzajemna zauaroualtcca
Llnblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
■<*мгаолп\»
Popolnoma varno naložile svoj denar v
Vzajemni posojilnici
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Mikloiičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, oadpolovica delnic hotela »Uniona-, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem ra= čunu. Posojila proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Vsaka beseda 50 parali prostor drobne vrstice 150Din.Nd|man|ši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za sifročDin Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3<»9. Telefon šlev.2328.
Pere do Din 35'— naprei 3ernice iz puha, volne in bombaža
Kemično čiščenje perja Din 15'— kg
FEIN ZAGREB. Zrmiski trg 17
r I * t • v * •
\luzbeucejo
Zaposlenja išče
šivilja, mati dveh deklic, brez vsakega zaslužka. -Prevzame rada kakršnakoli popravila. Naslov v upravi »Slovenca«.
Absol. trg. akademik
s prakso, 23 let star, knjigovodja, bilancist, peri. korespondent v nemščini, italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, diskretno I tudi v francoščini, vešč j strojepisja in stenografije,' išče službe. Pondbe pod »Pet jezikov« na upravo.
500 Din
tistemu, ki mi preskrbi službo za 15. december ali januar. Mesto prodajalke blagajničarke ali v kako pisarno. - Ponudbe pod »Nujno« na upravo.
Trgovska pomočnica
brez prakse išče mesta v trgovini, kier bi dobila potrebno trgov prakso. Pomagala bi tudi pri gospodinjskem poslu. Ponudbe pod »Pridna« št. 13.787 na upravo.
Gospa	Pismeno naj se javi,
ki govori več jezikov zna kdor	,
vod.t, trgov.no z galan-	, d ?
ter.,o, čevl,. m pleteni- | 2namko za odgovor treb;: nami, se razume na vsa	..,• v , . . . ,
ЛЛ. ;п ,„» priložiti. Zadruga jugos,.
Služkinjo
ki zna opravljati vsa hišna dela, snažno in pošteno, spreimem. - Ponudbe pod »Družina dveh oseb« na upravo.
V trgovino
železnine na deželi se sprejme mlad, izučen, pošten, zdrav in močan začetnik. Ponudbe pod »Pošten« št. 13.823 na upr.
Ženska moč
se sprejme v službo v starosti 30—40 let. Prednost ima ona, ki ie zmožna tudi šivati in štepati na šivalni stroj. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Anton Mohorič, Ljubno pri Podnartu.
Mesarski pomočnik
dober, se takoj sprejme Vešč mora biti tudi prodaje mesa in prost vojaščine. Naslov v upravi pod št. 13.725.
Učenka
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogor Dobra vzgoja veselje in volia do dela Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 13.408
ključavničar
ki se razume na Diesel-motorje in elektro-motor-je, dobita takoj mesto. -Hrana in stanovanje b ez-plačno. - Prednost imajo neoženeni. Prošnje s potrebnimi dokumenti, navedbo dosedanjega službovanja in višino zahtevane plače ter sliko, naj se takoj pošljejo na naslov: Ravnatel stvo drž. bolnice za duševne bolezni v Kovinu IBanat).
цгпгшд1
Lasničarji!
Nov vir dohodkov. Javite vaš naslov, priložite 3 D za odgovor. M. Vrabič, Ptuj.
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraiu. Pišite tovarni P e r s o n Ljubliana Poštni predal 307 Znamko za odgovor.
Nov vir dohodkov! Več stanovanj
Vsak, ki ima prodajalno, ! v občini Zgornja Šiška -lahko zasluži. Javite na- , se takoj odda. Ponudbe slov, priložite 3 Din za i na upravo lista pod šifro odgovor. M. Vrabič, Ptuj. i > Mirni dom« štev. 13.893.
Instrukcije
daje učiteljiščna dijakinja nižješolkam. Naslov pove uprava »Slov.« Maribor.
Šoferska šota
prva oblast konc. Ća-rnernik Liubliana Dunajska c 36 (Jugoaotol — Tel 2236 Pouk in prak tične vožnie
Pozor! - Redni pouk
v kroinem risanju in pri-kroievaniu domskih oblek za dom in poklic se vrši pri strol'nvno izprašani učiteljici ter lastnici modnetfa ate'ieia Roza Medved. liubliana, Mestni trg 24. III n. nasproti magistrata. Uspeh zaiam-čen. Izdeluieio se obleke, plašči kostumi itd. po zmerni ceni - Dobijo se vsakovrstni kroji po meri.
Oddam sobo
in kuhinjo. Stožice 101.
Več moških
se sprejme na stanovanje in hrano. Društvena ulica št. 23, Vodmat.
Prazno sobo
oddam mirni starejši osebi. - Poljanska cesta 33.
Manjše stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje se takoj odda stranki brez otrok. Cimpcrma-nova ulica 1.
Lepa prazna soba
se ta odda. Stari trg št. tla, II. nadstropje.
Stanovanje
eno ali dvosobno, se takoj odda. - Naslov pove uprava pod št. 13.918
да®
Gostilna
pri Slovenski materi Dimnik v Trbovljah se daje z novim letom na račun ali v najem. Julka Dimnik, Krško ob Savi.
pisarniška dela in zna voditi tudi gospodinjstvo, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštena« št. 13.807.
Pošteno dekle
pletača, Osijek.
Voditeljica kuhinje
se sprejme v Javni kuhinji v Mariboru. Ponudbe je nasloviti na upravo Javne kuhinje, Maribor, Slomškov trg 6/1. V po-
r. najboljšimi spričevali, ] vaiena v«eh del, tudi ku- i hafija in šivanja v dija- "udbl le navesti dose-škem zavodu, želi stalne	službovanje. Pogoj
službe isto v zavodu ali j )e praksa v vodstvu ku-sličnem. — Ponudbe na '	hinje.
pod
upravo »Slovenca« Takoj ali pozneje« štev. 13.854.
Hišnico
iščem. - Naslov v upravi pod št. 13.887.
Hišnik
! brez otrok dobi brezplač-ga in nemškega jezika, ■ no zračno stanovanje, ob-želi primerne službe — stoječe iz kuhinje in pro-eventuelno dela tudi do- storne sobe. Ponudbe na ma. Cenjene ponudbe na upravo pod »Profesijonist upravo »Slovenca« pod in čistoča« št. 13.884.
Upokojenec
v najboljših letih, vešč slovenskega, srbohrvaške- '
♦Zanesljiv in vesten«.
Pošteno dekle
Ključavničar-inštalater zdravo f primerno šolsko
ki se razume na toplo vodne naprave, na elek trična dvigala in na električno inštalacijo — išče službo v hotelu ali sana-•oriju. Ponudbe: Tavčar, Teharje, Celje.
Službodobe
Vzgojiteljica
se išče k 7 letnemu otroku. Ponudbe se pošljejo z navedbo plače in prepisi spričeval na upravo pod Vzgojiteljica z daljšimi službami.«
Šoier-mehanik
za potniški in tovorni avto kateri zna samostojno 'ršiti popravke na avtomobilih ter
izobrazbo, se sprejme kot učenka v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo pod št. 13.900.
Vodovodni inštalater
z najmanj 4 letno prakso izključno pomočniško, se išče. Vajeni ključavničarskih del imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na J. Ulčar in dr., Gorje pri Bledu.
Mizarski vajenec
se sprejme z vso oskrbo. Vidmar, Zgornja Šiška.
Potnika
(TDanbetet'TDetke R бфопаи, ОСђеттђ)
t/en
Ta msami stroj
si kupite, ker je najboljši in v rabi najcenejši Nad 450.000 v rabi
Samoprodaia:
IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške troje MARIBOR	LJUBLJANA
Vetrinjska ulica 30	Prešernova ulica 44
Telefon int. 2434	Telefon int. 2636
Nikakšna izselitev	Opremljeno sobo
potrebna! Pri nas je dela	se odda dvema osebama,
v izobilju Prosim, čitajte	Naslov v upravi »Slov.«
dalje: Verjemite samo, kar	pod št. 13.377.
vidite. Z našim zastop-	Г" 7~
stvom storite velik nanre-'	Stanovanje
dek v življenju. 1 milijon	2 sobi, kabinet in pritik-
ljudi kupuje naše pred-	|ine, se odda takoj v na-
mete. Agenti pišejo na:	jem v naših hišah na
»Omnia«, Ljubljana, Mi-	Brinju. Podrobni j)ogoji
Objave]
klošičeva cesta 14.
Pouk
na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ulica 8.
Stanovanje
5 sob z vsemi pritiklina-mi, v centru mesta, se
., _	... .	Šoferska šola
pridnega in zaneslijvega.	____ . ------- -------
za prodajo šivalnih stro-	oblastveno koncesijonira-	tai(0j aij pa s j, fe
jev, koles itd. sprejme tv.	na, I. GABERŠČIK, bivši	ђгиагјет 1931 v najem.
A. Pečnik, Stožice 47, p.	komisar za šoferske izpite,	Naslov v upravi »Slov.«
Ježica.
Ljubljana, Bleivveisova 52.
U DAMSKE PLAŠČI m ZIMSKI SUKNJI
VAM NUDI VELIKO IZBIRO NAJMODERNEJŠIH VZORCEV
TVRDKA
N0IAH
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE
r\
Ц NAJCENEJE S
Preklic!
Podpisana Papler Franc, gostilničar v Sp. Besnici in Pisovec Janez, posestnik v Zg. Besnici — preklicujeva in obžalujeva vse žaljivke, katere sva izrekla o g. Oblak Uršuli iz Sp. Besnice ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Papler Franc, Pisovec Jan.
Preklic.
Podpisana obžalujem In preklicujem vse žalitve, ki sem jih govorila o Ka-relu Cerarju, čevljarskem mojstru in posestniku v Lukovici št. 5, kot neresnične, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. - Mariia Capuder, Sp, Praproče 16.
pod št. 13.799.
Stanovanje v vili
5 sob, kuhinja, kopalnica, sobica za služkinjo, telefon, blizu sv. Krištofa, se odda s 1. februarjem. Želi se solidno stranko, ki potrebuje pisarn, prostore. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.861.
Stanovanje
3—5 sob, na prometnem
, .	.	sive uanc, viiunasiCKU
kra,u, primerno za ord.- hrbta jn žrne(,a nacno, ,šče za -tak°.l »h se je zgubil pred 14 dne-
Poizvedbe
Pes volčjak
sive barve, črnikastega
pozneje zdravnik. Vodovod, plin in elektrika so predpogoj. Plača dobro. Ponudbe pod »Ordinacija« št. 13.853 na upravo.
30.000 Din
ali več plača petdesetleten duhovnik za dosmrten užitek enosobnega stanovanja s pritiklinami ali večjega. Pisma pod »Samo sredi Ljubljane« na upravo »Slovenca«.
vi. Najditelj naj sporoči proti nagradi Amaliji Ogrin, Ribniška ulica 11, Moste pri Ljubljani
•Sfflcv&nctt
zaiamoio najpopolnfiii uspeh
Posestva
Proda se hiša
z gospodarskim poslopjem v dobrem stanju Pri hiši je 10 oralov gozda in 9 oralov travnikov in njiv v rodovitnem kraju. Redijo se lahko štiri glave živine. Pri hiši je 'udi elektr. razsvetljava. Od postaje Radovljica je oddaljeno 40 minut, od cerkve 20 min. Cena ie nizka in ugodna. Natančna pojasnila daje kupcu Valentin Štefelin, Sp. Lip-nica št 12, p. Kamna gorica.
Stanovanjska hiša
zidana, z opeko krita, v dobrem stanju vodovod in električna luč v hiši, se proda. Pri hiši sadni vrt v izmeri pol hektara. Natančni pogoji se dobe pri lastniku v Strahinju št. 4, p. Naklo.
Srednje posestvo
na Dobrovi pri Ljubljani št. 45, se proda. Več se izve pri občinskem uradu istotam.
Sedaj Je čas,
da si izbnrete gramofon in plošče! Največja izbira prvovrsinih »Columbia« gramofo ov in plošč v oficijelnem prodajnem depotu.
„Tehnik" Josip Banjal
Ljubijcina Miklošičeva c. 2
Kupimo
Star denar!
Kupim starinske tolarje in drug star denar — tudi v posameznih kosih. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Star denar«.
Parcele
na Kodeljevem. 400 m3, 500 nr, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.859.
Gostilno, mesarijo
in posestvo v trgu proda za 170.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Graščinska posestva
100, 300 in 600 oralov, večina gozdovi, proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vrednostne papirje
srečke obligacije, delnice kupuie upravništvo »Merkur« Liubliana Šelenbur-gova ulica 6'll lei 30-52
SeŽite nnoco
SLOVENCA
* ■■ .......... .„iiiiiiiiiiiiiii
Tovarno stolov
z gozdom, polnoiarmenik, proda za 600.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Znatne stavbene
prihranke dosežete s točnimi načrti in proračuni! Tehnični biro »Tehna« -Ljubljana, Mestni trg 25-1.
Krasno posestvo
ob banski cesti se proda. Hiša krita z opeko, mlin na stalni vodi, kamnolom, vodovod v hiši, ter kmetija v ravnini nad 50 oralov. Cena po dogovoru. -Več pove uprava »Slov.« pod št. 13.905.
Dobroidoča gostilna
mesarija in trgovina, avtobus postaja, blizu Celja in toplic Dobrna, z lepim posestvom ali brez njega, marof iitd., ugodno naprodaj. Za gostilno ni treba osebne pravice. Ponudbe je poslati v Žalec št. 45.
Majhno posestvo
z novim mlinom, 5 minut od mesta, v bližini Celja, se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 13.916.
OGLAŠUJTE
51CVEIMCL'
Vsakovrstno
ZlatO Haoa'p
oo naivišiib cenab ĆERNE. luvelir Liubliana Woltova ulica it. 3.
ГТПТП1
Pianino
črn, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slo.v.« pod št. 13.803.
Harmonij
dobro ohranjen, primeren za šolo, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene pod »Harmonij« na upravo »Slovenca«.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje Ant. Dernič, Radovljica.
Lepa priložnost!
Kratek klavir svetovno-znane znamke »Wirth«, skoraj nič rabljen, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Lepa priložnost« na u-pravo Slovenca Maribor.
Harmonike
izdeluje in popravlja najceneje Anton Železnik -izdelovateli harmonik — Vrhnika.
K*avirH
za Miklavža in Fožič najlepše darilo!
Kupuite na obroke
od 400 Din
prve svetovne tabrikate: Bosendoricr, Stc*nway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno nai-boljši (lahka precizna me-hanikal Prodaia iib izključno le sodni izvedenec in bivši učiteli Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3.
Naiceneiša izposoievalnica
\mm\
4 cevni Iiartley
s Kapschovim zvočnikom, akumulatorjem in anteno za 1700 Din — naprodaj. ' Naslov v upravi pod št. 13.794.
Klavirji!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev Prodaiam najceneie, na najmanjše obroke, z ga-ranciio. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 in Rimska 2.
iagieb Junt m57
orlgorota najooijsa tamburica, par-tltura, tt' ur« al« In vi« »otrabiiliu ia vta glasbila
Odlikovan na pariiki Cenilo (rnnko. ranlavl
Obremenjeni! Obupani!
Gospodarske, osebne, družinske skrbi zaupajte Posvetovalnici »Marstan«, Maribor, Koroška št. 10, Vpisnina 10 Din, 3 znam,
Akq želite kupiti
no (Me
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z z o. z. v Ljubljani. Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
NatcenefSa izvirna vina
iz domačih zidanic
Danes začnem točiti bermec (pelinkovec), ki sem ga letos « okl. pri Sv. Duhu (Krško) u grozdja ondotn. g. župnika po svojem receptu sestavil. Pijača obstoji iz naravnih zdravilnih zelišč, sicer pa ie zelo dobra in okusna. Cena »amo 20 Din liter, tako da je vsakemu možnost podana piti domač bermec.	.
IStem fino domačo Črnino slično tej, kot jo točim, in kot specnahteto najfinejše belo »Ino. Sme biti muikat-sllvanec, renild rizling ali burgundec Cena ne igra vloge, samo kvaliteta mora biti res prvovrstna.
Danes zvečer na ražnju pečeno JagnJe in odo|ček Dalje so na razpolago pečeni purani; pISka na vse načine prirejene samo 7 Din. — Domačo reklamne klobm in psčenlce.
Od sedaj dalje vsako soboto, nedeljo in praznik na raznju pečeno JagnJe — Velika izbira vsakovrstnih jedil vso po znuamh cenah.
Komfortno urejene sobe samo 20 Din.
Priporoča se hotel in rostavracija
PRI „BELEM KRANJCU", KAjFEŽ
Florijanska ulica 4. — Telelon 26-2Г)
Prodamo
Obrt
Samo 290 Din Љ^^јјк
obleke Iz boinbažaate tkanine!
Samo 380 Din ИРНИ
trpežna suknena obleka t јШИ|шЛ
Samo 580 Din јјјДШј
zimska suknja iz debelega ШН{Н
sukna I	IM
Razpošilja	Ш Ш Шт
Iraovshl dom 9 ^
Sfermcchi. Celte st.i«
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takoj nori, veliki, ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite zastonj!
oseb vsakega stanu čita
ako jih objavljate v oglasnem delu
netieilshega Slovenca
Pozor!
Mnogo denarja si prihrani, kdor da svoje usnjate predmete, ki so barve zgubili, v najmodernejšo pršilno barvanje, ker so isti potem kakor novi. V barvanje se sprejema suknjiče, čevlje, torbe itd. Jakob Virjent, čevljar, Vransko.
Krušno
moko
In vse mlevske izdelke vedno »veie dohite otj
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Start trg št. 37
Nedeljska številka i>re po širni Sloveniji iz rok v roke. Najdete jo v vsaki hiši in v vsakem javnem lokalu
Pozor!
Cenj. damam in gospodom se priporoča damski in brivski salon I. Polanc, Kopitarjeva ulica 1 - pri Jugoslovanski tiskarni.
Solidno, poceni
izdelujem klubske, najmodernejše garniture v usniu in blagu, fotelje, moderne spalne divane. žininice, otomane in vsa dela tovrstne stroke. Kobilica Avgust, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvorakova ulica 3, dvorišče (ionniesovu hiša).
Lesni trgovci
in posestniki!
Ker je nastala kriza v lesni industriji, vljudno javljam, da režem vsled tega sedaj surovino lesa, hlodov itd. za plačilo 20% ceneje, kakor v pre-tečenem času in točno po naročilu kot vsako drugo podjetje Lesna industrija Martinec, Škofljica.
POSTELJNE ODEJE
I ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg !.
Zahtevajte ceniki
Zenlnt	Po or	i*«r vemel
Modroce
posteljno mrože, otomnne, divane, najceneje pri M. Šip C. Kranj
Ugodni nakup mursko trave žime, evilhn za modroce, motvo'. in vrvnrski izdelki.
Lado Goltes, Kranj
Zaloga galanterijskega in modnega biaga. dam. skega in moškega perila, oblek in pla-čov.
Neveste
Najcenej. nakup kuhinjske posode in porcelana pri
Ferd. Hlebš, Kranj
VŽaI zahvalnlc
NP* v originalu
je vsakomur 9 ua vpogled
Uspeh v 4 dneh MBLEM
IAI4IC0
„Smrt žuljem-
odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod.
LAMICO DROGERUA, REOGRBO Knei Mihajlova ul. 14
Prodala koles, gramo ouov ploif, igel ter raznih
po.saumnih delov. Prodaja na obroke, tzdelovan e raznih stavbnih ključavničarskih (let: Štedilnike, ograje, okna in razne okove. Moutuža transmls. lerautogenIOnii varjenje. l)elo -olidno po nizki cent.
TOVARNIŠKA ZALOGA ŠIVALNIH STRO-JEV - KOLES - GRAMOFONOV l. T D.
PRALNICA - LIKAL NIC A - KEMIČNA ČISTILNICA - BARVA NJE OBLEK
Krani - Sloveniia
Specialna melmidina delavnica
Stanko Cyranski, Krani - Hotel Jelen"
1'opravda avtomobilov, motornih koles, dvokoles, poljedelskih. S vatnih iu pisalnih strojev. Rabljeni avtomobili vodno v zalogi.
trgovina ur, zlatnine in srebrnine
Predno si kaj nakupite, oglojte si mojo zalogo in prepričali se boste, da dobite v moji trgovini
na|»ol|ie ln natce<»t|$e blago. Krasna boiicno darila Cene nret honhmence
•vetllčni t kg 17 Din ajdov 1 ktf . . . 15 Din
dobavita » vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notraniih Goricah pošla Brezovica pri Liublianj
Hotel , Staro Posta" Kreni
Prvovrstna restavracija — novo otvorjena ka. varna. — Telefon 58. — Avtogaraže. — Postajališče avtobusov.
Fižol za kuho
nizke vrste od 2 do 2.75 Din, visoke vrste od 3 do 3.50 Din nudi na drobno Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska c, 5.
Božična de rila kupujte pri Frane Šlnkc , Kranj naspr. farne cerkve. Obeski in okraski za božično drevo. Slaščičarna — svečama — medičarns.
Slovenca
Kranj, Glavni trg Stavbeno in galanterijsko kleparstvo.
Klanec 7 pri Kraniu
■ Izdelava pohištva in stavbnih del na stroje Strojna : izdelava za zunanje mizar jo. j Sprejme se takoj mizarski vajenec. Pogoji po dogovoru
dohite po vseh kranjskih tobakarnah!
na drobno in na
debelo »SODOAD< Istočno društvo za proizvodnju kisika i rastvorenog acetile-na. — Zagreb. Kraljice Marije 23 Telefon 21-97.
Splošno znane so pletenine
tvrdkeM.Ogrizek, Savsko prec.nestje
Tvrdka A. VOLK
Liubliana. Hesliora ccsta 0*. oudl natrtoeie »ee »rele pgenitno moko m (traso mlevske izdelke
Zahtevajte ceniki
kot najboljše v materijalu in najlepše v izdelavi! - Pleteni izdelki zadnjih novosti, kakor: vestije, puloverji za dame, gospode in deco v veliki izberi vedno v zalogi. Galanterija, čipke. - Ročna dela, predtiskanje, entlanje, ažuriranje, ročno in strojno pletenje!
UUBUAM, Puharjevi ulica 1
Izdelovanj«
8 ema tiranih pečL Popravilo vs«h vrst ploče, ina-ч stih, eroaj i ranih in Lucovih peči« Splošno klepar-* stvo, instalacij« strelovodov. loga Samota« opeke. Cene kon-i kurenčne. ,1
Hodroce
Kje so najcenejša božična darila? — Pri
B. Rangus, zlatar, krani
Velika izbira švicarskih ur. zlatnine in srebrnine. Popravila točna. Cene najnižje. Nasproti »Ikac,
M. Osterman, Kranj
mesarija in prekajevalnica.'
Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki
posteljne mreže, Železne zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za i prevleke pohištva.
$ПГЕ CIRIL
prej Ferd. Hlebš
Najboljša .špec. trgovina
Kranj, Glavni trg 113
Danko Mišic
Kranj, Glavni trg
izdeluje in prodaja lovsko orožje. - Popravita
so spre tema io.
Stane Rebolj
Šivalni stroji, modno tn galanterijsko blago. Velika izbira klobnkov.
Kranj
Albin Ter Con
De Ikatesa pri „Pnšlavniku"
Priporof-a bogato zalogo daril za Božič
imajo največji uspeh:
(Tstanovljono leta 1823
(lastnik Miroslav Urbas)
priporoča pristne
Zaščitna znamka
naprave za skladišča bencina, bencola itd. s črpalko po sistemu rSalzkotten G. m. b. H.«. Berbn, kakor tudi brez črpalke po hidravličnem sistemu »G. Rumpcl A. G.«, Wien, dobavlja in postavlja Union gradbeno in trgovsko d. d., Beograd, Kralja Milana ulica 10.
Največja zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrst, izdelovanje lesenih lestcncev, ter vsakovrstna rezbarska in pozlatarska dela izdeluje solidno in poceni tvrdka
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
L N. SO&THRIC
Rreditni zavod za trgovino in industrijo
liubliana. Prešernovo ulico Stev. so (v lastnem poslopju)
Obrntovonlfl vlog, nakup in prodalo vsaho vrstnih vrednostnih oopiriev, deviz ln valut borme naroČilo, prtdulni in hrtdlti vsake vnte. ishonot in Initoso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo. sate-deooslti itd. Itd
Brzolovhc: Kredit Ljubliana Tel. ZOW. IKI. Z598: Interurban Z706. Z8D6
OPOZARJAMO NA VELIKO
inventurno odprodajo
чшшшшшшшшшшшшш^^ ^шшшшшвшвшкшшшшшшшшшшшшшшшкшшшшшвшшшшшшшшшшшшшшшшшш
manufakturnega blaga po globoko znižanih cenah v trgovini
KAROL SKALA V KAMNIKU
Cene vsemu blagu znižane od 10 do 30%
Oglejte si izložbe in veliko zalogo ! — Prepričajte se sami!
Najboljše hupile za Božič!
Nogavice, damsko in moške rokavice, damsko iu moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, glote. čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovko, dežniko, športne ter toalet, potrebščine le pri
io$sp PETELiNC - Liubliana
ulito Prešernovega spomenika, ob vodi
Najvarnejše in najboljše naložite denar pn
v Celju
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. - Za hranilne vloge tamči poleg rezerv in hiš aad 3000 članov posestnikov г vsem svojim premoženjem. —
Posojjilr na vknjižbo, poroštvo tei zastavo pod najugodnejšimi pogoji / «
Vlagatelji pri Liua-.*. posojilnici v Celju ne plača,o nobenega rentnega davka
,иг,г"- M. Drenih
Usianovlj. I. 1860.
Ljubliana :: Kongresni trg št 7
Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del ter pripadajočega materijala. // Entlanje, ažuriranje in plisiranje. // Montiranje blazin itd.
j*- VEZENJE NA ROKO IN NA STROJ! -»c
DARILA ZA BOŽIČ
nudi v novo preurejeni trgovini
IVAN D06ATAJ
Ljubljana - Kongresni irg 19
(poteg nunske cerkve) Moderne lestence za jedilnice, salone, gospod, sobe; moderne ampelne za spalnice; svetilke za nočne q omarice; okrasne svetilke; pisarniške sve- ф filke; ročne in žepne svetilke; likal-
1
KRASNE KODRE ~WB "VN
neomejeno trajne pri vlažnem 7raku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA-esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Hela, ker je nepotrebna vsaka ondutaciia. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. Or. Mikol. Kominy • Keilct H - poitni predel 12/225. CSR
£

nike in kuhalnike; kuhalne plošče; J/ čajne kangljice; grelne blazine; masažne aparate; svilene
i
4
senčnike po naročilu ^ *

**
**
INVENTURNA ODPRODAJA
se vrši do 20. decembra
z 20* popustom
v manufakturni trgovini
Tekstilbazar
Ljubljana, Krekov trglO
Ne zamudite ugodne prilike! Kvaliteta blaga prvovrstna, postrežba solidna!
-A- /	1 Л
Hobby
£UII vje po popolnoma novem načinu
jtntralr.o zouopniitvo га Jugoslavijii .ОПОПОТ"- BFOORAD TEL. 31-вв
Čara Uro.la 19
HOBBY za domačijo (eospodin jstvo).HOBBY ca hotele, restavracije, sanatoriume in bolnice. HOBBY za garaže, mehanične in monterske delavnice. HOBBY za čiščenje parnih kotlov, konezatorjev in predgrajačev. НОВВУ za tiskarska podjetja. НОВВУ za tekstilno industri-lo. HOBBY neikoduje niti enem predmetu kateremu navadna voda lahko Škodi. HOBBY ne vsebuie niti sode niti peska in sploh nima Škodljivih sestavin. bodi лспервекозмпг preparat. Vlaha HOBBV »h.lUlc. Ima t, „porabo tudi Mrodila.
HOBBV »e vporabtla v Ameriki letno 70.000.000 Kg.lIOBBV Je odlikovan ludi z diplomo Hlql|en»kegn Instituta v Londonu HOBBV IŠČITE POVSOD!
Zahvala
Povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene, srčno dobre in preskrbne soproge in mamice
Marije Jetar
ki je dne 27. novembra zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 70. letu svoje dobe izročila svojo dušo v roke vsemogočnega Stvarnika, so nam izkazali naši prijatelji in znanci obilo vsestranskega sočutja, za katero se tem potom najtoplejše zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, dalje vsem onim, ki so blago rajnico obiskali na njenem žalnem domu, in vsem mnogoštevilnim spremljevalcem na njeni zadnji poti Bog bodi vsem obilen plačnik!
V Dupljah na Gorenjskem, 6, decembra 1930.
Anton Jelar( globoko žalujoči soprog v svojem imenu ter v imenu sinov in hčera ter ostalih sorodnikov.
Koncesionirano elektrotehnično podjetje
HAVLIČEK FRAN
Sv. Petra cesta 5 (dvorišče hotela »Soča«)
Telefon 3421. Projektira — gradi — popravlja v mestu in na deželi vsa elektro-dela, aparate za luč, moč in slabi električni tok.
ttrace, nape, notese, berbarijc, tn^lke, I
1.1. d.
debetof - - Па
ANTON JANEZIC
al. 14
M■	Ia " л	a. «-	« «« t -»
дпрглгегика m спаинса тгдовкш kom*
NAZNANILO
Advokat
Dr. Ivan Fermevc
/e preselil svojo odvetniško pisarno z Minoritskega trga
v hišo Mestnega urada poleg Mestne hranilnice,
vhod iz Panonske ulice
Zahvala
vsem, ki so ob nenadni, najtežji izgubi našega nad vse ljubljenega sinčka
Zvonita
z nami sočuvstvovali, nas tolažili v težkih dneh, poklonili krasno cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poli.
Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam pomagali iskati njegovo trupelce.
Kranj, dne 5. decembra 1930.
V globoki žalosti: Anton in Frančiška Štefe, starši. Zora in Žirko, sestra in brat — ter ostali sorodniki.



m




A®

v*
& ✓



K. C. Kanson
umetni mlin in žaga
na Tratah pri Mariji Snežni na Velki — okraj Sv. Lenart — Slovenske gorice,
cenjenemu občinstvu vljudno naznanja, da je nanovo preuredil svoj umetni mlin in žago, upostavil obojni obrat let vabi prebivalstvo Slovenskih goric, da se poslužuje vseh dobrin, katere mu podjetje nudi zagotavljajoč mu najboljšo in najtoč-nejšo postrežbo s prvovrstnimi mlcvskimi proizvodi po najnižjih dnevnih cenah, — Istotam je na-orodai DIESELMOTOR s 50 konjskimi silami.
Tovarna usnja
Franc H. Pototschnig, Slovenjgradec
JABOLKA
mošančke - gambovci došla
Gospodarska zveza
Liubliana
Autotaks« " "of<*7'
Novo mesto- Kanil' ч	1'elelon št. | П
Električne
motorje
generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke i. t. d. iz tovarn
Elin
dobavlja
Elektrotehna d. z o. z.
Ljubljana, Vegova 2.
Izvršuje tudi elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag i. t d.
Tovarna zamaškov J. A. Konegger v Studencih — Maribor.
razpošilja zamaške vseh velikosti, izo-lirne plošče in zdrob iz plutovine. Se priporoča.
Povodom osemdesetletncga obstoju moje tvrdke — o hoaležni spomin na moje starše in mojega brata — se zahvaljujem osem prijateljem in sol rudni kom za izkazano mi naklonjenost in zaupanje.
Tej zahoali pridružujem prošnjo za Vaše nadaljnje zaupanje.
Trudil se bom vedno, du visoko dvignem sloves svoje tvrdke s strogo reelnim poslovanjem.
Z vsem spoštovanjem
Fran c S. Poloischnig.
1930
NAJCENEJE
se oblečete za božič, ako kupite obleke prt
JOSIPU OUJP&
ki ima na zalogi tudi kamgarn in sukno iz najboljših lu- in inozemskih tvornic ter vsakovrstne pletenine in perilo iz lastne tovarne »Triglav«. Moje geslo: konkurenčne cene, dobro blago.
Razpis
Umrla nam je po kratkem, težkem trpljenju naša ljubljena soproga, žena, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Franja Stenovec
roj. Erbeznih
Krajevni šolski odbor v Škofji Loki razpisuje oddajo mizarskih del, inštalacije kurjave, vodovoda in elektrike za osnovno in meščansko šol« v Skofji I.oki.
Ponudbe, pravilno sestavljene in kolkovane i kolkom za 100 Din, je vložiti v zapečatenem zavoju najkasneje do 20. decembra 1930 do 12. ure pri podpisanemu odboru. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobe v pisarni stare šole od 10—12 proti plačilu 100 Din.
Krajevni šolski odbor v škofji Loki,
dne 7. decembra 1930.
FELIKS SKRABL
modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo dne 7. decembra 1930 ob И4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Rajhenburg - Ljubljana, dne 6. decembra 1930.
Ivan Stenovec, mož. Joško. sin — in vsi ostali sorodniki.
MeMui pogretim ravod v Ljubljani.
i'ere. — Zahtevajte še
v vsabdom!
v . i.UOrkOli Vale družine Inti no v kratkem iprrii ak i n nt r n m e n i piitoni nn^eern brezplačnega pismenega iiencga ti* ■ ja. ler si ustvari itoinii prijetne ve 'lanes nn; veliki
BREZPLAČNI KATALOG
katerim dobilo Mirti zaslon * poučno knjižico »Kako poslanem iloher Kmlbctlfka. IVibkn r.A nakup jo uiroilna. instrumenti .•oceni. učenje Inhko. N'mltnio Vam
Violine od Oln 95'- Klarineti on Din 120 - dalja Mandolin« od Din 136'- trombe od Oln 480'. dalje Sitare od Din 207'- Klavir, rttrc od Din 192'- dalje tamburice od Din 98'- Gramoionl o rt Din 380'- dalje Rotne harmonike od Oin 85'- dalje itd.
Najvttia odpremnn tvro'nr gl. sinil v lunoslsviji
tileinekferorUl
tvor len glasbil, irmniofniiuv In Imrmunil. Prodajna oodrnlnlea МАВ1ПОВ stev. i«2
Naročajte ,Slowsnca*!

--d
m s> -J a yi -> t\
»2 5No§ ■S3J2S „
<18«* RzS<zo
■ssSr.ss
_	"Of
•g-ai'SMO
3»]E os (Лоз 5 JJH »	SO
• •jo j, 2Г —s
P "IS1 Sit:
■ 5 — n <*> 4» Jas
11 i•
-3 »a
8н
s -: -
M ca
j»
a «
.2 N . Q ®
i e " - s "
l*ili 1 5ud~ a"> a
s
nO ► iS
Sq i s S s
?S8« I
55
Hans Dominik!
Moč treh
Roman Iz teta 1955.
»Zakaj to? Najprej si ga hotel pogrešati komaj tri dni. Izprosil si je teden dni. Zakaj sedaj dva tedna?«
»Ker ... imam svoje vzroke, ki ti jih bom pozneje povedal. Sedaj moram dobiti par iz dvorane.«
Atma se je znova ozrl po omizju. Vstal je in stopil k tenki steni dvorane. Videti je bilo, kakor da hoče tam nekaj tolmačiti ali kazati.
Že so dvignili nekateri iz družbe glave in napeto gledali na temno tablo na steni. Gospa glavarjeva je segla upravniku v besedo.
»Glejte ... sijajno sliko ... indijski grad, kot izgleda, kako čudovitol Pestre kupole na jeklenomodrem nebu ... naš Erik je prijazen gostitelj. Nudi nam poseben užitek... Gotovo slike z njegovih eksotičnih potovanj...«
Debeli upravnik je radovedno dvignil glavo in sledil s pogledom roki svoje sosede. Pravkar se mu je zdelo, da se vali bela megla preko stene. Sedaj je videl v bleščeči lepoti cesarsko palačo v Agrabadu.
In opozoril je na to soseda. In ta naslednjega. Ko strela je šlo okrog mize. Oni, ki so sedeli s hrbtom proti steni, so se okrenili. Kjer sta videla Silvester in Jana le temno ploščo, se je svetila drugim čudovita zgrat ba staroindijske umetnosti v žarni lepoti. Iz stoječe je postala premikajoča se slika. Palača se je približa a. Prašna, solnčna cesta se je raztegnila prav v dvorano. Zdavnaj je pozabil sodnik svojo sodbo, glavar svojo jezo na vlado. Očarani so strmeli gostje na prikazen na steni. Prišli so kraljevi sloni. S potlačenimi okli in škrlatnimi odejami.
Bil je pester film, kakor si ga videl v vseh glediščih. Toda film nezaslišane barvne krasote. In nI ostal ob steni Posamezne postave so segale daleč w dvorano.
Lobbe Lobsen je odmaknil svoj stol,'ker mu je zaprašen romar stopal baš po nogah. Zmeraj čudo-viteje je postajalo. Atma, ki je stal pravkar še v evropski obleki, je stal hipoma v eksotični obleki med postavami, pozdravil tu enega, prikimal tam postavi, poznali so ga in ga zopet pozdravljali.
Med tem je stal Erik Truvvor zunaj pred hišo pri vratih avtomobila in zadnjikrat stisnil roko mlademu paru.
»Potujta srečno! Uživajta svoje medene tedne! Zadnje tri dni bodita gosta v Termolenovi hiši. Devetnajstega bom prišel po te na postajo vladne proge. Farevvellk Motor je zabobnel Vodnik je moral hiteti, da ujame vladni zrakoplov za Nemčijo še v pristanišču.
Erik. Tr,uwor se je vrnil počasi v dvorano. Našel je Atmo, ki je sedel mirno na stolu ob steni dvorane. Svatje so strmeli z odprtimi očmi na to steno, kakor bi bila tam videti posebna prikazen. Tako slično so morali izgledati pač dijaki v Auerbachovi kleti, ko jim je Mefisto pričaral plemenita vina iz suhega lesa. Erik Truwor se ni mogel zdržati smeha.
Atma je vstal in se vrnil na svoj prostor k mizi. V istem hipu je začela bledeti slika, ki je tako priklenila gledalce. Zmeglila se je, izgubila barvo in že si videl zopet temno steno. Le polagoma je minila goste osuplost. Potem je završalo ploskanje tem glasneje.
Sijajnp .... veličastno... čudovito. Plastične slike. Postave stopajo ven v prostor. Skoro vsi io bili v Stock-holmu in so videli kino z vsemi finesami. Seveda barvan film. Projiciran na meglene stene. Toda nikoli niso videli, da bi posamezne osebe na sliki hodile do gledalcev.
Z laskavim priznanjem napram gostitelju niso štedili.	. ■ . a
In nihče ni pogrešal poročnega para. Semintja jima je nekdo napil, kakor da bi Jana in Silvester še sedela na svojih prostorih. Jedli in pili so pozno čez polnoč in so šele v jutranjih urah mislili na odhod.
Erik Truvvor jc poznai Atmine umetnosti. Vedel ie. da ie bilo Indcu lahko, da suceri™ celi tel družbi,
ki ni mislila na noben odpor, najneverjetnejše vidne in slišne pojave. Vendar se je le čudil, ko je videl, da stopa glavar k praznemu Janinemu stolu, ho slovesni prikloni pred ničem, pleše z ničem v rokah po dvorani in spremi ta nič nazaj k stolu. Ko vstane glavaricti z laskavim nasmeškom iii pleše prav tako solo po sobi V trdni veri, da jo je pozval ženin in da jo on vodi
Učinkovalo je na Erika Truvvorja, ker je ta ples še posebno ugajal vsem gostom. Ker so vsi videli slepilo, ki jim ga jc vsilila Atmina volja, ker na njegn samega ni vplivala sugestija in je popolnoma čutil vsi nesmiselno smešnost teh plesov.
Bil je zadovoljen, ko so poslednji gostje zapustil
hišo.
Šel je v delavnico, Atma mu je sledil. Tam je sla novi žarilnik, zvezan z daljnogledom.
»Kje neki je sedaj par?«
Indec ni takoj odgovoril. Njegove oči so gledali široko odprte v daljo. Polagoma so prihajale besede
»Na jugu v veliki daljavi... natl zasnežen im gorami.«
Meniš v nemško-italijanskem vladnem zraku plovu? Bomo videli.«
Erik Truvvor je izrekel s ponosnim zadovoljstvom Naravnal je aparat. Spustil je lahek tok energije. Slik. se je pojavila na zrcalu. Plavajoči oblaki, zasnežen vrhovi. Alpsko gorstvo ... Gotthardsko gorovje. Sveti; točka nad njim.
Vrtil je mikrometerske vijake na finem merilu Ravnal je in meril.
Tedaj je zrasla točka v velik zrakoplov. Vsulv vijak, vsako zakovico si spoznal. Moral je stalno po pravljati, da ni izgubil iz vida naglo vozeče ladje » tej velikosti.
Sedaj sta se točno ujemala merilo in let zračm ladje. Nepremično je'ostala iadja sredi ieče. Spredaj tik za široko steno kabine sta stala Silvester in Jana Hoko v roki, srečno smehljajoča sta elednln nred subc na rodovitno italijansko ravnina
izredno ugoden nakup Ш КС CftllfllJ
iSCi 140 cm širokost do 30% znižane cene Din 88—, 120—, 135'—, 146 — meter ЈЦ K%# ■ Д	\У ^LT jftj V ГШ Ш
D&ftlShl ^porini plaSCI 140 cm širokost do 30% znižane cene Din 88 —, 120 —, 135'—, 146' TOplO dllbl IlOnClO za obleke in pijame v lepih vzorcih 70 cm širina od 29—34 Din meter Pralni borlun za domače obleke 70 cm širina po Din 29 —, 38 —, 42'— meter BOl|$C VI SlC gladki baržun, vzorčast, za popoldanske in domače obleke Din 67'— meter
Ljubljana, м tra 24
Pravkar je prišel iz Anglije
E I S T E R
in se Vam ponuja za hlapca I
LlSfer	reže krmo, mlati in melje žito, žaga drva, črpa vodo,
dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v naikraišem času in nadomesti celo vrsto delavcev,
V službi ie zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 leti
Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo,
ZedOVOll Ul t? se s trdim ležiščem kjerkoli in ne rabi
več kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vara skoraj zastoni in se Vam tisočkrat izplača.
ta najcenejša delovna moč ie vedno * n° razpolago pri tvrdki
Franc Stupica
.elejnin« in Hloga oolledelsklh stroje,
v L ubl ani, Gosposvetska c. 1




Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla ш vse druge f to stroko spadajoče proizvode pri čistil
domači tvrdki
KRISTAL D„ D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUŠ STEKLA
Podružnica:
Ljubljana
Centrala:
MARIBOR
Medvedova 38. — Telef. št 3075 Koroška 32. — Telef. št. 2132
Podružni a:
Spil
Zrin'ska 6. — Te lefon st. 36*
floberte, brovvning pištloe, pištole za strašenje p-ov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K.Kaiser.Duškar
Ljubljana, Kongresni trg 9
flutobusno podjete Kondrič Ludovih. Novo mesto
18 sedežni autobus je pričel voziti na progi Kandija—Glavni trg—pošta—kolodvor k vsem vlakom, razen k prvemu jutranjemu vlaku. Vozne cene od kolodvora do pošte 3 Din, do Glavnega trga 4 Din do Kandije 5 Din za osebo Prtljaga prosta. Na razpolago tudi taksameter in izvošček.
Gospodarska zveza
v Lfublfani
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadie - mesne izdelke -lužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetii-ske stron in orodia -umetna t<no|ila - cement - premoč! itd. - Zastopstvo za prodaio kisove kisline v Dravski banovini
Za	visoke	zahteve
ie	radijski	aparat
NORA
Dober aparat Vam prinese v hišo vse, kar Vas zanima. Razlika v kakovosti raznih fabrikatov jfc tako velika, da se pri nakupu radia priporoča skrajna opreznost.
Radijska tehnika je danes že na takšni višini, da se lahko stavijc na aparat največje zahteve kakor:
f. Boljši sprejem, kakor ste ga doslej imeli. Glasba in govor sta na ravna, glasna ter kristalno čista.
2.	Visoka selektivnost. Vsako postajo lahko brez težkoč ločite eno od druge.
3.	Prijetno iskanje postaj samo potom enega gumba. Redki so aparati, ki odgovarjajo vsem tens pogojem. Najstarejše izkustvo.
Tvornice NORA obstojajo že 45 let ter so dosegle doslej na рођи mehanike in elektrotehnike zelo velike uspehe. Več stotisočev radijskih aparatov NORA je bilo razposlanih v vse kraje na svetu. Prvi sprejemni aparat na izmenični tok.
Po dolgoletnem izkustvu na polju fine mehanike in elektrotehnike je NORI kot prvi nemški tvornici uspelo konstruirati leta 1907. radi<ski aparat na izmenični tok. To pomeni neprecenljiv skok na polju radijske tehnike. Razen tega je kot prva opremila svoje aparate s skalo, na kateri so postaje poimenično naznačene.
Priporočamo Vam v Vašem lastnem interesu, da pred nakupom vzporedite aparat NORA z drugimi znamkami. Odlično funkcijoniranje aparata NORA Vam So izhor zelo olajšalo. Zahtevajte ponudbe in predvajanja!
Nora-Werke, Berlin-Charottenbur g,
zastopstvo
Josip VJipplmger, MARIBOR
Spodnleštalerska ljudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Mariboru
Sprejema vloge na hranilne kniižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri.
Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle.
Kompletne OIRKITLARNK ŽAGE. tudi
■ OSAME NE LI-TE ln VRETEsA
do i' tja po konkurenčnih cenah
FEROO SCnOLA, Sd Jurij o J. 2.
fc ^ *	— * л. AAAAAAAAAAAA
wwwwwwwwwwwwwwwwwwww
8/60 » » 8/40 » » 10 80 » » 10/90 » Špulmašina s
Din
Pletilne stroje (Strlchmaschinen, špn mašine)
nudimo in sicer: 2 kom. štev. 8 60 cm znamke »Walter-Gloriosa« po 8/60 » » »Seifert in Donner« .
»Styria«.......
»Popp« .......
»Walter-Gloriosa« . .. Jaquardstroj »Stoli« ... » vretenci ......... »
16
8 6
» Stroj za gumbnice »Diirkopf«....... »
» lnterlockmašina (stroj za entlanjel s 3 žicami » Vse stroji garantirano v dobrem staniu in takoj sposobni za
Braća HirSIer, Zagreb, Gajeva ulica
3000'-2500-2800--2000'-4000'-12000-6000'-2000'-1800'-5000'-4000'-pogon.
7
ClfhfrotelivlCno pod ef|e
Karol KorlanCK - Celte
Cankarjeva cesta 2 - ima v zalogi po ugodnih cenah:
, Vsohovrs.nl instoifldtshl molerijal in na-
perave — Električne mOfOI'JC s pritiklinami in števce — Zarillte vseh vrst in za vse napetosti — Električna *veltlna telesa in sestavne dele — Električne IIHalnlhC za 120 in 220 volt 3 in 4 kg — Materija! za «VOIt'lne in IfielOiishe naprave —
RADIO APAPATE in sestavne dele (vse baterije) — Anodne fflterite 60 volt Din 80'—, 90 volt Din 120'—,
20 volt 1 Din 160'--Na|< O-
veisi radio aparat na
SfrUlO z zvočnikom v eni kaseti za 110,120 220 volt Din 3300'-
Plsmena naroMa sc loC. o tzvrSu|e|o
Pohištvo
- za opremo stanovani ш pisarn
Luibliana, Dunajska cesta stev. 17
Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61
ASTMOL
bronehial cigarete so najsi-
gurnejše sredstvo proti astmi, tesnobi, zasluzenosti in vsem astmatičnim težavam. Te se kade kol vsaka druga cigareta ler takoj ublažujejo, krč popušča, slez se raz-tvarja in nočni mir se več ne moli
Dobivajo se v lekarnah Pazite vedno na ime AStlltOl
: 0
d. d.
V Ljubljani (Miklošičeva cesta 10>
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000-—	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-—
PODRUŽNICE:	Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DE-
Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte.
BLED KOČEVJE
NOVI SAD CELJE
KRANJ SOMBOR
SIBENIK DJAKuVO
MARIBOR SPLIT
izvršuje vse bančne posie naiku'antne!e.
tvupule in proaaia valuib,	uh-
VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes . deposits. Borzna naročila — Prodaja srečk
Za Jugoslovansko tiskarno ? LJubljani: Karel Ček.
'-dajatelj; Ivan Kakovee.
Urednik: Frane Kremi&r-