Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 166. Izven Ljubljane 8 vin. V LjuDlM v torek, 23. lotila 1912. Leto XL. Velja po pošti: Za oelo lato napre] . K 28'— h pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-80 ■a en meseo „ . „ 2'20 n Nemčijo oeloletno „ 29'— s« ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Zt celo lete upre] . K 24'— i« pol leta „ . „ 12-— 2> četrt leta „ . „ 6 — u en meseo „ . „ 2'— V opravi pre|«nan meseCro K 1*70 :InseratT. Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 T za dvakrat ...... 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ aa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja-.: vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob 5. url popoldne. 03T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. S/m. Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6. "fc-u Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja Številka obsega 6 strani. Reforma dobaviieljsiva. Do ljudskega parlamenta je bilo dobaviteljstvo polje bogatašev in špekulantov, ki so z državnim denarjem nagromadili velikanska premoženja in ima še dandanes beseda »armadni dobavitelj« postranski pomen. Na tem polju je delala samo veleindustrija ter so bili obrtniki od vsakega dela, razen v tovarnah dobaviteljev kot delavci, že vnaprej izključeni. Ljudska zbornica se je zato zavzela in je dosegla vsaj delni uspeh z naredbo od aprila leta 1909. Predvsem je zbornica zavrnila točko, ki govori o tem, da se mora gledati pri oddaji javnih del na najnižjo ponudbo ter je določila, da se je po možnosti ozirati do 5 odstotkov nad najnižjo ceno na ponudbe malih obrtnikov, ako ti skupno nastopajo. Vrhtega imajo prednost domači izdelovalci pred tujimi in ponudniki lastnih izdelkov pred splošnimi podjetniki. Vendar je pa zbornica sklenila klavzulo, ki izključuje oddajo domačim izdelovalcem, ako se upošteva enotnost oddanih del. Parlament je torej vendarle nekaj dosegel glede do-baviteljstva, in razmere so boljše, vendar pa tožijo obrtniki o protekciji, boljšem stališču skupno nastopajočih špekulantov. Za vzrok navajajo načejo, ki se ga država še vedno drži, ker se ozira predvsem le na najnižjo ponudbo, ne pa na kakovost dela. Medtem ko cincamo v Avstriji sem-tertje in ne moremo pomesti z ostanki manchesterskega liberalizma, nam kažejo Draždane pot, po kateri bomo morali tudi mi iti. Za mesto Draždane je namreč stopil v veljavo novi red razpisa del za javne potrebščine, ki reši vprašanje najnižje ponudbe mojstrsko. »Najnižja cena ni merodajna za oddajo del, marveč je sprejeti le tisto ponudbo, ki zagotovi dobro in pravočasno izgotovljenje«, in ki je »po upoštevanju vseh okolnosti najprimernejša«. Seveda je presoja najprimernejše ponudbe težka in za uradnika še posebno. Zato pa jc draždanski svet tudi v tem oziru poskrbel ter določil, da imajo pri celem postopanju sodelovati obrtniki kot izvedenci. Novi red deli oddajeval-no postopanje v delo pred razpisom, razpis in sprejem izgotovljenega blaga ter predpisuje sodelovanje obrtniških izvedencev v vseh treh delih. Predvsem se imajo ti zaslišati pred razpisom radi jasnosti razpisa ter morajo biti navzoči pri presoji ponudb; dalje jemlje se ozir tudi na mogoča ustmena pojasnila obrtnikov izvedencev, kakor morajo iti sploh na roko presojevalnemu uradu, ki nosi za sprejem odgovornost. Seveda so obrtniški izvedenci tudi pri sprejemu blaga, da lahko grajajo morebitne pomanjkljivosti, ako jih niso že zapazili pri nadziranju dela, za kar se lahko trajno vpokličejo. Izvedence določi mestni svet po zaslišanju obrtnih zadrug, zbornic in drugih korporacij, tako da je s tem rokodelec povzdignjen v tehničn. svetovalca mestne uprave. Do tako vzorno urejenega dobavi-tcljstva imamo v Avstriji šc daleč. Leta 1902 so industrijski zastopniki sklenili z vlado dogovor, da se izdaja strokovni list za razpise javnih del, ki bi imel poluradni značaj. Tako je dobila industrija močno postojanko, iz katere jo bo srednji stan težko izpodrinil, ako se v svoji celoti ne združi zoper njo. Slo bi seveda s centralizacijo obrtništva, kar bi pa bilo za tako mnogo-jezično državo kot je Avstrija, združeno z velikimi težavami. Rešitev iz te zagate bi bila v ustanovljenju deželnih uradov, ki bi na eni strani občevali z lokalnimi obrtniškimi zadrugami, na drugi strani bi bili pa v zvezi z državno centralo. Podobno ureditev, seveda brez deželnih uradov so že predlagaj južnonemški obrtniki, ki so tudi že napravili načrt za razdelitev dela v takem uradu. Da bi pri nas sama državna centrala zadostovala, jc težko verjetno, saj je prišlo že pri sejah obrtno-pospeševalnega sveta vsled narodnostnih prepirov do nesporazumljenj, ki bi se gotovo tudi pozneje pojavila ter bi vsako uspešno delo onemogočila. Če pa. jc med državno centralo in obrtniškimi zadrugami deželni urad, ki posreduje med obema, je mir zagotovljen in z njim tudi delo, ker bi se tudi jezikovno vprašanje lahko uredilo. Tako bo stalo celo obrtništvo zedi-njeno proti poedinim, ki zahtevajo zase monopol dobaviteljstva in ki ga premogovnim baronom § 5. zgoraj omenjene naredbe izrecno priznava: »brez razpisa ne sme oddati nabavo prostoročno e) za preskrbo s predmeti monopola in mineralnega oglja.« Glede obrtne stroke je pa dovoljena prostoročna nabava samo do višine 2000 K; kar se tiče višjih zneskov, zapade industriji. Monopol industrije, združen s kapitalom, jc s tem dobil državno sankcijo; ako ga bo pa mogoče še dalje vzdrževati v škodo pretežne večine srednjega stanu, bo pokazala bodočnost. Po ureditvi sub-misije, vsaj deloma po vzorcu mesta Draždan in konsolidiranju kredita za obrtništvo, bo rešen del vprašanja, ki ga stavi socialna politika srednjega stanu ljudskemu parlamentu. Dr. Č. Letošnje vaje graškep mmm znoro. Povelja letošnjih velikih vaj 3. armad-nega zbora so se izdala nekoliko pozneje kakor druga leta. Prvoten načrt, da bi se letos vadilo s četami, ki bi bile tako močne, kakor v vojski, so morali zelo izpre-meniti. Vaje v bataljonu in v diviziji trajajo splošno do 4. avgusta, polkove vaje do 23. avgusta. Od 24. do 26. avgusta bodo brigadne, od 27. do 31. avgusta pa di-vizijske vaje. Prve tri dni septembra bodo vaje armadnega zbora po posebnih poveljih. 11. in 12. brigada ostaneta do 7. in 8. avgusta v svojih navadnih bivališčih. V svojih navadnih garnizijah ostanejo pešpolk št. 32 do 22. avgusta, pešpolk št. 87 do 23. avgusta, bosensko - hercegovski pešpolk št. 4 do 21. avgusta, lovski bataljon št. 24 do 21. avgusta, lovski bataljon št. 11 do 20. avgusta, lovski bataljon št. 29 in prvi bataijon pešpolka št. 19 do 23. avgusta, drugi in četrti bataljon pešpolka št. 19 do 23. avgusta v Tolminu in v Čer-nici, lovski bataljoni št. 7 do 20. avgusta, ^t. 5 in 8 do 16. avgusta, št. 9 do 13. avgusta, št. 17 do 13. avgusta, št. 19 do 12. avgusta. Deželnobrambovski polki osta-pejo v svojih navadnih posadkah, in sicer deželnobrambovski polk št. 3 do 11. avgusta v Gradcu, 2 bataljona 3. domobranskega polka do 6. avgusta v Ljubnu, dež.-brambovski polk št. 26 do U. avgusta v Mariboru in v Celju, št. 5 do 11. avgusta v Pulju, deželnobrambovska polka št. 4 in 27 ostaneta v svojih poletnih bivališčih. Pešpolk št. 27 maršira od 19. do 23. avgusta čez Col in Štanjel k brigadnim vajam, ki jih ima 56. pehotna brigada od 24. do 26. avgusta pri Sežani, 55. in 11. pri Šmarju, Grosupljem in pri Velikih Blokah, 12. pehotna brigada pa pri Novi Vasi. Vaje 28. pehotne divizije se vrše od 27. do 31. avgusta med Sežano in Divačo, vaje 6. pehotne divizije pa od 27. do 29. avgusta med Velikimi Laščami in Vidmom. Dragonski polk št. 5 ostane do 15. avgusta v svojih navadnih postajah, do 25. avgusta v Lescah, do 30. avgusta v Ljubljani. Huzarski polk št. 6 od 2. do 12. avgusta v Celovcu, do 18. avgusta v Ljubljani, nato vaje. Artiljerija vadi po poveljih 3. artiljerijskega brigadnega poveljstva, in sicer gorska artiljerija do 8. avgusta v svojih postajah. Deželnobrambne brigadne vaje bodo v Šmarju in v Litiji od 24. do 26. avgusta. Dne 3. septembra bodo vaje končane. Vojaki marširajo nato dva dneva do železniških postaj, ki sc naznanijo, predno bodo vaje odtrobili. Glavne vaje za vojno streljanje ima pešpolk št. 7 dne 23. avgusta v Vezulatu, pešpolk št. 27 in 3. bataljon 47. pešpolka dne 23. avgusta v Tomasevici, pešpolk št. 32 in lovski bataljon št. 24 v Herpeljah, bosensko - hercegovski polk št. 2 in lovska bataljona št. 19 in 21 v Vezulatu, deželnobrambovska polka št, 3 in 26 na Menini planini. Zmede v Turčiji. Novo ministrstvo. Sultan je imenoval za velikega vezirja Ahmed Muktar pašo, ki je takoj začel sestavljati novo vlado. Zunanje zadeve je baje že prevzel Kjamil paša, pravosodni minister postane Husejin Hilmi paša, notranji minister Ferid paša, finančni minister Zid paša. Sodijo, da razpusti nova vlada zbornico. Baje je že več poslancev odstopilo. Vstaja v Albaniji. Na Dunaju sodijo, da je položaj jalto resen. Sedanja kriza se le reši, če se popolnoma izloči inladoturški odbor, ki se pa še upira. Če se mladoturki ne udajo, ni izključeno, da armada zopet napade Carigrad, kakor je to storila leta 1909. Sultan sam je v zvezi z mladoturki, zato je neposredno sedanja vstaja naperjena tudi proti njemu. Kako da jc položaj napet, doka-zujc poročilo, po katerem je množica sultana psovala in mil grozila, ko se je peljal po Carigradu. Sultanov oklic, v katerem je obetal, da se sestavi nepristranska vlada, položaja ni izpremenil. V Albaniji jc vse narobe. Vstaši so zasedli ceste, sejmov ni več, trgovina počiva. Albanski voditelji zahtevajo, da naj se zbornica razpusti. V Tikvišu je eksplodirala bomba. Eksplozija je napravila ogromno škodo. »Jeni Gaze-ta« objavlja poročilo valija v Janini, ki poroča, da se širi vstaja tudi v južni Albaniji. Častniki begunci so zbrali 350 mož močno četo. Dve bombi so vrgli vstaši v Skopljah na neki tovorni vlak. Stroj in trije vozovi so skočili iz tira. Izo Boljetinac je svojo armado oborožil z najmodernejšim orožjem. Pričakuje, da mu ukaže glavno poveljstvo albanske vstaje, da prodira proti Mitrovici, kjer bi se njegove čete vozile z železnico proti Carigradu. Na ravnini pri Djakovi čaka že 12.000 vstašev na povelje, da odrinejo proti Carigradu. Ro- LISTEK. Charles Dickens: Siroti na železniški progi. Poslovenil Anton Žužek. (Konec.) Oprostil sem se, ker sem ga motil. Nato je položil roko na mojo ramo ter nadaljeval: »Šest ur je menda preteklo, odkar sem videl prikazen. Takrat se je pa zgodila ona grozna nesreča na tem tiru, ki je ljudstvo še do danes ni pozabilo; in deset ur je trpelo, predno so spravili mrliče in ranjence iz predora čez prostor, kjer je stala prikazen . . .« Mene je spreletelo . . . Skušal sem se ubraniti groze, ki mi je napolnila dušo. Da je bil čudovit slučaj, sem dejal, to je gotovo; tudi je res, da je tak slučaj posebno pripraven vplivati na človeško naravo. Čuvaj je nadaljeval: »To je bilo ravno pred enim letom. Približno šest mesecev je preteklo. Komaj sem se nekoliko opomogel od strahu, ki mi ga je povzročil ta dogodek. Nekega jutra sc še ni dodobra zdanilo, ko sem stal pred svojo hišico in gledal rdečo luč nad predorom ... In kaj sem zagledal? Prav tisti strah . . .« Prenehal je ter me srepo pogledal. • Strah?« sem ponovil ... »in je zopet klical kot prvokrat?« »Ne! Bilo je popolnoma mirno.« »Ali je zopet mahal z roko?« »Ne; slonel je ob stebru svetilke in je zakrival obraz z obema rokama. Tako . . .« Pogiedal sem ga, kako je pokazal... bilo je, kakor da se je spremenil v žalujoč kip iz mramora . . . »Pa ste stopili k njemu?« sem vprašal. »Šel sem v čuvajnico in sem se vsedel, da zberem moči, ker sem čutil, da padem v omedlevico , . ., ko sem nato stopil pred vrata, je sijalo solncc in duha ni bilo več.« »A topot se ni nič primerilo?« Dvakrat, trikrat se je dotaknil s kazalcem moje rame ter vselej pokimal. »Ko jc vozil popoldanski vlak iz predora, sem videl, da jc nekdo na oni strani, kjer sem stal, mahal in klical iz okna. Bilo je ravno še dosti časa, da sem dal vlako-vodji signal, naj ustavi. Zavrl je; vlak je vozil še nekaj časa. Stekel sem k onemu oknu; žc oddaleč sem slišal jok in vzdihe; lepa mlada dama sc je vrgla v predoru iz vagona . . . Pripeljali so grozno razmesarjeno truplo v mojo čuvajnico in so jo položili na tla . . . tu . . . ravno na mestu, kjer sediva . . .« Nehote sem premaknil stol ter sc ozrl od mesta, ki ga je pokazal, nanj. »Natanko tako sc je zgodilo, kakor pripovedujem.« Nisem spravil glasu iz grla; jezik se mi je bil prisušil na nebo. Veter in brzojavna žica sta nesla povest s tesnimi, tožečimi glasovi naprej. Nadaljeval je: »Predstavljajte si, gospod, kako težko mi je moralo postati pri srcu ... in kako težko mi je, če Vam povem, da se je strah pred osmimi dnevi zopet pokazal in se odtakrat nenadoma vsak trenotek pojavi!« »Vedno blizu luči?« »Vedno pri rdeči luči nad predorom.« »Ali zopet maha z roko?« Posnemal je zopet gesto, s podvojeno strastjo in silo . . . Proč! Proč! Spota! Nato je pristavil: »Nikjer nc najdem miru pred strahom! Minuto za minuto me kliče z glasom, v katerem se zrcali smrtni strah: »llola! Vi tam! Vi tam doli! Pozor, pozor!« nato mi namiguje in zvoni s signalnim zvonom.« »Včeraj zvečer, ko sem bil tukaj in ste hodili pred vrata, tudi? Ne?« »Da, dvakrat!« »No, glejte,« sem vzkiknil, kako Vas moti domišljija! Včeraj nisem obrnil oči od signalnega zvona in sem skrbno pazil, če bom slišal signal . . ., in včeraj se zvon ni zganil, dokler sem bil tukaj! Nato lahko prisežem! Ne, in tudi drugikrat nikoli! Razven takrat, ko so zvonili iz postaje, s katero ste zvezani.« Zmajal je z glavo. »Kar se tega tiče, gospod, se nisem nikdar motil. Če zvoni strah, je to vse drugače, kot če zvone iz postaje . . ., to zvoni v nenavadnih treslajih . . ., drgetaje, tožeče, proseče . . ., zvon se tudi ne premika, vsaj tako ne, da bi z očesom opazil . . . Tudi se ne čudim, če niste slišali zvonenja; a jaz sem čul . . .« »In ko ste pogledali ven, se Vam jc zdelo, da je strah zopet tu?« »Ne samo zdelo . . ., strah je bil tu, resnično je bil tu!« »Obakrat?« »Obakrat!« »Ali marate sedajle z menoj pred vrata, da pogledava, če je strah tukaj?« Grizel je spodnjo ustnico, kakor da mu moja zahteva ni všeč; ampak vstal je vseeno. Odprl sent vrata in stopil na stop-njico, dočim je sam ostal na pragu. Tam je gorela umazanordeča luč; tam je zijal črni predor; tam so strmele visoke stene nakvišku in čez ozki trak neba, ki ga niso mogle zapreti, so plavale blesteče zvezde. »Ali kaj vidite?« Tako sem vprašal in skrbno opazovat njegov obraz; oči so mu skoro slopile iz jamic . . . dovi iz Srednje Albanije so že tudi zbrani in čakajo povelja za prodiranje. Malisori so se združili ob severnem obrežju Skadr-skega jezera in prodirajo proti Skadru. Oboroženi so z najmodernejšim orožjem in imajo tudi topove. Vstaši v vilajetu Janina zahtevajo, da naj prodirajo Albanci proti Carigradu. Vstaši preganjajo turške uradnike. Albanska vstaška armada šteje že 80.000 vstašev. Vojaki skopeljskega ar-madnega zbora zahtevajo, da naj se zbornica razpusti in groze, da napadejo Carigrad, če se to ne zgodi. Deželni zoor Kranjski. S e j a d n e 2 3. j u 1 i j a 1 9 1 2. Deželni glavar dr. Šusteršič oLvo-ri sejo ob pol 11. uri dopoldne. Naznani, da je baron dr. Sch\ve-g e 1 odložil mandat. Okrajno sodišče naznanja, tla se je kazensko postopanje zoper poslanca Drobnica in T u r k a ustavilo, zahteva se pa izročitev poslanca dr. Tavčarja. (Dr. Tavčar: To pa ne l»o zastaralo! --• Občna veselost.) Poslanec P c r h a v c je izstopil iz šolskega odseka, nadomestna volitev se bo vršila koncem seje. Deželni glavar naznani, da so se vložile sledeče INTERPELACIJE, SAMOSTALNI TER NUJNI PREDLOGI: Poslanec Lavrenčič in tovariši Interpelirajo tako deželnega glavarja kakor deželnega predsednika, ali jima je z ozirom na atentate, ki sc zadnji čas pogosto in premišljeno izvršujejo na c. in kr. p r a h a r n e te r m u-ti i c i j s k a skladišča in z ozirom na to, da je občinski zastop kamniški v skrbi za varnost oseb in imetja ter prometa tujcev od vojaških oblasti zahteval primerno zastraženje ondotne praharne z vojaki, znano, kako nezadostno je c. in kr. praharna v Kamniku zastražena in sta li pripravljena akcijo mestnega občinskega zastopa kamniškega na pristojnih mestih z vsemi močmi podpirati, zlasti pa opo-Eoriti c. in kr. vojno ministrstvo, kako silna in nujna je ta zadeva? Poslanci Jaklič, Vehovec, dr. Pegan, dr. Lampe, Košak, Bartol in tovariši interpelirajo z ozirom na točo, ki je dne 14. julija pobila vse poljske pridelke v občinah Ambrus, Struge, Zvirče, Poloni, Kuhendorf in Tiefen-thal, deželnega predsednika, ali hoče vse potrebno ukreniti, »da se bo škoda pravilno cenila in se izposlovala izdatna podpora iz državnih sredstev. Poslanec Vehovec in tovariši predlagajo, naj sc za ž u ž c m b c r š k i sodni okraj ustanovi mesto d e-že1n e g a živinozdravnika s sedežem v Žužemberku. Poslanci Bartol, Jaklič, dr. Pegan in tovariši interpelirajo glede na mnoge n e d o s t a t n o s t i pri pregledovanju živine deželnega predsednika, naj deželna vlada okrožnemu živinozdravniku v sodnem okraju Ribnica dovoli ogledovanje živine pri prfejemu in oddaji živine na postajah Ribnica, Velike Lašče in Dobre-poljc. Posl. D i m n i k in tov. interpelirajo z ozirom na to, da je okrajno glavarstvo v Ljubljani kl jub veljavni pritožbi zoper izvolitev Josipa Seidla za Župana v Spodnji Šiški istega zapriseglo, kar je nezakonito, deželnega predsednika, ali mu jc to protipo-stavno postopanje okrajnega glavarstva znano in hoče li glavarstvo primerno poučiti, da se v prihodnje kaj takega ne pripeti. Dr. T r i 11 e r je vložil interpelacijo na deželnega predsednika glede določitve odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani in glede preganjanja c. kr. uradnikov za-radi udeležbe pri shodu zaupnikov narodno - napredne stranke v Ljubljani; poslanec Novak vprašuje, zakaj se še ni izplačala 25r/o d o k 1 a d a u č i -teljstvu in v zadevi afere Ribnika r j c v c ; poslanec G a n g 1 interpe-lira deželnega predsednika zaradi ustanovitve potrebne ekspoziture okrajnega glavarstva v Idriji. Posl. Piber je vložil nujni predlog, naj se deželnemu odboru naroči, da provizorično ustanovi dogovorno z drugimi v pospeševanje tujskega prometa poklicanimi faktorji zavod za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Posl. dr. L a m p e jc vložil sledeči nujni predlog: Deželnemu odboru sc naroča, da vse potrebno ukrene v varstvo in p r o s p e h kmetijskega zadružništva, zlasti posojilništva in sc mu dajo v ta namen potrebna pooblastila. Predlog naj se odkaže posebnemu odseku 6 članov. Deželni glavar izroči interpelacije tozadevnim odsekom, oziroma deželnc-nerau predsedniku. OBLJUBA POSLANCA KARLA DERMASTIA. Novoizvoljeni poslanec kmečkih občin Karel D e r in a s t i a položi običajno obljubo v roke deželnega glavarja. (Dobro-klici pri poslancih S. L. S.) NADOMESTNA VOLITEV DEŽELNEGA POSLANCA OKRAJA ČENOMELJ-METLIKA. Deželni odbor (referent dr. Pegan) poroča deželnemu zboru: Z razglasom z dne 24. januarja 1. 1912., št. 264/pr., je c. kr. deželni predsednik določil nadomestno volitev deželnega poslanca iz volilnega razreda kmetskih občin v volivnem okraju Črnomelj—Metlika namesto odstopivšega poslanca g. c. kr. dvornega svetnika v p. Franc pl. Šukljeta na dan li. marca 1912 v postavno določenih volivnlh okrajih. Iz volilnih spisov, katere jc z dopisom z dne 20. marca t. 1. št. 809/pi1., semkaj poslalo c. kr. deželno predsedstvo, je razvidno, da je bilo pri volitvi oddanih 2538 glasov, od teh 27 neveljavnih; nadpolovična večina veljavnih glasov znaša potemtakem 1256. Od oddanih veljavnih glasov so dobili gg. Karel Dermastia 1344, Julij Mazelle 1113.. Alojzij Mihelčič 53 in Karel Mul-ler en glas. Izvoljen jc bil torej za poslanica z nadpolovično večino glasov g. Karel Dermastia. učitelj na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Ker proti veljavnosti izvršene volitve ni nobenih pomislekov, predlaga deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Izvolitev g. Karla Dermastia za deželnega poslanca volilnega razreda kmetskih občin v volilnem okraju Črnomelj—Metlika sc spozna za veljavno. Se odstopi verifikacij ske-in u odseku. POKOPALIŠČNE PRISTOJBINE V POSTOJNI. Poslanec dr. Žitnik predlaga, naj se ta zadeva takoj v zbornici obravnava. — Sprejeto. Deželni odbor (referent dr. Pegan) predlaga glede na pobiranje pokopališčnih pristojbin v Postojni od strani ondotnega mestnega zastopa, naj deželni zbor sklene sledeče pristojbine: za navadne po-vrstne grobove za odrasle 3 K, za otroka do deset let 2 K, izvzemši ubožce, za obnovitev povrstnega in izbranega groba vsakih deset let 40 K, oziroma 20 K, za odbrane rodbinske grobove 40 K, oziroma 20 K, pristojbina za kopanje jame 4 K, oziroma 3 K, za porabo mrtvašnice za ne-okinčan oder 5 K, za okinčan 10 K, izvzemši okužene mrliče in porabo v svrho zdravstvene policijske in sodne obdukcije, za mrliškega čuvaja 5 K, za zidane rodbinske rakve (stavbni prostor) za domače 500 kron, za tujce 1000 K, za prenos in pokop mrliča iz javne bolnice na pokopališče za vsakega pogrebca 4 K, za pomoč pri raz-telesenju, izvzemši policijsko in sodno obdukcijo, za vsakega pomagača 4 K, za pomoč pri izkopavanju, izvzemši obdukcije, za vsakega pomagača 5 K. Temu sklepu jc izposlovati Najvišje potrjenje. Sprejeto. PRELOŽITEV OKRAJNE CESTE TROJANA-ZAGORJE. Poslanec Vehovec predlaga, naj se ta zadeva takoj obravnava. — Sprejeto. Deželni odbor (referent dr. Lampe) poroča: Na okrajni cesti Trojana—Zagorje so pri Zagorju izredne strmine, ki ovirajo ves promet in jako vplivajo na ondotne gospodarske koristi. Da sc odpravi ta prometna ovira, je okrajni cestni odbor v Liliji sklenil preložiti okrajno cesto na tej delni progi in je poskrbel, da so sc izdelali do-tični načrti, ki jih je deželni stavbni urad pregledal in presodil na licu mesta ter spoznal za pripravne. Po tem zasnutku znaša dolžina proge, ki jo je preložiti, 923 metrov in potrebščina pri 5 m cestne šir-jave z vsemi napravami vred 21.500 kron. K tem stroškom je deželni odbor dovolil 33% deželnega prispevka, potem ko se je okrajni cestni odbor v seji dne 17. junija t. 1. zavezal poplačati ostalo potrebščino in zgrajeno cesto vzdrževati v dobrem stanu. Pri obravnavi, ki sc je vršila dne 10. aprila t. 1. zaradi odkupa za preložitev ceste potrebnega sveta, so zahtevali posestniki dotičnih parcel tolike cene, da jih deželni odbor ni mogel potrditi ter je moral skleniti, pridobiti potrebni svet z razlastitvijo. Da bo moči izposlovati razlastil-no postopanje, izvoli visoki deželni zbor na podstavi § 22., točka 1. zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, skleniti: 1. Okrajna cesta Trojana—Zagorje se preloži na 923 m dolgi delni progi pri Zagorju. 2. Zakonski načrt za preložitev okrajne ceste Trojana—Zagorje na delni progi pri Zagorju se odobri. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj ukrene, da se predloži ta zakonski načrt v Najvišjo potrditev. Sprejeto. POROČILI DEŽELNEGA ODBORA GLEDE VOLONTERKE DEŽELNEGA MUZEJA DR. PHIL. ANE SCHIFFRER IN GLEDE LETNEGA POROČILA. Poročili deželnega odbora za spre-gledanje prekoračenja normalne starosti volonterke deželnega muzeja dr. pilil. Ane »Ne,« je odgovoril, »nič ni!« Resnično,« sem dejal. Zopet sva stopila v malo čuvajnico, taprla. sva vrata in sedla. Jaz sem premišljal, kako naj izrabim to ugodno priliko, da ga spreobrnem, a on je nadaljeval pomenek, kakor da je samoposebi umevno, pogovarjati se naprej. »Vi razumete, gospod,« je rekel, »da me grozno muči vprašanje: kaj pomeni strah?« Odgovoril sem, da midva šc vedno tiisva popolnoma gotova, če je to res strah. Menda ni slišal moje opazke; strmel fe v ogenj; le poredko sta se srečala na-ina pogleda. Zakaj me strah opozarja, svari? Kakšna nesreča mi preti? In kje in odkod? Da, ravno na progi! To je gotovo! Gospod, pričakujem zopet veliko nesrečo. Če je kdo kaj takega dvakrat doživel, v tretje ne bo dvomil. To stoji: zame je to grozna muka! Zakaj me usoda tako strašno tepe? Kako naj si revež pomagam? Obrisal si je z robcem potne kaplje s čela. -Če naznanim nevarnost, ne morem navesti vzrokov zatol« je nadaljeval. »To bi bilo zame nerodno in pomagano bi ne bilo nič. Mogoče bodo mislili, da sem znorel. Seve, tako bi se zgodilo in težko drugače. Naznanim: Nevarnost! Pozor!« Odgovor: »Kakšna nevarnost? Kje?« Naznanim: "Ne vem! A pozor, pozor!- — Odstavili bi me!« Smilil se mi je; to je bila duševna muka človeka, ki ve, da je odgovoren za človeško življenje, pa ne pozna načina in narave te odgovornosti. /Ko je stala postava prvikrat pod rdečo lučjo,« je nadaljeval in si gladil v mrzličnem strahu lase s čela in s senc, »zakaj mi ni vsaj povedala, kje se zgodi nesreča, če je bila že neizogibna? Zakaj mi ni povedala, kako bi sc preprečila, če se je mogla preprečiti? Ko je drugič zakrivala obraz z rokami, zakaj ni rajši rekla: »Da-ina mora umreti! Skrbi, da ostane doma!« Pa zakaj mi ne pokaže in pove vsaj človeka, ki bi mi verjel; ker, kaj veljam jaz sam, reven čuvaj na samotni progi?« Sedaj mi je poslalo jasno, da ga moram pomiriti zaradi njega samega in zaradi javnosti. Rekel sem mu: več kakor svojo dolžnost ne more nihče storiti, naj je tudi njemu v tolažbo, znati, kaj je njegova dolžnost, če tudi so dogodki, ki se pripete pri izpolnovanju te dolžnosti, s sedmerimi pečati zapečatena knjiga. Tako sem več opravil, kakor preje, ko sem ga hotel prepričati o neresničnosti prikazni. Pomiril se je; pozno v noč je imel več opravka na progi in okrog druge ure sem se poslovil. Rad bi ostal čez noč v čuvajnici. Prosil sem ga, toda o tem ni maral ničesar slišati. Da bi naznanil stvar njegovim predstojnikom? Ne, tega ne smem; ne bilo bi lepo. Tako se mi je zdelo edino pravo: nikomur praviti ali ga pa spremiti k najboljšemu zdravniku v kraju, da preišče niegovo duševno slanie. Kakor mi ie oo- vedal, bo vso prihodnjo noč prost. Kmalu po solnčnem zahodu da odide in da šele zjutraj pri belem dnevu nastopi službo. Naznanil se mu, kdaj ga obiščem. Bil je nenavadno lep večer, ki sva si ga izbrala za sestanek, in zato sem sc odpravil zgodaj od doma. Solnce še ni zašlo, ko sem stopal po polju v bližini kamenite steze. Nameraval sem se še eno uro sprehajati, ker bi potem ravno ob pravem času dospel k čuvajnici nazaj. Šc prej sem pa stopil na rob in z onega mesta, kjer sem prvič stal, mehanično pogledal v globočino. Ne morem vam popisati, kaj sem občutil, ko sem zagledal pred predorom moža, ki si je z levico senčil oči in z desno mahal na vse pretege! Brezmejna groza me je navdala; a izginila je, ko sem v trenotku opazil, da to ni strah, marveč pravi človek in da sloji nedaleč proč peščica ljudi. Rdeča luč še ni bila užgana; ob njenem stebru je bil postavljen iz lesa in platna mal šator, ki ga preje nisem nikdar videl. Šator ni bil večji od postelje. Zdelo se mi je, da sc je morala pripetiti nesreča, in stekel sem, kar se je dalo navzdol. »Kaj se je vendar zgodilo?« sem vprašal može. »Čuvaj se je zjutraj ponesrečil.« •-Pa ne ta, ki je bil tu v hišici nastavljen?« »Da, ta!« »Ta, ki sem se z njim pred par dnevi seznanil?« »Če sta bila znanca, ga gotovo spoz- Schiffrer v svrho eventualnega namešče-nja v deželni službi in glede letnega poročila se odkažeta prvo personalnemu, drugo upravnemu odseku. CESTA ŽIRI —ROVTE. Poslanec K o b i predlaga, naj se ta zadeva takoj v plenumu reši. — Sprejeto. Deželni odbor (referent dr. Lampe) poroča: Da bi imela občina Žiri ugodnejšo zvezo z železnično postajo v Logatcu, se je zasnovala ob potoku Sori cestna proga, ki se začenja v Žirčh, drži tik Sop6tovega mlina in se shaja pri Popitu z že zgrajeno okrajno cesto do Rovt in Logatca. Na prošnjo idrijskega okrajnega cestnega odbora in drugih udeležencev je deželni odbor izdelal za delno progo Sopotov mlin— Popit alternativen načrt, po katerem se proga cepi pri Sopotovem mlinu in drži čez Zajele v Rovte, kjer se strne z obstoječo okrajno cesto. Ker je ta 3885 m dolga in na 71.000 K proračunjena varijanta za prehodni promet na vsej cestni progi in glede strmine veliko ugodnejša proti prej nameravani, 1994 m dolgi in na 24.000 K proračunjeni delni progi, je deželni odbot pritrdil alternativnemu načrtu in dovolil za njega izvršitev deželno podporo. Kei bi pa vsled zgradnje varijante od Sopoto* vega mlina čez Zajele bile brez vsakršne zveze s prometno cesto tiste hiše, ki leže ob spočetka projektirani delni progi, je vi-soki deželni zbor sklenil v XI. seji dne 22. februarja 1912. 1., da je z varijanto Sopotov mlin — Zajele izdelati tudi cestnc zvezo Sopotov mlin—Popit. Idrijski okrajni cestni odbor, ki poplača stroške za vse zgradbe, je v seji z dne 29. maja t. 1. odklonil gradnjo okrajne ceste od Sopoto-vega mlina do Popita in izrekel, da izdela samo varijanto od Sopčtovega mlina če2 Zajele do Rovt. Z ozirom na to, da okrajni cestni odbor v Idriji odklanja napravo delne proge Sopotov mlin — Popit, bo stvai deželnega odbora, zaradi naprave primerne zveze med novo projektovano in do Popita že napravljeno okrajno cesto z vsemi interesenti znova obravnavati in potem na podlagi tozadevnega uspeha primerno ukreniti. Z ozirom na to, da delajc posestniki parcel težave pri odkupu sveta, ki je potreben za gradnjo varijante Sopotov mlin—Zajele, ter stikajo odkup tega sveta z istočasno izpeljavo delne proge Sopotov mlin—Popit, izvoli visoki deželni zbor skleniti na podstavi § 22., točka 1. zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak, št. 17: 1. Okrajna cesta Žiri — Rovte sc zgradi v končni progi po alternativnem načrtu od Sopotovega mlina čez Zajele 2. Priloženi zakonski načrt o zgradnji vari-jante od Sopotovega mlina čez Zajele se odobri. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj ukrene, da se ta zakonski načrt predloži v Najvišjo potrditev. Sprejeto. DEŽELNE HIDROELEKTRIČNE NAPRAVE. Posl. K o b i predlaga, naj se izvoli poseben odsek 6 članov,. da to zadevo pretresa, Posl. baron Apfaltrern predlaga odsek 10 članov. Posl. Kobi se akomodira slednjemu predlogu. Sprejeto. — Odsek se bo izvolil koncem seje. Poročilo deželnega odbora, kakor je tiskano, se glasi: Meritve in načrti ob Savi so dovršeni od Dovjega, oziroma od Bohinjskega jezera do Čateža pri Brežicah, potem ob Završ- nate,« je odvrnil mož, ki je z mano govoril, privzdignil čepico in odgrnil tkanino, »ker njegov obraz je poln miru.« »O, revež!« sem vzkliknil, >pa kako se je to zgodilo? Kaj sc mu je pripetilo?« sem se obrnil od enega do drugega in mali šator se je zgrni! nad njim. »Povozili so ga ... lokomotiva ... Bolj vestnega čuvaja ni bilo na celem Angleškem! Kako se jc zgodilo? No, stal je na progi; zdanilo se je popolnoma; ugasni! je svetilko in obstal s hrbtom proti predoru. Lokomotiva ga je vrgla na tla,., v trenotku, ko je prišla iz predora. Tam-le stoji strojevodja; ravno nam je pokazal, kako je bilo. Še gospodu pokaži, Tom!« Mož v raskavi, temni obleki je stopil zopet pred vhod v predor, »Ko sem pripeljal iz ovinka v predoru,« je začel, »sem ga zapazil na koncu predora, prav kakor na dnu daljnogleda. Da bi zavrl, je bilo prepozno. Sicer sem pa vedel, da je zelo previden in pameten-Ker ni slišal mojega žvižganja, sem zavpil nanj, kolikor sein mogel...« »Pa kako ste zavpili?« »Hola ! Vi tam ! Vi tam doli I Pozor, pozor! Stran! Jezus, stran!« Vztrepelal sem------— Gospod, to jc bil grozen trenotek rjul sem venomer; zakril sem z roko oči da ne bi nič videl, z drugo sem mahal krog sebe, kolikor so mi dale moči... Pa vse zastonj,,, vse zastonj!« niči od izvira pa do izliva njenega, "dalje so dokončane tudi preiskave glede Ljubljanice, opraviti je torej samo še merjenje za uporabo Krke, Kolpe, Sore itd, O Savi je izdelanih že več načrtov, nekaj pa se jih še izgotavlja. Izvršila se je tudi za Završnico splošna študija glede njene skupne vodne sile in napravil glede njenega dolenjega toka podroben načrt. Tudi za uporabo vodne sile reke Ljubljanice v Ljubljani se je izdelal po zmislu sklepa deželnega zbora z dne 14, oktobra 1909. 1, splošen načrt, ki se pa primerno predeluje, ker se bo vsled ukrepa komisije za osuševanje Barja zatvornica v Ljubljanici postavila na drugem mestu, nego je bilo izprva nameravano. Sava. 1. Najprej je omeniti načrt za uporabo vodne sile med Radovljico in Globokim. Deželni odbor je predložil ta načrt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici in ga s c. kr. upravo državnih železnic zaprosil vodnopravnega dovoljenja. Komisijska krajevna obravnava dne 27., 28. in 29. septembra 1911. 1. se je izvršila brez kakega ugovora, koncesija pa še ni izdana, 2. Dalje je navesti tristopni načrt za uporabo Save med Kranjem in Medvodami. Predložil se je letos spomladi c. kr. okrajnima glavarstvoma v Ljubljani in Kranju. Ker je načrt v navskrižju z načrtoma Tomaža Pavšlerja v Kranju in delniške družbe Leykam — Vevče v Medvodah in v Verju, se vrši sedaj vodnopravno konkurenčno postopanje. Tomaž Pavšler je sicer ponudil deželnemu odboru obe svoji vodnopravni koncesiji za uporabo Save pri Otočah in pri Bregu, ponudba pa se ni mogla sprejeti, ker se ti koncesiji iz za-sebnopravnih razlogov ne dasta izvršiti, ne glede na zahtevano odkupnino, ki bi bila predraga celo za popolnoma urejeno koncesijo. Tudi delniška družba Leykam— Vevče je ponudila deželi 1. 1910., ko ji je pogorela papirnica v Verju, svoje vodne pravice na Savi. Dotična pogajanja so bila brezuspešna, ker je družba zahtevala previsoko kupnino in nikakor ni hotela popustiti. 3. Dalje sc je zasnoval splošen načrt za uporabo savske vodne sile med Verne-kom in Ponovičem pri Litiji. Uvodna komisijska obravnava, ki jo je dne 28. maja t. 1. opravila c. kr. deželna vlada, se je izvršila brez kakega ugovora, podrobni načrt se torej lahko takoj izdela. 4. Naposled je c. kr. deželna vlada opravila dne 10. maja t. 1, komisijo tudi o načrtu za uporabo vodne sile med Prusni-kom in Savo nasproti Trbovljam. Tudi temu načrtu sc v javnem oziru ni ugovarjalo, vendar je v nasprotju z nekim načrtom trboveljske premogovniške družbe. Da se izlepa poravna to navskrižje, se pogajata deželni odbor in imenovana družba. Završnica. Glede Završnice se je omenila koncesija inženirja Jakoba Tobella že v poročilu XXXII. seje z dne 28. oktobra 1910. 1. Ker je vodna moč Završnice ena najjačjih na Gorenjskem, ni smel deželni odbor biti »'nemaren za nje pridobitev ter je pregovoril inženirja Tobella, da je proti odškodnini odstopil od svoje koncesije. Istočasne obravnave s posestniki gonilnih naprav in zemljiškimi lastniki ob Završnici so tudi imele ugoden uspeh, in na ta način je deželni odbor mogel v zmislu sklepa deželnega zbora v XXXII. seji z dne 28. oktobra 1910. 1., točka 4., v začetku julija 1911. 1. odrediti silotvorno napravo na Završnici. Za uporabo moči vpoštevni strmec Završnice znaša okroglo 450 m. Najkoristnejše bi ga bilo udelati v treh stopnjah, izmed teh pa bi bilo najbolj vpoštevati spodnjo stopnjo s 162 m strmca. Srednja silo-tvornost te stopnje znaša 1150 konjskih moči, zviša pa se začasno lahko do 4000 k. s. Vsi stroški za to najbolj vpoštevano silotvorno napravo so proračunjeni z izdatki za odkup obstoječih vodnih pravic in pa potrebnega sveta, toda brez električnega daljnovoda, na okroglo 1'6 milijona kron, pri prvi, le deloma izvršeni udelavi bi pa znašali samo 1*2 milijona kron. Da bi deželni odbor dobil kar najtrdnejšo podlago dozdevnim stroškom, zlasti za Završnico odvajajoči rov, — to je pri proračunu najnegotovejši del naprave —, je sklenil v začetku avgusta meseca 1. 1911., napraviti poskusne, rove v lastni upravi po Drojektni tvrdki > Brata Redlich in Berger«. Poskusi so bili zadovoljivi in so dokazali, 3a bodo sigurno zadostovali stavbni stroški, ki so se za to proračunili na podstavi neugodnih gorskih razmer. Po dokončanih poskusnih rovih sc s poslovnega stališča nikakor ni videlo primerno ustaviti delo, temveč jc kazalo, porabiti zimo 1911/12 v to, da se rov sam izdela. Deželni odbor se torej ni obotavljal dodelati rov, ki je bil srečno brez težav prebit dne 31. marca t, 1. Nadaljnje delo je potem bilo obzidavanje, oziroma ometanje rova s cementno malto itd. Za završniško siiotvorno napravo doslej narasli oziroma izdani stroški znašajo: a) za odkupljene vodne pravice in zemlji- šča z vsemi pogodbenimi izdatki oftroglo 244.036 K 89 vin., b) za napravo rova in dotičnih postranskih del okroglo 80.902 K 74 vin., skupaj 324.939 K 63 vin. Na podstavi dosedanjega proračuna za to silotvorno napravo je računati stavbne stroške za eno konjsko moč na okroglo 1000 K, kateri znesek se z ozirom na previdno sestavljeni proračun nikakor ne bo prekoračil pri dovršitvi vse naprave, temveč znatno zmanjšal. Kako zanesljivo je osnovan proračun, kaže žc pri rovu zadobljena izkušnja, kjer znašajo dejanski stroški okroglo 110.000 K proti proračunjeni vsoti 178.000 K. Hidromehanični in električni del naprave se bo letos jeseni oddal po javnem natečajnem razpisu in spomladi leta 1913. montiral, tako da bodo na Gorenjskem, če bo delo napredovalo brez ovir, utegnili že ob pričetku poleten-ske dobe leta 1913. imeti elektriko. Seveda je to mogoče le, ako ima deželni odbor glede potrebnih del, osobja itd. primerna pooblastila. Tako otvorjeni vir električne energije daje povod, da se lotimo sedaj tudi vprašanja o elektrificiranju železnic na Kranjskem. Deželni odbor se je glede tega že obrnil do c. kr. železniškega ministrstva in poudaril to dejstvo, da bi bila zlasti železnična proga Trbiž — Ljubljana spričo velikega krajevnega prometa in kot zvezna železnica med tremi glavnimi progami (Dunaj — Trst, državna in južna železnica in Dunaj — Ponteba) jako prikladna za električni obrat, ne glede na koristi, ki bi jih električna vršba do-nesla tujskemu prometu na Gorenjskem z vsemi svojimi ugodnostmi. Zadeva se bo v kratkem pospešila, ker se skoraj sklene splošna pogodba s c. k r. upravo državnih železnic za dobavo električnega toka. Da si deželni odbor pridobi kar največ izkušenj o udelovanju vodnih sil, je konec maja meseca leta 1911. sklenil, poslati nekaj oseb vgornjo Italijo, kjer so se v zadnjem desetletju posebno na tem torišču izvršile čudovite naprave. Na učnem potovanju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki c. kr. uprave državnih železnic, so videli odposlanci deset največjih silo-tvornih vodnih naprav italijanskih in imeli tudi priliko, ogledati si nekaj železnic z električnim obratom. Vse, kar so videli odposlanci, jim je natanko razjasnilo, kako blagovito vpliva na široko osnovana uporaba vodnih sil na splošnost in ljudsko blaginjo, deželni odbor pa je podkrepilo v zavesti, da je nje» gova akcija brezpogojno potrebno sredstvo za gospodarsko povzdigo in kulturni razvoj dežele Kranjske. Deželni odbor si je pač v svesti, da se dežela ne more mahoma tako razviti, da nameravane deželne električne naprave ne bodo morebiti prva obrtna leta donašale neposredno dobička, da bo morda nekaj časa potreba doplače-vati v pokritje obratnih stroškov. Toda ob razmerah, kakršne so dandanes, ni dvoma, da se bodo prej ali slej naprave, ki se bodo polagoma zgradile, popolnoma izrabljale in potem gotovo izplačale. Ker je potreba rabilce toka iz završ-niške elektrarne pravočasno obvestiti o cenah, ki jih bo plačevati, se že izdeluje dotični tokovni tarif. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Podano poročilo se vzame na znanje. 2. Deželni odbor se pooblasti, da dogradi završniško silotvorno napravo in ukrene vse, kar je potrebno, da se čimpreje spravi v obrat. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj nadaljuje akcijo za uporabo kranjskih vodnih sil kar najenergičneje in odredi vse, kar bi moglo to uporabo kar čimpreje uresničiti. VODOVOD ZA OBČINE BLED, ZGORNJE GORJE IN RIBNO. Posl. P i b e r predlaga, da se ta zadeva takoj reši. — Sprejeto. Deželni odbor (referent dr. Lampe) izvaja, kako je vodovod za te letoviške kraje nujno potreben, opozarja na nekatere tež-koče, ki so se pojavile, izraža upanje, da se bodo kmalu rešile, in poroča: Občine Bled, Zgornje Gorje in Ribno so si po tvrdki G. Rumpel preskrbele načrt skupnega vodovoda iz studenca Zmrzlik. Ta načrt je dal deželni odbor po svojem stavbnem uradu pregledati in dopolniti ter ga je nato predložil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici s prošnjo za vodopravno dovoljenje. Z razsodbo imenovanega okrajnega glavarstva z dne 14. januarja 1912, št. 861, je bilo to vodovodno podjetje načeloma dovoljeno. Stroške projektovanega vodovoda je deželni stavbni urad proračunil na 650.000 kron. Dasi obravnave za financiranje podjetja še niso končane, vendar predlaga deželni odbor, da bo mogoče ta važni projekt kar najpreje realizirati, že sedaj načrt dotičnega zakona s predlogom, da ga visoki deželni zbor blagovoli ustavno odobriti, obenem pa pooblastiti deželni odbor, da sme na načrtu zakona pred predložitvijo v Najvišjo sankcijo izvršiti vse izpre- membe, ki se bodo po končanih' obravnavah izkazale potrebne. Zakonski načrt določa: V pokritje stroškov v znesku 650.000 kron prispevajo: 1. Državni melijoracijski zaklad s pridržkom ustavne odobritve s 40% prispevkom do najvišjega zneska 260.000 K; 2. deželni melijoracijski zaklad s 30% prispevkom v najvišjem znesku 195.000 K; 3. udeležne občine s 30% skladnim prispevkom v znesku 195.000 K. Prispevek pod 3 porazdeli deželni odbor med prizadete občine, in sicer na podlagi predpisa direktnih davkov brez osebne dohodnine, ako se občine same ne zedinijo za drugačen ključ porazdelitve. Sprejeto. MILOŠČINA ŽENI IN OTROKOM BIV-ŠEGA UČITELJA IVANA POSNIKA. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi miloščine ženi in otrokom bivšega učitelja Ivana Posnika se na predlog poslanca Ravnikarja takoj obravnava. Dr. Zaje kot. referent deželnega odbora predlaga, da se sprejme predlog deželnega odbora, da se namreč pripozna ženi letnih 600 K, kakor tudi vsakemu otroku letnih 100 Iv do 20. leta, učitelju Posniku pa začasno pusti penzija. Dr. Krek enkrat za vselej prosi, naj se take osebne stvari obravnavajo vedno v tajni seji. — Deželni glavar odgovori, da vsak poslanec lahko predlaga tajno sejo, kadar hoče. — Dr. Krek odgovori, da je tajna seja brezpomembna, ko je že objavljeno tiskano poročilo. — Deželni glavar odgovori, da mora deželni odbor tudi o takih stvareh žalibog napravljati tiskano poročilo. Sprejme se nato predlog deželnega odbora. ZAKON O ŠOLSKEM NADZORSTVU. Deželni odbor (referent dr. Zajec) predlaga, naj se zakonski načrt o šolskem nadzorstvu z ozirom na to, da se okrajni šolski nadzorniki prevzamejo v vladno službo, v nekaterih točkah temu primerno izpremeni, oziroma izpopolni. To poročilo se odkaže šolskemu odseku. PRISTAVA NA ROBEŽU, Poročilo deželnega odbora v zadevi pristave za vzrejo mladih bikov na Robežu se izroči upravnemu odseku. VOLITVE V ODSEKE. V šolski odsek se namesto od-stopivšega poslanca Perhavca izvoli poslanec D e r m a s t i a. V posebni odsek za h i d r o e 1 e k-trične centrale se izvolijo: dr. Lampe, Piber, Kobi, Pogačnik, Demšar, Jarc, dr. Tavčar, Apfaltrern, dr. Eger, Lenarčič. PREDLOG DR. LAMPETA GLEDE ZADRUŽNIŠTVA. Deželni glavar postavi na dnevni red nujni predlog dr. Lampe ta in tovarišev glede zadružništva, ki smo ga že uvodoma na tozadevnem mestu, navedli in da besedo predlagavcu. Dr. Lampe izvaja: Najvažnejši faktor v gospodarskem razvoju naše dežele je zadružništvo. Ono je dalo najmočnejši impulz za gospodarski napredek Kranjske. Naša naloga je, da gledamo, da se zaupanje ljudstva vanj ne omaje, in skrbimo, da uživa potrebni kredit. Danes imamo svetovno denarno krizo. Velebanke sesajo vase denar in pritegnejo k sebi celo denar malih ljudi, ker nujajo višje obresti. S tem sc odtegujejo vloge tudi zdravim zadrugam. Potem pa stojimo v dobi, ko se šele začenjajo čutiti posledice nepremišljenega snovanja marsikaterih denarnih zavodov. Ne navajam ničesar drugega kakor že izvršena fakta, ker stojim na stališču, da si v denarnih zadevah medsebojno ne smemo škodovati (Dobro- in Prav-klici!). Polom Glavne posojilnice, trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, zadeva Agro-Merkurja, Kočevske posojilnice bodo marsikateri denarni zavod spravile iz ravnotežja i,n omajali zaupanje ljudstva v zadružništvo sploh. Namen mojega predloga ni kako nezdravo stvar sanirati, tudi ne naložiti nam kako breme, ampak le ta, da ljudstvo cele dežele spozna, da deželni zastop pazno zasleduje razvoj zadružništva, oziroma posojilnic in hranilnic in je pripravljen dati zadružništvu vse potrebno materielno in mo-ralično zaslombo. Sicer smo že podoben predlog sprejeli, ampak treba je z ozirom na sedanjo denarno krizo in posledice nekaterih nezdravih pojavov novega sklepa, da pokažemo, da se zdravemu zadružništvu ni treba ničesar bati. Predlagam, da se nujnost predloga sprejme in izvoli poseben odsek šestih članov, da ta predlog pretresa. Nujnost se sprejme, islolako predlog, naj se odsek izvoli. Zbornica izvoli na to v ta; odsek" člane: dr. Lampe, Dermastia, dr. Pe-» gan, Lavrenčič, dr. Novak, Margheri. Glavar prekine sejo v svrho kon-stitucije odsekov za pet minut. Za načelnika odseka za hidroelek* trične centrale je izvoljen posl. Po« g ač n i k , za podnačelnika dr. Tavčar. Za načelnika odseka za zadružništvo je izvoljen dr. P e g a n , za podnačelnika grof Margheri. Deželni glavar zaključi sejo in naznani, da se vrši prihodnja seja ju-4 tri, dne 24. julija, ob 10. uri dopoldne. Cenik deželne elektrarne. Deželni odbor je sklenil cenik za; deželno elektrarno. Ker se že trasira daljnovod okoli deželne elektrarne, ima torej občinstvo priložnost, da si natančno izračuna izdatke za električni tok. Osnovna cena za razsvetljavo je 50 h za kilovatno uro, ki se pa pri večji odjemi zniža do 40 h. (Pri ljubljanski mestni elektrarni je osnovna cena za razsvetljavo 70 h). Pri deželni električni napravi bo stal tok za eno 16svečno žarnico na uro 1 vinar. Za časa tujske sezone se cene pri* merno zvišajo, a tako, da domačini za svojo lastno porabo ne boclo prizadeti. Občine dobe za javno razsvetljavo 50 odstokov popusta. V pavšalu bo stal tok za eno 16svečno žarnico na mesec 1 K. Posebno ugodno se bo tok oddajal za m o t o r j e. Osnovna cena za silo je 25 h za kilovatno uro. (18 h za konjsko silo na uro.) Popusta se pri večji od« jemi da do 30 odstotkov. Za obrate a več nego 25 konjskimi silami se narede posebne pogodbe. (Pri ljubljanski mestni elektrarni je osnovna cena za silo 40 h za kilovatno uro.) Deželna elektrarna bo torej tok za motorje dajala skoro polovico ceneje od ljubljanske mestne. Za kurjavo in kuho se bo oddajal tok po 15 h za kilovatno uro. Slike iz HrvaŠke. Uničen maturant. Na zagrebški gimnaziji so imeli te dni ustmene zrelostne izpite, h katerim niso pripustili mladega Hercegovca, ker je v pismeni nalogi, ki je obsegala poljuben političen predmet, zapisal besede »naši nebratje Mažari«. Nalogo je maturant napravil prav dobro, a vlada ga je kljub temu izključila orl mature in uvedla, proti njemu disciplinarno postopanje. Preganjanje tiskarn na Hrvaškem. V malem slavonskem mestu Viro* vitici ima svojo tiskarno odločni pra-vaš Plevnik, ki je veliko storil za. pro-bujenje hrvaške misli med narodom, clasi se mu ni sijajno godilo. Povodom proslave praznika sv. Cirila in Metoda je Plevnik tiskal oklic na ljudstvo po naročilu odbora za proslavo praznika. Kotarski predstojnik Miliičič, ki je bil sam član odborov, je poslal k Plevniku po razglase, češ, da jih bo porazdelil med ljudstvo. Plevnik ni nič hudega slutil in mu je oklice poslal. Čez dva dni je pa Mihičič povabil Plevnika k sebi in ga obsodil v 500 kron globe in v štirinajstdnevni zapor, ker je prej izdal oklice, predno jih jc predložil cenzuri. Novi mostovi In ceste na Hrvaškem. Na Hrvaškem že od uekdaj grade mostove na poseben način. Grade jih tam, kjer hoče vlada nagraditi prebivalstvo in ne, kjer so potrebni. Vsaka mažaronska vlada pošilja ob gotovih časih sila veliko inženirjev, ki pripovedujejo, da se bodo gradili novi mostovi, če bodo glasovali prebivalci z vlado. Volitve v hrvaški sabor bodo najbrže kmalu, ker obeta Čuvaj, da hoče graditi nove mostove. Službeno Cu-vajevo časopisje jc že objavilo program za zgradbo novih mostov, za katere da se porabi 168 tisoč, za 385 tisoč pa namerava popravljati in graditi ceste. Ko se to izvede, kakor napoveduje, pa namerava osuševati močvirja. Se-veda, da činovništvo zato Čuvajev ko-misariat strašno hvali. Kje biva Čuvaj? V nedeljo jc nastopil Čuvaj svoj dopust. Kje da sedaj Čuvaj biva, nihče nc zna. Znano je le, da jc odpotoval; kam, nihče nc vc. Čuvajev! pomagačl. Julijanski učitelji na Hrvaškem so vložili na mažarsko naučno ministrstvo prošnjo za povišanje plač, češ, ds. ne morejo vspešno politično delovati za vlado s sodaniirai olačninL Dnevne novice. Dolenjski kmetje proti vinskemu davku. Iz Novega mesta je clošla brzojavka predsedstvu deželnega zbora od odbora Kmečke zveze za novomeški okraj, da v očigled težki borbi dolenjskega vinogradništva protestira proti vpeljavi vinskega davka. -f Pomen zmage S. L. S. v Mostah je neprecenljiv. S, L. S. si je osvojila občino, ki leži pred vratmi Ljubljane, je vplivu liberalnega časopisja ter agitacije pravtako izpostavljena kakor mesto samo in v kateri pridejo vpoštev enake plasti prebivalstva kakor v Ljubljani. To kaže, kako silno majhna je v resnici moč liberalnega fiisarjenja, zabavljanja in hujskanja; da, ahko rečemo, da ima ravno ta liberalni žurnalizem nemalo zaslug, da so se naše postojanke povsod tako utrdile. Kamor se največja jata liberalnih voditeljev in govornikov vrže, tam je zmaga S. L. S. najbolj gotova. Nemajhnega pomena pa je tudi to, da je velik del socialnodemokraškega delavstva, dasi ni obstojal kompromis s S. L. S., odklonil zvezo z iiberalci in se odločil za može, ki jamčijo za gospodarski napredek občine. Da je bilo na listi S. L. S. pet socialnih demokratov, to se je čisto enostavno zato zgodilo, da pride v zastopu do veljave tudi tisti del prebivalstva, ki sicer ni našega mišljenja, a je vendar vredno in potrebno vpoštevanja v skupno korist občine, ker tudi resno stremi za njim. Liberalci pa spadajo povsod le v šaro, ker so neresna stranka, katera je povsod, kjer je, le v škodo, živi zgolj od neumnosti, laži in hinavstva in ni vredna drugega, kakor da pogine. Liberalci, ki so bili pred nosom Ljubljane tako poraženi, si zdaj lahko predstavljajo, kako bodo tepeni še drugod, če bodo zopet skušali kam pribergljati v nadi, da bi vendar le še lahko prišli časi polnih mesenih loncev za liberalno stranko, kakor je bilo svoje čase. Moste jim kaže: Vun s to beračijo iz vseh krajev! -f- Velikansk liberalni poraz v Mostah. Liberalci v Mostah so jezni, ker jim je ostal ves pripravljeni smodnik, s katerim so hoteli pokati napredni zmagi. Kdor bi rabil kaj smodnika, ga sedaj dobi v Mostah jako poceni. »Narod« hoče prikrivati liberalni poraz z raznimi zavijanji. ' Tako mu ni prav, da je komisija razveljavila nekaj glasovnic, ki niso imele občinskega pečata. »Narod« naj se gre kregat k deželni vladi, ki je izdala odločbo, da so glasovnice brez občinskega pečata neveljavne. Sicer pa tisti glasovi niso vplivali na izid volitev! Tudi ni res, da bi ne bili dostavljeni upravičenim vo-lilcem v Devici Mariji v Polju volilni listi. Občinski urad je vsem upravičenim volilcem razposlal potrebne listine. Liberalci so v posebnih letakih pozivali krščanske volilce, naj volijo može čistih in poštenih rok, može poštenja in časti. V nedeljo so pa krščanski volilci res ubogali liberalne prošnje, in izvolili take može. Večina, katero si je priborila S. L. S., je tako velika, da same številke zapro sapo vsem liberalnim pisačem in mazaaem potrpežljivega papirja »Slov. Naroda«. V I. razredu nad 50 glasov večine, v II. razredu nad 100 glasov večine, v III. razredu nad 200 glasov večine! To so številke, ki so vzele liberalcem vsako upanje, da bi še keclpi zmagali v Mostah! -f Shod v Mavčičah. Mavčiče, 23. julija. Zadnjo nedeljo je imel gosp. poslanec prof. Jarc pri nas shod. Poročal je o nameravanem vodovodu, ki si ga vsi tako želimo in krvavo potrebujemo. Navzoči so soglasno izrekli, da so pripravljeni plačati stroške, ki bodo prišli na posameznega posestnika. Istotako so navdušeno izrekli zaupanje gosp. poslancu in Slovenski Ljudski Stranki. Pri nas bo vsak poizkus od liberalne strani, naj že pride iz Kranja ali od koderkoli, ostal popolnoma brezuspešen. Želimo le, da bi naši sicer vrli posestniki tudi poslušali svet gospoda poslanca, naj še bolj pridno kakor doslej bero dobre liste, ter se še bolj zedinijo v zadrugah, n. pr, za stroje, ker v združenju in edinosti je moč! V Stražišču je bil v nedeljo prav dobro obiskan shod Kmečke zveze za kranjski okraj, na katerem je poročal o političnem položaju poslanec J a r c. Zbrani možje so izrekli soglasno zaupanje poslancu in stranki. + Raymond Poincare, sedanji francoski ministrski predsednik je eden izmed najbolj priljubljenih mož na Francoskem. Poincarč jc pravičen, skromen, praktičen in ncomadeževane-ga značaja. V nedeljski številki »Neuo Freie Prcssc« pripoveduje hči Clemen-ceaujeva, gospa Clemenceau-Jaque-nviire, da je bil Poincare vzgojen katoliško, da jc katoliški veri ostal dolgo Evest in da se ji ni odpovedal z lahkim srcem, ampak da so ga odtrgala od nje poznejša leta »brutalno in z bolečinami.« To je razumljivo, če pomislimo, da ga je njegov oče dal pozneje v nek koleg, ki je bil v rokah svobodo- miselcev. Poincarejevo javno delovanje pa nosi še danes sledove prejšnje od matere in plemenitih učiteljev-du-hovnikov negovane globoke vernosti. Nikoli ni odobraval rovanja kombi-stov in si je zdaj kot ministerski predsednik postavil za cilj zmago poštenega in pravičnega demokratizma. Kakor vse kaže, bo tudi zmagal in prepodil s svoje domovine mrakove nestrpnega »svobodomiselstva«. — Zalaganje naše vojne mornarice z zmrznjenim amerikanskim mesom. Vojno ministrstvo namerava vpeljati dobavo zmrznjenega amerikanskega mesa za našo vojno mornarico. Vsled tega se je obrnila agrarna centrala z dobro utemeljeno vlogo na mornariški oddelek vojnega ministrstva, da ugovarja v zaščito avstrijske živinoreje zoper nameravano zalaganje naše vojne mornarice z zmrznjenim amerikanskim mesom. Pri tej priliki je tucli opozorila na gnusne razmere v amerikan-skih veleklavnicali, ki naravnost nasprotujejo vsem zdravstvenim in vele-rinarno - policijskim predpisom. O tej vlogi se je obvestilo tudi vojno ministrstvo, ministrski svet, poljedelsko in trgovinsko ministrstvo. Vsem glavnim kmečkim društvom in gospodarskim zadrugam se jc odposlal poziv, da se pridružijo temu protestu. — Iz sodne službe. Oficijal Ivan Kristan iz Novega mesta jc imenovan za nadoficijala pri okrajnem sodišču v Kamniku. — Vojaška vest. Z odliko je absol-viral c. in kr. korno častniško šolo v Gradcu gospod Franjo Kette, c, in kr. nadporočnik in bataljonski adjutant pri 14. pešpolku v Lincu. — Visoki gostje na Bledu. Danes sc pripeljejo z avtomobili na Bled nadvojvoda Friderik, njegova soproga nacl-vojvodinja Izabella, njegova hčerka nadvojvodinja Alice, njegov sin nadvojvoda Albreclit, princ in princezinja Esterhazy, princ Jurij Bavarski in nadvojvodinja Gabrijela. — Pod vlak se je vrgel. V soboto zvečer ob 10. uri je povozil osebni vlak na progi proti Postojni neznanega človeka do smrti. Razkosano truplo je ležalo po progi. Nihče ga ni poznal. Pozneje se je konstati-ralo, da so videli čez dan tega človeka na Rakeku, kjer je šepal na levo nogo. Nekdo ga je videl proti večeru pod nekim drevesom, ko je prebiral delavsko knjižico. Ker se pri mrtvecu ni prav ničesar našlo, da bi ga spoznali, je bilo identiteto nemogoče konštatirati. Danes je pa orožniški vodja g. Pivk našel v neki ogradi v grmovju skrito in pretrgano delavsko knjižico, gla-sečo se na ime Ivan Krajnc, krojač iz Rakitne. Po sledu je prišel na mesto, kjer je dotični dalj časa v travi ležal in od koder se je najbrž sam pod vlak vrgel. — Z zagrebškega električnega tramvaja. Novi ravnatelj zagrebškega tramvaja g. Ante L o n č a r ič, brat velepod-jetnika d. Jos. Lončariča, je pričel, kakor javljajo hrvaški listi, s temeljitimi popravami vseh dosedanjih nedostat-kov. Zagrebški električni tramvaj dobi v kratkem nove vozove. — Protilaške demonstracije v Splitu. Dne 21. t. m. zjutraj so napravila dalmatinska lahonska društva skupen izlet iz Splita v Zader. Bilo je okoli 150 liersaglierov z godbo. Ob tej priliki so se dogodile velike protilaške demonstracije, pri katerih je demonstriralo nad 3000 Hrvatov brez razlike strank. Posredovalo je 50 orožnikov, ki pa niso bili kos množici, kljub temu, da so jim pomagali vsi spiitski redarji. Prišlo je do spopada, pri katerem so obmetavali laško zastavo z jajci in podobnimi stvarmi. V Italijane so metali krompir; enega Italijana so vrgli v morje. Pri teh spopadih jc bil zaboden Ilrvat Pilič. — Poizkušen samoumor zagrebškega vseučilišketia profesorja dr. Ro-rauerja. Zagrebški vseučiliški profesor dr. Rorauer jo že dalje časa bolehal na nevrasteniji. Včeraj si je profesor pre-rezal žile na vratu in levi roki. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Poškodbe so tako silne, da dvomijo, da bi dr. Rorauer okreval. — Živnoslenska banka v Pragi je dobila z odlokom c. kr. ministrstva, za notranje stvari od (5. julija 1912, štev. 24.898 definitivno dovoljenje k ustanovitvi zavarovalnice proti elementarnim nezgodam pod tvrdko »M o 1 d a v i a«, delniška družba v Pragi. — Proti znani zadrugi Jadran v Zagrebu oziroma njenemu bivšemu ravnatelju Dumi in članom ravnateljstva in odbora (večinoma trgovci) je državno pravdništvo vložilo obtožbo radi zločinu prevare in poneverjenja. — Veliko planinsko veselico priredi podružnica Slovenskega planinskega društva v Radovljici dne 4. avgusta 1912 v znani gostilni »Triglav« v Lescah. Sodelujejo: Jeseniška godba na pihala, narodne dame, Devci itd; — Vincencijeva konferenca kar* melske Matere božje za Selc—Udmat— Moste priredi v nedeljo, dne 28. t. m. sv. mašo, in sicer ob 6. uri zjutraj v kar-rnclski kapeli na Selu s skupnim svetim obhajilom. Pri maši se pobira za reveže. Popoldne ob pol 4. uri se vrši vrtna veselica pri gospodu Oražmu na Selu. Spored: Igra: »Ne kliči vraga«. Vstopnina: I. 60 vin., II. 40 vin., III. 30 vin. Pri vrtni veselici je godba, cvetličarna, slaščičarna, srečolov in kori-andoli. Pri vrtni veselici vstopnina 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za reveže okraja. — »Slovenec« v občini Moste. »Slovenec« se bo odslej prodajal pri gosp. Iv. Orehku, Novi Vodmat št. 9. šialersKe novice. š Požar. Iz Rogatca poročajo, da je te dni v Irjern pasel živino llletni Oton Kobula blizu gospodarskih poslopij svojega starega očeta Kidriča. Na paši si je zažigal cigarete in vrgel še gorečo žveplenko v tam stoječo šupo, ki jc bila takoj v plamenu. Ogenj jc veter zanesel tudi na gospodarska poslopja in hleve, ki so vsi pogoreli do tal. Zgorelo je tudi veliko krme. Kidrič trpi več tisoč kron škode, ki jc le deloma krita z zavarovalnino. Pridnemu gašenju požarne brambe sc je posrečilo rešiti z velikim trudom hišo pred ognjem. š Roparja v spalnici. Iz Zidanega mosta: Enega zadnjih večerov je pozabil posestnik Sebastijan Dobošck v Loki pri Zidanem mostu zakleniti hišna vrata. Proti polnoči ga je naenkrat zbudil v sobi nek šum. Zapazil jc, da sta dva moža nekaj premetavala po omarah. Ko sta zapazila, da Dobošek bedi, sta mu takoj grozila, da ga umorita* če se bo ganil. Res jima je vsled strahu pustil nemoteno preiskovati po sobi. Ko sta odšla, je šel Dobošek takoj pogledat po denarju, katerega pa ni več našel. Neznanca sta odnesla seboj okrog 500 kron. Orožnikom se vlomilcev še ni posrečilo ujeti. š Otroka po neprevidnosti obstre-lila svojega očeta. Iz Neudana na Srednjem Štajerskem poročajo: Dva otroka tovarniškega delavca Janeza Feigelna sta se v sobi igrala z nabito pištolo. Med tem je v sobo stopil njun oče. Naenkrat je počil strel ter zadel očeta v desno stran trebuha. Oče se je težko ranjen zgrudil na tla v krvi. Spravili so ga takoj v bolnišnico v Gradec. Ima na štirih mestih prestreljeno črevo. Nad ozdravljenjem dvomijo. Starši, skrivajte orožje pred otroci! Zsp&t umor pri Gradcu. Pri Wag-nitzu je hlapec Franc Nagi, ki je ves dan popival, predvčerajšnjim zabodel delavca Avgusta Harbischa, ki je obležal mrtev. ANGLEŠKA ZOPET FOVEČA SVOJE BRODOVJE. Prvi angleški mornariški admiral, lord Wilson, je trdil, da sedanje stanje angleške vojne mornarice zadošča, da na morju slabši sovražnik ne more izkrcati na Angleškem niti 70.000 mož močne armade. Angleži so letos vadili tako, kakor da bi se bojevali z Nemci. Slabšemu brodovju, ki je predstavljalo nemško mornarico, je poveljeval admiral Callaghan. Posrečilo sc mu je prevarati »angleško« brodovje (poveljnik princ Battenberški) tako, da je več ur ueopažen križaril ob angleškem obrežju. V tem času bi bil lahko izkrcal 28.000 mož močno armado. V ponedeljek se je bila bitka. Tri »nemške« križarice so predrle »angleško« brodovje in križarile po Atlantskem Morju. »Nemško« brodovje jc v megli ušlo. V četrtek so ga izsledili pri Se-leyu ob angleškem obrežju, kjer so Nemce predstavljajoče angleške vojne ladje več ur izkrcavale vojake. Nemci so odbili prvi napad, nato pa odjadrali proti jugu. Posledica teh vaj bo, da bodo gradili Angleži nove dreadnou-ghte. PrisnorsKe vesli. p Nove areiacije v Fulju. Predvčerajšnjim dopoldne so bili aretirani uradniki mestnih podjetij v Pulju Mihael Paulich, Rudolf Scliallmeier in Jožef Brosina. p Saniranje istrskih občinskih financ. V vladnih krogih sc pripoveduje, da se je v zadnjem času obrnil tržaški namestnik na notranje ministrstvo v zadevi vedno večjih finančnih težkoč, v katerih se nahaja večina istrskih občin. V istrskem deželnem odboru se je namreč že dalj časa mislilo na to, da bi se vprašala vlada, ali ne bi bilo morda mogoče doseči državno podporo za saniranje občinskih finančnih kalamitet. Notranje ministrstvo je, kakor se zatrjuje v poučenih krogih, na- ravnost zavrnilo Željo po državni pocb pori in izjavilo, da je vsaka podpora ia državnih sredstev popolnoma izklju-čena. Notranje ministrstvo je priporo-čalo namestniku, naj stopi v zvezo a istrskim deželnim odborom, ki naj opozori občine, da naj skušajo zbolj-šati svoj položaj z zvišanjem cloklad na pivo in žganje. p Preziranje puljskih Slovanov. 1% Pulj a nam poročajo. Tu se po mestnem gerentstvu razpisujejo in oddajajo različne mestne službe, katere so bile pred laško - liberalnim polomom zasedene večinoma od zagrizenih iredentistov Za vse te službe se od strani gerent-stva zahteva znanje laškega in nemškega jezika. Kje jc pa ostala pri razpisih mestnih služb zahteva znanja kakega slovanskega jezika? Pred dvema letoma je sama laško-liberalna ka-mora naštela v Pulju 15.881 Slovanov in le 3948 Nemcev. Zahtevi znanja nemškega jezika nikdo ne oporeka Ravno tako pa bi moralo gerentstve zahtevati, da znajo mestni uradniki,, katere se sedaj nastavlja, tudi kak slovanski jezik, torej jezik, katerega govori skoraj 16.000 puljskih prebivalcev. Hrvaški prisednik, pozor! Sedaj pod gerentstvom je treba doseči, kat je mogoče! p Deželnozborska volitev v Puljfi se bo vršila dne 29. septembra, evem tuelna ožja volitev pa dne 3. oktobra. p Samoumor mornarja. V soboto je skočil mornar Čerlenica v samomorilnem namenu v morje, kjer je tudi našel zaželjeno smrt. Vzrok samoumo-ra ni znan. p Prijatelj avtomobilnega roparja Bonnota izgnan iz Trsta. Pred nekaj časom je bila tržaška policija obveščena, da je nastavljen kot mehanik v neki tržaški tovarni Francoz Antoine Daseur. Policija je dognala, da je bil Daseur v Turinu zaradi razpečavanja ponarejenega denarja obsojen v dveletno ječo. Pariška policija je tudi na uradno vprašanje odgovorila, da je Daseur zelo razupit individuum, da je nnogo občeval v apaških krogih ter da je bil velik prijatelj avtomobilnega roparja Bonnota. Na podlagi teh informacij so Daseurja izgnali iz vseh avstrijskih krono-vin ter ga spravili preko meje. Cerkveni vesiniK. + Evharistični kongres. Nabiranje udeležencev za kongres je v ljubljanski škofiji skoroda sklenjeno. Nabiralne pole so došle iz približno polovice župnij; druga polovica se ni odzvala, število do danes .priglašenih udeležencem ljubljanske škofije znaša blizu 1100. Za Ljubljano je na prvem mestu župnija št. Vid nad Ljubljano, ki jili bo poslala na kongres 34; za njim prideta Idrija in Novo mesto. Do nedelje, dne 28. julija se še sprejemajo priglasi. Ta dan se odpelje en član pripravljalnega odbora na Dunaj pripravit pot vsem slovenskim udeležencem. Zato prosimo vse druge slovenske pripravljalne odbore, da nam vsaj do nedelje dopošljejo število udeležencev iz svojih župnij, ako želijo, da tudi njim poskrbimo za stanovanje. V" ponedeljek, dne 5. avgusta bi bila potem skupna seja vseh slovenskih pripravljalnih odborov, oziroma njihovih zastopnikov v Ljubljani. Pri tej seji bo na Dunaj odšli član ljubljanskega odbora poročal o pripravah na Dunaju in se bo določil skupen program za slovensko sekcijo. — Udeležence ljubljanske škofije opozarjamo na sledeče: Ker mora pripravljalni odbor že sedaj naročiti posebni vlak tudi za nazaj, moramo vedeti, koliko tistih udeležencev, ki se bodo peljali na Dunaj s posebnim vlakom, pojde v Marijino Celje, ker sc ti ne bodo mogli voziti nazaj s posebnim vlakom. Zato prosimo, da tisti, ki so plačali vožnjo za posebni vlak in se hočejo udeležiti tudi romanja v Marijino Celje, to naznanijo tam, kjer so se priglasili za kongres, čč. župne urade pa prosimo, da nam v najkrajšem času sporočijo, ako se kdo priglasi za Marijino Celje. Obenem prosimo, da nam oni čč. župni uradi, ki nam niso doposlali zneska 35 vin. za kolek, ki ga je treba plačati za vsako legitimacijo, kmalu pošljejo za vsake-ga priglašenca še mavedeni znesek. OGRSKA OPOZICIJA NAPOVEDUJE BOJ V OGRSKI DELEGACIJI NA DUNAJU. Ogrska opozicija napoveduje najhujši boj prpti ogrski vladi v delegacijah, ki bodo sklicane, kakor napovedujejo, koncem meseca septembra. Prvi se je oglasil bivši državni tajnik Mecossy, ki izjavlja, da bodo otvorili opozicijonalci v delegaciji naj-ostrejši boj. Opozicija se hoče prepričati, če ho ukazal predsednik ogrske delegacije, Ljudevit Lang, z avstrijsko policijo ogrske delegate odstraniti, kakor je to storil Tisza v Budimpešti. Vsi opozicionalni poslanci se nameravajo pripeljati na Dunaj k sejam delegacije, tudi tisti, ki niso delegati. Če ne bodo dovolili opozicional-cem govoriti, nameravajo ogrski opozicio-nalci na galeriji motiti razpravo. Ker določa poslovnik, da pozove predsednik tiste, ki motijo razpravo, naj zborovalnico zapustč, upajo opozicionalci, da jih ne bodo iz tirali s silo. Opozicija namerava zasedanje delegacij toliko časa onemogoče-vati, dokler bo Lukacs ogrski ministrski predsednik. SULTAN NAMERAVA ODSTOPITI! Londonski »Observer« poroča iz Carigrada: Sultan namerava odstopiti na korist svojega nečaka Jusufa Izedina. ARABSKA PROTITURŠKA VSTAJA. TURKI PORAŽENI. Iz Sofije se poroča: Turška in arabska ofačenja, odposlana iz Meke, so prodirala do Asira, nato so se pa umaknila. Turški vojaki močno dezertirajo. Primanjkuje jim tudi živil. Potrjuje se poročilo, da je šejk Idris porazil Turke. Ljubljanske novice. lj Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljanski občinski svet ima prihodnji četrtek dne 25. t. m. izredno sejo. Edina točka dnevnega veda je: posvetovanje o pogodbi med mestno občino in c. kr. erarjem glede državne obrtne šole, lj Skala na železniški progi. Včeraj se je med postajama Jesenice in Javor-nik v hribu utrgala kaka 2 kubična metra velika skala ter se privalila na železniški tir, katerega je tako poškodovala, da so vsled tega trije gorenjski vlaki, ki prihajajo v Ljubljano, imeli znatne zamude. Nesreča se pri tem ni pripetila nobena. lj Aretacije. V nedeljo popoldne se je peljalo po Bleivveisovi cesti več kmečkih fantov, ki so tako vpili, da jih je moral stražnik ustaviti. Ker so po-skakali z voza in se mu uprli, je moral potegniti sabljo, pred kojo so deželani dobili strah in se odpeljali v gostilno k »Figovcu«, kjer je stražnik s pomočjo tovariša štiri aretoval, peti mu je pa ušel. — Po Dunajski cesti je policiji znani 361etni uzmovič in berač Karel Zalaznik iz Polhovega gradca toliko časa z beračenjem nadlegoval ljudi, da ga je stražnik aretoval. — Po Kolodvorski ulici sta rogovilila dva vojaka. Ko ju je stražnik stavil na odgovor, je eden ušel, drugega je pa varnostni organ odvedel k uradu, kamor so poklicali vojaško patruljo, ki ga je odpeljala v vojašnico. Razne sivari. Ponarejena srečka. Na Dunaju je neki Vaclav Slabihoud prezentiral pri loterijskem ravnateljstvu državno srečko štev. 59.452, na katero je bil pri srečkanju 4. julija zadet glavni dobitek 200.000 kron. Izkazalo pa se je, da je predložena srečka ponarejena, Originalna številka srečke je bila odstranjena in čez nalepljen listek s številko glavnega dobitka. Slabihoud je povedal na policiji, da je kupil srečko od nekega moža za 5 K. Ta mu je tudi rekel, naj 19, t. m. počaka na določenem kraju, da bosta dobitek skupaj dvignila. Čakal ga je pa zaman. Menda je zavohal, da se načrt ne bo posrečil. Policija je uvedla preiskavo. Bestialen umor meniha. V samostanskih gozdovih pri Harkovu je presenetil neki menih več kmetov, ko so kradli drva. Kmetje so planili na meniha in ga umorili na bestialen način. Truplo so nato vrgli v nek potok, kjer so ga tudi našli. Pet morilcev so že zaprli. Telefonska in brzojavna poročila. ZOPET ATENTAT NA SMODNIŠNICO. Brno, 23. julija. Tukaj se je poizkusil atentat na vojaško skladišče za smodnik. Straža je večkrat ustrelila, nakar so neznanci pobegnili. HRVAŠKI ABSOLUTIZEM. Zagreb, 23. julija. »Narodne Nov.« objavljajo dve Cuvajevi naredbi, ki prepovedujeta na Hrvaškem dunajsko krščanskosocialno »Reichspost« pa so-cialnodemokratično »Arbeiter Ztg.« SLABA CESTA. Inomost, 23. julija. Izvršilni odbor deželnega sveta za tujski promet je spričo avtomobilske nesreče v Toblachu izjavil, da avtomobilskega poštnega in drugega prometa na cesti Cortina — Toblach ne smatra za pospeševanje, marveč za oškodovanje tujskega prometa, ker je cesta v zelo slabem stanju. PRI OČETOVEM POGREBU POIZKUŠAL USMRTITI BRATA. Reka, 23. julija. Tu so pokopali na Toretti v 57. letu starosti umrlega posestnika Mate Pirjaveca. rodom iz Se-Kane. Njegov 28 let stari sin Vekoslav [e vodil trgovino z vinom na očetov vnetni ter je stanoval skupno z očetom. 171etni sin Mate se je pa pokvaril Je v zgodnji mladosti ter je večkrat napadel očeta. Celo streljal je že na očeta, lioteč denarja. Brata Vekoslava jc nekoč, ko je Vekoslav branil očeta, ob-strelil na lovi roki. Mate je prišel na pogreb svojega očeta in se jc že pred pogrebom izrazil, da bo poleg očeta padel v grob še eden. Mecl pogrebom jc Mate strašno preklinjal Boga in duhovnike. Ko je očetovo truplo bilo izpuščeno v grob, je Mate nakrat štirikrat ustrelil na svojega brata Vekoslava, ki je bil le lahko ranjen, ter je nato tudi potegnil revolver, da se brani. Nato je Mate pobegnil ter ga še niso dobili. Ranjenega Vekoslava so prepeljali v bolnišnico. Vekoslav je pri padcu izgubil denarnico s 1400 K, katere jc nekdo pobral, a ne vrnil. POLOŽAJ NA BALKANU. Plevlje, 23, julija. Položaj v Novem Pazarju postaja z vsakim dnem bolj kritičen. Prebivalstvo trpi na eni strani od turških čet, na drugi strani od črnogorskih hajdukov. Ljudje, ki iščejo v Plevlju zavetja, so ponovno izrazili željo, da bi naj zopet prišla v Novi Pazar avstrijska armada, da bi varovala življenje in imetje prebivalstva. Skader, 23. julija. Pred dnevi je več črnogorskih roparjev prekoračilo turško-črnogorsko mejo. Napadli so pri Mokri mohamedanske kmete, oropali jih in štiri umorili; na bestialen način. Carigrad, 23. julija. V Dardanelah so našli truplo enega laškega pomorščaka. V turških krogih domnevajo, da se pri zadnjem napadu laške flotile na Dardanele nista poškodovali dve torpedovki, ampak najbržeje kaki podmorski čolni. Skoplje, 23. julija. Tu se je izvršil bombni atentat na nek tovorni vlak. Ranjen ni nihče, pač pa je materialna škoda velika. — Cela Albanija se punta. Položaj je skrajno resen. Solun, 23. julija. Častniki tukajšnje garnizije so sklenili, da se politike ne bodo udeleževali. NAPAD ALBANSKIH VSTAŠEV NA TURŠKO SMODNIŠNICO. Skader, 23. julija. Iz Prizrena poročajo, da se je voditelju albanskih vstašev Isi Boljetincu posrečilo pregovoriti prebivalstvo v pokrajini Ljuma k vstaji. Sprva se ni hotelo pridružiti Boljetincu, ker je upalo, da bo porta ugodila njihovim zahtevam. Končno so se ljudje čakanja naveličali, pograbili za orožje in se pridružili četam Boljetinca. Pri Crljenu so pognali v zrak turško smodnišnico. PRETEPI V BARCELONI. Barcelona, 23. julija. O nemirih, ki so se tu vršili, se poroča, da se je šlo samo za brezpomembne poulične pretepe brez političnega značaja. Zdaj vlada popolni mir. MIKADO NE UMIRA. Tokio, 23. julija. Zdravstveno stanje mikada je sicer jako resno, neposredne nevarnosti pa njegovo življenje pa ni. ZAROKA MILIJARDERJA ASTORJA. New York, 23. julija. Vincenc Astor, sin in dedič pri potopu »Titanica« ponesrečenega polkovnika Astorja, se bo zaročil v kratkem z amerikansko mili-jarderko Margareto Andrew. ZAPUŠČINA SRBSKE KRALJICE DRAGE. Belgrad, 23. julija. Grad Takovu, ki je bil last umorjene srbske kraljeve dvojice, je prišel po umoru v posest kraljice Natalije. Ta je podarila grad mestni občini, ki je sklenila, da proda grad in ves inventar na javni dražbi. BOJ Z BANDITI. Varšava, 23, julija. Preteklo noč se je vršil tu boj med policijo in banditi. Policijski komisar,Sakowicz in en policist sta bila težko ranjena, en pasant lahko, zločinci so pa ušli, POLITIČEN UMOR. Čenstohow, 23. julija. Brata Kozolski, ki sta se nedavno vrnila iz prognanstva iz Sibirije, sta tu iz zasede ustrelila tovarniškega ravnatelja Bojemskega. Gre se brez dvoma za političen atentat. POVELJNIK »TITANICA« ŽIV? London, 23. julija. Kapitan Pryal, ki sc je svoječasno vozil skupaj s kapitanom Smitliom, zadnjim kapitanom >;Titanica«, trdi, da je pretekli petek videl kapitana Smitha v Baltimoru ter da je ž njim govoril. Smith mu je priznal, da je pravi, a ga jc prosil, naj ga ne zadržuje. Videl je še, kako jc kupil vozni listek za Washington. Svoječasno sc je z vso odločnostjo trdilo, da jc Smith utonil ob potopu »Titanica«. Mnogi so trdili takrat, da so videli, kako se je Smith na poveljniškem mostu ladje ustrelil. ADVOKAT ZAPRT. Berolin, 23. julija. Tu so zaprli advokata dr. Goldsteina zaradi mnogih pone-verienj. JAKO NESREČEN PADEC. Stockholm, 23. julija. Aviatik kapitan Sundsted je padel iz višine 20 metrov na zemljo, se sam ni veliko poškodoval, pač pa ubil delico, na katero se je bil zvrnil. JUVELI BIVŠE KRALJICE. Lizbona, 23. julija. Tu se bodo v kratkem prodali na dražbi juveli stare matere Manuelove, kraljice Marije Pije. SNEG V POLETJU. Bern v Švici, 23. julija. Včeraj ob desetih je začelo tu nenadoma silno snežiti. Hribi in doline, mesto, vse je pokrito precej na debelo s snegom. Temperatura je padla na 3 stopinje pod ničlo. Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 1 c: Cas opa-^ j zovnuja 1 Stunje barometra v mm Temperatura po Celzij« Vetrovi Nebo a J B « T3 H »> > P* > 22 9. zveč. 7311 16-6 sl. szah. as= del. jasno 01 23 7. zjutr. 2. pop. 732-6 732-2 12-8 25-7 si. svzh. sl. jjzah. del. jasno del. jasno Srednja včerajšnja temp. 16-3°, norm. 19'!)°. RVT0M0BIU LHURIM & KLEMEMT deln, dr. v Mladi Boleslavl. SVETOVMR ZflRMKR. H07 Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, oziroma brata, gospoda LGVRO BRlimEll c. kr. poduradnika se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo cenjeni rodbini gospoda nadkomisarja Penco za skrb in trud, gospodom uradnikom, prečastiti duhovščini in tovarišem paznikom za obilno spremstvo ob pogrebu diagega rajnika, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. K sklepu še vsem drugim udeležencem ob pogrebu našo najiskrenejšo zahvalo. V Idriji, dne 22. julija 1912. 2292 Žalujoči ostali. Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z meš. blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena. 2280 Proda se iz proste roke 2236 posestvo na zelo dobrem mestu, ker v bližnjih 10 vaseh ni nikake. trgovine, v bližini Ljubljane ob okr. cesti. Naslov prod. pove uprava lista pod St. 2236. Ženitna ponudba. Samostojen gospod, 38 let, trgovec s premoženjem 40.000 f^, ob morski obali, se želi seznaniti z dostojno in resno gospodično, ki dobro govori slovensko in ima nekaj kavcije. — ponudbe pod št. 22U7 na upravo lisla. Deček, 14 let star, ki je dovršil 8 razredov ljudske šole, želi vstopiti kot trgovski vajenec v večjo trgovino v Ljubljani ali na deželi. Več pove g. Ivan Soklič, trgovec s klobuki, v Ljubljani, Pod Trančo. 2294 3—1 Št. 17.233. Za zgradbo DOdODOda za Zgornji 7uhin§, polit, okraj Kamnik, na 23.324-39 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 10. avgusta 1912 ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Zgornji Tuhinj." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbno pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Punudbi je priložiti tudi seznam jednotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek i K 50 vin. 2291 v Ljubljani, dne 23. julija 1912. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša prebljub-ljena teta in svakinja, gospa danes, torek dne 23. julija zjutraj po dolgi mučni bolezni) previdena s svetimi zakramenti, v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajncc bo v četrtek dne 25. t. m. ob 1/24. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu v lastno rakev. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 23. julija 1912. Marija Ahlin, omož. Kastelic Marija Ahlin nečakinji. Franc Kastelic. f L-rgmev« t»A