V Sovodnjah načrtujejo novo šolsko središče V Sežani počastili Cirila Zlobca Kaj veže Openko Paolo Cigui na finalistko Wimbledona JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 160 (21.397) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 12. JULIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store 507 12 771124 666007 srebrenica - Svečanost ob 20-letnici grška kriza - Ostro stališče na zasedanju finančnih ministrov Z"0.'!1..®1!! Schäuble: Grčija pet let zunaj evra zasenčil spomin na žrtve genocida Psovke in kamenje proti srbskemu premieru Evroskupina brez dogovora - Danes še en vrh EU SREBRENICA - V Potočarih se je ob 20. obletnici genocida 8372 nedolžnim žrtvam poklonilo več kot 50.000 ljudi. Med njimi so bili tuji državniki, tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Pietetni dogodek, na katerem so pokopali tudi 136 žrtev, je zasenčil napad na srbskega premierja Aleksandra Vučica, ki je predčasno zapustil slovesnost. Po nastopih 15 govorcev, med katerimi je bil tudi Pahor, so državniki iz okoli 80 tujih delegacij položili rože v osrednjem delu spominskega centra Po-točari. Vučica so najprej pozdravili žvižgi in žaljivke, nato pa so proti njemu in srbski delegaciji iz množice začeli leteti kamni in drugi predmeti. Zato so ga varnostniki odpeljali v avtomobilu. Oblasti so aretirale enega od napadalcev. Vučic v Beogradu dejal, da še naprej podaja roko sprave Bošnjakom. Povedal je, da ga je kamen zadel v ustnico, na tla pa so mu padla očala, ki so se zlomila. Ocenil je, da je šlo za organiziran napad, vendar pa je prepričan, da za njim ne stojijo družine nedolžnih žrtev pokola v Srebrenici. Pojasnil je, da je šlo za neke navijaške skupine iz Srbije, pa tudi iz mest BiH. Župan Srebrenice Camil Durako-vic se je Vučicu opravičil in se ogradil od oseb, ki so povzročile incident. nekdanja ribarnica - Modna revija Padel zastor nad 14. modnim natečajem ITS TRST - Na modni brvi v nekdanji ribarnici so se sinoči predstavili mladi modni uporniki z različnih koncev sveta. Futuristični kroji in barvite kreacije so potrdili, da imajo mladi oblikovalci z različnih uglednih šol širom po svetu veliko drznih idej. Za nekatere kolekcije so bile značilne izrazito stroge linije, ki so jih začinile žive barve. Pri izboru materialov oblikovalci niso bili dolgočasni, krojači in šivilje so se poslužili raznovrstnih materialov. Oblikovalci so navdih iskali v prihodnosti in v drugih kulturah; žirijo pa je med drugimi navdušila kolekcija moških in žen- skih bojevnikov iz dežele vzhajajočega sonca. Sicer so letos osrednje nagrade v kategoriji ITS#Fashion šle v roke ženskih oblikovalk, strogo oko komisije pa je ženske nagradilo tudi v kategoriji ITS#Modni dodatki. Prireditev je vodila simpatična in nasmejana Victoria Cabello, ki je dokazala, da je mojstrica pri vodenju tovrstnih prireditev. Obiskovalci so si pred in po modni reviji lahko ogledali tudi razstavo modnih dodatkov, nakita in umetniških izdelkov, za katere lahko rečemo, da jih odlikujejo drznost, pogum in inovativnost. Na 5. strani BRUSELJ - Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj preprečil, da bi finančni ministri območja evra dosegli dogovor glede novega grškega varčevalnega programa. Pred zasedanjem evrosku-pine je včeraj prevladovalo zmerno optimistično razpoloženje, potem pa se je oglasil Schäuble. Po pisanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) naj bi predlagal, da Grčija vsaj za pet let izstopi iz evr-skega območja. Viri EU so dali vedeti, da je predlog o 5-letni izključitvi Grčije brezpredmeten, saj je skregan tako z ekonomsko kot s politično stvarnostjo, povrhu pa je v nasprotju s sporazumi v območju evra. Med članicami območja evra pa so gledanja različna in ostra konfrontacija se je nadaljevala pozno v noč. Dogovor, če bo sploh možen, naj bi skušali zato doseči danes na vrhu voditeljev članic evra in unije. Na 2. strani Projekt Pisus privabil lokalne podjetnike Na 4. strani Priznanje ministrstva Katoliški knjigarni Na 14. strani V trgovini IKEA stavka zaposlenih Na 17. strani Italijanski jadralni padalec umrl pri Tolminu Na 17. strani www.pvcnagode.si pvcnagode Odkrijte višjo kvaliteto bivanja Sant'Anna ímpríiü TrmpOTtt funí&rí PVC Nagode d.o.o. Podjetje za izdelavo in montažo PVC in ALU stavbnega pohištva Postojna - Slovenija Tržaška c. 87a Tel.: 00386 5 700 05 50 Fax: 00386 5 720 35 56 ¡nfo@pvcnagode.si 1jF DOBAVA IN MONTAŽA Pogrebno podjetje ...v Trstu od letal9CS Leseni podi vS Blindirana vhodna vrata Notranja vrata winoTTi svrata' ^^fcmigod. KOMARNIKI IN NOTRANJA VRATA KDMMERLING" Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 2 Nedelja, 12. julija 2015 ITALIJA, SVET / grška kriza - Finančni ministri 18 članic območja evra včeraj razpravljali pozno v noč Schäuble preprečil dogovor o varčevalnem programu BRUSELJ - Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj s svojo trmo in odklonilnimi stališči do Grčije preprečil, da bi finančni ministri območja evra dosegli dogovor glede novega grškega varčevalnega programa, vrednega 12 milijard evrov v dveh letih. Grčija je s tem programom v bistvu sprejela vse glavne zahteve mednarodnih posojilodajalcev, v zameno pa naj bi ji evropske institucije in Mednarodni denarni sklad (IMF) odobrili nov program pomoči in morebiti prestrukturirali dolg. Prav IMF je predlagal, naj bi zdajšnji povsem nerealni 30-letni rok za izplačilo grškega dolga podvojili na 60 let. Berlin pa je takoj dal vedeti, da je podaljšanje roka za Nemčijo nesprejemljivo. Seja evroskupine se je začela v zgodnjih popoldanskih urah in se zavlekla do poznega večera. Ko poročamo, še traja, izza zaprtih vrat pa pronicajo informacije o ostri konfrontaciji med jastrebi, ki jih vodi nemški minister, in državami, ki se skupaj z IMF zavzemajo za sporazum. Po vsej verjetnosti bodo zadnjo besedo imeli voditelji držav območja evra, ki naj bi se sestali danes, takoj zatem pa naj bi zasedal še vrh vseh držav EU. Pred zasedanjem evroskupine je včeraj prevladovalo zmerno optimistično razpoloženje, potem pa se je oglasil Schäuble. Po pisanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ni zadovoljen z najnovejšimi grškimi predlogi ukrepov v zameno za tretji program pomoči državi. Nemško finančno ministrstvo naj bi tako pripravilo dva scenarija. Eden od njih je, da Grčija vsaj za pet let izstopi iz evrskega območja. FAZ je novico objavil prav med kriznim zasedanjem finančnih ministrov območja evra v Bruslju. Schäuble je že ob prihodu dejal, da bodo pogovori o zagonu pogajanj za program pomoči Grčiji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra izjemno težavni in da se tokrat gotovo ne bodo zanesli samo na grške zaveze. Med preostalimi 18 ministri članic območja evra obstaja namreč precejšnje nezaupanje v sposobnost grške vlade, da izpelje javnofinančne in reformne ukrepe iz seznama, ki ga je v četrtek poslala evroskupini. A FAZ poroča, da v Berlinu niso zadovoljni niti s samo vsebino predlogov. Po njihovem mnenju naj bi bili ti nezadostni za resnično gospodarsko prenovo države, ki bi ji lahko zagotovila vzdržen dolgoročni razvoj. Prav tako naj ne bi bili zadostni za finančno najverjetneje zelo zahteven tretji program pomoči, kar je ob prihodu na zasedanje v Bruslju nakazalo tudi več ministrov drugih članic območja evra. Nemško finančno ministrstvo naj bi za izhod iz zagate predlagalo dva scenarija. Prvi je ta, da Grčija hitro občutno izboljša predloge, obenem pa omogoči, da se za 50 milijard evrov državnega premoženja prenese na poseben skrbniški sklad. To premoženje bi nato nadzorovano prodali in s tem zmanjšali njen javni dolg. Drugi scenarij pa je, da se z Atenami začnejo pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra. Grčija bi tako ostala članica EU, a bi iz območja skupne valute izstopila vsaj za pet let, v tem času pa prestrukturirala svoj 320-milijardni dolg. V zameno Berlin predvideva razvojno, humanitarno in tehnično pomoč unije. Za zdaj sicer ni znano, koliko podpornikov imajo ti načrti in kaj na zasedanju ministrov res zagovarja Schäuble. Viri EU pa so že dali vedeti, da je pred- Wolfgang Schäuble ansa log o 5-letni izključitvi Grčije brezpredmeten, saj je skregan tako z ekonomsko kot s politično stvarnostjo, povrhu pa je v nasprotju s sporazumi v območju evra. Medtem ko si južne članice in Francija ne želijo izstopa Grčije iz evr-skega območja, predvsem Francija pa igra vlogo veznega člena med severnimi in srednjeevropskimi članicami območja ter južnim delom evrske cone, je po pisanju medijev kar nekaj članic pripravljenih na scenarij t. i. grexita. Med temi naj bi bila po pisanju nemškega Welta poleg Nemčije tudi Slovenija, ki jo v Bruslju zastopa finančni minister Dušan Mramor. Ta je v zadnjih dneh postregel s kar nekaj ostrimi izjavami do Grčije. V tej skupini naj bi bile še Belgija, Nizozemska, Slovaška, Latvija, Litva, Estonija in Finska. Odločneje proti naj bi bili Ciper, Francija, Italija, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, preprečiti pa naj bi ga poskušali tudi šef evroskupine Jeroen Dijssel-bloem in pa Španija, Portugalska, Malta, Luksemburg in Irska, še piše Welt. Težava za Grčijo je tudi to, da je za začetek pogajanj o podrobnostih tret- jega programa pomoči potrebna zelena luč parlamentov v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem, v Estoniji in Avstriji, poslanci nekaterih strank v večini teh držav pa izražajo močne pomisleke. Medtem je grški parlament včeraj v zgodnjih jutranjih urah vladi potrdil mandat za pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o predlaganem paketu reform in varčevalnih ukrepov. V 300-članskem parlamentu je paket podprlo 251 poslancev, proti pa jih je bilo 32. Proti je glasovalo tudi sedem poslancev vladajoče stranke Siriza premierja Alek-sisa Ciprasa, med njimi minister za energijo Panagiotis Lafazanis. Osem članov Sirize se je glasovanja vzdržalo, nekaj je bilo odsotnih (med njimi bivši finančni minister Janis Varufakis). Za odobritev so bili odločilni glasovi poslancev opozicije, kar politično šibi Cipra-sa. Nekateri opazovalci zato namigujejo na možnost predčasnih volitev, na katerih naj bi Siriza po javnomnenjskih raziskavah lahko dobila absolutno večino. italija - Politika Vendola (SEL): oktobra nova zveza levice RIM - Oktobra bo v Italiji nastal nov politični subjekt, ki naj bi pod enim imenom in simbolom povezal vse raznolike družbene in politične skupine razdrobljene levice. To je politični načrt, ki ga je državni sekretar Levice ekologije in svobode Nichi Vendola predstavil včeraj na vsedržavni skupščini SEL v Rimu. Zelo kritičen je bil do Renzija: »Ubil je levo sredino in načrtuje stranko nacije,« je dejal in pristavil, da želi povezati v novo levo stranko tudi manjšino iz Demokratske stranke, pozorno pa gleda tudi na sveže sile iz sindikalnega gibanja. Na skupščini SEL je med drugimi včeraj sodeloval tudi Stefano Fassina, ki je pred kratkim polemično zapustil DS. Vendola je dejal, da se SEL ne bo razpustila, ampak bo investirala svoje premoženje ljudi in idej v večji politični projekt. Skupščina je odobrila njegovo poročilo in mu poverila mandat za snovanje novega subjekta. To ne bo le volilni kartel, trdi Vendola, temveč skupen projekt, ki naj črpa iz različnih izkušenj in naj odgovori na klic družbe, tako italijanske kot evropske, ki danes pogreša levico. egipt - Eksplozija avtomobila bombe pred italijanskim konzulatom: en mrtev, devet ranjenih Opozorilo IS Italiji? Množica ljudi pred delno porušenim konzulatom Italije v Kairu ansa KAIRO - Italijanski konzulat v središču egiptovske prestolnice Kairo je bil včeraj zjutraj poškodovan v siloviti eksploziji avtomobila bombe. V eksploziji je bil ubit civilist, ranjenih pa devet ljudi, med njimi tudi policisti. Odgovornost za napad je prevzela skrajna Islamska država, ki je tvitnila, da so njeni vojaki sprožili avtomobil bombo s 450 kilogrami eksploziva. Muslimanom so svetovali, naj se tovrstnih krajev izogibajo, ker so legitimne tarče mudžahidov. Eksplozija se je zgodila v času, ko je bil konzulat še zaprt, okoli 6.30 ure zjutraj. Poslopje konzulata je bilo močno poškodovano. Zunanji del fasade je v veliki meri uničen, okna so izstopila iz tečajev, počila je tudi vodovodna napeljava, zaradi česar je bilo vse poplavljeno, povsod naokoli pa so ležali kosi ruševin. Poškodovane so bile tudi bližnje zgradbe. Italija se ne bo pustila ustrahovati zaradi bombnega napada na konzulat v Kairu, je v prvem odzivu na Twitterju zapisal zunanji minister Paolo Gentiloni, ki je obenem izrazil sočutje in podporo svojcem žrtev in ranjenim kot tudi osebju konzulata. Med žrtvami po navedbah Rima ni italijanskih državljanov. Poskus terorističnega ustrahovanja je odločno zavrnil tudi predsednik republike Sergio Mattarel-la, ki je dejal, da Italija zaradi tega no bo popustila v boju proti mednarodnemu terorju. Nekateri viri v Egiptu sicer navajajo možnost, da atentat ni bil uperjen proti Italiji temveč proti nekemu sodniku, tesnemu sodelavcu egiptovskega predsednika al Sisija, ki naj bi se peljal tam mimo, vendar ne v trenutku, ko je odjeknila eksplozija. iran - Jedrski program Nekatera težka vprašanja še odprta DUNAJ - Na pogajanjih o končnem dogovoru glede iranskega jedrskega programa na Dunaju še ni prišlo do preboja. Ameriški državni sekretar John Kerry je po včerajšnjem srečanju z iranskim kolegom Mohamedom Džavadom Za-rifom sporočil, da nekatera težka vprašanja še ostajajo odprta. Glavni vprašanji, ki otežujeta napredek v pogajanjih med Iranom in šesterico velesil (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija), sta odprava sankcij in ukinitev embarga Združenih narodov na orožje proti Teheranu. Časovni pritisk na pogajalce narašča in nič ne kaže na to, da jim bo uspelo preseči zastoj. Rok za končni dogovor s Teheranom je bil že dvakrat zamujen, najprej 30. junija in nato 7. julija. Na vprašanje, ali bi lahko pogajanja ponovno formalno podaljšali, je nek iranski predstavnik za AFP dejal, da za Iran časovni rok za sklenitev "dobrega dogovora" ne obstaja. Udeležene strani v pogajanjih so si prizadevale, da bi končni dogovor dosegle do petka zjutraj, s čimer bi ga lahko ameriški kongres potrdil še pred počitnicami, a jim to ni uspelo. Tako se bo potrjevanje, če bo dogovor sklenjen, zavleklo v jesen, pri tem pa se povečuje možnost, da kongres dogovor zavrne. (STA) sredozemlje - Še 12 žrtev med begom proti Evropi Izgubila je mamo Posadka ladje Dattilo rešila 717 beguncev, ni pa mogla preprečiti tragedije na gumenjaku Oče s hčerkico se je včeraj izkrcal z ladje italijanske straže Dattilo v Palermu: njegova žena oz. mama deklice je umrla v gumenjaku ansa PALERMO - Ladja Dattilo je včeraj izkrcala na Siciliji še 717 migrantov in 12 trupel, osem moških in štirih žensk, med katerimi sta dve bili noseči. Umrli so na dotrajanem gumenjaku, iz katerega je začel uhajati zrak. To je na plovilu pov- zročilo preplah in gnečo v zadnjem delu plovila. Štiri ženske, ki so čepele na dnu, so bile poteptane, osem moških pa je padlo v vodo in so umrli zaradi utopitve. Med žrtvami je tudi noseča mati deklice, ki jo z očetom vidimo na posnetku. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 12. julija 2015 3 srebrenica - Svetovni voditelji ob 20-letnici genocida Obžalovanje in pozivi k odpuščanju in spravi Protesti in lučanje kamenja prisilili v beg srbskega premiera Vučica SREBRENICA - Na osrednji spominski slovesnosti za 8372 žrtev genocida v Srebrenici pred 20 leti, ki je bila včeraj v spominskem centru Potočari, so se govorci iz tujine in BiH poklonili spominu nedolžnih žrtev in pozvali, naj se to nikoli več ne ponovi. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru pozval k odpuščanju in spravi za boljšo prihodnost BiH. Srbski premier Aleksandar Vučic je bil med spominsko slovesnostjo ranjen, potem ko ga je v glavo zadel kamen, ki je priletel iz množice. Vučica, ki ga je del množice psoval in obmetaval s kamenjem in plastenkami, so nemudoma odpeljali s kraja dogodka, srbska delegacija pa je zapustila Potočare. Oblasti so aretirale enega od napadalcev. Med 15 govorci je bil tudi bivši ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je med drugim zahvalil srbskemu premierju Aleksandru Vučicu, ker je pokazal pogum in se udeležil spominske slovesnosti. »Recimo, da je to začetek. Poklonimo se žrtvam, tudi pogrešanim, spomnimo se obljub o miru, ki smo jih dali in dajmo možnost BiH za demokratično prihodnost,« je dejal. Po koncu nagovorov so se visoki tuji predstavniki poklonili žrtvam genocida v delu spominskega centra na prostem, kjer so pokopane žrtve. Ko je to storil tudi Vu-čic, je bilo med več deset tisoč navzočih svojcev in drugih ljudi slišati glasno žvižganje. Proti njemu so poleteli kamenje in drugi predmeti, pod pritiskom grozeče množice pa so varnostniki le s težavo Vu- čica, ki je bil zaradi kamna laže ranjen v glavo, odpeljali v avtomobil. Govorci so bili tudi enotni v oceni, da je poboj več kot 8000 Bošnjakov v nekaj julijskih dneh leta 1995 genocid, ki mora biti trajen opomin za prihodnost, a tudi poziv h gradnji trajnega miru in krepitve evropske prihodnosti BiH. Pri tem sta predstavnika ZN in Nizozemske priznala in sprejela svoj del odgovornosti za genocid, ki ga mednarodna skupnost ni preprečila. Clinton je izpostavil, da je prišel kot osebni predstavnik predsednika ZDA Ba-racka Obame, da bi izrazil vero v upanje in prihodnost BiH. »Več kot 8000 moških in fantov je bilo ubitih v genocidu. To grozljivo dejstvo je končno presodilo, da so članice Nata podprle ZDA pri ukrepanju,« je dejal Clinton, ki je bil predsednik ZDA v času genocida. To, kar je naredil kot predsednik ZDA v BiH in na Kosovu, je označil kot eno najbolj pomembnih dejanj v njegovih dveh predsedniških mandatih. »Veseli me, ker je mir ohranjen,« je dejal, a poudaril, da ne želi nikjer več videti »polj smrti«, kot so bila v Srebrenici. Župan Srebrenice Camil Durakovic je izpostavil, da preživeli Bošnjaki iz Srebrenice na nasilje iz leta 1995 niso odgovorili z novim nasiljem. Opozoril je, da posmrtnih ostankov 1100 žrtev genocida še niso našli. Pozval je tiste, ki so sodelovali pri njihovem umoru, naj povedo, kje so. »To bo vaša roka sprave,« je dejal. Zgoraj slovenski predsednik Borut Pahor med govorom na komemoraciji, desno beg srbskega premiera Aleksandra Vučiča z memoriala pri Potočarih pred razjarjeno množico ansa Zunanji minister Nizozemske Bert Koenders je izrazil sožalje in izpostavil odgovornost svoje države, ker njeni pripadniki modrih čelad julija 1995 niso zaščitili več kot 40.000 prebivalcev zaščitnega območja. »Genocid, ki je bil tu storjen, je najbolj temačen del naše skupne evropske zgodovine. Danes v Potočarih stojimo pred vami osramočeni,« je dejal Koenders. Tudi namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson je priznal, da ZN in mednarodna skupnost niso uspeli zaščititi žrtev. »To nas bo vedno mučilo in tako je tudi prav,« je dejal. To dejstvo je vplivalo na delo ZN, tako da sedaj bolj aktivno deluje v prizadevanjih za preprečitev nasilja in zločinov po vsem svetu. Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju ne- kdanje Jugoslavije Theodor Meron je spomnil, da je bil v sodbi Radislavu Krsti-cu pred 10 leti potrjeno, da se je v Srebrenici zgodil genocid ter izpostavil pomen kaznovanja storilcev. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je spomnil, da je bil genocid v Srebrenici »rezultat načrta, ki je nastal na najvišji ravni«, kar so že večkrat dokazali. Zanikanje genocida je označil za ne-spoštovanje odločitev sodišča in žalitev za žrtve in spomnil, da je treba soditi še več sto storilcem, pri čemer je pomembno regionalno sodelovanje. Slovenski predsednik Borut Pahor je pozval k odpuščanju in spravi za boljšo prihodnost BiH in njenih ljudi. Odpuščanje in sprava zahtevata veliko poguma in zaupanja, vendar je to edina pot v boljšo in varno prihodnost, je v svojem govoru pred čla- ni okoli 80 tujih delegacij dejal Pahor v srbohrvaščini. Brez odpuščanja ni sprave, brez sprave ni povezovanja in sodelovanja, brez sodelovanja ni graditve enotnosti. Brez potrebne enotnosti pa ni velikopoteznih odločitev. Prav to pa sedaj potrebuje Bosna in Hercegovina in vsi njeni ljudje, je prepričan Pahor. Tako kot slovenski predsednik je tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čovic prosil svojce žrtev, naj skušajo nad sencami svojih najdražjih graditi spravo in boljšo prihodnost. V imenu svojcev žrtev je Advija Ibra-himovic, ki je v genocidu izgubila očeta in mater, sama pa je bila stara 11 let, poudarila, da je njihova bolečina že zdavnaj prerasla v moč in da ne bodo dovolili, da bi pozabili in negirali genocid v Srebrenici. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je izrazil upanje, da bo zločin v Srebrenici na podlagi dejstev o njegovem genocidnem značaju pomenil poziv za gradnjo stoletja miru po vzoru tega, kar sta storili Nemčija in Francija po 2. svetovni vojni. "Samo resnica nas lahko osvobodi. Samo na podlagi resnice in pravice lahko dosežemo mir in spravo," je dejal. Jordanska kraljica Noor je kot odposlanka Mednarodne komisije za pogrešane (ICMP) spomnila, da so ob ogromnih naporih našli 90 odstotkov žrtev genocida ter poudarila, da človeški obraz tragedije v Srebrenici ne bo pozabljen. DezeLa FurLanija juujska KRajina pRoti zapuščanju domačih živali REGI9NE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA Domačih živali ne smemo zapuščati, saj bi to zanje pomenilo gotovo smrt po hudem trpljenju, pri čemer je verjetno najhujše prav trpljenje zaradi ločitve od svojega gospodarja. To je poziv Dežele vsem lastnikom domačih živali, predvsem v poletnem času, ko lahko postane zapustitev štirinožnih prijateljev najlažja rešitev za brezskrbne počitnice. Zapustiti svoje ljubljence je tudi kaznivo dejanje, ki se ga kaznuje z aretacijo in zaporom do enega leta ali s kaznijo od l.ooo do 10.000 evrov. : SE tV. -4 ' v m> V M ■ K / / I 1 * i Na spletni strani Dežele www.regione.fvg.itje pod razdelkom socialno-zdravstveni sistem - urbana higiena na voljo specifična stran, namenjena hišnim ljubljencem in eksotičnim živalim, kjer so ob vseh koristnih informacijah za lastnike domačih živali navedene tudi vse strukture, kjer je mogoče posvojiti psičke, in imena vseh prostovoljnih združenj, ki so vpisana v namenski deželni seznam. O ti K IV 4 Nedelja, 12. julija 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Prva faza projekta Pisus, ki predvideva trajnostni urbani razvoj Spodbujevalni program privabil 119 podjetnikov Program Pisus, ki je namenjen izrecno malim in srednjim podjetjem v središču mesta (od nabrežja pred postajo Rogers do glavne železniške postaje, od tu do Stare mitnice ter do Cavane), njegov cilj pa je aktivna pomoč krajevnim podjetnikom, je zabeležil odličen odziv. Do 20. junija, ko je zapadel rok za oddajo prošenj, je Občina Trst prejela 119 prošenj, ki bodo v naslednji fazi šle skozi ocenjevalni proces. Strokovna komisija bo izbrala približno 20 projektov z inovativnimi idejami, ki bodo izražale visok potencial rasti. Višina subvencije je 80%, podjetjem pa bodo dali na razpolago 1,2 milijona evrov. Več o projektu in prosilcih sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus in župan Roberto Cosolini. Oba ocenjujeta, da je tolikšno povpraševanje po subvencijah dokaz, da obstaja želja po revitalizaciji urbane ekonomije. Projekt Pisus je namenjen predvsem malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo s trgovino, turizmom ali storitveno dejavnostjo. Kot je razložil odbornik Kraus, največ prispelih predlogov prihaja iz trgovinske panoge (49 projektov oz. 41% vseh prijav), sledijo projekti iz turistične dejavnosti (31 projektov oz. 26% vseh prijav), 24 projektov so predstavili imetniki storitvenih dejavnosti (20% vseh projektov), devet projektov zadeva obrtniško dejavnost (8%), šest projektov pa prihaja iz mešanih dejavnosti. Nekoliko drugačen vrstni red je pri vrednosti projektov; turistična dejavnost bi za realizacijo predstavljenih projektov potrebovala več denarja kakor trgovinski sektor. V turistične projekte so vključeni predvsem lokalni hotelirji, ki bi radi povečali ali obnovili obstoječo nastanitveno zmogljivost. Na razpis so se prijavili tudi mnogi hotelirji, ki bi radi povečali ali obnovili nastanitveno zmogljivost (fotografija je simbolična) Edi Kraus je povedal tudi, da je 53 prosilcev predstavilo projekte, katerih investicija ne presega 60 tisoč evrov, kar pomeni, da bi dobili subvencijo v višini 48 tisoč evrov, 66 projektov pa predvideva več kot 60 tisoč evrov vredno investicijo (max. sto tisoč evrov). V ocenjevalnem procesu, ki bo stekel septembra letos, bodo imeli prednost prosilci, ki v svojih podjetjih načrtujejo gradbene posege, ureditev novih napeljav, odpravo arhitektonskih ovir in energetsko preureditev prostorov. Prednost bodo imela tudi novoustanovljena podjetja in tisti, ki jih vodijo ženske ali mladi. Župan Roberto Cosolini pa ne izključuje možnosti, da bi v prihodnje podoben razvojno-spodbujevalni program razširili tudi na mestno okolico. (sč) Po Ul. Mazzini od jutri zopet avtobusi Potem ko je tržaška občinska uprava sklenila odpraviti zaprtje Ul. Mazzini za promet, bodo od jutri dalje po tej ulici ponovno peljali mestni avtobusi. S tem v zvezi je prevozno podjetje Trieste Trasporti objavilo spremembe prog nekaterih avtobusov, ki bodo znova peljali in ustavljali po Ul. Mazzini in Trgu Republike, obnovili pa so tudi nekatere postaje na nekaterih drugih ulicah in trgih, kot so npr. trgi San Giovanni, Goldoni in Tommaseo ter ulice Fil-zi, Roma, Ghega in Carducci. Spremembe se tičejo avtobusnih prog št. 1, 4 (samo zvečer in ob praznikih), 5, 9, 10, 11, 17, 18, 19, 22, 25, 28, 30 (samo zvečer in ob praznikih) in nočne proge A. Vsekakor obnovitev avtobusnega prometa ne predstavlja dokončnega slovesa pešcev od Ul. Mazzini, saj bo le-ta skupaj z Ul. Imbriani ob vikendih še naprej zaprta za promet ter na voljo ljubiteljem sprehajanja, kar se bo zgodilo že prihodnjega 18. julija. Pozor: nova droga »ballon« Policija svari pred novo sintetično drogo, ki se je pojavila na Hrvaškem. Novi drogi je ime »ballon«: gre za barvan balonček s kovinsko posodico, deluje pa tako, da najprej napihneš balonček, nato pa iz njega vdihavaš zrak, v katerem je prisoten t.i. nitroksidin, katerega učinki so podobni tistim, ki jih povzroča ecstasy, torej so zelo nevarni. Tako piše v tiskovnem sporočilu tržaške kvesture, kjer poudarjajo, kako italijanski policisti v letošnjem poletju sodelujejo s hrvaškimi kolegi in so prisotni v najpomembnejših hrvaških letoviščih, ki privabljajo tudi številne mlade iz Italije: gre za Rovinj, Split, Dubrovnik in zlasti za otok Pag, kjer potekajo množično obiskani festivali. Iglesia drevi v kinu Ariston Kino Ariston bo drevi ob 21. uri gostil zmagovalca letošnjega goriškega filmskega festivala Sergio Amidei, španskega režiserja Alexa de la Igle-sio, ki bo predstavil svoj zadnji celovečerni film Las brujas de Zugarra-murdi (v italijanskem prevodu Le streghe son tornate). Srečanje z režiserjem bo v kinodvorani Ariston, ker so iz tehničnih razlogov preložili ponovno odprtje arene na prostem. Popravek Koordinatorka projekta Radijskega odra V iskanju pravljic Maja Lapor-nik nam je glede članka o projektu, ki je bil objavljen včeraj, poslala krajši dopis, v katerem opozarja, da se je v zapis vrinila napaka. Na natečaj za izvirno kratko pravljico, ki je bil namenjen osnovnošolcem, se je prijavilo 130 avtorjev (nekateri so poslali skupinska dela), strokovna komisija pa je nagradila 25 pravljic, ne le dve, kot je bilo zapisano. Nagrajevanje pravljic je potekalo 5. junija lani. Na letošnjem zaključnem večeru pa sta dva izmed nagrajencev svoji pravljici tudi prebrala. Organizatorjem, nagrajencem in bralcem se za napako opravičujemo. srebrenica 1995-2015 - Pokola 8372 Bošnjakov so se spomnili tudi na Borznem trgu Evropa, ti nisi hotela slišati • •• Gospa Evropa, ti nisi hotela slišati, a krik se je slišal do neba. Nekako tako je pisalo na transparentu, ki so ga udeleženci tržaške komemoracije genocida v Srebrenici včeraj razgrnili na Borznem trgu. Prišli so v belih oblekah, mnogi so nosili priložnostne majice, na katerih je bil natisnjen cvet Srebrenice. Na trgu so prebrali imena žrtev, ki so jih identificirali v zadnjem letu in so jih zato šele včeraj pokopali v spominskem parku Potočari nedaleč od Srebrenice. Spominsko svečanost so nadaljevali v palači Gopče-vic, kjer so prebrali nekatera pričevanja Mater iz Srebrenice in pesmi. Včerajšnji spominski dogodek je priredil tržaški odbor Srebrenica 1995-2015. Kot nam je pojasnil njegov koordinator Gianluca Paciucci, so vanj pristopili tako posamezniki in posameznice kot razna društva (Bosna-Trst, Luna e l'altra, Tina Modotti, Sku-pina-Gruppo 85, Mednarodni dom žensk, ICS in druge). »Tudi v Trstu smo se želeli spomniti tega največjega masakra v povojni Evropi, smrti 8372 moških, Bošnjakov muslimanske kulture ali vere.« Paciucci uporablja besedo genocid, »ker so se tako izrekle že številne mednarodne ustanove, in ker vemo, da je šlo za premišljen pokol spe- fotodamj@n cifičnega dela prebivalstva, ki je bil sestavni del Bosne in Hercegovine in nekdanje Jugoslavije. Nikakor pa ne z namenom, da bi križali srbski narod. Sovražnikov ne vidimo v Srbih ali Hrvatih, ampak v srbskem nacionalizmu in fanatičnem patriotizmu dela srbskega naroda. Ampak pozor: podoben fana- Del udeležencev komemoracije na Borznem trgu fotodamj@n tičen patriotizem imamo tudi pri nas.« Tržaški odbor Srebrenica 19952015 želi zato nadaljevati z delom tudi v prihodnje in pripomoči k ustvarjanju kritične kolektivne zavesti o Srebrenici in priložnosti za soočanje tudi z različno mislečimi. »Največji problem v Srebrenici danes ni identificirati žrtve in jih spoštljivo pokopati, ampak predvsem živeti. Od nekdanjih 40.000 prebivalcev živi v Srebrenici okrog 7000 ljudi, mnogi pa se spet pripravljajo na odhod. Najhujša je danes socialna kriza, spori med skupnostmi stopajo nekako v drugi plan ... a ne v načrtih nacionalističnih strank, ki jih še dalje podžigajo.« Da je Bosna in Hercegovina danes paralizirana država predvsem po »krivdi« day tonskih sporazumov, je prepričan Šemso Osmanovic. Bošnjak, laični musliman, je bil za časa vojne v BIH deček, najmlajši od šestih otrok. Najstarejši brat ni preživel vojne, družini pa je iz Srebrenice uspelo pobegniti v Tuzlo, kjer so ostali do podpisa mirovnega sporazuma, nato so se preselili v Sarajevo. Tu je Šem-so dobil štipendijo, ki ga je pripeljala v devinski Zavod združenega sveta. Od leta 1999 je njegova življenjska pot tesna povezana s Trstom. Po diplomi iz političnih ved in podiplomskem študiju sociologije danes raziskuje Bošnjake na Soški fronti. »V Trstu je okrog 1200 ljudi z bosanskim potnim listom, v Furlaniji Julijski krajini okrog 6.000: Srbov, Hrvatov, Bošnjakov. Mislim, da je naša naloga predvsem ta, da ustvarjamo mostove in pritiskamo na mednarodno javnost. Bosna potrebuje Dayton 2, ki naj državi omogoči, da zaživi. Danes imamo tri predsednike in ogromno ministrov, država je povsem paralizirana.« V ta namen je ustanovil tudi svoje društvo (Comu-nità bosniaca di Trieste). (pd) / TRST Nedelja, 12. julija 2015 5 nekdanja ribarnica - Sklepna modna revija ITS in nagrajevanje Tokrat najbolj kreativne ženske Trst je zadnja dva dneva dihal z modo. S sinočnjo modno revijo v nekdanji ribarnici se je sklenila 14. izdaja modnega natečaja ITS (Internationl Talent Support), ki ga že od vsega začetka prireja tržaška agencija Eve v sodelovanju s podjetjem Diesel in pod okriljem drugih pokroviteljev. Včerajšnji finalni večer je bil glomu-rozen in zabaven. Mladi študentje z različnih koncev sveta so bili pred začetkom modne revije družabni in zadovoljni, povabljeni gostje pa odlično razpoloženi. Notranjost nekdanje ribarnice je krasila razkošna futuristična scenografija, glasbena kulisa pa je napovedovala udarno modno revijo, ki ni razočarala. Po modni brvi so se sprehodili ma-nekeni in manekenke, ki so nosili kolekcije desetih finalistov in kolekcijo lanske zmagovalke Katharine Roberts-Wood. Futuristični kroji in barvite kreacije so potrdili, da imajo mladi oblikovalci z različnih uglednih šol širom po svetu veliko drznih idej. Videli smo zanimive kreacije, ki so bile zveste letošnji temi - prihodnosti. Za nekatere kolekcije so bile značilne izrazito stroge linije, ki so jih začinile žive barve. V nekaterih kolekcijah so prevladovale geometrije. Pri izboru materialov oblikovalci niso bili dolgočasni, krojači in šivilje so se poslužili raznovrstnih materialov. Oblikovalci so navdih iskali v prihodnosti in v drugih kulturah; žirijo je navdušila kolekcija moških in ženskih bojevnikov iz dežele vzhajajočega sonca. Pod to kolekcijo se je podpisala Švicarka Jennifer Thevenaz-Burdet, ki je prejela Eyes On Talents Award. Za razliko od prejšnjih let, ko so nagrade romale predvsem na druge kontinente, še posebej v Azijo, je letos še ena na- Defile manekenk, ki so predstavile kreacije Richarda Quinna fotodamj@n grada v kategoriji moda ostala na evropskih tleh - Nemka Paula Knorr je prejela nagrado ITS Fashion Award. V roki ženske oblikovalke pa je šla še ena nagrada; Ja-ponka Yuko Koike, ki je ustvarila zelo romantično kolekcijo oblačil, je dobitnica nagrade OTB Award. Voditeljica večera Victoria Cabello, ki se je po enoletnem premoru vrnila na tržaško modno brv, je dokazala, da je prava mojstrica v vodenju tovrstnih prireditev. Na modno brv je poklicala tudi dobitnike nagrad v kategorijah ITS#Nakit, ITS#Modni dodatki in ITS#Umetniški izdelki. Letos prvič so podelili tudi nagrado Samsung Galaxy Award, ki je šla v roke Yanga Wanga. Nagrajenci so poleg denarnih nagrad prejeli tudi edinstveno izkušnjo - prakso pri vodilnih kreativnih timih. (sč) gledališče verdi - V sodelovanju s festivalom ShorTS Film z glasbo v živo Nocojšnje predvajanje Stroheimovega filma Ženske norosti bo spremljal Verdijev orkester Operno gledališče Verdi bo danes gostilo poseben dogodek, ki je nastal v okviru mednarodnega filmskega festivala ShorTS. Ob 20.30 bodo predvajali nemi film Folies de Femmes (Ženske norosti) Ericha von Stroheima iz leta 1922 z glasbo Marca Tarallija, ki jo bo premierno izvedel orkester gledališča pod vodstvom Federica Longa. Državna premiera bo z dovoljenjem naročnikov (Filharmo-nični orkester in kinoteka v Montecarlu) potekala v Trstu, saj je tržaško gledališče - tako je povedal njegov organizacijski vodja Antonio Tasca - že nekaj let iskalo priložnost, da bi izvedlo skupno pobudo z društvom Maremetraggio. Avtor glasbe Marco Taralli, ploden »klasični« skladatelj, ki se je prvič preizkusil v tej zvrsti, je na novinarski konferenci poudaril, da je film mojstrovina proti toku, v kateri nastopajo izključno negativni liki, čeprav sredi očarljivega belle époque okvira. Glavne teme glasbene kulise ne opisujejo likov, saj so ti le del mehanizma, ki se vrti okrog protagonista, temveč situacijo, stil pa črpa iz različnih virov. »Predstavljal sem si neko lažno belle époque, saj je v tem filmu vse načrtno lažno, od odnosov do okvira. Da bi lahko opremil z glasbo 95 minutni film, sem moral uporabiti več »jezikov«. Dialog pravzaprav ne obstaja, zato mora biti glasba v ospredju, ne pa v ozadju, kot se dogaja pri govorjenih filmih. Besed ni, zato mora gledalec interpretirati veliko neizgovorjenih besed. Gre za posebno izrazno sredstvo: ko je nastopila doba govorjenega filma, je Chaplin uporabil zelo malo besed, da bi gledalcu pustil svobodo pri dopolnjevanju scenarija,« nam je pojasnil Ta-ralli. Pisanje na dano »vizualno« temo omejuje umetniško svobodo skladatelja? Pisati za film pogojuje in zahteva obvladanje zelo solidne tehnike, v tem primeru pa so omejitve v resnici prednosti, ker je film resnično popoln in je skladatelju v oporo. Film sem si ogledal neštetokrat, da bi do podrobnosti ujel vzdušje in ritem dogajanja, potem pa je Stroheimova brezhibna drama- 9 t Izvirno glasbo je napisal italijanski skladatelj Marco Taralli organizatorji turška struktura dejansko vodila glasbeno pisanje. Kako pa filmsko predvajanje sinhronizirate z orkestrsko izvedbo v živo? Partitura je opremljena tudi s fotogrami in metronomski-mi oznakami. Za tovrstno izvedbo je potrebno imeti nekaj izkušnje na tem področju. Morebitni minimalni premiki pa so že predvideni v partituri, saj je izvedba v živo naravno podvržena nepredvidljivi, malenkostni svobodi. Vaš opus obsega tudi operno glasbo. Rekli ste, da se tokratno pisanje ni zelo razlikovalo ... Res ni velike razlike, saj je pri pisanju opernih predstav najtežje omogočiti učinkovito gledališko dogajanje in bolj kot ustvariti posamezne točke, ujeti barvo celote. ROP intervju its - Claudio Marenco Mores Pri modnih dodatkih prevladuje tehnologija Posebna kategorija modnega natečaja ITS so tudi modni dodatki. Prikazane stvaritve so bile res fantastično potovanje v svet novih idej, oblik in domi-slic.Letošnja deseterica finalistov je prihajala iz Nemčije, Srbije, Velike Britanije, Avstrije, Litve, Turčije in z Japonske ter Kitajske. O izboru materialov in futuriz-mu v modi smo se pogovarjali s Clau-diom Morencom Moresom (Foto-Damj@n), modnim svetovalcem in profesorjem na italijanskih in tujih modnih fakultetah, ki je tokrat v Trstu gostoval kot član žirije, ki je ocenjevala modne dodatke. Sogovornik je bil očaran nad prispelimi projekti, navdušil pa ga je tudi retro oz. nostalgični stil našega mesta. Kako bi ocenili finaliste oz. njihove projekte? Vas je kakšen projekt še posebej navdušil? Vsi projekti so bili po svoje zanimivi in inovativni. Presenečen sem bil predvsem nad svežim pristopom do dizajna. Nekateri študentje so temo letošnjega natečaja - prihodnost - zelo subtilno interpretirali s pomočjo narave, drugi s pomočjo tehnologije. V nekaterih primerih so bili zvesti trajnost-nemu razvoju in za svoje izdelke uporabili zanimive materiale. Kakšen izbor materialov je prevladoval? Oblikovalci so za modne dodatke uporabili različne materiale, prevladovala pa sta les in usnje, ki so ju uporabili v njuni najbolj naravni obliki. Koliko so bili študentje dejansko zvesti temi natečaja? Čeprav je vsak oblikovalec prihodnost interpretiral na lasten način, menim, da so se vsi videni projekti dosledno nagibali v prihodnost. To so nekateri videli v vrnitvi k organskim oblikam in ročni obdelavi materialov, drugi v uporabi tehnologije. Naj omenim samo 3D-tisk, tehnologijo, ki za mnoge predstavlja novo obliko obrti. Kakšen pa je za vas modni dodatek prihodnosti? Bomo kmalu lah- ko kupovali čevlje, pri katerih se bodo vezalke same zavezovale ... Modni dodatek prihodnosti bi po mojem moral upoštevati vse naše potrebe. Želel bi si modni dodatek, v katerega bi lahko spravil čisto vse, kar potrebujem pri vsakodnevnih opravilih. Kar se pa tiče čevljev, ki ste jih omenili, bi izpostavil, da je Nike letos predstavil prototip čevljev, pri katerih se vezalke zavezujejo same. Tehnologija je torej našla svoje mesto v modi ... Vsekakor. Obstaja tudi solarna ogrlica, ki je sestavljena iz mini solarnih pa-nelov in LED lučk. Na trgu so že torbice s solarnimi paneli, s katerimi je mogoče napolniti baterije mobilnih telefonov.Teh-nologija ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju oblačil. Naj spomnim, da so športni kosi oblačil že nekaj let zelo tehnološki, pri nekaterih kosih uporabljajo patentirano tehnologijo za odlično odvajanje potu stran od telesa. Tudi farmacevtska industrija se želi povezati s tekstilno industrijo. Tako že obstajajo prototipi zdravilnih hlačnih nogavic. Vam je blizu tudi arhitektura. Koliko arhitekture ste videli pri finalistih modnega natečaja ITS? Arhitektura je bila prisotna skoraj v vseh projektih. Arhitektura namreč pooseblja naš odnos s prostorom. Zanimive so se mi zdele torbice, ki si jih je zamislila avstrijska oblikovalka in ki se se prilagajajo majhnim bivalnim prostorom (na fotografiji). Za konec še eno vprašanje. Zakaj med finalisti zelo redko zasledimo študente italijanskih modnih akademij? Kako ta manko kot profesor ocenjujete vi? Italijanske akademije žal ostajajo preveč priklenjene na tradicijo. Študentje niso drzni, ker mislijo predvsem na komercialno praktičnost. Ta pristop je popolnoma zgrešen. V času študija bi v glavi morali imeti le kreativni in izvirni prenos globlje ideje na modni kos. Za komercialno praktičnost bo čas nastopil, ko bodo stopili na poklicno pot. Soneta Čoralič Bazovica: ekološka sobota in vaški praznik V Bazovici je včeraj potekala četrta in zadnja ekološka sobota v letošnjem poletju v organizaciji podjetja AcegasApsAmga. Območje pri kalu se je za to priložnost spremenilo v potujoči center za zbiranje kosovnih odpadkov (na sliki FOTO DAMJ@N), v večernih urah pa je zaživelo v vse drugačni luči, saj se je pri obnovljenem kalu začel tradicionalni vaški praznik, ki bo na sporedu vsako soboto in nedeljo do 16. avgusta. 6 Nedelja, 12. julija 2015 TRST / pogovor z odličnjaki - Marija Pertot Skoraj prepričana, da bo študirala arhitekturo Na Liceju Franceta Prešerna se ponašajo z odličnjakinjama tudi na znanstvenih smereh (smeri uporabnih znanosti in znanstveni smeri). Ena od teh je Marija Pertot iz Slivnega, maturantka znanstvene smeri, ki je na slednji začela šolanje pozneje kot ostali, saj je sprva obiskovala klasično. Očitno se je sprememba obrestovala, saj je na državnem izpitu prejela najvišjo oceno - stotico, kar pa je zanjo predstavljalo presenečenje: »Ciljala sem na 85, ampak stotice nisem pričakovala,« pravi Marija, ki je v matu-ritetnem referatu predstavila t.i. »pustolovski gen«, se pravi dejstvo, da obstaja neka povezava med ljudmi, ki se izseljujejo, in genetsko spremembo, torej da je pri določenih ljudeh nekako že v genih zapisano, da bi se izselili. Podatke o tem je našla na svetovnem spletu, pritegnili so njeno zanimanje in tako se je odločila, da maturitetni referat posveti tej tematiki. Tako je odkrila, da je večji odstotek tega gena v ljudeh, ki raje potujejo in se selijo. Za maturo je študirala veliko, zjutraj in popoldne, ampak zanjo to ni predstavljalo prevelike težave, saj, kot pravi, je študirala vseh pet let. Specifično se je na državni izpit pripravljala v zadnjem tednu pouka in potem v času do mature, njene študijske navade skozi vseh pet let pa ne kažejo pretiranega »martranja« z učenjem za razne kontrolke in spraševanja: »Če sem imela težave, sem študirala nekaj dni prej, drugače sem snov ponovila dan prej,« pravi slivenska stotica, ki ni imela navade, da bi snov, ki so jo določen dan obravnavali v razredu, ponovila že isti dan doma, očitno ima zelo dober spomin, saj je snov ohranila v glavi. Kot že rečeno, Marija Pertot pred petimi leti ni takoj izbrala študija na znanstveni smeri, saj je šolanje začela na klasični smeri, potem pa je presedlala na znanstveno smer: »Niti na klasični nisem imela težav, ampak več kot toliko me ni zanimalo, bolj so me zanimali znanstveni predmeti.« Od tod odločitev za prepis na znanstveno smer, po štirih letih študija pa je ocena pozitivna: »Je dobra šola, nisem imela težav, tudi kot razred smo vsi skupaj brez težav Za Marijo Pertot imajo določeni ljudje pustolovstvo zapisano v genih fotodamj@n šli skozi teh pet let. Vsi profesorji so dobri, ti pridejo na roko in radi pomagajo, predvsem pri pripravi referata so bili vedno vsi na razpolago.« Kaj pa dela slivenska odličnja-kinja v prostem času, ko se ne posveča študiju? V preteklosti je nekaj let igrala klavir pri Glasbeni matici, potem je igrala odbojko pri Sokolu v sklopu projekta Zalet, tudi če jo je letos zaradi študija opustila in je namesto na treninge raje šla tekat po svoje, v lanskem letu je pela tudi pri zboru Kraški slavček. Na dan, ko je nastal pričujoči pogovor, je bila Marija skoraj gotova, da se zaradi sočasnega izleta v Grčijo ne bo udeležila letošnje nagradne ekskurzije za izbrane maturante slovenskih višjih srednjih šol, vsekakor bo po zasluženem oddihu začela razmišljati o univerzitetnem študiju, pri tem pa ni še stoodstotno gotova, kaj bo izbrala: »Skoraj prepričana sem, da bom šla na arhitekturo, ampak glede zaposlitve in drugega imam še določene pomisleke. Arhitekturo bi študirala v Trstu, ampak tudi Benetke bi bile dobra opcija, prošnjo sem napisala tudi za Ljubljano, a je potem nisem oddala, tako da ostajata ali Trst ali Benetke.« (iž) V torek v Dolini srečanje Kmečke zveze o oljčni muhi Kmečka zveza in Občina Dolina, v sodelovanju s KSS - Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, Konzorcijem olja Tergeste DOP in Zadružno kraško banko, prirejata v torek, 14. julija, ob 20.00 uri v dvorani občinskega sveta v Dolini srečanje na temo: Oljčna muha - opazovanje in varstvo. Sodelujejo: kmetijska svetovalka Irena Vrhovnik, agr. Natascia Riggi in k.i. Dino Sturman. Vabljeni! Zamenjave v zdravstvu V organizaciji zdravstva na Tržaškem je prišlo te dni do nekaterih zamenjav. Dr. Adele Maggiore bo z jutrišnjim dnem prevzela mesto sanitarne direktorice otroške bolnišnice Burlo Garofolo, prav tako jutri pa bo na njeno dosedanje mesto sanitarne direktorice zdravstvenega podjetja Aasl prevzela dr. Emanuela Fragia-como, ki je doslej vodila 4. zdravstveni okraj. Do zamenjave je prišlo tudi v bolnišnično-univerzitetnem podjetju: upravni direktor dr. Franco Sinigoi je prestopil v kader, ki se pri deželnem odborništvu za zdravstvo ukvarja z reorganizacijo zdravstvene oskrbe v FJK, na njegovo mesto pa je bil do konca leta imenovan dr. Michele Rossetti, ki je že bil med vodilnimi kadri v podjetju. Obisk treh predsednikov v Narodnem domu v Trstu 13. julija 2010 arhiv obletnica srečanja predsednikov - Tiskovno sporočilo SKGZ Zagotoviti polno izvajanje zaščite in zastopanost v izvoljenih telesih Predsednik SKGZ Pavšič: Predlagana porazdelitev volilnih okrožij ne zagotavlja prisotnosti v parlamentu »Ob spominu na žrtve sovraštva iz preteklih časov delujmo za skupno dobrobit in prijateljstvo naših otrok. Danes odpiramo novo poglavje zgodovine: za nami je obdobje nasilja, pred nami pa skupna priložnost sožitja na osnovi temeljnih človekovih pravic in skupne evropske pripadnosti. Prijateljstvo ljudi je močnejše od zla in zato Italijani, Slovenci in Hrvati z optimizmom gledamo v skupno evropsko prihodnost.« To so osnovne misli, ki so jih predsednik Slovenije Danilo Türk, predsednik Italije Giorgio Napolitano in predsednik Hrvaške Ivo Josipovic, napisali v spominsko knjigo SKGZ in SSO ob obisku v Narodnem domu v Trstu, 13. julija 2010. Dogodku izpred petih let, do katerega je prišlo natanko 90 let po fašističnem požigu istega Narodnega doma - jutri bomo obhajali 95. obletnico - je posvečeno sporočilo za javnost, v katerem predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudi Pavšič ob poudarjanju pomena takratnega dogodka kritično opozarja na zadržanje nekaterih institucionalnih sredin glede zahtev po izvajanju zaščitnega zakona, pa tudi na vprašanje predlaganega novega volilnega sistema z oblikovanjem okrožij, ki zmanjšuje možnost izvolitve slovenskih predstavnikov. Za Pavšiča je srečanje treh predsednikov pred petimi leti resnično pomenilo novo poglavje v medsosedskih odnosih in je naši skupnosti priznalo vse zlo, ki ga je morala pretrpeti v času fašizma. Obenem je obisk predsednikov pomenil tudi priporočilo, naj ob spominu na preteklost usmerimo svoj pogled v bodočnost. SKGZ je mnenja, da je pot, ki so jo nakazali trije predsedniki, edina perspektivna v času, ko se v Evropi ponovno pojavljajo določeni ekstremizmi. »Nedopustno je namreč, da ponekod še danes niso spoštovane osnovne človekove pravice,« piše Pavšič, ki dodaja, da je njegova organizacija prepričana, da z dialogom in ob prijateljskih odnosih med sosednjima državama lahko dosežemo pomembne rezultate. »Zaradi tega s težavo razumemo zadržanje nekaterih istitucionalnih sredin glede naše upravičene zahteve po celovitem izvajanju zaščitnega zakona. Nezadovo- ljivo je tudi reševanje vprašanja volilnega sistema, ki zmanjšuje možnost na-daljne prisotnosti slovenskega predstavnika v parlamentu. Da so naše zahteve povsem legitimne, nam je ob nedavnem obisku v Rimu potrdil tudi državni predsednik Sergio Mattarella. Izpostavil je, da sta zaščita in skrb za slovensko narodno skupnost v interesu tako države kot dežele FJK. Zaradi tega so popolnoma upravičena pričakovanja, da bo naši skupnosti zagotovljeno enako dostojanstvo na vseh ravneh njenega izražanja, tudi glede njene zastopanosti v izvoljenih telesih,« piše predsednik SKGZ. Trije sosednji predsedniki so prišli v Trst in obiskali Narodni dom z namenom, da bi potrdili svojo pozornost in skrb za našo narodno skupnost. Ta skrb pa ne more biti odvisna od večje ali manjše politične volje posameznih strank. »Tako kot velja za nemško in francosko narodno skupnost v Italiji tudi mi pričakujemo, da bodo v Rimu ob podpori dežele FJK našli primerno rešitev glede naše nadaljne prisotnosti v parlamentu. Vsi dobro vemo, da predlagana porazdelitev deželnega teritorija v dve volilni okrožji tega ne zagotavlja in zato je potrebno najti primernejšo rešitev. Pomembno je tudi, da naša narodna skupnost v odnosu do institucij nastopi enotno,« zaključuje Pavšič. Narodni dom: venec SSk ob 95-letnici požiga Ob 95-letnici fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu bo stranka Slovenska skupnost jutri ob 9. uri položila venec na pročelje poslopja v Ul. Filzi. Narodni dom v Trstu, piše v sporočilu SSk, je bilo večnamensko poslopje, ki je gostilo številne slovenske organizacije, kot simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču pa je bilo trn v peti italijanskim nacionalistom in fašistom, ki so ga zato 13. julija 1920 napadli, požgali in uničili. 13. julij 1920 bo ostal zapisan s krvavimi črkami v slovenski zgodovini in še posebej v zgodovini Slovencev v Trstu. Ista usoda je doletela tržaške Hrvate in pripadnike ostalih slovanskih narodov. Narodni dom je načrtno zgorel ob tihi podpori takratnih oblasti, čeprav je bil požig osrednji dogodek tistega tragičnega 13. julija 1920, pa lahko govorimo o pravem pogromu, saj je bilo napadenih kar 21 ciljev, ki so jih opustošile fašistične skupine, piše še v sporočilu SSk. prečnik - Dalmatinski večer v gostilni Sardoč Prijetno ob morskih jedeh in petju dalmatinskih pesmi Precejšnje število gostov je prisluhnilo tudi MoPZ Vesna iz Križa Ob dalmatinskih jedeh tudi dalmatinske pesmi fotodamj@n Precejšnje število gostov je prijetni petkov večer izkoristilo za to, da se je podalo do gostilne Sardoč v Preč-nik, kjer je bil na sporedu Dalmatinski večer. Gostje so imeli na voljo izbor preprostih, a okusnih ribjih in morskih jedi, od hobotnic v solati, ki veljajo za dalmatinsko specialiteto, pa do ponudbe našega morja, kot so npr. kalamari ali »sardoni v šavorju«. Prijeten večer je potekal ob zvoku dalmatinskih pesmi, ki jih je pel Moški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Rada Miliča, ki je gotovo prispeval k uspehu dogodka. Prihodnji tematski večer bo v gostilni Sardoč najverjetneje čez dva tedna, ko bodo na sporedu jedi na žaru. Delovanje urada za akte Občine Trst Občina Trst obvešča, da bo urad za vlaganje aktov v Ul. Punta del Forno 2 od jutri do 25. julija odprt od ponedeljka do petka med 10.30 in 12.30. Vzdrževanje talne signalizacije Občina Trst obvešča, da bo od jutri do petka med 21. in 6. uro potekalo vzdrževanje talne signalizacije v ulicah Cumano, Scomparini, La Marmora, Mille, Rossetti (med ulicama Revoltella in De Gasperi), Revoltella (na odsekih med ulicama Rossetti in Vidacovich ter D'Angeli in San Pasquale), D'Angeli, Sinico, San Pas-quale, Marchesetti in Felluga ter na Cesti za Rocol. Prostorsko načrtovanje: novosti v tehničnem arhivu Občina Trst obvešča, da bo tehnični arhiv občinske službe za prostorsko načrtovanje na Trgu Costanzi 2 od jutri dalje sprejemal ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih samo po predhodnem dogovoru, ob sredah pa med 14.30 in 15.30 (dostop bodo urejevali z listki, ki bodo na voljo med 14.15 in 15.15), vrata pa bo zaprl ob 17. uri. Prošnje za sestanek je treba izpolniti preko spleta http://www.re-tecivica.trieste.it/new/default.asp?pagina=-&ids=77&id_sx=108&tipo=blocc-hi_dx_887&tabella_padre=dx&id_padre=887. Za pomoč in informacije bo na voljo urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2A, telefon 040-6754850, faks 0406756060, e-mail urp@comune.trieste.it. / TRST Nedelja, 12. julija 2015 7 REPEN - Fotografska razstava v galeriji Kraške hiše Corpora lucida Nike Furlani Avtorico, njeno značilno izrazno tehniko in ustvarjalne sklope je predstavil Andrej Furlan V petek je bilo v galeriji Kraške hiše v Repnu odprtje fotografske razstave Corpora lucida obetavne fotografi-nje mlajše generacije Nike Furlani. Večer je uvedel kitarist Francesco Cenci ob prisotnosti številne publike. Umetnico je predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Furlan in obudil spomin na leto 2010, ko se je Nika Furlani udeležila 8. fotografskega simpozija Castrumfoto ter razstave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini na tematiko avtoportreta, na kateri je že bila deležna pozornosti zaradi izvirne stenske postavitve in enovitega tematskega sklopa z naslovom »Soba 68«. Leta 2010 smo lahko tudi v Trstu občudovali izbor fotografij na razstavi UNICA, s katero je Tržaška pokrajina želela nuditi preko najbolj reprezentativnih ustvarjalcev naših krajev podobo ustvarjanja v tukajšnjem okolju. Takrat se je Nika Fur-lani osredotočila na tematiko burje in objavila reprodukcije v knjigi. Istega leta se je uvrstila tudi v ožji izbor obetavnih mlajših ustvarjalcev, ki ga je raz- pisala Tržaška občina, ter razstavljala v Občinski galeriji. Dve leti kasneje je ponovno bila med izbranimi projekta Ar-tefatto na tematiko Motus Urbis. Med bolj reprezentativnimi razstavami gre omeniti udeležbo na lanskoletnem fotografskem maratonu v Trstu pobude Fotonotte. Nika Furlani se je po diplomi iz pedagogike v Kopru usmerila v svet fotografije z željo, da bi lahko izrazila svojo umetniško občutljivost, ki jo je od vedno gojila. Na Visoki šoli v Sežani je nato nadaljevala študij v smeri fotografije. Tematike, ki so ji posebej pri srcu, so vezane na človeško figuro ter odnos do okolja v razpetosti realnega in sanjskega. Usmerila se je specifično v modno fotografijo. Na njeni spletni strani www.nikafurlani.com vidimo objavljene posamezne tematske sklope. Vsak od teh kaže na specifični likovni stilno izpiljen prijem, na dokaj pre-finjen estetski čut in dinamično zasnovane kompozicijske izreze. Trije od omenjenih sklopov so na ogled tudi v Kraški galeriji: Herbarius, Pogled na postavitev fotografij v galeriji Kraške hiše Včeraj danes [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 12. julija 2015 MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 2.33 in zatone ob 17.28. Jutri, PONEDELJEK, 13. julija 2015 EVGEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. OKLICI: Gabriel De Pasquale in Fiorel-la Lamberti, Giovanni Maria Richetti in Chiara Cosola, Davide Degrassi in Giorgia Bonazza, Matteo Bellina in Melitta Crevatin, Alain Serge Fokam in Odette Mbiapep Awounfack, Giulio Sajn in Annalisa Zovatto, Marko Milutinovic in Andrea Šaric, Stefano Stok in Susanna Pangrazi, Nabil Aweys Sheekh Muumin in Giulia Hervatich, Robert Nicusor Radu in Ornela Zulma De Gia-como, Alessandro Tatarella in Stefania Michelini, Stefano Intini in Chiara Mauro, Fabio Nardin in Tatiana Santos De Pinho, Vittorio Sgueglia Della Marra in Federica Zanini, Giacomo Basile in Valentina Bruno, Martin Mesar in Luana Grilanc. prej do novice www.primorski.eu] Danes, 12. julija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. Od jutri, 13. do nedelje, 19. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 9 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Nika Furlani Profundum vitalis in Terrarum. Pri slednjih, ki so bolj konceptualno zasnovani, raziskuje simbiozo med človekom in naravnim okoljem: rastlinskim, morskim in bolj specifično vezanim na duh kraja, ki ga simbolično predstavljajo materični objekti razstavljeni poleg fotografij. Zanimiv je tudi tehnični pristop, ki vzajemno upošteva digitalno in analogno tehniko z uporabo episkopa, s katerim umetnica neposredno prenaša motive iz narave na izseke človeškega telesa. Po razstavi v Kraški hiši bo jeseni Nika Furlani sodelovala na 17. Bie-nalu mladih umetnikov Mediterranea, ki bo v Milanu od 22. do 25. oktobra, kjer bo predstavljala tržaško občino in razstavila ciklus devetih fotografij iz sklopa Profundum vitalis. Nekatere so na ogled tudi na umetničini samostojni razstavi v Repnu vse do 16. avgusta ob nedeljah in praznikih 11.00-12.30 in 15.00-17.00; ob razstavi je izšla dvojezična zgibanka, s strokovnim tekstom fotografinje in predavateljice Katarine Sadovski. Jasna Merku Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 9, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Nabrežje Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti fotodamj@n ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA organizira za svoje člane enodnevni izlet v Verono v petek, 31. julija, na ogled opere Aida in dvodnevni izlet na EXPO v Milan 8. in 9. septembra. Info in vpisovanje v tajništvu ZKB do 15. julija oz. do zasedbe mest. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera v soboto, 18. julija. Vpis in informacije na tel. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju z ZKB, tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. kmečki praznik »Srečanje slovenskih kmetov petih dežel«, ki bo v soboto, 25. julija, v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Program izleta in odhod avtobusa bo javljen naknadno. Vpis v uradih KZ do četrtka, 23. julija, v Trstu (tel. 040-362941, kzacts@tin.it), v Gorici (tel. 048182570, kzgorica@tiscali.it), v Čedadu (tel. 0432-703119, kz.cedad@li-bero.it). KRU.T obvešča člane, da so še na razpolago enoposteljne in dvoposteljne sobe za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (Il.nad.) od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča članom, da je iz organizacijskih razlogov društveni izlet za člane v Pulo in Brione prenesen na nedeljo, 13. septembra. Zainteresirani naj potrdijo prisotnost. POGREBNO PODJETJE Oi?trenutku žahsli... vljudnost ...in tradicija TRZIC OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA ( soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 0 Prireditve ACM iz Trsta vabi na Vejno danes, 12. julija, ob 17. uri na slavje sv. Cirila in Metoda. Somaševanje z duhovniki jubilanti bo vodil letošnji koprski no-vomašnik Blaž Lapanja. Sodeloval bo ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Zaželjene narodne noše in skavti. ZALOŽBA MLADIKA vabi v torek, 14. julija, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, ob spominu na rojstni dan skladatelja in slavista ter vsestranskega kulturnega delavca in raziskovalca pokojnega akademika prof. Pavleta Merkuja na predstavitev knjige Pogovori z Merkujem, ki jo je skladatelju posvetil znani slovenski časnikar in komentator, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Bernard Nežmah. POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja ob četrtkih od 21. ure dalje: 17. julija glasbena monokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. t Mirno je zaspala v objemu najdražjih Angela Taucer vd. Sosič Žalostno vest sporočajo sin Stojan z Ani, vnuki Aleks, David, Martin, Sarah in Breda z družinami in vsemi pravnuki Od nje se bomo poslovili v čertrtek, 16. julija, med 10.00 in 11.30 v mrliški vežici v Tržiču (bolnišnica S. Polo). Posebna zahvala gre dr. Jevnikarju. Datum pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Opčine, 12. julija 2015 Pogrebno podjetje Sv. Ana Žalovanju za drago svakinjo in teto Lino se pridružujejo Milka ter Giuliana in Marisa z družinama S svojci drage Line žalujejo Vanda, Vojmir, Magda, Maruša in Mitja B Nedelja, 12. julija 2015 TRST / Na medicinski fakulteti ljubljanske univerze je uspešno diplomiral Daniel Košuta Iskreno mu čestitajo starši in sorodniki Prišel je srečen dan, ko je Petra priskočila na plan. Naj ji bo sleherni dan s sončkom obsijan. Tanji in Walterju čestitajo srečni noni Neva in Mara, nonota Renzo in Žarko, teta Erika z Vasjanom, stric Borut ter bratranci Matej, Maja in Deva 'Vajini srci sta mi pokazali kaj je ljubezen in družina' Hvala mami Jelki in tatotu Oskarju Imam vaju neskončno rada. Za vajina rojstna dneva in obletnico... Rene' 10.07.2015 sta v Dolini praznovala diamantno poroko Meri in Sergio Pangerc Še veliko zdravih, srečnih in veselih let jima želijo vsi domači ¿i Čestitke Pod lipo na vrtu rekla sta si »da«, poroka nepozabna in vesela je bila. Leto je hitro minilo in vajino ljubezen potrdilo. Na vrtu še vedno lipa ponosno stoji, KARIN in JANU neskončno srečo želi. Dobrodošel MATIJA FERFOLJA. Z mamico Daniluz in očkom Markom se njegovega prihoda veselijo nona Eda ter vsi sorodniki. Naš ERVINO praznuje 60 let. Še obilo zdravja in mladostnih let mu želi mama Lidja in vsi sorodniki. Od Domja prišla je novica lepa, da se SABINA danes z Abrahamom sreča. Iz srca ti želimo, da bi še dolga leta uživala in se z nami družila. Vsi pri SK Brdina. Včeraj sta se vzela KARIN in MARKO. Vso srečo na skupni življenjski poti jima želi Vaška skupnost Praprot. uk Kino ARISTON - 17.00, 19.00 »Magic in the moonlight«; 21.15 »Le streghe son tor-nate«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 22.00 »Vio- lette«; 20.00 »I ponti di Sarajevo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Ruth e Alex«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45,21.30 »Giovani si diventa«; 16.15, 18.15,21.40 »Going Clear: Scientology e la prigione della fede«. GIOTTO MULTISALA 3 - 20.15 »Big Game - caccia al presidente«. KOPER - PLANET TUŠ -15.00,18.45 »Jurski svet«; 17.30,20.00 »Jurski svet 3D«; 13.50 »Spuži na suhem 3D«; 13.55, 16.00, 18.30, 21.00 »Ted 2«; 16.10, 18.20,19.20, 20.50 »Terminator: Geni-sys«; 14.40 »Vohunka«; 15.45, 17.00, 18.00, 20.15, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 16.15 »Vrvež v moji glavi«; 14.10 »Vrvež v moji glavi 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 - »The Imitation Game«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.00 »Poltergeist«; 16.15,18.10,20.10,22.10 »Ted 2«; Dvorana 2:16.15,18.15,20.15 »Jurassic World«; 16.15, 20.00, 22.15 »Predestination«; Dvorana 3: 16.30 »Annie la felicità è contagiosa«; 18.00, 20.00 »Terminator: Genisys 3D«; Dvorana 4: 16.15, 18.30, 21.00, 22.00 »Terminator: Genisys«. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II nemico invisibile«; 16.35, 21.45 »Terminator Genisys«; 19.10 »Terminator Genisys 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Poltergeist«; 16.30, 19.00,21.30 »Ted 2«; 16.30,19.05,21.40 »Jurassic World«; 17.00, 19.15, 21.30 »Predestination«; 18.25,22.15 »Big Game - Caccia al presidente«; 20.20 »Tor-no indietro e cambio vita«; 16.35 »Albert e il diamante magico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2:17.45,20.10,22.10 »Ted 2«; Dvorana 3: 18.15, 21.00 »Terminator Genisys 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«; Dvorana 5:17.45, 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. H Šolske vesti AD FORMANDUM - Gostinska šola sporoča, da bodo spričevala za 2. razred (slov. sekcija) na razpolago od petka, 17. julija, ob 10.00. Izidi ocenjevalnih sej (izdelal, ne izdelal) bodo za 1. razred (slov. sekcija) razobešeni v torek, 14. julija, ob 10.00, istočasno bodo na razpolago spričevala; za 3. razred (slov. sekcija) se kvalifikacijski izpiti pričnejo v ponedeljek, 13. julija. Spričevala lahko dvignejo starši ali njihovi namestniki ter polnoletni dijaki. Pojasnila v tajništvu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 18. in 25. julija, v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v mesecu avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040-418605. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v UL Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dija-ski.it. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. S Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM TANOVANJE-MANJŠO HIŠO, področje Bazovica, Padriče, Boršt; tel. 333-3230236. DAJEM V NAJEM 150 KV.M. PROSTOR, primeren za razne dejavnosti, zanimiva lokacija v gosto naseljenem predmestju. Parkiranje zagotovljeno. Tel. 040-383744 0 Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel. št.: 393-5030720. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu: dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št. 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z referencami in izkušnjami išče delo kot negovalka ali spremljevalka starejših in invalidnih ljudi. Tel.: 0039 342-7438392. PODARIM krasne majhne psičke. Tel. 328-9440282. PRODAM jadrnico comet, plave barve in v dobrem stanju. Tel. 340-3987010. PRODAM rabljene učbenike za višje srednje šole v Trstu in Gorici. Tel. 040208002. PRODAM rabljeno otroško kolo rožnate barve, kolesa s premerom 40 cm. Tel. št. 349-6483822. PRODAM velik zamrzovalnik (600 litrov) znamke tecnodom za 800,00 evrov. Tel. na št. 349-2655372. ZANESLJIVO DEKLE na vašem domu skrbi za hišne ljubljenčke ali pa jih dnevno vodi na sprehod. Tel. 366-2647245. Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 HB Osmice V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. V ZGO NIKU je odprl osmico Gigi Furlan. Tel. št.: 040-229293. □ Obvestila BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. 040-229199. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mavhi-njah. Tel. št.: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. LUNA PUHNA organizira v okviru tridnevnega vaškega praznika v športnem centru Gaje na Padričah sklop glasbe-no-plesnih dogodkov. Danes, 12. julija, glasbeni večer s skupino Ande a casa dei. Delovali bodo dobro založeni kioski. SKP IN SIK vabita v Ljudski dom v Pod-lonjer, Ul. Masaccio 24, na Rdeči praznik: danes, 12. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 21.00 balkanska glasba z Ireno. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega vabijo na 1. »Guitar kamp« od 13. do 17. julija v Dolini. Info na tel. 328-5761251. ORATORIJ NA KONTOVELU od 13. do 17. julija: pet mladih navdušenih ani-matorjev iz Sodražice je na razpolago za veselo druženje v igri in raznih ustvarjalnih delavnicah, tudi petju in dramski umetnosti. Dejavnosti potekajo večinoma na prostem. Sprejemamo otroke od 5 let dalje in mladostnike do 14 let. Vpis in info na tel. št. 347-9322123. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccu-pa.org. 50-LETNIKI IZ DEVINSKO-NABREŽIN-SKE OBČINE vabljeni v petek, 17. julija, na družabni večer. Prijave do 14. julija na tel. 338-4563202 (Katja) ali po 17.00 na 347-4856159 (IKarisa). KMEČKA ZVEZA IN OBČINA DOLINA, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica, konzorcijem olja Tergeste DOP in ZKB, prirejata v torek, 14. julija, ob 20. uri v dvorani Občinskega sveta v Dolini srečanje »Oljčna muha - opazovanje in varstvo«. Vabljeni! OROŽNIKI POSTAJE OBČINE DOLINA organizirajo v torek, 14. julija, ob 20. uri v Anfiteatru centra Anton Ukmar - Miro pri Domju (za banko) srečanje na temo Goljufije do starejših oseb in varnostni ukrepi pri dvigu gotovine iz ban-komata in postamata. Vljudno vabljeni. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane naj se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v sredo, 15. julija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi ob koncu letošnje sezone slovenske filateliste na srečanje, ki bo v sredo, 15. julija, ob 19.00 v društvenih prostorih TPK Sirena v Barkovljah. 1. SREČANJE NARODNIH NOŠ NA PROSEKU - Zbirališče na »placu« v parkirišču v soboto, 18. julija, ob 17.30. Začetek povorke ob 18.00 iz parkirišča v proseško cerkev, kjer bo župnik blagoslovil noše. Nadaljuje se do šagre, kjer bo prigrizek za noše in ples s Kraškimi mu-zikanti. S seboj prinesite veselje in zabavo! AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 20. julija, redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. AtfožtHt Mhtrfiki ...o /fo/rf/r (f /hi/Vi/o vj bi ni ppjFugr i BefTUrdom M&ímahom ob krgiqi POGOVORI Z MERKUJEM V krifižftrm jrfJiffu ÏW na 'I'r¡fu C linTiiiin 7 V tortk, ll.jnUjat ob 18. Î0 SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče ob 20.30 na kolesarski stezi nad Borštom (cesta za na Jezero, pri železniškem prehodu). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni center Ple-salček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), in-fo@cheerdancemillenium.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Opči-nah. Prijave in info na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Šte-verjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). Loterija 11. juj 2015 Bari 1B 75 45 77 57 Cagliari 1B 57 B5 59 27 Firence B5 BB 11 49 54 Genova 46 17 22 44 BB Milan 70 54 64 2 25 Neapelj 5B 7B B9 10 6 Palermo 46 41 B7 1B 9 Rim 6 4 B4 4B 9 Turin 62 2B 11 21 52 Benetke 41 50 6 1B 74 Nazionale 6B 66 B9 7 B2 Super Enalotto Št. BB B S4 S9 66 B6 B9 jolly 1S Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 1 dobitnik s 5 točkami 541 dobitnikov s 4 točkami 21.971 dobitnikov s 3 točkami Superstar 21.76B.B6B,BBC --€ --€ 225.444,B0 € 419,77 € 20,59 C Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 41.977,00 € 81 dobitnikov s 3 točkami 2.059,00 € 1.799 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 12.266 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.216 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ / MANJŠINE Nedelja, 12. julija 2015 Stališče zveze manjšin CONFEMILI na srečanju s predstavniki Sveta Evrope Italija je z zakonom 482 priznala manjšine, z izvajanjem pa je veliko težav 9 a nedavnih avdicijah predstavmnikov svetovalnega odbora Sveta Evrope, ki preverja izvajanje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, je splošno poročilo o stanju manjšin v Italiji podal predsednik zveze manjšin v Italiji CONFEMILI prof. Domenico Morelli, eden najboljših poznavalcev manjšin in tudi sicer prisoten v številnih telesih, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, med drugim član paritetnega odbora za zaščito slovenske manjšine in član omizja pri notranjem miniostratvu, zadolženega za preverjanje izvajanja zaščite manjšin. Morelli je v dolgem pisnem poročilu, ki ga je ustno obrazložil predstavnikom Sveta Evrope, uvodoma poudaril, da si CONFEMILI od vsega začetka intenzivno prizadeva za izvajanje zakona 482/1999 in drugih določil, ki zadevajo manjšine, med laterimi je izrecno omenil zakon 38/2001 za zaščito sdlovenske mmanjšine v Italiji. Vključen je v dve telesi, pri predsedstvu vlade in pri ministrstvu za šolstvo, ki se ukvarjata z zaščito manjšin. Z odobritvijo zakona 482 je Italija izpolnila ustavno zavezo za zaščito jezikovnih manjšin. Narašča zavest o dodani vrednosti, ki jo predstavljajo manjšine in o kulturnih vrednotah, veliko je pobud za ohranjanje pisnega in ustnega izročila in za manjšine, katerih jezik je uradni jezik v drugi državi, tudi veliko meddržavnih izmenjav. Zakon je bil v tem smislu prelomnica, obstajajo pa tudi problemi, pšred-vsem zaradi neskladja med črko in duhom zakona ter stopnjo njegovega izvajanja. Sedanja gospodarska kriza je to razdaljo še poglobila in zaradi okrnjenih sredstev, ki jih določa zakon 482 je dejavnost manjšin otežena. Zato je Morel-li uvodoma opozoril na nujnost, da institucije, v prvi vrsti država, okrepijo politiko zaščite in vrednotenja manjšin. Prav tako bi kazalo okrepiti čezmejno sodelovanje, pa tudi sodelovanje med deželami, kar bi omogočilo utrjevanje kulturnih, družbenih in jezikovnih vezi tudi v okviru evropskih programov. Svet Evrope bi tu lahko odigral pomembno vlogo spodbujevalca. Zakon za zaščito manjšin Zakon 482 temelji na načelu, da je zaščita manjšin tudi interes večinskega naroda, ker gre za priznanje ene temeljnih človekovih pravic, to je pravice do lastnega jezika in lastne kulture. Petnajst let po sprejemu tega zakona je ocena torej lahko samo pozitivna; zakon je namreč v državi vzpostavil pozitivno ozračje in vzbudil dejansko zanimanje za manjšinske skupnosti. Zakon je tudi odprl možnosti za številne pobude dežel in krajevnih uprav; pri teh pobudah sodelujejo tisoči ljudi vseh starosti. Zakon je torej vrnil prestiž jezikom in kulturam, ki so bili stoletja diskrimini-rani. Zakon temelji na treh vsebinskih sklopih: to so raba jezikov manjšin v javnih upravah, poučevanje jezika v šolah in dostop do državne televizije. Raba jezika in krčenje sredstev V zvezi z rabo jezika je ministrstvo za deželne zadeve oblikovalo posebno posvetovalno telo, ki je izdelalo kriterije za rtazdelitev sredstev na osnovi projektov, ki so jih pripravile in predložile javne uprave. Bilo je nekaj birokratskih zapletov, ampak končna ocena teh postopkov je seveda pozitivna. Pristojni uradi ministratva so vseskozi to delo opravljali zelo strokovno, sredstva so bila dodeljena uravnoteženo in ves postopek je potekal transparentno. Ob vsem tem pa ni mogoče za-molčati padca pozornosti za to vprašanje s strani političnih oblasti. Zakon je za rabo jezika (prevajalske urade, jezikovna okenca, dvojezične napise ipd) namenil 20 milijard lir, kar znaša 9.445.443 evrov. Prva leta je finančna zakonodaja zares namenjala to vsoto, nato pa so se sredstva začenjala krčiti: v letu 2014 je bilo na razpolago vsega 1.995.068 evrov, kar je komaj 20 odstotkov od vsote, ki jo določa zakon. V letru 2015 je na razpolago komaj nekaj več kot 1.750.000 evrov. Tako krčenje sredstev seveda ne omogoča financiranja vseh predloženih projektov; gre torej za izvotlitev ciljev, ki jih določa zakonodaja. K sreči so v tem času nekatere dežele sprejele svojo zakonodajo in z lastnimi sredstvi delno dopolnile državna financiranja. Sicer pa je Morelli mnenja, da bi bilo po skoraj 15 letih izvajanja zakona potrebno preverjanje; tako bi lahko ocenili uspehe in ugotovili pomanjkljivosti pravnega akta in tudi njegovega izvajanja. Pomanjkanje kakršnihkoli statističnih podatkov namreč otežkoča določanje ciljev in sredstev za izboljšanje izvajanja zaščite manjšin. Treba bi bilo predvsem preveriti, ali sedanja oblika zagotavljanja sredstev občinskim upravam dejansko ustreza potrebam manjšin in prispevam k izboljšanju njihovega statusa; skratka, preveriti bi bilo treba vpliv zakona na dejansko stanje manjšin in na tej osnovi izdelati oceno za vsako manjšino posebej. Šolstvo prof. Domenico Morelli letih šolska zakonodaja že nekajkrat spremenila in da osnovna določila o uvajanju pouka jezikov manjšin niso več v skladu s sedanjo zakonodajo. Ministrstvo za izobraževanje je zelo vestno opravilo delo, ki ga določa zakon 482. Gre za postopno vključevanje jezikov manjšin v učne načrte in v praktično delo v šolah. V zadnjih letih so številne šole izdelale specifične učne načrte z namenom, da prispevajo k zaščiti in vrednotenju manjšin in v vta namen izkoristile vse pravne in finančne mo-žosti, ki so jih imele na razpolago. Tudi na ministrstvu za izopbraževanje deluje delovna skupina, ki se ukvarja s temi vprašanji in je bila v šolskem letu 2013/2014 po krajšem premoru ponovno oblikovana. Je pa seveda treba tudi tu treba opopzoriti na krčenja sredstev, prav tako za približno 80 odstotkov, kar seveda izničuje del naporov, ki so bili v izobraževalni sistem vloženi prva leta po odobritvi zakona. Tu je Morelli še opozoril na tekoče razprave o reformi šolstva, kjer zakonsko besedilo ne obravnava določil zakona 482. Dejstvo je, da se je v teh 15 Mediji Avdicija delegacije Sveta Evrope na srečanju s slovensko manjšino Morelli je podal negativno oceno dela vlade v odnosu do državne radio-televizijske družbe RAI. Zakon 482 namreč uvaja radijske in televizijske sporede v jezikih manjšin in nalaga vladi, da to postavko vključi v pogodbo z družbo RAI. To se ni zgodilo, razen v primeru furlanščine, ki je bila vključena v zsdnjo pogodbo. CONFEMILI je že večkrat opozoril vlado na ta pro-blemm in zahteval, naj se s tem ukvarja paritetna komisija med vlado in družbo Rai, vendar zaman. Sporede v svojem jeziku tako imajo samo nemška, ladinska, francoska in slovenska manjšina na osnovi specifičnih zakonov ter kot že omenjeno furlanska manjšina na osnovi zakona 482. Potreba po posodobitvi zakona 482 Zveza manjšin CONFEMILI je mnenja, da bi bilo potrebno zakon 482 posodobiti predvsem v dveh pomembnih točkah. Spremeniti bi bilo treba določila o financiranju projektov v zvezi z rabo jezika. Predvsem bi bilo treba nameniti več sredstev ministrstvu za šolstvo z namenom, da se na območjih, kjer živijo manjšine, ustanavljajo dvojezične šole. Sredstva pa so nezadostna že zdaj: v zadnjem letu je ministrstvo prejelo pročcnje za skupno skoraj 1.750.000 evrov, na razpolago pa je bilo komaj nekaj več kot 10 odstotkov te vsote. Poleg tega bib bilo treba zagotoviti si-stemskom izobraževanje učiteljev, zadostno število učiteljev za potrebe manjšinskih šol in oblikovanje seznama učiteljev, ki so usposobljeni za poučevanje v posameznih jezikih. Drugo vprašanje zadeva manjšinske organizacije. Gre za zasebna družtva, ki so dolga desetletja ohranjala jezik in kulturo manjdšin v Italiji, zakon 482 pa za te organizacije ne namenja ničesar. Ni prav, da njihovo delovanje ni priznano in da ne prejemajo nikakršnih dredstev, niti za žive stroške, kajti njihovo delo je vselej temeljilo na prostovoljstvu. Zaščita slovenske manjšine Morelli je v svoje poročilo vključil tudi poglavje o zaščiti slovenske manjšine. Glede na dejstvo, da so se predstavniki svetovalnega odbora Sveta Evrope srečali tudi s predstavniki organizacij slovenske manjšine, se je zaustavil predvsem pri dejavnosti omizja na notranjem miistrstvu. Pri katerem je aktivno soudeležen in izpostavil namen tega omizja: olajšati dialog med manjšino in državo ter odstranjevati ovire, ki še otežujejo izvajanje zaščitne zakonodaje. Zakonodaja v zvezi z romsko skupnostjo Romi niso bili vključeni v zakon 482 predvsem zato, ker ta zakon temelji na zaščiti manjšine glede na ozemlje, na katerem tradicionalno živi, Romi pa so bili tradicionalno nomadska skupnost. Odbor ministrov Sveta Evrope je že nekajkrat opozoril, da Italija ni sprejela ustrezne zakonodaje za zaščito Romov in zato je CONFEMILIO mnenja, da je sprejetje takega zakona nujno; sicer pa se je Italija že pred časom na mednarodni ravni obvezala, da bo tak zakon sprejela. V senatu je osnutek takega zakona vložil senator Francesco Palermo in CONFEMILI to besedilo podpira. Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike. Italija še ni ratificirala te pomembne listine, ki jo je sicer podpisala pred več kot desetimi leti. Trenutno o tem razpravlja senat, kjer je bil vložen ustrezni zakonski osnutek. Notranje ministrstvo je že pred časom oblikovalo svoje mnenje in ga posredovala senatu, pristojna senatna komisija pa je tudi opravila avdicije in med drugimi povabila tudi predstavnike zveze CONFEMILI na pogovor. Razprava o tej ratifikaciji se vleče že več kot desetletje in upati je, da bo v tej zakonodajni dobi listina vendarle sprejeta. Konferenca Država -Dežela - Krajevne uprave - Manjšine Leta 2006 je minister za deželne zadeve Enrico La Loggia umestil stakno konferenco predstavnikov države, dežel, krajevnih uprav in manjšin; konferenca se je sešla samo enkrat in nato krenila v pozabo. Njen namen je bil vsakoletno preverjanje stanja manjšin in njihove zaščite ter vključitev vseh pomembnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja manjšin in njihovih jezikov. CONFEMILI je odtlej že večkrat poudaril nujnost takega sklica ali vsaj obnovitev prakse, po kateri so enkrat letno na ministrstvo za deželne zadeve povabili predstavnike dežel in predstavnike manjšin ter se soočili o izvajanju zakona 482 in drugih zaščitnih določil. Manjšine ocenjujejo, da so bila ta srečanja koristna in preko svoje zveze opozarjajo na nujnost, da se obnovijo ter da se ponovno vzame v pretres mocnost oibnovitve omenjene konference kot stalnega foruma soočanja mnenj o zaščiti manjšin v Izaliji. 10 Nedelja, 12. julija 2015 KULINARIKA / FINGER FOOD Majhni grižljaji velikih šefov Toni Gomišček (besedilo in slike) Ml \ Frtalja ozarček penečega vina ob prihodu, pozdravi gostiteljev, nato pa mimohodi natakarjev s pladnji, polnimi majhnih dobrot v eni roki in s steklenicami vina, vode ali soka v drugi. Gostje stojijo, se pogovarjajo, posegajo po teh dobrotah, ki so lahko le uvod v bolj formalno nadaljevanje s strežbo jedi na krožnikih pri mizi ali pa se vse skupaj tako tudi konča. Konča že, toda kako se je ta navada drobnih prigrizkov, za katero se je v zadnjem času uveljavil izraz finger food, sploh začela? Ko stopi noter prašič ... Jedilni pribor Paradižnik kot skledica Rižota - školjka je žlica Postrvji carpaccio Špargljevi poganjki Vilica ali žlica? Vsaka hrana, ki jo zajemamo s prsti, je dejansko že finger food. Tako smo, še nedavno tega, jedli vsi in vse, danes pa je ta oblika zajemanja grižljajev še vedno prisotna v številnih kulturah. Z antropocentričnega stališča jih vse skupaj pometemo v koš nerazvitih, z antropološkega pa gre zgolj za drugačne navade in običaje. Saj končno tudi mi še vedno marsikaj jemo s prsti, in to ne samo oliv, datljev, svežega ali sušenega sadja. Na delavnicah gibanj, ki vso pozornost posvečajo hrani (na primer Slow Food), od poslušalcev celo zahtevajo, da s prsti začutijo hrano! Raziskovalci prehrambenih navad so ob pomoči arheoloških najdb prišli do zaključka, da so od jedilnega pribora, kot ga danes pozna predvsem zahodni svet, ljudje najprej uporabljali nekaj, s čimer so lahko jed razrezali, torej nož. Vilice, dejansko bolj nabodala, so sprva uporabljali zgolj v fazi obdelave kosov hrane nad ognjem ali na žareči plošči. Pot do žlice je bila najdaljša, saj so kuhane jedi prišle sorazmerno pozno na jedilnike naših prednikov. Za zajemanje močnatih in tekočih jedi naj bi sprva služile kar školjke, preprosto ali umetelno narejene žlice pa so bile iz statusu primernega materiala. Premožni Kitajci so jih imeli iz brona in porcelana, bogati Grki in Rimljani so poleg bronastih najpogosteje uporabljali srebrne, če pa se je Cezar odpravil v Egipt h Kleopatri, so mu postregli s takimi iz slonove kosti, skrilavcev, dragih materialov (kremena) ali zlata. Nižji sloji so imeli lesene ali keramične ... Vilice naj bi začeli uporabljati pri jedi v šestem stoletju in to najprej v Bizan-cu. Zagotovo so kmalu zatem prišle v uporabo tudi na zahodu, kjer pa so s prihodom barbarov nanje pozabili. Srbi se radi pohvalijo, da so na njihovem dvoru uporabljali vilice že takrat, ko so angleški kralji krače držali z rokami in meso trgali z zobmi, kar nedvomno drži. V kronikah je zapisano, da je v Rimu goste z vilicami na mizi presenetila Teofanu Skrilina, bizantinska princesa, ki se je leta 972 poročila z Otonom II, vladarjem Svetega rimskega cesarstva. Le nekaj let kasneje jih je na mizo v Benetkah dala položiti Maria Argyropoulaina, po- tomka cesarja Konstantina VIII, ki je v mesto v laguni prišla kot nevesta sina doža Pie-tra II Orseola. Uporaba je naletela na nasprotovanje Cerkve, ki je v njih videla pe-klenščkovo orodje! Sveti Peter Damjan (1107-1072/3) je trdil, da je Bog v svoji modrosti človeku dal naravne vilice - prste in zaključil, da Boga žalimo, če namesto tega božjega daru uporabljamo kovinske pripomočke! Miniti so morala stoletja, da so vilice prišle v množičnejšo rabo, in to najprej, najverjetneje po zaslugi špagetov, v Italiji. V petnajstem stoletju jih je začela uporabljati portugalska infanta Beatriz, v šestnajstem stoletju postane reden uporabnik (in zbiratelj) vilic cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V, preko Katarine Medičejske so vilice prišle v Pariz, kjer so jih, kot zanimivost za pritegniti goste, prvič postavili na mizo tudi v eni izmed krčem, Le tour d'argent. Cerkev je šele leta 1700 preklicala obsodbo vilic kot hudičevega orodja in leta 1770 je Gennaro Spadaccini, kamerleng na dvoru Ferdinanda I, kralja dveh Sicilij, izumil vilice s štirimi roglji, ki so postale splošno sprejeta oblika običajnih vilic. Kanape, tapas in finger Ljudje smo res nepredvidljivi: komaj smo začeli uporabljati žlico, nož in vilice, že smo iznašli jedi, pri katerih je pribor odveč. V osemnajstem stoletju se je razširila navada, da na popoldanskih sprejemih v salonih premožnejše gospode postrežejo obložene kruhke. Zapovedano je bilo, da se uporablja zgolj kruhova sredica, ki pa je lahko pogreta na topli plošči ali popražena. Nanjo je najprej sodil maslen namaz, nato lahko le nekaj iker kaviarja, rezina lososa ali sira, surov škamp ali kaka druga delikatesa, mogoče pašteta. In ker fantazija nima meja, so iznajdljivi kuharji dodajali še vse mogoče, da so na majhnem prostoru, ki jim je bil na razpolago, ustvarili dobroto, ki je pritegnila pogled, zaposlila prste, vznemirila nos in prinesla ugodje v ustno votlino. Ime kanape (francosko canapé) naj bi izhajalo iz podobnosti z divanom, na katerem ljudje sedijo (ali zleknjeni ležijo), vendar se ne pokrijejo. Zato kanape ni sendvič ali panin in niti toast, kjer vsebino prekriva druga kruhova rezina. Nekoliko bolj sofisticirana oblika kanapeja je vol-au-vent, ki za podlago uporablja pečeno listnato testo. Španci podobnim prigrizkom pravijo tapas. Beseda izhaja iz glagola tapar, pokriti. Nekateri pravijo, da so gostilničarji v andaluzijskih barih gostu obenem z vinom ponudili košček kruha z rezino pršuta, seveda z namenom, da bi spodbudili pitje. Da bi vinske mušice ne zašle v vino, so s tem koščkom kruha pokrivali kozarce, ko pa so prvi (zastonjski) pokrov pojedli, so naročili drugega. Drugi so bolj naklonjeni razlagi, da so gostom, ki niso znali špansko, na koščku kruha, ponujenem na pokrovki, ponudili v pokušino to, kar se je kuhalo v loncu. Uveljavitev izraza finger food mnogi pripisujejo času ameriške prohibicije, ko so se ljudje na skrivaj dobivali po raznih kleteh in se družili ob prepovedani pijači, gostitelj pa je poskrbel za mnoštvo drobnih grižljajev, ki so po eni strani povečevali žejo, po drugi pa preprečevali prehitro pijanost in torej tudi na način dvigali potrošnjo. Sprva naj bi bili ti grižljaji namenjeni predvsem krčmarju, nato pa vsem po vrsti. To je seveda tudi povečalo tekmovalnost med temi skritimi pivnicami, saj je bil moonshine (dobesedno lunin sij, torej ponoči oziroma na črno kuhan destilat) zvečine povsod enak, drobni prigrizki pa so začeli ustvarjati razliko. Za finger food ni nujno, da kuhar uporabi zgolj sredico, lahko je tudi na krekerju, drobnem pecivu, koruznih ali krompirjevih čipsih in katerikoli drugi podlagi. Ostaja pa zapoved, da ga lahko damo celega naenkrat v usta. Spodbujajo tek ali pitje? Marsikdaj in marsikje te drobne prigrizke označujejo za spodbujevalce teka, appetizerje. Saj, »l'appetito vien mangian-do«, kot pravijo Italijani, in po prvem se je težko odpovedati drugemu, tretjemu in naslednjim, toda zvečine - vsaj v naših krajih - spremlja to razkošje okusov tudi dobro vino. Na vinskih prireditvah smo se sploh že navadili, da je ob vsakem vinarju gostilničar, ki ponuja prav te drobne gri- žljaje, pa kakorkoli naj jih že imenujemo. Naj bo to Vitovska in morje v Trstu ali De-vinu, Okusi Vipavske doline na Zemonu ali Perlage v Vidmu, povsod lahko obiskovalci uživajo v drobnih mojstrovinah. Nekateri šefi se resda zadovoljijo že s ponujanjem rezine (dobrega) surovega pršuta ali namazom iz polenovke na koščku kruha, li-ziko-griziko (friko na palčki), v objemu slanine cvrtimi suhimi slivami, koščki zeliščne frtalje ali sardelami v savorju, vendar številni drugi ponujajo sestavljene jedi, ki jih ni več zapovedano jesti zgolj s prsti, ampak so prav za take priložnosti oblikovalci kuhinjskega pribora razvili miniaturne krožnike in lončke s prav tako miniaturnih priborom, narejenim tako iz plastike kot iz raznih celuloznih materialov, ki lahko, namesto v smeteh, končajo na kompostnem kupu. Domače, svetovljansko Številni šefi pravijo, da jim je priprava finger fooda oziroma teh drobnih prigrizkov izjemen izziv. Če gre za miniaturne izvedbe njihovih siceršnjih jedi, na primer ljubljanskega zrezka, je dovolj, da vse primerno pomanjšajo, pa dobijo cvrt košček polnjenega telečjega mesa velikosti debelejšega palca, toda večina se raje bolj odločno prepusti domišljiji. Finger food daje kuharjem priložnost, da se odmaknejo od znanih receptov in ustaljenih načinov predstavitve jedi. Prijemi kot trompe l'oeil (zavajanje z izgledom) so običajni. Nino di Costanzo, uveljavljen kuhar z Ischie doma, se rad pošali, da v Neaplju ponarejajo vse, zakaj ne bi on graha. Izpraznil je mlade stroke, jih skuhal, da so bili mehkejši za grizljanje, in jih napolnil z majhnimi kroglicami skute, oblečenimi v zeleno. Podobno lahko kos ribe v črni sipini skorji posnema podobo znane čokoladne ploščice s kokosovim polnilom, klasika pa je seveda sicilijanska arancina, cvrta riževa kroglica z nadevom, ki po velikosti in barvi spominja na pravo pomarančo. Iznajdljiv šef se bo potrudil, da bo te začetne jedi uporabil kot strateško orožje, ki mu bo zagotovilo končno zmago. Povsem v stilu, da dober začetek pomeni že polovico opravljenega dela, se bo potrudil za izvedbeno brezhibnost in pestrost okusov, struktur, tekstur in barvnih kombinacij. Poklonil se bo krajevnemu kulinaričnemu izročilu in pokazal obvladovanje svetovnih kuharskih trendov ter visoko modo postregel v casual izvedbi. Sproščeno, dopadljivo, neobvezujoče. Stoje. Dobrodošlica in pozdrav Francozi jim rečejo amuse-bouches, v Sloveniji pa se je za te nenaročene uvodne jedi, ki jih ni na jedilniku, uveljavil izraz pozdrav (ali pozornost) iz kuhinje. V restavracije naj bi vstopili obenem z idejami, ki jih je prineslo gibanje nouvelle cuisine (nova kuhinja). V njih naj bi bila zajeta vsa filozofija pripravljanja jedi, značilna za posameznega šefa. Z njimi naj bi se najprej začeli postavljati šefi restavracij iz micheli-novega ozvezdja, danes ne preseneča, če nam z nenaročenim koščkom frtalje ali rezino ocvirkove pogače postrežejo na turističnih kmetijah. Po nenapisanem pravilu naj bi jih postregel kuhar osebno, ki tako izrazi dobrodošlico in istočasno vzpostavi stik z gostom ter zve za njegove posebne želje in potrebe. Sicer pa, ali ni bil dobrodošlici namenjen že tradicionalni sprejem s kruhom in soljo, ki naj bi bil značilen za ves slovanski svet? Pravzaprav bi tudi to že lahko šteli za finger food, kamor brez zadrege umestimo tudi koščke belokranjske pogače, ki jo gospodinja ali gospodar ponudita gostom pred vstopom v zidanico, pa tudi rezine salame, ki so bolj značilne za dobrodošlico v primorskih hramih. Uf, svet zgolj zgleda raznolik, sicer pa ga poganjajo ene in iste zakonitosti, čeprav se kažejo v različnih pojavnih oblikah. Ljudje imamo radi dobro, ljubimo presenečenja, še najbolj razvajanja. Le da občasno na vse to pozabimo in se predamo drugim strastem. Bolj demonom. Ko pa minejo grozote, ki smo jih sami priklicali, se ponovno radi zberemo za obloženo mizo, še prej pa si pustimo postreči majhne kreacije velikih kuharskih mojstrov, ob katerih nazdravimo sebi, drugim in življenju. / KMETIJSTVO Nedelja, 12. julija 2015 1 1 POLETI V VINOGRADU Pravočasni posegi lahko bistveno zvišajo kakovost Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Tako kot vsako leto bomo tudi letos nudili našim vinogradnikom navodila o važnejših poletnih opravilih v vinogradu, kjer so v teku zelo važni biološki procesi, ki se nadaljujejo do trgatve in močno vplivajo na zorenje grozdja in na njegovo kakovost. Danes bomo posvetili pozornost pletvi in vršičkanju trt, v nadaljevanju pa odstranjevanju zalistnikov, povezovanju, redčenju grozdov in listov. Pletev: pletev je prvo pomembno opravilo v vinogradu. Opraviti ga moramo temeljito, pravočasno in strokovno. Najbolje je, če trto oplevemo zelo zgodaj, takoj, ko na poganjkih opazimo bodoče grozdiče. Lahko to opravimo tudi pozneje, s tem da oplevemo: - jalovke na starem lesu, z izjemo tistih, ki jih ne bomo uporabili kot nadomestek za pomladitev debla; - nerodne mladike (jalovke) in mladike na šparonu, ki so pognale iz so-brstov; - vse drobne, slabo razvite poganjke na deblu in drugem starem lesu, ki so pognali iz spečih očes; - izjemoma bomo odstranili tudi rodne mladike, če smatramo, da je nastavek glede na moč trsa preobilen. Vršičkanje: vršičkamo, tedaj ko preneha močna rast mladik, po navadi pred koncem julija. Opravimo ga tako, da vršičkamo mladiko, s tem da ji odstranimo končni del. Vršička-nje nujno opravimo v vinogradih z bujno rastjo. Če ta poseg opravimo v teku tega meseca, kot je priporočljivo, trta lahko razvije močne zalistnike, ki s svojimi svežimi listi učinkovito pripomorejo k de-belitvi in zorenju jagod. Če so zalistni- ki premočni in prebujni, jih primerno pinciramo (prikrajšamo). Pri vršičkanju pazimo, da mladik ne prikrajšamo preveč. Vršičkamo tako, da ostane nad grozdjem 12 do 15 listov, njena dolžina pa ne sme biti izpod metra. Nemalokrat opažamo, da vinogradniki pustijo na mladiki premalo listov, kar onemogoča, da pride do grozda zadostna hrana, to pa negativno vpliva na njegov razvoj. VSESLOVENSKO SREČANJE Tudi koordinacija Agraslomak opazno prisotna v Državnem zboru Člani koordinacije Agraslomak v Državnem zboru s predsednikom komisije, poslancem Ivanom Hršakom kz Kmečka zveza in Občina Dolina v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom iz Nove Gorice, Konzorcijem olja Tergeste DOP, in Zadružno kraško banko - ZKB prirejata v torek, 14.julija ob 20. uri v dvorani Občinskega sveta v Dolini srečanje na temo: Oljčna muha - opazovanje in varstvo Sodelujejo Irena Vrhovnik - kmetijska svetovalka agr. Natascia Rig-gi in k.i. Dino Sturman Z ozirom na veliko škodo, ki jo je lani utrpelo naše oljkarstvo, so olj-karji toplo vabljeni k udeležbi. DOKUMENT KONFEDERACIJE KMETOV O ŠKODI PO DIVJADI Država in dežele naj ukrepajo! Predstavniki Kmečke zveze jutri na srečanju s podpredsednikom pokrajinske uprave Igorjem Dolencem Kot je splošno znano, je problem divjadi, ki povzroča veliko škodo kmetijskim pridelkom prisoten po vsej državi. Zato je državno vodstvo Konfederacije kmetov Italije (CIA), ki se je sestalo v Rimu 23. junija 2015 odobrilo resolucijo, s katero poziva parlament in pristojno ministrstvo k učinkovitemu ukrepanju. Dokument je v celoti osvojila tudi Kmečka zveza, katere predstavniki bodo v ponedeljek, 13. julija (jutri) ob 10.30 na sedežu Tržaške pokrajine izročili podpredsedniku Tržaške pokrajine in pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo Igorju Dolencu, Dokument opozarja odgovorne javne uprave in ustanove, "in primis" Deželo Furlanijo julijsko krajino na nevzdržno stanje in ogorčenost kmetov zaradi masovne prisotnosti divjadi, zlasti kopitarjev, na teritoriju, posebno na kmetijskih zemljiščih. Resolucija opozarja na nepredvidljivost dogodkov, ki je nastala zaradi prisotnosti tujerodnih in invazivnih vrst, kopitarjev, divjih roparjev (plenilcev) na podeželju, ki je privedla do nevzdržne- ga stanja na celotnem državnem teritoriju. Prizadeta kmetijska posestva se že vrsto let soočajo s stroški in so podvržena škodi, za katero pogosto niso deležna nobene odškodnine. Ogorčenost kmetov je zelo visoka tudi zaradi nevarnosti telesne ogroženosti;Dokument zahteva od Parlamenta in osrednje Vlade (Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in Zavod za zaščito in ra- ziskave okolja), naj omogočijo racionalno upravljanje divjadi v mejah, ki jih postavlja uravnotežena obremenjenost teritorija v logiki tvornega sožitja; Od Dežel in krajevnih ustanov se zahtevajo ustrezni posegi selektivnega odstrela, namenjenega dejanskemu nadzoru množične prisotnosti tujerodnih in invazivnih vrst, kopitarjev in divjih plenilcev, ki ogrožajo naravno in proizvodno ravnovesje. Institucije morajo zagotoviti primerno finančno razpoložljivost, da se lahko krijejo dejanske izgube zaradi škode. Državno vodstvo Konfederacije kmetov Italije - CIA vabi lovska in okolj-ska združenja ter ustanove za zaščito živali, naj zavzamejo spravljiva stališča in naj bolj pazljivo in odprto vzamejo v po-štev razloge kmetov, ker se slednji preživljajo s kmetijskimi pridelki in gove-dorejskimi proizvodi ter pri svojem delu spoštujejo okolje in teritorij. Konfederacija kmetov napoveduje, da bo okli-cala protestno stanje kategorije, če s strani države ne bo takojšnjega odziva. Na nedavnem Vseslovenskem srečanju, ki je potekalo v Državnem zboru v Ljubljani so bila ob zaključki oblikovana tudi priporočila, ki jih je predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu naslovil tako parlamentu kot tudi vsem drugim institucijam v državi. Priporočila povzemajo vse najpom-nejše vsebinske sklope, ki so prišli do izraza v različnih doprinosih predstavnikov in institucij iz zamejstva. V ta okvir sodi tudi tudi zamejska kmetijska koordinacija Agraslomak, ki združuje kmetijske orzanizacije iz vseh regij, kjer zunaj meja Slovenije živijo slovnske manjšine. Specifična in pomebna vloga koordinacije Agra-slomak je izrecno poudarjena v 9. točki dokumenta. Srečanja v Državnem zboru se je udeležila tudi delegacija Kmečke zveze iz naše dežele. Izlet KZ na kmečki praznik na avstrijsko Koroško Kmečka zveza prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko, v soboto 25.julija 2015 enodnevni članski izlet z avtobusom na tradicionalni Kmečki praznik »Srečanje slovenskih kmetov petih dežel« ( Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije), in ki ga že 14. prireja Skupnost južno koroških kmetov, tokrat v Železni ka-pli (nemško Einsenkappel-Vellach) kjer županjuje Franc Jožef Smrtnik, prvi slovenski župan izvoljen na samostojni slovenski Enotni listi (EL). Program praznika je sledeč: ob 10.30 - sv. Maša v župnijski cerkvi sv.Mihaela; ob 12.00 - kosilo ( samopostrežba ) in zabava z domačim ansamblom; ob. 14.00 - kulturni program; nastop Godbenega društva Na-brežina ob 15.30 - nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre. Ob prazniku je tudi možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci, na prazniku, poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941),Gorica (0481-82570),Čedad (0432-703119) Cena izleta je 25 Evrov in krije samo stroške prevoza. 1 2 Nede|Ja' i2- iu|iia 2015 DIJAŠKI DOM A; i , Nič več zvezkov in knjig, končno poletne počitnice! Domače naloge in učenje sta zamenjali igra in zabava, saj se tudi letos v Dijaškem domu odvija poletni center. Rdeča nit letošnjega poletja je animirani film Kako izuriti Sazmaja. Skupina otrok starih od šest do dvanajst let, ze od 15. junija ustvarja, kuha in tekmuje na temo Vikingov in pošastnih kuščarjev. Poleg dejavnosti v domu se vsak teden otroci in vzgojitelji odpravijo na osvežilne izlete v Sesljan ali vTPK S - ^SS^-^sristL-. 9°re - «o»* Gabriel: Najbolj sem se zabaval na Dolomitih, ko smo tekali po travniku in smo vsi skupaj pre spali v koči. veliP.al)Udieindinoza»r, P-«P ^ okost)e pračlo.eka. vahno. Na programu so > pohod na Grmado...in se marsikaj. rvv ISJ. Katrin: Všeč mi je bilo, ko smo sami pri pravili čokoladno salamo in sla doled. BnaKKMIl ■ m SREČKA KOSOVELA - TRST Nedelja, 12. julija 2015 13 KKilk"^ ■KflHE' -- - - (Ti •s [r '¿'- „.''i s ■V Gabriel: Po ■ "'A * Milil i m: lija: Najlepše sem se imela na kmetiji Anto-ko smo jahali oslička in božali komaj rojeno ovčko. '/-»>- '-v ¿fs j ■ -i - Sii h. r ■■f ¡¡g®. JiMi^ffl -V*1 ^^ rF- / \ r i., J 1 - * l I- 1 ■■■ I ■. i L P < _ri "" Cri # . -j" it * j. i t JJf. r > v- * ■ ■■ i v ■ - ; i 1 4 Nedelja, 12. julija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu sovodnje - Izvršni načrt novega šolskega središča Nadaljujejo z načrtovanjem, računajo na pomoč dežele Sovodenjska občinska uprava je izbrala načrtovalca, ki bo pripravil izvršni načrt novega šolskega središča. Za izdelavo projekta je zadolžen inženir Renzo Zorzin iz Romansa, ki je pred tem že pripravil dokončni načrt. »Končno smo zbrali dovolj sredstev, da lahko nadaljujemo z načrtovanjem nove šolske stavbe. To je predpogoj, da na deželi naslovimo prošnjo za finančni prispevek,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin. Občinska uprava je sicer že pred štirimi leti napovedala, da namerava zgraditi nov objekt, v katerem bi lepši in udobnejši sedež dobila tako rupenski kot so-vodenjski vrtec. Naj spomnimo, da je morala leta 2011 sovodenjska občina iz varnostnih razlogov zapreti vrtec v Rupi. Ker je bila stavba v Ulici Jakil v zelo slabem stanju, so malčke rupenske vzgojne ustanove preselili na Vrh, v sedež civilne zaščite, kjer jih gostijo še danes. Ker bi popravilo nekdanje stavbe vrtca v Rupi stalo veliko več kot gradnja novega objekta, so se v Sovodnjah odločili, da pripravijo načrt za novi šolski pol, v katerem bi lahko preselili tako rupenski kot sovodenjski vrtec. Država sicer trenutno namenja več denarja popravilu in vzdrževanju obstoječih Rupenski vrtec je že več let gost civilne zaščite na Vrhu bumbaca šolskih stavb, te možnosti pa v Sovodnjah nimajo, saj nujno potrebujejo nov objekt. »Zgradili bi večji vrtec z dvema sekcijama, ki bi ga postavili na zemljišču za Kulturnim domom, ki je že v lasti občine. Načrt je bil med drugim tako pripravljen, da v prihodnosti ne izključuje širitev objekta, v katerem bi lahko npr. gostili tudi učence osnovne šole,« pravi Flo-reninova in pristavlja, da je 19. maja so-vodenjsko občino obiskal deželni funk- cionar Luciano Pozzecco. »Med takratnim obiskom si je gledal, kakšno je stanje pri nas. Pokazali smo mu vse šolske stavbe, od vrtca v Rupi in sedeža civilne zaščite na Vrhu do sovodenjske osnovne šole in vrtca v Sovodnjah,« pravi sovo-denjska županja in dodaja, da je občinska uprava stopila v stik tudi s pristojno deželno odbornico Mariograzio Santoro. Po Pozzeccovem obisku je Floreninova nanjo naslovila tudi pismo, v katerem opo- gorica - Iz Rima priznanje za Katoliško knjigarno Na seznamu zgodovinskih knjigarn Slovenska knjigarna je najstarejša v FJK - Franka Žgavec: »V 105 letih delovanja je preživela vojne in krize, tudi danes se še naprej bori« Katoliška knjigarna se je leta 1930 iz Gosposke ulice preselila na Travnik bumbaca KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI Gostja večera bo ALENKA PUHAR Časnikarka, izobraženka, prevajalka, publicistka in urednica, komentatorka, aktivistka na področju človekovih pravic, ena izmed protagonistov slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Pogovor bo vodil časnikar Ivo Jevnikar. Četrtek, 16. julija 2015, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Italijansko ministrstvo za kulturo je goriško Katoliško knjigarno vključilo v seznam zgodovinskih knjigarn v Italiji. To je le eno izmed priznanj, ki ga je kulturna postojanka prejela v zadnjih letih, saj jo je na primer leta 2007 dežela Furlani-ja Julijska krajina vključila v seznam trgovskih podjetij z zgodovinsko vrednostjo. »Vključitev v seznam zgodovinskih knjigarn je za nas pomembno priznanje. Katoliška knjigarna v Gorici je bila ustanovljena leta 1910. To pomeni, da je v 105 letih delovanja preživela vojne in krize, tudi danes se še naprej bori v kriznem obdobju. Vedno smo verjeli v poslanstvo knjigarne, v slovensko knjigo in slovenski jezik. To je priznanje za naše delo, vztrajnost in požrtvovalnost,« pravi Franka Zgavec, nekdanja upravi-teljica knjigarne, ki sedaj svoje delo nadaljuje v upravnem odboru Katoliškega tiskovnega društva, delovanju kulturnega središča pa še vedno neprestano sledi v prvi vrsti. Katoliška knjigarna, ki se na Travniku nahaja od leta 1930 (pred tem so bili njeni prostori v Gosposki ulici), je med drugim najstarejša knjigarna v deželi FJK. »Kot ostale knjigarne v tem prostoru se tudi mi soočamo s krizo. Zaradi tega smo se morali sami prilagoditi, saj bi s težavo preživeli, ko bi prodajali le knjige. Rešujemo se namreč s prodajo raznoraznih artiklov,« dodaja Zgavčeva. Goriška kulturna postojanka je bila od zaprtja Tržaške knjigarne, 31. marca 2014, do odprtja novega Tržaškega knjižnega središča pred nekaj tedni edina slovenska knjigarna v Italiji. »V tem času smo nekoliko več sodelovali s tržaškimi šolskimi ustanovami, obiskalo nas je tudi nekaj strank iz Devina, Na-brežine in Sesljana. Imam pa občutek, da so Tržačani kupovali knjige v Ljubljani, zarja na potrebo po izgradnji nove šolske stavbe in poizveduje, ali je dežela že preučila možnost dodelitve prispevka za uresničitev tega projekta. Ko bo izvršni načrt pripravljen, ga bo sovodenjska občinska uprava izročila deželi. »Izvršni načrt je predpogoj, da lahko sploh formalno zaprosimo za finančna sredstva. Ko bo pripravljen, bomo na deželo naslovili prošnjo,« zaključuje Flore-ninova. (av) na Gorico so nekoliko pozabili,« pravi Franka Zgavec, ki izpostavlja tudi sodelovanje knjigarne z drugimi kulturnimi središči v Gorici. »Veliko sodelujemo z goriško državno knjižnico. Njen direktor Marco Menato je verjetno najbolj zaslužen, da nas je ministrstvo za kulturo vključilo v seznam zgodovinskih knjigarn v Italiji,« pravi Zgavčeva, ki na prihodnost gleda z optimizmom. »Tako knjigarne kot knjižnice preživljajo težko obdobje. Vzrok je tudi v tem, da ljudje vse manj berejo. Mi pa moramo vztrajati, saj Katoliška knjigarna ni le knjigarna, temveč je pravo stičišče kultur, v katerem se vsakodnevno navezujejo novi stiki,« zaključuje Franka Zgavec. (av) ■ «v «v* • . Za pravičnejši sistem Tarifo, ki jo občani plačujejo za odvoz odpadkov, bi bilo treba izračunati na podlagi količine proizvedenih smeti, ne pa glede na velikost stanovanja in število stanovalcev. O tem je prepričan načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani, po katerem bi nov sistem plačevanja tudi v Gorici omogočil znižanje stroškov in zmanjšanje onesnaževanja. Sežiganje mešanih suhih odpadkov v tržaški se-žigalni napravi, opozarja Cingolani, stane namreč kar 124 evrov na tono. Leta 2014 so Goričani v rumene vrečke odvrgli okrog 5.870 ton odpadkov, stroški za njihov sežig pa so znašali okrog 730.000 evrov. Cingolani zato predlaga, naj tudi Gorica sledi zgledu občin Mariano in Turjak. V teh dveh krajih so eksperimentalno uvedli nov sistem, s katerim izračunajo, koliko suhih odpadkov proizvede vsako gospodinjstvo. »V Marianu se je količina mešanih odpadkov že zmanjšala za 30 odstotkov, saj so občani bolj pazljivi pri ločevanju,« pravi Cingolani. Goste obmetavali z jajci Odnosi med upravitelji goriškega lokala Hendrick's in občani, ki stanujejo v Ulici Mazzini, niso najboljši. Kamen spotike so glasba in hrup, s katerima naj bi lokal v brk županovi odredbi kratil spanec sosedov. Le-ti večkrat pokličejo policijo in karabinjerje - včasih že ob 20. uri -, v prejšnjih dneh pa so se odločili, da si bodo pravico do mirnega spanca izborili sami: na goste lokala, ki so bili očitno po njihovem mnenju preglasni, so zalučali nekaj jajc. Fotografijo dekleta, ki jo je neznani sosed zadel v hrbet, so upravitelji lokala objavili na družabnem omrežju Facebook, kjer so tudi napovedali, da bodo vložili ovadbo. Folklora v Krminu V okviru 16. mladinskega festivala folklore bodo drevi na glavnem trgu v Krminu nastopili makedonska skupina Ohrigjanka, madžarska skupina Bo-kreta, mladi iz Osetije Deti Gor in mehiška skupina Ballet Folklorico Torreon. Večer se bo začel ob 20.30, vstop je prost. Darujmo kri! Krvodajalska združenja iz vse pokrajine pozivajo svoje člane k darovanju krvi, saj so se v zadnjih tednih zaloge zelo zmanjšale. Krvodajalska akcija bo 24. julija potekala v Krminu, v Gra-dežu pa 17. julija. Od začetka junija sta transfuzijska centra v Gorici in Tržiču odprta od ponedeljka do sobote med 8. uro in 9.45, ob sobotah pa do 10.15. Naročila sprejemajo na tel. 0481592949 med 11. in 13. uro. gorica - Dela na Travniku Z jutrišnjim dnem popolna zapora ceste Jutri, 13. julija, bodo na goriškem Travniku ponovno odprli gradbišče. Pričakovana obnova luknjaste ceste, ki Ulico Roma povezuje z Nadškofijsko ulico, bo predvidoma trajala do konca novembra, dela pa bodo potekala v dveh fazah. Prva naj bi se zaključila pred pouličnim praznikom Okusi na meji. Do 20. septembra bo gradbišče zasedalo odsek ceste med križiščem z Ulico Mameli in križiščem z ulicama Oberdan in Roma. Prvo križišče bo prevozno, drugo pa ne. Za promet bo torej zaprta cesta pred zavodom Inps in cerkvijo sv. Ignacija, Ulica Roma in odsek Ulice Oberdan med križiščem z ulicama Morelli in Roma pa bosta prevozna samo za stanovalce. Ulica Morelli bo do zaključka prve faze del dvosmerna, v Ulici Mameli pa bo veljala prepoved parkiranja. Prometne omejitve bodo stopile v veljavo jutri ob 8. uri. Druga faza se bo začela 30. septembra, ko bo gradbišče zasedalo odsek Travnika od Nadškofijske ulice do križišča z Ulico Mameli. Tako Nadškofijska ulica kot Ulica Mameli bosta zaprti za promet. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. julija 2015 15 gorica - Álex De la Iglesia na festivalu Amidei »Eni so žalovali, drugi so na ulici peli Voló, voló, Carrero voló« Alex De la Iglesia je letošnji dobitnik nagrade Sergio Amidei za avtorski opus. Izročili so mu jo sinoči, potem ko je v dopoldanskih urah »prestal« več intervjujev. Z njim smo se pogovorili tudi mi, čeprav je bilo pol ure premalo, da bi potešili vso radovednost. De la Iglesia je avtor več uspešnih filmov, vendar v Italiji ni ravno poznan, čeprav je leta 2010 s celovečercem Balada triste de trompeta osvojil zlatega leva na beneški Mostri. Letos so po Italiji zavrteli njegov film Las brujas de Zugarramurdi (z italijanskim naslovom Le streghe son tornate), v katerem se je na svoj način lotil odkrivanja svojih baskovskih korenin. De la Iglesia sicer baskovskega jezika ne obvlada, saj pripada generaciji, ki je kot zadnja odraščala pod Fran-com, torej v času, je bila baskovščina prepovedana. Od izraza na njegovem obrazu ob prvem vprašanju smo imeli občutek, da mu je za to žal... Vi ste doma iz Bilbaa, govorite baskovski jezik? Ne. Nisem se ga učil. Znam le nekaj malega. Med Francovim režimom je bil baskovski jezik sicer prepovedan, drži? Da. Do Francove smrti leta 1975 je bila baskovščina prepovedana, čeprav so jo ljudje vseeno govorili. Vi ste rojeni leta 1965. Otroštvo ste torej preživeli ravno v zadnjih letih Francovega režima in iz vaših filmov -zlasti iz celovečerca Balada triste de trompeta - se še kako razume, da vas je to obdobje zelo zaznamovalo. Še vsaj ena generacija bo potrebna, da bo šel frankizem iz naših glav. Jaz sem bil še zelo majhen, ko je Franco preživljal svoja zadnja leta življenja, vseeno pa - res je - Franco je zaznamoval tudi mene - tako kot moje starše in sploh celo kulturno okolje, v katerem smo takrat odraščali. Kako so se razmere spremenile po Francovi smrti? Prišlo je do radikalnih sprememb. Nič ni bilo več kot prej. Španija je bila preko štirideset let popolnoma zaprta in izolirana država. Kar ni bilo špansko, je bilo tuje, to je bilo res grozno. Kulturni nivo je bil zato zelo nizek; držali so nas v nekem otroškem svetu, saj nismo imeli direktnega stika s kulturo, če ne preko filtra. V nekem intervjuju ste izjavili, da je Španija - kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja - še vedno podobna cirkusu, zamenjali so se le klovni. Mojih otroških let se spominjam kot nočne more; vse moje otroštvo se mi zdi podobno sanjam, čudnim sanjam, kot da nič ni takšno, kot si prepričan, da je. Dokler ni prišlo do spremembe, se nisi zavedal, da vse to ni bilo normalno. Tranzicije se zato spominjam kot zelo težkega in zapletenega obdobja, vsaj na osebni ravni. Za Španijo nasploh je pa bilo popolnoma obratno. Svetu se je odprla na malce neroden način, skorajda z naglico. Kar naenkrat se je na primer iz niča pojavilo punkovsko gibanje, tako da smo šli iz ene realnosti v drugo na hiter in nezdrav način. Kot da bi se po več letih otroškega sanjarjenja prebudili v čisto novem svetu. V otroštvu vas je še zlasti prizadel atentat na Francovega naslednika Carrera Blanca, ki ga je leta 1973 v Madridu izvedla separatistična organizacija Eta. Terorizem, nasilje, občutek groze, ki mu ne uspeš biti kos. Pomislite: bomba je vrgla v zrak predsednika vlade, ki je s svojim avtomobilom zletel čez palačo. To je nekaj, kar si ne moreš predstavljati in kar te kot otroka zelo prizadene. Za številne ljudi je ta dogodek predstavljal osvoboditev; nekateri so praznovali na ulicah. Vendar nihče mi ni dogodka razložil, saj se o njem med ljudmi ni govorilo. Tako kot otrok nisem razumel, ali gre za nekaj dobrega ali nekaj slabega. Ločnica med dobrim in zlom ni bila jasno začrtana; eni so žalovali, drugi so peli in nazdravljali, nastala je celo pesem Volo, volo, Carrero volo. V zadnjih letih so se razmere vendarle spremenile. Zakaj se je Eta odrekla nasilju? Prišel je čas, da se konflikt konča, da se vozli začenjajo reševati na demokratičen način. V filmu Balada triste de trompeta pripovedujete zgodbo dveh klovnov, vendar so v ozadju dogajanja republikanski borci, frankisti, atentat na Carrera Blanca. Ko ste vse te zgodovinske dogodke združili v filmu, ste bili deležni kritik? Težko si zamišljamo, da bi v Italiji v groteskni Álex De la Iglesia foto andrea tomasin film vključili partizane, fašiste, umor Alda Mora... Posebnih kritik nisem bil deležen. Očitno je španska družba nekdanje dogodke kakorkoli prebavila; pri nas se marsikaj spreminja. Iz dvostranskega sistema, ki je temeljil na sporu med dvema stranema ter je toliko let zaznamoval Španijo in odnose med ljudmi, prehajamo v nekaj čisto novega. Se vam zdi, da so srhljivke in groteskni filmi, kakršni so vaši, bolj priljubljeni v Španiji kot v drugih državah? Niti ne. Tudi v Italiji sta oba žanra razširjena. Všeč so mi zlasti filmi, ki sta jih posnela Dario Argento in Mario Bava. Res sta mojstra. Všeč mi je natančnost, ki izžareva iz njunih filmov; zanimivo je, kako Argento uporablja svetlobo. Ne gre za srhljive, pač pa za sanje norega umetnika. Njegovi filmi nimajo prave narativne strukture, so kot nočne more; v tem je zelo blizu grotesknemu svetu, ki je tako prisoten v španski filmski tradiciji. Meni so sploh všeč grozljivke, ne samo v filmu, temveč tudi v književnosti in v drugih oblikah umetnosti. Goya je na primer naslikal platno, na katerem je upodobil dva moža, ki sta do kolen zakopana v zemljo in se tepeta s palicama. Njuna usoda je zapečatena, zbežati ne moreta, ubila se bosta. V filmu Balada triste de trompeta njun boj podoži- vljata klovna, ki se borita za žensko, vendar ravno zaradi njunega boja ona na koncu umre. Filmska umetnost je v Baskovskih deželah zelo priljubljena. Zakaj? Res je in zdi se mi zelo zanimivo, vendar ne vem, zakaj je temu tako. Več uspešnih režiserjev nas res prihaja iz Baskovskih dežel in tudi sam sem se pri svojih začetkih zgledoval po Basku Imanolu Uribeju; bil je moj glavni vzornik. Poleg njega so še Ivan Zulueta, Pedro Olea, Julio Medem, slednji že pripada generaciji mladih režiserjev s severa. Baskovska prisotnost je v španskem filmskem svetu izredno močna. V filmu 800 balas, ki sem ga režiral in pro-duciral, je bilo Baskov 90 odstotkov. Baski so bili tudi direktor fotografije, tehnik zvoka, snemalci... Zadnje vprašanje je vezano na Messija, ki ste mu pred kratkim posvetili dokumentarec. Zakaj osvaja pokale in zmaguje z Barcelono, vendar ne doseže ničesar z argentinsko reprezentanco? Bom iskren. Ne spoznam se na nogomet. Zato bom navedel odgovore njegovih soigralcev in trenerjev, ki nastopajo v filmu, v katerem njega skorajda ni. Oni pravijo, da so Barcelono zgradili okrog Messija. Vsi igrajo zanj in si prizadevajo, da bi zadel. V argentinski reprezentanci očitno ni tako. Danjel Radetič gorica - Amidei Med gosti VI ■» režiser Cipri in Aldo Grasso Današnji program 34. festivala za nagrado Sergio Amidei se bo začel ob 9.30. V dvorani 2 goriškega Kinemaxa se bodo zavrteli 7., 8. in 9. del italijanske televizijske serije Gomorra, ob 10.15 pa bosta v dvorani 3 na ogled Four corner time in The family album Alana Berlinerja. Opoldne bodo v pokrajinski mediateki Ugo Casi-raghi v Hiši filma na Travniku predstavili knjigo Lavventuriero di Montecarlo. Scritti sul cinema di Joseph Roth. O publikaciji, v kateri so zbrani pisateljevi članki o filmih iz let 1919-1935, bosta spregovorila Leonardo Quaresima in Nereo Battello. Popoldanski del programa se bo začel ob 14. uri v dvorani 2 s filmom Muertos de risa Álexa De la Iglesie, ob 14.30 pa bo v dvorani 3 na ogled Pinuccio Lovero - Yes I Can. Retrospektiva filmov De la Iglesie se bo nadaljevala ob 16. uri s filmom La comunidad - Intrigo all'ultimo piano, režiser Daniele Cipri pa se bo ob 16.30 v dvorani 2 udeležil projekcije svojega celove-čerca E' stato ilfiglio. Cipri bo ob 18. uri skupaj s Pippom Mezza-pesco sodeloval na okrogli mizi z naslovom Equilibrismi di scrittura: vedere nero eppure ridere, ob 21.12 pa se bosta v parku vile Coronini na Vialu zavrtela kratki film Gregorja Božiča Šuolni s Trsta in ce-lovečerec N-Capace Eleonore Dan-co, ki tekmuje za nagrado Amidei. Bogat bo tudi jutrišnji program. Ob 10.30 bo v dvorani 2 na ogled 10. epizoda serije Gomorra, v dvorani 3 pa Patent Pending, Color Wheel in Intimate stranger Alana Berlinerja. Ob 11.30 bodo ob navzočnosti avtorja Thomasa Wilda Turola predstavili film Ogni singolo giorno, ob 14. uri pa se bo zavrtel Crimen perfecto - Finché morte non li separi Álexa De la Iglesie. Ob 14.15 bo na vrsti La donna scimmia Marca Ferrerija, ob 16. uri Ballata dell'odio e dell'amore (Balada triste de la trompeta) Álexa De la Iglesie, ob 16. uri pa bosta na sporedu še 11. in 12. del nadaljevanke Gomorra. Ob 18. uri se bosta v dvorani 2 goriškega Kinemaxa o televizijskih nadaljevankah pogovarjala kritik Aldo Grasso in eden izmed scenaristov serije Gomorra Leonardo Fasoli, ob 21.15 pa bo v parku Coronini na ogled še Due giorni, una notte bratov Dardenne. jamlje - 19. festival Diaton popestrili s turnirjem v malem nogometu Po nogometaših na vrsti harmonikarji Kremenjakovci navezali prijateljske stike s kulturnim društvom iz Tuhinja pri Kamniku - Danes tudi razstava in bolšji sejem Jameljsko športno-kulturno društvo Kremenjak je program letošnjega festivala Diaton - že 19. po vrsti - obogatilo s turnirjem v malem nogometu, na katerem je včeraj in v petek nastopilo skupno enajst ekip - osem moških in tri ženske. Poleg moštev iz sosednjih vasi sta se ena moška in ena ženska ekipa pripeljali v Jamlje iz Tuhinja pri Kamniku. S tamkajšnjim kulturnim društvom so Kremenjakovci navezali prijateljske stike marca, ko je gledališka skupina iz Tuhinja uspešno nastopila v Jamljah s komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo. Tako so se včeraj in v petek za zmago med moškimi potegovale ekipe Sela na Krasu, Dinamo iz Ronk, Magic Team iz Doberdoba, Jamlje, Medja Vas, Tuhinj pri Kamniku, Brestovi-ca in Real, ki ga sestavljajo mladi iz Dola in okolice. Med ženskami pa so nastopile ekipe Doberdob, Gorjan-sko in Tuhinj pri Kamniku. Kreme-njakovi odborniki sicer že napovedujejo, da bodo tudi sami vrnili obisk prijateljem iz Tuhinja, po vsej verjetnosti se bodo s svojo ekipo odpravili na tamkajšnji nogometni turnir, ki bo predvidoma avgusta. Včerajšnji dan se je sklenil s finalnimi tekmami in z glasbo skupine Radio Wave, danes pa bo praznično vzdušje zavladalo Jamljam že ob 10. uri, ko bodo odprli stojnice s hrano in pijačo. Na društvenem dvorišču bo boljši sejem - svoje bla- go po prodajalo nekaj domačinov in prebivalcev sosednjih vasi -, na ogled bo tudi razstava društvenega člana Franka Boscarola z naslovom »Modeliranje«. Ob 11. uri se bodo ljubitelji traktorjev zbrali na vrtnarstvu Tamara pri Komarjih; ob 12.30 bo prihod traktorjev na prireditveni prostor. Od 14. ure do 15.30 bo vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ki običajno prihajajo v Jamlje iz okoliških krajev in še zlasti z najrazličnejših koncev Slovenije; ob 16. uri se bodo začeli nastopi, ki jim bo sledila podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala Diaton 2015. Praznik se bo zaključil s plesom ob glasbi tria Midva. Nogometni turnir v Jamljah foto s. c. 16 Četrtek, 16. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / zagraj - Pakt med župani v okviru projekta »MemTwin« Sporazum o prijateljstvu za novo Evropo narodov »Obvezujemo se, da bomo ohranjali vezi med upravami naših občin in promovirali dialog, izmenjavo izkušenj in izvajanje skupnih pobud za izboljšanje razmer na vseh področjih, ki so v naši pristojnosti. Spodbujali in podpirali bomo izmenjave med našimi občani, saj bomo z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem krepili bratstvo med evropskimi narodi,« piše v sporazumu, ki sta ga včeraj župana občin Zagraj in Doberdob - Elisabet-ta Pian in Fabio Vizintin - podpisala s kolegoma iz občin Gyorsag na Madžarskem in Mier-curea Ciuc Csikszereda v Romuniji. Priložnost za to jim je dal projekt »MemTwin«, ki ga omenjene pobratene občine pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice izvajajo v okviru programa »Europe for Citizens«. V okviru projekta se je na goriškem Krasu ves teden mudilo okrog 90 mladih iz Madžarske in Romunije, ki so obiskali kraje, kjer so se med prvo svetovno vojno bojevali njihovi predniki. Včeraj so se mladi in njihovi spremlje- Mlade goste (desno) so včeraj v Zagraju nagovorili tudi upravitelji bumbaca valci zbrali na dvorišču župnijskega središča sv. Nikolaja v Zagraju. Pozdravila jih je Pianova, Vizintin pa je izpostavil, da je cilj tovrstnih projektov »ustvarjanje nove Evrope, ki je ne povezujejo le finančni interesi, ampak želja po sožitju med narodi«. Navzoče so nagovorili še direktor zavoda Isig Daniele Del Bianco, senatorka Laura Fasiolo in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Med slovesnostjo so izročili še priznanja učencem nižjih srednjih šol, ki so sodelovale pri literarnem natečaju. Med učenci doberdobske šole je priznanje prejela Ingrid Scozzai. Popoldne so v Zagraju pripravili kulturni program s tradicionalnimi plesi in pesmimi, ki ga je sooblikoval zbor Jezero iz Doberdoba. gradišče nad prvačino - Kulturni večer Zaključek s sodobno literaturo in Veselim pastirjem v ruščini Milan Petkov-Levkov in Sabina Vostner zadnja gosta Gregorčičevih dnevov Z Gregorčičevih dni na Gradišču Na Gradišču nad Prvačino je v petek, 3. julija, potekal zadnji večer V. Gregorčičevih dnevov. Na najvišji točki vasi na Gregorčičevem griču, od koder sega pogled v okoliške griče polne vinogradov, sta nas pozdravila spomenika dveh velikih mož, ki sta dala majhni vipavski vasici poseben pečat. Slikar, znameniti portretist Jožef Tominc se je rodil leta 1790 v Gorici, umrl na svoji pristavi na Gradišču leta 1866 in tu je pokopan. Domačo cerkev je okrasil z več slikarskimi deli z nabožno vsebino. Naš spomin se ob pogledu na lepo skulpturo Simona Gregorčiča, vrača v njegovo obdobje vikarja brez dekreta in kmeta z dolgovi. Honorar za Poezije leta 1882 za nakup Tominčevega zemljišča ni bil dovolj; pesnik se je zadolžil. Doživel je še vrsto razočaranj, srce mu je začelo popuščati; ker njegovo gospodarstvo ni imelo uspeha je bil po preselitvi v Gorico aprila 1903 primoran prodati njegov »hrib«. 16. novembra 1906 se je Simon Gregorčič med jutranjo mašo v Gorici zgrudil, zadela ga je možganska kap; 24. novembra ob 10. uri je izdihnil. Pogrebni sprevod goriškega slavčka se je sredi velikanskih množic, od cerkve na Travniku mimo njegovega stanovanja na Goriščku, ustavljal v večjih krajih Soške doline vse do Sv. Lovrenca, kjer si je že ob smrti očeta izbral svoj »mirni kot«. Letošnji zaključek Gregorčičevih dnevov se je ob pomoči Krajevne skupnosti Gradišče odvijal v lepem, velikem kulturnem domu in je bil posvečen sodobni slovenski literaturi. Najprej so nas presenetili otroci z Gradišča, ki sicer tu nimajo osnovne šole, toda ob požrtvovalnosti vzgojiteljev in staršev so radovednemu občinstvu pripravili prisrčen kulturni program. Slovensko himno je uvodoma na violino brezhibno zaigrala domača deklica. Sledil je literarni večer s članoma goriškega literarnega kluba GOvoRICA pesnikom in pisateljem Milanom Petkom-Lev-kovom in pesnico Sabino Vostner. Z njima se je pogovarjala literarna zgodovinarka Marija Mercina, ki ju je spodbujala, da zbranemu občinstvu povesta kaj več o sebi. Najprej nam je glasbenica, pesnica in pisateljica Sabina Vostner v ruščini, torej v svojem prvem jeziku izredno nežno, ob spremljavi havajske kitare, zapela Gregorčičevo pesem Veseli pastir. Rojena je bila v Moskvi, otroštvo preživela na Štajerskem, se preselila v Solkan, kjer živi in ustvarja. Ob času študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je dokončno zapisala glasbi. Ustanovila je tudi svojo glasbeno zasedbo Swarga. Milan Petkov-Levkov piše poezijo in prozo, znanstveno fantastiko in tudi satiro, postmoderno in potopisno prozo, romane in realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino. Ima še 30 samostojnih knjižnih izdaj. Čeprav pristni Štajerc, rojen na Ptuju, živi Milan Petkov v Novi Gorici. Nič nenavadnega ni torej, da je med drugimi proznimi deli izdal knjigo Ljudje na burji iz katere nam je prebral zanimiv, prisrčen, skoraj ganljiv odlomek iz življenja osamelega vdovca. Krajevna skupnost Gradišče je za številne domače in tuje udeležence kulturnega praznika pripravila ob zaključku bogatega programa prijetno druženje ob zares imenitni gradiški frtalji. Dorica Makuc gorica - Srečanje pod lipami Do sprave je še daleč Jože Pirjevec in Peter Sušnik o vzrokih in posledicah vojnih in povojnih dogajanj 70 let kasneje ■■¿¿i 3? ' Tj» S četrtkovega večera na dvorišču centra Bratuž bumbaca »Pod lipami« kroži urok, ki onemogoča nastopajočim in poslušalcem, da bi se utegnili oddaljiti od druge svetovne vojne. Vso sezono se napoveduje pogovor o prihodnosti, z različnimi toni in pristopi pa se urok poigrava in vrača na »revolucijo« in »spravo«, na »kolaboracijo« in »poboje«, na »partizane domoljube« in »preračunljive partijce«, na »primorsko duhovščino« in »argentinsko zdom-stvo«... Poslušalcem to prija, zato se številni (ne vedno: na večeru o šolstvu v priredbi SKGZ je bilo le petnajst izključno strokovnjakov) zbirajo - tokrat okrog sto - ter se poistovetijo s povedanim za mizo, razen ob drugačnem mnenju. Tedaj številni robantijo in celo žvižgajo. Na zadnjem srečanju sta se soočila različna ocenjevalca vzrokov in posledic vojnih dogajanj in povojnega stanja. Po TV pogovoru v Ljubljani sta se predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik ter zgodovinar in publicist Jože Pirjevec dogovorila, da preneseta svoja miselna prepletanja v Gorico. V dogovoru s prireditelji krožka Anton Gregorčič in Kulturnega centra Lojze Bratuž sta nastopila Pod lipami, kjer sta sledila iztočnicam novinarke Erike Jazbar. Dokaj podrobno sta se dotaknila tako rekoč vseh večkrat obravnavanih, napisanih in prikazanih vidikov okupacije, upora, spontanosti ali načrtnosti »vaških straž«, kolaboracije, re-volucionarstva, maščevanja, trdega povojnega sistema, stalinizma in samoupravnega socializma, cerkvenega sprenevedanja in preobrazbe, pravice do upora in pravice do zavračanja družbenih sprememb. Po subjektivnem občutku zapišimo, da sta si govorca bila edina pri okrog 20 odstotkov vsebin. Komunisti (v Jugoslaviji jih je leta 1941 bilo 12.000, v Sloveniji niti 1000, op. pisca) so imeli prednosti (organiziranost, izkušnje iz španske državljanske vojne, zasidrano vero v svoje ideale) in hibe (odločitve na vse ali nič). Meščanski krogi so bili razcepljeni v spletkah in ljubosumjih, Cerkev je želela Slovenijo po Mahničevih gledanjih. Vosovci so likvidirali nekaj odmevnih osebnosti nasprotnega tabora, predstavniki slednjega pa so prepričevali fašistične oblasti, da bodo poračunali s partizani. Sprava, kar to pač pomeni, bi bila mogoča na izhodiščih antifašizma in an-tinacizma, kar pomeni zatajiti domobransko zaprisego Hitlerju. Mogoča bi bila po priznanju hudodelskega obračunavanja po zaključku vojne in po dostojnem pokopu ostankov na sedaj razmeščenih grobiščih. Velika težava, sedaj večja kot pred desetletjema, je v oceni, kakšno vrednost je imelo srečanje v Kočevskem Rogu med državnim predsednikom in ljubljanskim cerkvenim poglavarjem. Javnost je tedaj dejanje doumela kot politično če že ne psihološko spravo. Sedaj ena stran pravi, da je šlo le za mašo za-dušnico, ker ni sledilo, kar si je sama predstavljala, druga pa se omejevalno čudi v smislu, kaj naj bi še sledilo priznanju o izvensodnem obračunu z nasprotnikom. Na koncu je pat pozicija izzvenela prav v smislu, da je partizanska stran večkrat priznala napako, domobranska pa kolabo-racije še ne opredeljuje kot napako. Vmes sta predavatelja obravnavala številne druge vsebine. O dobrih (zdravstvo, kultura) in slabih straneh jugoslovanskega socializma (totalitaristično kadrovanje, pogojevanje šolske vzgoje), o dobrih (poduhovljenje) in slabih (gmotni interesi) vidikih sodobne slovenske Cerkve, o pravilnih (sprejetje predstavnikov Nove zaveze) in napačnih (odsotnost na proslavljanju zaključka vojne v Moskvi) izbirah predsednika Boruta Pahorja. Nekaj je bilo posegov iz publike v zvezi z gro- bišči (neumestna opazka namenjena prof. Pirjevcu, naj si prebere kakšno knjigo, ki ni zgolj njegova), s številom pobitih med vojno, na primer tistih v Cerknem po zde-setkanju tečajnikov Partijske šole, z vsemogočnostjo komisarjev, s šikaniranjem nepartijcev na delovnih mestih... Pomenljivo je bilo opozorilo, da bomo v bližnji prihodnosti zaradi razklanosti lahek plen »zavojevalcev«, ki sicer ne bodo prišli z oklepniki. Realistično je bilo tudi ocenjeno, da ne bomo v kratkem lahkotno skupaj malicali v Kočevskem Rogu, kot se dogaja ob stoletnici prve svetovne vojne med obiskovalci strelskih jarkov in utrdb. Enako očitno velja tudi za Sv. Urh. (ar) Avtomobil se je prevrnil Na državni cesti št. 55 med Rupo in Ga-brjami se je včeraj ponoči zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 70-letnik. Moški je v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzor nad svojim avtomobilom, zapeljal s ceste ter se prevrnil v obcestni jarek. Na pomoč so poklicali mimoidoči. Na prizorišče nesreče so ob rešilni službi 118 prišli gasilci in policisti. Moškega so gasilci izvlekli iz avtomobila, nato ga je zdravniško osebje odpeljalo v goriško bolnišnico. Nesreča se je zgodila okrog 1.30 ponoči. Pod lipami na spletu Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič sporočata, da so večino videoposnetkov večerov, ki so potekali v sklopu Srečanj pod lipami, objavili na spletnem portalu www.youtu-be.com. Ogledati si jih je mogoče tudi na strani Krožka Anton Gregorčič na družbenem omrežju Facebook. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. julija 2015 17 vileš - Zaradi spremembe pogodbe Stavka zaposlenih v trgovini IKEA Tudi zaposleni v trgovini s pohištvom IKEA v Vilešu so se včeraj pridružili stavki, ki so jo sindikalni predstavniki zaposlenih v italijanskih prodajnih središčih švedske družbe sklicali zaradi vsebin nove dopolnilne pogodbe. Po ocenah sindikatov Filcams-Cgil in UilTucs je protestna pobuda v Vilešu uspela, saj je po njihovih ocenah stavkala najmanj po- CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Koncerti »LIVE MUSICHE DI SCONFINE«: 20. julija ob 21. uri na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 v Štarancanu bo koncert skupine Philm iz Berlina; več na www.dobialab.net. V GORICI: bo v sklopu niza »Note in citta« (note v mestu) 20. julija ob 21. uri v parku za občinsko palačo nastopila skupina Anonima Trombet-tisti in Quintet. Koncert organizira kulturno združenje Mauro Giuliani s podporo Fundacije Goriške hranilnice. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it). uk Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 20.00 - 22.15 »Terminator Genisys«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Terminator Stavkajoči pred trgovino IKEA v Vilešu bumbaca lovica zaposlenih. Trgovina, kot je družba IKEA že napovedala v prejšnjih dneh, je kljub temu obratovala. »Odločitev za stavko je padla po dveh srečanjih z vodstvom družbe, ki bo z napovedanimi ukrepi znižalo plačo zaposlenih, saj namerava skrčiti dodatek za nedeljsko in praznično delo ter nagrade,« pravi predstavnica sindikata Uiltucs Marisa Furlan. Genisys« (Digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.15 »Anime nere«; 22.15 »Poltergeist«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.15 - 21.00 »Terminator Genisys« (Digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Jurassic World«; 22.15 »Predestination«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.15 »Gli impressionisti« (»La Grande Arte al Cinema«); 22.15 »Poltergeist«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. PRIPRAVA NA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V DIJAŠKEM DOMU »School« kamp za učence osnovne in srednje šole od 24. avgusta do 11. septembra: ponavljanje učne snovi, utrjevanje znanja, poučne ekskurzije, jezikovne delavnice, individualne inštrukcije s poklicnimi vzgojitelji in učitelji. Možna dva urnika: do 13.00 ali do 15.30 s kosilom; cena zelo ugodna. Vpisovanje do 17. julija oziroma do zasedbe mest po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdob do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. tolmin - Smrtna nesreča Umrl italijanski jadralni padalec Jadralni padalec arhivski posnetek Na vzletišču za jadralne padalce na Kobali v občini Tolmin se je včeraj nekaj po 16. uri italijanski jadralni padalec tako hudo poškodoval, da je poškodbam podlegel še pred prihodom reševalcev, so sporočili iz centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje. Podrobnejših podatkov o nesreči kot tudi o istovetnosti žrtve niso objavili. Kot so še navedli, je okoli 150 metrov pod vrhom Mrzlega vrha, prav tako v občini Tolmin, ob približno isti uri moral zasilno pristati še en padalec, ki je obvisel na drevesu, a ni bil poškodovan. Kar nekaj dela pa so imeli tudi gorski reševalci. Oživljali so tudi planinca, ki ga je okoli 500 metrov pod vrhom Ka-njevca v smeri Trente v občini Bovec obšla slabost, vendar mu niso več mogli pomagati in je na kraju dogodka umrl. Na videmski univerzi je 8. julija z najvišjo oceno dokončal magistrski študij zgodovine Jurij Klanjšček Iskreno mu čestitamo in želimo še nadaljnih življenjskih uspehov mama, tata, Damjan, nona in Irena S Izleti F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. SPDG prireja v soboto, 18. julija, 5. kolesarski izlet MTB sezone 2015. Predstavitev izleta bo v četrtek, 16. julija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini v Gorici. Kolesarli bomo v Dolomitih, cilj je prelaz Silvella na meji med Venetom in Južno Tirolsko. Tura je zahtevna. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v soboto, 18. julija, ob 6. uri. Informacije 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada. Zaželjena prijava udeležencev. POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; informacije in vpisovanje do 12. julija v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. Kmečki praznik - Srečanje slovenskih kmetov petih dežel, ki bo v soboto 25. julija v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta 25 evrov. Program izleta in odhod avtobusa bodo javili naknadno. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do četrtka, 23. julija, v Trstu: tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it, v Gorici: tel. 048182570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it in Čedadu: tel. 0432-703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481-884156 (Andrej □ Obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da deluje anagrafski urad ob ponedeljkih 16.00-18.00, ob torkih 8.30-10.30 in ob petkih 8.30-10.30. Ostali uradi (vložišče, tajništvo, splošne zadeve in občinska policija) bodo zjutraj delovali po zdaj veljavnem urniku, ob sredah popoldne bodo zaprti. V dneh, ko je anagrafski urad zaprt, bo prošnje za osebne dokumente in potrdila vsekakor sprejemalo vložišče, pišete pa tudi lahko na spletni naslov segretario@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Urnik tehničnega urada ostaja nespremenjen. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v torek, 21. julija 2015, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem ob 21. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi julija in avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481-784009. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zu-lian). ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. LETNIKI 1955 organizirajo skupno družabnost dne 25. julija; informacije in najave po tel. 349-3844137 (Mas-similiana) do 15. julija. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob pone- S Poslovni oglasi UL. CIPRIANI PRODAM LEPO STANOVANJE 40 kv.m. po zelo ugodni ceni. Tel. 347-1395917 deljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it. H Prireditve POKRAJINSKA FEDERACIJA ZELENIH prireja v ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 v piceriji Lampione v Ul. Pellico v Gorici javno srečanje o centrali na biomaso v Tržaški ulici, potem ko je pred kratkim pokrajinska uprava prižgala zeleno luč za njeno gradnjo. Spregovorila bo Martina Luciani iz odbora #noBiomasseGO. SLOFEST V TRSTU: 18., 19. in 20. septembra 2015. V MEDEI: pri spomeniku Ara Pacis bosta danes, 12. julija, ob 20. uri nagrajevanje finalistov mednarodnega festivala »Un film per la pace« in ob 21. uri koncert za mir na svetu v izvedbi orkestra Mitteleuropa. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: do 12. julija poteka »Brazilski praznik«; pod pokritim šotorom v Ul. S. Am-brogio bodo v petek, 17. julija, ob 18.30 brezplačni treningi borilnih veščin, ki jih ponuja Mma Friuli Fight team (ponovitve 24. in 31. julija ter 7. avgusta) in ob 20.45 koncert kitaristov Denisa Biasona in Paola Dal Sacca z naslovom »Flamenco Skatc-hes«. V RONKAH: ob 21.15 v parku Excelsior ali ob slabem vremenu v občinskem avditoriju potekajo »Poletna srečanja v knjižnici...kino«: 13. julija »Nessuno si salva da solo« (Sergio Castellitto); 15. julija »Paddington« (Paul King); vstop prost. »VINIL VEČERI« NA GRADU KROM-BERK: 14. julija ob 21. uri Žiga Klan-čar »Rock 90-ih let«. 21. julija ob 21. uri Borja Močnik - Borka »Fenomen semplanja«. 28. julija ob 21. uri Andrej Pauer »Izbor svetovnih hitov bluesa, folka in jazza 20. stoletja«. TOMBOLA V DOBERDOBU: društvo Dob prireja v soboto, 25. julija, po tekmi Merkeduči - Grediščani (ki se bo odigrala ob 21. uri) tombolo na nogometnem igrišču. Tombola znaša 1000 evrov, činkvin pa 500 evrov. Prodaja listkov tombole poteka v vseh vaških trgovinah in gostilnah. Prispevki V spomin na Silvina Poletta daruje družina Mermolja 100 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Pevmi. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Luigia Maro-stica iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu in na pokopališče v Mošu. JUTRI V POLAČU: 10.30, Livia Pas-qualetto por. Furlan (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi v Polaču in na pokopališču v Foljanu. ZAHVALA Boris Zavadlav Iskrena hvala vsem, sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem, ker ste čustveno in na različne načine počastili spomin Borisa Družina 18 Nedelja, 12. julija 2015 KULTURA / kosovelov dom - Sežana počastila 90-letnico častnega občana Cirila Zlobca »In jaz bom rosa na stopalih tvojih sanj« Kraški. Evropski. Svetovni. Večni pesnik. S temi besedami je v petek zvečer Sežana sprejela Cirila Zlobca, pesnika, ki se je pred devetdesetimi leti rodili v bližnjih Ponikvah in je od leta 2001 častni občan Občine Sežana. V Kosovelovem domu so mu pripravili prisrčno slovesnost, katere nesporni protagonist je bila njegova poezija. Predvsem tisti verzi, ki pripovedujejo o najintimnejših čustvih in katerim je posvečen tudi najnovejši izbor Ljubezen, ki je ob avtorjevi devetdesetletnici izšel pri Cankarjevi založbi. Kajti ljubezen je v Zlobcu »vseob-sežno in povsodno« čustvo, kot je v svojem slavnostnem nagovoru dejal njegov tržaški prijatelj Miran Košuta (v celoti ga objavljamo na spletni strani www.pri-morski.eu). Ljubezen do lastne zemlje, Krasa in družine, ljubezen do naroda, jezika, demokracije, ki ga je »prekalila v mladega partizana, majskega osvoboditelja Trsta, povojnega borca za družbeno pravico in boljši svet, socializmu s človeškim obrazom zapriseženega politika« in v še marsikaj. Ljubezen do besede, leposlovja, poezije, »ki mu je dala objaviti 31 lastnih verznih zbirk in izborov, 3 romane, 7 esejističnih knjig, nepregledno plejado cvetnikov in prevodov«. Predvsem pa »ljubezen do ljubezni same, do žene Veronike, do življe- nja,« ki dobi vsakič znova novo poimenovanje, saj je sinonim za prerojevanje, čeprav je tudi dvomeča, obupana, smrtna ... in »najbolj boli,« ko je ni. Po Košutovi oceni je Zlobčev naj-izvirnejši prispevek v zakladnico slovenske poezije ta, da je domačemu verzu dodelil prostor »neskaljene, absolutne, vsega zunanjega odrešene čustvene intime, v katerem sta ona in on zdaj končno lahko prvič zgolj "sama', "čisto sama"«. A združena v tisti »dvoedinosti«, ki je postala zaščitni znak njegove lirike: kajti Zlobčeva ljubezen ni samo »duhovna, romantično trubadur-ska, ampak tudi fizična, konkretna z(a)ve- 02 Govor Mirana Košute na www.primorski.eu Večer s Cirilom Zlobcem je povezovala Magdalena Svetina Terčon fotodamj@n za dveh bitij, "ki prav v ljubezni in prek ljubezni osmišljata drug drugega /.../, ko vsak sam zase in drug v drugem iščeta enost v dvojini"«. Prijatelju, ki ostaja »žilavo jedrn in mladostno ustvarjalen«, je Košuta zaželel še veliko verzov, »podobnih tistim, ki nimajo ničesar zavidati biblijski Visoki pesmi o Sulamiti ...čeprideš, bom cvetoči vrt / ko prideš, z bosimi nogami stopi vanj / in jaz bom rosa na stopalih tvojih sanj...« Sežanski župan Davorin Terčon se je slavljencu zahvalil, ker ni nikoli prenehal biti in bivati na rojstnem Krasu, z njegovimi uglasbenimi pesmimi ga je počastil duo Malunca, z recitacijami igralec Rafael Vončina, s svetlimi zvoki harfe Mojca Zlobko Vajgl, s petjem Moški pevski zbor Tabor Lokev. Kaj pa slavljenec? Priznal je, da še sam ne prenese toliko hvale, bralce pa povabil, naj se ne trudijo razumeti, kaj je pesnik hotel povedati: vsakdo naj ima oseben odnos s poezijo in naj v njej išče del sebe. O pesnikih meni, da so privilegirani, saj podaljšujejo mladost, o sebi, da se ukla-nja samo inspiraciji, nikakor pa ne ideologiji. Zato se je že kot partizan uprl ma-ličenju narodnoosvobodilne borbe in zato danes ne razume tistih, ki ne priznavajo, da bi bila brez NOB državna meja še vedno pri Rakeku. Po smrti hčerke in sina je bil prepričan, da ne bo napisal niti verza več, a je naposled spomin nanju »posvetničil« in ga prelil v nove stihe. Po petinšestdesetih letih skupnega življenja z muzo Veroniko ga najbolj skrbi, »kdo bo tisti revež, ki bo preživel drugega,« saj se zaveda, da sta »razvajenca ljubezni dvoedine« ... Ob koncu uradnega (morda nekoliko predolgega) sporeda je slavljenca čakalo še presenečenje. Pred Kosovelovim domom ga je pričakal Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in ga na notah svojih borbenih pesmi popeljal v čas, ki ga je partizan Ciril preživel tudi na tržaškem Krasu. (pd) V torek predstavitev knjige Pogovori z Merkujem V Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan 7) bodo v torek predstavili knjigo Pogovori z Merkujem, ki jo je skladatelju in jezikoslovcu Pavle-tu Merkuju posvetil znani slovenski novinar in kolumnist Bernard Než-mah. Knjiga je izšla pri tržaški založbi Mladika. Pričetek ob 18.30. Nagrado zgodovina v romanu prejme Carrere Francoski pisatelj, režiser in scenarist Emmanuel Carrere je dobitnik letošnje nagrade Friuladria zgodovina v romanu. Podelili mu jo bodo v soboto, 19. septembra, v Pordeno-nu, v sklopu literarnega festivala Por-denonelegge. Podelitvi bo sledilo Carrerjevo predavanje o povezavah med romanom in zgodovino. Lani je nagrado prejel Umberto Eco. Emmanuel Carrere se je rodil v Parizu leta 1957. Med njegovimi največjimi uspešnicami so Drugi in jaz, Ruski roman, Limonov, L'amico del Giaguaro, Il regno. Nagrado zgodovina v romanu prejme za biografijo Edvarda Limonova, v kateri je na učinkovit način spregovoril o povojni Rusiji. topolovo - Začetek letošnje Postaje Ena najbolj kreativnih kulturnih prireditev v deželi Na fotografiji zgoraj posnetek z odprtja, spodaj koncertira Aleksander Ipavec - Ipo Tudi letošnja Postaja Topolove je predsinočnjim doživela odprtje, ki je poleg številnega občinstva privabila tudi predstavnike javnih ustanov. Poleg predsednice Društva Topolove Antonelle Bukovaz so prireditev pozdravili županja občine Grmek Eliana Fabello, poslanka Tamara Blažina, na-čalnik tolminske upravne enote Zdravko Likar in deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Poslanka Blažinova je izrekla priznanje pobudnikom in organizatorjem Postaje, ki je vsekakor ena najbolj inovativnih kulturnih pobud v naši deželi. Torrenti je poudaril pomen tega večdnevnega kulturnega dogodka, ki vedno znova dokazuje, kako je lahko povsem odročen kraj postavljen v ospredje sveta z domiselnim in kreativnim pristopom. Program Postaje, ki se bo odvijala do vključno 19. julija, sta orisala Donatella Ruttar in Moreno Miorelli, ki sta skupaj z Miho Obitom tudi tokrat glavna organizatorja Postaje. Sledil je običajni sprehod po vasi, kjer se je na več lokacijah dogajalo marskaj. Osrednja točka je bil vse- nm kakor nastop glesbenika Aleskadra Ipavca, ki je igral na akordeon ob sodelovanju Nikle Petru-ške Panizon in Boruta Čelika. Današnji program se bo začel v popoldanskih urah s srečanjem s slovenskim režiserjem Vladom Škafarjem. Sledila bo v Čakalnici »Lec-tio magistralis« Angela Florama, Proti večeru pa bo na židovskem pokopališču koncert orkestra Abima z Davidejem Casalijem. Zatem bodo dijaki tretjega razreda dvojezične srednje šole predstavili video Zluodij naj vzame Ujsko, pozneje pa bo na sporedu še »lice painting« Cosima Mio-rellija na temo Velike vojne na Soški fronti. NM glasbena matica - Poletna klavirska šola v Devinu Nabirali znanje Učenci poletni šole s prof. Gadžijevom (v sredini) in ravnateljem GM Bogdanom Kraljem fotodamj@n Dva vroča tedna v Devinu, pa ne samo zaradi hude vročine, ki je resno preizkusila vzdržljivost docentov in učencev, temveč tudi zaradi obilice dogodkov, ki so v okviru Festivala Kras napolnili učilnice in avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta: zaključili so se tečaji kitare, ki jih je koordiniral Janoš Jurinčič, s petkovim nastopom učencev pa se je zaključila tudi mednarodna poletna klavirska šola, ki jo je vodil Sijavuš Gadžijev. Sijajni ruski pedagog, ki se je pred dobrimi dvajsetimi leti preselil v Gorico in poučuje na SCGV Emil Komel, kjer je vzgojil že celo vrsto uspešnih pianistov, je bil kar zadovoljen z učenci, ki so se udeležili tečajev, tudi on pa je tožil nad vročino, ki je prve tri dni hudo obremenila pianiste. Devet učencev od enajstega do devetnajstega leta, iz Slovenije in Italije, je ves teden nabiralo znanje, ki je potrebno za uspešen napredek, dva pa se nista mogla udeležiti zaključnega nastopa zaradi drugih obveznosti: šestnajstletni talent Alessandro Villalva, ki je pod mentorstvom prof.Gadžijeva osvojil že vrsto zmag na pomembnih tekmovanjih v Italiji, Sloveniji, Nemčiji in na Češkem, je imel v Devinu že v torek samostojni koncert, kajti napotil se je na tekmovalno preizkušnjo v ZDA. Prva je nastopila najmlajša učenka, Nastasja Češ-njevar Ušumovič, ki študira na GŠ v Kopru: deklica se je že odlično izkazala na vrsti tekmovanj ter je svoj talent potrdila v Chopinovem Impromptuju v As-Duru op.29, ki ga je odigrala z izostrenim muzikalnim občutkom, obenem pa z otroško prikupnostjo. Sledil je Marko Matajič, tudi on že samozavesten, kot bi komaj čakal, da pokaže svoje dosežke v Bartokovih Romunskih plesih, ki jih je odigral z velikim zanosom, morda nekoliko neučakano, vsekakor pa živo. Bolj plah je bil nastop Laure Mrvič, ki je sicer vestno naštudirala Griegov Nokturno v c-molu, nato smo poslušali Roka Tadeja Brunška, ki je solidno odigral dve Romanci brez besed Felixa Mendelssohna Bart-holdyja, op.19 št.1 in op. 30 št. 4. Lara Gorše je svoje visoke cilje pokazala v izvedbi tehnično dokaj zahtevnega Introduzione e Rondo capriccioso op. 14 istega avtorja, kjer je kljub rahlim netočnostim razkrila lepo izoblikovano prstno igro. Glasbeno matico, ki je z Zavodom združenega sveta organizator poletnih tečajev, je zastopal Max Zuliani, odlični učenec Tamare Ražem Locatelli: v Cho-pinovem Nokturnu v cis-molu op.27 št.1 je pokazal že osupljivo zrelost, ki je njegovi interpretaciji vlila ganljive odtenke, vrsto nastopov pa je sklenil Alberto Olivo, visokorasli učenec Massima Gona na tržaškem konser-vatoriju Tartini, ki je pokazal zelo zanesljivo tehniko, pa tudi muzikalnost, v izredno zahtevni Apres une lecture de Dante Franza Liszta. Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj se je ruskemu pedagogu toplo zahvalil za trud, podelil priznanja učencem ter povabil občinstvo na vrsto dogodkov, ki bodo popestrili String Festival Kras; danes bo začel predavati svetovno znani violinist Stefan Milenkovič, ob 20.30 pa bo v avditoriju devinskega zavoda nastopil beloruski solist in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo Vasilij Meljnikov. Katja Kralj PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 12. julija 2015 1 9 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio V četrtek, 16. julija, ob 21.00 / TriestE-state / Goulash Blues Explosion: »La co-scienza di Zeno spiegata al popolo«. / Ponovitev: v ponedeljek, 20. julija, ob 21.00. V ponedeljek, 27. julija, ob 21.00 / Trie-stEstate / The James Joyce Patchwork Show: »Joyce rispogliato in piazza«. Občinska knjižnica Stelio Mattioni (Ul. Petracco 10) V ponedeljek, 10. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: ». a volte ritornano«. Knjižnica Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole, 7/A) V ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: ». a volte ritornano«. OPČINE Prosvetni dom V petek, 17. julija, ob 21.00 / Poletje pod kostanjem / Glasbena monoko-medija »Od tišine do glasbe« Avtorja: Jure Ivanušič, Marko Vezovišek / Igra: Jure Ivanušič. NABREŽINA Občni trg V soboto, 18. julija, ob 21.00 / Serate di Estate Sotto le Stelle 2015 / Pupkin Kabarett: »A volte ritornano...«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Trieste loves jazz 2015 Trg Verdi V sredo, 15. julija, ob 21.00 / Rock-fusion fi repower & sophisticated jazz harmonies / Nastopajo: Mike Stern in Didier Lockwood Band feat. Steve Smith & Tom Kennedy. V četrtek, 16. julija, ob 21.00 / Koncert / Nastopajo: Buena Banda, sledi skupina trobil in tolkal konservatorija Tartini (The Trieste Conservatory Brass band). V ponedeljek, 20. julija, ob 21.00 / The jazz new blood / Nastopa: »Premio Franco Russo: Oirquartet« / Giulio Sca-ramella - klavir; Giovanni Perin - vi-brafon; Marco Trabucco - akustični bas; Max Trabucco - bobni in tolkala. / sledi / »Murwater Ramblers« (Aus, Slo, Ita) / Peter Ulbrich - klarineti n sax; Manfred Rasch trombon; Wilhelm "Willi" Haberler - bobni; Eduard Holnt-haner - trobenta in saxofon; Ewald Oberleitner kontrabas; Werner Radzik - klavir; Maurizo Nobili -vokal. V petek, 24. julija, ob 21.00 / The hottest new talent to hit soul music in at least 10 years / Nastopa: »Jarrod Law-sony« / Jarrod Lawson - vokal / klaviature; Christopher Friesen - bas kitara; Joshua Corry - bobni; Chancellor Hayden - kitara; Tahirah Memory in Molly Foote - vokalna spremljava. Park mestnega muzeja Sartorio V petek, 17. julija, ob 21.00 / Tržaški jazz / Nastopa: »Fabio Jegher Quintet« / Flavio Davanzo - trobenta; Giuliano Tull - sax tenor; Giorgio Gerin - klavir in sintetizerji; Mario Cogno - bas in bas kitara; Fabio Jegher - bobni. V nedeljo, 19. julija, ob 21.00 / Jazz ahead trio / Nastopa: »Roberto Magris Trio« (Ita- Slo): Roberto Magris - klavir; Nikola Matošic - bas; Gasper Ber-toncelj - bobni. / sledi / »Orchestra laboratorio 3.0« Jazz šola konservatorija G. Tartini s Trsta; dirigent: Giovanni Maier / Nastopajo: Robert Mikuljan -trobenta; Giorgio Giacobbi - sax tenor; Sergio Bernetti - trombon; Aurelio Ta-rallo - električna kitara; Simone Lanzi - kontrabas; Camilla Collet - bobni. V torek, 21. julija, ob 21.00 / Dinamični jazz trio / »Trio Wuh« / Skip Wilkins -klavir; František Uhlir - bas; Jaromir He-lesic - bobni. / sledi / »Anna Lauvergnac international 4tet« (Ita, Nem, Gr, Ang) / Anna Lauvergnac - vokal; Claus Raible - klavir; Giorgos Antoniou - kontrabas; Steve Brown - bobni. V sredo, 22. julija, ob 21.00 / "Are Dreams Overvalued?" / »Luca Ciut« Nastopajo: Luca Ciut - klavir; Emma Anna Krizick - viola; Irena Cristin - violončelo; Alessandro Turchet - kontrabas. V četrtek, 23. julija, ob 21.00 / Real jazz in real time / »Klaus Gesing Real Time« / Nastopa: Klaus Gesing - sax soprano, bass clarinet, live elect / sledi / »Four great musicians for a brand new band« / Nastopajo »Quartetto« / Javier Gi-rotto - sax sopran in bariton; Massimo De Mattia - flavta; Zlatko Kaučič - bobni in tolkala; Bruno Cesselli - klavir. V soboto, 25. julija, ob 21.00 / Nastopajo: »Feguš Quartet feat. Daniel Schnyder« / Fegus brothers: Filip in Simon Peter - violina ; Andrej - viola; Jernej - violončelo; Daniel Schnyder - sax. / sledi / »Ornella Serafini Ermanno Si-gnorelli duo« / Nastopata: Ornella Se-rafini - vokal; Ermanno Signorelli -električna kitara in tolkala. OPČINE Prosvetni dom V petek, 24. julija, ob 21.00 / Koncert / Nastopa trio: »Les Babettes«. _SLOVENIJA_ KOPER Ukmarjev Trg V sredo, 15. julija, ob 20.30 / koncert / Nastopa Manu Chao. PORTOROŽ Avditorij V petek, 17. julija, ob 21.00 / crossover koncert / Nastopa Maksim Mrvi-ca s spremljevalno skupino. V torek, 18. avgusta, ob 20.30 / klasika in rock / Nastopajo: 2CELLOS. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako italijanska poroče-valna agencija ken russell â pietro aretino i smučarsko i središče na Švedskem povest simona jenka .t*6 hrvaška filmska igralka (inge) dobesedno navajanje besed položaj telesa v jogi najvišii vrh pirenejev ploščata ramenska kost napad, naskok, pritisk množice jezero na irskem subtropska cvetlica nekdanji nizozemski nogometaš (jaap) visok gorski vrh mestece v franciji albert einstein zadnjica (slabš.) medn. izraz za medije beri primorski dnevnik kotna mera podpora vplivne osebe izbrana družba mednarodni zavod za prevajalce (kratica) nemška pri-trdilnica mesto v dalmaciji pokol, morija grški bog sonca ameriška igralka in pevka rodriguez tropska papiga krčevit jok lojze abram na vrhu mangarta evropska strupena kača žoga zunaj igrišča strastna zavzetost ital. režiser moretti it. igralka marini nemški režiser (fritz) naša pri-trdilnica odprto ognjišče gledališke burke tekmica v ljubezni sl. pisatelj ocvirk vladar južnoameriškega ljudstva trinožno stojalo jap. režiser kurosava kem. znak za iridij potujoči grški pevec grški poveljnik pred trojo žensko dalmatin. ime leposlovni pisec cesta v milanu in rimu umetna snov za atletska tekališča druga beseda za morda, mogoče kraljrocka presley najvišja gora na svetu / zemljepisne ali geografske karte nekdanja fevdalna posest opis poti slano jezero v kazahstanu oddelek rimske legije kravica, telička it. igralka zoppelli dan v rim. koledarju robert redford ameriški filmski igralec pacino richard egan začetek zore kem. znak za nikelj posl. mesto namestnika nagajiva ženska reka v italiji, levi pritok pada oteklina, vodena bula italijanska filmska igralka miranda primorski dnevnik, tvoj dnevnik angleški filmski režiser (david) SLOVARČEK - ILIN = hrvaška igralka • ITI = kratica za mednarodni zavod za prevajalce (Institute of Translation and Interpreting) • RAINI = ameriška igralka Rodríguez • RUY = kraj v Franciji • STAM = nizozemski nogometaš 20 Nedelja, 12. julija 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 45. festival na-rodno-zabavne glasbe Števerjan 2015 (1. del), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00, 23.25 Dnevnik 7.05 Overland 8.2015.00 Passag-gio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 Italia da stimare 15.45 Vreme 15.50 Verski dogodek: maša ob apostolskem potovanju papeža Frančiška v Latinsko Ameriko 18.00 Road Italy 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un passo dal cielo selvaggia 15.55 Gledališče: Le supplici 17.25 Prima della prima 17.55 Novice 18.00 Petruška 19.05 Jessica and Me 20.05 Wild Italy 21.30 Koncert za mir 22.50 Inventare il tempo 23.45 Film: Il ragazzo con la bicicletta (dram.) RAI MOVIE 12.40 Film: Appaloosa (vestern) 14.35 Film: La rivincita di Zorro (pust.) 16.15 Film: L'assedio delle sette frecce (vestern) 17.55 Novice 18.00 Film: La pantera rosa (kom.) 19.35 Film: I due orfanelli (kom., It., '57) RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time 8.30 Serija: Heartland 9.15 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze in Croazia (rom.) 10.45 Film: Amore tra i fiordi - L'ad-dio di Hannah (dram.) 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 0.35 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Va-riabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 15.30 Serija: Il commissario Lanz 16.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Si-gnori del vino 18.05 Serija: King & Maxwell 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Scorpion 23.30 La domenica sportiva RAI3 6.00 Fuori orario 7.15 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.30 Community -L'altra Italia 11.15 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Correva l'anno 13.20 Figu - Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro 14.30 Kolesarstvo: Tour de France 2015, prenos 9. etape 17.15 Tour Replay 18.05 21.15 Vertice Europeo sulla Grecia 20.00 Blob 20.10 Sconosciuti Collection 23.55 Nemico Pubblico RAI4 12.25 Film: Silent Trigger - Grilletto si-lenzioso (akc.) 14.05 Film: Il regno proibi-to (pust.) 15.55 Chaos 16.35 17.20 Xena 17.15 Novice 18.10 Star Crossed 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Resurrection 21.15 Film: Il giorno dei lunghi fucili (vestern, '71, i. G. Hackman) 23.15 Serija: I Soprano RAI PREMIUM 11.05 Film: Cime tempestose (dram.) 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 GranPremium 15.10 Serija: Omi-cidi nell'alta societa 16.55 Nad.: Compagni di scuola 17.50 Novice 17.55 Nad.: La Omi-cidi 19.30 Film: Ci vediamo in tribunale (kom.) 21.20 Nad.: Caccia al re - La Nar-cotici 23.25 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nad.: Casa Via-nello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.10 Serija: Walker Texas Ranger 12.55 Nad.: Colombo 14.45 Film: Toto contro Maciste (kom.) 16.50 Film: Voglio sposar-le tutte (rom.) 19.35 Serija: The Mentalist ¿.'.IM 22.45 Film: The Samaritan (krim., '12, i. Samuel L. Jackson) _RAI5_ 13.55 La Terra vista dal cielo 14.55 India 21.15 Film: Lo squalo (triler, '75, r. S. Spielberg) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska _ N d,. 12. ,.. VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 12.julija lm Rai movie, 1.15 Agora Španija ZDA 2009 Režija: Alejandro Amenabar Igrajo: Rachel Weisz, Max Minghel-la, Oscar Isaac, Ashraf Barhom in Michael Londsale Hypatija je bilo izučeno dekle, hčerka filozofa, ki je sončni sistem po-gruntala že davno pred Kopernikom. In prav tako kot vsi pomembni znanstveniki v srednjem veku, je tudi Hypatia imela velikega nasprotnika v krščanstvu. 4. stoletje: ko začnejo Egipt ob zatonu rimskega imperija pretresati upori in verski konflikti. Vstaja vse močnejše verske ločine ogrozi slavno knjižnico v Aleksandriji, kjer raziskuje in uči astronomka Hy-patia. Za njeno srce se bori suženj Davus, ki se zaradi želje po svobodi odloči pridružiti novemu verskemu gibanju, kar ogrozi njegovo ljubezen do ateistične znanstvenice. napoved in dnevnik 9.20 Film: Rosamunde Pilcher - Neve d'aprile (rom.) 11.00 Pia-neta mare 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Maria Montessori - Una vita per i bambini (biogr.) 16.30 Film: Partnerper-fetto.com (kom.) 19.00 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 Maurizio Costanzo Show _ITALIA1_ 6.55 Nan.: Mike & Molly 7.15 Risanke 8.30 Film: Lupin - Il pericolo e il mio mestiere (anim.) 10.20 Film: Ragazze nel pallone -Lotta finale (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.45 Film: Honey 2 (kom.) 16.05 Film: Sydney White - Biancaneve al college (kom.) 18.15 Nan.: Love Bugs 19.00 Serija: Due uomini e mezzo 19.25 Film: Scuola di polizia 3 - Tutto da rifare (kom., '86) 21.15 Film: Killers (akc., '10, i. A. Kutc-her) 23.15 Film: 40 anni vergine (kom., '05, i. S. Carell) _IRS_ 11.55 Film: Love Affair - Un grande amo-re (kom.) 14.15 Film: Made in America (kom., '93, i. W. Goldberg) 16.35 Film: Un'arida stagione bianca (dram.) 18.50 Film: Mickey occhi blu (kom., '99, i. H. Grant) 21.00 Film: Agents Secrets (triler) 23.20 Isc-hia Global Festival _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 L'aria d'estate 11.00 Gustibus 11.40 Film: Lone Rider -La vendetta degli Hattaway (vestern) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 La copertina di Crozza 21.10 Film: Toto truffa (kom.) 23.00 Film: Toto e le donne (kom.) LA7D 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Serija: Moonlighting 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza -Revival TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Voci in piazza 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adn-kronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.5017.55 Il re dello street food 13.55 Pos-so dormire da voi? 16.05 Film: Oggi e gia domani (kom.) 19.00 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: Ragione e sentimento (dram.) 23.50 Nad.: Seawolf - Lupo di mare CIELO 13.00 Novice 13.15 20.30 House of Gag 13.55 15.10, 16.30, 18.05 Studio MotoGP 14.15 Motociklizem: Moto3, VN Nemčije, dirka 15.35 Motociklizem: Moto2, VN Nemčije, dirka 17.00 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Nemčije, dirka 18.30 Film: Shaolin Soccer (akc.) 21.15 Film: Force of Execution (akc.) _DMAX_ 11.35 Bar Master 13.10 La prova del dia-volo 14.05 Messi alle corde 15.00 22.55 Nudi e crudi 15.55 L'impero delle macc-hine 16.50 Airport Security 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Recupero crediti 21.10 Giganti in vendita 22.00 L'appetito vien di notte 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.25 23.00 Poletna scena 7.0018.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.25 Festival Vurberk 2015, 1. del 14.45 Slovenska polka in valček 2012 15.20 Film: Moški imajo raje plavolaske (kom.) 17.20 Dok. film: Mount Everest 18.10 Dok. serija: Na vrtičku 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.35 Intervju 23.25 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 7.05 Nad.: Vrtičkarji 9.40 Tv - poroka 10.1010 domačih 10.50 Koncert: Rože sočutja 13.00 Film: Vlomilci delajo poleti (kom.) 14.35 Dok. film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Helsinki 1983 15.30 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.30 Veslanje: SP, pon. 19.10 Reportaža: Ulična košarka 19.20 Migaj raje z nami 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 21.35 Nan.: Poirot 23.10 Ne se hecat _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Arhivski posnetki športnih prenosov 15.40 Potopisi 16.00 Vrt sanj 16.45 Srečanje z... 17.20 Vsedanes -Aktualnost 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Istrska potovanja 23.05 Slovenski magazin 23.30 8. Mednarodni zborovski festival Koper _POP TV_ 6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 11.00 Film: Lassie - Pustolovščine z Nee-kom (pust.) 12.40 Serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 13.35 Film: 007 - Octopussy (akc., '83) 16.05 Film: Simpsonovi (anim.) 17.35 Vid in Pero šov 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Čaka te pošta (rom., '98, i. T. Hanks, M. Ryan) 22.10 Film: Zapiski o škandalu (dram., '06, i. C. Blanchett) _KANAL A_ 7.05 15.05 Risanke in otroške oddaje 7.45 18.40 Serija: Naša mala klinika 8.35 Serija: Sanjska upokojitev 9.00 Serija: Zmeda v zraku 9.25 Serija: Gremo naprej 9.55 Serija: Veliki pokovci 10.45 Tv prodaja 11.00 Serija: Top Gear ZDA 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Nemčije, dirka 15.25 Serija: Nezmotljivi čut 16.15 Nad.: Kategorija 8 -Armagedon 18.00 Volan 19.30 Nad.: Min-dy se dogaja 20.00 Film: Zvezdne steze (zf, '09, i. C. Pine) 22.15 Film: Tanka linija smrti (horor) PLANETTV 10.35 Ameriški Top Model 11.35 Hiša vaših sanj 12.45 Stroga ljubezen 13.40 Kuharski mojster 14.40 Nan.: Gospod Bean 15.15 Film: Knjiga mojstrov (pust.) 17.10 Dok.: Galileo 18.15 Film: Poletje v školjki (kom.) 20.00 22.45 Danes 20.30 Moj dragi zmore 22.50 Film: Vas ob gozdu (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: Števerjan 2015, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Emmerich Kal-man - kraj čardasa, sledi Music box; 18.00 Kdor teče, ondod moči, sledi Music box; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Veliko časa boste posvetili vzgoji svojih otrok, tega se boste lotili zelo racionalno. Tudi na drugih področjih boste delovali vojaško in natančno, zato boste v odnosih precej hladni. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu boste uspešni, predvsem zato, ker boste imeli odlične sposobnosti komunikacije. Blesteli boste v stiku s strankami. Nadrejeni bo opazil vaše delo in ga nagradil. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Imeli boste zelo močno percepci-jo. Razdvojenost bo še vedno čutiti a si boste izoblikovali bolj jasno sliko o sebi in svoji prihodnosti. Samozavest vas bo postopoma popeljala k uspehu. RAK 22.6.-22.7.: Potrebujete «« dopust! Vzemite si nekaj prostih dni s svojimi dragimi, ki potrebujejo vašo pozornost, kot tudi vi njihovo. Odprite kakšno knjigo, ne preživite poletja ob delu in pred televizijo. yLEV 23.7.-23.8.: Introvertira-(^^r nost vas bo popolnoma odtujila od prijateljskih in ljubezenskih odnosov. Brskali boste po sebi in poskušali odkriti tisto, kar že dolgo iščete. Pred vami je obdobje osebne rasti. DEVICA 24.8.-22.9.: Izgubili ^^ boste nekaj motivacije pri delu. Izzivi v službi vas bodo dolgočasili. Čas je da začnete razmišljati o dopustu. Preživite ga z ljudmi, s katerimi se lahko resnično poistovetite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Sta-^ ^ tus in prestiž boste iskali v lastni intelektualnosti. Radi se boste postavljali s svojimi miselnimi sposobnostmi in ne boste prenesli, če bo v vaši družbi kdo bolj pameten od vas. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je konec nekega obdobja in hkrati začetek novega. Ne bodite neučakani za nadaljevanje dinamike. Posvetite se sebi, umirite se in vzpostavite notranje ravnotežje. STRELEC 23.11.-21.12.: Težave boste imeli z nekim prijateljem. Izgubili boste motivacijo za delo in spraševali se boste o smiselnosti prijateljske zveze. Bodite pazljivi v novih korakih v navalu močnih čustev. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pozitivna energija bo napolnila vaš vsakdanjik. Čeprav bo primanjkovalo koncentracije v službi, nadrejeni tega ne bo zaznal. Radi boste kramljali z neznanci in navezovali nove stike. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na dan bodo privrela čustva, ki bodo naredila zmedo v vašem zasebnem življenju. Ne racionalizirate preveč ter za spremembe prepustite se dogodkom. Odprite se novostim življenja. RIBI 20.2.-20.3.: Občutek sreče in ravnotežja bo napolnil vaš notranji jaz. Končno boste našli trenutek miru, ki vas bo popolnoma navdušil. Pomembni vam bodo družina, prijatelji in lastno počutje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. julija 2015 21 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 12.10 19.35 Once Upon a Time in Wonderland 12.55 Kyle XY 13.45 The Collector 14.40 Robin Hood 15.30 The Lost World 16.15 Warehouse 13 17.45 Novice 17.50 Film: Appuntamento al buio (rom.) 20.25 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: Shaolin (akc.) 23.45 Anica - Appun-tamento al cinema 23.50 Roma 0.45 The White Queen RAI5 RAI MOVIE 14.10 Film: La pantera rosa (kom.) 15.50 Film: Incinta... o quasi (kom.) 17.20 Novice 17.25 Film: Tom Horn (krim.) 19.10 Film: Signore e signori, buonanotte (kom., It., '76) 21.15 Film: I nuovi mostri (kom., It., '77, i. V. Gassman) 22.50 Film: Trust (dram., '10, i. C. Owen) RAI PREMIUM 11.00 Nad.: Un posto al sole 12.00 19.20 Nad.: Terra Nostra 12.50 Nad.: Anita Garibaldi 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 0.30 Nad.: Chiamata d'emergenza 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Fine secolo 16.50 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Ho spo-sato uno sbirro 21.20 I migliori anni RETE4 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.40 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Tango & Cash (det., '89, i. S. Stallone) 23.40 Film: La morte ti fa bella (dram., '92, i. M. Streep) CANALES 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Protestantesimo 8.30 Nad.: Il nostro ami-co Charly 10.0013.30, 17.50 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik in vreme 14.05 Serija: Omicidi nell'alta so-cietà 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I no-stri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Voyager -Ai confini della conoscenza 23.35 Il meglio di Made in Sud 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 9.00 Film: Il sogno di Mary (kom.) 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.05 Nad.: Il segreto 16.15 Film: Inga Lindstrom - Un giorno al lago (dram.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Paperis-sima Sprint 21.15 Film: Tre all'improvviso (kom., '10, i. K. Heigl) 23.40 Nad.: Falco ITALIA1 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.10 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 11.55 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Doc Martin 16.00 Film: Cafe Express (kom.) 17.35 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Nan.: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imper-fetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Senza via di scampo (triler) 0.00 Cor-reva l'anno 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Caffe 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.15 Serija: Chicago Fire 13.50 La Terra vista dal cielo 14.55 India selvaggia 15.55 21.15 Cinque buoni motivi 16.00 Dok. film: Valerio Zurlini - Gli an-ni delle immagini 17.05 La libertà di Bernini 18.10 Novice 18.15 Memo - L'agenda culturale 18.40 Trans Europe Express 19.45 Le meraviglie dell'arto nouveau 20.40 Passepartout 21.20 Gledališče: Caesar and Cleopatra 23.25 Ples: Under Construction 0.00 Film: Final Destination 5 (horor) _IRIS_ 12.40 Film: Se permette parliamo di donne (kom.) 15.00 Film: Zero in condotta (kom.) 17.00 Note di cinema 17.10 Film: Magnificat (dram.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il falo delle vanM (dram., '90, i. T. Hanks, B. Willis) 23.45 Ischia Global Festival _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: Geronimo (ve-stern) 23.30 Film: ... e per tetto un cielo di stelle (vestern) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Cronisti d'assalto (kom.) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Perle d'arte 21.00 Iceberg 23.30 Film: ...poi ti sposero (kom.) LAEFFE 11.2018.50 Bourdain: Cucine segrete 13.05 Il cuoco vagabondo 15.10 Il re dello street food 16.15 Silvia, pepe quanto basta 16.50 Jamie: Menu in 15 minuti 19.50 Novice 20.00 Citta nascoste 21.05 Film: Lords of Dogtown (biogr., '05, i. H. Ledger) 23.15 Film: Confessioni di un figlio del secolo (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty: buzzurri e bizzarri 21.10 Film: Think Like a Man (kom.) _DMAX_ 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Superhuman: vero o falso? 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Texas Tarzan 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Salt Lake Garage 18.35 Fuori di veranda 21.10 Cacciatori di tornado Ponedeljek, 1 B. julija Rai storia, ob 9.40 VREDNO OGLEDA Senso Italija: 1954 Režija: Luchino Visconti Igrajo: Alida Valli, Farley Granger in Massimo Girotti Beneško gledališče La Fenice, leta 1866. V veliki dvorani je na sporedu Trovatore. Iredentisti delijo uporniške letake. Avstrijski polkovnik Franz Mahler se znese nad italijanske pro-vokatorje. Grof Ussoni ga izzove v dvoboj, a avstrijske oblasti ga nemudoma aretirajo in obsodijo. Da bi pomagala bratrancu, se grofica Livia Serpieri skuša prikupiti avstrijskemu polkovniku in se naposled vanj tudi zaljubi. Visconti je z zgodbo o grofici, ki ne vara samo svojega ljubimca, temveč tudi ljubega bratranca, borca za osvoboditev, želel opozoriti na pokvarjenost italijanske družbe. Zgodba o moralnem propadu in brezvestnosti določenega družbenega sloja seveda ni nova. Kar pa omogoča filmu, da je zares poseben, je uporaba barv in fotografije za ponazoritev dekadentnosti, ki se vse bolj vpleta v zgodbo. 22.55 American Chopper 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 9.20 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Moji, tvoji, najini 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.00 Risanke 16.10 Duhovni utrip 16.25 22.45 Poletna scena 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.15 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.15 Zgodbe iz školjke 8.30 Kratki film: Jirka in bele miši 8.45 Infodrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.25 19.10 Točka 10.05 Dobro jutro 12.10 Na lepše 12.50 Mednarodna baletna šola Bled 14.00 Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marta Grad 14.15 Obzorja duha 14.45 O živalih in ljudeh 15.20 Z vrta na mizo 15.35 Čez planke 16.45 Dok. odd.: Na poti 17.10 Dober dan, Koroška! 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.10 Dok serija: Koreja - nikoli več ena? 20.00 Pozabljeni Slovenci 20.30 Film: Renoir (biogr.) 22.20 Serija: Quirke 23.50 Dok. odd.: Ultramaraton skozi puščavo _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Film: Škrlatna maska (pust.) 15.40 Castrocaro 2015 16.10 Vesolje je... 16.40 Zvočno klasični 17.25 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Dok.: Mario Schiavato 21.30 Folkest 2010 22.15 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Aldo Danieli - Daneu _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.0017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.55 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 Film: Doktor Dolittle 2 (kom.) 14.00 20.00 Nad.: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 23.00 Novice 21.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 23.35 Serija: Mentalist _KANAL A_ 7.00 Volan 8.15 10.55 Pazi, kamera! 9.00 12.00 Serija: Vzgoja za začetnike 9.25 Risanke in otroške oddaje 10.40 11.45, 12.30 Tv prodaja 13.00 Film: Zapiski o škandalu (triler) 14.50 Film: Čaka te pošta (rom.) 17.10 Serija: Na trdih tleh 18.0019.45 Svet 18.55 Serija: Nezmotljivi čut 20.00 Film: Pobeg iz bolnišnice (akc.) 21.55 Film: Ma-rinec (voj.) PLANETTV 10.35 Nad.: Ljubezen in kazen 11.35 Tv prodaja 12.05 Film: Poletje v školjki (kom.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 15.55 Ellen 16.50 Nan.: Prijatelji 17.15 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.15 Film: Kavarna (rom.) 20.00 22.15 Danes 20.30 Film: Bivši fant (rom.) 22.30 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.25 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studio Patrizia Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Valentina San-cin in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan - Pristava škrjanč-kov, 14. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35 Il frul-latore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 II cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spas-siunatamente; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 12. julija 2015 W APrimorski r dnevnik Marquez najhitrejši SACHSENRING - Španec Marc Marquez (Honda) je zmagovalec kvalifikacij v elitnem razredu motoGP pred današnjo dirko na nemškem Sachsenringu. Iz prve vrste bosta začela še njegov moštveni sotekmovalec, rojak Dani Pedrosa, špansko trojko pa zaokrožuje še Jorge Lorenzo (Yamaha).Za Marqueza je to šesta zaporedna zmaga v kvalifikacijah na tem dirkališču. Vodilni v SP Valentino Rossi (Yamaha) je bil šesti, pred njim bosta dirko začela še Andrea Inan-none (Ducati) in Kolumbijec Jonny Hernandez (Ducati). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ® Slovenija dobro začela košarka SAMSUN - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v svoji prvi tekmi evropske lige v Samsunu premagala Turčijo s 3:0 (21, 21, 18).Varovanci Andree Gianija (na sliki) so bili boljši od tekmecev v vseh elementih, še posebno pa je tokrat navdušila igra v napadu, napredek so pokazali tudi v sprejemu servisa, upoštevati pa je treba, da ima Turčija mlado ekipo. Cilj Slovenije je, da preko zmage v evropski ligi napreduje prihodnje leto v svetovno. tenis - Ženski finale v Wimbledonu ni postregel s presenečenjem Serena šestič na »sveti travi« zanimivost Paola Cigui dvakrat igrala proti Muguruzi Doslej naša najboljša teniška igralka, 26-letna Openka Paola Cigui, je februarja leta 2010 na dveh turnirjih Mednarodne teniške zveze ITF v Mallorci z nagradnim skladom 10.000 dolarjev dvakrat igrala proti mladi finalistki letošnjega Wimbledona, takrat še ne 17-letni Garbine Muguruza. Obakrat je izgubila, prvič tesno s 6:4, 6:3, drugič pa bolj gladko s 6:2, 6:1. »Na prvi tekmi sem igrala dobro, lahko bi tudi osvojila set, na drugi pa sploh ne. Španko se spominjam kot visoko igralko z dobrim servisom. Za razliko od vseh njenih rojakinj, ki običajno vračajo udarce za osnovno črto, je bila ona agresivna. Spominjam se tudi, da je imela ob sebi trenerja, ki ji je stalno govoril, ji dajal nasvete, čeprav je to na turnirjih prepovedano. Bila je dobra igralka, a po pravici rečeno sem se v tistih letih pomerila z mnogimi enako starimi igralkami kot je bila Muguruza, ki so bile boljše in bolj perspektivne od nje. A takšen je pač tenis, veliko talentov se izgubi iz najrazličnejših razlogov. Njej pa je očitno uspelo, česar pa takrat nisem pričakovala,« je zdaj 21-letno Španko opisala Ci-guijeva, ki je v karieri odigrala več kot 130 mednarodnih tekem (z obračunom 67 zmag in 66 porazov), avgusta leta 2009 pa je bila 406. na svetovni jakostni lestvici, kar je njen najboljši izid. Na svoji teniški poti se je Ciguijeva pomerila še z dvema poznanima igralkama. To sta Francozinja Kristina Mladenovič in Hrvatica Karolina Šprem. Proti Mladenovicevi je leta 2011 v Padovi izgubila s tesnim dvojnim 6:4, z zdaj 30-letno Špre-movo pa se je leta 2009 pomerila v Mestrah in častno izgubila z 1:6, 3:6. Mladenovica je zdaj 38. igralka sveta, Špremova, ki ne tekmuje več na ravni WTA, pa je bila leta 2004 celo 17. igralka na svetu. (ak) WIMBLEDON - Ameriška teniška igralka Serena Williams je po pričakovanjih zmagovalka turnirja za grand slam v Wimbledonu. Prva nosilka prestižnega turnirja je premagala Španko Garbine Muguruzo s 6:4 in 6:4 ter šestič osvojila prestižni turnir v Angliji, v svoji bogati športni biografiji pa ima še po šest zmag na odprtem prvenstvu Avstralije v Mel-bournu in odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku ter tri na odprtem prvenstvu Francije v Parizu. Williamsova, ki je nazadnje v velikem finalu turnirja v Wimbledonu nastopila pred tremi leti, ko je premagala Poljakinjo Agnieszko Radwansko, je dvoboj na londonski «sveti travi» začela živčno, uvodoma je naredila kar tri dvojne napake na svoj začetni udarec in dvanajst let mlajši tekmeci prepustila uvodno igro. A izkušeno Američanko to ni zmedlo, postopoma je prevzemala vajeti igre v svoje roke in v osmi igri obračun postavila v začetno izhodišče ter izenačila na 4:4. Od tedaj naprej je kazalo na njeno gladko zmago, prvi niz je dobila s 6:4, v drugem pa po zares bravurozni predstavi brez napak vodila že s 5:1. A v Venezueli rojena Španka se ni predala, naredila je prvovrsten podvig, v nadaljevanju je kar dvakrat odvzela servis prvi nosilki turnirja in prvi igralki na jakostni lestvici WTA ter znižala na 4:5. A nato se je izkušena Wil-liamsova le zbrala, v deseti igri je zaigrala zelo preudarno, ponovno naredila «break» ter po 83 minutah slavila končno zmago nad Španko, ki pa je s svojo ne-popustljivostjo in bojevitostjo osvojila srca vseh ljubiteljev tenisa. »Nikar ne bodi žalostna, ta pokal boš čez nekaj let zagotovo držala v svojih rokah,« je takoj po dvoboju - med podelitvijo priznanj - Williamsova dejala svoji finalni tekmeci. Danes (ob 15. uri) bo na sporedu moški finale med Srbom Novakom Doko-vicem in Švicarjem Rogerjem Federerjem. se vrača v rodni Trst Košarkarski veteran Andrea Pe-cile se vrača v rodni Trst, v katerem sicer nikoli ni igral na višji ravni, čeprav se lahko ponaša z vsega spoštovanja vredno kariero. Petintrideset-letni in 1,87 metra visoki play-maker je namreč včeraj uradno podpisal dveletno pogodbo s tržaškim moštvom Pallacanestro Trieste. Potem ko je športno pot začel pri Don Bos-cu, se je že pri 16 letih preselil v Gorico, tam pa iz A2-lige takoj napredoval v najvišjo ligo. Kot poklicni košarkar je nato branil barve različnih klubov v Italiji in Španiji. Kar v treh različnih obdobjih je igral v Pesaru, kjer je med letoma 2000 in 2003 tudi dosegel vrhunec kariere. V minuli sezoni je Pecile igral v na Siciliji za moštvo Capo d'Orlando, kjer je v povprečju igral 18,8 minute in dosegla 4,2 točke na tekmo. Pecile je v dresu italijanske reprezentance igral med letoma 2000 in 2006, nastopil je tudi na EP 2011 v Turčiji in SP 2006 na Japonskem. Serena Williams s svojo 12 let mlajšo nasprotnico ansa 3 Serena Williams je z 21. zmagami na tretjem mestu na večni lestvici najbolj uspešnih igralk na turnirjih za grand slam. Av-stralka Margaret Court je dosegla 24, Nemka Steffi Graf pa 22 posamičnih zmag na najbolj uveljavljenih turnirjih v Melbournu, Parizu, Wimbledonu in New Yorku. Robert Renner evropski prvak TALLINN - Slovenski atlet Robert Renner je na 10. evropskem prvenstvu za mlajše člane v estonskem Tallinnu osvojil zlato kolajno v skoku s palico, potem ko je preskočil 5,55 metra. Drugo mesto je zasedel Rus Leonid Kobelev (5,55), tretje pa Španec Adrian Valles (5,50). V teku na 400 metrov je odličje bronastega leska osvojil Luka Janežič. (45,73). El Shaarawy zapušča Italijo MILAN - Stephen ElShaarawy je v sezoni 2012/2013 za Milan zabil 19 golov. Veljal je za čudežnega dečka. Sledile so poškodbe, dosti je grel klop, novi trener Milana Siniša Mihajlovic pa ga je letos nameraval preizkusiti v zvezni vrsti. A jez daj 23-letni napadalec egipčanskega porekla vse presenetil z odločitvijo, da se preseli k Monaku v Monte Carlo, njegov dosedanji delodajalec v Milanu pa se bo moral zadovoljiti z 18 milijoni evrov odškodnine. ekstremni športi - Podvig triatlonca Mira Kregarja Izpod Šmarne gore na vrh Triglava v desetih urah in 20 minutah po 80 km teka MEDVODE - Kamniški triatlonec Miro Kregar je po dvodnevni preložitvi zaradi neurja v petek dokončal svojstven ekstremni podvig 80 kilometrov dolg tek na najvišjo goro Slovenije Triglav, iz Zavrha pod Šmarno goro, kjer se je rodil Jakob Aljaž, do Aljaževega stolpa na vrhu očaka. Razdaljo dveh maratonov je v enem poskusu pretekel v 10 urah in 20 minutah. »Priprave so potekale brez kakšnih nevšečnosti, tako kar se treninga tiče kot logističnih. Z Garminom sem šel preko cele trase in si izrisal razdalje ter višinske grafe ter posledično izračunal časovnico dogajanja. Kako natančen sem bil, pove dejstvo, da sem planiral čas prihoda ob 16.30, prišel pa sem ob 16.20, zgolj 10 minut prezgodaj. Se pravi skupni čas 10 ur in 20 minut, pretečenih 80,5 km, 3000 višinskih metrov vzpona in 500 višinskih m spusta,» je povedal Kregar. Svojo pot po Aljaževih stopinjah je začel ob 6. uri zjutraj pred rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavr-hu. Otroci medvoških vrtcev so mu spisali poveril-no pismo, ki ga je simbolično prevzel od medvo- škega župana Nejca Smoleta in ponesel proti 80 km oddaljenemu pravemu stolpu na vrhu Triglava. To poslanico je nato prebral ob koncu podviga na vrhu Triglava. Pot ga je vodila po cesti skozi Smlednik, Trbo-je do Kranja, skozi Naklo, Podnart, Črnivec do Radovljice. Pri spomeniku pravkar preminulemu Slavku Avseniku je v spremstvu župana Radovljice Cirila Globočnika položil venec v njegovo čast. Na Bledu je končal svoj prvi maraton, dobrih 42 km, in tam ga je pričakal direktor občinske uprave Matjaž Ber-čon z znamenito blejsko kremno rezino. Po kilometrih je bila za njim dobra polovica poti, po času, predvidenem za podvig pa zgolj dobra tretjina. Takoj po Bledu je moral zagristi v klance Gorij in Pokljuke, katerih je bilo prek 20 km. Opoldansko sonce se je upiralo v cesto preko Zatrnika do Mrzlega studenca pa vse do Rudnega polja. Tam so maratonskega tekača pričakali biat-lonci s Tejo Gregorin in Klemnom Bauerjem na če- lu ter ga pospremili slab kilometer do «menjalne-ga prostora» pod planino Konjščico. Tam se je po pretečenih 67 km cestni del končal in Kregar je cestne čevlje zamenjal za gorske, prav tako tudi malo večji opasnik za nošenje tekočine, energetskih ge-lov in ploščic. Na začetku gozdne poti sta ga čakala tudi dva izkušena gornika, Franci Teraž in Dušan Podlogar, s katerima je potem nadaljeval s tekom in hojo po markiranih poteh v visokogorje. Pot jih je vodila preko planine Konjščice do Studorskega prelaza in Vodnikove koče ter dalje do Planike. Tam sta ga čakala dva člana gorske reševalne postaje iz Mojstrane, ki sta poskrbela za varnost v zadnjem, najzahtevnejšem delu, od Planike preko Malega Triglava do Aljaževega stolpa na vrhu slovenskega očaka. Podvig je soupadal s 120 letnico postavitve Aljaževega stolpa, 170 letnico Aljaževega rojstva in 115 letnico Zavarovalnice Triglav. / ŠPORT Nedelja, 12. julija 2015 2 3 kolesarstvo - Tour de France za Italijana vse težji □ Obvestila Nibaliju slabo kaže RENNES - Kaj se dogaja z Vin-cenzom Nibalijem na Touru? Italijan, lanski zmagovalec in eden od letošnjih favoritov, je po včerajšnji 8. etapi zaostal še za nadaljnjih 10 sekund. Končni vzpon pred ciljem je bil strm, a dolg le dva kilometra, Sicilijanec pa je kljub temu zaostal, tako da ima vodilni Britanec Chris Froom zdaj pred njim že 1,48 minute prednosti, Španec Alberto Contador pa 1,12 minute. Od papirnatih favoritov pred začetkom dirke za Nibali-jem zaostaja le Nairo Quintana, a le za osem sekund, poleg tega je v gorah precej boljši od Italijana, na Pireneje in Alpe pa se morajo kolesarji šele povzpeti. Če se še želi potegovati za končno zmago, mora Italijan prestaviti v višjo prestavo, dodaten problem pa je ekipa Astana, ki mu doslej ni bila v veliko pomoč. Ob koncu včerajšnje etape so se veselili tudi domačini Francozi. Alexis Vuillermoz (AG2R La Mondiale) je z zmago v cilju etape Mur-de-Bretagne vpisal sploh prvo francosko etapno zmago na letošnjem Touru. Drugo mesto na etapi dolgi 181,5 kilometra z začetkom v Rennesu je pripadla Ircu Da-nielu Martinu (Cannondale-Garmin), medtem ko je bil tretji Španec Alejandro Valverde (Movistar). Francoz Vuillermoz je zmagal s samostojnim finišem, ki se je od vodilne skupine odlepil na finalnem vzponu. Današnja deveta etapa bo moštve-na vožnja na čas, Vannes - Plumelec (28 km), jutri pa bo karavana imela prost dan Vincenzo Nibali zaostal še za 10 sekund za zdaj vodilnim Froomejem ansa pred selitvijo v Pireneje. Slovak Peter Sagan (Tinkoff-Saxo) bo deveto etapo začel oblečen v zeleno majico najboljšega sprinterja. Pikčasto majico najboljšega zbiralca točk na gorskih ciljih pa je še naprej v rokah Eritrejca Daniela Teklehai-manota (MTN-Qhubeka). Skupno: 1. Christopher Froome (VBr) 31.01:56; 2. Peter Sagan (Slk) + 0:11; B. Tejay van Garderen (ZDA) t 0:1B; 4. Tony Gallopin (Fra) t 0:26 5. Greg Van Avermaet (Bel) t 0:28; 6. Ri-goberto Uran (Kol) t 0:B4; 7. Alberto Contador (Špa) t 0:B6; 8. Warren Bar-guil (Fra) t 1:07; 9. Zdenek Štybar (Češ) t 1:15;10. Bauke Mollema (Niz/Trek) t 132; 1B. Vincenzo Nibali (Ita) t1:48. nogomet - Poletna borza Novo pri Krasu in drugih promocijska Alen Carli bo igral za Sistiano Naš najboljši nogometaš zadnjih let Alen Carli se ob koncu kariere vrača v domačo pokrajino. V prihodnji sezoni bo namreč igral za Sistiano v promocijski ligi, le streljaj od Slivnega, kjer živi. Šestintridesetletni Alen, ki je v minuli sezoni igral z Mon-falconejem v elitni ligi, še prej pa se je preizkusil v različnih ekipah v poklicnih in polpoklicnih D in C2 ligi (Triestina, Tempio, Sudtirol, Portogruaro, Itala San Marco, Kras in Pordenone), je naposled »klonil« pred prigovarjanjem športnega vodjo Sistiane Kristjana Pahora, s katerim ga veže prijateljstvo. Sistiana, ki je v ligi novinec, se je za nastop na višji ravni že primerno okrepila z igralci kot so Capalbo, Cannone in Rebula, za cilj pa si je postavila obstanek. Za Carlija se je govorilo, da bi kariero lahko sklenil v dresu Vesne, kjer v vratih igra njegov brat Edvin. »Za selitev v nižjo ligo, sem se odločil predvsem zato, ker se mislim predvsem bolj posvetiti delu in drugim dejavnostim, posebno tudi šoli za motoriko za otroke, ki smo jo ustanovili na Op-činah. Ocenil sem, da bi bilo igranje v elitni ligi zato prezahtevno,« nam je povedal Carli. Za Sistiano bo predvidoma igral v zvezni vrsti. (ak) V najvišjem deželnem prvenstvu elitne lige je Kras najel še dva nogometaša iz Slovenije. Rdeče-belo obrambno vrsto bo okrepil srednji branilec Jan Pahor (1986), doma iz Kopra. Pahor je igral v 1. slovenski ligi s Koprom in Gorico ter bil tudi mladinski reprezentant U21. Nazadnje je branil barve ekipe Ankaran Hrvatini. Eno sezono je igral tudi v Romuniji (Farul Constanta) in na Cipru (Nea Salamis Famagusta). Erik Salkič (letnik 1987) pa je bočni desni branilec, nazadnje član sežanskega Tabora, prej pa je v najvišji ligi igral za ljubljanska prvoligaša Olimpijo in Interblock. Tudi on je bil član reprezentance U21. Kot nam je potrdil športni vodja Radenko Kneževic iščejo zdaj še drugega vratarja in napadalca. O trebenskem Primorcu, ki bo v prihodnji sezoni igral v promocijski ligi, smo pisali, da je potrdil večino lanske zmagovite zasedbe in trenerja Roberta Bilosla-va. »Pogovarjamo se z drugimi igralci in z nekaterimi smo se neuradno že zmenili, da se nam bodo pridružili. O tem pa drugič, ko bo vse skupaj uradno,« je bil previden predsednik Primorca Darko Kralj, ki je sicer potrdil, da se jim bodo pridružili trije mladinci Krasa: Alessio Ca-selli (1996), Branko Selakovic (1997) in Luca Feritoia (1998). »V prihodnji sezoni bosta morala namreč obvezno od prve minute igrati po en nogometaš letnika 1996 in 1997.« Priprave na novo sezono bo Primorec skoraj gotovo začel 10. avgusta. V promocijski ligi se je Sistiani pridružil Vesnin igralec Erik Rebula. V 1. amaterski ligi je Sovodnje doslej najelo enega nogometaša. Belo-mo-dre, ki bodo priprave na novo sezono začeli 10. avgusta, bo okrepil Claudio Vi-sintin (letnik 1994, lani Mariano). »Najboljša okrepitev pa bo naš Saša Tomšič, ki se bo vrnil po enoletni odsotnosti. Saša si je pred enim letom privoščil pavzo. Avgusta pa bo znova z nami. In to nas zelo veseli, saj je Tomšič izjemno pomemben za ekipo in za vzdušje v slačilnici. On je naš pravi lider,« je dejal predsednik Zdravko Custrin. Od Sovodenj (trener ostaja Fabio Sambo) so se poslovili: De-vetti (odhaja verjetno v Terzo), Mauren-cig (Villesse), Trampus in Biasiol. V 1. AL so pri Zarji potrdili vse lanske mlade igralce, ki so bili na posodi. »Najeli bomo še pet drugih,« je povedal športni vodja Robert Kalc, ki še ni hotel razkriti imen. V 3. AL so pri Gaji potrdili Micheleja Fer-lugo, vratarja Danila Venanzija, Mosetti-ja, Sauleja in Vidonija. Med rumneo-ze-lene se bo vrnil Perlangeli. (jng) PRIPRAVE: 3. avgusta Kras Repen in Vesna (elitna liga), 10. avgusta Primorec (promocijska liga) in Sovodnje (1. AL), Primorje (2. AL), 12. avgusta Juventina (promocijska liga), 17. avgusta Mladost (1. AL), Gaja (3. AL). Zarja (1. AL) se bo zbrala okrog 10. avgusta, datuma še niso določili. Podobno Breg (1. AL), ki se bo zbral ali 3. ali pa 10. avgusta. vratarji V Aiellu po poti Samirja Handanovica Ta teden so se mladi vratarji repenskega Krasa Luka Gregori (letnik 1998), Simone Perossa (1999) in Michele Zago (2002) udeležili 4. poletnega kampa šole vratarjev v Aiellu. Kaordinator kampa je priznani trener vratarjev Renzo di Justo, ki je pri Udineseju treniral tudi slovenskega številko ena Samirja Handanoviča. Od leve na fotografiji Ema-nuele Trampuz: Luka Gregori, Simone Perossa, trener Renzo di Justo in Michele Zago. jadranje Caterina Sedmak na EP s Slovenijo fill ■il Kfc/ à A Caterina Sedmak s Konto-vela bo prihodnji teden v kraju Pwllheli v Walesu nastopila na evropskem jadralnem prvenstvu v otroškem enosedu optimist. Sedmakova, ki je svojo jadralno pot začela pri JK Čupa, od letošnje sezone dalje pa - pod vodstvom trenerja Gorazda Frasa -tekmuje za Jadralni klub Izola, se bo na britanski otok podala kot reprezentantka Slovenije. Ob koncu šestih kvalifikacijskih regat v Sloveniji je bila druga med dekleti, Slovenijo pa bo na EP zastopalo pet fantov in tri dekleta. Sedmakova (letnik 2003) še ni dopolnila 12 let, zato bo na EP tekmovala tudi proti tri leta starejšim tekmicam, zato si ni postavila kakih velikih ciljev, zadovoljna je že s tem, da se je na celinsko prvenstvo sploh uvrstila in da si je na kvalifikacijskih regatah na Obali privoščila tudi nekaj posamičnih prvih mest. EP se bo s slovesnim odprtem začelo v soboto, 18. julija. Za JK Izola tekmuje tudi Caterinina mlajša sestra Elisa. (ak) ŠD VESNA sklicuje v ponedeljek, 13. julija redni občni zbor, ki bo na športnem igrišču v Križu ob 20.30 AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 20. julija, redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). ZSŠDI obvešča, da poslujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata tri jadralne tečaje za odrasle v terminih: 17.-18.-19. julija, 24.-25.-26. julija ter 31. julija-1 .-2. avgusta (petek 20.00-22.00, sobota in nedelja 9.30-16.00). Ostale informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ure ter ob petkih od 18.00 do 20.00 ure, tel. 040422696, ali na info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it ZSŠDI in JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ZSŠDI in JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminu: od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. primorski_sport face book 4 Avgusta »Bala v maškeri« Prve dni avgusta bo v športnem središču v Križu na vrsti nov poletni nogometni turnir, sicer nekoliko različen od ostalih. V priredbi AŠD Vesna se obeta pu-stno-nogometni dogodek z naslovom Bala u maškeri, namenjen pa je tako moškim kot ženskim ekipam, ki se bodo na kriški umetni podlagi pomerile v turnirju pet proti pet pod pogojem, da nogometne drese zamenjajo z drugo obleko. Turnir se bo odvijal v soboto 1. in nedeljo 2. avgusta, kot rečeno pa se lahko turnirja udeležijo našemljeni nogometaši in nogometašice. Potekalo bo sicer dvojno tekmovanje. Ob zmagovalcu turnirja, bodo nagrajene tudi najbolj originalne nogometne maske. Na voljo bo dobro založen kiosk, glasba in tudi bazen. Vpis je še možen, vpisnina pa znaša 35 evrov na ekipo. Informacije in prijave na tel. 3478521869 - Alex in 3386376575 - Sonja ali na e-mail vesnasport@alice.it. (mar) 24 Nedelja, 12. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad zahodnim Sredozemljem se zadržuje široko območje visokega zračnega pritiska, zaradi česar nad severno in osrednjo Evropo doteka atlantski zrak. V noči na ponedeljek nas bo lahko dosegla hitra fronta. Kasneje bo anticiklon spet dominiral nad Sredozemljem, vendar bodo Alpe ostale na robu bolj hladnega in manj stabilnega toka. MOSKVA 12/25 O KIJEV o 13/24 VARŠAVA 12/26 ŽENEVA 16/29 0 MILAN 023/34-^ DUNAJ 010/25 LJUBLJANA 014/24 v SPLIT ^ 021/34 MADRID LIZBONA 019/36 018/28 BEOGRAD 15/25 O A OSOFIJA 13/23 RIM SKOPJE o23/35 ^¿ SK0ME ^ ^ v V ' ATENE - "22/34 O. , Kraam 1010 Po nižinah in ob morju bo jasno do delno oblačno. Po nižinah bo precej vroče, ob morju bo pihal šibak veter. V gorah bo dopoldne jasno, popoldne bo spremenljivo z možnostjo posameznih neviht. Zvečer se bo oblačnost povečala in ponoči niso izključene posamezne plohe ali nevihte, tudi drugod po deželi. Danes bo sončno in vroče. Proti večeru bo ob meji z Avstrijo možna kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 30 do 34 stopinj C. i= £ Sonce vzide ob 5.27 in '^g ob 20.54 □ Dolžina dneva 15.28 1968 - Zlasti v severovzhodni Sloveniji je bilo čez dan bistveno hladneje kot prejšnji dan. Najvišja dnevna o temperatura je bila v Murski Soboti in na Jeru-< zalemu 14,0 °C, v Mariboru 11,9 °C, na Letališču Brnik 11,4 °C in v Celju 11,3 °C nižja kot dan prej. Danes: ob 2.18 najnižje -43 cm, ob 8.28 najvišje 15 cm, ob 13.29 najnižje -8 cm, q ob 19.36 najvišje 40 cm. S Jutri: ob 2.58 najnižje -51 cm, ob 9.08 najvišje 22 cm, ob 14.26 najnižje -10 cm, ob 20.21 najvišje 42 cm. Morje je mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. -JO 500 m ........... 24 1000 m ..........20 1500 m ..........17 2000 m ..........14 2500 m ..........12 2864 m ..........10 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Nekdanji nuncij v bolnišnico pred sojenjem VATIKAN - Na kazenskem sodišču v Vatikanu bi se včeraj moral začeti proces proti nekdanjemu papeškemu nunciju v Dominikanski republiki Jozefu Wesolowskemu, ki je obtožen spolnih zlorab otrok. Vendar pa so Wesolowskega zaradi zdravstvenih težav le nekaj ur pred začetkom sojenja prepeljali na intenzivno nego, so sporočili iz Svetega sedeža. We-solowski je obtožen, da je spolno zlorabil otroke v Dominikanski republiki v letih 2008-2013. Poleg tega je obtožen tudi posedovanja otroške pornografije v letih 2013-2014 v Rimu. Iz karibske države, kjer je pet let služboval kot papeški nuncij, so ga odpoklicali, potem ko so prišle na dan obtožbe, da naj bi zlorabljal tamkajšnje dečke. Semaforji z gejevsko tematiko tudi v Miinchnu EU - Reforma avtorskih pravic Evropski poslanci za svobodo panorame STRASBOURG - Evropski poslanci so minuli teden potrdili težko pričakovano poročilo o tem, kakšno reformo zakonodaje EU o avtorskih pravicah si želijo. Reformo sicer pripravlja Evropska komisija in naj bi jo predstavila še letos, a na koncu jo bo moral potrditi tudi parlament. Poslanci so se med drugim postavili v bran t.i. pravici do panorame. Za nezavezujočo resolucijo, ki jo je pripravila evropska poslanka Julia Reda, sicer Nemka iz tamkajšnje Piratske stranke, je v četrtek ob koncu julijskega plenarnega zasedanja glasovalo 445 poslancev, 65 jih je bilo proti, 32 se jih je vzdržalo. Poročilo je bilo deležno velike pozornosti in je vzbudilo precej vroče krvi, nanj pa je bilo vloženih več sto amandmajev. Na koncu s potrjenim kompromisom ni zadovoljen nihče. Tudi sama poročevalka je ocenila, da gre za »tragično zamujeno priložnost«. Da bi poročilo na plenarnem zasedanju dobilo večinsko podporo, so namreč vrsto njenih predlogov močno razvodenili. Da gre za zelo splošen in kompromisen tekst brez konkretnih predlogov, so v odzivu večinoma menili tudi evropski avtorji oz. umetniki. Podobno je ocenila organizacija Digitaleu-rope, ki zastopa tehnološka podjetja, in izrazila upanje, da bo Evropska komisija v svojem predlogu ambicioznejša. Poslanci pa so v četrtek zavrnili dva odmevna amandmaja, ki jima je odločno nasprotovala tudi Redova. Pri enem gre za t.i. svobodo panorame -pravico ustvarjanja in objavljanja fotografij ter videoposnetkov javnih zgradb in umetniških del. Velika večina poslancev je glasovala za to, da se ohrani trenutno stanje, ko imajo države člani- ce glede tega proste roke. Predlog, da bi se lahko te fotografije in videopos-netki po novem v EU objavljali le ob soglasju lastnika avtorskih pravic, je bil zavrnjen. Eden od evropskih poslancev je to komentiral z besedami, da »so selfi-ji zaenkrat varni«. Drugi zavrnjen predlog se je nanašal na dajatev, ki naj bi jo spletni iskalniki plačevali izdajalcem, če bi njihove novice uvrstili v svoje iskalne rezultate. Večina poslancev je glasovala proti amandmaju, čeprav so njegovi zagovorniki vztrajali, da bi ta pomagal ščititi medijski pluralizem in kakovostno novinarstvo, je poročal bruseljski bilten EurActiv. Podobno dajatev sta v minulih dveh letih že uvedli Španija in Nemčija in je bila deležna ostrih kritik, češ da gre za poskus omejiti prevlado Googla med spletnimi iskalniki in pa prinesti dodaten denar evropskim medijem, ki se skorajda brez izjem spopadajo s finančnimi težavami. Sedanja zakonodaja EU o avtorskih pravicah je stara že skoraj 15 let in obstaja soglasje, da jo je treba nujno posodobiti in prilagoditi potrebam digitalne dobe. Poslanci pri tem izpostavljajo iskanje pravičnega ravnotežja med pravicami in interesi ustvarjalcev na eni ter potrošnikov oz. uporabnikov na drugi strani. Med vročimi temami je poleg omenjenih tudi t.i. geografsko blokiranje, ko je dostop do določenih spletnih strani zavrnjen zaradi lokacije uporabnika. V četrtkovem poročilu so se poslanci sicer zavzeli za izboljšanje čezmejnega dostopa do spletnih vsebin in storitev, a hkrati izpostavili pomen ozemeljskih licenc v EU, zlasti za avdiovizualno in filmsko produkcijo. (STA) MÜNCHEN - Vzoru avstrijske prestolnice Dunaj, kjer so ob Evroviziji namestili semaforje za pešce, ki namesto posamičnih nevtralnih oseb prikazujejo pare - tako gejevske, lez-bične kot heteroseksualne, sledi tudi tretje največje nemško mesto München. V okviru tedna ponosa so v središču mesta namestili podobne semaforje. Semaforji prikazujejo različne pare z roko v roko, ko pri rdečem semaforju stojijo in čakajo ter pri zelenem prečkajo cesto. Luči so bile izdelane po predlogu stranke Zelenih v mestnem svetu in jim je uspelo dobiti soglasje, klub opoziciji konservativne CSU. Obama ustanovil tri velika zaščitena območja WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v petek zaščitil okoli 4000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Nevadi, Kaliforniji in Teksasu z razglasitvijo treh novih naravnih spomenikov. Obama je doslej razglasil skupaj že 19 takih spomenikov, pri čemer za razliko od razglasitve nacionalnih parkov ne potrebuje soglasja kongresa. Nacionalni parki so v ZDA območja, kjer so zaščitene naravne znamenitosti in so namenjeni rekreaciji. Z njimi upravlja Nacionalna služba za parke. Spomeniki pa imajo poleg tega še posebno zgodovinsko ali znanstveno vrednost, z njimi pa lahko upravljajo številne druge agencije zvezne vlade od Pentagona, do Službe za ribe in divjad. Tako parki kot tudi spomeniki pa so zaščiteni pred industrijskim izkoriščanjem. Največje zaščiteno območje, ki ga je Obama razglasil v petek, je okrog 3000 kvadratnih kilometrov veliko območje Basin and Range, kjer je med drugim veliko predzgodovinskih ostankov prvih prebivalcev ameriške celine in kulturnih spomenikov. V Kaliforniji je Obama zaščitil območje Berryessa Snow Mountain severozahodno od Sacramenta, kjer je prav tako najti zgodovinske ostanke kultur staroselcev. V Teksasu pa je zaščitil največje nahajališče ostankov mamutov v ZDA. Gre za območje Waco Mammoth z ostanki kolumbijskih mamutov starih 65.000 let. Obama se je pri razglasitvi spomenikov skliceval na nekdanjega republikanskega predsednika Teddyja Roosevelta, ki je bil prav tako znan po razglaševanju zaščitenih območij pred izkoriščanjem. »Teddy Roosevelt je imel najboljše ideje o ohranitvi neverjetne nacionalne dediščine in sem zelo vesel, da lahko prispevam k temu,« je dejal Obama. fotoutrip '15 m ■ A' 1 i-LitUl^ H It iff A* I Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Miranda Bolčič marca 2015 na otoku Lanzarote (Kanarsko Otočje) alessandro corradetti