-f?' Žt. 5. leto. Poštnina pavSalirana.
Posamezne številke 1 D.
V Ljubljani, v petek, 20. oktobra t922
Naročnina za kraljevino
m	SHS
"»esečno 15 d. Letno 380 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D
enosTo‘pna mm vrsta 50 para, večkrat popu*
JUGOSLA
av^im
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/L Telet on «JW
Uprava:
Marijin trg a Telefon 4»
'anko.
tkopisi se ne vračajo.
šanjem je priložiti znamKi*
Ljublkna. “odgovor'
Sela narodne skupifln«.
Notranji minister vtemeljuje razpust ljubuanskeoa
OBČINSKEGA SVETA, DA NI PRIPADAL STRANKAM REŽIMA. 19. oktobra,
Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Danami seji narodne skupščine, ki je bila "jOiiena dopoldne c«? 10, je predsedo-dr, Ribar, predsednik parlamenta, ki ® le včeraj vrnil v Beograd. Seja je *»la posvečena interpelacijam, katerih {fjalo na dnevnem redu veliko število.
je dobil besedo poslanec Petar Fi-*®°yič, član odbora za preiskovanje vOgibelji rekrutov. Zahteval je, da se "®dloži narodni skupščini čimpreje pobilo ankete, ki se je bavila s tem j^rašanjem. Nato je govoril poslanec “fandtner, ki je prosil predsednika, stavi na popoldansko sejo interpe-clJo. ki jo je naslovil na ministra zubljih poslov dr. Ninčiča. Predsednik ^ Ribar je izjavil, da je bil o tem že Obveščen od ministra zunanjih poslov, j® se je že dosegel sporazum z interpe-Jantom, in da vsled tega ni dal interpe-*acile na dnevni red. Jutri bo zopet govora 2 zunanjim ministrom in bo spo-^zumno z njim stavil interpelacijo na dnevni red, Nadaljna interpelacija na ^nistra notranjih poslov je bila vzeta * dnevnega reda, ker interpelant ni bil j®Vzoč. O interpelaciji poslanca Ivana Deržiča na ministra notranjih poslov ni razpravljalo, ker je interpelant
prosil, naj se preloži, ker je odpotoval iz Beograda. Posebno živahna diskusija se je razvila o interpelaciji poslanca Gostinčarja in tovarišev na ministra notranjih poslov glede razpusta občinske uprave v Ljubljani. Razlogi, ki jih je minister notranjih poslov Kosta Ti-motijevič navajal, da utemelji razpust ljubljanskega občinskega sveta, inter-pelanta niso zadovoljili. Trdil je, da je bila uprava razpuščena radi tega, ker ni pripadala režimu. Poslanec socialističnega kluba dr. Korun je povdarjal, da je bil ta razpust diktiran iz Beograda, ker bivša uprava ni obstajala iz demokratov, temveč iz socialistov in članov Slovenske ljudske stranke. Poslanec Momčilo Ivanič je napadal vlado radi njenega sistema in radi centralizma. Poslanec Stevo Banič je omenjal, da vidi pri sklepih vlade le namero ukiniti občinske samouprave in opozarjal na škodo, ki bi nastala vsled tega. Nato je prečital zastopnik predsednika vlade minister Marko Trifkovič kraljev ukaz, s katerim se s to sejo zaključuje zasedanje parlamenta. Prihodnje zasedanje se otvori jutri, dne 20. oktobra. Seja je bila zaključena ob 12.30,
Poostreni boi za erecSsednika nar.
skupščine.
Radikalci odločno proti dr. risarju, ker je sodeloval
NA ZAGREBŠKEM KONGRESU. DEMOKRATSKA STRANKA PO" TEGNE V CELOTI v TEM VPRAŠANJU Z Lj. DAVIDOV1ČEM PROTI
RADIKALCEM.
Zagreb, 19. okt. (Izv.) »Slobodna Tribuna« javlja iz Beograda: Vsi radikalci, kakor tudi ožji krog Priblčevičev *o odločno proti temu, da bi bil dr. Albar ponovno izvoljen za predsednika prodne skupščine. Ljuba Davidovič J* včeraj popolnoma jasno izjavil, da ®9 z ozirom na vprašanje izvolitve dr {ribarja, za katerim stoje vsi demokrati ® Srbije, kakor tudi pristaši vseh opo-^cionalnih strank, izvajal posledice.
Beograd, 19. oktobra. (Izv.) »Tribuni« poroča: Danes dopoldne je imel rafalni klub svojo sejo. Klub je eno-'*»šno izrazil naziranje, da se mora vidovdanska ustava za vsako ceno vzdrhti. Iz tega razloga se klub radikalnih Poslancev ne strinja s politiko doseda-bfega predsednika narodne skupščine Ivana Ribarja, ki se je s svojo ude-*ežbo na zagrebškem kongresu onemogočil da bi ostal še dalje na tako važ-®etn odgovornem mestu. Radikalci ni-ničesar zoper osebnost dr. Ribar-"> ki uživa splošno spoštovanje, toda z djSrom na njegov nastop na zagrebem kongresu ni več mogoče, da bi ?*tal še nadalje predsednik narodne “kupščine. Radikalci bi sicer radi giaso-i*li za vsakega drugega kandidata, 'ki Sa postavila demokratska stranka. Beograd, 19. okt. (Izv.) Ljubi Davi-'toviču se je v pogajanjih, ki jih je imel
in demokrati, bi postavni opozicionalci lastilo listo. Ako pa se to ne zgodi, bodo vsi glasovali za dr. Ribarja.
Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Kakor se doznava iz demokratskih krogov prevladuje med njimi mnenje, da se smatra demokratska stranka sedaj moralno obvezano nastopiti za kandidaturo dr. Ribarja. Z druge strani se doznava, da bo PaŠič izzval posledice, ako bodemokratski klub vstrajal na kandidaturi dr. Ribarja .
Zagreb, 19. oktobra. (Izv.) »Riječ« javlja iz Beograda: Danes dopoldne se ni vršila napovedana seja demokratskega kluba, ker se je ob istem času vršila seja narodne skupščine. Vendar se je na tem razpravljalo o vprašanju volitve novega predsednika v narodno skupščino. Ker je vse kazalo, da se radikalci ne bodo jasno izrazili, ker so pričakovali, da pride v demokratsk. klubu do nesoglasij, je bil položaj dokaj nejasen. Kasneje pa sta se sešla Pašič in Davidovič in ob tej priliki se je Pašič odločno izjavil proti temu, da bi bil dr. Ribar zopet izvoljen kot predsednik parlamenta. Danes popoldne ob 15. je imel demokratski klub sejo, ki se je bavila v prvi vrsti z volitvijo predsednika narodne skupščine. Kakor se doznava se bo demokratski klub izjavil za to, naj se ponovno izvoli dr. Ribar. Vprašanje
^dnje dni, posrečilo doseči sporazum I pa je še seveda, ako privoli v kandida-* opozicionalci v vprašanju predsed-narodne skupščine. — V slučaju.
^ se obnovi sporazum med radikalci
turo, ker mu je velik del zameril, da se je udeležil kongresa.
demokratov
zagrebškega
Hrvatski demokrati neeobpliiiivo za Pribičeviča.
biva hrvatski narod. Zborovanje se je enodušno izreklo za edinost v demokratski stranki in povdarjalo, da je bil zagrebški kongres edinole poizkus povzročiti prelom v demokratski stranki in inscenirati napad na vodilne osebnosti demokratske stranke. (Sam predsednik te stranke je bil na kongresu. Op. ured.)
. Zagreb, 19. okt. (Izv.) »Riječ« poro-^ da se je včeraj vršil tu sestanek »Itenizacij demokratske stranke na dvatskem, na katerem so poročali edsednik organizacij dr. Ljuba To-1. ter poslanca Wilder in Budisav-Nato so bila zaslišana tudi po-dUa zastopnikov posameznih organi-^ 2 vseh ozemelj, po katerih pre-
Anglija pred volitvami.
(Izv.) Angleška da nemudoma od-
viDVondon, 19. okt. ie
^London, 19. okt. (Izv.) Iz poluradni Jrirov se doznava, da se v soboto * p°ndeljek proglasi razpust parla-Vr*,, • Nove volitve se bodo najbrže s* dne n. novembra. Kakor kaže, ®°2icionalni krogi ne boje, da bi se
OPUSTOŠENJA V TRAK1JI.
lpj"ariz* 19. okt. (Izv.) Semkaj so do-'^ak-reSna por°čda o položaju v vzh. Po teh poročilih se nahajajo v P°P°Inem razsuIu in PO-Povsod izgrede. Pri umiku 'J0 zoohaznedanske vari. Po kolo-
skupščina unionističnih konservativcev izrekla v prid koalicije.
London, 19. okt. (Izv.) Resolucija, katero je sprejela konferenca unionistov se glasi, da so konservativci sicer pripravljeni sodelovati s koalicijskimi liberalci, vendar hočejo nastopiti volilni boi kot neodvisna stranka z enim voditeljem in z enim programom.
dvorih vlada panika. Civilisti so se polastili vlakov, ki so bili namenjeni za prevoz vojaških čet in so prisilili železničarje, da so vlaki odpeljali. Grki so opustošili vso žetev ter razbili poljedelsko orodje.
DRŽAVNA PODPORA ONEMOGLIM DRŽ. URADNIKOM.
Beograd. 19. okt. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je izdalo ziaredbc glede pomoči onemoglim uradnikom. Ta naredba odloča, da bodo prejemali podporo vsi onemogli uradniki, ki so bili v državni službi najmanj 3 leta.
ZUNANJE MINISTRSTVO ZA VARSTVO NARODNOSTNIH MANJŠIN V NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 19. okt. (Izv.) V ministrstvu zunanjih poslov se je ustanovil oddelek za varstvo narodnostnih manjšin v naši državi.
PAŠICEVO ZANIMANJE ZA RAZMERE V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 19. okt. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Pašič je včeraj dopoldne sprejel v svojem kabinetu ministra Marka Trifkoviča in Veljo Vukičeviča in se z njimi dalje časa razgovarjal. Pri tej priliki je kazal posebno zanimanje za razmere v Južni Srbiji, o čemur mu je poročal Velja Vukičevič.
PREPOVEDAN IZVOZ SVINJ POD 110 KG.
Beograd, 19 okt. (Izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je prepovedalo iz naše države izvoz svinj, ki tehtajo manj kakor 110 kg.
VEN1ZELOS NA POTU V BEOGRAD.
Pariz, 19. oktobra. (Izv.) V Beogradu pričakujejo grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki potuje tjakaj, da pridobi jugoslovansko vlado za pomoč pri nameravani orientski konferenci,
SOVJETSKA VLADA PODPIRA
RUSKE LESNE INDUSTRIJCE.
Moskva, 19. okt. (Izv.) V svojem govoru, ki ga je imel Krasin na konferenci lesnih industrijalcev, je poudarjal potrebo, da se pritegne inozemski kapital v svrho izkoriščanja ruskih gozdnih zakladov. Ruski kapitalisti, ki so preje stali na stališču, naj se raznaro-de bivše inozemske tovarne v Rusiji, so nastopili sedaj pot, ki vede potem sporazuma s sovjetsko vlado do zbli-žanja z inozemskimi družbami. Lesni trust bo nastopal na všeh svetovnih tržiščih samostojno.
MORSKE OŽINE POD KONTROLO DRUŠTVA NARODOV.
London, 19. okt. Ozv.) »Times« poročajo iz Washingtona: Ameriška vlada bi pristaja na sklep, s katerim bi se postavila svoboda morskih ožin pod kontrolo društva narodov.
ODGODITEV VOLITVE NOVEGA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA DO LETA 1925.
Berlin, 19. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali zastopniki političnih strank pri državnem kancelarju, da bi se posvetovali o vprašanju volitve državnega predsednika. Vsi navzočni zastopniki so se zedenili v tem, naj se stavi posameznim strankam predlog, da bi se nove volitve državnega predsednika vršile 1. Julija 1925, Odgovor strank še ni dospel.
Borzna poročila.
Curib, 19. okt. Berlin 0.17, New York 546, London 24.46, Pariz 40.35, Milan 22.90, Praga 18, Budimpešta 0.225, Zagreb 2.35, Bukarešta 3.37, Varšava 0.055, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0079. Opomba: Poročila, da je Zagreb v predborzi notiral 3.10, ki so jih prinesli nekateri listi, ne odgovarjajo resnici Pravilna notacija je bila 2.30.
Berlin, 19. okt. Dunaj 4.43, Budimpešta 129, Milan 13.416, Praga 10.491, Pariz 23.645, London 14.264.25, New York 3192, Curih 58.353.
Praga, 19. okt Dunaj 0.0365, Berlin 0.8575, Rim 127.50, Budimpešta 1.22, Pariz 224.75, London 135.875, New York 3025, Curih 556, avstrijske krone 0.04.
Zagreb, 19. okt. Devize:	Dunaj
0.0798—0.0848, Berlin 1.85—2.15, Budimpešta 2.30—2.60, Bukarešta 38.50 do 40.50, Italija 252—256, London 255.50—260.50, New York 59.50—60.50, Pariz 432.50—434.50, Praga 197—200. Sofija 0—38, Curih 1075—1085. Valute: ameriški dolarji 58.50—59.50, avstrijske krone 0.08—0.085, bolgarski lev? 36—0, češkoslovaške krone 194—197, angleški funti 247.50—252.50, francoski franki 427.50—432.50, madžarske krone 2.20—2.30, nemške marke 2.05 do 0, švicarski franki 1045—1055, italijanske lire 248—252.
Beograd, 19. okt. London 260, Berlin 2, New York 61, Dunaj 0.075, Pariz 4201 Praga 184, Švica 1020—1035.
Dva naroda.
Današnji režlmovci se oprijemajo za svojo rešitev vsakovrstnih bilk. Vsa* ka slamica jim je dobra. Od začetka so operirali z bombami kakor; vse kar 1* proti nam, je proti državi, je revolucijonarno, je vredno samo ječe in verig. Ddr nes so ti gospodje malo bolj pri tleh. Protidržaven element je skoraj postal že časten naslov. Zato pa iščejo viadinovci elegantnejših argumentov.
Na enkrat se je pojavilo v režimskem časopisju pripovedovanje o tene, da se nikakor ne sme dopustiti možnost paktiranja Srbov s Hrvati, kajti na ta način bi se inplicite priznalo, da sta to dva različna naroda in s tem bi bilo v jedro zadeto narodno edinstvo.
Ne bomo razmotrivali vprašanja o narodnem edinstvu v današnjem članku. Našim čitateljem je itak znano, da smo vedno naglašali, da je narodno edinstvo še-le cilj bodočnosti, da smo pa danes daleč, daleč od tega in da so narodnemu edinslvu največ škode prizadejale baš sedanje vladne stranke. Od narodnega edinstva so odmaknile te stranke ves jugoslovanski narod precej v razdaljo.
Oglejmo si pa to lepo obrambno, hladno teorijo o dveh narodih (o Sto-vencih za enkrat ni še govora, kajti gg. Žerjav in tovariši so nas v Beogradu »prikazali« itak za hlapce). Recimo, da to — t. j. Srbi in Hrvati, ali pa Hrvati in Srbi — res nista dva naroda. Vsekakor je pa fakt neizpodbiten, da se tista skupina ljudstva, ki jo kljub narodnemu edinstvu vladinoci v svojem režimu imenujejo Hrvate, ne da nikakor pokoritt tisti skupini, ki se ostro začrtano — zopet kljub narodnemu edinstvu — imenuje Srbe. Ne glede na to da-li sta to dva naroda, je jasno, da ima vsaka skupina človeštva pravico do svojega lastnega, po svoje urejenega življenja in udejstvovanja. In če se ta skupina imenuje v eni državi recimo Angliji konservativci in pa delavska stranka v drugi pa, recimo v Jugoslaviji, Hrvati in Srbi, ne spremeni to ničesar na najvažnejši pri» dobitvi sodobnega človeka t. j. na svobodi lastnega udejstvovanja.
Bodisi, da se skupina, ki se hoče udejstvovati po svoje, imenuje Hrvat, att kakorkoli, nikdar in nikjer ni dopuščeno, da bi se druga skupina, pa naj se im»r nuje Srb ali kakorkoli, svojim sodržavljanom vladajoče vrgla na rame.
V tem oziru je torej vse pisanje in govoričenje vladnih krogov o dveh narodih en sam velik humbug, prav tako, kakor če bi bil n. pr. g. Pašič, ko j* sestavljal vlado, dejal, da je paktiranje med radikali in demokrati nemogoče, kajti tako paktiranje bi pomenilo, da sta v naši državi dva naroda, ki imata o ustroju države nasprotujoče si pojme in torej ali eden, ali drugi državo in narodno edinstvo zanikata.
Dolga stoletja se je človeštvo borilo, skozi krvave revolucije je hodilo, predno je prišlo do tega, da ima vsak človek v neki skupini gotovo pravo do lastnega življenja. In kdo bi danes dejal, da tisti kompleks našega naroda, M se imenuje Hrvati, ni dovolj močan in ni vreden, da bi se po svoje udejstvovat?
V interesu pomiritve vsega našega življenja je, da se najde sporazum med tema dvema -»narodoma*: med Hrvati in Srbi. Velika naša skrb pa naj bo, da pridemo do sporazuma tudi mi, po zaslugi naših vladnih podrepnikov še nepriznani tretji »narod*, do prav tako prijateljskega soglasja, kakor ga želimo onima dvema, ki jih je v svojih poslednih krčih ustvarila Pribičevič-Pašičeva vlada.	.	,	 •-ir,
Potovanje fin. ministra v Prago in stabilizacija dinarja.
Beograd, 19. okt. (Izv.) Povodom potovanja finančnega ministra dr. Ku-manudija in njegovega pomočnika Plavšiča dne 24. oktobra v Prago se je vzbudilo v finančnih krogih živahno zanimanje, kar komentirajo vsi listi.
Govori se, da se bo finančnemu ministru dr. Kumanudiju posrečilo sklenifll s Češkoslovaško različne pogodbe, W bodo imele predvsem nameri, da se naš dinar stabilizira.
Srbski šovinizem iz bliiine predsednika Paiiia.
Beograd, 19. oktobra. (Izv.) »Tribuna« priobčuje članek z naslovom »Ali je zagrebški kongres nudil priliko, da je bila demokratska stranka zasačena pri svojemu izdajstvu« in pod podnaslovom »Od tega trenotka dalje pada odgovornost za nadaljevanje zmešnjave v koaliciji z vso silo na radikalno stranko«, v katerem pravi med drugim: nobena stranka v Jugoslaviji razen demokratske stranke ni izdala države. Komunistična stranka je vodila odkrit boj zoper državo. Hrvatska republikanska se-Ijačka stranka se je sama umaknila iz države. Tudi muslimanska stranka je nastopila proti državi na podlagi represalij, le demokratska stranka ni stopila v odkrit boj proti vidovdanski ustavi. Politiko drugih stank, ki so nastopale zoper ustavo, moremo kritizirati.. Toda to je bila vsekakor lojalna politika. Demokratska stranka pa je glasovala za vidovdansko ustavo, je nastopala v vladi za izvedbo te ustave in uživala podporo vlade. Pod vladno zaščito pa je avgurirala izdajstvo vidovdanske usta-
ve. Že to dejstvo dokazuje, da je bH* demokratska stranka zasačena, ko je upravljala svoje razdiralno delo. Položaj je danes popolnoma jasen in določen. Ta položaj zahteva na vsak načift, da se koalicija med radikalci in demokrati prelomi. Radikalna stranka je radi nastopanja demokratov prišla v položaj, da se mora izjaviti ali se strinja * očitnim izdajstvom, ki ga je zagrešila nad državo demokratska stranka, ali ako hoče porušiti koalicijo z njimi Tretjega izhoda ni in noben izgovor ne more pomagati Po zagrebškem kongres in po resoluciii glavnega odbora J* demokratska stranka jasno povedala, da zasleduje dve različni politiki Priznala je tudi neoporočeno svoje izdajstvo. Nemogoče je, da bi varala še nadalje radikalno stranko. V nasprotnem slučaju pa bi padla vsa odgovornost za razdiralno delo napram državi na radikalno stranko. (Opomba: tako piše »Tribuna«, ki stoji, kakor je znano zelo blizu ministrskemu predsedniku Pašiču^}
KONGRES FRANCOSKIH KOMUNISTOV.
Pariz, 19. oktobra. (Izv.) Ko je kongres komunistične stranke po 36 urni debati sprejel sklep, ki sta predlagala Frossard in Souvorin, in ki zahteva, na] stranka brezpogojno sprejme 21 pogojev moskovske internacionale ter se tiče splošne politike, ki naj jo zasleduje stranka v bodoče, dalje je bil sprejet predlog Weilanda-Couturierja (levica) z 1516 ter predlog Cachina (centrum) z 1698 glasovi, je ves položaj postal problematičen, ko je bil prečitan sklep moskovskega izvševalnega odbora, ki zahteva od levice, naj sprejmo vsa mesta
v stranki, ki so jih nameravali odsto-pti centrumu.
TATVINE NOVIH IZUMOV BREZZlC NEGA BRZOJAVA.
Berlin, 19. oktoba. (Izv.) Dva fizika in 1 mehanik so po posredovanju nekega inženerja prodali iz preizkuševalne postaje društva za brezžični brzojavi (Telefunk-Gesselschaft) več bistveno Izboljšanih oddajnih in sprejemnih apa-atov, ki so bili namenjeni v izključno upoabo omenjenega podjetja, v Holandijo, Ameriko in v ruske obrobne države. Policija je tri nameščence
sedaj zasleduje še ostale ,
Socializem In uradnlitvo.
m
Na MSflejnem 2borovan)u delegatov češke nar. soc. uradniške zveze je imel senator Panek govor o socijalizmu iti uradništvu, čegar glavne misli podamo v naslednjem. Zveza uradniška je bila tistanovljena, da bi mogla delati ne samo za uradnike, ampak da bi jih združila z ostalimi stanovi v boju za narodno osvobojenje in za socijalizem. Na-rodno-socljalistična stranka je Že takrat prodrla s svojimi idejami vse plasti svojega naroda in je s tem prevzela veliko odgovornost za njegov razvoj. Ne bi bila pa kos svojim velikim nalogam, ko bi stranka ne imela inteligence, kateri pripada v narodu funkcija možgan in nervov človeškega telesa. Uradnik-kateri obvlada in vodi proces proizvajanja in razdelitve in izvršuje naloge državne uprave, more v veliki meri olajševati boj delavskih mas za boljše življenje. Pri praktičnem uresničevanju so-cijalizma pa bode imel uradnik odločujočo odločilno vlogo. Ako vidimo danes delni razpad v socijallstičnih organizacijah, ne pomeni to, da inteligenca sploh ne bo postavljena pred te velike naloge socijalizma. Socijalizem Je bil v svojem napredovanju nekaj časa le zadržan, ne pa uničen. Mi dobro vemo, da je socijalizem svetovno gibanje, toda vsak narod si mora iskati svoje oblike za razvoj socijallstičnega gibanja, ki bi odgovarjal njegovim posebnim potrebam. Socijalizem mora rešiti vse probleme, ki se tičejo naroda. Socijalizem ffe morala naroda in ravno radi tega se Inteligenca, ki pravi o sebi, da Je narodna, ne sme odrekati dela v socijallstičnih vrstah. Narod seveda ni nikak abstrakten pojem, temveč narod, to je delavec, obrtnik, poljedelec, inteligent. Ža vse te gre torej, kadar gre za narod, in iftl uradniki, ki smo večinoma izšli iz revnih rodbin, moramo tudi za druge stanove delati Zdi se sicer na prvi po-fcled, da uspehi propagandnega dela v
vrstah uradnikov niso veliki. Toda ne smemo pozabiti, pod kakšnimi razmerami smo delali Uradnik je pred vojno tvoril kasto ljudi, ki se je delavca v svoji večini ogibala. Uradnik je sicer bival v društvih, toda strokovnega dela v bistvu ni poznal. Ako se spomnimo, da je bil to uradnik, kakor ga nam Je šola in kapitalistična družba vzgojila, tedaj razumemo, kako čudno se je glasilo, če je bil uradnik socijalist in koliko dela je bilo potreba, predno smo pridobili v uradniških vrstah pogumne posameznike za socijalistično propagando. Zato pa naše uradniške organizacije niso mogle tako hitro rasti, kakor delavske. Ti, ki so bili pred vojno v naših vrstah, so nam delali tir. Po prevratu pa Je kazalo, da se bodo razmere takoj izpre-menile. Toda nade se niso v polni meri izpolnile. V uradniške vrste se je zagne-zdila demagogija komunističnega krila, katera stavi nemogoče zahteve, toda za njih uresničenje se ne briga. Nima čuta za odgovornost in zapeljuje ljudi v ne-bdgovorna de^nja Danes kliče k enotni fronti uradnikov Mogli bi soglašati s tem, ko bi bila to tudi enotna odgovornost. Treba je tudi, da pojasnimo naše razmerje k stranki. Hočemo zliti se s Češkim narodno-socijnlističnim delavstvom, da s tem pnsve'očimo, da med duševnim in telesnim delom ni bistvene razlike. Hočemo nositi enake dolžnosti, toda moramo imeti tudi enaka prava. Nočemo biti generali, amnnk ravnopraV-nl med ravnopravniml. O sociJaMzmu ne bo odločevala samo materijelna moč, ampak tudi razum zato smatramo svoje delo med uradništvom kot posebno Važno Letos pristopamo v drugo desetletje svojega dela. Poznamo težkoče svojega dela, toda vidimo pred seboj tudi veseli cilj: delati ne samo Za Sebe, za materijalni dobiček, temveč za socijalizem, to je. za vse sloje naroda.
Carigrad in Washington.
V	to zmanjšanje ladjevja Japonska ni zastonj privolila. Dosegla je od Amerike, da se je ta odpovedala, utrditi Gu-an in Filipine, kar je velike važnosti. To pomeni — če pomislimo, da daljava Tihega morja presega daljavo vseh zemelj na globusu — da se je Amerika odpovedala vsaki ofenzivi in priznala Japonski nadvlado v kitajskih morjih. Poleg tega obdrži Japonska mandat na obrežjih Tihega morja, posebno pa nad znamenitim otokom Jap, središčem kablov v Tihem morlu. Dalje se ji je do-vMilo, da odloži evakuacijo Sibirije, to-tčj tudi otoka Sahalina. Obdrži Korejo, Fort-Arthur in južno Manžurijo. Da se odpove zvezi z Angleško, so jo postavili v vrsto tretje pomorske sile v grupi evropskih sil. Seveda pristane na principe amerikattske politike na Kitajskem: integriteto, Internacionalizacijo, enakopravnost. Priznavamo, da se Je odpovedala privilegijem v vzhodni Mongoliji in JUžni Manžurijl Tudi bo morala izprazniti Santung in restitulrati progo Tslng-Tav-Tsinanfu. Zato pa danes Japonska lahko odpokliče svoje vojake: niso več potrebni, da čuvajo Japonsko nadvlado v Šantungu. Ta nadvlada je gotovo dejstvo. Japonska drži tovarne in rudnike. Člen 22 izrečno predvideva, da bo eks-ploatirala tovarne v Tsechvan-u, Fant-se-u in Chinlingchenu mešana kltajsko-japonska družba. Kako pa se delajo take stvari v Daljnjem orlentu, je znano.
Kitajska udeležba bo le bolj na papirju. Kar pa es tiče posojil, koncesij, kupljenih tovarn, o tem ugovor previdno molči.
Da razumemo vrednost tega rezultata, moramo pregledati deklaracijo, ki jo je čltal admiral Kato dne 19. novembra 1921, v drugi seji komisije za Tihi ocean in Dalnji orient. Ta admiral diplomat pristaja na principe teritorialne integritete in proste doti. Celo kitajskim nacionalistom nudi svojo pomoč.
Iskrena želja Japonske Je, gojiti kar najboljše odnošaje s Kitajsko.. „ delati, kolikor moremo, da se realizirajo te pravične in legitimne aspiracije ...
Ta vloga je najboljše sredstvo, za-braniti kitajsko-japonsko kooperacijo in zasigurati, da se obdrži piodonosen status quo. Odstranitev extrateritorial-nosti, ki Jo Japonci tako radi zase reklamirajo, bo zmanjšala belo konkurenco in omogočavala japonsko ekspanzijo. Ta bo zagotovljena, če bo konferenca sledila nasvetu, ki ga je dal admiral Kato: »Obžalovali bi pretirano podaljšanje teh razgovorov v svrho podrobne razprave naštetih vprašanj manjše vrednosti... Računamo posebno na Kitajsko, da nam preskrbi surovin, ki so za naše industrialno življenje potrebne, kakor tudi živila, ki nam manjkajo.«
Japonci so pripravljeni, da pristanejo na Vo*aŠko izpraznitev Clian-Toun-ga proti tem«, da obdrže okupacijo Ju-
žne Manžurije in vzhodne Sibirije. Dalje pa oni ne bodo šli v svojih koncesijah.
Da to razumemo, moramo poznati zgodovino tega homogenega in discipliniranega naroda. »Amerikanec in Anglež ljubita svojo deželo, ker jo smatrata 2a svoje stanovanje. Japonec ljubi svojo domovino, ker smatra, da Je njegova,« piše Wells. Poleg tega moramo spomniti, da je oligarhija, ki je sledila dolgi in bojeviti fevdalnosti, našla sredstvo, da vzdržuje svojo suvereno avtoriteto v Šoli in zakonu, v državi in parlamentu, s pomočjo birokracije in ustave, izposojene od Nemcev. Ne sprejme drugega miru, kakor takega, ki ji dovoljuje, da oskrbuje in eksportira njeno preštevilno in revno prebivalstvo. Ta politična aristokracija potrebuje za svoje ljudstvo in svoje tovarne zemlje in riža, železa in premoga. To bo dobila, ker se ne boji vojske.
Oni, ki so v Washingtonu položili težke žrtve za potreben mir, niso ne Amerikanci, ne Japonci. Morda Francozi? Velika Britanija?
A senator Reed pravi:
Angleška ni uničila nobene ladije, ki je bila v delu... Eno besedo bi rad spregovoril o šestindvajsetih ladijph, ki jih bo mora'a razrušiti. Prve štiri: King-Georg V Ajaz, Centurion, Tlitin-derer so edine iz oficielnega seznama marine in njih ee'ohupna tonaža ne znaša 92.000 ton. Drugih dvajset je v dokih. Bile so vse namenjene, da se pro-
dajo na javni dražbi, če jih razruši, ne
zgubi Velika Britanija nič, ker jih je hotela prodati, predno je bil govor o razoroži tveni konferenci.
Hughes, ki je naložil Združenim državam, da morajo največ razrušiti, je hotel vplivati na angleško občutljivost In britanski ponos. Treba se je odpovedati veselju, biti posestnik najlepših tipov bojnih križark teh velikih krotlte-ijev morij, ki Jih tako ljubi to ljudstvo mornarjev. Treba se je odpovedati, ne za nekaj časa, temveč za vedno gotovosti, ki jo daje vlada nad morji. To vlado bo treba deliti. Ali s kom? Z emancipiranimi kolonijami.
Anglija se ni hotela odpovedati ang-leško-japonski premoči v Daljnjem vztoku drugače kakor za ceno trozveze, ki jo Že naznanja in pripravlja. Angleška jo je pripravljena kupiti za ceno evakuacije Hei-Hai-Hei-a in da pristane na amerikansko politiko.
Nemogoče je bilo. odložiti vojsko v orientu za manjšo ceno. Ta vojska bi ne bila nevarna le za enotnost britanskega kraljestva, temveč tudi za angleško industrijo.
In Francija? Ta postaja od dneva do dneva bo1J osamljena, tako da se zdi, da je ona prava žrtev wnshingtonske konference Tako se pripravila britanski mir in skuša organizirati diktaturo Lloyd Georgea, ki hoče zopet odpreti ruski trg, Če ne bodo prekrižali tega na-črta pan-arahlzem, nen-bizantizem in sionizem, na katerih sloni orient.
Politična vesti.
JDS kandidatna lista.
JDŠ je v včerajšnjem »Jutru« ob Javilo kandidatno listo ža občinske volitve v Ljubljani. Nosilec liste Je dr. Milan Vidmar. Zanimivo je, da se na listi nahajajo tudi kandidati, ki pri Vsaki priliki udrihajo čez »Jutrovce« in so še pred dnevi izjavljali, da z JDS ne marajo nobenega opravka. Nadalje je na kandidatni listi »predsednik stavb, delavcev«, ki bo pač moral pojasniti javnosti, kdo mu le poveril mandat zastopati stavbinske delavce in kdo ga je izvolil za predsednika. V splošnem se lahko konstatira, da se na kandidatno listo niso upali izraziti somišljeniki »Jutrovcev« in da je JDS prizadejalo mnogo truda, da je 2brala svoje raztresene ude. Kakor se čuje, ni izključeno, da bo ta ali ,onl Še preklical svojo kandidaturo pod okriljem JDS. Baje so na listi kandidati, ki liste še niso podpisali in jo tudi ne bodo.
Prlveskarske teorije.
Mladini okrog »Jutra« imajo prav posebno dopadenje na tem, da pišejo kroniko o NSS. Navadno pričenjajo z ustanovitvijo Narodno delavske organizacije in končajo seveda z datumom, ko izide zadnje »Jutro«. Kronika je pisana tako, kot pač »Jutrovcem« prija tisti trenotek, ko jo pišejo. Enkrat ob-metujejo NSS z blatom, dočlm jo drugič zopet hvalijo. Enkrat priznavajo NSS življensko silo in njeno eksistenčno upravičenost, dočim Jo drugič zopet obsojajo na smrt. Včeraj so ubrali drugo struno. NSS natolcujejo, da je bila doslej privesek vseh mogočih struj in oseb. S to trditvijo prihajajo obenem do sklepa, da bi bilo zelo koristno za JDS z ozirom »na lepo število prav dobrih delavcev v NSS, da postanejo narodni socialisti privesek »Jutrovcev«. Kaj niso »Jutrovci« že vse trdili in želeli. Toda navzlic vsem pobožnim naukom iz jutrovske dežele ostaja NSS
samostojna In hodi svoja pota na žalost »Jutrovih« prlveskarskih teorij. »Jutrovci« so pokrajinski privesek velesrbske Pribičevičeve struje, zato ni Čuda, da tako radi razvijajo priveskai-ske teorije.
»Jugoslovanska« diplomacija.
Atenski časopisi so poročali, kako se je naš tamošnji poslanik Balugdžič podvl2al posetiti grški revolticijonarnl odbor in podati že objavljene Izjave naše nevtralnosti. O tem posetu je bil izdan tudi posebni komunike, ki se glasi: »Polnomočni minister Srbije te posetil revolucionarni odbor. Čestital je odboru itd., ter je izjavil željo, dn bi se ohranili dobri in prijateljski od-nošajl med Grško in in Srbijo.« Take poslanike plačuje Jugoslavija z mastnimi plačami, da jo v tujini zastopajo! Ta gospod je bil zadnjič celo na našem jugoslovanskem Bledu; dobro bi bilo, da se mu o priliki zopetnega poseta na primeren način dopove, da biva že štiri leta v Jugoslaviji.
Tako je v Atenah. V Parizu Je pa še lepše. Tamkaj nas sedaj zastopa gosp. Spalajkovič, ki je v nekem inter-viewu z novinarji izjavil med drugim: »... Nadam se, da ne pride nobenemu na um, ozlovoljiti se radi tega iskrenega pojasnila srbskega stališča v vprašanju, kjer ima Srbija dvojno pravico, da se interesira.« S takimi politiki se druži »jugoslovanska« demokratska stranka.
Muslimanski desničarji ali ljubezen do vladanja.
Kako daleč zapelje strast ministrovanja In zobanja pri vladnih jaslih dokazuje tudi vest iz Beograda, glasom katere bodo zastopniki desničarske muslimanske štrnnke glasovali š tistim kandidatom za predsedništvo narodne skupščine, ki bo imel največ glasov!!
Razpoloženje t Bosni ta Hercegovini
Dr. Nikola Stojanovič, znani bosanski politik, ki se je odlikoval S svoji«! neumornim nacijonalnim delom V Mir graciji. je imel te dni kratek interview z nekim novinarjem o vzrokih hrvat-sko-srbskega rpru. G. Stojanovič ta Izjavil sledeče: »Kaj mislite, g. doktor, o vzrokih hrvutsko-Srbskcga spor** Smatrate li, da je mogoč sporazuti* med Srbi in Hrvati in na kateri način?« Vzroki spora so številni. V anketi »Srbskega književnega glasnika« se 1® podrobno pojasnilo, kako naj se ustvaii sporazum. To je tudi povedano v re-zolucijah illdžanskega sestanka in M* grebškega kongresa. Vsled tega H lahko hitro prišlo do sporazuma.
Ali je mogoča akcija za sporazum med vami v Bosni in Hercegovini? — Da« Pravilno izvedena bi razven v Dalniti* ciji in šumadiji imela v Bosni in Het* cegovinl največ uspeha, ker je to poj krajina v sredini države, ki ravno vsled tega spora v ekonomskem in kulturnem pogledu največ trpi. — Ali danaŠiU* režim po vašem mnenju dovolj upošteva interese Bosne in Hercegovino J ekonomskem in kulturnem pogledu?
— Nikakor. Tega so krivi poleg nav* denega razloga osobito poslanci vla<|* ne večine iz Bosne in Hercegovine. » demokratskih državah bi morali vedo* ti, da doseže uspehe samo tisti, ki nekaj zahteva. — Kako predvidevate bodoče volitve v Bosni in Hercegovini?
— To Je težko sedaj določiti, kef ** še ne zna za volilno parolo. Po sodo-njem stanju imajo največ izgleda zoni* ljoradnikl, jugoslovanski muslimani ta hrvatska težaška stranka.
Vojaška obveznost t RuslJL
Te dni Je izšel v Rusiji dekret, * katerim se odpravlja prostovoljna rd* ča armada in se zopet uvaja obVoznO vojaška služba za državljane sovjetske republike. Po tem dekretu bo znašala vojaška služba pri Infanteriji ena in pol, pri konjenici in artiljerlji dve ta pol, pri 2račnl floti tri in pol, pri mot-narici štiri in pol leta. Najprej se je povrnilo rusko' gospodarstvo h kapitalističnemu obratovanju, Sedaj sledi vojska zapadnim vzorom, polagoma pti I* ostala polja državnega in političnega življenja, na pr. Javno pravo Itd. Od komunizma in sovjetske državne organizacije kmalu ne bo sledu v Rusiji-
Gospodarstvo
Dinar In blagovne cene.
Mnogo presenečenja nam je prineslo zadnjih par tednov. 2e dolgo smo bili vajeni, dan na dan slišati, da dinitf pada in da cene rastejo, sedaj pa kar naenkrat tak preobrat, ki je celo P** mimješih izzval neko prijetno vznemirjenje. Dinar je naenkrat začel rasti, skoro skakaje. Dočlm je bil sinoči ta-čaj naše krone v Curihu Se 2.6), je d* nes že 3.10. In pričakovati je še daljnega dviga.
Vsled tega nenadnega preobrata P* se čuje mnogo nezadovoljnih glasov, ki vidijo v prevelikem porastu dinarja nevarnost za našo Industrijo In trgovino ter kažejo v tem svojem strah* na Češko, češ, glejte, kako krizo Je povzročil dvig češke krone v tamkajšnji industriji.
Take krize se pri nas ni bati. Nal* država je v prvi vrsti agratna držav* Dasiravno se industrija kljub moreč!*1 razmeram pri nas v zadnjem času z** lo razvija, vendar smo kot agrarfl*
Slovenski Javnosti I
Obračamo se na vse prijatelje našega gledališča In umetnosti z nujno prošnjo. Podpisano »Udruženje gledaliških Igralcev« mestni odbor Ljubljana namerava v doglednem času postaviti nagrobni spomenik L Borštniku in A. Ve-rovšku.
Igralec živi samo na odru. Svet ne vptaša, odkod Je prišel in kadar neha Igrati, ga sicer pogrešajo... pa kmalu pozabijo. Ko pade zadnjikrat zagttrljalo, je odigrana poslednja igra... svet pa živi naprej. Greh bi bil od sedanje generacije, ki Je uživala ta dva velika umetnika, ako bi Jih tako kmalu pozabila, Dajmo jima vsaj to, kar imajo vsi drugi po smrti: skromen nagrobni spo-mfctiik. Kajti ta dva moža sta bila mnogo več kakor večina drugih ljudi: živela in trpela Sta zato, da so se zabavali drugi ljudje. Dve klasični maski veselega smeha in dosmrtnega obupa sta bila. Verovšek je bil prisrčen, kmečki, široki smeh, samo ljubo božje zdravje, planinski zrak, poštena gorjačarska ir-hovina, bahavi, Tobati cvičkar, ki je iz rčkava stresal šale, sočne kot sveže jabolko, zabaval staro in mlado, šala in smeh, ki je bil tako naš, zdrav in krepak
—	kakor, da se je v njem smejala sama naša zemlja in naš ljubi rod. Vse svoje življenje je zabaval ljudi in jih spravljal v smeh — samo enkrat do joka; ko je umrl.
V	Borštniku je kljubovalo prevarano Junaštvo neizprosni usodi; bil je večni trpin, popotnik, kralj in berač; ni u
smejal, če pa se je, je bilo to roganje sreči, v katero ni verjel, možat kot je bil, ni jokal, če pa je orosila solza njegovo oko, je bila ta Solza težka in krvava, kot da so Jo plakali celi rodovi. Večen beg pred neizbežnem je bilo njegovo Življenje; predstavljal je nemo muko, brezupen boj, sredi poleta uničene upe, nade in prevare človeškega srca šele kot starec sc je zgrudil in v onemoglem obupu prosil: »Spustite zagrinjalo!«
In padlo Je zagrinjalo poslcdnjikrat, Igra teli dveh naših velikih mož je bila končana.
Ni veliko, če jima postavimo nagrobni spomenik. Je samoobsebi umevna dolžnost vsaj tistih ki so se smejali, jokali in trcnetali, kadar sta ta dva velika igralca živela junake po naših odrih. Soomenlk naj nam bo snomin tistih lepih časov začetka in obenem klasike slovenskega igralstva. Spomin naj bo kakor most, ki veže preteklost z bodočim, dolžna piieteta napram umrlim in nič manj — veselo upanje v bodočnost.
Podpisano »Udruženje« zbira v to svrhe prispevke In bo nudilo vsem častilcem Borštnika in Verovška še posebej priliko, da se odzovejo našemu klicu. —
Ljubljana, dne 19. oktobra 1922.
»Udruienle gledaliških Igralcev« v Liublianl.
 ....—- ■ ■  ...............   i	■
Ali st« že član Jugoslovanske Malicat
Tamosl.
V	torek 2večer smo v operi prvič poslušali Smetanovo komično opero »Tajnost«, o kateri smo v pod'istku pred par dnevi govorili obširneje. — Hvalevredno, da je naše občinstvo spoznalo delo, ki zavzema v češki operni literaturi odlično mesto, vkljub temu, da jo uprizarjajo skoro le doma in ni mogla prodreti preko mej, pač le po krivdi naivnega libreta. Prislovica, da slab libreto pokoplje še tako glasbeno vredno operno delo,« velja še danes. In baš Smetana, stvaritelj češke opere z libretisti ni imel sreče in se mu le čudimo, da je mogel taki romantični povesti kot je »Tajnost«, natrpani skrajnih neverjetnosti, napisati giasbo, ki Je sijajna po fakturi in bogata krasnih glasbenih domislekov. Upravičeno je zapisal na klavirski izvleček »Tajnosti«, ki ga je izdala Barvitiova žaiožba v Pragi, priredite’j Aloiz Jlranek: »»Tajnost* je najlepša češka opera.* V delu se očitno kaže vpliv Wagner;cvlh reform na Smetano. — Od praške premijere je poteklo Že 44 let, pa bi marsikateri sodobni skladatelj Smetano lahko zavidal za njegovo lnvencijo, drastično komiko in slovansko-izrazito češko narodno pobarvano instrumentneljo. 2al, da v začetku niti češko občinstvo dela ni razumelo in so »Tainost« začeli uvaževati šele po dolgih lehh. Tudi ljublianska publika (menda otrovnna od samih italijanskih oper) jo je sprejela pri prvi predstav’ precej hladno. Prva predstava pomembne s’ovanske novitete ni niti napolnila gledališča.
S predstavo smo bili lahko zadovoljni, če pomislimo, da ravnateljstvo vseh vlog ne more zasesti tako, kot bi Jih rado, ker nima samih prvovrstnih tnoči ha razpolago. Treba potrpeti!
G. kapelnik Balatka, dober poznavalec Smetane, se je za vestno naštudiran je dela toplo zavzel in je iz partiture Izvabil, kar se je dalo. Da je orkester včasih zdrčal iz tempa in da semintam
—	pa zelo redko — ni bilo pravega soglasja med orkestrom in odrom, pripisujemo na rovaš prvi predstavi, kar se bo pri nadaljnih lahko ublažilo. Orkester sl je za točno prednašano uverturo, ki z za Smetano značilnim fugatom na Bamabašev motiv prinese osnovne misli opere, zaslužil poseben aplavz. Gosp. režiser Debevec se Je potrudil, da je oder nudil pestre slike. Najboljšo pač začetkom zadnjega dejanja v Malinovi izbi. Prav za gotovo pa ni, da trgačice hmelievega cvetja po odpeti pesmi prenehajo s trganjem in sede kot kipi. *— Drugače je pa zbor ves večer dosti živo igral in tudi dobro pel. Pazi naj Še bolj na ritem In prehitevati ne sme (na naslov ženskega zbora 1), pa bo gledišče nanj lahko ponosno.
Med solisti je bila izvrstna v petju in igri g. Thiermeva v vlogi Roze.'S svojim polnim, temno pobarvanim glasom in dobro premišljeno igro je kos najrazličnejšim vlogam Ir eden izmed glavnih stebrov opere. Gdčna Thalerjeva je bila ljubka Blaženka. Igralk je takih prav malo, poje z občutkom In prepriča. Posebno pri glasu se nam ta večer ni zdela. — V g. Zathevju ima naš oder Izvrstno moč. Skromen umetnik Je — ne
govori nikoli in nikoder o svojih usP** hih — marveč se raje potrudi za vsak* vlogo. In vsi smo z njitit zadovoljiti ga kot pevca in Igralca visoko cenim* Njegov »Bonifac« Je bil 2opet tip, Vf* den večjih gledišč kot Je naše, dti$l imel očitno prestaro masko. — In =e bolj smo veseli našega naraščaja, če £* smemo tako imenovati. G. Zupan (M** lina) si je z resno voljo in pridnim študijem že pridobil gotovo rutino. lepo in tudi v igri se Izpopolnjuje. * »Sklkiju« je zadnjič kar presenetil njegov Malina pravtako 2aslužl pohv*| lo, kakršne Ža! njegovemu sosedu K*'1* ni, g. Cvejiču, ne moremo prisoditi. *#' četnik Je Še, ima naj pogum, Študira h« »saj dobra volja premaga vse«. Njeti® trud pa uvažujemo. — G. Bratuš (S**: Janček) je za podobne komične vlOR® kot je »škrjančkova«, prav portben * Še njegov glas se iim prilega. G- Zo^' man (zidarski mojster) igra in poje kar mu dado in ne slabo. Bamabaša j#* Pugelj) je bilo prav malo čuti; o nje*®* vih zmožnostih se bomo Šele prepriča** Za lepo inscenacijo »Tajnosti« I* s svojo veščo roko poskrbel g.
Sčenerija II. dejanja in izba v HI. rtju zaslužite posebno pohvalo. Ko * dovoljstvom ugotavljamo, da l«,0151!,,. z uprizoritvijo »Tajnosti« storila * membno delo in pohvalno omenj« trud, ki ga je imel z njim ves aPara*L ^ ražamo Še Željo, naj dvignejo čimP .. prašnega arhiva tudi njegovo ”	„
dvodejanko opero »Poljub«, Sta da ostane s »Tajnostjo« poleg *	—
ne neveste« in »Dallbora« stalno ^ šem opernem repertoirju.
fitZV1. T P*vi vreti navezani na izvoz galskih pridelkov, lesa etc. tega *»*» se j« prvotno mnogo izvozilo, V,* Prvovrstno in pa, ker je bilo 4»	tečaja	dinarja	poceni,
sertl h 0 konkurirali z vsemi so-lld j P® *a velik izvoz kljub velikan* ielal'm *"* pa 80 ^ seveda
b ’ jSamo,nekateri, —* ni bil koristen v v rv ^avo' se ie pokazalo kmalu hvi t ^ragltl& ki je zavladala v dr« L<‘ “! Pa v splošni nezadovoljnosti. Jr**0 Časa so iskali različni nesposob-, Ravniki poti, da izboljšajo razmejuj »o pretile naravnost pogubili 'to državo. Končno se je obrnilo na
P. ‘n danes imamo vsaj upanje, da & končno doŠli v urejene razmere.
» - «v.uvno aosn v urejene razmere, btilllj .° sedai na^1 Producenti živil
^e^Vuu
živila pri nas povprečno dražja
sv	cene	istim	ZI1^at*	vsaj	na
i»e °vtio pariteto — kajti do sedaj so
mora to označiti samo korak k
M |	- T*	»V/	VUIIHV1VJ
°^nl ureditvi razmer.
*ern pa nesmemo pozabiti še fecesj -
»od
a- Vsled dviga dinarja se vsepov-tin ? uPravičenostjo pričakuje padca
0 2 enako upravičenostjo p* i viča-°» da Isto stori tudi država, da
«a cene monopolskim predmetom, zniža železniški in poštni tarif. In to |™«anie j,o poleg ureditve prometa
1 toliko pripomoglo do znižanja cen ®o urejenih razmer, kolikor bo k te-11 Pripomogel dvig dinarja.
4* Pobijanje draginje potom uvoza živeža. V svrho pobijanja draginje je Vlada dopustila prost uVoz življenjskih potrebščin. Da pa ne bi trgovci delali iz te naredbe neopravičenih dobičkov, jfc potrebna stroga kontrola. Zato je odrejeno, da mora vsak uvozničar, ki je dobil od ministrstva za socljalno po litiko dovoljenje za uvoz živeža, pil javiti uvoženo blago v Ljubljani pri od* delku za socljalno politiko pokrajinske uprave, v Mariboru pri policijskem ko-misarljstu in v drugih krajih pri pristojnih okrajnih glavarstvih. Opozarjamo pa, da se mora priglasiti vse uvoženo blago in ne samo moka, kakor napaČ-no menijo to nekateri uvozničarjl. Vsled teh odredb je že padla cena moki in masti, drugim predmetom nekoliko manje, ker niso mnogo pod svetovno pariteto.
-f- Prodaja otrobov. Dne 20. oktobra t. 1. ob 16. uri se bo prodal na državnem kolodvoru vKranju na javni dražbi en voz pšeničnih otrobov. Od teh je 64 vreč popolnma dobrih suhih, 82 vreč malo namočenih (ca. 1/20) — 5-1 vreč pa ve^ o škodovanih (ca. 1/5 nerabnih). Skinjih 136 vreč je treba osušiti, akc bi se jih hotelo dalje časa nepokvarjene shraniti.
Dnevne vesti.
^ Imenovanje. Major Jelenko Igo-k imenoVan za pomočnika račel-m ^endanturp pri dravski divizijski 43ti v Ljubljani, i h sodnih krogov. Za višjem sod-u®? svetnika pri deželnem sodišču v l^oljani Je Imenovan Albert LeviČnik. ?J>odpredsednlka okrožnega sndlšča {Mariboru je imenovan dvorni cvetnik v Fon. Za višjega sodnega svetnika ^ariboru Je imenovan dr. Ivan Mo-
l Kongres kopališč v Zagrebu se ? tohovno vršil V novembru. Temu
L* PO
®hiresu bo predložen obširen rraterl-I Je zbran iz cele države. Pokra-| uprava Je šla na roko društvu m. jskl promet ter je pozvala vse obla-I’ ^a opozorijo na ta kongres vsa ona Irsta, ki prihajajo v poštev pri tuj-prometu. Po rezultatih doseda-dela Je upati, da se končno ustali organizacija, ki Je potrebna fca tulil1 Promet. Pripravie za ta kongres so * V teku.
»Uradni list« štev. 108 prinaša r^on o pristojbinah izvedencev v kalnem postopanju v območju višjih sodišč v Ljubljani in Splitu, dalje o olajiavah pri prevozu umrlih o**ih državljanov iz inozemstva, zakon l®j>rostitvi carine pri uvozu gasilnih Izmetov, zakon o vpisu jaht, zakon Sprostitvi Plačila monopolne takse za petroleja za ribiče in o oprostitvi za rlbarsko orodje; potem pratik za opravljanje državnega tehnic-^ Izpita.
u.*** Pepovedan bolgarski Ust. Mini-j*r notranjih del je zabranil uvez in J^Pečavanje bolgarskega lista »JUn-ki izhaja v Sofiji, ker piše proti l*resom naše države.
""•V državno kmetijsko šolo na Gr--51® bilo letos sprejetih 52 učencev ln jr}' v letno Šolo 17, v I. zimski tečaj v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi So Slovenci in sicer je 16 Go-jncev, 16 Dolenjcev, 3 Belokranjci, 5 Kranjcev, 8 Primorcev, 3 Štajerci in J\0rošec. Starost učencev je 15 in pol 23 let. Šolsko leto se prične dne 6. yembra t. L i ?*■ Izpiti na kmetijski loll na Grmu. fci^eh od 24. do 27. oktoba 11. se vr* J? fta državni kmetijski Soli na Grmu J? Novem mestu odhodni Izpiti učen«
^ «ovem mestu odhodni Izpiti učen Po zakonu o nižjih kmetijskih So 5?»*° ti kpiti Javni ln ima k njim vsal *resent pristop. Želeti Je, da se te ^ vjc« poslužijo zlasti stariši učencev letovalci iz okolice, b >.Cene v Vojvodini padajo, ker se jJ3«la oblast živo zanimati za pobi-V?. draginje. Kilogram govedine stane rjev> »a cene 5e vedno padaio-^y°°vanih je bilo okrog 30 prodajal-fto/sled navijanja cen in zaplenjenih ** mesa ter 200 kg svinjske masti. Smola vlomilcev. V prodajalno tj *n Ignacija Mrcine v Zg. Kašlju so %oy» ponoči skušali vlomiti trije ta-^ Ze so začeli naskakovati zamre-^D^kno z močnim kolom, ko jih je eden domačih, ki Je slučajno Vtoth«*? Postelje, hoteč Iti v službo. Jfjjj^lci sD jo odkurill urnih krač in kaiL**1 rok. Le mrežo v oknu so ne-^skrivilL
Občutna kazen. Milan Radič, po %in u trgovec Iz Mallhke }n upravnik JU s?r/'ice M. Radosavljevič istotam, a d°bra prijatelja in zato se Je .fšta Prečilo, da je »prlšvercal« Iz jfW,Ceiih 27 sodov alkohola in mnogo
^lintrt6 Sode> ne da bi carinarnica v 8tvJ. kaj vedela o tem. Toda vsa Prišla na dan, trgovec Radič in Pomagač pa v — temo. Poleg pla*a b^a °d carinarnice kaznovana, a^ata kazen za vtihotapljeno blago
v desetkratnem iznosu carine in še razne dodatke, kar znaša 27,409.050 kron.
V slučalu neizterljivosti bosta morala presedeti vsak po eno leto zapora. Cisto prav. Tako se mora tihotapcem stopiti na prste In kmalu jih bo konec.
— Tuja drva je prodajal Valentin Traven Iz Ljubljane. Vo2il je drva Iz mestne aprovlznclje v Zagrebu strankam, ki so Jih naročile in plačale. Toda drv ni oddal na, pravi naslov, ampak jih je na svol račun prodal dalje, potem pa ponaredil potrdilo. Izročili so ga sodišču. Traven je živčno bolan ter si Je že dvakrat v samorllnem namenu prerezal vrat. Isto je hotel storiti tudi v policijskih zaporih v Zagrebu, vendar so mu namero preprečili
— Vlom. V noči od 18. na 19. t m. so vlomili neznani storilci v pošto na Ježici. Odtrgali so iz okna železno ograjo in na ta način prišli v notranje prostore. Toda trud se jim ni Izplačal, kajti našli niso ničesar.
— Čudna zabava. Pri Ne\vyor§ki policiji je priznal neki 17 letni pobalinček, da je on povzročitelj sedmih požarov v Biooklynu, ki so napravili preko 20.555 funtov šterlingov škode. Kakor hitro Je kje zažgal, je alarmiral policijo in gasilce ter je potun sam vedno zelo pridno pomagal gasia.
— Umor In samomor. Posestnik Luka Alavanja Todorov, 60 letni starček iz Karine se je sprl s svojim nečakom in ga v prepiru s puško do smrti pobil. Ko je videl svoje grozno dejanje, je zgrabil velik kuhinjski nož in si prerezal trebuh. Čez par dni Je izdihnil v groznih bolečinah.
— Uboj. Ko se Je posestnikov sin Josip Ažman iz Paške vasi pri Šmartnem vračal ponoči proti domu, ga je neznan lopov tako silno udaril z neko topo stvarjo r-o glavi, da Je drugi dan vsled zadobljenih poškodb umrl. Orožniki so pridno na delu za zločincem.
— 15 očetov pa nobenega otroka. V nekem švedskem listu pripoveduje neki sodnik, da je prišel k njemu mlad častnik in mu pokazal pisanje, kjer mu spo* roča neka mlada dama, da.., in da naj ji vsled tega takoj pošlje nekaj sto kron (seveda Švedskih), ker so jo zaradi tega starlSl zavrgli... itd. Sodnik si Je domislil, da Je imel opraviti Že z veš takimi gospodi. Pobrskal Je nekoliko po svojih aktih, kjer Je kmalu našel 15 takih pisem, ki so bila vsa popisana od iste roke. Ker je Imelo vseh 15 gospodov najbrž slabo vest, so zahtevane kronce seveda molče odrinili, da se izognejo eventuelnim sitnostim. Sodnik se je začel natančneje zanimati za mater, ki ima otroka, ki le v sorodu z 15 očeti, vendar se mu je ni posrečilo najti in se mu najbrž tudi ne bo.
— Natakar — turški vojskovodja. V Kemalovi armadi zapoveduje tudi neki Arnavt Aziz, ki je bil dolgo časa natakar v nekem malem hotelu. Ko so Grki zasedli malo Azijo, je Aziz zbežal in z neko tolpo plenil in ropal po okolici. Sedaj pa je turški vojskovodja in baje je v turški vojski Se več takih »velikanov.«
Ljubljana.
« Razglas o občinskih volitvah v Ljubljani. V smislu § 11. zakona o voli-tvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 18. februarja 1922 (Uradni list z dne L aprila 1922, štev. 31), se ponovno razglaša, da se vrši volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov v nedeljo, dne 3. decembra 1922. Glasovanje traja neprekidno od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Za volitev je določenih 14 volišč in sicer: 1. volišče: Šolski okraj do Kopitarjeve ln Stre-
liške ulice — v Mesrtnern domu; 'A. volišče: Maglstratnl okraj od Kopitarjeve in Streliške ulice do Starega trga Št. 20.
na mestnem magistratu; 3. volišče: Šentjakobski okraj razen Starega trga St. 1. do 20. — v Šentjakobski Soli; 4. volišče: Krakovo in Trnovo — v Šoli na Cojzovem grabnu; 5. volišče: Dvorski okraj, zapadnl del, in sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšerjeva In Simon Gregorčičeva ulica— v državni srednji tehnični šoli; 6. volišče: Dvorski okraj, vzhodni del, in sicer od prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki; 7. volišče: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto, Isva stran — vi. državni gimnaziji v Tomanovi ulici; 8. volišče: Kolodvorski okraj, zapadni del, od Dunajske ceste, desna stran, do Kolodvorske ulice, leva stran — v justičnl palači (sodna dvorana Št. 79, I. nad.) 9. volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Kolodvorske ulice, desna stran do Vidovdanske ceste —* na ženskem učiteljišču; 10. volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Vidovdanske ceste do Ahacljeve ceste, desna stran — v I. mestni deški šoli na Ledini; 11. volišče: Vodmatski okraj z Martinovo cesto <— v mestni ubožnici v Japljevi ulici; 12. volišče: predkraji, tn sicer: Ilovica, Črna vas, Hauptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta In Hra-deckega vas, — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti: 13. volišče: Spodnja Šiška, in sicer volilci od črke A dn L -v šišenski deški ljudski šoli, desho;_14. volišče: Spodnja Šiška, in sicer volilci od črke M do Ž — v šišenski dekliški ljudski šoli, levo. Kot glavno volišče določa se II. volišče na mestnem magistratu. Volilni Irirflikl, ki jih Je po kor-čanem reklaman^utn postopanju vrnilo prvostopno sodi*če mestnemu magistratu, so prijavljen ter so od d¥r w!. oktobra 1922 naprej v mestnem popisovalnem uradu ob običajnih uradnih urah razpoloženi vsdtomut na vpogled.
Ti volilni Imeniki ro za predstoječo volitev pravomočni i* zoper nje, kolikor gre za to volitev ni dopustna nobena pritožba. Občinske odborr,*^ in namestnike Je vrl«ti po obveznih tar* didatnih listah. Kandidatne liste mirijo politične, socljn^e m druge -kj^.ne volilcev predložiti najpozneje v 10 po razpoložitvl pr.womočnih voU-fiin inenikov, torej * Sem od 21. pk* ,b.*a 3d S. zjutraj do ?t';tega 31. oktobra ob i4. popoludne pokrajinski upravi r.& Slovenijo, oddelku z\ notranje zadevo v Ljubljani (Bleiw».iscVfl cesta št. 10, I. nadstropje, sob? Š';. 48.) Glasovale se vrši s kroglicami. Ghsuje se osebno. I,c oni volilci, ki ziradi tehtne hibe ne H mogli glasovati tako, kakor je načeloma predpisana, imajo pravico rrsd volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njih odda krogljico. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levico. Nihče ne sme stopiti z or. »vrti ali z orodjem, porabnim za boi. Točenje alkoholhih pijač Je na dan volitve in dan poprej, to js 2. in 3. decemhra 1922 v vsej občini ljubljanski pod baz-nljo Strogo prepovedano. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. oktobra 1922.
= Nekaj novega se obeta za Ljubla-no, r.a vinski trgatvi »Bratstva« v prostorih restavracije »Zlatorog« Gospo* ska ulica 3 v soboto 21. t. m. ob polu £C uri. Spored Je zelo bogat In zanimiv. Po končanem sporedu nastopi tudi ravnokar prispeli sloveči Ahmed Sa-hlb Iz Carigrada.
■c O »pionirjih večne Internacional«« bo govoril v sobolo* dne 21. t. m. ob 8* Uri zvečer gospod Anton PodbevSsk v veliki dvorani Mestnega doma. Predavatelj poziva predvsem dijaštvo, naj se polnoštevilno udeleži tega predavanja, obenem pa tudi slovanske umet-* nike, ki se naj bi po predavanju ugašali k besedi. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni
s Diskuzlje o načrtu kazenskega zakona. Ministrstvo pravde je razposlalo ravnokar tiskarni osnutek kazenskega zakonika. O tem osnutku bo pri* redilo društvo »Pravnik« sto diskusij. Prva se vrši to soboto, dne 21. t m. ob polu 6. uri popoldne v pravosodni palači Št. 79. Predaval bo gospod odvetnik dr. R. Krivic o temi: »Dolus ln culpa v načrtu kazenskega zakonika.« K diskusijam društvo »Pravnik« ne vabi samo Članov, ampak vse, ki se zanimajo za kazenske probleme, zlasti akademike.
Ukraden motor. Dragotinu Verbiču, strojniku v deželni bolnici, je bil iz zaklenjene pisarne ukradel elektromotor, vreden 4000 kron.
*= Tatvina ali nezgoda. Privatni uradnik Mihael Kocjančič je dne 14. L m. na tranvaju izgubil, ali mu je bila Pa ukradena črna usnjata listnica z vsebino 2600 kron, dva listka stanovanjskega urada, glaseča na Ime Kocjančič in Verbič in mali žepni koledarček.
= Policijska vest. Posestnci Ivani Urbančičevi je neznan tat ukradel ročni voziček, vreden 1500 kron. Voziček Je nekoliko obrabljen, ima železne osi in pod ojesom vrezano St. 42. Storilec je voziček odpeljal v smeri proti Dobrovi
= Brodolomci se predvaja v kino Tivoli do nedelje. Ljubezen zavede mladega človeka k umoru, ko pride po svojo ljubljenko — je poročena. Javi se sodišču; V tem pa vidi na dvorišču jet-nlžnice usmrtitev kaznjenca. To ga pretrese, da pobegne. Na nekem svetilniku Živi samotno življenje. Njegova ljubljenka se je odpeljala s svojim možem po morju. Na ladji se upro mornarji In nesrečna žena postane last upornikov, ki so umorili ladijske častnike. Končno se ladija razbije; krmar, ki Je vodil upornike, reši Ano-Marljo, s katero prideta na svetilnik. Tu se spoznata ljubimca, in v spoznanju, da vežeta Zaupanje in ljubezen ljudi, začneta novo življenje.
Maribor,
Cene mesu ln masti V Cilju. Govedina v mesnicah 48 do 56 K, na stojnicah 36 in 44 K. Teletina 60 in 64 K. Sanjina 88 ln 96 K kg. - Mast domala 160 K, amerikanska 124 K; slanina domača 144 K, amerikanska 116 K,
Primorja
Politična organizacija mariborskih Nemcev sklicuje za 29. oktober velik Javen shod, kjer hočejo Nemci razložiti tudi slovenski javnosti, zakaj so se organizirali. da preprečijo napačno komentiranje tega njihovega koraka. Od slovenske strani se čuje, da bodo najboljši go^rniki Nemcem ha vzgledu 12 Avstrije dokazali, da je njihov korak popolnoma f^potreben.
Mariborske kavarne. Ko se je podražila kav^ za 8 K in sladkor za 4 K pri kilogremu, so mariborski kavarnarji takoj podražili kavo za 1 K pri kilogramu. Sedaj pa, ko je sladkor celih 30 K cenejši, tega naši kavarnarji nikakor ne opazilo.
Poncčrjrkov dobiček. V Budnicah je hodil 21 letni Franc Skrinja nagajat svojemu sosedu s tem, da je ponoči trkal na nj%*:ovo okno ih pri tem igral na ustno hp.r^oniko. Soseda Vargo je to nagajanj® *em bolj razjezilo, ker je ležala nego'fli Žena v otročji postelji. Vsled tegn >o neke noči pograbil železno palico ter Skrinjo pred hišo prav pošteno presnel. Obsojen je bil radi telesne poškodbe na mesec ječe ter v Povrnitev sodnih in zdravniških stroškov, poleg tega pa je moral plačati tepenemu Junaku 10nn kron 2a bolečine.
Obsodb radi nepazljivosti. Pred dvemi dnevi je bila obsojena vlničarka Antonija Vrbnjak lz Kamenskega Grabna pri Ljutomeru na 48 ur strogega zapora, ker pri delu, ki ga Je opravljala ni zadosti pazila na svojega 11 mesečnega vnukp. ki je padel v Škaf in se zadušil. Izgovarjala se Je, da Je morala vsled velike bede vedno delati, vsled česar se Je neopaženo zgodila nesreča.
Klobuke sta kupovala v neki ‘rgo vini v Ormožu dva malopridneža. Po dolgem Izbiranju sicer nista nič Izbrala* dejala pf> ?ta trgovcu, da bi rada \lobu-ke, kakršni so v izložbi. Mož se Je dal premotiti ter Je stopil ponje iz trgovine, medtem pa sta tička skrila vsak en klo* buk pod telovnik. Obsojena sta bila za to kupčijo eden na 10 In drugi na 6 mesecev s postom in temnico poostrene Ječe.
Mehko ležlSče sta si hotela napra viti Joslpina V. in njen brat Herman. V to svrho sta ukradla na koroškem kolodvoru 20 kg žime. Pri tem pa jih Je zasačil nočni čuvaj, vsled česar bosta morala najbrž zamenjati mehko ležišče s trdim.
Vreme se Je zelo spremenilo. Temperatura Je padla od 12 na 4 stopnje.
Javna varndst ne trpi samo v mejah stare Srbije, ampak tudi pri nas Se kažejo razmere, da se človek Čudi, da je kaj takega mogoče v urejeni državi. Tako se klati po Mariboru ln okolici cela roparska drUhal, ki ogroža vso oko* llco. Pred nekaj dnevi j'e bila v parku pred okrajnim glavarstvom napadena neka dama. Napadel jo je mlad ele£ant-ho oblečen človek 2 nožem. PredvŽe* raJSnjem pa je napadla neka druhal postnega uradnika, ko se Je vračal t večjo družbo iz gostilne domov. Dotičnl uradnik pa Je začel streljati, vsled Česar se je druhal razpršila in Izginila. Taki slučaji se ponavljajo dan na dan, tako da si človek kmalu ob belem dnevu ne bo upal lz hiše, ako ne bo do zob oboro-
Slovenska iola t Oorlcl. Ce se sme-mo zanesti na rezultate občinskih voli* tev, je V Oorlcl 8000 Slovencev. Do letos so imeli samo I. In II. razred ljudske Sole. Vsled tega so začeli slovenski po* slancl akcijo, da se otvori letos popolna slovenska ljudska Sola. Ta akdja le imeia dosedaj toliko uspeha, da se je leto« otvoril III. slovenski razred, katerega se Je priglasilo toliko otrok, da oo morali odpreti tri paralelke. Upau je, da se Še letos odpre tudi četrti r**-red.
Fašisti na delu. V globoki zmoti kdor vidi v fašizmu le gibanje požl* galcev. RaVno v Istri imamo prilik^ opazovati organizatorne sile faSizma. Fašisti so po mnogih hrvatskih občinah zapadne Istre ustanovili kmetijske zadruge (Consorzl agrarl). Ti kmetijski conzumi so prave trdnjave prodirajočega potujčevanja. Naše zadružništvo V Istri pa je na tleh. Nima vodilnih ljtt* di, nima trdne finančne podlage, ker so milijoni avstrijskih kron Se neiamenjafli. Istra rabi gospodarskega dela, kmetske organizacije.
žen.
Celje.
Koncert gospe Lovšetove, ki bi se
imel vršiti v soboto, dne 21. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma, je preložen, ker je dvorana zasedena po sadjarski razstavi.
Ustanovni občni zbor podružnice »Soče« v Celju se bo vtSil, dne 26v oktobra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Nepretrgano uradovanje v odvetniških pisarnah v Celju. Ker se je Pri okrožnem In okrajnem sodlSču uvedlo, kakor smo že poročali, nepretrgano uradovanje od 8. do 2. ure, sta se temu pridružila Že tudi oba celjska notarja. Tudi odvetniško uradniŠtVO je S .opilo do svojih šefov s proSnJo, da lz praktičnih in ekonomskih ozirov uvedejo isti delovni čas.
, Umrl je v Celju na Cankarjevi cesti 17. oktobra g. Fran Roš, okrajni tajnik v pokoju, v starosti 62 let. Pogreb se je vršil včeraj na okoliško pokopališče.
Cene mtevsklm izdelkom v Celju. Pšenična moka št. 0 26.80, Št. 2 25.40, št. 4 23.80 K, St. 6 21.60 K, koruzna mo. ka 18 K, ajdova 30 in 34 K kilogram.
Sokolstvo.
»Sokol« Jesenice je po triletnem Odmoru, ko ni imel na razpolago svojega lastnega odra, zopet ustanovil dramatični odsek, ki začne delovati le to soboto t. J. 21. oktobra ob 8. url * uprizoritvijo NuŠičeve komedije *«•* vaden človek«. Igra te ponovi v ®*dfeUo popoldan ob polu 3. url upamo, d* bosta na novo postavljeni oder to dobra Volja igralk ter igralcev privabili ** k prvi In Izvanredno Šaljivi igrt gobrojno občinstvo, in da nam bo isto ostalo zvesto tudi pri potneJŠIh pteo* stavah, ki se bodo ponavljale vsakih 14 dni. Celoten program objavimo pozne*
Je. Za odbor: R. Oawald, t 4. stattrtH*. Ing. Leskovšek, t. č. blagajnik.
Dramatični odsek Sokola v ttoitMh vpfizori v nedeljo 22% tw m. ob polti tk url zvečer v telovadnici na Selu enodejanki: »Brat Sokol« ln »KakrSen go* spod, tak sluga«, — K udeležbi ' abi odbor. Zdravo!
llimt in lit
Slovenski Pravnik, St. 5—9, Je
nokar Izšel. Zbornik ima to-le vsebino:
1. Ivan Škarja: Naša samouprava. 2. Srečko Zuglia: Subsidijarna I glavna privatna obtužba protiv državnih I samoupravnih organa za krivična dela n službenem redu. 3. Dr. Metod Dolenc: Čehoslovaškl načrt k splošnemu delu kazenskega zakonika v primeri ft mn Sim. 4. Dr. Metod Dolenc: Razvoj tezenskega prava republike Avstrije po prevratu. 5. Miroslav Muha:	Izvršba
proti državi. 6. Dr. Milan Škerlj: Nekaj sodne statistike. 7. Iz pravosodne prakse. 8. Književna poročila. 9. XXXII. rodna glavna skupščina druStVa »Pravnik«. 10. Razne vesti
 ---------' ..... —. ■	 -..  r-
Društvene vesti.
Tovariii »JadranaSl«! V soboto fl.
t. m. ob 20. url se vrli v druItVenl 6* talnici sestanek vseh Članov s protn^ mom: razgovor o sklepanju tveze * jug. akad. klubom »Jurlslav JanulU* in o menzi gospodarske zadruge akad. dr. »Jadran«. Udeležba za vse člane obvezna. Odbor Jug. napr. akad. druitva »Jadran«.
E> Adamič s
i m
lL del (mešani zbori)
je izšel
tn *e doblvt
v Zvezni knjigarni, Ljubljani
Marijin trft 8.
Cena Din M*-.______________
iTAM
'ANT.CERNE)^;
_ 1LTUBLJAJVA J ^
Pletene jopice
rokavice, nogavic«
po Minil m pii:
HŠinM'.J.5oss,
UubUana. Mastni trs 1&
Stran 4.
Tajfnstveni merilec deklet.
(Nadaljevanje.)
mtoPFcŠfil.'* Be	]«B.	ker .e
^SSS:N1 '**■ "*b's svoio «"*»-*■
Mladi mož se je imel zopet v popolni oblasti.
™.*sn	’jaz ne morem ostati. Gospodje so na mojo prošnjo
JII.on,eM restavran; ne smem jih pustiti na cedilu.«
»Viljem, ljubi, edini Viljem, jaz se tako strašno bojim. Taci* mi je pri srcu, kot da te še danes zadene strašna nesreča. ’ ne pojdi od mene, Viljem, lepo te prosim, ne pojdi odtod!«
Mladi mož je objel plakajoče dekle.
»Elen, ljubljenka, ne bodi vendar neumna! Kaj pa naj se mi zgodi?«
»Moj Bog, samo če pomislim, da lahko srečaš strašnega oioruca; pozno je že. Vzhodno mesto je osamljeno in pomisli, da je morilec lahko blaznež, ki pokolje vse, kar mu pride ua pot«
»Tega ne verjamem, otrok, poleg tega pa sem mož, ki se 2na braniti.«
Vsa njegova postava je sedaj, ko je zbočil svoje mogočne prsi, kazala, da je mladi mož pravcati atlet.
Elen ga je zopet objela.
»Kajneda, da mi obljubiš, da ne boš šel po bregu Themse? Vzemi vendar kočijo in naj ti ne bo žal malega ovinka «
»Dobro, ljubljenka, tebi na ljubo bom storil tudi to, samo da boš mirna.«
Mlado dekle je sledilo fantu v predsobo, kjer je Viljem ogrnil svojo suknjo.
»Zakaj hodiš tolikrat v tej črni suknji,« se Je skušala šaliti den, »vsaj izgledaš v tvojem elegantnem paletoju veliko bolje.«
»V megli se ta suknja bolje nosi,« je odvrnil Viljem, medtem ko si je poveznil na kodrasto glavo širokokrajen klobuk.
»Sedaj si pravi razbojnik! Samo še puška manjka,« se je smejala Elen in se je privila k ljubčku.
»Kaj pa imaš tukaj v žepu?«
•a . *5a,J naj bi bilo! Listnica je, punčka zlata!« Nalahno je Odrinil dekle od sebe.
»Vsaj boš kmalu prišel domov, kajne?«
»Seveda Elen! Toda kljub temu bo gotovo polnoči predno se bom vrnil. Pot je dolga.«
»Ce boš prišel pozneje, bom huda nate,« je ljubko grozila aNJč se ne STnej’ sa^ veš’ da ne morem zaspati, predno ne slišim, da si prišel domov! Danes je bila ura že dve ko si prišel.«	'
»Ali ljubica, ti mi že sedaj držiš moralno pridigo.« •
V	njegovem glasu je že zvenela nepotrpežljivost, katere Elen ni preslisala.
»lo se mora pri vas, grdih možeh!« je smeje odvrnila.
. ni en^rat te mladi mož poljubil dekle, potem se je naglo omilil k v ratom. V veži je nekoliko postal in mrmral sam zase:
»Kaj Po iz nas? Ali smem pred altarjem seči s svojo krvavo roko v roko nič hudega slutečega otroka? Ne vem ne vem...«
Njegove temne oči so grozeče zažarele. Njegov lepi obraz se je spačil od skrite strasti.
»O Elen, otrok ljubljeni! Kadar si ti pri meni, izginejo temne sence, ki so se polastile moje duše. Ce pa ne slišim več tvojega sladkega glasu, se me takoj polasti temna moč, ki me tira k moritvi. To je senca mojega očeta, misel na mojo strašno prisego, ki me goni naprej na moji strašni poti, Danes velja lepi zapeljivki Evgeniji Martelli. Danes bo krasna vlačuga žrtvovana mojemu maščevanju. Današnjo noč naj sledi zapeljiva čarovnica svoji žrtvi v večno temo. Zopet bom pisal svoj strašni podpis na njeno telo, ko jo bom sodil. Čutim, kako vsi satani pekla čuvajo nad menoj in mi pomagajo na begu. Tajinstveno. kot pridem, odidem« Jutri bo moj novi ziočin razburil ves London. *
Hitro je stopal mladi mož po megleni cesti. Toda njegova pot ni šla k Londonskemu mostu. Bližal se je gosposkemu delu mesta Westend, v katerem se nahajajo palače in vile londonske aristokracije...
Po daljšem potu Je dospel na cilj. Obstal je pred elegantno zidano vilo. Poslopje je stalo sredi lepo urejenega vrta, čegar brezlistna drevesa so s svojimi vejami strahotno segala v nebo.
»Tukaj je!... Tukaj stanuje lepa Evgenija Marteila. Nobene luči nikjer več?... Ah, tamkaj prodira rdečkast svit skozi težke zastore. Tam je njena spalnica!...«
»Ha, sedaj me zopet prevzema divja strast, druga narava moja,... moritev, moritev! Trepetaj zločinska vlačuga! Tvoja zadnja ura je bila!«
Spretno se je plazil ob vrtni ograji. Sedaj je obstal... Temna postava se je izluščila iz teme.
»Je vse v redu?«
»Da. gospodar.«
»Naj bo vsak na svojem mestu!«
Še en prežeč pogled naokoli in že je preskočil ograjo. Kot senca je švignil preko vrta. Sedaj je obstal tik ob zidu. Še trenotek.,. trenotek pomišlanja... in izginil je pod stekleno verando.
Zrela za jaka.
Evgenija Marteila se je nahajala v svoji spalnici. V njej se je nahajalo vse, kar je ustvaril svet luksurioznega za razvajeno damo. Tukaj so bile mehke blazine, prevlečene s težko svilo, dragocene preproge, v katerih so se pogrezale njene nožiče. Kristalen svetilnik je napolnjeval sobo z medlo svetlobo. Dragocena postelja s svetlosvilenim baldahinom je bilo ležišče — vlačuge. *
Evgenija je ležala v lahki nočni obleki na divanu. Gole roke je položila pod glavo. Razpleteni lasje so se vili kot svetle kače po tleh. Sanjala je predse in porogljiv nasmeh je obkrožal njene ustne.
»Sedaj lahko Izbiram med baronom Wolsononp In Hardy-Jern... Hardy je neizmerno bogat, toda Wolson fe lep, mlad mož in kar je glavno zame, on je neizkušen; on mi bo vse žrtvoval, kot je to storil lord Bradson. Danes sem čitala o njegovem samomoru v časopisu. Hahaha!... Norec! Hotel me je spraviti pod svojo peto, sedaj me je spoznal. No, njegova smrt mi pride zelo prav. Saj on bi bil v stanu, da bi me zasledoval pri vsakem koraku, čeprav so ga moji služabniki vrgli na cesto... Sanjavi norec! Kako mi je pridigal o svoji ljubezni.
In celo prisego je izsilil... Prisego!... Hahaha!.. • Saj ni kateremu sem prisegla zvestobo. Da se je ustrelil, je najp*111 nejše, kar je mogel storiti!...«	^
Zadnje besede je izgovorila tako glasno, da se ie ustr lastnega giasu... Ali je bilo morda kaj drugega, da je vstala?... Občutek, kot da se ne nahaja sama v sobi *" i-j Nehote se je obrnila... Vzkrik se ji je izvil iz ust .••> tamkaj, izza zavese se je pokazala roka...
»Kdo je? ... Kdo si drzne...
Obmolknila je nenadoma.	^
Izza zavese je stopil mož v temni suknji. Črna bar2a^!L maska je pokrivala njegov obraz. Dvoje plamtečih oči j® valo na njej. Prestrašena se je opotekla nazaj.
»Kdo... kdo... ste vi? ...«
Nobenega odgovora Brez besede je stal nično, kot da je izkle
J, da živi ...	.
Lepa ženska je čutila kako jo stresa mraz po vsem tfl Bila je kot hipnotizirana po onih taiinstveno žarečih očelJ*
Nobenega odgovora.	^
Brez besede je stal tajinstveni obiskovalec ob zavesi! premično, kot da je izklesan iz marmorja. Samo blesk oči J® dajal, da živi...	^
MALI fif OGUftSI H
PRODAJA:
VNIVERSALNI STROJ na roko in pogon, 1 trakasta žaga in bencinmotor 3MPH. Naslov: Rud. Knez. Radeje Prt Zidanem mostu. 082
Ž divjim krikom se je iztrgala iz omotice.	...
»Na pomoč!... Na pomoč!...« je zakričala na Vse je ostalo tiho... Od nikoder ni prišla pomoč. je vse služabništvo otrpnilo.
On je še vedno stal lik kipu pri vhodu.	j
Evgenija je stopila korak nazaj in njeni trepetajoči so prijeli za gumb električnega zvonca. V prihodnjem treflO' je po hiši zazvenelo rezko zvonenje.
Ničesar se ni ganilo. Vsa hiša je bila kakor izumrla. Maskiranec se je zasmejal.	1
»Vse je zaman!... Nikogar ne bo!...«	Grozeče so ^
nele te besede iz ust tajinstvenega moža.	y
Evgenija je strepetala. V poltemi je zapazila, kako se i5 desni roki zakrinkanca zabliščala rez bodala.
»Na pomoč, na pomoč!« je zavrisnila na vso moč. j »Nepotreben napor!« je mirno dejal tujec. »Prihranit® svoje kričanje, Evgenija Marteila!«
Naglo je napravil nekaj korakov proti vlačugi in ol na sredi spalnice.	*
Smrten strah jo je spreletel in v obupu je zbrala moči.	>	Jk
»VenkaJ, predrzni vlomilec!« je zavpila nad zakrin^ cem, »ven iz moje hiše!«	,jg
Zopet se je tujec zasmejal tako porogljivo, da je Evge^ znova mrzlo spreletelo po vsem telesu. Njena kolena so tresla in nasloniti se je morala na divan.	i
»Ali mislite, da boste z menoj storili tako, kot ste sto# z ubogim lordom Bradsonom, katerega ste pognali v sntf1* »Kdo ste vi?« so jecljale njene trepetajoče ustnice.
»Ali ne uganete?... Jaz sem  jak.	g
^ Otrpla in smrtnobleda je buljila v moža. Čutila Je, & ' prišla njena zadnja ura. V svojem strahu se je ozrla na Pri enem zagrinjalo ni bilo spuščeno. Ce bi hitro odprla okno^ Njeno gibko telo se je napelo k skoku, polagoma se je dvig nila. Sedaj je skočila... njeno roke so že držale za okefl** zavoro, že ga je zavrtela...	J'
Tedaj pa je začutila, kako je neznančeva pest z žele^ močjo zagrabila njeno golo roko... rezko je kriknila. ™ pozno, mož z masko jo je s silo vrgel nazaj na divan.
KREDENCO, veliko, dvodelno za trgovino, trafiko, deloma hrastovo, belo ple-skano (2 m X 2.10 m X 65 cm) Izvrstno ohranjeno po ugodni ceni. Gradišče 5,
trafika;___________ 695
DVONADSTROPNO HIŠO na glavnem trgu v Črnom-
lju, pripravna za vsako obrt ali trgovino pod ugodenimi pogoji Naslov v upravi lista.	6C0
SIUZBE:
UČITELJ trgovske Sole poučuje nemščino, zgodovino in zemljepisje. Pismene ponudbe pod »Doktor« na upravo lista.	087
GOSPODIČNA želt preme-niti dosedanje pisarniško mesto, najraje kam Izven Ljubljane, tudi na deželo, ima več let pisarniške prakse. Ceni. ponudbe prosi pnd šifro »Zanesljiva* na upravo
Usta.___________.	665
KRANJSKE TVORN1CE »Titan« Kamnik, sprejmejo takoj 2—4 zidarje. 689
I
Gospod polkovnik
Jernej Žebrč
se ie preselil na rojstni dan svoje matere k njej v večnost. Pogreb bo v soboto ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice. Ljubljana, 19. oktobra 1922.
Žalujoči ostali.
M
SPREJME SE takoj Jen-ska, ki zna dobro plesti na
špecijalist i, za notranje
pletilni stroj. Plača dobi a. hrana v M JI. Ponudbe pod »Pridna delavka* na upra vo lista.
TRGOVCI in konsumna dru-694 štva se opozarjajo, da se
----------pri nakupu sira obrnejo n:i
je varno- tvrko Albin Turk, Ljubljana,
stojna ali bi lahko postala, Pre^ernovo ul. 4S, katera
’,ima ementalski,
ŠIVILJA, katera
dobi brezplačno stanovanjc, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklinami proti gotovimi pogojL Naslov v upravi lista.
. holandski in pol ementalski sir vedno na zalogi po najnižjih cenah.	681
ih<'CE SE STANOVANJE z 692j2 ali vsaj 1 sobo in kuhinjo
(ali tudi soba s kuhinjo) za takfi troti nagradi. Ponudbe pc a »Stanovanje« na upravo lista.	t>33
MLAD OBRTNIK se želi seznaniti v svrho ženitve ? gospico v starosti 19 -22 let z nekaj premoženju. Lc resne ponudbe pod »Jesen« na upravo lista.	0'1
enonadstr^
na z vrtom
radi preselitve Po£*\; no. Poizve se PjV Mariji Kos,
bolezni in za bolezni v nosu in vratu se Je povrnil. — Kongresni trg 15. -3-5 pop.
uiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimi
Išče se lotsfll v Ljubljani
primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod ,.lokal" na upravo lista.
nnnnniiininininnnnnmnimnmniimiiiiiinimniiinninnmiiinmnumiiuninnii
flpno
neugašeno, la kvalitete nudi več vagonov po zmerni ceni
fsrdka Miloš ISegovc
apnenec
Jesenice.
iiiiiiiiiiii!ii!s:i!!!;!;;,:!iiii!i!uii!iiiiiiiii;'!iiiiiiiiiiiiiii!ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiuniiinmiiiiiiiiinw>1,1!f
deset ali več za notraifl dela pod streho
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI
regSstr. zadruga z omejeno zavezo, TTlarijin Irg 8 ob Uubijand.
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vloge na knjižice po
5 VI.
cištih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru.
Telefon fte*. 54.	    Čekovni	račun	it.	11.323.
trnimiimimmtmininmmmmmironmnmmmnnniiimnimnmmiinmiiniim
.siBpf.sp.sfli
iimnniiifflnmimimii;iiiii!ii!iiiiiiiiiiiin!iiiiiiiiiiiH!!ii’iiiiiiiniiimiiniiiiiiiimiiiirninmiiii!?riiiffi?iniiiiiiiiiiiiillllini|^^
X Reiner, Zagreb
Nikoitteva ulica br„ 14 — Telefon 23—SS,
Specijeltia tvrdka
mehih m hokmic. i
Stalno sortirano skladišče vseh vrst pletenega in vezanega blaga.
Solidne cenel Samo na debelo. Hitra postrežba!
IIHIIIIIHimi|lllMIIMI!MllillllillHI|l!IH|||HlllllllillllM!llllll!llii!!!(ilH;i;iill[|ir,il|)U!i
Havanska banka d. d. SKSEf
(pre;a Jugoslovanska Union banka)
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja),Murska SobotavOsijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Skolja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
A**l ••	.	BudaPCSt: Balkan Bank r. t.
.Afilacjle^ Split; Jugoslavenska industrijska banka.
Wlen: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška stavnica in rezerve ca 200,000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneie.
st
Suhe gobE
in fnimiiD
kupuje Sevbp 2 Do, Ljubljana
Wolfova ulica 12.
acj
A.
^ sfa bila brez oblete
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trs it 10.
ADAM
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame In otrofc*
o« n
jUavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja »Jufioslov. rovinsko d. d.«,
Ljubljana, Mestni trg 5—6*
Tiska »Zvezna tiskarna* X