PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg OOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se na vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlecr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založnlštvo Priinor-skl dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 27. januarja 1948 OKRAJNI KONGRESI SIAU ZA OKRAJEr SV. VID, CENTER MESTA. SV. IVAN IN SKEDENJ - SV. ANA V -----■—■— — — --------------------- Poštnina plačana v gotovini Spedizione m abbon. postale Štev. 807 V, ’ Čvrsta enotnost in organiziranost jamčila zmago demohraiičnih množic Dva«-. 80 v okviru orga-fccnpt 23 Trcaško ozemlje pv-„. .J® ustanovni okrajni kor.-kroji!., m ®icer; za prvi okraj v Bked-n i rc3sa*> 21 šesti okraj v mi nv .V kDomu kulture*, za sed- •Skampin?!* ,Sv‘ Ivanu v kpožklu' krožim n za osmi okraj v Krožku grafikov v ul. Trento. teh ^ougreaih Je bHa •Ha a delegatov velika in disku-*lo živahna. Pri S. Ivanu V 1-ta"0* ' Enea- ki je uvodoma zsstopmike an ori ta' tv-iiu-aJ:. w zastopnike an on-ta im. 1Cn' P°'°žaj, v kateremi se kil: ko8769 *" -^a^° 80 pozdra- n„zastopniki komunistič- na ■ -“asLopniki komumstič-n» ip ,1Jie' "^»tnega SIAU, mladičev. 23 P°zdiravi je podal boroA-i Politi čno-organlzacijeko Ktt ?rISal Je “njo bor-!°tlasti iri v nakane okupacijskih Jaškom * rade mtstvarile na Tr-lahijo take Pogoje, da bi Pravičil© svojo nadaljnjo •arin ,tov' Škrk orisal gonjo krati^n1"01^1*6 llPrave proti deroo-petrh, 12mu Sl,baniu pri nas, kar kšcifp • 0 'Peedvsefmi razn?, provc-b vsr-ri,11.11™068^ P""0*-! partizanom Da jpmoi ale® P3-, da ni dovolj čutimo, temveč st kiorarn^ ZT“':“" uunmo, temveč se borbi Z^,ruz-ti v trdno fronto v pujejo uTi! Vflern> onim, ki razpa- fajo ®!onalno mržnjo, povzro-to :no red‘® 1q hujskajo na novo Potem tivTuo . “ govornik omenil negia-n-eta ° ruskega in občinskega jtičn. J* ^dnji primer imperiali- Pri^A^Lfandc ob pr:ixKl'u «lad 1.1«. Ja,|-v1ri|»fvn V« ™ l _ j _____: i pri; ' CD Primodu «lad- :'Ščinp "^ro*. Namesto te mi-uaj bi raje obnovili tovar- N in .,‘J ,D* roje obnovili to’ n?,n ČTi?031'*' 'ro® delavstvo, ki za-IBt’iaUatiAL .^P^ltve. V okvir im-d'aganl očrtov spada tudi ti 0ai Jj, lm«novanja guvernerja, u vedru0'?3*1 Voiaškim silam, da ter !n oblačiJf> po svoji vo-‘ V Javno ^at'č-,u, ■|3m in kršenjem danvc- , SlAU k^”1”- H "beli L .Je *e 2010 močna, mora |- treba '*f!r*ti svoje vrste, zato pa ■ Pridch°H raVlt' nekatere napake •t P05, J za uašo stvar vse ljudi, flijo. ' 10 in. demokratično mi- J>0 P dvcm!?_rat;u.tov' Skrka j® prišla tov, i?a?° delegacija Svetoivanča-i'c. v, ,^c Prinesla tudi šopek cvet-“* to dflla™„«ii„ 'xi: J. J.. Za t 1- I.MAU BDJIKK uvev legati ; ° ^člegacijo so prišli še de-|n tovaZ r la, krožka «Redivo» fencijam.ne Kozmnn. Za temi dele-r°dlon,v, ,*° Prižli še partizani iz kt>,_ rj®, ki so Jih) delegatje so prišli še partizani iz igreso 1 30 J*11* delegatje frJZdravijal? velik!m navdušenjem ^Ua'feU? ^ nat° Živahna di- Nl o’ , ri Je tov Dario go-■ ^t*ll mladine in po- *6jo ^,rebo’ da se mladina Se z no13?3 priprav za prvo-^tiia +n„ SČ°P* Za ženo ,je spnego-* 0 veHkv^?1^’*' ° brezposelnosti lfc ba tmTlr.r0*,!j>JeniU Pirostitu-'^šann. v Po^ksr Andrejka. O '0rila +,,si rezIy>selnih Je sprego-tov. Kolarič Pavla ter dejala, da naj denar, ki ga imajo na razpolago, trošijo v boljše, namene, kot je neuspešno pogozdovanje in razne strateške ceste. Spregovoril je ša. nčki tovariš o važnosti športa, tov. Marija Savli o pomoči političnim jetnikom in tov. Cok Antonija o važnih šolsk'h vprašanjih, kakor so otroški vrtci, tečaji za slovenščino, brezposelnost slovenskega domačega učiteljstva itd. Končno je spregovoril še tov. Galimbsrti, zatem pa so delegatje sprejeli dve pozdravni resoluciji glavnemu odbor,:.;. Ljudske fronte Jugoslavije in glavne mm odboru Italijanske ljudske fronte. Tov. Skrk je povzel diskusijo In pozval navzoč?, naj ponesejo med ljudstvo vse zaključke In sklepe tega kongresa. Kongres se je končal z izvolitvijo okrajnega sveta in izvršilnega odbora VII. okraja SIAU. Tov. Počkar je povedala, da manjka v Trstu okrog 6 tisoč stanovanj, kar je dovolj nazorna slika, kakšna revščina vlada poleg gladu In brezposelnosti v Trstu. Delegati so med drugim zahtevali, da se fašistični zakon o nasilni italijanizaciji končno enkrat za vselej razveljavi kakor je VU že več kot pred dvema letoma razveljavila vse fašistične protižidovske zakone. Mladinec Švara Silvan je opozoril na težek položaj delavske mladine, vajencev, ki jih delodajalci izkoriščajo. Prav tako je ožigosal postopanj} vojaške uprave, ki ne dovoli igrišč ZDTV in na ovire, ki jih je ta postavljala ob mladinskem Kongresu. Tov. Carletti Josip je govoril o težkem stanju naše petrolejske in težke industrij} zaradi sabotaže tržaških kapitalistov in vojaške upcavs. Tovarišica Filippi je opozorila na težek položaj delavstva pri Sv. Ani. Tov. Castellanl Avgust-Boria je kongres ist} opozoril, naj ostanejo še naprej borbeni, naj postanejo naše džmokratične organizacije aktivne, kajti oblasti naa hočejo spraviti v ilegalo. Tov. Pregaro Silvester je orisal ljudi, ki stoje v ozadju, tako zvane slovenske demokratske dolarske zveze. To bo odvetniki, ki jim Je glavno načelo denarna listnica, ki bi hoteli odtrgati nas tržašk* Slovence od matice slovenskega naroda v Jiugoslaviji. S kongresa sta bili odposlani po- zdravni pismi, in' sicer centralnemu odboru Ljudske fronte v Beogradu in odboru Ljudske fronte v Italiji. Istočasno je tov. Fabl sporočil, da so med kongresom do sedaj nabrali 6.830 lir za obsojene openske partizane. Tov. Maršič Li-bero je v sklepnem govoru po diskusiji opozoril zborovalce, naj zapustijo dvorano a sklepom, da bodo kljub estri borbi vztrajali združeni do konca zmage, dokler ne. bo ljudstvo imelo oblasti v svojih rokah. Zadnja točka dnevnSga reda so bile volitve v okrajno skupščino, v katero je bil zopet izvoljen za predsednika tov. Pregaro Silvester. V okrajni izvršilni odbor pa so bili izvoljeni soglasno ra predsednika tov. Silvester Pregare, za organizacijskega tajnika tov. Maršič, za .političnega tajnika pa tov. Castellani. Kongresisti so odločno zahtevali, da VU razveljavi fašistični zakon o poitalijančevanju slovanskih priimkov. (Nadtalfsvanje na S. strani) Prenos trupel ameriških letalcev tt. L rn. so na svsčan način iavriili prenos posmrtnih ostankov okrog 700 ameriških letalci v, ki so ss ponesrečiti nttd Jugoslavijo za časa druge svit ovne vojne v borbah proti naoifo stičnim okupatorjem. Gornja slika nam prikamije oficirski zbor jugoslovanskih letalcev, ki na beograjski postaji izkazuje čast padlim, medtem ko se generaliajtnant Sava Drljevič poslavlja od padlih vojakov. Na postaji so bili prisotni š&: minister za zunanje zadeve Stanofe Simič, generalmajorja Vladimir Matelič in Mi-loje Milojevič ter drugi člani avčzne vlade FLRJ in vlade LR Srbije. Navzoč jo bil tudi poslanik ZDA v Beogradu Cavendish Cannon z osebjem poslaništva kakor tudi predstavniki diplomatskega zbora v Beogradu. PRESTANO TRPLJENJE naj služi za utrditev miru Govor tovariša Gasparinija na nedeljskem zborovanja bivših političnih preganjancev GOVOR MARŠALA TITA NA KONGRESU ANTIFAŠISTIČNIH ŽENA FLRJ V Skednju V «Domu kulture* v Skednju ee je v nedeljo vršil prvi kongr;3 SIAU za VI. Okraj, na katerem jo bila izvoljena nova okrajna skupščina in nov okrajni izvršilni odbor. Ob 9 ur' zjutraj je otvoril kongres toy. Pregare Silvester. Za predsednika doiovnega odbora je bil izvoljen tov. Fabi Natale. Takoj po otvoritvi kongresa so začele prihajati v dve rano številne delegacije, ki so prinesle pozdrave in voščila kongresen, Prva je pozdravila kongres delegac ja naših hrabrih partizanov, ki jo je dvorana bumo p‘zdrav'la z večminut-nlm ploskanjem. V imenu mestnega izvršilnega odbora je kongres -ste pozdravil tov. Bartoli. S m,bo-lične so bile delegacije ASI2Z v narodnih inešah iz Skednja in s Kolonkovca. Med delegacijami, ki so pozdravile kengrea je še tov. Peter v imenu KP Tržaškega o-zsmlja ponesel kongresu želje, da bi čim bolj uspel v svojih nalogah, in tov. Prosen Emilija, ki je v imenu političnih preganjancev pozdravila kongres. Po izvolitvi komisije ra overov-Ijenj} mandatov je tov. Maršič Li-fcero čital politlčno-organizacijsko porečilo. > MedtSm ko ae je kongres nadaljeval so še vedno prihajale v dvorano delegacije. Iz rajona Sv. Vida, ki so prav tako imtli v nedeljo svoj kongres, dalje antifašističnih žen iz krožka «Čebule c* in druge. Po odmoni", ki je sledil referatu, so tovariši delegati posegli v diskusijo. Tov. Urio je opozoril na vojn* priprave Anglo-američanov. delegacija prebivalcev sv. ivana JE PRINESLA POZDRAVE KONGRESU WUDSKA FRONTA Itallj 1 ge krepi ,{azIfDi.. _ . Sovraštvo do vojnih hujskačev močan prispevek za utrditev miru Predstavnica grških demokratičnih žena govori ob navdušenju vseh delegatov o doprinosu grške žene v borbi proti prejšnjim in sedanjemu okupatorju BEOGRAD, 26. — Na drugem kongresu antifašistične fronte iena Jugoslavije, na katerem je udeležena tudi delegacija Tržaškega ozemlja, je imel maršal Tito pozdravni govor, v katerem je omenil, da so na ,,)it strani demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu, kjer narodi z nadčloveškimi napori gradijo svoje v vojni razrušene države ter se vztrajno borijo za mif. Na drugi strani pa so finančne reakcionarne kliko nekaterih velesil na zapadu, ki so manj trpele o vojni, pa kljub temu niso zadovoljne z Izidom vojne, ker njihov imperialistični apetit še ni zadovoljen. Te klike danes spet ogrožajo mir, ščuvajo na vojno in se nanjo pripnarv-Ijajo. Pri tem pa z vsemi sredstvi podpirajo včerajšnje sovražnike združenih narodov v vojni — nemške, italijanske, francoske in druge fašiste. Od te strani, fe dejal maršal Tito, ne pričakujte nobene pomoči, ampak samo ogrožanje in škodo, Pri izpolnjevanju naših nalog se lahko zanašamo samo na sebe, predvsem pa na svoje lastne sile ter na bratsko gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo >n drugimi prijateljskimi državami. Zanesemo se tudi lahko tudi na vse demokratične sile sveta, ki prav tako sovražijo netilce vojne, in prav tako sovražijo vojno kakor našt narodi. Govoril je nato o nalogah žene, ki so med drugimi: skrb, da se otroci vzgojijo v dostojne državljane nove Jugoslavije, kakor tudi vztrajna borba za utrditev miru, pri čemer naj se povežejo z vsemi naprednimi ženskimi organizacijami v inozemstvu. Zene, matere, ki razumejo, kaj pomeni izgubiti svoje najdražje v vojni, kaj pomeni razrušen je države, so tiste, ki morajo najbolj sovražiti povzročile? vojne. Naj bo to sovraštvo do vojnih hujskačev močan prispevek k utrditvi miru na svetu. Sovraštvo do teh vojnih hujskačev mora bili tista sila, ki bo zbrala vse napredne ljudi sveta v boju za mir in v boju proti imperialističnim vojnim hujskačem. Predsednica Cana Bakovič je podala poročilo o delovanju organiza- cije. Iz poročila izhaja, da ae je število žena v tovarnah zvišalo v primeri z letom 1945 za 40%. V srednjih in strokovnih šolah znaša število učenk 30%, v nižjih šolah pa 59%. Poudarila je nato, da Žene, ki delajo, uživajo razen letnega trimesečnega plačanega dopusta tudi plačani dopust ob porodu. Do sedaj je bilo zgrajenih 173 po-rodnišnio In nad 180 otroških zavetišč in mnogo zavodov. 22 tisoč žira. se je naučilo pisati in čitati. Na sto tisoče žena se je udeležilo dela za obnovo in mnoge so bile proglašene za udarnice. Predsednica je končno poudarila vedno večjo udeležbo žene na vseh popriščih socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Kongres je pozdravila tudi zasl op-nica gršk'h demskratičnih žena ki 'e poudarila, da se grške žene borijo v tem trenutku s puško v roki v gorah, na poljih, v mestih 'n vaseh svoje domovine za neodvisnost, svobodo, demokracijo in mir. Vse te žrtve doprinaša grška žena za socialno, gospodarsko in politično osamosvojitev sv-]e domovine. Grška delegatka je poudarila, da so neštete grške žene pad’-e rade-te od stran, lastnih domač,h izdajalcev, jki j h podpirajo Američani, da jedi na tisoče grških žen po zaporih in kictch, na otokih, bolne, z otroki ;n no:oče. Na splošno pa je gotovo 500 tisoč grških žena in otrok, k» se kot žrtve monarhofa-šističnega terorja potikajo brea strehe, lačneg bose in slabo oblečene po cestah. Do tega položaja je pr,vedla Grčijo angleškc-ameri-ška Intervencija in tako imenovana ameriška pomoč Grčiji, kj obstoji v puškah, tank-h, letalih in drugih vrstah orožja, samo da pospešuje poh-janje grškega ljudstva. Grška delegatka je v zaključku svojih izvajanj ugotovila, da so a-meriški imperialisti prekosil; v cinizmu m sadizmu, s katerim ubijajo grško ljudstvo, celo fašiste in naciste, da pa bo grško ljudstvo pod vodstvom generala Markesa in njegove vojske onemogočilo vse načrte zapadnih imperialistov. Govor so vsi navzoči z navdušenjem po-gdravili. Statfšče Poljske glede Kevinovega govora VARŠAVA, 26. — Predstavnik poljske vlade Grosz je na tiskovni konferenci izjavil, da je stališče poljske vlade, ki je proti vsem poizkusom delitve sveta v bloke, splošno znano. Poljaki smatrajo takšno delitev nevarno ra zgraditev trajnega miru. Poljska politika sloni na sodelovanju z vsemi deželami, ki hočejo z njo sodelovati pod pogojem medsebojnega spoštovanja državne neodvisnosti. Grosz vidi v Bevinovih pripombah glede Poljske samo razdraženost zaradi dejstva, ker izvršuje Poljska svojo obnovo z lastnimi sredstvi in na svoj način in ker se noče podvreči načrtom, ki so v nasprotju z njeno suverenostjo in njenimi koristmi. Grosz je nadalje dejal, da Bovl. nov načrt za združitev zapada ne služi miru in da so Be Poljaki začudili njegovc-mu načrtu glede delitve sveta in ustanovitve zapadne-ga bloka, kakor ga diktirajo ZDA Poljsko javno mnenje j? prepričano, da bodo miroljubne s'lo prepreč le vso poizkuse, da se ponovi Monakovo. Ia,v'cev V. re,pul)l,ltanskl stranki — Kongres poljedelskih de-v Ferrari — Fašistična zarota v Ki um — Bombni atcntat na komunistični krožek v Maiorani '£lžf 2Qf0l'c^neSa dopisnilca) ,^aljtvai i. ^ Perr*.ri so je danes v ^vai k ’ ie,rori »o Jlljlvi L y?ade vedr>o bolj ne-,[?* Bosi 1,?°^ dwlav»kim zahta- '1.7 '“‘»si i„ , “vDKiin zame i? ‘™' ,la 80 stav^ ^*^enl PFkktl i i M so dosežejo one re- CSa -. iovuuiim:- ^bbne. J® v Italiji, nujno Poilu^ »‘a i* ^ ^“^-keTranke . — v j* »trznite, ki ee je 04l<1čiUvO^tJ'ln8ki vot- NJ1* P°dplrajo zlasti so- mišljeniki v Toscani, Markah In Benečiji. Ni še gotovo, če ne bodo ustanovili novo stranko, na vsak način se bodo pridružili Ljudski demokratični fronti. Po vseh znakih bodo tudi demo-laburisti pristopili v demokratično fronto. Do Gašper' hoče preprečiti to odločitev B tem, da organizira kongres nekaterih laburističnih odpadnikov v Rimu. Policija v Rimu je odkrila zaroto, ld naj bi pripomogla k begu številnih nacističnih in fašističnih kriminalcev Iz trdnjave Bocceia, med temi poveljnika SS-ovcev Kapplerja, princa Borghrseja, gen. Mischija, voditelja Mussolinijevega republikanskega ateneralnatja štaba. V afero so zapleteni tudi vatikanski krogi, V Maiorani pri Messini so neo-fsšisti postavili v komunistični kro-ž’k peklenski stroj, ki je eksplodiral v trenutku, ko je tam bila ljudska plesna prireditev. Poleg stvarne škode je bilo ranjenih 13 žena in otrok. Delavci so zaradi tega zapustili delo in priredili po mestu manifestacije, pri čemer so zahtevali kaznovanje storilcev in man-dentov. V znak protesta so bile zaprte tudi vse trgovine in ustavljen ves promet. E. MILIC Panjušktn o odnosih med ZSSR in ZDA WA8HINOTON, 26. — Sovjetski poslanik Panjuškin je izjavil; da rnzl-ka pol tlčnega režima v Ameriki ;n v ZSSR ne predstavlja nobene cvire za izboljšanje političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državnma. Izjavil je, da bo Sovjetska zveza nadaljevala pogajanja z ameriško vlado za ure-d-tev vprašanj, k: ss nastala V 7.VP-z* z zakupom in poso] .om med vojno. PO RAZVREDNOTENJU FR4NKA Pariz bo postal rajza špekulante PARIZ, 26. — Francoska vlada je Izvodila razvrednotenj?, franka. V ta namen jo določila ne v tečaj franka, in sicer 214,392 za dolar in 864 frankov za šterfiig, Vlada je predložila zbornici osnutek zakona za uvedbo svobodnega trga z zlatom in valutami. V zbornici y piri tej priliki govoril vladini predsednik Sohiuman in zatrjeval, da hoče vlada a temi tikirepi ustaviti inflacijo, normalizirati cene in mezde, ker je oboje prvi pogoj ra poveže nje proizvodnje. Omenil je še, da se jo Angl'ja med pogajanjem s I' rancijo proti vila razvrednotenju fianka, kakor tudi, da Mednarodni fond ni zadovoljen a francotsk'mi valutarnimi ukrep;. Glade na Marshallov načrt je Schuman mnenja, da sklep' Francije odgovarjajo priporočilom, ki so jih S5DA dale 16 državam in kjer je bila na prvem mestu stabilizacija notranjih valut posameznih 16 držav kot prvi pogoj za sodelovanje pr; obnovi Evrcpe. Agtncija Telopress poudarja, da ao ZDA a »vojim zakulisnim delom, zmagale v tej f nančni bitki, ki bo imela kot praktični uspeh samo to, da bo postal francoski Izvoz cenejši, da bo morda dosegel začasno neke prednosti nad angleškim izvozom, da bodo lastniki zdravih valut in zlata valutnega območja šterl.nga ter Švicarji in Američani zamenjali *voje valute v franke, da pa se bodo cene v Franciji dvlg-n le, Pariz pa bo postal paradiž veeh valutnih špekulantov. Se težje pa bodo posledice ra štčtTng, ki bo zgubil »vojo dosedanjo samostojnost in kolikor tolikšno neodvisnost cd dolarja. List «Humanlt6» piše, da pomeni opoz.cija, ki jo je Anglija pokazala v tem vprašanju, kretnja deželo, ki se j? skušala braniti pred gospcdai-sklm in finančnim zadušen jem ZDA, medtem ko francoski voditelji niso b',11 e p-sobni predložiti Amer Žanom, svojih ugovorov, marveč so sprejeli od ZDA popoln načrt za podjarmljenj* f ranita in Francij«. List nadaljuje, da je ta ukrep samo v interesu kapital zrna ne pa franc škrga naroda, da bo razvrednotenje franka povarečilo novo dvi-ganj} cen, povečanje bede delavskih množic jn prizadelo vse one, ki živijo od mesečnih plač. Zlasti bo zgubila Francija svejo neodvisnost. Angleški finančni m'nister Cripps ja o ukrepu francoske vlade poročal v spodnji zbornici in priznal, da Anglija ni soglašala s stališčem franooeke vlad? in da bo njena vlada zastopala svoje stlišče tud! pri Mednarodnem denarnem zavodu. , Mednarodni denarni zavod Je danes izjavil, da ne odobrava sklepov f rancoske vlad? gl ide razvrednotenja franka, da je potreben skupni dogovor, da pa je Francija kljub njegovim ugovorom izvedla svoje načrte. Tud: nekateri ameriški listi, kakor «New York Herald Tribune* smatrajo, da bo s to odločitvijo prizadeto mednarodno gospodarsko sodelovanje in to ravno v trenutku, ko je bilo sodelovanje najbolj potrebno. Sovielsko * egiplska trgovinska podajanja KAIRO, 26 — V Egipt je prispeli: sovjetska trgovinska delegacija, ki je Imela danes prvi razgovor z egiptskim ministrskim predsednikom Nokraš; paša Demokratična vojska 20 km od Nankinga NANKING, 26, — Večerni llati poročajo, da se večje sile demokra-tčne vojske zbirajo v severnem Kj-angsu, kjer so v teku hudi boji, posebno v L:uho (20 km. severno pd Nankinga) in Yichengu <30 km. severovzhodno od glavnega mesta). Iz Šanghaja poročajo, da so tam-kejSoji carinsk; uredniki zapustili dele, ker j m n; bila izplačana no. voletna nagrada. Govor Molotova ob proslavi v Kijevu KUEV, 26. — Na svečanem za-sedanju vrhovnega sovjeta ukrajinske SSR je na dan proslave 30. letnice sovjetske Ukrajine imel Molotov govor, v katerem je govoril o uspehih Ukrajine v 30 letih svojega obstoja. Omenil je nato, da Je Ukrajjna med zadnjo vojno najbolj trpela zaradi nac stične zasedbe. Zato ima vsa Sovjetska zveza dolžnost, da se anima za obnovo in nadaljnji razvoj Ukrajine. Poudaril je nato, da se je ukrajinsko ljudstvo po več stoletjih končno združilo, kar Je zasluga sedanjega režima. Komunist za župana v občini Malakov PARIZ, 26. — V nedeljo je bil za župana c brine Malakov v predmestju Pariza izvoljen komunist Salagnac. Kakor je znano, so bile y tej občini volitve za novi občinski svet, na kateri so dobili komunisti večino. V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani kina «Ideale» bivši antifa. šističnl politični preganjanci na predkongresno konferenco. Ob 0.30 je pred polno dvorano pazljivih poslušalcev otvoril konferenco predsednik Zaocarla ta podal besedo tov. Gaspariniju, ki je med drugim povedal sledeče: «Ze večkrat je bilo rečeno, da, če bi ob začetku vojne Sle ženske z otroki na postaje m se vrgle pred vlake, bi He bilo več vojn. Toda takrat je prepozno. Vojne je treba preprečiti prej, pred vojno napovedjo, ker drugače je prepozno. Bivši antifašistični borci se ne marajo bahati s svojim trpljenjem, ker trpljenje ni zasluga, ampak zasluga je le vztrajno nadaljevanje borbe. Res je lahko reči: imel je tri ali štiri leta zapora ali konfina-cije. Toda dnevi po zaporih so neskončni. Vendar čeprav velike, te muke še niso največje. Mi slavimo padle. Toda oni, ki so ostali za njimi, so še bolj trpeli, ker je smrt padlih pomenila zanje komaj zače. tek trpljenja. To so njihove družine, tene, otroci, matere, ki s o zu-man pričakovale vrnitve svojih dragih in morajo sedaj živeti v bedi in pozabi. Teh vdov, mater in tirot se bo naša zveza spomnila in jih zastopala. Zato je treba tudi nc%no preprečiti mnogo pred odhodom vlaka, ki bi odpeljal naše drage v klavnico. Potrebno je, da pokažemo vse neznosno gorje iz bližnje preteklo, sli, ne da bi se e njim hvalili, ampak zato, da preprečimo novo vojno ih z njo novo še večje gorje. V Ameriki vedo malo o tem trpljenju, saj je tam med vojna umrlo več ljudi od avtomobilskih nesreč, kakor pa na raznih bojiščih. Pač pa se je med vojno ameriška industrija še bolj razvila in žela ogromne dobičke. Tisto, kar sedaj dajejo v obliki raznih st pomočiš, je le trohica onega, kar so s temi dobi. čki po krivici odvzeli trpečim narodom. S tem pa seveda ni rečeno, da mi ne ljubimo tistih njihovih vojakov, ki so se skupaj z nami borili in ki so zakopani poleg naših partizanov. Naše gibanje je izraz naroda v njegovi težnji po miru, napredku in blagostanju. Seda) ko ustvarja, mo mednarodno zvezo, bomo tudi mi predstavljali Evropo v borbi proti ameriškemu imperializmu, ki je dedič fašizma. Pri tem ne smemo podcenjevati samih sebe in moči ljudskih množic, ki je ogromna. Ono ljudstvo, ki je premagalo na-cifašistične armade, se ne bo ustra. Silo tudi novega imperializma. Čeprav živimo v dobi atomske sile, vendar smo mnogo močnejši, kot kdaj kolt. Potrebno je le, da tudi duhovno organiziramo sile naših množics. Tov. Gasparini se je nato spomnil borbe junaškega španskega naroda in Markosovih borcev v Grčiji. Orisal je na kratko izdajstvo zapadnih zaveznikov nad grškim narodom in vzroke, ki so dovedli do sedanje državljanske vojne. Ta vojna bi se hitro končala, če bi ne bilo v deželi tankov in orožja, ki so jih poslali tako imenovani zapadnt zavezniki za borbo proti ljudstvu, ker jim tako narekujejo nfihovi imperialistični interesi Isti interesi so vzrok, da širijo najbolj gorostasne laži o Trstu in o nevarnosti, ki naj preti od strani «slavo-komunizma». Toda vsem je dobro znano, kdo meče bombe. Ce so imeli neojaiisti kakšnega mrtvega, je bilo to le od bomb, ki so jih sami metali. Med tem so pa ravno isti neofašisti popolnoma svobodni v svojem teroriziranju učiteljev in učencev po šolah, uradnikov in ljudstva. V to jim prav dobro služijo številne legaške bombe. Ob Jconcu se je tov. Gasparini spomnil še tako imenovane zSlo-venske demokratske zvezen, ki očita Titu, da je zapravil Trst za Jugoslavijo. Sami pa se pri tem družijo in bratijo s tistimi italijanskimi šovinisti, ki bi radi za Italijo ne samo Trst, ampak oso Julijsko krajino in po možnosti še Dalmacijo. Proti enim in drugim sovražnikom se moramo združiti tudi v Trstu v mogočno ljudsko fronto. Naša zveza mora služiti za pomoč vdovam in sirotam, predvsem pa mora biti na braniku proti nove. mu trpljenju za slovansko.italijan-sko bratstvo. Zbrani preganjanci eo tov. Gasparinija večkrat s ploskanjem prekinili med govorom in tudi na koncu navdušeno odobravali njegove besede. Predsednik je na koncu obvestil prisotne, da bo prihodnjo nedeljo kongres političnih preganjancev y riaarni. Zbirališče bo na trgu Garibaldi, od koder bomo potem skupno odšli proti rižarni Zve. za je Se zapros-l a oblast za dovoljenje, in mislima da oblasti nimajo razloga, da ne bi dovolile kongresa. Zato pričakujemo, da ae bodo v nedeljo val bivši politični preganjanci in njihovi prijatelji udeležili te velike manifestacije za mir in bratstvo med narodi. Orlanda in Marazzo so obsodili vsi, bi so se borili za svobodo Vojna kriminalca Orlando 1» Marazza, gladg katerih je zahtevala Jugoslavija od italijanske vlade v smislu mirovne pogodbe izročitev, sta bila od preiskovalne komisije oproščena vsake obtožbe. Poročilo pravi, da je komisija ponovno proučila njun primer zato, ker je Jugoslavija objavila nekatere listine, ki pa jih komisija ne smatra za tako važne, da bi mogle oslabiti položaj imenovanih vojnih zločincev, ki jih ji De Gasperi pozval k sodelovanju v vlado. TukOjinji cGiornale dl Triestes jo poudarjal snedolžnosts obeh kriminalcev m iz njegovega pisanja je razvidno zadovoljstvo nad navedbnim sklepom preiskovali komisije. Toda italijanski iti jugoslovanski narodi kakor tudi ves demokratični svet mojo ceniti delovanje in sklepanje komisije, ki se je kljub neizpodbit. tlim dokazom povzpela do takšnih zaključkov, kakor »e je to zgodilo pri Orlandu in Marazzi. Nasprotno kakor je pisalo omenjeno jezuitsko glasilo, komunist Palermo in socialist Albergo nista več člana omenjene komisije in nista torej sodelovala pri sramotni odločitvi, ki žali vse partizansko gibanje. Pripomniti je treba, da sta svoječasna člana te komisije komunistični poslanec Palermo in socialistini poslanec Albergo podala komisiji posebno poročilo manjšine, v katerem sta se zavzela za stališče kakor ga zastopajo narodi, ki so se borili za svojo svobodo, in sicer, da sta Orlanda in Marazza resnična vojna žločinca. Protesti v ZDA proti podpiranja fašistov WASHINGTON, 26. (Telepress) — Dekan kongresa Adolph Sahath demokratični predstavnik iz tih noisa je pid notranjem ministri Krugu protestiral zaradi javni}-govorov znanega fašista Gerald« Smitha. Krug je odgovoril, da n< mere faš.stcin preprečiti javnil zborovanj, če ne kršijo zakona. Trygve LIe v Pragi PRAGA, 26. — Glavni tajn i OZN Trygve L:e je danes prispel i Pfago. Na postaji ga je sprejel zunanji minister Masaryk Demonstracije v Siriji proti angleškemu imperializmu DAMASK, 26. — Včeraj so dijaki nadaljevali demonstracij« proti angleško-irašk: pogodbi. SOFIJA. — Brezidij velikega sobranja je ratificiral prijateljsko po godbo z Romunijo, ki so jo podpisali v Bukarešti 17. t. m. BEOGRAD, 28. (Tanjug) — Ze večkrat so angloameriške oblast? v Trstu po več dni zadrževale jugoslovanske driavljane, ki so se ho. tel; preko Trsta vrniti v svojo domov no. Med raznimi primeri je značilen primer Karla Grabnerja, o katerem je dala delegacija jugo. slovanskega RK dopisniku Tanjuga naslednjo izjavo: «Delegaciji RK Jugoslavije se je 15. decembra 1947 prijavil Karl Grabner iz Šoštanja ,n izjavil, da bi ae rad vrnil k svojim roditeljem, ki žive v Ljubljani. Gfabnerja so napotili v taborišče za razseljene (Silos), ki je pod upravo VU, in kjer se morajo vsi repatriiranoi vpisati. Po 15. decembru je odšlo iz Trsta v Jugoslavijo več transportov repatriirancev, toda Grabnerja ni bilo med njimi Delegacija Je ugotov la, da Grabnerja sploh ni več v Silosu in je vprašala, zakaj mu n; dovoljen povratek v domovino in kje je. Ker m dobila odgovora, je šef delegacije šel k majodju Kellettu, ki mu Je izjavil, da je Grabnerja aretirala anglo. ameriška politična porcija, da ga je 15. januarja izpustila in da se l&hko vrne v Jugoslavijo. Na vprašanj«, fingioameriShe oblasti ovirajo repatriacijo Jugoslovanov izjave delegacije RK Jugoslavije dopisniku Tanjuga zakaj Je bil Grabner mesec dni zaprt, je major Ke.lftt odgovoril, da je bil najbrž nečesa obtožen. Delegacija RK Jugoslavije v Trstu smatra, da je v interesu medsebojnega sodelovanja in v duhu obvez o repatriaciji, ki so jih spre-jele vse zavezniške države, d)a se ta primer do kraja razčisti in da se podobni primer: ne bodo več ponavljali.# Karl Grabner je izjavil, da so ga že dan po prihodu v Silos angleški vojaki odpeljali na policijo, kjer so ga zasliševala, vprašali, zakaj je delal protiameriško propagando, koliko dobiva za to in s kom j« v zve. zl. Grabner je odgovoril, da so vse te obtošbe neresnične in da se hoče samo vrniti v Jugoslavijo, kjer ga čaka njegov oče. Policaj, ki ga je Izpraševal, ga Je skušal z raznimi lažmi odvrniti od povratka v domovino, ker mu pa to ni uspelo, je udara Grabnerja večkrat v obraz. Nato so ga pridržal; v zaporu in š? enkrat zaslišali. Grabner misli, da sč ga pridržali v zaporu samo zato, da bi ga odvrnili od povratka v domovino. Ta primer jaar.o kaže, da skušajo angloameriške oblasti na vse nao.ne ovirati repatriacijo jugoslovanskih državljanov v njihovo dcrr.ovimj. Hud mraz v Šangaji CANGAJ, 26. — Zaradi velikef mraza, ki traja že dva dni, so d nes pobrali po ulicah okoli 11 mrtvih, predvsem otrok V nedel, je 130 ljudi umrlo zaradi mraza. PRIMORSKI DNEVNIK 27. januarja 19j- Čvrsta enofnost in organiziranost (Nadaljevanje a 1. strani) KONGRES ZA M ES TO-C ENTER Rajonski kongres SIAU za mestece nier je bil v dvorani grafikov v ul. Trento št. 2. Politično poročilo je podal tov. Pierazzi. V diskusiji je delegat Pisnek govoril o Marshallovem načrtu ter dejal, da predstavlja glavno nevarnost za gospodarstvo tistih držav, k: so ga pripravljene sprejeti, kajti uničil bo veliko in srednjo industrijo in tako povečal število brezposelnih v teh državah.. Mladinec Ulle je govoril o vprašanju italijanskih roditeljskih svetov. «Starši morajo do kraja kontrolirati, kaj njihovi otroci študirajo in česa Jih njihovi učitelji učljo», in zaključil »Bodočnost pripada mladini, zaradi tega morajo starši potom roditeljskih svetov storiti vse, da bodo mladinci 'n mladinke jutri v resnici imeli zdravo kulturo, ki je edino Jamstvo za dobrobit v?ega ljudstva*. Za časa kongresa so se vrstile, kakor tudi na kongresih ostalih rajonov številne delegacije, ki so kongres pozdravile. Kongres je izglasoval več protestnih ln pozdravnih resolucij. izvolil okrajni svet in novi okrajni izvršilni odbor. ZA OKRAJ SV. VID Mestni okraj Sv. Vid je imel včeraj svoj kongres SIAU v dvoran! krožka »Perossa*. Takoj po otvoritvi in izvolitvi predsedstva je pozdravil kongres v imenu glavnega izvršilnega odbira SIAU tov. Ferlan. Sledili so nato pozdravi raznih drugih organizacij, nakar se je tov. Birsa podal organizacijsko in politično poročilo. Tov. Birsa je v svojem stvarnem poročilu očrtal prilike v svetu in njihov odnos oeiro-ma povezavo s prilikami v Trstu. Sledila je diskusija. Dele-gati so obravnavali več perečih vprašanj: o spremembi poitalijančenih priimkov v njihovo prvotno obliko, vprašanje težkih socialnih prilik v Trstu, odpuščanje delavcev iz tovarn, itd. Po diskusiji so bila prečitana pozdravna pisma mnogim demokratičnim organizacijam, na kar se Je prešlo na volitve in sicer okrajni sv-et SIAU in v okrajni odbor SIAU. Volivna komisija je predložila listo zs okrajni svet, ki je bila sprejeta z burnim aplavzom, na kar je bil izvoljen h okrajni odbor. Otvoritev ceste Trst - Padrice - Selian Včeraj popoldne ob 14 uri to odprl" za promet novo avtamob fcko cesto, ki Jo gradi SA Autovie Venere iz tržaškega pristanišča pod Skednjem, preko Katinare, Padrič ir. Opčin do Sesijana. Nova cesta je do^a 27 km ji široka 11 m. Doklej so potrošili zanjo ekrog 700 milijonov Ur. Delo so začeli novembra 194« in so zapoeiili ekreg 3000 delavcev. Vsega skupaj je bilo napravljenih 660 tisoč delovnih ^1. Cesta ima tud; predor, ki p e od Idrske ceste in pride na «Tet,lo nad Meniebeliom. Pri del h Je sodelovalo pet gradben.h podjetij in to porabili dosedaj 55.7000 q cementa, 1230 q žeieza in 4200 q ka-t.ana. Dela pa ie niso končana, zlasti oni del, ki gre skozi borovce pr’- OpS nih. Pa tudi na drugih pre-delih bodo morali še marsikaj dokončati. ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? TRŽAŠKI DNEVNIK IV plenum Enotnih sindikatov Vsi delavci zahtevajo ostro borbo proti nakanam imperialistov in tržaških industrij cev Včeraj je bil v ul. Conti 11 četrti plenum Enotnih sindikatov. Otvoril ga je tov. Vojmir, nakar je tov. Destradi podal sindikalno poroiilo. Dejal je, da je treba vsa podrobna s ndikalna vprašanja postav ti v širši okvir politične borbe v svetu in pri nas, če hočemo razumeti vse gibaine sile, k: vplivajo na naš položaj. Angio-ireriški imperializem hoče iz Jrsta ustvariti vojaško oporišče proti vzhMu in bi zato hotel popolnoma streti odpor zavednega delavstva Zato se delodajalci, hiao-ci tega imperializma, posiužujejo raznih sredstev, med katerimi so tudi odipusti z dela. Vojaška uprava noče, da bi delavci razpravljali o svojih vprašanjih, zato ni dovolila zborovanja na trgu Garibaldi, kar pomeni, da se delavcev boji. Na predlog, da bi bilo zborovanje izven mesta, Je delavstvo odločno odgo-vcrlo: «Ne!» Delavci imajo pravico, da se shajajo povsod ln se bodo znali za to pravico tudi boriti. Drugo vprašanje, ki je za delavce zelo pereče, je sklenitev nove delov, ne pogodbe. Vsi stiki z Delavsko zbornico glede tega vprašanja so pokazali, da ni z njo možna skupna bdrba proti delodajalcem, ker ima ta organizacija posebno nalogo. V tem primeru ni šlo za to, da se sprejmejo aii odklonijo posamezni predlogi ES, temveč za to, da se razbija in preprečuje enotnost ired delavci. To je njihova zgodovinska naloga, ki jim jo narekuje izdajstvo nad delavskim razredom. Oni hoče-jo predstavljati tu «tretjo silos, ki heče uresničevati načrte anglo-ameriškega imperializma N. ’e naključje, da je krščanska demokracija odprla v Trstu urad za izseije. vanje, ker ve, da bodo vsi načrti imperialistov prepadli, dokler bodo ostali tu zavedni delavci. Zadnje čase se gospodje iz Delavske zbornice kar odkrito hvalijo, da so v službi Imperializma. Gospod Geppi celo trdi, da je on rešil vprašanje odpustov z dela, s tem da je VU izdala ukaz št. 109, ki naj bi vodil h kompromisu z delodajalci ter tako opeharil delavstvo. Delodajalci odpuščajo delavce z izgovorom, da jim primanjkuje sredstev in da nimajo naročil; mi pa vemo, da so mnoga naročila odklonili, ker hočejo, da bi industrija propadla. Delavstvo pa bo na vse te načrte odločno odgovorilo in se pri tem posluževalo vseh onih sredstev, ki Radio Trst II in imena slovensk h krajev V okvir dvojezičnosti, ki jo uva. Jajo na našem ozemlju ;n na svoj način pojmujejo gosoodje z one stfanl oceana bo oajbrže spadala tudi oddaja radijske postaje Trst H. V tem smislu namreč radio Trst n, k‘. naj bi bil slovenski radio, oddaja v svet imena slovenskih krajev. Najbrze ona gospodična, ki je v nedeljo popoldne ob 3.30 čitala pi3ma in želje poslušalcev iz Servo-le ni doma iz teh krajev, ker bi si-cer morala vedeti, da Je Servola v našem Jeziku Skedenj. Pa še pravijo, dla imamo Slovenci v Trstu slovensko oddajno postajo! S KONGRESA V SKEDNJU bodo v določenem položaju najbolj primerna. Deiavci dobro vedo, da 50 si vsako pridob tev pribor.’! s težko borbo in se zavedajo, da J h čakajo težki časi, iz katerih pa bodo prav gotovo izšli zmagoviti. Po poročilu tov. Destradija se Je razvila zelo živahna diskusija. Vsi govom:k. so soglasno poudarili, da je treba začeti proti delodajalcem in proti poskusom imperialistov, da b. nas zasužnjili, odločno in osf ro borbo, v čemer naj nam bodo za vzgied italijanski delavci. Iz d.sku-Sije je bilo tudi Jasno razvidno, kako globoko občutijo delavci potrebo po sindikalni enotnosti in kako razni pošten, člani Delavske zbornice vedno bolj odpirajo oči. Tov. Petronia Je dejal, da se politika Delavske zbornice vidi jasno tudi i2 tega, da kljub obupnemu položaju pomorščakov, še ni nikoli zahtevala, da se vrnejo Trstu nie-gove ladje. Končno je tov. Destradi povzel glavne zahteve, ki izhajajo iz diskusije: 1. vojaška uprava mora dovoliti delavcem Javna zborovanja in odnehati ed svojih prepovedi; 2. prisiliti je treba delodajai-05 k pogajanjem o novi delovni pogodbi; 3. DZ n£ sme več cepiti delavskih sil, ker se mora vse tržaško delavsko združiti v enotno fronto proti imperializmu ter preprečiti vse poskuse, da se un č- tržaška industrija ;n pomerska trgovina ter razkrope najboljše delavske sile. Iz vseh diskusij je bilo jasno razvidno, da so delavci siti odlašanja in dolgotrajnh razpravljanj ter da zahtevajo odločno borbo in so pripravljeni dati od sebe vse, da se uresničijo nj.hove pravice. Naša dolžnost je ohraniti enotnost slovenskega naroda v OF Okrajna konferenca OF v Plavjah za miljski okraj ter konferenca OF za nabrežinski okraj sta dokazali enotnost in povezanost tukajšnjega slovenskega naroda v OF 24. t. tr. je bila v nabito polni dvorani v Plavjah okrajna konferenca OP za meljski okraj. Delegati, ki so bili po večini vsi aktivisti Osvobodilne fronte še za časa m-rodno-osvobodilne borbe so z navdušenjem spremljali tov. refenta, kj je obravnaval politični položaj v svetu ter ga povezal s položajem v Trstu. V diskusiji so delegati pokazali veiiko zanimanje ter opozor.li na politiko vojaške uprave na stvarnih primerih. «Iz Amerike nam pošiljajo «ladijo prijateljstva«, je dejal nek tovar š, «_stočasno pa slovenskemu ljudstvu ocemogo bilo potrebno še večkrat organizirati podobna tekmovanja seveda ob ugodnem vre-menu, kar bi brez dvoma privedlo do orugih izidov in tako bi lahko tek m ovale i pokazali svoje tehnično znanja in večjo borbenost. so sledeči: Maurl (CAT) 5215; 2. Levini (Arzenal) 34 38” 3/30; 3. Memon (Sv. Ivan) 34'44” b/10; 4. Corsi (Pristaniški S. K.) 36 41" 6/10; 5. Bresaan (Tovarna arrojev) 37 21” 6/10; 6. Zeochin (CAT) 39'10’; Quaitti (Tovarna attojev) 39’21" 3/10; 8. Mosetti (CAT) 39 22” 5/10; 9. Paoletti (Pia ninsko društvo) 39'1Q" 5/10; 10. Pavletič (Planinsko društvo) 39 44 3/10. Sledi še 24 tekmovalcev. Zenske: 1. Bressan Ada (Tovarna strojev); 2. Quait (Tovarna strojev). Med moškimi tekmovalci sta bili Sestanek v kulturnem krožku Ravber 29. t. m. eb 20. zvečer bo v kul-tumfm krožku »Ravbor* v ulici Cistemone 20 predkongresna konferenca, katere naj se člani udeleže. KONCERTI Pevski in dramski večef pri «Simonu Jenku* Danes ob 20.30 bosta gostovala pri društvu «S. Jenko* v dvorani Kraljiča moški pevski zbor in dramski odsek prosv. društva «Ivan Cankar*. Na sporedu so umetne in narod' ne slovenske pesmi ter Čehova enodejanka «Snubač». — Vabljeni vsi IZLETI Smučarski izlet Planinskega, dru-šiva v Trstu. V nedeljo 1. februarja priredi Planinsko društvo v Trotu smučarski izlet na Crni vrh. Oni ki so se že vpisali za prejinjo ne del jo. naj to potrde v trgoviai Višin, ul. Roma 15 ali v čevljarni Pirc v ul. Settefontane 3. DACOVI IN PRISPE^ Za sirote padlih portizanf* Opčin daruje družina Milič sto cvetja na grob pok. ^ Daneu 2000 lir. Kadilski ssoref TRST II (m 238.6/Kc I*6® v torek 27. januarja j 11.30. Reproducirana glasba.1 Sodobna Anglija. 12.10. Rusk«J rodne pesmi. 12.25. Operetna ' ba. 12.45. Napoved časa in p0*® 13.00. Lahka glasba. 13.30. iK°L, ni zbor. 14.00. Pestra glasba. ‘J Pregled tiska. 17.30. OrkestSf’, dre Kostelanetz. 18.00. N aro no predavanje. 18.15. Iz Sctoj v ih in Schumanovih komorni 19.00. Mladinska oddaja. Lahka glasba. 19.45. Napoved ic poročila. 20.00. Dukas: CWj kov učenec. 20.10. Slovenski * ni kvintet — prenos iz Lju® 20.30. Narodne melodije na to niki. 20.45. Slovenska knji#' 21.00. Simfon čna glasba. 2l-*\' že v-*ste?. 22.00. Lahka K' 22.45. Plesna glasba. 23.15. • ved časa in poročila. 23.30. Cjj sporeda. 23.35. Polnočna S 24.00. Zaključek. KINO KINO OB MORJU. 15.30: novo zmagoslavje*, J. mueller. Jj ROSSETTL 15.30: «Crna Deborah Kerr, Sabu. r? FILODRAMMATICO. 15.30: O. rd v ‘ Fašistični »nahod" v zapor V soboto in nedeljo Je imela porcija precej dela s tem, da je lovila več ali manj «okrogie» Bakhove pristaše, ki so prepevali in iazgra-Jali v nočn h urih po tržaških ulicah in trg.h ter motili spanje meščanov. Med temi so bili najbolj razvne-t' 18-lct.ni Geretto Suvio, iz ul. S. Mar,-o 25, 17-letni Canciani Sergio :■{ ul. Ed. De Amicis 21, dalje 20-letni Grnbeli S lv.o -z ul. Crcsada 14 in 21-letni Mihalich Mar o '-z ul. Fonderla 14. Z malo opotekajočimi se koraki od preveč zavžitega vina. so se klat i: po ulicah in na vse grio prepevali «glcvinczzo» in druge fašistične pesmi. Mimoidoči 50 se zgražali nai takim izzivanjem in končno je b.la polic'Ja prisi’Je-na aretirat,; nenajete pcvce in jih sprav tl v zapor, kjer Jih gotovo ne bo nihče motil pri njihovem petju. Denar in dragocenosti so ji pobrali V ponrdel;ek, 5 minut pred polnočjo, Je Javila 47-letna Pcnotta Jolanda « ul. delia Guard.a 10, da 50 prišli v njeni odsotnosti neznanci s ponarejenimi ključi v njeno stanovanje. Odnesli pa ji niso n tl oblek niti perila, pač pa 116.000 Ur. 3 dolarje, zlat prstan, ki ie vreden 8000 lir in zlate uhane. Tat bo najbrž« nekdo, ki Je vedel, k|e je PcnottiJeva hran la dragocenosti. Policija vodi preiskavo, ki pa do sedaj ni pokazala uspehov. na dolina*, G. Garson FENICE. 16.00: «Tarran Yorku», J. Weissmuller. . ALABARDA. 15.30: »M lre^r man*, J. Crawford. J. G®" 4 GARIBALDI. 15.30: «Bela n Ja*, Maria Montez in MASSIMO. 15.30: «Vitez m*5* lec», C. Bennett, B. Cabot J ARMONIA. 15.30' «PrsePjj n jene# v*. H. Bogart, M. ODEON. 15.30: »Cvetka, W/f sem utrgal*, Charles Boy^r’ Fonta'ne. . ,4 IDEALE. 15.30: »Zvezd« R. Lupi, A Centa, D. Sa^f MARCONI. 15.30: «Jutri bO* ja», Virginija FieM! M SAVONA. 15.30: »Polžast* » ce», Mao Guire, G. Brent-. IMPERO. 15.30: »Uscdnl p18' P. Calvert. u NOVO CINE. 16.00: «ProW' ša», Bill Boyd. A' RADIO. 15.30: «Cma trot*' S. Legenvall, L Linden. CENTRALE. 15.00: «Plšto]V Ha*-'*. O’ Brlen in J. N«", 1 BELVEDERE. 15.30: «T'"0^ ljenje n; nadaljuje*, A. Donald> Colman. & Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. MALI OGLj; vaem ostalim tekmovalcev ln s tem dve skupini, ki sta tekmovali sku-takoj prešel v vodstvo. Toda znani I paj jn sicer že stari tekmovalci ka-in borbeni tekmovalci Coli ILVE. kor tudi novinci. Prvi izmed novin-s« niso zadovoljili s tem načinom j cev Je zasedel 6. mesto (Zecchin), borbe in so tudi oni začeli z hitrejšim tempom ter kmalu, vsaj Tessera, dosegel Sedmaka, ki Je bil v vodstvu vse do oilja. Vsi tekmovalci so pokazali odlično kondicijo posebno pa Tessera, Bembi, Faidutti in Sedmak, medtem ko J« precej zaostal 2« znani medtem ko Je drugi te skupine za-fcedel 8. mesto. Zimski pokal ZDTV sl Je priboril CAT s skupnim čaaom 1 h 50'47 ’ 5/10; 2. Tovarna strojev 1 h 59’38', 7/10; 3. Sv. Ivan 2 h 1'15" 1/10; 4.' Arzenal; 5. Planinsko društvo; 6.1 Pristaniški iportni klub. 1 REVNA ZENSKA Je očnike z dvojno lečo. P°“ elitelj naproša, da Jib ,rij 1 pravi »Primorskega^dne^jl OPREMLJENO SOBO v »J mesta z uporabo kopalnic® jrfj dvema stalnima gosprdom®v^ v upravi »Primorske ea 42-^ir IZGUBILA. SEM dokumen**J Giulianl na ime Novach Klabian iz Ospa 82, pošta Najditelja prosim, da Jib Pj gornji naslov. Stroškj ns) M z denarjem, ki je bil Pole® J n’fn,ov- — ČEVLJARSKI STROJ (lavi) skoraj nov predam-Polonio 1, skladišče. 1 n/novi TRST, TRO SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon NUDI VELIKO IZBIRO ■ a NOVO DOSPELIH PLkStV Z 10°/o popus