Številka 23 Trst v torek 23. januvarija 1906. Tečaj XXXI. dan uri. ob ponedeljkih MF~ Izhaja vsaki .it ob nfdeljab in praznikih ob i. ob 9. uri zjutraj. • p. -amirne strrilk« se prodajajo po 3 nvč (6 stotin k) t »bik »tri b tobakarnah t Tn»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, niu. ."-u Prtru. rježani. Nabreiini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dornbergu. Solkanu iid. C ar atlasov ee računajo po vrstah »Široke 73 mm, visoke mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; a 'osmrtnice, »nvjile, poslanke, oglase denarnih zavodov „ »t«t. Mala oznanil* p<» 3 stot. beseda, najmanj pa II stot. — < >« a*e sprejemu i:i-ieratni oddelek uprave mosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti"1. Blasilt političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Varočnina z nafta za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece o K. — Ma naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne Vsi dopisi naj se p'šUjajo na uredništvo lista. NetrauK jvaaa pisma se ne sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo beta. UREDNIŠTVO : al. Oiorgio Oalattl 18. (Narodni dom.» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 4:. 18. X—C Poštno-hranllnični račun št. 841.G >2. - TELZTOK Štev. 1157. — S sinila naroflao-railMra dijaštva v Trsti Vseučiliško vprašanje. (Govor 1 Ciril Premrl.) Vsa notraua pd.tfca v Avstriji se - Se v znatreniu #olekega vprašan a. Prime-x ma malenkouna rtvar, kakor je ona sio-easHh piralelk v Celju, je v ►Udu stresati t » za let m d žavne tt»*ljf. In zafaaj je mu lak ? Ksr teton in spoznavamo sedaj i> h nego kdaj peje, da je izobrazba ona n č, ki odločuje v boju za obstanek tako pri fce mčti*u kakor pri sku-; s:, pri nnrodu. Le z b'ti u narod more tandanes oh ran ti svojo narodno individual-q le tak narod ss m re nreriti v svetovni koakorene . le kulturno visoko sto-je« narod more napredovati v narodnostnem, gospodarskem in socijalne m oiira. Izobraziti pa se more nrrod le, č« fe mu dije j ouka v ma-er nem jeziku. Z it» mora bti š la osnovana a a podlagi materinega jezika. T<> vemo d ibro mi, to vejo tu ii naš: na-r >ini naa >rotn ki. Zato se tako krčevito ranijo, dati nam slovenskih šol, zsto ee ne u trašijo n b ne/a sredstva, naj si bo še uzo barbarski , zato se ne ustrašijo laži is zavijanja zato grcmadijo krivio na kriv.co, tato so e'.ubi in slep zi ker govori nam v prd. Naš nesprotmki vejo, da bi b ia z'omliena njih premt č in ni h nadvlade v tistem h pu, ko dobim t svoje Aole. Zttose nam rh branijo dati. Kukor nas je umljivo stal s*e naših naepr* to kov, ravno tako nsravno je, da ne moremo tega stal š*a opravičevati. Ker poznam- važnost š >le, jo tuli zahtevam« . K liko j« slovenski narod v več nego polsfoletnem boju dosegel, t*ga mi skoro ni treba pripovedovati. Predobro je znano, s kako roko se Dam deli pravice. Pomanjk-ivo liud-iko š letv >, noben? s'ovenske sred-a e šole, brezuspešen boj za slovensko vseu-čil šče. T » j« vse ! Govor.ti mi je le o zadnjem. Ker pa e ijtHssa ;n eredn a š^la ž njim v tesni zvezi, in ker sm?cram #o stvo sp oh ea organsko celoto, ki p« m^ra sistematično razvijati in zpopolnjevat", bodi mi dovoljeno zreči tudi o 'em par bes« d. Dokler bo na stče in tis< če slovenskih otrok brez sloven-~ke Rulete iole, dokler lo nad 3C0O slo-vensk b s-edniesolcev bret «1.venske gimnazij« ali realke tol ko Časi bo tudi •>! boj PODLISTEK. za slovensku uaiverao brezuspešen. Do'ž nnt države bi bila, da bi nam oskrbela te zavode, da bi pokazala enkrat smisel za kulturni napredek Jag( s'ornnov. Ali tega ai država pokazala še nikdar. Kratkovidne av-■tri ste vlade eo m a d nami podpirale vedno le taji iivelj — najbrž na škodo državi rami — ia na* n e > imele srca še nikdar. Kar smo Slovenci sploh dosegli, dosegli smo s lastnim delom in e eilo. ĆN si niemo ia dokler si ne izvojujemo enakopravnosti v ljudeki in v srednji ioli, če ne bomo mogli doveeti vlade in driivne oprave do tega, da bi nam ugodila v manjših stvareh, tem manje jo dovedemo v velikih. Kdor dela sa slovenske ljudske in arednje šole. ta dela tudi za slovensko vseučilišče. Naša prva zahteva in predprg >j sa doseg > slovenskega vseučilišča je zboljšanje našega ljud -sko- in srednješolskega stanja. S tem seveda še ni rečeno, da nimamo Slovenci pravica do slovenske univerze, ali da je na potrebujemo! Nasprotno ! 0 m manj se je dosedaj storilo sa naa, s tem večjo pravino smemo zahtevat*, da se nam dcssdanje krivice popravijo; čim dalje se nam kratijo naše pravice, tem bol) potrebujemo zboljšanja. Reklo bi se vodo nositi v 8avo, če bi i kotel daaes na obširno navajati vse argumente, ki govore za slovensko univerzo. Kar je bilo ste- in stokrat dokazano, tega mi ni treba vnovič dokazovati. »Vseuč. Zbornike, ki so ga pred par leti izdelali slovenski vi-sokošolei, g">vf ri dovolj jrsio. Ravno tako nepotrebna, dts lahka in hvaležia naloga bi bila, cvreaveti vs« pomislek?, ki jih navajajo proti nam naš nasprotniki. Pravi o, ''a na* ie premalo, in da bi imela bodrč* slovenski univerza premalo slušateljev. Jugoslovanov v tostranski polovici nas je dva milijona, ssmo slovenskih : bogoslovcev. je bilo letos okrog 250 juri-sto v 250, filosefov 202. Akoravoo bi jih nekaj Š&udiralo še dalje na tujih univerzah, bi imela slovenska v Ljubljani, ako pomislimo, da b: jo obiskovali tudi Hrvat e in Srbi, vendar B00 slušateljev. Te je za sače tek dovolj. Saj nima černoviška univerza niti 400 slušateljev. Pravijo, da nimamo sp< sobnih učnih moči. Rcs je, danes jih še nimsmo za vse stroke, izlasci za modroflovsko fakulteto ne. Kdo pa otežuje, d« b: se Slovenec habilitiral na Kaki univerzi ? Nemci sami. Dajte nam jamstvo, da dobimo Slovenci universo, čim pcstavimo sposobne iiiine meči in ne bo nam treba dolgo čtkati. Nan d, ki je tlal s»vtiu toliko učeojak^v, tudi tu ne bo v zadregi. Sicer pa bi dobili učne moči tudi od svojih slovanskih sosedov, kakor tudi Nemci impertirajo na svoje uai-verze prtfesorje od vseh strani sveta. OSitajo nam, da nimamo srednjih in meščanskih šol. Kdo je temu kriv ? Nemci in vlada. Kohk hrup na vstaja le za par ubogih slovenskih naralelk, kako ss brani ustanoviti meščanskih šol, vkljub mnogim slovenskim prošnjam, stijerski deželni zbjr ! Spominjam, kako zavlačuje ustanovitev meščanske iole v Posto ni ie pet let birokratski vladni aparat itd. (Pride Še.) Dr. A. Treslć PaviCić pil svojimi volilci. II. Zsdnjič ie smo omenili, da je gosp. dr. Tres d del svojega poročila pred svojimi vc-lilci v Hvatu posvetil tudi doseženemu spo-razumljenju med Hrvati in Srbi in zaieljeoi spravi med tuni in Italijani. Prvotno • mo bili, kakor kaže ie naslov tem člankom, ntmenili govoriti le o tem pislednjem. Nu, v prašen e sporarumljenja med Srbi in Hrvati je predmet, ki v visoki meii zanimi nas veeh, po eg tega to pa bila do-t Čaa izvajanja dr.a Tres ć* toli zanimiva, da jih bodo naši čitatelji gotovo čitali z r.ani-man em. Zato hočemo podati ta najprej — seveda v glavnih potezah — to, kar je rekel govornik o sporazum ljenju med obema bratskima plemenoma jugoslovanskima. In res : kar je rekel dr. Tresid o tem sporazumljenju in kakor je b radostjo po-z iravljai ta zarja razveseljivi dogodek: to vse je bilo govorjeno is si ca tudi nam. To je — je rekel govornik po vsej pravici — tako znsmenit dogodek, da s) mu bodo posledice kazale tudi v vis ki politiki in bo največe koristi v nedaljni bodočnosti za Srbe in za Hrvate. Kakor Hrvatje imajo danes tudi Srbi v svojem programu vjed njenje Dalmacije s Hrvatsko. Brez vjedinjenja Dalmacije s Hrvatsko bi bilo vsako drago vjsdi-njenje nemožno. To bi bil prvi korak, a brez prvega koraki ni možen drugi, tretji. Jako ojstro se je obrnil dr. Tresle proti njim, ki dalmatinske poelance proglašajo za izdajice, ker so s Srbi sklenili mir. Do takih klevet jih more dovajati le aasleoljeno stran-karstvo, ali pa volja za napravljanje uslug sovražnikom. Strankar*tvo pa je ena najhujib naših ran. Stranka in njeno ime — je rekel dr. Tresić in je s tem z rekel prav iet;, kar - smo že rekli mi v tem listu neštetokrat! — nista nič bitstvenega, ampak le vnanja oblika ! političnega in patrijotičnega čatst7a. Glavno !je: ljubezen do naroda in do-imovine. Če ta ljubezen gori v srcu, po-i tem je čisti postranska stvar, kake barve je i njen plamen. Ljubezen je substanca, a stranka je forma. SubBtanoa ss ne menjuj** nkdar, f irma pa se menjuje povsodi v vsakem pojavu narave po neizogibnih zakonih. Oni strankarji, ki radi sporacumljenja s 8rbi proglašajo poslance za izdajice, morda zvesto varujejo vnan o obliko svoje politike, prazno formo, ali substance, ljubezni ni pod to obliko. Delje se je dr. Treaid obrnil proti njim, ki bo očitali posebno njemu, da je Bomo in Hercegovino »daroval« Srbom. On sploh noče nikake delitve med Srbi in Hrvati, Ker ve, da je vsaka delitev v politisi nesrečna. V Basni je Srbov in Hrvatov. Neki deli so pripadali v zgodovini Srbcm, neki Hrvatom. Danrs pa je prebiva's^vo tako pomešano, da je sploh t.'iko misliti na delitev. Zgodovina in njene evolucije so v B sni in Hercegovini pomešale Srbe in Hrvate. Pa naj se vrši volja prirode : deželi naj pripadati Bkuuno obem. Ni dvoma, da v bodo^nofet dozore politično Hrvatje in Srbi in se ne bodo prepirali o tem, čegava sta B:sna in Hercegovina?! Ne bodo delili med seboj teb dežel, a 1 i n e bodo ja delili niti drugi! Kar je srbsko, bo hr?atsio, kar je hrvat ko, bo srbsfto. Prokletstvo. o t »•••n to nan Avynata ftnaoa. — Nadaljeva in dovriii X. K. Toaalo r*revel M. O—a. Hrvoja je slutil, d i je dvor po'n veli-sašev, kakor panj čebef, da se pletejo tam *pletke med velikaši raii bodočega kralja. Z »to tndi ni hotel izoened* pasti v to vrvi-nje, da ne bo na poti drugim, a drugi ne njemu. Hotel ee je odpočiti. Prid veliko odločbo naj ee pamet ohladi. Roki naj bosta svobodni ia najprej treba od daleč izvedeti naenje boljarov ia ve-icašev. Žt kum Jaakovič mu je pripovtdal na -.roke, kako je kralj umrl in kako da se je vsa naletelo v njegove dvore. Tu da ea :jud e mešajo m cepijo ; eni da so aa Tvrd £ovk?a, drugi ca Datiio, ali odlečitev še ni padla, ker da čakajo aa glavaib stebrov. Kraljevne, ajegi — Hrvojo namreč — m aaa Ivan ša in mnogih dragih, ki jnarodnih<, ali pa veiBiih razlogov. Potem je dr. Tres d pojašnjeval svoje nazore o mudu*u vivendi z Italijani. Ali tu mu ne moremo pr>trditi, ako tudi ši tako vestno in dobrohotno uvažujemo vso njegovo argumentacijo. Ćs izvajanja dr.a Tresida v Hvaru motrimo v lufii njegovih komsntarjev, podanih o tem vprfišinju v zasebnih razgovorih, o katerih nam sporočajo njegovi pri- gospoda bi pontali ž te v vladsrste muhavosti in maščevanja, istotako kaKor so postali naši bratje, hrvat ka gospoda po 1 Šii na no m. Tako je umoval sam pr. sebi gospod vojvoda, prekrižavši roki na hrbtu ia hodeči po sebi gori iu doli. B 1 je skoro pozabil, da stoji pred njim dragi kum Pavel, ki j9 komaj dihati sms), samo da ne moti vojvode, ki se mu ni zdel Človek, ampak neko više božansko bitje. Hkraiu je Hrvoja zasukal in obrnil oko na ueprimičnega si kuma. — Ali vidiš, Pavle moj, se je spustil vojvoda v krohot,en smeh, kako mi je glava znešana. Skoro bi bil pozabi, da sem v Trstvenici, v domu svojega dragega prija telja in kuma Pavla Jankov d j, tako sem g? bil saglobil, v rasne miti. Daj, reci, dragi kume, o čem sva govorila ? — Ma, ss ja začudil Pavel, bilo je govora med nama o bodočem bosanskem kraljo, kako se velikaši cepijo in kako narod noSe brez tebe is birati kralja. — Eb, to ja eamo besede, je mahnil Hrvoja s roko. — £], dragi gospod kum, bilo ja to todi povsem drugačnih besed za-te, in so kričali aa vea glas. Vsa sam dobro Sni, ko asm obhajal med goipodo, ki nieo niti slutili, da mi ja slavni junak, vojvoda Hrvoja kom ! — Pa da čujemc, koma Pavat kaj eo ta goapoda kričali o meni na vae glaa ! — Bilo jih je zbranih kak h trideset, štirideset, samih močne/h jlenčav, ki jim gre glas v polnem zboru kraljevin?. Nekatere njih je rodil ta okol š, nekataii inujo svoje gradove pri San;, drugi zopet pri Ce-t ni. Torej Bami ljudje ie raznih kra ev naše dežele. Stoječ: ob strani v dvorišSih kraljevskega dvora mahali so z glavami ia in rokami, kričaje o tem na ves glas. I a ko je večrat tvoje ime, gospod kum, dospelo do mojega ušeBa, približal sem se neopaženo k gruči, da čujem, kaj se govori o mojem slavnem kumu. Eh, de si ču! ! Govorili so, koga da je izvoliti kraljem Kakor sem ti rakel. Najprej so ss eni razgravali za Tvrd-kovega sinu drugi za Dabišo, pa se je govorilo in kr čalo, da bi oglušil. Tedaj ss je pojavil v kolu velik gorjan, bradata grča, planinski plemid najatarejega kova, sodeč po medvedovi obleki in po širokem pBsu od posvetlene ^kotlovine — pojavil se, pravim, ta stara brads, razmaknil silna lakta, udaril s trdno dlanjo po široki sablji, ter je zagrmM med pravdarje tako-le: Vsak cigan svojo kobilo hvali. Vi tu pravite, da ga ni boljega sa kralja od Tvrdkovida, ta da nas izvleče, is blata. Vi drogi pa : Dubiš«, Dubiša, Dubila ! To ja človek, ta ja moi aaiega upanja ia zaupanja, ta satakne vsakomur za kapo paro zlatom okovano. (Pride št.) ;e •*;., me ču"mo marveč izz\ane ca najcd-ločneji nipnr. O tem prihodnjič. NemSka šola v Rigi na Ruskem. Društvo »Ailgemeine deutsche Scbulve-rem« v Berolinu, ki velik del svojega delovanja i3 sv. jih denarnih sredstev posveča vseneccšZi propagandi v Avstriji, boče sedaj ustanoviti nemi to š">lo v Rigi ca Ruskem. V — pretvezo sr» seveda »iskrene prošnje« došle iz K tre. Di vidimo, da-i bo tudi ruska vlada tako Krataovidaa aii aiena. da bi m rno dopustila to, da taica agresivna in vojevita org;an:zaoja ic ptuje države prenaša svoje nevarno delovanje tudi v meje Rusne?! Taki so ti Neme1 ! Ker-koli se nahaja pet Nemcev, zahtevajo od domač nov skrajno gostoljubnost n t lerancijo: hočejo imeti svoja društva, svoje š le m popolno svobodo za negovanje in pov^peševanje svoje narodne indiv Iuvalnost;. Na povsem dragačno stali 1 šče pa se postavljajo tam, kjer so oni, Nese: v večin- in imajo moč v rokah. Tam ne pnenajo zakonov tolerance, ne pri poznavajo manjšinam nikake pravice in nikake sv..bode! Item pa bi moral Dunaj po koncu, proti — češ*i folrg ! In glasila na Dunaju gc-spo^ovaine etrtnke bruhajo na ubrge du-na -*e Ce ne, katerim se :ma Dunaj toli ne i*T,eroo zahvaliti, ker mu oplojujejo g >spo- wkf> ž vljenje, svoj — »krščanski« smrad ! Taki si ti ! Od vseea sveta zahtevajo za s toleracci;e -n gostoljubnosti. samt pa ne da ej»» drug.m namrjom n kier ter znam — kjer jim je la m~>žoo — le brutalno s lo. Drobne politične vesti. Volitve za hrvatski sabor »N v? Srbobrao« je pri ibčil uvoden Mmek z orr m ca bi žoje saborske volitve. List prav;, da ee boio te volitve od strani vlade □ vladne stranke vrš ie pod geslom : v sabor te sme pr ti n -hen pr Htaš reške resoiu-ci e. nohen člen brvatsko-srbske koalicije. < laaaar pcz vija, naj se nikdo ne plaši pred to parolo ter naj gredo v*i pogumno v vo-iiln i {■ »r^o. O^ »zarja Srbe, da pada na njih <*J*ovorn ra t«, kakor bo festavljen bodoč. -ibor. Zato treba, da velo, kaj delajo, la zato naj ae vsi složijo za k and date hr-va:-*kr srbske opc zicije. Novi japonski poslaaik v Petro grad u. Londonska »Tribuna« poroča iz Perrograda, da je japonska vlada menovala poslanika za Fftrogra^, ki dospe tjataj m»-eca f-bruvana. Po 'n ei a ti vi japonske/a konzula se (nu e rusko japonska ' banka v avrho olajševanja trgovskih ia m du»tr:;aln b oinošajev ael obema drža vama Domača vesti. f Kobi. Ante Karabaić. Včeraj dne 21. t. m. ob 3. uri popolu noč- je zafsail tu v Trsta svoje oči v več t i sta are a Daj plemen te;: h, najvrednejih mož, poeebn i pa edea at spoj narod najaaalužne-jih svečenikov med sidebn mi Hrvati v na- Pr.morju. To ja : moaiigaor A n t o a K « r i b i i e' kanon k av. Jeronima v Rimu. Pokojnik ja bil* souetaaovi talj in prvi urednik »Naša Sloga«, tistega lista, ki je odločilno vplival aa razvoj po i ličnega in naroJnega iivijanja med letr-•fcmi Hrvtti od ecojega začetka, leta 1870, f~a do denaša;ega dne. Dtl j tega li-ta je neraadrui-Ijivo erojeao z narodnim prebujenjem ia pra j urodom v Istri. A pokoj lik ja p c-eravil temelja tama dala ia ostal je vaa čas avaat zašč teik in brantelj tega glaaila: do zadnjega diha svojaga in proti — vsakomur. Kakor je bil pokojnik plamanit, blag, ljubasajiv kakor človek nasproti ljudem, tako trden, neomajen ia neisproeea bojevnik ja bil pod saatavo, ki bo jo bili razvili istraki duhovaiki-rodoljubi njego?e dobe. Bolehen, strt aa telesa se je pokojni Kara baič do konca svojega življenja vapeojal kakor ponosen ia grča v hrast e tisto svojo lju besnijo do lastnega roda, ki je bila Uetna generac ji duhovnikov iz njegove šole. Danes, ko leii ta vrli mož nn mrtvaškem odra, se b gnnotjem in pretreseno duš d spominjamo pogostih razgovorov žnjim, v katerih je isrekal trpko sodbo o današnji — politiki v škofi ah triaškokope rak i ia poredko-puljaki. In menimo, da la počastimo njegov spomin pred hrvatsko slovenskim svetom, ako povemo, da naa ja v vsakem pogovoru vspodbajal, aaj vztrajamo pogamno v borbi za prava narodnega jezika v cerkvi, ker njegovo pre-pr.čanje, ki je je pokojnik vedno naglašal, je bilo, da delo nj*h, ki bi hoteli zatrt ti tj pravo, na bo na korist cerkve. in sedaj ga ni več. Zatisnili sta se očesi, ki sta z neopisno milino gledali v svet, obmolknila so usta, ki so govorila vsikdar za resnico in pravico, onemel je za vedao mtž, ki je vedno govoril proti krivici, pa bil kri vičnik kdor koli otrpnila je roka, ki je Bto-rila toliko dobregs, nehalo je biti plemenit) srca, ki je bilo polno žarke ljubezni do sočloveka in do svojega rodu in klonila je glava, ki je obile darove svojega uma posvečala sreči ljubljene domovine. S Karabaieam se pogrezne v grob eden najboljih sinov naroda hrvatskega v našem Primorju. Dala in vspehi življenja pokojnikovega pa bodo polnili čas. no stran v zgo dovini vzdre mijenja in preporoda S'ovanstva v neš Istri. Žalost vsled smrti tega moža bo gotovo pravo naredao žalovanje po n&ši Istri. Kakor je bilo blagoslovljeno njegovo delo za narod svoj, tako bodi blagoslovljen odslej njegov speno n med nami! ♦ * Pokojni kanonik Karabaić se je rodil dne 29. novembra 1832 v Puntu na otoku Krku o i očeta mu Ivana in matere Marije. Imel je dve sestri in 4 brate. Ljudsko šolo je dovršil v Puntu oziroma Krku, 1.—6. g:mnazijalni razred je dovršil ua Rek;, 7.—8. v Zadru pod ravnateljstvom dra. Palica. V vseh gimnazijalnih razredih je bil odlikaš, a v T. in 8. razredu prvi. Bogoslovje je dc-vrš 1 v Gorici (1.—3. leto), 4. leto pa v Trstu pod Legatom. OJe mu je z bornimi 300 gld. letne plače irsolal tri sinove. Antona in Ivana v duhovnika, Mateta v drž. uradnika. Po dovršenih naukih je postal duhovni pomočnik in koralni vikar v Kopru, kjer je o.-t eno leto. Iz Kopra je prišel v istem svojstvu v Trat k sv. Antonu Btaremu. Letn 1867 ja B8pustil to službo radi bolezni — 4 leta ja bruhal kri. Kasneje je bil katehet pri »lovcu« (Revoltella). Leta 1870 pa ga je obiskal nepozabni vladika Dobrlla ▼ dražbi gori Imenovanega dra. Pilića ter ga zaprosil, naj prevzame uredništvo »Nade »Sloge«. Karaba c je ugodil tej Želji in ja uredovai »Naš» Slogo« od leta 1871 do 1881. (Za njim pa ao bili uradniki: dr. L^ginja, dr. Dukić in prof. Mandid). Leta 1883 je postai Karabaić kanonik sv. Jeronimn v Rimu po smrti ravaatelja dra. Palića. Po dveh letih aa ja povrnil v Trst radi bolezn', kjer ja b:l do svoja smrti katehet in nadeornik v »Albertinumuc. V aakl uček naj pripomnimo še, da ja iniolal več svojih sorodaikov, da ja bil radodaren pomočnik svoji rodbini in si romskem. Pogreb bo v sredo ob 9lft ari predpoludne iz alice Pa-tronio št. 10. . Da god k 1 ▼ Rlemanjth. I« Romanj nam pifisjo : Kakor ja bilo žs omenjano v »Edinoeti« sms slavili dne 18. t. m. pri nas žiloetno tretjeletnico. Reče nega dne ao minola tri lata, odkar imamo pri aaa nekako iajemn? atanje. A t-> adino aato, ker nočemo odaabati od svojaga prava ia aa hotano boriti m nje do akrajaoeti. Ob taj priliki mam ja došlo izrazov simpatij od rasnih etraai Trata in oataloga Pimaorja. Pcaabao mil aam je poadrav, došsl nam a Dunaja te la veabiaa : »Ob tretjelataioi Vašega aeastrainega boja n svobodo vaati, Vam izražamo obču-dovaaja aa jakleaoati, ■ katero aaaladajete svoje vzore. Ne zabite, da je va'fia osjevetejša kakor rečeno; dosedaj še nobene sledi. Slv£„ pravica govoriti a svojim Bo-je vaški župan nemudoma prijavil orož- gom v svojem jeziku. Zdrav- nikom. etujte vrli župan in zavedni Riemanjci ! Sneg In zima. V noči od patka na so- Dunajski narodno-radikalni boto je po Gorenjskem in Notranjskem z dijaki. padlo do pol metra snega. Iskreno zahvalo ierekamo ie globine Lep zabaven večer je bil minolo src vrlim slovenskim akademikom na tem deljo v »Konsumnem društvu« v Rojanu. tolažilnem in vspodbojevalnem ieraza simpa- Na eni strani nas je divilo pevsko društvo tije. Verujejo naj namt da je ta njihov po- >Kolo«, ki je po Bvojih vajah priredilo izlet zdrav uprav oživalno deloval na srca naših v flojan, na drugi pa tamošnje pevsko dru- vaščanov. Ob enem jim objubljamo, da ss štvo »Zarja«, vmes pa so udarjali ;zhorao in njih žsl a, izražena v brzojavki izpolni : pridno hrvatski tambur&ši v narodni noši. Vstrajati hočemo v tem boja, da si izvoju- Občinstva je bilo natlačeno — bil je ras lep j€m0 _ mir. Takov mir namreč, ki ne bo večer za ljubitelje uešs pesmi ! pomenjal mrtvila, ampak življenje, kakor si Velevažna klrurgična operacija v ;r ga želi prava slovenska duša. Hvala še Žaskl mestni bolnišnici. Pradvčerajšajta enkrat ! popoludne, okolu 4. ure in pol je bil bliZU Potrjen zakon. Cesar je z dnem 14, pomola sv. Karola navstal pretep mej dvema t. m. potrdil zikon, ki ga je sklenil deželni italijanskima delavcema. Konec tega pretepa zbDr goriški glede uravnave pravnih razmer je bil, da je bil eden njiju zabol druzega r učiteljskega osebja meščanskih in javn h nožem v prsi. Zabodeni — 32-letni Ceear ljudskih šol in pokritja potreblč.n šolskega Oavuli, doma iz Imole v Italiji — je bil fjnda. takoj prenesen na pomržao postajo društva Razpisana služba. Na c. kr. okrajnem »Igea«, a od t&m pa nemudoma v bolnišnico, sodišču v Sežani je razpisana služba kanceli- j V bolnišnici je slabim glasom povedal, da sta v XI. činovnem razredu. ga je ranil neki Gsnt lini, katerfmu je imel Štrajk v Trbovljah, v Trbovljah je dati nekaj denarja, ki mu ga je bil oti upa! včeraj pričel sploštn štrajk. Štrajka 2HOO de- na igri. lavcev. I No, takoj za tam ga je pa preiakai Razveljavljena volitev župana. — V službujoči zdravnik dr. Avieni, ki je, videči, Jcseiicah je okrajno glavarstvo razveljavilo da je nesrečnež jako težko in nevarno ranjea, volitev župana kakor nezakonito izvršeno.' ^ nemudoma pozvati dr.a Dolcettija. Pri-Voliici posli so poverjeni komisarju Sohit- k ranjencu, je dr. Dolcetti takoj kon statovalf da je nesrečnež ranjen v erea. D - Slovanskim trgovcem. Prejeli smo : govorno z dr.om Avienijem je torej dr. Dol-ZadnjiČ s^m se bil pošteno vresal, ko sem v :cetti sklenil, da poskusi dreno, v Trstu i« neki notci trdil, da ee v Trstu prodajajo j nikdar, a na vsem svetu le v zadnjem čaau nemško-slovenski vozni listi. Kakor sem se pozneje prepričal, sem jaz svoječasno res rabil nsmš'oslovenske vozne liste, a eem jih vdo'oival ort zunaj — kar sem bil po mno gih let'u pozabil. Da poravnam svojo zmoto, sem storil v sporazumljenju z nekaterimi na-š mi tfgovoi vse potrebno, da se tržćšie narodne trgovce presk/bi e nemško-slovenskimi voenimi liati za pcšiljatve po želesnic:. D a-nes javljam vsem nsšincem, da j e g. Stanič, tobakarnar v ulici Moli n p i c c o 1 o, oskrbel » Voene I;ets« in »Brzovoena liste« ter da mors posreči z vsakim številom. Pričakovati je od naših trgovcev, obrtni&ov in drugega meščanstva, da bodo od ssdaj naprej rabili edino le nemško slovenske vozne liste. Izvzemši imenovano tobakarno, nima nobena ti žiška tobakarna slovensko-nemških voznih listov za olpošiljanje blaga po železnicah. Ker je gospod Stanič nabav i prvi te tiskovine, je dolžnost nas vseh, da ga pod* piramo. B r e j b k i. Javna zahvala. Slavni odbor ženske podružn ee družbe sv. C>rila in Metodija v Tretu je blagovolil oskrbeti 80 ubogih otrok tuk. deske šole z obuvalom, za kar se mu podpisano vodstvo t«m potem srčno zahvaljuje v msnu obdarovanih otrok. Obenem se zahvaljuje neznanem u dobrotniku, ki je daroval sukno in g. A. Š t u 1 a r j u, krojaču, ki je napravil zimsko sukajo iz tega blaga nekemu ubužnemu otroku brezplačno. Bog povrni blagim dobrotnikom ! Vodstvo deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metodija pri sv Jakoba v Trstu. A. Širok, voditelj. Ic Batnj pri Črničeh nam pišejo : Letos je dobiti izvrstnega vipavskega vina po zmernih cenah. Kapcem, ki žsle obrniti se v naše kraje, gie drage volje na roko naše »Vinarsko in sadjarsko draš^voc.^ V Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1905, do izključna 18. januvarja 1906. 7711 oaab. Od 12. januvarja 1906. pa do vštetega 18. jaaavarja ja prirastlo 296 eseb. Dne 18. januvarija ja bilo navzočih 1043 oaab. Tlom In tatvina v Riemanjlb. V noči med aoboti ia aedaljo, in aioar popo!-aoči ja bil izvriea v Ricmanjih drzen vlom ■družen m tatvino. Doeadaj naznani lopovi noj vlomili v urad tamošnje »Posojilnice in hraailnoe«. Tatovi so plesali čez zid aa dvorišč? ia od tu skoti okno v hišo. S svoj m tatiaakim orodjem so se lotili blagajae — Wertheimerice. Skušali so prodreti v blagajno aa ta aičia. da bi prevr- parkrat ievršeno operacijo : šivanje sroa. Zdravuika sta ranjenem odprla prsi in iz istih vzela srce. To je imelo precejšno rano, iz katere je obilno tekla kri. Zdravnika sta rano ses.la s tremi šivi in potem srce položila nazaj na svoje mesto. Mej to operacijo je b i ranjenec popolnoma kakor mrtev : ni dihal in žila mu ni utripala več. Položivči mu nazaj srce, mu je je zdravnik nemudoma energično masiral in isto je začelo v kratkem močneje in močneje utripat: : kri je zopet prčeia polagoma svoj tok, žila je zopet začela vtripati in ranjenec je pola goma pričel dihati : življenje — ki je bilo že izginilo — ee je fopet povrnilo vanj. Stanje runjenčevo ie postajalo vedno povoljneje. Kakor se vidi, ee je ta operacija sijajni) posrečila, kajti Cavuli je še ž>v. To je jako važna kirurzična operacija in le čestitali treba dru. Dclcettiju, ki jo je izvrši), in dru. Avieniju, ki mu je pri isti pomaga). Blagajno, o kateri smo poročali včeraj, da S:; jo neznani tatovi ukradli in odnesli iz žganjaina g.a Koštantina Z fopulo, ono blu-ga no so redarji še predvčerajšnjem predpoludne ob 11. uri našti v nekem jarku ob novi epenski cesti. Seveda je bila blagajna že prazna. Požar. Včeraj popoludnp, kmalu po 1. uri, je navstal požar v II. nadstropju skla dišča št. 22 v prosti laki. V prostoru, v J katerem je bil navstal pcžir, se je nahajalo kakih 1400 svežnjev jut?. Pozvani so bili takoj gasiici, ki so prišli nemudoma gasit se štirimi gasilnimi vozovi. Ogenj je pretil tudi v prvem nadstropju nahajajočemu se skladi šču kave tvrdke F. Parisi. Vendar so pa gasilci po trudapolnem delu omejili in slednjič, okolu 5. ure zvečer tudi pogasili požar. Od onih 1400 svežnjev jute se pa ni rešil ni eden, kajti kar jih ni upepelil ogenj, jih je pa pokvarila voda. Splošna Škoda ni bila še cenjena. K požara ja lil prišel tudi novi redarstveni ravnatelj, g. Manussi pl. Monte-aole. >Škrata« je isš!a 'S. letošnja številka z mco;o krasnimi izvirnimi podobami in raznovrstnim čtivom, med temi »Razmišljevanje riemanjskega latinskega župeupravitelja na Silvestrov večer«. — »Škrat« se dobiva v tobakarnali po 10 Btotink. Koledar ln vreme Danes: Zaroka bi. de v. Marije; Vrat slav; Voljica. — Jutri: Timotej, Škot in mućenec; Ci aalav; Milislava. — Temperatura včeraj : ob 14. ari popoludne -f- 4" Celsius. — Vremp včeraj : cMaćno, veter. Društvene vesti in zabave. * Legijonarjl«, ki se vpriaora prihod njo nedeljo, dne 28. t. m. obetajo biti ena najboljih predstav, kar jih je priredilo aaše tali isto od strani, kakor kaiejo vidna zna-i »Dramatično društvo«. Gostovala bosta g. menja. Ker ee jim pa meada to ni posrečilo Verovšek v ulogi »Ježa«, g. Načič pa v skušali ao prevrtati blagajno oi zgoraj. In to ulogi »Ferdinanda«. se jim ja ras posrečilo. Odoasli so 267 kron * Tržaška podrniniea kreditnega za-v gotovini oziroma v kolkih. O tatovih n>, voda ja kapila hišo Duma na Novem trgu, :a jo poru* o aa tamcsnjem mestu zgrad aovo palačo. S podiranjem ee prične dne 24.1 3 veneta. Gospodarsko. članek pod naslovom »Namen i a poman našega lista*. Ic tega članka podajamo našim čitateljem te-le isvadek : »Slovenski obrtnik« je sicer giaailo a vase kranjskih obrtnih sadrug. toda s tem ni rečeno, ds bo delal le sa organisalijo kranj skih obrtnikov tei da («e bo tanimal le ca tež nje imenovanih. Nikakor ! Njegov namen js sestopati splošne koristi vseh slorenskih obrtnikov delati todisi v tej ali oni deželi. Nekdo je moral začeti s tam delom in le hvalevredno je, da sa je odboru svese kranj- Jadranska banka v Trsta v zvezi z vprašanjem slaraaskik izseljencev. Skoro vsa trg vina ia promet južnr-vanek h pokrajin imata kakor svoje neravno središče trieiki trg. Valed tega so veliki z »po-laraki interes: vseh caž h pokra-n, k i se usred-čujejo v tem svetovnem *k h obrtnih zadrug kakor v največji orga-r etaniščo. Zato j h pa mi nisakor ne smemo niztciji slovenskih obitnikov sprež la ta zanemariti. ker veaki napredek našrga na iniael. Ia ie v prvi vrt oiv san od njih. i Naše stremljenje gre dalje! »S ovenski Da eo ti interesi neprecenljive važnosti obrtnik« bo pripravljal pot do splešaega ia naš narodn procvit, d kazuje dejstvo, s edruženja slovenskih obrtnikov : naša m sel . k m san nianepjdareki razvoj našega na- kaj zalegli pri od!oči!n h fakto jia. Zato va-. u. In v re-n c : nt i narod je v prvi b p bimo tudi isvenkranjske slovenske obrtnike, - ivii vse sto e zaupan e v to tanko. To da pridi o čitaj o naš list, da ga razširjajo pri * upanje ee pa na !e.še n na^ja*neje zrcali v stanovskih tovar š h :n mu pridobivajo na -m. :a e m-ia I dratsBa tanga v prvih ročaikov. List naj bo ponos in ljubljeno dete eb me- cb sv jetra p* slovenja skoraj 20 vseh slovenskih obrtnikov, ki bodo po njem i. . okov ar n prometi. Ni dvomiti, da bo dosegli mogočno organizae jo. Nihfte sa ne . rila v kraitem podvojit: sroj kani ta'. m* re irgovarjati, <11 list ne zastopa njegovega V zve«; s t svo o deiavnoetio v korist mišljenje, kajti iist bo sasto »al edino ie i naroda, e »lalrtn^ka banka« obr- mišljenje vsakegi slovenskega obrtnik«, za-, a - OjO zorne-t tud zeeljencem iznosih stopal 1» splošne slovenske obrtniške iu- ; cžel v prekmor-s« krae (Ameriko, Afriko, te rese !« i■. v^tralijo. Novo Z ianiijc), na ljudi, ki vd- ajajo v daljni svet, da delajo in se trudijo er s oj prihranien. flenar odpošiljajo svojim ib.nam. Ziano je, žaiibog, da denar, ki a t naš lude ziupavajo nekim denarnim Razne vesti. Japonski ponos Znano je, da vlada v nekaterih severnih pokrajinah Japonske glad.: V združ nih državah severne Amerks so a tudi drug m zavodom, mnogokrat se pri- p|Sfeii nabirati milodara za stradajoče J,-aaravn u v d,»sovino, marv*č freko pQme^ Kabor pa javlja o sedaj iz Wasching-n poare iova!-ev, ki naa ne poznajo. tOM ^ japonska viada brzojavila svojemu z .pet vrtca aazsj oinjem« diplrmatičnemu zastopniku, da omen en h milodarov ne bi mogla vepre- 1 jeti. Ameriška dobrodelnost V m mole m letu I a tako dogaja, da «e t azaj, odaoder j* pr šel, mefcto da bi zročili « nem i, k o.ur je bil namenjen. »Jadraasfc* banka« v Trstu nanerava aT i o*novati zv»za z več m »redeči v m bogataši ameriš* h Zv*zaih držav dali v Ameriki n drugod, da b >do naši ljudje za- dobrodelne svrhe 104 586.452 miiijonov dc-m gii lahz », po ceni in z gotovostjo poš - jarjeVj |tt» 1904 pa »le« 46 296.080 d lar-• svu deaar v dom. v no. S :em ee bt do j6v Največ je daroval milijonar Mr. Car-lju ije ia gtbali nevarso«', ki s» jej bili -egie, namreč 19 958.7*0 dolarjev, za njim *; stavljeni doelej. Nadejamo se torej, da pnhaja John D. R codo om neSe tamošnje r jake < pozarjali ^eljo je p^pež v konz storijalni dvorani da-*a središča, a b* do isti svoj prihranjeni rovai 9X miiBpt katere so se vdeUžili poveljnik g^rde. č:stmki, in moštvo, kar ga ni bilo v službi. Oo 10 uri je b.la v nemškem Campo- Bchthcfena kaker državat tajnik vnanjih stvari pruski r d poslanec v Hamburgu pl. Tscbirskv ia Bo^endm ti". Brezžični brzojav. CETINJE 22. V Podgorici je uveden brezžični brzojav po sistemu Marconi. Cesar — imejitelj španskega pešpolka. MADRID 22. Dne 27. t. m. se poda princ Asturski na Dunaj in v Monakovo. To potovanje je v zvezi e imenovanjem ceearja Fran Josipa imejitaljem polka Leon in princa-vladarja bavarskega imejiteljem 5. topniškega polke. Princ izreči med drugim cesarju Fran Josipu album s podobami poveljnika in častnikov polka Leon. Parlamentarne volitve na Angležkem. LONDON 22. Oleni neodvisne delavske stranke so sklenili osnovati posebno skupino ter ee izogibati vsaki :dantifixeciji s katerokoli smer o liberalcev ali pa konserva-t.vcev. Maroška konferenca. ALGESIRAS 22. (Agence Bavas). Konferenca se je sestala danes ob 10. uri pred-poludne in j a ob 1. ari popoludne se zborovala. Pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo prekinjena. BELI6RAD 22. (Iz uradnega srbskega vira). Vlada je prejela z Dunaja poročil >, da so pogajanja o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogisko prekinjena. Vsled t»ga odpokliče sroaka vlada še danes svoje odposlance na Dunaju. Eksplozija na brazilfjanskem parnikn. 300 oseb ubitih. PARIZ 22. »Agenca Havas« poroča is R o de Janeiro : Na krovu hra&ilijanskega križarja »A«| vd-.bana« se js dogodila v mino i noči v nekem malem pristanišču južno cd Rio de Janeiro eksp'ozijr. Lidija se je potopila. Govori se. da je nad 300 oseb izgubilo življenje; le en častnik 89 je zamogel rfš tj. narne priprave. Vsega skup so oblastni ie od -krile : 8 laboratorijev iu delavn e za bom1)?, 258 izgotovljenih oziroma nenapolnjenih hemh, okolu 2000 funtov smed oka in nad 4000 funtov dinamita, veliko množico pat:on, med temi satno na moskovskem kolodvoi u mosko\ -eko rjesanske želeenice 100.000 komadov, v Jekaterinoslavu pa dva vagona, nauatje f>ušk<~, revolverje in množino reeilnega orožja, en top za signale in v tovarni Prcborov v Moskvi tri zboljš*ne angležke puške na stroj. kakor tudi prve vrste štajerske perutnine in divjačine J[ar! Kumar Trst, nI. delle yrcque 20 da pojdejo tej d «bu svrhi na roko vsi pl vos i sinovi nte h dežel, živeči v Ame-r ki in v drugih prekomorskih deželah in iecar peliljali rs u preko »Jadranske banke« v me«ta, ki j.h bodo ozbfečali, ahnlh načrtih. — ■ - — em- Human ceaii oreiDidćco ia Inuo Tovarna pohištva = RRFREL ITflLIfl = Velikansko skladifeče in razstava OMA« i o ušiva in tapetari] TRST ulic t Malcanton štev. 1 po ie/o niskih ceaah. 9 * 0 F* PH «5 Iv ii # a c h O • O I • C- p -- ^ Tovarna pohištva /4;elcsa;:dcr.£cvl Jtinzl ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša). ;^ ZALOGA: P:AZZr\ R05RR10 (Šolsko poslopje). Cene. da se ni ba:i no&one konkurence. SircjiMii.ijn so vsakovrstna dela tudi po Hustrovan cenik brezplačno in franko o . o oko»oiioi>oi o • < o • ■ o • ■ o • ZAHVALA. Podpisani se iz globine srca zahvaljujejo na izkazanem sočutstvovau«u povodom smrti soproga, sina oziroma očeta in brata Josipa Klauser vsem. ki so pomogli k lepo vspelemu sprevoda pokojnika, zlasti gospodom uradnikom c. k. državnih železaic, na darovanju krasnih vencev in na drngili požrtvovalnostih. Obitelji: Klauser, Stibrić in gomišček. Brzojavno vosti. Malornska deputacija pri eesarjn. DUNAJ 22. Casar je vsprejel maloru- - tajal v depoz'tih pn »Jadranski bank « in aa av b >dno razpeleganje pošiljatelja. D.kler ae ta orgasitenja, zi katero je rel>a rnoopo časa in velikega etroesa. izvede, naj naši Ijcd-e o poš ljenju denar a preko :r h doaarn h t v< d iv vedno isjavljsjo m >cna^ajo. da ee nj hov denar mora odposlali -lo d#putaeij0( ,e^toj€Č3 ;z me':ro|»olita 8zep aa .Jadraneko baako< v Trat. IaU bo po t ck^Bf dvei f v io ki pri4la k ceMrja v 8tvari vo. lener na < znate na me^ta. IilDe Ttf}gmB v Gal ciji. Po »Trfć. L.ydu«. , Dr U|ger * * * DUNAJ 22. Na današnji spledni avdi- torij, deluje banka že j€cci je me(i drugimi vsprejet tudi prad-F° sedaik državnega sodišča dr. Josip Unger. Ogrska k risa DUNAJ 22. »Kor. Wilhelm€ poroda: Kakor se vid« vo na vee stran', kar je menda dalo ■ oda veeci v listu »D e Zeit«, ki 83 jo po--ne4i tudi drug; list:, da namreč namerava . iadranaka baok . poviiiti osnovno glavnico Min stersk predstdaik baron Fejervarv seje na tr, nsltjone ter iat .dobno ustanoviti fil - v5eraj popoludne povrnil v Budimpešto, a k» na Duaaju. Ktr aa nam je čudno BUDIMPEŠTA 22. Ogr. biro poroča: He!o, da zven tžaški leti vedo stvari o tej Mmisteraki predsednik baron Fejervary ee anK . ki j h mi v Trfetu nismo dosnali, smo jM)da popoludne na Duna;. To potovanja mi--e ntoriairaii na kompeteatsem mestu ter ni8t»rakega piedsedn ka ja v zvezi s nujnimi mo izvedeli, da se do eadaj ia ni- tdrtd^mi, ki jih ja treba ukreniti zbog tr-esar ni sklepalo o povišanju g0vin*k h pogodeb. - n o v n e glavnice, še manje pa o BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. kor. b ro). .4'.acovljenju kakoršnjih si bodi »fi ijalka. Prel^dnik neodvisne etranke Fran ^oiut je raaska banka« ima sedaj z lokalno orgaai u d.n u »klical koef«renc3 parla acijo toliko poels, da pač ae utegne mis iti -#BUriČn h strank, ki aaj aa poevetajejo o ta sedaj aa ti ijalke. Itlasti jej bo dajala ,fccjj podpora rodbin aadomeeteih rc- onn- go posla dnatojaa nreditev proetorov v ! ^rvietov. Predaednik liberalne etraake je od-3ov . te da i nakupljeai h s. Prepr Sani amt'gororil, da ee ajegova efanka aa vdalafti *s, da že pride čaa, ko bo morala »Jadran- kot terence. -ta banaa« misliti ns eno in drngo, toda rrCIllITI ililg>llt< ▼•Jeke. te «e mora rssvijati poH.pao ia bres pr«- CETINJE 22. Izeedeaa nova preoaMva -»g.enje. črnogorska vojske ja bila objavljana včeraj v Zft oreaMlEaHJo mmilk ekrtnlkav uradnem lie u. Osnovanih ja 11 pehota h Kskor f-mo že javili je račel izhajati v ' brigad. .Vnbljaai list pol imenom »Sloveniki obrt- Masl«4llk Klehth«feil. a s«t gasilo »Deželne zveze kraajskib obrt j BEROLIN 22. »Nordd. Ailg. Zeitung« a-b zadrug. V drugi svoji številki prinaša porefts, da ntagae postati aaaladsik barona Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. ProvaroĆa voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojaduje organizem. Priporočeno od naisloveeih zdravnikov v vseh l d ji h, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti. 0..ii*u«a.»o a 16 kolajnami na raznih raztavab la z nad 3090 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = trst. = I. * Tužna srca javljamo svoj rodbini, prijateljem i znancem, da je danas dne 22. siječna blago u Gospodinu preminuo nas preljubljeni ujak dot. stric Monsignor ANTON KARABAIĆ kanonik hrv. av. Jeronima v Rimu u. m. itd. u 74 godini svojeg Bogu ugodnog života nakon kratke ali težke bolesti. Pogreb re biti u srijedu u 9 Pr- P- lz kuće žalosti, ulica Petronio 10. TRST, dne 22. siječnja 1906. Za ftaltgnćn rodbina: 3va« )faracićt c. i kr. vojni kurat, fetar Xarabaić, magister pharmaciae, netjaci, Po pokojnikovoj 2o|Ji uljudno ao odklanjaju vijenci I ino cvijoćo. u- p »« II* se j a u j * a r j • cs'fc tjvT" *24ft ao - mn :>._> ^r 5o—— 100 4c —.— Losor.c klikni Prvcij* F S'ft.tiii---'r< 75 ivH UM! * — — - 117 "rO--117.70 rta k avatrra** e7+ — *»7(k— itt e if'err:'' — ' 6->— k I2U— 12J— IJ.vJove akcije K 7t»S.— 770.— ] -a : o.7-\ Kredit K — Jo 4Hi—. K<»ien kredit K >02. 310 —. Bo- • ^nk.'-dit K Mri. H lo.—. Turrke K 147.-- do 14?.— SrtHuke —.— do - -— Dunajska borza ob 2. pop. predvcera j danes Držami doig t papirju „ »rebru Av«trj*-ka rrata * zlatu .v krooai. Arttr inv»-«tirij*ka renta Ugrnka renta t zlatu 4*. kronah 4* , 3«;, Akcije naojonalne i>»nke 1 reditne akcije Ijocdon. 10 Ij«u. 10o državnih mark 3» mark Jo frankov 1< O kaL lir t>sar*ki cekini 100.10 10».10 117.:^» KUL 0 *].:>;> 114.40 96.10 S7.— 100.0 ^ lo.90 103].— lfiil.— ♦>73 — 674.— 240.40 240 50 117.42',117.45 2:i 50 23.5«» 19.11 19.11 963 » 95.50 11.31 11 32 Parižka In londonska horza. Vmtiz -Uf p — Frarco«« renta iialii*D.V« KDtalJ4.fi" *pfnski fateiieur £1 v0, atc * ot>>mrn»ke hanee fili.-. Mo (« cm lnr-n 251.45. harfr. _..._ I nchrn"! —.— **' ti-!]» n»" ^2 55 am. »ka alat r 99 70 » 4*. • rwt *-5'»5, Ilrdat^.i 4S? — t r'V' « 14175 r»r rt Nrk> 14 4«', " ~ r - oMl-eakrh« — — akcije B< Tni 16 »3 Mlačni Lo . lOnf'1 - m.1, -»to 5.—, » i - b>*reka re ' IM - trti.: - • V % u ■ * v. Mfc - -.— >iirna. ć"* 22 januvarja * r'« •> at ril b 17.10 c C 17 li. r* r» »pnt K 13 94 do 13.96, *ee za april cd K hb2 1 >4 kf maj E 13.8^ d- K 13 90 ... » ^'..^»e ia povpraA«aat* srednje, en-deara mirna Prodaia 15.000 meterakih »to ot, o^apremenj^n«. I »ruga žita nespremenjeno. — Vrtu : soeg. Havre. S lep ) Kava Santo« good average za trkovi amfe 47 -.za mirec 47: ... " f đcMn Sta ido. za 5 nt t. nižje. Pr taja 10 000 vre-'-. B »m »» . «. * gooc a^t r* marec 3?» 4 inaj a9 - ta »«=ptembtr — dee 4 MsA - 15 75 !fhrr.rar 5?4 10 marec -apnl za mj«rec-|urij 24.35 (mino ■ T s i ■em 30 7«J. a feKrurar .31 10, marec-april Jt 30 ca Marec junij S135 mirno — K *'>•■ trtami m* fr «il 25 tr februvar »15.— t marec-april 6; 35 ra anai avtu« 61.75 (rttalool — - t t#n/ rr»« 40.-- za febr. 39 7>, za marec-apri! +0 za mai-argurt 9.7> sta ao. — Si»štene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini . V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tuk;ij in v Evropi. m je oddati takoj v ulici Torricelli št. . v II. in 111 nadstr.. s tremi sobami za K in z dvema sobama za J40 K. — P« probnosti s*- izve v ulici Carrpamle 12 i. n. pri upravitelju Spira Petij evič leinromo siiticijsto losreMe ® Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna i«. 2 Trst. —» rsLiroi i«. 1027 Poinžllice: Bttdapešt in : Lvtv. . Zasttpstva u vsdi flmik trfih z— ti- ia iatzcBstfa. - Se priporoča za preskrb ljenje •eljenj e^ zaprtimi blaži njenimi volov: za pohištvo toh v mestu koli ▼ ta* 10 inozemstvu. >pakmaje za jrenz p§ ■•rji. pogoji za vojaške osobo io 1 ■ Oriava« j«ra4a*ko ====== MUitn nate m\t n stalni tizki vmozniu. Proračuni brezplačno, ~mm |fa|koljic itsalae stroj« B^P" po kron 65 z dveletnim jamstvom pošilja JOSIP EGGER: Zaloga biciklov T* S T — tre pred — TRST C. VEfCHIET wm- ZLATAR -mm TRST - Corno itew. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. IV Cene zmerne. "M X ^ M K in K K i -4 Dajte otrokom ^ tečne testenine A Valenčic-a, ako Jih bocete imeti zdrave in pudečelicne. Rujavi premog je najbolj ekonomična kurjava za peči in štedilna ognjišča Prodaja se v zalogi Josipa pillin ulica Gatteri št. 16 po 2*20 Kron 100 klg. prosto na dom. Izvršuje se tudi naročbe po poštn: —" dopisnici. F I L J A L K A c. fer. privi I. kWi KREDITNEGA ZAVOD za trgovino in obrt v Trstu sprejema: denar /a obreRtovanje v kronali na blagajniške nakaze prinoscu uroti i dievii odpovedi 231°/0 » 30 » > 3Vo Stanje hranilnih vlog : Razervni zaklad : nad 22 milijonov K nad 760.000 K jtfestna hranilnica ljubljanska M = m ^ &r r jen SE H®! ■ IfL iip. »KjlO sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od ■i. do 4. ure popol.. jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene ol»resti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz s\ojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlaga jo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča [>o :J3/40/o ua let0- ^ obrestmi vred pa plača \sak dolžnik toliko na kapital, da znašajo ohresti in to odplačilo ravno 50/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v (J2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v letih, tedaj mora plačevati na leto C>°/0 izposojenega ka-pitakL jJolžnikn je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. na naslovljena vlozna pisma mori 4 daefui cdpoTedis1.7. > 8 » V > 38 » » 3l ." . t zlutili napoljonili na rlo/.na pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% „ 3 mes. „ n 2,:,° u - « . 2V/U Za dosedaj še v prometu se nahajajoči blagajnik, nakazi in v kronah glaseča ne vložna pisma Hto^i •< veljavo spremenjena olirestna mera po pogojent-r: odpovednem roku dne 'JS. oktobra odo. 1 no vem 1.-odn. 'J3. novembra. Hanenffiro v kronali 7 2*V- r«koj v vsakem znesku Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od času časa in sicer po r.>ku odpovedi. Izdaia nakaznice na vsa tržišča Avstro-Ogrske ornate stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti. kakor tudi v»tt drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu. Berlinu in drugju mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat m srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagains zavoda. Hcničue nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Italia-1 v italijanskih lirah ali v krona:. xccccccccccsc po dnevnem kurzu. Zaloga izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) pivo z== v Bodč«kih in v boteljkah, kakor tudi — kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri C5radcu. zaloga Jdattonijeve gissshubkr vedno sveže kisle vode po smernih oen&h pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. J8I AVTJA" *prfjemm zavarovanja nai raz n o vns tD ej - i h ijah pod tako ugodnimi pogoji, feo nobena druga zavarovalnica. Zlasti J* ogodoo zavarovanje na doživetje z zmanjkuj očimi ne vpUuhli. Taak član ima po preteku petih pravic > do dividende. let „S I a vi j a" izajemna zaTaroialna teata f Prajp. — Bezermi foni 31865.386 80 K. izpiačaue odšlcodnme: 82.737.159*57 K. Po velikosti dra g m vmstjemaa zavarovalnica naše države m vseskozi slovansko-tiar o