..3 Poštnina plačana v gotovini Cena Din 3 PIŽAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALI&A V LJUBLJAN11929 30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC STRAHOVI Premijera 25. septembra 1929 Gfegantna dama in gospod kupujeta nogavice in rokavice fe v specijatni trgovini V. LESJAK ŠELENBURGOVA ULICA 3 or/ui J UTR O V/ MAL! OGLAS/ PRODAJO KUP/JO POSREDUJEJO VSE in Vsakomur Oglasni oddelek »JUTRA« pKe&ova\jl.4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI SEZONA 1929/30 DRAMA ŠTEVILKA 3 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 25. septembra 1929 Maria Vera: Helena Alving — mater dolorosa Da naj tudi jaz'nekaj napišem k današnji premijeri — so mi rekli. Sicer sem v splošnem mnenja, da naj igralec svojo vlogo igra — kar najbolje more — in naj se ne peča preveč z različnimi komentari in izjavami. Na odru — tam izžarevaj in izgorevaj! Okleni se avtorjevega genija s tako silo — da ga ustvariš na novo — iz sebe samega. Bežno in hipno je naše umetniško ustvarjanje —• luči iz sence, sence iz luči našega bistva in življenja našega — to je vse! Za Heleno Alving bi rekla le par besed — vsem ženam — materam. Ibsen je ljubil nas žene — boril se je in ustvarjal posebno za nas. Toda v Heleni Alving je storil še več. Silen, mogočen spomenik je postavil za vse čase — vsem ženam materam — vsem trpečim materam — a kje je mati — ki ni ali ne bo trpela? Helena Alving ni žalosten slučaj od včeraj ali danes ali jutri — ona je inkarnacija trpljenja vseh žena. Mater dolorosa: »O vi vsi, ki greste po poti, ozrite se name in poglejte, ali je bolečina kakor je bolečina moja?« Golgota je vse njeno življenje in ona sama je, ki nosi križ — križ dolžnosti samozatajevanja, prevare, razočaranj, gnusa, straha — vse iz ljubezni — vse, vse za ljubljenega sina. — Kakor hraber junak, ki se tudi smrti ne boji — stoji na straži — in čuva naj-dragocenejše — ideale njegove, bodočnost njegovega življenja — in ne ve, da je to življenje že od rojstva uničeno in zapisano usodnemu poginu. »Nisem te prosil življenja! In kakšno življenje si mi dala? Nočem ga! Vzemi si ga nazaj!« — O, vi vsi, ki greste po poti, ozrite se in poglejte! In ona, ki je toliko trpela — ki toliko trpi — ona ne toži. To je najčudoviteje — na tej čudoviti ženi. Ona ne obtožuje, ona končno vse razume in vse odpušča, ona le trpi in pomiluje. Zanjo ni preteklosti, umira ji sedanjost, ona nima bodočnosti — vse naokrog le samota in poraz. Ona ve vse to, ve, in ne toži. V najsilnejši bridkosti samo obraz in roke dvigne — išče in sluti nekje tam — visoko — daleč — nepoznano odrešilno zarjo. 13 Blagajna se odpre ob pol 8. Parter: Sedeži 1. vrste . . . . „ II. - IV. vrste . . »» 28 V.-VI. „ . . • »> 26 „ VII.- IX. „ . . • »» 24 „ X.-XI M 22 „ XII. -XIII >» 20 Lote v parterji' 1. red« Začetek ob 8. Konec po 10. i. n. ;; m. „ Galerijsko stojišče. Dijaško stojišče . VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledaliSki b*'w opernem gledallitu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure II. red» Peti 1 o* v Parterju v *■ redu . v H. redu Din 100 „ 100 , 120 „ 70 „ 75 „ 20 „ 25 .. 15 Balkon: Galerija Sedeži I. vrste .. II. >* a Din 22 18 14 12 10 2 5 D slikal Režija: Maria Vera. Po nemškem prevodu poslovenil 31. Skrbinšek. Helena komorniku Osvald, njen sin, Manders, pastor . . Engstrand, mizar . . Regina Engstrandova, Alvingove . . . m Drama se odigrava na posestvu gospe Alv tta deželi ob velikem fjordu v zahodni Norveški. Maria Vera C. Debevec Levar Kralj Mira Danilova M E. Reich o „Strahovih“ Laž je temeljni in vogalni kamen za zgradbo oficijelne morale, njej na ljubo zapiramo oči, se delamo kakor da bi ne bilo stvari, za katere vsi vemo. Takemu hinavstvu ne gre Ibsen nikjer odločneje in učinkoviteje do živega kot v »Strahovih«, v tem strogo nravnem delu, kajti noben razsoden človek ne bo mogel smatrati preganjanje greha za nemoralno zato, ker se morajo pri tem razkriti dejstva, preko katerih bi drugi iz umljivih razlogov radi razprostirali goste tančice. Če biča Ibsen izrodke modernega zakona, ne opisuje prav nobenih izjemnih primerov. Ali se ne zgodi morda vsak dan, da pregovorijo preudarne matere in bistre tete mlado dekle, da naj, čeprav proti svoji volji in proti nagnjenju, »dobre partije« vendar uikar ne odbije, da se izroči tako možu, ki ga ne ljubi in pred katerim bi se zgrozilo, če bi spoznalo njegov značaj? Še niiKidar ni nihče tvegal ua odru tako ostrih in tako pogojenih besed o takem predmetu kakor Ibsen v »Strahovih«. — Družba zahteva -od žene, da vztraja tudi pri najnevrednejšem možu, kakor je zahtevala od dekleta, da je volilo ne po svojem srcu, temveč po obzirih konvenijence, družba dovoljuje možu vsake starosti, da se udaja svojim nagonom, samo da spodobno ponašanje skriva notranjo surovost. Družba dovoljuje vse, če se ohrani videz, nič pa, če se ta videz pokvari. Družba se boji samo enega: škandala. Pa naj bo to že resnično vznemirljiv dogodek ali pa pogumen nastop odločne osebnosti iz tope mase, takoj ga družba strogo kaznuje. Kaznuje se prestopek! proti običaju večine. Videz, po domače rečeno laž, tvori fundament družbe, ki je pa seveda samo na videzno trden. Te razmere pa se že nagibajo h grobu; to so strahovi, ki hinavsko predstavljajo življenje, toda ta življenska laž se mora novi resnici umakniti. — »Strahovi« niso nikakšno gledališko delo v običajnem pomenu besede. »Strahovi« učinkujejo kakor brca, ki j'o je pisatelj s srditim zadoščenjem zadal hinavski in demoralizirani družbi. Grenke resnice pa zavoljo tega niso nič manjše resnice. Nekaj splošnih podatkov o »Strahovih«. Izšli so decembra leta 1881. pod naslovom »G e n g a n g e r e«, kar pomeni dobesedno »Povračevalci«. Prve vprizoritve so bile leta 1883. na Švedskem v Helsingborgu in Stockholmu, na Danskem v Kopenhagnu, v presledkih so sledila potem ostala gledališča v Kristijaniji, Bergenu itd. Po nemškem ozemlju Evrope so popularizirali delo zlasti Meiningovci, ki so igrali »Strahove« tudi v Celovcu. V začetku devetdesetih let pa so bili uvedeni že na vsa svetovna gledališča. Leta 1891. so jih igrali celo armensko v Tillisu. Ljubljansko gledališče jih je vprizorilo prvič leta 1902. drugič po vojni leta 1919. Znamenite Helene Alvingove so bile Hedwig Bleibtreu (Burgtheater), Barny (Thšatre libre, Pariš) in Eleonora Duše, Osvaldi pa Nemci Mitter\vurzer, Robert, Kainz, Moissi, Francoz Antoine ter Italijana Zacconi in Novelli. Od Slovencev so igrali Heleno Alvingovo do danes Gusti Danilova in Berta Bukšekova, Osvalda pa Borštnik, Danilo in Nučič. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Ciril Debevec. — Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. 16 7*^*0 /toAw RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-ce* gerijah in trafikah cvtifc-ijsn-aa - Elitni kino Matica in Kino Ideal opozarjate cenjeno občinstvo na premljere sledečih velelilmov: Zbogom Mascotte Gittian 7iarvey #s> Jgo 3ym Plesalka bogov ffifda §ray Cfive Broofi 'Rna 7Tlay ZOong Manolescu Jvan 'Hložufjin 'Brigita Tietm Tfeinricf) ffeorge Rasputin Vfadimir ffajdarov §rigorije Cfjmara Lulu Franz Gederer Bouiee ‘Broo/is Fritz Kortner Cigan primaš Gmef Verečes Pat in Patachon v Afriki Smeh ! Smeh ! Smeh ! S. o. s. Diane Tiaid ca> fltfone Fryfand Baskervilski pes Detektivski velešlager po znamenitem romanu Sherlock Holmesa • M bo «3 Grof Monte Christo 2 Po romanu A. Dumasa v SL u > Zena brez sramu o- o §refa §ar6o Jofjn §i(6ert M- a: *n Stric Tomova koča Po znamenitem istoimenskem romanu <