Leto 1870.	165
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 1. junija 1870.
77
Dopustno pismo od 21. aprila 1870,
za delo in rabo lokomotivne železnice od Olomuca poleg Bistriške doline na Bruntal in Krnov do avstrijskopruske državne meje, ki se utegne stekniti s pruskim železniškim omrežjem, držeč na Glubčice, s krili : a) od Krnova v Opavo ; b) od Krnova na Albrehtice do avstrijsko pruske državne meje, ki se utegne skleniti s pruskimi železnicami, držeč na Niso; c) od nekega mesta glavne poteze : Olomuc-Bruntal Krnov državna meja v Vrbno; d) od Kriegsdorfa v Rimarov.
Mi Franc Jožef Prvi,
po Božji milosti cesar avstrijski ;
apostolski kralj ogerski, kralj eeski, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Ker so grof Robert Llchiiovsky, Maks Machanek, bratje Klein, Moric Prima-ve si, Emanuel Proskovec, Eduard Böhm, Dr. Inocenc Z a i 11 n e r, Dr. Karel Vilhelm Dietrich, Dr. Karel 8eh rötter, Anton Luft, Alois Lariseh, Eduard Förster, C. R.
0.	Schüler in Leopold Tuschla prosili, da hi jim se podelilo dopuščenje (koncesija), delati in uživati lokomotivno železnico od Olomuca poleg Bistriške doline na Bruntal in Krnov do avstrijsko-pruske državne meje, ki se utegne stekniti s pruskim železniškim omrežjem držeč na Niso, po tem od katerega bodi mesta glavne linije : Olomuc-Bruntal-Krnov-državna meja v Vrbno in od Kriegsdorfa v Rimarov, zazdelo nam se je, z ozirom na
(SUveniseh.)
39
občno koristnost tega podjetja, imenovanim prosilcem po postavi od 13. aprila 1870 (Drž. zak. št. 56) o prostosti davkov za nove železnice to dopuščenje podeliti tako le:
§. 1. Podeljujemo koncesionarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico od Olomuca poleg Bistriške doline na Bruntal in Krnov do avstrijsko-pruske državne meje, ki se utegne stekniti s pruskim železniškim omrežjem, držeč na Glubcice, s krili :
a) od Krnova v Opavo ;
b) od Krnova na Albrehtice do avstrijsko-pruske državne meje, ki se utegne skleniti
s pruskimi železnicami, držeč na Niso ;
c) od nekega mesta glavne poteze: Olonmc-Bruntal-Krnov-državna meja v Vrbno;
d) od Kriegsdorfa v Rimarov.
§. 2. Cesta sama in uje uredba za vožnjo naj se naredi po črtežu na drobno ustanovljenem, ki ga je ministerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevah ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavilnih in policijskih predpisih.
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, če bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po •§. 6 postave za dopuščanje železnic *) zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občenje in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določil.
Ce bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v §. 1 določena mer železnice ne sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na ležo in mer obrniti na slabše, — mora se takej predru-gačbi tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo vseh teh železnic sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni sirovi dohodek skozi dve leti zaporedoma 180.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Koncesionarji se zavezujejo za ra d porabe kolodvorov že dodelanih ali dopuščenih železnic na stikališčih njihne ceste, kakor tudi o uredbi službe pri prehodu z ene na druge železnice skleniti dogovor z dotičnimi upravami. Troške za potrebna razširjavna dela na tujih kolodvorih bodo nosili koncesionarji.
O nadaljevanji železnic na Glubcice in Niso in oziroma o stiku obojestranskih železnic in občilni službi postavijo se določbe z državno pogodbo, ki se skleni' s kralj, prusko vlado, in koncesionarji bodo dolžni podvreči se tem določbam in dolžnostim, ki bodo iz njih izvirale za-nje. Državna pogodba pa se ho sklenila in zvrševala kolikor bo moči, z ozirom na korist koncesionarjev.
Državni upravi je pridržana pravica, če bi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz domačih sosednih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
§. 3. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo delo koncesionirane železnice :
a) za glavno potezo od Olomuca na Bruntal v Krnov, po tem
b) za krili Krnovsko-Opavsko !» Krnovsko - Albrehtiško v treh mesecih po podeljeni
dokončni koncesiji začeli in te kose zadnji čas v treh letih od istega časa dodelali in
občni službi izročili;
c)	dalje so koncesionarji dolžni izdelati krili od enega mesta glavne železnice Olomuško-
Krnovske v Vrbno in od Kriegsdorfa v Rimarov, to da potlej še le, ko bo delniški
kapital po 6 odstotkov čistega dobička dajal.
Toda vsikakor se morajo te panoge začeti delati najpozneje tri leta po dnevu, kterega se glavna železnica Olomuško-Krnovska službi izroči, ter v enem letu po tem dodelati.
Ali se bo železnica od Krnova na Klobčiče in od Albrehtic na Niso nadaljevala, in kdaj se imajo ti kosi delati začeti in kdaj dodelati. to bo odvisno od dotičnega dogovora s kralj, prusko vlado.
Dokler se pa ne dodela glavna železnica Olomuško - Bruntalsko - Krnovska, ne bo se nikakor takšno nadaljevanje zahtevalo.
Da izpolnijo to dolžnost, to morajo koncesionarji zavarovati s kavcijo od 100.000 goldinarjev avstr, veljave
Ta kavcija se mora odšteti v gotovini ali pa dati v borsnih papirjih po kursu ali v bankovnih menicah.
Spisi in pisma o tem povodu narejena uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
§. 4. Koncesionarjem se za izpeljavo koncesionirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica naj se dodeli koncesionarjem	zastran železnocestnih	kril	do	posameznih
obrtnišč, o kterih bi državna uprava spoznala, da	so koristna za javni interes.
§. 5. Koncesionarji se imajo pri delanju koncesioniranih cest in pri rabi istih držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, in reda za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 *)], in tako tudi postav in ukazov, ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
§. 6. Koncesionarji imajo tedaj zlasti tudi zastonj voziti pošto in poštne posta vij ence po predpisu §.f* 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava ima oblast za vozovlak, ki od končnih postaj vsak dan odrine, določiti, kdaj ima oditi in kako hitro ima voziti med tema končnima postajama tje in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več kakor en voz z osem kolesi ali dva čvetero-kolesna voza, dobe koncesionarji za vsak voz, ki ga več dado za ta namen, odškodnino na miljo, ki se ustanovi dogovorno v pravšni ceni.
Če bi se poštni upravi potrebno zdelo, na koncesionirani železnici	vpeljati	ambulantno
pošto, kakoršna je po drugih avstrijskih železnicah, morajo koncesionarji namesti navadnih voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali čveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevi poštne uprave.
Za opravljanje poštne službe v postajah , kjer se pisma prejemajo in kjer se izročajo, mora se pripravna poštna pisarnica v železničnem poslopju zastonj prepustiti, in če bi na to stran bilo še večih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje imajo koncesionarji dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — m kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega povračila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma-, ki si jih glede na upravo železnice železnično ravnateljstvo (upravno svetoval-stvo) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljenc}h.
Člen 7. Koncesionarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti.
Toda telegrafska uprava se mora s koncesionarji domeniti zastran mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje morajo koncesionarji brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa imajo koncesionarji tudi pravico žice (drat) za železuični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Zeleznični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugači ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
§. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo v I. razredu..............................................36	kr.	avstr, vel j.
H	27
•	99	 *	99	99	99
v	m»	»	•		ib»	»	»
in „	IV.	„	(v	vozu za stoječe) . .	9 „	„	„
Maksimalna trifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo :
I.	razred.......................................2	kr. avstr. velj.
II.	»	  2	28	„	„	„
III.	»	 3	*	„	„
Izjemno imajo za sledeče reči pri polnih vozovih, ki se vozijo čez 5 milj, veljati tile postavki voznine, ki se za daljo 5 milj presegajočo prištevajo k pravilnim postavkom , kakor prihajajo na prvih 5 milj :
A. Za žito in sočivje, sol, železo in železne izdelke, drva in les 1 5 kr. avstr, veljave-
B. Za premog, koaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, kamenje apnarsko in zidarsko in skril, 1 kr. avstr. velj.
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno zavarstvo.
Če bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po 1 8 kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja ležarine, razredbe blaga in drugih določeb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotične cene in določbe ne bodo smele nikakor biti veče in nadležnejše od onih, ki veljajo na severni državni železnici.
Dopušča se, da se pri odmerjanju voznine za take železnične kose, ki se vzdigujejo navzgor po 170 in še bolj, računi poldruga dolgost.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pristoji' koncesionarjem.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajati. Če se torej kakemu odpravniku ali pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali ktera druga ugodnost dodeli, mora se ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni izpolniti iste pogoje.
Vse posebne trike se morajo javno razglasiti.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba trike za vožnjo ljudi in blaga. Taki uravnavi se imajo koncesionarji podvreči.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi pristojbami vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže deset odstotkov napravnega kapitala.
§. 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino za ljudi in blago v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Trika se mora vsak mesec posebej na zaprosbo koncesionarjev, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez privolitve koncesionarjev ne sme iti čez 5 odstotkov izpod srednjega kursa.
§. 10 Transporti vojakov se morajo po znižani tritt opravljati, in to po dogovoru na to stran, kakor tudi glede polajšil za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. junija 1868*) sklenjenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Ce bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami	ali	z večino	njih zastran	prevažanja
vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za konce-sionirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki ste uravnani po vojaško.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo obstoječemu dogovoru avstrijskih železno-cestnih uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večih vojaških transportih.
•§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nad-gledujoče upravo železnic in vožnjo po njih,	ali za ra d	varstva državnih interesov po koncesiji ali iz dohodarstvenib ozirov porabijo	železnico	in	izkažejo	naročilo te	gosposke,
Morajo se s potno robo vred zastonj voziti.
§. 12Ž. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
•§. 1 !!. Koncesionarjem se daje tudi pravica, napraviti družbo delničarsko in za nabor potrebnega denarja izdati delnice in predstvene obligacije sloveče na priuesca ali na stanovitna imena, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno „otirati.
Znesek, nabavljen s predstvenimi obligacijami ne sme preseči treh petin napravnega kapitala.
Ce se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo prej odplačati nego delnice.
Družba nastopi vse pravice in dolžnosti koncesionarjev ; družabna pravila potrebujejo potrjenja državne uprave.
H. 14. Koncesionarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po'vodi in po suhem, držeč se obstoječih predpisov.
H 15. Za železnico koncesionirano se dodeljujejo od strani države ta-le polaj-
Šila :
I. Oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za trideset let.
2. Oprostitev od štempla in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko se izroči občni službi.
3. Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
§. 16. Državna uprava ima pravico prepričati se, da je železnica v vseh delih namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat mu se treba zdi, priti v seje upravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive naredbe ustavljati.
Za le-to nadgledovanje železničnega podjetja morajo koncesionarji z ozirom na opravila stem združena v državno blagajnico plačati po čez letno povračilo, kterega znesek določi državna uprava.
§. 17. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje že-eznic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let od tistega dne, kterega se začne vožnja po vseh koncesioniranih, v §. 3 ad a) in b) omenjenih železnicah, in ko ta doba preteče, mine koncesija.
Koncesija izgubi svojo moč tudi, če se rok v §. 3 ustanovljeni za dokončanje dela in za odprtje čeleznice ne bi dostal, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu ■§/* 11,
b)	postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali financijaluo krizo.
§. 18. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, kterega se je izdala dopustnica, vsak čas odkupiti koncesionirano železnico.
Da se določi odkupščina, bodo se letni čisti dohodki, ki jih je podjetje v zadnjih sedmih letih pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili in po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let za podjetje izračunih.
Ta srednji znesek se bo koncesionarjem kakor letnina plačeval v poluletnih ratah dotle, dokler se ne izteče koncesija.
§. 19. Kadar mine koncesija in tisti dan, ko mine, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesionirane železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritekline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodih in prihodih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih reci, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prejde toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s p rvo želez-nično opravo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu.
Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačujoč vsako leto v §. 18 Ustanovljeno odkupščino brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesionirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj mine koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaja koncesionarjem last réservnega Zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks in apnenice, livnice, fabrike za mašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hranišča za premog in drugo robo, ktere so si pridobili ali sozidali po dovolbi državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo železnična priteklina.	»
§. 20. Še se državni upravi pridržuje pravica, če bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavah naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, se predno izteče čas koncesije, izreči, da je koncesija moč izgubila.
§.21. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo pri podeljevanju službenih mest sosebno gledali na take podoficirje iz c. kr. armade, kteri so dobro služili.
Resno opominjaje vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem oblastim, kterih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanavlja v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večini pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, eden in dvajsetega dne meseca aprila v letu po odrešenju sveta, tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Potočki s. r.	Prelis	s.	r.	Distler	s.	r.
78.
Razglas minister st va za finance od 20. maja 1870,
da je mali colniji II. razreda v Ober-Albendorfu na Češkem dana oblast pivo za izvoz odpravljati.
Mali colniji II. razreda v Ober-Albendorfu na Češkem-daje se oblast, odpravljati za 'Zvoz pivo s pridržkom povračila potrošnine čez colno linijo izvažano v zmislu razpisov finančnega ministerstva od 14. julija 1858, 30. novembra 1859, 23. avgusta 1863 in 28. aprila 1869 (Držav, zakonika 1858, Št. 114; 1859, Št. 219; 1863, št. 73 in 1869, «t. 54).
Holzgethan s. r.