k,	•
Cena 35 lir	TRST,	nedelja	20.	novembra	1960	Leto	XVI	-	Št.	278	(4741)
Samo za Slovence veljata
ašisticna paragrafa J37in 122
Tržaški sodnik noče priznati njune protiustavnosti, čeprav oba paragrafa za pripadnike nemške manjšine ne veljata več
s j lzmed sodnikov tr-v^Kega civilnega sodila! A , Preišn.ji teden iz-(voma ’ k* sPa^a brez ^renm/ Yrsto najhujših Hiih^Ski’ s katerimi tukaj š-tajo „ asti že šest let tep-Slovennarodn°stne pravice zavrnil je nam-I v° nair. uPravi<5eno zahte-tie»a. ,	' našega odgovor-
ov*1«^ in nato še la nJegovega pravne-ttrori pnika, da mu se dl-žavne stroške Voj Jj,en slovenski' nre-Hveč ■ civilne tožbe, ^»o J6 7avrriil tudi za-;avnr, se Postavi pred
tu >r°, .sodišče v Ri-^eh » Protiustavnost tih Dat enitih fašistič-“1 civii^grafov kazenskega ?fePovprif,ya, Postopnika, ki žeine kujeta rabo slovenja obi^ sodiščem, ker It 2]^»; v ostrem nasprot-s oienoma 3 in 6 Tako nstave.
S1 Sodno8 ravnal omen.je-Js *: 1- kljub temu, ?°PPš6a veljavni predpisi , Primem ^ožnost, da že tosti u dvoma o ustav-j hoio«,,	fašističnih
5%i0sh Po sv°Ji uradni ™ 1Icf zadevo sproži ‘IJuh f^nJm sodiščem; 2.
Snica obstaja °-
V'a K vladnega komi-Niiu Vrši na Tržaškem ,‘aat, n.zakonodajno o-!°nske?aJ se določbe lon-i i&io v njem°raduma iz-N, Icel°«. in 3. kljub (N fiBfa So sodni organi * Ptevo.f11 ,leti že izroči-S^ttin okrožnice prav S v odgovornemu ured-^Vdo Vezi Z neko drugo
^fagrsr^: °ba fašistična ^ S5a ne veljata več ^nike nemške
v "jšiho —nemsKe ,na Južnem Ti-»'Javiip« r da sta raz-Sb^ s posebnim
S\!°. izrednim de-utio 2a Pomeni, da je »‘‘Jan^f vence v Jtaliji Sa v fka republiška ur 3» na ®m Pogledu mrtva Kav tak faP.irju in da je kjsp-Jj zadevni pred-
Jf POspn-,	preu-
nega statuta lon-li atka ■	memoraduma.
b?*11 s>nvi bjanski držav-bStfco nuSke narodnosti S barniU tollko osnov. ?ikor ^dnostnih pravic
»m državii« lmajo italijan-tNsti-nemške na-Sčno’ ar je zanje fa-biti 2- Protiustavno, za nas popolno-
je zanje
^ biti
u. V	Ilas	popoino-
if°ljspm z nstavo in v k 6 to r9du-
kitalo V? Pomeni- da
S zaeiv tukajšnje sodi-Sot,vornik fašistične S daie- da krši slo-
Jdfte Podpisane medna-
5 viadeVr°stl Italijanih leti ’ • desar pred tre-
S s4 * st0ril°- iZ če-
V sti rij ^ se je odnos ustj j. 0 slovenske skup-S na Tržaškem tudi v Pogledu poslabšal.
Končno ni nobenega dvoma, da je tako stališče sodišča hkrati dokaz nedemokratičnega duha v odnosih do Slovencev in spodbuda vsem tistim silam, ki zlasti v zadnjem času ponovno ščuvajo na kršitev naših narodnih pravic.
Pa poglejmo, kako je do vsega tega prišlo, saj se zadeva vleče že od letošnje pomladi.
Ze v aprilu letos je naš odgovorni urednik na razpravi pred civilnim sodiščem v Trstu zahteval od sodišča, naj mu na podlagi čl. 5 posebnega statuta londonskega memoranduma izroči slovenski prevod tožbe pok. dr. Josipa Agneletta, ki je tožil naš dnevnik in njenega izdajatelja »Založništvo tržaškega tiska« za odškodnino zaradi nekega članka iz leta 1956. Sodnik je sicer našo zahtevo po prevodu vnesel v zapisnik, toda že na naslednji razpravi je našeipu pravnemu zastopniku dr. A. Kukanji izjavil, da je zahteva našega odg. urednika «nesprejemljiva», češ da ni bila postavljena v smislu zakona o civilnem pravdnem postopku. Zato je odv. Kukanja vložil novo zahtevo, in sicer:
1. naj sodišče poskrbi za slovenski prevod v smislu čl. 5 posebnega statuta in
2. naj sodišče v primeru zavrnitve te zahteve izroči uradne spise ustavnemu sodišču, glede ustavne zakonitosti člena 122 zakona o civilno pravdnem postopku, ki ne dopušča uporabe drugega jezika razen italijanščine, ker je ta člen v nasprotju s členom 3. in 6. republiške ustave. To naj sodnik stori po svoji službeni dolžnosti ali pa zato, ker je tako zahtevo postavil toženi odgovorni urednik Primorskega dnevnika.
No, sodnik je s svojo odločitvijo 11. t. m. obe zahtevi enostavno zavrnil kljub jasnim dokazom, ki jih vsebuje nad 19 tipkanih strani dolga obrazložitev našega pravnega zastopnika. V tej obrazložitvi je med drugim poudarjeno:
1) Clen 5. in vsi ostali členi posebnega statuta so konkreten izraz čl. 6 republiške ustave, ki določa, da so jezikovne- manjšine zaščitene s posebnimi določbami.
2) Čeprav je zakonodajna oblast na Tržaškem ozemlju v rokah generalnega vladnega komisarja in se torej razlikuje od zakonodajne o-blasti v ostali republiki ter se generalni vladni komisar pri tem poslužuje posebne zakonodajne komisije, se kljub temu zakonodajalec na našem ozemlju ne more izogniti doslednemu izvajanju pravnih predpisov. Določbe posebnega statuta se v marsikaterem delu izvajajo
(ohranjene so slovenske šole, objavljanje uradnih volilnih razglasov v slovenščini), Poleg tega pa ne bi smelo biti glede izvajanja določb memoranduma nobenega dvoma več spričo okrožnice generalnega vladnega komisarja generalnemu prokuratorju, v kateri je poudarjeno, da se mora memorandum na Tržaškem ozemlju «v celoti izvajati*.
3. Poleg tega pa je na podlagi te okrožnice našemu odgovornemu uredniku tržaška prokuratura 23. aprila leta 1955 na njegovo zahtevo že preskrbela slovenski prevod obtožnice v zvezi z neko drugo sodno razpravo.
4. Glede ustavnosti zahte-
Prizor iz sodobnega Konga: v Leopo-ldvil-lu delijo skavti kon-goškega Rdečega križa otrokom mleko. Med evropskimi državami je edina Jugo’ sl a vi j a poslala svoje zdravnike v to nemirno afriško deželo.
ve slovenskega prevoda pa se v omenjeni obrazložitvi navajajo naslednji argumenti:
a) Ta zahteva ne temelji samo na 41. 5 posebnega statuta, temveč tudi na duhu in splošnih načelih italijanske ustave, zlasti pa na njenem čl. 6. Za to trditev so v obraz, ložitvi navedeni številbi citati iz del najuglednejših italijanskih univerzitetnih profesorjev za ustavno in proceduralno pravo kot so Vezio Crisa-fulli, Emilio Crosa, P. d’Ono-frio, V Manzini in Virga. Pri tem se zlasti poudarja, da je republiška ustava nastala iz skupnih izkušenj protifašistične borbe po zlomu ital. monarhije, po krizi, ki jo je povzročila nesrečna vojna, po porazu fašističnega režima, da. lje zaradi nepopolnosti pred-fašističnih ustavnih oblik za zajamčenje svobode ustanov in državljanov. Sedanja ustava je nastala tudi zaradi pritiska strank, ki so zahtevale socialno bolj napredne oblike in ustroj države.
b) Clen 6. ustave pa je dokaz, da so v novi ustavi dobi-
(NadaIjevanje na 2. strani)
Zaskrbljenost v ZDA zaradi sklepa Eisenhowerja o vmešavanju v zadeve držav Srednje Amerike
Kennedy ne misli javno komentirati tega sklepa, «ker ni zanj odgovoren» Moskovski radio poziva na nujne ukrepe OZN
WASHHNGTON, 19. — V ZDA se širi odločna kritika proti Eisenhowerjevemu sklepu, da pošlje na karibsko področje vojno brodovje. Kritika pa se ne sliši samo v demokratičnih krogih, temveč tudi med republikanci in neodvisnimi. Vladni tisk je z velikim poudarkom pisal včeraj, da je bil Kennedy obveščen o Eisenhowerje-vem sklepu.
Načelnik njegovega tiskovnega urada Donald Wilson pa je po razgovoru med Kennedyjem in Allenom Dullesom izjavil, da sta govorila o številnih argumentih in tudi o napetosti na karibskem področju. Wilson je dodal, da Kennedy ne bo izrekel nobenih komentarjev v zvezi z Eisenhowerjevim sklepom, da pošlje vojno brodovje na karibsko področje.
«Senator Kennedy, je izjavil Wilson, je mnenja, da je neumestno, da diskutira dejanja politike ameriške vlade v tem trenutku, ko nima
nobene odgovornosti, dokler ne bo uradno ustoličen « Kennedy je bil vsekakor obveščen šele po izvršenem aejstvu. Prav tako ni bil o tem obveščen senatni odbor za zunanje zadeve. Kennedy m po razgovoru z Dullesom podal nobene izjave, ker se mu to zdi neumestno, kakar je izjavil načelnik njegovega tiskovnega urada. Zato ni mogoče vedeti, do kolikšne mere je Kennedy odobril Ei-senhowerjev sklep, -katerega namen je vplivati na politiko prihodnje ameriške uprave, kar se tiče odnosov z državami Srednje in Južne Amerike.
Znano je, da je Kennedy med volilno kampanjo mnogo govoril o položaju na tem področju in da je ob neki priložnosti zavzel zelo negativno stališče, a se je kmalu po tem popravil in izjavil, da je zgrešil. Na vsak način je zelo verjetno, da bo Ken-redy v naslednjih dneh skušal ločiti svojo odgovornost od Eisenhotverjeve. Med volilno kampanjo je Kennedy večkrt^t obtožil republikansko upravo pomanjkanja odločnosti pri preprečevanju ustoličenja Castrovega režima na Kubi. Dodal pa je tudi, da so bili ukrepi, ki so jih ZDA pozneje sprejele, neučinkoviti in da bi jih morali nadomestiti s politiko, ki naj bi ustvarila nove možnosti sodelovanja in razumevanja med ameriškimi državami. V ta namen bi morali temeljito proučiti vzro-
ke medsebojnega nezaupanja, odstraniti bi morali te vzroke, ter bi morali velikodušno znova proučiti programe za pomoč nezadostno razvitim deželam latinsko - ameriške celine.
Med drugim je Kenedy svoj čas izjavil, da bi morale ZDA graditi svoje odnose z latinsko-ameriškimi republikami z okrepitvijo organizacije ameriških držav, s povečanjem tehnične pomoči, z večjo investicijo kapitala in s povečanjem kulturne izme. njave. To pa vse na podlagi vseameriške dejavnosti, -kakor je to predlagal brazilski predsednik. Prav tako bi morali skleniti praktične sporazume za stabilizacijo cen surovinam. Izjavil je tudi, da je potrebno odnose med ZDA in latinsko-ameriškimi državami postaviti na povsem nove temelje na podlagi enakopravnosti.
V večini južnoameriških držav so Kennedyjevo zmago pozdravili kot možnost izboljšanja odnosov z ZDA. V washingtonskih diplomatskih krogih se je tudi govorilo o možnosti sestanka med Kennedyjem in Castrom ali pa med njunimi predstavniki za ureditev sedanjih sporov. številne osebnosti, med katerimi je tudi senator Mansfield, so pozvale Kenne-dyja, naj napravi »obisk prijateljstva* sosednim južnoameriškim državam, še preden se ustoliči v Beli hiši.
Kakor rečeno, je Eisenho-tverjevo deja-nje izzvalo številne kritike ne samo v demokratskih krogih, temveč tudi med neodvisnimi opazovalci m v tisku, ki je naklonjen republikancem. «Wa-shington Post* ugotavlja, da se Eisenhower ni posvetoval z Organizacijo ameriških dr-
žav. «New York Pošt* sprašuje, «kakšno vlogo lal imajo ena ameriška letalo silka in štirje rušilci v lal sko-amerišikh revolucijah, imajo očitne notranje kc nine*. »Baltimore Sun* pi va na največjo previdnost.
Na splošno pa so vsi skrbljeni zaradi psihološki učinka, ki ga bo Eisenhow jev sklep imel na javno m nje v Južni Ameriki, k zaradi dosedanjih izkuš-vidijo v vsaki ameriški budi vmešavanje v zad< teh držav v korist sever ameriških gospodarskih ir resov.
Moskovski radio je dat v komentarju Eisenhowei vega sklepa poudaril, da ložaj na tem področju spoi nja na čas pred napadom Suez. Komentator je pripc nt.L da bi morali Združ-narodi sprejeti nujne ukre cta obvladajo napadalce,
naših
: »Tega tip a vojašnic 7.a Bundesvvehr sc honto posl užili tudi vojaških oporiščih v Franciji in Italiji...»
P fini onH *<Tnev ni k*
20. novembra 195®
Aktualni
portreti
Dr. FRANCI ZVVITTER predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in dolgoletni borec za narodne pravice koroških Slovencev pod Avstrijo. V okviru svoje nenehne dejavnosti Je bil v sredo že na tretjem obisku pri zunanjem ministru Kreiskemu, s katerim se je razgovarjal o izvajanju člena 7 av-strijske državne pogodbe, ki se nanaša na pravice slovenske manjšine.
CLARK GABLE slavni ameriški (ilmskl igralec, ki Je bil nad 30 let ljubljenec posebno ženskega sveta, Je 16. t. m. umrl v bolnišnici v Hollywoodu	zaradi
srčne kapi, ki ga Je zadela 6. t. m. Po prvem napadu se je njegovo stanje izboljšalo in kazalo Je, da bo okreval. Toda drugi napad, ki Je prišel nepričakovano, Je bil zanj usoden.
PIERRE LAGAILLARDE francoski nacionalistični ekstremist iz Alžira, e-den izmed voditeljev barikad v znanem alžirskem udaru, je bil v preteklih dneh izpuščen iz zapora na začasno svobodo. Pred odhodom iz zapora je na procesu dejal, da se bo še naprej boril za sfrancosko Alžirijo. Medtem pa je De Gaulle napovedal re-refendum «o novi strukturi alžirske oblasti«.
WINSTON CHURCHILL bivši britanski ministrski predsednik, se je moral zateči v bolnišnico. Doma v stanovanju Je namreč tako nerodno padel, da si je zlomil neko kost v hrbtu. Sama poškodba sicer ni nevarna, vendar pa Je treba vedeti, da ima stari državnik že precej čez 80 let in da so posebno kostni zlomi v visoki starosti lahko zelo nevarni.
ANDREW HATCHER Novo izvoljeni ameriški predsednik Kennedy se bo seveda obdal z vrsto novih sodelavcev, ki so ga posebno podpirali v dolgi in naporni volilni kampanji. Med njimi bo tudi nekaj črncev in kot prvi Andrevv Hatcher, katerega je že imenoval za asistenta svojega tl-»kovnega atašeja. Hatcher je po poklicu novinar.
Sedem dni v svetu
z orožjem na karibskem področju
Predsednik Eisenhoiver je te dni sprejel sklep, ki pomeni veliko nevarnost za mir na področju srednjeameriških republik, odkrito vmešavanje v notranje zadeve tamkajšnjih držav in vojaški pritisk na Kubo. Odredil je namret, naj bo ameriško vojno brodovje in letalstvo v pripravljenosti ob obali Gvatemale in Nikarague, »da se prepreči morebitna komunistična intervencija od zunaj«.
Kubanska vlada je zaradi tega poslala predsedniku skupščine OZN protestno pismo, s katerim opozarja na veliko nevarnost.
V zadnjem času se vedno bolj vrstijo v teh republikah upori proti tamkajšnjim diktatorskim režimom. Zadnje dni je prišlo do upora v Nikaragui in Gvatemali, do državnega urada v El Sal-vadoru, do nemirov v Hondurasu in Kostariki. Istočasnost teh dogodkov je pritegnila pozornost svetovne javnosti na to skupino malih republik, ki vežejo Severno in Južno Ameriko.
To področje vojaških m veleposestniških diktatur in odvisnosti od severno-ameri-škega kapitala je že več desetletij pozornica spopadov in »revolucij«, ki niso v zadnjih letih pripeljale do nobenih značilnejših sprememb bodisi v notranjih odnosih kakor tudi v zunanji orientaciji, če izvzamemo revolucijo na Kubi, desetletno levičarsko vlado v Gvatemali ter nekatera bolj liberalna razdobja v Kostariki in Hondurasu.
Zaradi bližine ZDA in odvisnosti od ameriških bananskih družb so radikalnejše spremembe v teh republikah, zelo težke. Ameriška intervencija v Gvatemali leta 1954, ko so zrušili Arbenzov režim, je po ameriški zamisli bila tudi opomin vsem drugim republikam, kjer bi skušali kreniti v napredno smer. Toda dogoki leta 1954 v Gvatemali so potekali v drugačnih mednarodno - političnih okoliščinah, ki so se zelo razlikovale od okoliščin v letu 1960. Danes bi taka odkrita intervencija bila zelo tvegana. To dejstvo in tudi primer Kube sta precej ohrabrila vse tiste sile, ki »o mnenja, da je prišel čas, ko je potrebno nekaj spremeniti v polkolonialni strukturi teh republik.
Zlasti Nikaragua in Gvatemala, kjer je zadnje dni zavladal nov val nezadovoljstva, sta klasičen primer srednjeameriških vele posestniških diktatur. Dogodki v zadnjih letih so označili začetek propadanja te vrst« skrajno desničarskih diktatur v večjih državah Južne A-merike. Zaradi posebnih o-koltščin pa te diktature še životar.jo v Srednji Ameriki. Reforme, ki jih je bila napredna Arbenzova vlada izvedla v desetih letih svoje oblasti, so vsekakor zapustile svoje sledove na tem delu sveta. Gvatemalski predsednik Fuentes je moral od začetka tega leta večkrat nastopiti proti stavkam in demonstracijam delavcev in uradnikov, ki so zahtevali priznanje nekaterih sociale nih pravic po zakonih iz časa Arbenza. Toda Fuentes je vsakikrat odgovoril z represalijami. Sam je priznal, da so samo po stavkah letošnjega avgusta aretirali v Gva-
temali okoli 700 ljudi.
Tako Fuentes kakor Somo-za v Nikaragui sku ata pri obračunavanju s svojimi nasprotniki izkoristiti konjunkturo protikubanskega razpoloženj a v VVashingtonu in ta upora prikazujeta kot eku-bansko in komunistično diverzijo«. Toda vsakdo, ki pozna odnose sil na tem delu sveta, so mu trditve o intervenciji Kube zelo naivne. Istočasnost in širina uporov so odraz in rezultat stalnega razvoja v odnosu notranjih sil in v odnosu do ostalega sveta.
Toda ZDA hočejo za vsako ceno obdržati na oblasti diktatorje, ki jih s pomočjo svojega kapitala obračajo, kakor jim bolje kaže. V ta okvir spada tudi Eisenho-tverjev ukrep, da pošlje v Karibsko morje vojno mornarico, eda zaščiti Gvatemalo in Nikaraguo pred komunistično intervencijo«. Dejansko pa pomeni to ameriško intervencijo v notranje zadeve srednjeameriških republik, da preprečijo kakršno koli notranjo naprednejšo socialno reformo. Hkrati pa pomeni ta ukrep vojaški pritisk na Kubo ter iskanje izgovora za morebitno intervencijo tudi v tej državi. Zato je ta najnovejši Eisen-hoicerjev korak zelo nevaren za mir na karibskem področju.
Gospodarske težave ZDA
V okviru prizadevanj, da vsaj deloma premaga težave,
1*1	111,	7H	A	1---1............
ki jih ZDA imajo v zvezi s svojo mednarodno plačilno bilanco, je predsednik Et-senhouier v sredo objavil sklep, po katerem se bo začenši s 1. januarjem prihodnjega leta vrnilo iz tujine v ZDA 284.000 članov družin pripadnikov ameriške vojske. Mesečno se bo vrnilo 15.600 članov teh družin. Ugotavlja se, da so stroški za vzdrževanje ameriških čet v tujini poglavitni činitelj, ki je prispeval k . nadaljnjemu zmanjšanju ameriških zlatih rezerv. Eisenhoiver je naročil tudi vsem ministrstvom in vladnim uradom, naj znižajo svoje stroške, da bi se popravil finančni položaj. Eisen-howerjev gospodarski načrt za ozdravljenje gospodarskega položaja vsebuje sedem točk. Med temi je tudi določba, da morajo ameriška predstavništva v tujini ukiniti nakupovanje tujega blaga za prodajanje ameriškim diplomatom in njihovim družinskim članom. Prav tako je določeno, da mora ameriško zunanje ministrstvo kadar kolt hudi gospodarsko in tehnično pppioč drugim državam, upoštevati predvsem a-meriško blago in storitve. Računajo, da bodo z izpolnitvijo teh navodil zmanjšali stroške ZDA v tujini v prihodnjem letu za milijardo dolarjev.
Kakor rečeno, je za gospodarstvo ZDA značilna pasivnost plačilne bilance. Od leta 1958 do 1960 se je primanjk-
ljaj te bilance zvišal na 11 milijard dolarjev. V istem
času so se zlate rezerve ZDA zmanjšale za 4,8 milijarde dolarjev, Letos so se te zlate rezerve zmanjšale za 11.340 milijonov dolarjev. Samo od 1. julija do 9. novembra letos so se zlate rezerve zmanjšale za 1206 milijonov dolarjev. Danes znašajo zlate rezerve ZDA okoli 18,1 milijarde dolarjev. Istočasno znaša v zve-
zi s kopičenjem zlatih dolarskih rezerv v drugih državah zunanji dolg ZDA s kratkoročnimi obvezami okoli 20 milijard dolarjev, kar pomeni, da presega zlate rezerve v ZDA. Vse to je pripeljalo do tega, da je zaupanje v dolar padlo tudi pri samih ameriških kapitalistih, ki so začeli mrzlično nakupovati zlato na evropskih in drugih tržiščih, tako da je nastala prava panika. Do take panike je na pr. prišlo letošnjega oktobra na londonskem tržišču zlata, kjer je njegova cena poskočila na 41 dolarjev za unčo, dočim znaša uradna cena 35 dolarjev. To je povzročilo nadaljnji beg zlata iz ZDA. Samo 3. novembra je iz ZDA odšlo za 175 milijonov dolarjev zlata, kar je bil največji znesek v 24 urah od leta 1938 dalje. V finančnih in bančnih krogih kapitalističnih držav se vedno bolj govori o neizbežnosti razvrednotenja ameriškega dolarja. Državni dolg ZDA je od leta 1950 do 1959 narastel za 34 mi-
1959 znašal 290,9 milijarde dolarjev. V istem času je državni dolg Anglije dosegel 80 milijard dolarjev, Francije in Italije pa se je povečal za več kg dvakrat.
Devizna reforma v SZ
Prejšnji teden je sovjetska vlada sprejelu sklep o povečanju zlate podlage rublja in spremembi tečaja rublja glede na tujo valuto. S tem v zvezi je finančni minister Garbusov izjavil, da je namen ukrepa povečati kupno moč rublja in utrditi sovjetski denarni sistem. Novi rubelj, ki bo 1. januarja prihodnje leto zamenjal sedanjega, bo imel podlago 0,987412 gramov zlata namesto sedanjih 0,222168 gramov. Hkrati se bo povečal tečaj rublja glede na ameriški dolar. Znašal bo en dolar za 90 kopejk. Po novem tečaju bo en funt šterling enak dvema rubljema in 52 kopejk, francoski frank pa 18 kopejkam.
lijard dolarjev in je konec | (Nadaljevanje na 8. strani)
samo za siovenc
fašistična paragrafa 1
37 in
(Nadaljevanje s 1. strani)
le jezikovne manjšine konkreten izraz svojih potreb, ker so bile njih pravice v fašistični dobi teptane in so se prav zaradi tega proti temu režimu tudi uprle. Frav zato je ustavodajna skupščina hotela tedaj popraviti neskončne krivice, prizadejane jezikovnim manjšinam, in sicer poleg splošnega načela, ki ga vsebuje čl. 3 ustave o socialni enakosti, enakosti pred zakonom ne glede na raso, jezik itd.
c) Znano je, da zakon iz leta 1865 ni vseboval določbe čl. 122 sedanjega zakona o civilnopravdnem postopku glede obvezne rabe italijanščine. Tudi kazenski postopnik iz leta 1912 ni predpisoval obvezne rabe italijanščine in grozil s kaznijo tako kot je to določeno v sedanjem členu 137 zakona o kazenskopravd-nem postopku. Sele fašistični režim je leta 1925 uvedel rav-
l no za nove pokrajine, kjer so prebivali tudi Slovenci in Hrvati, obvezno uporabo italijanščine v civilnih in kazenskih sodnih sporih. Tedanji fašistični pravosodni minister Rocco je na interpelacijo tedanjega slovenskega poslanca dr. Besednjaka odgovoril, da v italijanski državi slovenski jezik ni dopuščen v sodstvu v nasprotju z doložbami tedaj še veljavnega avstrijskega zakona iz leta 1883. Prvotni zadevni fašistični zakonski odlok od 16. oktobra 1925 je bil nato sprejet najprej v »Roc-cov zakon« leta 1930 (čl. 137 zak. o kaz. p. p.), nato pa še v zakon o civ. p. p. leta 1940 (člen 122). Oba člena sta torej odraz fašistične ideologije tudi v tem pogledu. Spričo vseh teh ugotovitev je popolnoma jasen razlog in namen formulacije čl. 6 ustave, ki je v nasprotju z vsem, kar je v teh zadevah fašistični režim storil s svojo zakonodajo, č) V obrazložitvi je nato
ItltlllllllMIHMIHIIIIllNIinilllllllllllllllllllllllllliilliiMIIMIIIMIIIMIItflMIIIIIIIIIIMiiiiiiiiitiiiiiilllliliiiilitltlllHlMIinillllllllllMIllllllllllIMMlIltlMtitlllMIllllllllliMllllllinilllUlUlllllllllltlMMIIIll
Ob najnovejših dogodkih v Srednji Ameriki
Karibsko področje-sodsmodnika
Kratka najnovejša zgodovina petnajstih državic - ZDA si lastijo monopol nad njimi... Kuba - trn v peti ZDA
Svetovno javno mnenje je | zadnje dni usmerjeno v Karib. sko morje. Latinska Amerika je tudi sicer zelo »živahna«. Državni udari so tu na dnevnem redu, toda zadnje dni po. r.taia tamkajšnje ozračje posebno naelektreno in bi znalo izzvati tudi kako večjo nevihto. Pred nedavnim je v državi Salvador prišlo do ponovnega državnega udara. V Venezueli smo imeli množične demonstracije. V Gvatemali in Nikaragui pa imamo že kar ostre borbe.
ZDA, ki menijo, da je Latinska Amerika njihov monopol, nerade gledajo na te dogodke in so pod izgovorom, da sta jih vladi Nikarague in Gvatemale poklicali na pomoč, poslale v Karibsko morje svojo mornarico, ker spada to med dnevne dogodke, prepustimo to prvim stranem dnevnega tiska, naš namen je, prikazati najnovejšo zgodovino dežel tega področja, ki ga začenjajo imenovati že «sod smodnika«.
Začnimo z MEHIKO. Ta meri 1.969.000 kv. km površine in okoli 33 milijonov prebivalcev. Od leta 1911 do 1917 je imela Mehika zelo burno zgodovino. Gre za revolucijo Pan-cha Ville in Emiliana Zapate, junakov, ki so vodili u-spešno borbo proti diktatorju Diazu. Leta 1936 pride na oblast Lazaro Gardenas in z njim tudi ustavna revolucionarna stranka. Opozicija malo. ne izgine in v deželi se izvedejo večje preosnove, med drugim nacionalizacija petrolejskih vrelcev. Kljub temu je gospodarstvo Mehike v 80 odst. odvisno od ZDA in čeprav je oblast dokaj napredna, se siromaštvo opaža na vsakem koraku. V zadnjih ča-
1 =
Nedelja, 20. novembra 1060
Radio Trst A
8.00:	Koledar;	8.30:	Poslušali boste...; 9.00:	Kmetijska
njegov orkester; 11.30: Oddaja za družino; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Anttdiscobolo;
14.15: Poje Milva; 14.30: Izva-
oddaja; 9.30:	Slovenski	moti-	janja	Franca	Corellija;	15.15:
vi; 11.30: Oddaja za najmlaj-
5e, naio Mlchele Corino in njegovi solisti; 12.30:	Glasba
po željah; 13.00: Kronika tedna v Trstu: 14.45: Tercet »Metuljček«; 15.00: Ciganski motivi; 15,20: Pojeta Belafonte in Vaughn; 15.40:	Jarn-*ession,
razmotrivanja o Jazzu; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: «0 Prešernu in Petrarki«, sestavila Baloma Baranovič Uatle-14,no; 17.30:	Plesna čajanka;
18 30: Pižami: «A1 Piemonte«; 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15: Melodije iz filmov; 20.00: Šport; 20.30:	Orkestra Zacharias in
Lemos; 21.00:	Iz zakladnice
slovenske folklore; 21.30: Tele-mann: Sonata v e-molu; Haen-del: Sonata v Es-duru; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Melodije iz davnih časov.
Nogomet od minute do minute; 16.45: Barklayjev orkester; 17.15: Simfonični koncert; 18.25: Spomini na Cileo; 19.00: Mojster Prnin Farina; 19.30; Športni dnevnik; 21.00: Ital. humoristi: A. Niz/a in R. Morbelli; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Komorna glasba; 23.30:	Nea-
peljska jesen.
II. program
sa:	Sončne poljane; 10.45:
Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45: Dušan Jakšič; 13.30: Za našo vas; 13.45: Koncert pri vas doma; 15.30: Kar radi poslušajte; 16.00:	Mark Tw»iin:
Gospa in nevihta; 16.20: Melodije za nedeljsko popoldne; 17.10: Peli so Jih mati moja...; 17.30:	Radijska igra;	18.36:
P. Vladigerov: »Vardar«; 18.46: Zadovoljni Kranjci; 20.05: Izberite	melodijo tedna!	20.50:
Godala v ritmu; 21.00: Matija Bravničar; 22 15: Ples ob radijskem sprejemniku;	23.05:
Nočni	komorni koncert.
9.00:	Jutranje	vesti;	10.00:
Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: «Di-vertentisslmoa; 14.10:	Avtorji
pojo lastne pesmi; 15.00; Di-scobolo; 16.00: V nedeljo naokrog; 17.00: Glasba in šport; 18.30:	Plcšite z	nami;	20.30:
Stare	in nove	pesmi;	21.45:
Večerna glasba;	22.30:	Šport-
na nedelja.
Ital. televizija
Trst
III. program
10.15: Cddaja za kmete; 15.30: Mednarodne konjske dirke v
Amsterdamu; 17.30:	Mladinska
oddaja; 18.30:	TV dnevnik;
18.40: Športni dogodek; 20.15: Tedenske aktualnosti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «La Pisana«, Ippolita Nieva; 22.35: Popotovanje na Japonsko; 23.05: Nedelja v športu, ob koncu TV dnevnik.
7.15: Oddaja za kmetovalce: 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30:	»El	Campanon«;
20.15:	Kronike	ln rezultati
športne nedelje.
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli; 9.00: Reportaža:	»Kaj ti mar«; 9 15:
Zabavni zvoki; 9.45: Poje Tonina Torielli; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe; 11.00: Popotovanje; 11.15:	Gershwy-
nove skladbe; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Tedenski politični pregled; 13.30: Soseden! kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Pojo fantje na vasi; 15.30:	Revijski orkestri;
16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.30: Prenos RL, 22.15: Plesna glasba.
16.15:	Mozartove skladbe;
18.05:	Debussyjeva »La Da-
moiselle elue«; 18.30:	Franco-
ska kultura; 19.00: Tri Buzoni-jeve improvizacije; 19.15: V biblioteki; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 21.30:	Bartokova o-
pera v 1 dejanju «11 castello del principe Barbablu«; 23.35: Bachova «Francoska suita«.
Slovenija
7.35:	Pihalni	orkester	JLA;
8.00: Mhdinska radijska igra;
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
iRadio TREVISAN«
V/im iafjutavljujo takojšnjo 'ntervennjo
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na Ital. morjih; 8.30: Oddaja za kmete; 11.15: K. Edelhagen in
8.«5:	iz aibuma francoskih,
belgijskih in švedskih pesmi; 9.00:	Zabavna glasba; 9.45:
Skladbe M. Kozine; 10.00: Se pomnite, tovariši..; 10.30: Ber-
Ponedeljek, 21.11.1968
13 00: TV šola; 14.00: TV za mladino: Popotovanje po Danskem, Japonskem, Italiji Itd.; 18.00:	Tvoja bodočnost; 18.30:
TV dnevnik; 18 45: Italijanski sprehodi; 19.05:	Pevski pro-
gram; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05:	Film »Rapso-
dija v modrem«; 23.20: Današnje teme; 23.40: TV dnevnik.
Jug. televizija
Ljubljana 9.30: Kmetijska oddaja »Perutninarsko središče« — Neverke; 10.00: »Boj« — TV film IZ serije Lassie; 18.30: »Plesna šola«. Beograd 20.00: Sedem dni...;	20.30:	»Kaj se
imenuje zora« — Francoski film.
Ponedeljek, 21.11.1960
Zagreb 19.00:	TV pregled;
19.15: TV pošta; 19.30: Glasbeni film. Beograd 20.00:	TV
dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled; 20.30: TV drama: »Veliki polnočni misterij« — A. Cbrenovič.
...	i i-J	■-■■■
v . .	, • -.v
* -. - >•' ifS
■	f
K.
■V*
HAVAČ
DOMINIKANSKA
R(?P.	'
/•5^^rno	•,v,	* , v-. tt,
JAMAJKA
Amen&ks
mornarica
I
KOLUrvtBfJA
sih so demonstracije proti ZDA, ali točneje proti njeni gospodarski hegemoniji v Mehiki zelo pogoste.
GVATEMALA (108.889 kv. km in 3 milijone in pol prebivalcev), ki je tokrat na dnevnem redu, se je leta 1948 z revolucijo otresla diktature in na oblast so prišle levičarske stranke. Dve leti pozneje je bil izvoljen za predsednika republike napred. no usmerjen polk. Arbenz. Toda 4 leta pozneje Castillo Armas na čelu plačane vojske, ki so jo podprle ZDA, prevzame oblast, razpusti komunistično partijo in prekliče vsa podržavljenja prejšnjih vlad. ZDA so v Gvatemali močno zainteresirane družbe United Fruits, ki je lastnica ogromnih zemljiških kompleksov. Leta 1957 pa Ca-stilla Armasa ubijejo. Sledi mu demokratsko-konservativni režim, ki je popolnoma povezan z ZDA in stoji na oblasti le zaradi opore, ki jo ima od ZDA. Pritisk levičarskih sil je ogromen in se je te dni pokazal z uporom.
SALVADOR meri 20.000 kv. km površine, šteje po 2.268.000 prebivalcev. Dolgo časa je v tej deželi vladal mir, toda pred nekaj meseci je prišlo do neredov, ki so jih povzročile finančne in gmotne razmere. Dežela je malone ena sama plantaža kave in kriza kave na svetovnem tržišču je močno prizadela prebivalstvo. Ob omenjenem prevratu se je oglasila k besedi cerkev, ki skupno z ZDA obsoja Fidela Castra, da ščuva salvadorsko prebivalstvo h komunističnemu uporu:
Predsednika Lemusa, ki je doslej s trdo roko vladal, je skupina vojakov in civilistov odstranila. Polk Yanez Urias je uvedel levičarsko vlado, ki je takoj priznala bivšo revolucionarno stranko, ki jo je bil Lemus postavil izven zakona.
Tacho Somoza umoril. Za »nacionalno gardo« pa je znano, da so jo postavili na noge in izvežbali Američani. In od tedaj družina Somoza dobesedno vlada tej deželi, kot bi bila dežela njena last. Leta 1959 je sicer prišlo do upora, ki pa ni uspel. Sedanji ponesrečeni upor, je pač le epizoda tega, do česar bo v Nikaragui nujno moralo priti.
HONDURAS meri 112.000 km. km in šteje 1.700.000 prebivalcev. Glavno bogastvo te majhne dežele so ogromne plantaže banan, ki pa so v rokah ameriške družbe United Fruits. Sicer pa je ajpieriška vojska že dvakrat posegla v notranje zadeve te države, ko je z lastnimi silami zadušila notranji upor. Državnih udarov je bilo tu izredno mnogo, rekli bi vsako leto po eden. Sedanji predsednik Vil-leda Morales je stalno v nevarnosti.
NIKARAGUA, ki je tokrat torišče novih nemirov, meri 148.000 kv. km površine in šteje 1.200.000 prebivalcev. Vse od leta 1916 do 1933 je bila zasedena po ameriških »ms-rineš«. Z revolucijo Sandina »marines« pa niso dežele povsem zapustili, pač pa so zasedli del te dežele, koder bi nekoč napravili nov prekop iz Atlantskega v Tihi ocean, če bi panamski prekop iz kakršnih koli razlogov »odpovedal«. Sandino, pa ni dolgo ostal na vladi, ker ga jo poveljnik «nacicnalne garde«
COSTARICA meri 50.900 kv. km površine, šteje pa skoraj milijon prebivalcev. Od leta 1948 do 1948 je doživljala svojo «zlato dobo«. Bilo je v času vlade naprednega politika Jozeja Figueresa, ki mu pravijo tudi Don Pepe. Ta je podržavil 'banke in druge e-konomske ustanove. V deželi je vladal precej demokratičen režim in med Figueresom in Castrom je vladalo prijetno vzdušje. Pri volitvah leta 1958 pa so zmagali neoliberal-ci, ki hočejo biti «povsem nevtralni« do vseh svojih sosedov. Popularnost, ki jo Don Pepč še uživa, dela novolibe-ralcem sive lase.
PANAMA meri 74.470 kv. km in šteje malo manj kot milijon prebivalcev. Važna je zaradi prekopa, ki krajša pot
med Atlantikom in Tihim oceanom. Dežela se je 1903 s pomočjo ZDA ločila od Kolumbije, toda niti od daleč ni svobodna. Zaseda jo ameriška vojska, da bi »zaščitila« Panamski prekop. Ameriška voj. ska je predvsem ob prekopu, od katerega Panama živi. Toda tu panamskemu ljudstvu nekaj ni po godu. ZDA plačujejo smešno nizko tarifo in od leta 1956, ko je prišlo do podržavljenja Sueškega prekopa. Panamci terjajo od Washing-tona svojo svobodo. Zahteve po podržavljenju ali po internacionalizaciji prekopa so na dnevnem redu. Panama zahteva vsaj formalno suverenost nad prekopom, ki pa je ZDA nočejo priznati. Zaradi tega je odnor proti sedanjemu predsedniku La Guardii in vmešavanju ZDA v njene notranje zadeve, vedno ostrej. ši, posebno odkar Fidel Castro s svojo revolucijo daje vsem sosedom zgled.
KOLUMBIJA meri 1.138.355 kv. km in šteje skoraj 13 milijonov prebivalcev. Z zrušitvijo diktature Rojasa Pi-nilla leta 1957 se je tu vzpostavil nekoliko bolj demokratičen režim, ki si ga delita konservativna ln liberalna stranka v nekem čudnem ravnotežju, ker si sporazumno delita vso upravo. Toda to vzdušje ravnotežja je le navidezno. Tudi tu pod pepelom tli.
VENEZUELA meri 912000 kv. km, in šteje okoli 6 milijonov ljudi. O njej se je veliko pisalo v času zrušenja
vsem komunistično partijo in se le kitijo z naslovom »revolucionarni režim«. Odločno so proti idejam Fidela Castra, ki v deželah Srednje A-merike čedalje bolj pronicajo. Zaradi tega »revolucionarni režim« izgublja simpatije med ljudstvom, kar se je pokazalo pred dvema tednoma, ko je v Venezueli prišlo do velikih demonstracij proti vla. di in ZDA. Venezuela ima ogromno nafte, toda vsa je skoraj izključno v rokah a-meriških družb.
PORTORIKO, ki meri 8.897 kv. kn* in šteje 2.267.CO0 prebivalcev, je od 1953 svobodna, toda le formalno, kajti od leta 1898, ko so jo ZDA zasedle, se ni otresla tutorstva ZDA, ki so mu tudi sedaj kot formalno svobodni vsilili vlado in režim, tako da imajo Portoričani dejansko dve državljanstvi, ker čeprav državljani Portorika morajo služiti vojsko ZDA, od katerih so odvisni tudi glede denarja, pošte, letalstva, diplomacije itd. Kar se pa gospodarskih zadev tiče, »imajo pravico« obdelovati sladkorne plantaže in rafinirati deset odstotkov pridelka doma. Toda še to morajo odstopiti ZDA, od katerih so odvisni za 97 odst. uvoza. Zaradi tega je med Portoričani in Američani vedno napeto, kar dokazuje tudi kronika iz samih ZDA.
dokazano, da pravna znanost danes priznava: 1. Tako imenovano normativno veljavnost tudi izključno programskih ustavnih določb, 2. priznava obveznost teh določb v še več. ji meri kot obveznost ostalih rednih zakonov in 3. priznava zato tudi neveljavnost poznejših in prejšnjih zakonov, ki bi bili v nasprotju s programskimi ustavnimi določbami.
d) Tak prejšnji, t. j. pred sedanjo ustavo sprejeti zakon, je zakon o civ. p.p. s čl. 122, ki je v nasprotju s čl. 6 ustave. V podkrepitev svoje argumentacije v tem pogledu se navaja v obrazložitvi razsodba tribunala v Padovi od 20. januarja 1949.
Ymenezove diktature, t.j. leto prej preden je Fidel Castro
pognal kubanskega diktatorja Batisto. Ker je v obeh deželah prišlo do zrušenja diktature, bi bilo pričakovati, da bosta obe deželi ubrali isto pot. Toda v Venezueli so izločili levičarske sile, pred-
DOMINI KANSKA REPUBLI. KA meri 48.734 kv. km in šteje nekaj nad 2 milijona in pol prebivalcev. Ob njej se bomo malo ustavili. 2e 30 let že živi pod diktaturo Trujilla, ki je miljenček ZDA. Sedaj so ga sicer odvrgle med smeti, toda le na zunaj, kajti podpirajo ga tako v ZN, kot posredno tudi v domovini.
HAITI meri 27.750 kv. km in šteje 3.344.000 prebivalcev. Je prva črnska dežela, ki je postala neodvisna (1803). Nato so jo spet zasedli ameriški «marines«. Do leta 1914, ko je postala spet neodvisna. Vlada ji vojaška diktatura. Prebivalstvo živi v strahotnem siromaštvu, posebno v zadnjem času zaradi sladkorne krize.
JAMAICA meri 11.424 kv km in šteje 1.900.000 prebivalcev. Dejansko je Jamaioa le turistično področje za bogate Američane. 80 odst. prebivalcev je črncev.
KUBA je prav gotovo naj-bolj zanimiva med vsemi temi deželami. Meri 114.524 k v. km in šteje okoli 6 milijonov prebivalcev. Ker se je o Kubi zelo veliko pisalo v zvezi s Castrovo revolucijo in novimi razmerami, tega ne bomo ponavljali, Kuba je Ameriki trn v peti, zalo bi rada Fidela Castra vrgla z oblasti, ker so njegove ideje za prebivalstvo sosednih držav zelo mikavne in zato ameriški hegemoniji na tem področju zelo nevarne. Mornarica ZDA, ki je priplula v Karibsko mor. je, je prišla sem na pomoč vladama v Nikaragui in Gvatemali, ima namen prestrašiti Fidela Castra,
e) Nato se v obrazložitvi dokaže, da čl. 6 ustave ni namenjen samo zakonodajalcu, temveč da ga mora upoštevati tudi tržaško civilno sodišče. Ta dokaz sloni na izvajanjih uglednih strokovnjakov za ustavno pravo, kakršna sta prof. Crisafulli in Virga. Iz njunih znanstvenih del jasno sledi, da je sodnik ne le pooblaščen, temveč da je tudi njegova dolžnost zavrniti izvajanje vseh tistih zakonskih določb, ki so protiustavne. Zato je sodnikova dolžnost prekiniti postopek in poslati sodne spise ustavnemu sodišču v vsakem primeru, ko ena izmed strank postavi vprašanje protiustavnosti, če sodnik smatra, da to vprašanje ni o-čitno neosnovano. Tako mora sodnik ravnati tudi po svoji službeni dolžnosti, ko ima na razpolago resne razloge za dvom o ustavnosti zakonskih določb.
f) Toženi odgovorni urednik »Primorskega dnevniko« je torej upravičen zahtevati izvajanje čl. 6 ustave kot pripadnik slovenske narodne skupine tudi na podlagi drugih členov ustave, in sicer 4 in 10, ker so z njimi sialno zajamčene koristi delavcev, državljanov, ki pripadajo etničnim ali jezikovnim manjšinam, tuj. cev itd. Toženi urednik, ki se sklicuje na posebni statut za narodnostne manjšine spada torej nedvomno v vrsto tistih subjektov, ki imajo zakoniti interes za izvajanje v nji. hovo korist predpisa, o katerem govori čl. 6 ustave, ki vsebuje zaščito jezikovnih manjšin, zaščito, ki se izraža predvsem v možnosti uporabe lastnega materinega jezika tudi v odnosih z državo in z vsemi njenimi organi. Da u-stava velja tudi v Trstu, dokazuje izrecno odlok štev. 100 vladnega generalnega komisarja od 3. marca 1955, ki je bil objavljen v štev. 9 letnika 1955 Uradnega vestnika.
organov tolmačiti zakone v luči ustave.«
Oa AGlic v inv*
takoj nato pravi, da 1*	,
ba glede omenjenega P
pisa londonskega memora(aj(j ma poudariti, da je_* pogodba namenjena drža ki so ga sestavile, *cate.r*,!C, s podpisom prevzele °b ’ da ga bodo izvajale z 0 1 predpisov, ki veljajo v n nji ureditvi in da še v manjka procesualni Pre J ki bi urejal načine Pre ^ civilnopravdnih spisov, P pis, ki bi določil v a breme naj gredo stroški.«
Sodnik torej za
razlik0
nekega drugega sodni1^,^^.
leti ne smatra,, da gre P*>
donskem memorandumu
»kos več se
umazanega PaP'rja*’ se je sedaj izmta > p)J. novega; ne ve se kau čal prevod, ker za ne ^ kega ni predpisov. Zare • ^ vek ne ve, ali je sodni resno, ali je pa tak pd* ^ettS.
Povsem netočna 'n na(jalj-nična pa je sodnikova , y.
se orotl“!‘ .
iin.ua p n jc	-----
nja trditev, da se Pr0 j jj.
nost fašističnega člen®
:“čl^
če čl. 6, ne pa ci. ^ 0 dar prav ta člen 8°	j«.
dar prav ta	?	y
enakosti vseh državlj* di ne glede na njih Je* ^ Neumestna pa je s?recn0 va trditev, da us*av^j*j sod11'
ne določa, da mora “"J-iijtlF spis sestavljen v od >	^	c
OVOSU V »jv*-	(Ce*
ščine različnem jeziku ^ v zvezi s čl. 10), teI°orgai'e'
vezuje
zakonodajne	p0.
naj s primernimi Pre tLjvad1 skrbijo za zaščito iez'.'nra'’ manjšin«. Poleg tega nič jasno, kako zvez°.k:i, Sl0-10 ustave, ko pri trzasi»_ -
vencih ne gre za tuj*
arnp’*
vttiiu111 ue gic *** ’ •
za italijanske državlj«
Trditev sodnika,
da se
»li-
stava ne obrača vednoj državne organe«, se v našem primeru /doi*: le na zakonodajalca v .j. }» nem primeru, so P oStav-mnogi
slrokovnjaki za^ pfvi
no pravo, med njim' vrsti prof. Crisafulli- ^
Končno je grob° n,e f»' sodnikova trditev, ,..vj ** šistični čl. 122 v ve Nemce na Južnem ..nj A0" in za Francoze v r° gSebt^ ste, na podlagi	v0o	n8’
deželnih statutov. 0glavsZ robe: prav letos le gifti* države 3. januarja rab* poseben dekret g'e podi*/1 nemščine ravno na (isto/* členov 84 in 95 Pra a pn>e' deželnega statuta, ki j(OP0,ll> nja sodnik, dekret,	P‘‘
razveljavlja oba	ie
ragrafa, čeprav sta g>5pe-pogodbo Gruber "
v«e
mem*
ri (kot pri nas z “‘'velj»v11:
mom in statutom) ra	pj| «“•
na. Omenjeni dekre	^ s-
javljen v Uradnem pon»'
58 od 8. marca ’y
tisnilt smo ga tu * j»in° nave“ -
Tako se zaključuje nadvse prepričljiva obrazložitev našega pravnega zastopnika obeh zahtev: glede prevoda in glede protiustavnosti fašističnih ! paragrafov.
Oglejmo si sedaj, kako je sodnik obrazložil svoj odlok, s katerim je zavrnil obe zahtevi.
V svoji obrazložitvi poudarja sodnik najprej — med drugim — da «se ne more utemeljeno pobijati zakonitosti zahteve jezikovne manjšine, po zaščiti s posebnimi predpisi (čl. 6 ustave)« in da je »prav tako dolžnost državnih
ie/9
dnevniku. Naj nav^«nj*|lli-. predpis čl. 2, k.
sodnika najbrž da so vsi prevodi v
oproščeni takse! .niš""’ Tako je z nemško ®' riio**la ki se je kljub tem ^ j„ pred OZN. Mislimo, p rej tem bolj upra -fal* ,. ša zahteva, da se .^jti P protiustavnosti ^as,Sret) u^
ragrafov postavi no sodišče, a sodn	<jt
nitev te zahteve še .
ko
ir
sodbe vredna, ko *'■ sne . upoštevati točne in sjjtU ločbe čl. 5 posebneg
Ali veš,
— da so v Zahodni Nemčiji glede morebitne vojne že tako «previdni», da so sklenili pripraviti zaloge zdravil, predvsem antibiotikov, sulfamidov, anesletikov in krvne plazme.
_________________________ ^	^	»f
padlo pri izpilil- ^ ^ j'
firiuiu pri	.	n«	.
tiče tudi bolms	’ v j«
primanjkuje *drajraVnW ^ katere so tuji 2	frg\0
i i_xi.	rr.nena
— da so p novem zaporu v Muretu v Franciji uporabili vsa najmodernejša tehnična sredstva, da bi bilo žit). Ijenje kaznjencev — «znos-no». Zgradili so namreč posebno športno igrišče, posebno telovadnico in plavalni bazen. Seveda bo ta zapor služil Francozom, ne pa kakemu alžirskemu szločin-
* * *
— da se za bližnjo prihodnost — kot piše pariški časopis »Le Monde« — pripravlja nov «svetovni val an. tisemitizma«. Pariški časopis povzema to vest iz glasila mednarodnega odporniškega gibanja, kjer se zagotavlja, da se bodo voditelji mednarodnega antisemitizma zbrali v Malmoen na Švedskem, da bi pripravili program za splošno antisemitsko kampanjo na svetu v času procesa proti nacističnemu zločincu Eichmannu.
4 4»
— da je večje število italijanskih zdravnikov, ki so delali v ameriških bolnišnicah, padlo pri usposoblje-nostnih izpitih in so v nevarnosti, da jih repatriirajo.
Zadeva se ne tiče samo Italijanov, temveč vseh tujih zdravnikov, ki so prišli v ZDA na delo v bolnišnice in od katerih je okoli 2500
Kaiere so i-j* brodošli kot cenen sila.
t
Državni departmu (( U
tudi zainteresiran,
,  •
zuai zaintere*"~”'.. fcc *, deva primerno r‘*'toW.wt prisilna repatri likega števila	j
imela v tujim	((n»	-
?«.*■ ?'?»! is>i.
,tt6‘
dal pobudo za pr°0ra*uikJ rebitnih rešitev P s%
reunnih re*u»- ;ra„iasLj z ameriškim i	K
združenji. Zdi predlagali, naj fe i’ j.
premagati, nuj — . w ji zadetim podaljša	,
6 mesecev, da se puO dni i« vrinravljajv . .rl«1 ,h
dalje pripravljaj0 ‘ nti^J,
,» up u. v -■»* <5
■> ■»■- «■ >* rr...
se zdi, da je ‘	„	o	(e
pripisali bolj s'n datlju jezika,
K
p
%
>
H
datlju jezika,	. ,„»0«**	ji
zadostnemu teh’	^0	^r
nj u. Medtem Pa	ri1
nju. Medtem p l,v,ta”’'p1
k, so podvrženi rešil i naloge 'iifti Ji o bolnišnicah 'h fh" V dali druge fxin . e11 z t odgovornosti ^ v la mer asistentov
nju,
* **
S
u«
'*i\
i »h
občini
— da le v obcu" J ^ rola blizu Vogh.lV »V glasovnice odvit-n ’. vjc* [il prevzela	J»-e
glasovnice	r
pravo P£;*el;oliV* f desnica. Neki v „n preveč vesten . ferenčnih ®*a*P
ferenčnih	p»P
kandidatu dya co&,il ^ svojo preferenco- tii	a
moralo sedaj °dl°velii'> glas sprejme ** „ic» P ali ne. Ce gl»s0 v Ija, dobi upravo vica. Zato..,
V*
V
S'
$
K
%
K
cer vidim celo kopico stvari, ki pa mi ne ugajajo preveč, ker se oblaki neprestano premikajo in ustvarjajo nove podobe. Se danes vidim na njegovem obrazu skrivnosten smehljaj, ki so ga sprožile moje besede.
((Torej, Johnny», je dejal, «to je pa res čudno. Veš, prav tako je v življenju. Sanje in upanja se budijo in spet izginjajo. Se ne zavemo se, kako bi jih lahko uporabili. Mogoče je tako bolje — mogoče pa ni treba biti zadovoljen, dokler ne veš kaj hočeš...«
Vsakomur od nas je dal po pet centov in rekel, da so ti kovanci vez med nami.
Naslednji dan je prišel pred našo hišo in vprašal mater, če dovoli, da odidem z njim.
Mati je v njegovo prošnjo privolila in odšel sem s slikarjem proti gričku. Delal je dve ali tri ure, ne da bi odnehal in zdelo se mi je. da bo ustvaril nekaj lepega. Dejal je, da bo sliko imenoval «Sanje» ali kako drugače in da jo je slikal za vsakega malega dečka na svetu...«
Naša kava je postala mrzla.
»Slika je bila lepa, toda do kraja izdelane nisem videl nikoli. Slikar je nenadoma izginil iz mesteca in nikdar nisem več slišal o njem. Tudi slika je izginila z njim. Po mnogih letih sem se še večkrat spomnil njegovih besed, da nič na svetu ni stalnega, da se vse spreminja in da ne smemo nikdar biti zadovoljni, pred-no nismo polni zaupanja vase... njegove besede so zame pomenile veliko in vedno bolj sem prodiral v njih smisel...«
Dekle je poslušalo z velikimi in čudno bleščečimi se očmi. Tudi možičkov obraz je izgubil nekaj grobih potez.
«Vedno mi je bilo žal, da slike nisem videl in čeprav se mi je zdelo brezupno, sem od časa do časa brskal po starinarnicah in prodajalcih umetnin in hodil na razstave. Nisem iskal slike — tudi upal nisem, da jo ne
je zamrmral. »Starinar sem in ne trgovec z umetninami, sicer pa... kakor je dejal gospod...,« je zmignil z rameni, «Well, če pridem iz posla z rezultatom ena proti ena, je tudi prav.« Dvignil je roko v pozdrav in odšel. Ostala sva sama.
Zrla sva v zavoj, potem pa drug v drugega. ((Mislim, da nima smisla žrebati za sliko,« je pričela dama, «ne morem...«
«Vem, kaj ste hoteli reči,« sem dejal, »tudi jaz ne bi mogel.«
2e sem ji hotel povedati, da je slika njena — denar bi mi vrnila ob priliki, ko je predlagala:	«Mogoče pa
se vendarle kako pobotava?«
«Kako?»
»Mislim — ah, tudi jaz ne vem kako.« V njenih očeh se je zrcalil velik vprašaj. »Mogoče tako, da jo pol leta obdržite vi, drugo polovico pa bo pri meni. Toda ne — saj to je smešno.«
«Tako smešno pa res ni,» sem dejal previdno. «Sva že pri rešitvi tega problema. Tako, vi pričnite.« Porinil sem ji zavoj s sliko.
«Mislite resno?«
«Seveda!»
«Toda, povejte mi vendar vaše ime!«
»Susan Pollard. Od kod pa veste, da mi lahko sploh zaupate?«
«Kar mirno vzemite sliko,« sem dejal, «če bi šest mesecev bilo predolgih« — počasi sem iskal pravih besed.
Prišla mi je na pomoč.
«Ce si jo želite kdaj pa kdaj pogledati?« se je nasmehnila.
»Kadarkoli?«
»Seveda!«
«Jutri zvečer« sem še vprašal.
Počasi je prikimala in se še enkrat nasmehnila. Najraje bi zdrvel za možičkom in mu dal še preostalih pet dolarjev, ki jih je bil v tej igri izgubil.
V najkrajšem času se nam obeta gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča, ki namerava pri nas uprizoriti Gogoljevo «Ženitev)). Iz uprizoritve tega gledališča so na sliki igralci Emil Glad, Ivo Fici, Sven Lasta. Drago Krča in Ante Dulčič.
mulim ■miilllliillllliilliilllllliiiiimimiiimiii iilllllll lunin  ..............................................................................................................................................................    mulim...........Klinu.......mm niiiiiiiiiiMiiiiiimiiiililiilliiiliiiiiillliHtimiiiiiiiiiiMimmiiillllliiiiiimiimillllimiilllliillll*
Polstoletno delo posredovanja dosežkov jugoslovanske literature Italijanom				
«Go\ bo i	rski ren kmalu	Peti V j	ra Pet II. italiji	nča Njegoša anski
Društvo slovenskih književnikov s svojo Komisijo za kulturne stike s tujino je povabilo pred časom prof. Umberta Urbanija iz Trsta v svoj dom na Bledu, da se mu vsaj skromno oddolži za njegovo skoraj polstoletno delo seznanjanja Italijanov z dosežki kulture in zlasti literature jugoslovanskih narodov. Oddihu namenjeni dnevi so prof. Urbaniju potekali v spreho-
(Iz razgovorov s prevajalcem prof. Umbertom Urbanijem)
dih in prijateljskih pogovo-koč vendarle najdem saj i rj^ s slovenskimi književni-
veste kaj mislim. Kar nenadoma — včeraj je bilo — pa sem jo videl in ko sem slišal, da pride na dražbo, sem se odločil, da jo kupim.«
Možiček je prizadeto strmel predse. Globoko je dihal. «Kaj pa vas zanima na tej sliki?« je vprašal dekle.
»Povsem enostavno je,» mu je odvrnila, «slikar» je bil boj oče. Kot otrok sem zelo ljubila to sliko, toda moj oče jo je nekaj let pred smrtjo prodal. Sicer me ni zanimala tako, kakor tega mladega gospoda, toda ko sem jo zagledala, sem jo tudi jaz hotela kupiti.«
Malo zmedeno sem gledal v dekle in v okolici želodca se mi je pojavil čuden občutek. Kakor iz daljave sem slišal možičkove besede: «Ce bi to vedel... o. k. torej ni stari mojster. Toda svojo vlogo moram dobiti nazaj. Kdo od vaju pa bo vzel sliko? Meni je vseeno!«
To je sedaj bil velik problem. Molčal sem. Tudi dekle je bilo tiho. Možiček je računal in obraz mu je hipoma zažarel:	«Dobro, mla-
di prijatelj. Hoteli ste ponuditi petinpetdeset dolarjev, mlada dama pa najmanj štirideset. Tako bi do vsote sto dolarjev manjkalo samo pet. Dogovorita se med seboj — žrebajta — eden od vaju bo že zadel in odnesel sliko domov. Kaj ni dobra ideja?«
Govoril bi kar naprej, toda vzel sem svojih petinpetdeset dolarjev iz žepa, isto je storila mlada dama. Možiček je vzel denar. »Bila sta odkrita in poštena z menoj,«
ki, zlasti s starimi znanci Božidarjem Borkom, Franom Albrehtom in nekaterimi drugimi, med njimi s podpisanim.
Pet dni, ki sem jih prebil s profesorjem Urbanijem in najinim skupnim prijateljem Božidarjem Borkom na Bledu, so bili lepo in svojevrstno doživetje, O drugem skoraj nismo govorili kot o jugoslovanskih pisateljih, njihovih stvaritvah, o stikih in korespondenci z njimi in če sva kdaj z Borkom zavila na druga področja, je pozneje prof. Urbani nadaljeval točno tam, kjer smo bili prej prenehali. Tako da sem mogel parafrazirati znani Prešernov verz, da je prof. Urbaniju posredovanje jugoslovanske literature Italijanom oziroma ukvarjanje z njo »poklic in edino opravilo«.
Dva močna čustvena kompleksa sta tiste dni navdajala prof. Urbanija, Prvi je bil radostne narave; povedal nama je, da mu bodo v Italiji končno ponatisnili njegov prevod Njegoševega Gorskega venca kot drugo izdajo, saj je prva izdaja že zdavnaj pošla. Njegošu in prevajanju njegovega Gorskega venca je bil prof. Urbani med obema vojnama posvetil veliko let in nič manj ljubezni.
Drugi Urbanijev kompleks tiste dni je bilo otožno slovo, slovo od dela lastne literarne zapuščine, ki jo je namenil Njegoševemu muzeju na Cetinju v roke črnogorskega književnika in u-
rednika «Stvaranja»	Ceda
Vukoviča. «S!varanje» je priobčilo Urbanijevo	obsež-
no predavanje o Njegošu in črnogorski književniki so povabili Urbanija, da jih v njihovi domovini obišče. Urbani je upal, da bo mogel ta del svoje zapuščine sam izročiti črnogorskim	prija-
teljem, a je moral to namero za sedaj opustiti zaradi dolge in prenaporne poti. Spočetka nisem razumel, zakaj je bilo prof. Urbaniju toliko do tega, da čimprej odpošljemo zavoj z zapuščino v Crno goro. Sele ko je paket razvezoval in	mi s
tresočimi prsti kazal njegovo vsebino in so mu bile pri tem oči vlažne, sem razumel, kako težko mu je bilo slovo od te dragocenosti, saj je bila velik del rezultata njegovega skoraj polstoletnega dela. Rekel je, da se s težkim srcem poslavlja zlasti od bogate korespondence s srbskim kritikom in estetom, pokojnim prijateljem, akademikom Bogdanom Popovičem m njegovim bratom Pavlom, prav tako akademikom.
Prof. Urbani mi je dovolil vpogled v celotno pošiljko Njegoševemu muzeju. Poleg obširne korespondence s celo vrsto zlasti srbskih književnikov in debele mape kopij predavanj, spisov in študij o jugoslovanski književnosti sta bila v zapuščini še dva zajetna zvezka z nalepljenimi recenzijami: prvi je vseboval vse dosegljive mu kritike in poročila okrog njegovega prevoda Gorskega venca, italijanske, srbohrvaške, slovenske, nemške itd., drugi pa prav tako recencije in kritike okrog njegovih dveh knjig esejev «Scrittori ju-goslavi« in okrog njegovih prevodov Bevkove «Kresne noči« («1 fuochi di San Gio-vanni«) in Tavčarjeve »Visoške kronike« (»Streghe e demoni«).
Ko je prof. Urbani opazil moje začudenje nad tolikšno kopico gradiva, ki se je bilo v desetletjih nabralo okrog_ njegovih prevodov iz jugoslovanske književnosti in okrog njegovih študij in esejev o njej, mi je dejal z obžalovanjem: »Štirje najmanj tako zajetni zvezki so se mi doslej izgubili. Poslal sem jih bil pred vojno v , vpogled' Italijanski akademiji, a mi jih kljub zahtevi niso vrnili. Najbolj mi je žal za kritike in recenzije okrog Slankovi-čeve Nečiste krvi, ki je doživela v mojčln -prevodu v Italiji kar pet izdaj, vsaka po trideset tisoč izvodov! Od tega mi je ostal žal samo moralni uspeh, ker nisem imel izkušenj s pogodbami in založniki. Zato pa zdaj hitim poslati del preostalega gradiva Njegoševemu muzeju, ker vem, da bo prišlo tam v dobre roke.«
Z dovoljenjem prof. Urbanija sem si izpisal nekaj točk iz pisem pokojnega Bogdana Popoviča. Tako piše srbski kritik in estet prof. Urbaniju 8. maja 1937:
«Zahvaljujem se Vam za veliko ljubeznivost, s katero ste mi izvolili poslati drugi zvezek Vaše serije: eScrittori jugoslavis. Prečita! sem ga z velikim zadovoljstvom. Težko je reči, kaj je v njem bolje: temeljito poznavanje ali točna sodba ali umetniško tolmačenje. Slučaj je hotel, da sem najprej prečital članek o Gradniku. Točno po onih Goethejevih besedah o nekem italijanskem piscu sem izmenoma prehajal iz navdušenja v občudovanje in iz občudovanja v navdušenje. Ta vtis se postopoma ponavlja tudi pri drugih piscih.
Vaše delo vrši poleg svoje književne vrednosti, poleg tega, da bogati italijansko književnost obenem s tem, da dela čast jugoslovanski, še drugo blagodejno
Memmo Carotenuto, ki ga tukaj vidimo skupaj s Silvo Koscino v njegovem zadnjem filmu «Možje v nevarnosti« (rež. Morassi), je na IV. festivalu v San Franciscu prejel nagrado kot najboljši drugi igralec
vlogo, vlogo posrednika med mojo deželo in Vašo, katero sem v zadnjih štiridesetih letih tolikokrat obiskal in katero zelo ljubim... Naj bi Vaše delo obrodilo čim bogatejši sad v cilju medsebojnega spoznavanja, kulture, miru in bratstva med narodi!...s Pisma Bogdana Popoviča, pa tudi drugih, Umbertu Urbaniju vsebujejo poleg kulturno dokumentarnega tudi marsikaj zanimivega avtobiografskega, kar utegne postati pomembno za boljše spoznavanje piscev in njihovih del v dobi med obema vojnama. Prijatelj Božidar Borko nama je pripovedoval, kolikšen vtis je nanj v tridesetih letih napravil kontrast, ki se je očitoval na različnih straneh tržaškega «11 Piccolo« in zlasti njegove večerne izdaje «11 Piccolo della sera«. Na prvih straneh sramotenje Jugoslovanov in zlasti Slovencev s pastirji, nepismenimi barbari brez lastne kulture itd., na kulturnih straneh pa tehtni, dokumentarno podprti članki o jugoslovanskih in posebej še o slovenskih pesnikih in pisateljih, ki jih je pisal prof. Umberto Urbani.
Veliko teh člankov, študij in esejev o jugoslovanski književnosti in književnikih poznam. V njih se zrcali poleg temeljitega poznavanja gradiva velika piščeva ljubezen do jugoslovanske književnosti in njenih tvorcev. Ce upoštevamo, v kako težke, nam nenaklonjene čase vpada glavno Urbanijevo delo, če pomislimo, da je pisec teh študij in člankov živel in pisal kot honorarni profesor za srbohrvaščino na tržaški univerzi na vročih tleh Trsta, potem se moramo samo čuditi, kako je mogel vztrajati skoraj pol stoletja v svojem požrtvovalnem delu posredovalca jugoslovanske kulture italijanskemu narodu. Samo resnična ljubezen do objekta, ki se mu posveča, lastno visoko poslanstvo omogočata človeku, kakršen je Urbani, da pri takem nesebičnem delu v tako težkih okoliščinah vztraja.
Profesor Urbani je podoben mravlji, ki takoj spet zgradi svoje mravljišče, ko mu ga je nekdo razdrl. V časih največje politične napetosti, v času vojne je moralo njegovo delo vsaj za javnost zastati. Komaj pa se je začelo jasniti, je takoj spet poprijel za pero in začel spet pisati in prevajati iz jugoslovanskih književnosti. Ze takoj po letu 1945 je začel objavljati v «11 Corrie-re di Trieste« članke in študije o naših piscih in njihovih stvaritvah. Imel je tudi več predavanj o jugoslovanski književnosti, zlasti o Njegošu, o katerem je pokazal tako temeljito znanje kakor globoko vživetje. Teh študij, člankov in esejev se je Urbaniju samo po vojni nabralo spet za celo knjigo. Mislim, da bi bila za nekatere naše založbe, morda za »Lipo* v Kopru ali za Edit na Reki, častna in hvaležna dolžnost, da Urbaniju izdajo izbor teh povojnih, a morda tudi predvojnih člankov in študij o jugoslovanski književ-
nosti.
Prof. Urbani ima danes dvainsedemdeset let. Vse svoje	življenje je prebil v
proučevanju in posredovanju dosežkov jugoslovanskih	književnikov Italija-
nom. V svojih predalih ima še marsikaj pripravljenega za tisk. Tako na primer novele	Borisava Stankoviča
«Vroča kri«, ki bi po naravnost	fantastičnem uspehu
njegovega prevoda ((Nečiste krvi« gotovo našle pri italijanskem občinstvu odziv. Hvaležen bi utegnil biti tudi ponatis prevoda Bevkove «Kresne noči«, ki je že davno pošel. Pa tudi Tavčarjeva «Visoška kronika« bi utegnila spet najti zainteresiranih bralcev.
Pri obravnavanju kulturnih stikov med jugoslovanskimi in italijanskim naro-
dom bo ime prof. Umberta Urbanija zavzemalo zmerom eno od prvih mest. Deloval je v najtežjih zgodovinskih prilikah in vztrajal skoraj pol stoletja na svoji plemeniti poti. Psihološki učinek takega dela spada zmerom med «neizračunljivosti». Toda rezultati tega dela, njegove študije o jugoslovanski književnosti in njenih tvorcih, njegovi prevodi iz naših literatur bodo o-hranili trajno kulturno-zgo-dovinsko vrednost.
VLADIMIR BARTOL
Profesor Avgust Černigoj je svoje učence popeljal na ogled razstave brazilskih slikarjev v galeriji Novega gledališča
Jara
Ribnikar,
Vrall se bom
Jara Ribnikar je sodobna srbska pisateljica mlajše generacije. Slovenski bralci jo poznajo po prevodu novele Largo, ki je izšla v reviji Nova obzorja, sicer pa je njeno delo neznano. Napisala pa je roman • Nedokončani krog», zajet iz povojnega življenja, posveča pa se zlasti noveli-stiki. Zdaj je pri založbi Obzorja v Mariboru izšel prevod njenega romana »Vrnil se bom», z originalnim naslovom «Zašto vam je u-nakaženo lice?» (Zakaj vam je iznakažen obraz?). S tem romanom smo Slovenci spet dobili novo delo iz bogate srbske povojne literature, ki je zanimivo po svoji tematiki, predvsem pa tudi po stilnih prijemih, ki jih pisateljica vseskozi uporablja. Vsekakor hvale vredna pobuda založbe, da se je odločila izdati sodobno delo iz srbske povojne književnosti, ki jo kljub vsemu premalo poznamo. Vendar je vprašanje, če je bil izbor najboljši, čeprav je to prav zanimivo delo.
Kot omenjeno, je delo izredno živo in zanimivo ter aktualno zaradi problematike, ki jo pisateljica obravnava. Podobno kot najnovejši slovenski film »Veselica* obravnava tudi roman Vrnil se bom problem invalida v sodobni družbi. Invalid brez noge, z iznakaženim obrazom, invalid ki je še kot mlad fant odšel v partizane, sreča po vojni
razočarano ženo. Toda njegova osebnost je zaradi vojnih naporov, in zaradi težkih doživetij med vojno, pa tudi zaradi nekega občutka manjvrednosti po vojni hudo prizadeta. V takem stanju trči v kavarni sredi dopoldneva, ko pride na sestanek, ob človeka, ki ga žali. Sprva neznaten spopad privede do tega, da invalid, nekdanji partizanski borec, spusti na nasprotnika cel šaržer iz revolverja in ga ubije. Zločin je storjen. Seveda pride do zapora in do obravnave na sodišču. Ali je storilec kriv uboja ali ne, to je osnovno vprašanje. Javni tožilec, nekdanji borec, sam žrtev fašistov, preganja storilca in zahteva obsodbo v imenu družbe. Seveda je storilec obsojen, toda sam tožilec u-gotavlja, da se bo nesrečni invalid vrnil v življenje, k delu, k ženi, ki ga ljubi in bo spet postal koristen član družbe.
Pisateljica rešuje torej zelo zanimivo vprašanje kriv de ubijalca v posebnem o-kolju vojnih in povojnih razmer in protislovij družbe, ki prehaja v nove, socialistične oblike življenja. Pri tem je njen odnos do človeka prežet s socialističnim humanizmom, ki zločina in zločinca noče in ne more opravičevati, skuša ga pa razumeti in pomagati, da se bo vrnil v življenje.
Prav zaradi te svojevrstne snovi je roman izred-
no zanimivo delo.
Motil pa bo marsikaterega, zlasti preprostejšega bralca, način pisateljičinega pripovedovanja. Res je njen način vseskozi emocionalen, poln pesniških fines. Pisateljica si vseskozi prizadeva, da bi bila njena pripoved živa in zanimiva, predvsem pa originalna. Toda te originalnosti je v delu preveč. Roman razpade v tem pogledu na dva dela. Prvi del, ki je le neka priprava na glavno temo ne prenese tolike originalnosti v stilu in načinu pripovedi. Bralca prav gotovo ne privlačuje, temveč moti in u-truja. V drugem, glavnem delu, v katerem pisateljica obravnava zločin sam in sodno obravnavo, pa je ta njena originalnost delu samo v prid in snov izredno poživlja.
Neupoštevaje ta njen stil, ki še ni izčiščen in dognan in bo pri pisateljici prav gotovo doživel še spremembo in umirjenost, je treba priznati, da je roman »Vrnil se bom* zaradi svoje aktualne in zanimive snovi, pa tudi zaradi odlično napisanega drugega dela, v katerem obravnava proces, prava umetnina. Vprašanje je le, če bodo bralci pregrizli prvi del in se prebili do bistva knjige v zadnjem delu romana.
Posebej je omeniti odli-cen prevod Jožeta Kastelic«.
Sl. Ru.
ko ° ^c’*at°r dvignil sli-b ’ sem bil prepričan, da j ®udil prvi in edini. To-Prišlo je drugače. Izklic-jj cena je bila 2 dolarja.
dola.
Ponudba v višini treh
s*kund
Mlade
‘lev je sledila delček
le za ponudbo neke I klikn* (*ame z zelenim klo-I 01 na glavi, ki je sede-!eJ, lsti vrsti, toda nekaj Po-l Jv na desno. Najina t#i .a st-a se za hip sre-vitj "?	je težko ugoto-
' kdo od naju je bil 1 Presenečen. koi et’1' sem zaklical in tale Povišala na osem.
Slu ^se**' sem nadaljeval. BitJ* na dvanajst. Tega ni-I dji.. r?ZUmel. Nihče razen ni sodeloval v
5 tdveh -
V,.. Jekmovanju za sliko. y , n° nihče od prisotnih I ct	zanimanja	za	mal-
i Pred7 anholi<jn° sliko ki je te. S avljala na hrbtu leže-dečka, ki je strmel v
sem ponovno Pii} , hicitator se je razvnel, Hrn° mU uSajati. Prav j# le_ vedel, da je izklic-!(i.„na zdravnaj bila pre-
Cm SiCer-Pa le biIa t0
kj5r	običajna dražba,
lo bilo naprodaj mno-^°vsem vsakdanjih stvari.
ij	je	dejala mla-
klini ma' bedela je dovolj * t1i|in^'ne' da sem opazil ^°Oia 0Peb rahel izraz
v‘«nondVajset*- sem podza-estaje . Povišal vsoto. Tudi !egte	Pričel	najin dvoboj
Benu,,.1- Živahno so ko-K0 ,* dogajanje.
Va Prispela do vsote ki^et dolarjev, sem po-
<nIren-
bjeit, j sem sei da preglasen	°-
N 2 lnPetdeset», sem zakli-
, iv0ftiaE dS°m k' ni dopuščal , .znesek v slučaju fn	Podvojim.
Pice so elovalo. Njene ustja tre- Se Pričele tresti in ^tejj utek me je obšel obilo Se Sraniu, Umolknila je. 'bpta	naož	s kladivom
'3 *lik' ’ da zaključi proda-,ln Pričel govoriti: ,%!	set prvič. drugič..«
'li«al * J6 je 'z dvorane za-tHoi Obrnil sem se. 'ožičekltn brbtom je sedel ^ e-' maJben in podojili	Y	kotu njego-
nic je visela cigara, itvo tnJ? v neko nedoloč-1* 2k„	. na zidu in niso
JU, jjj	‘ Pogledi prisot-
4 Vanj 80	Se na mab zapičili!«
' stajf konfano. Nisem bil H. ,U> da nudim večjo Hi« l° dolarjev bi na-*°i ieBPreVeliko luknjo v Nul i aato je ma'i škrat jSt.n'k slike. Za treska,	g0 sem okleval,
V sern se obrnil k
sem pričel, “o ~~ bočem reči — bi > od°*oče. da odkupim ^Sofj Vas ~ ne takoj — >'k*ilo v nekaj mesecih?«
5 iti v * m°8oče», je odvr-Biti obrazu mu ni tre-
V ^,‘ca.
')‘iial SV0j;h ramen em * kitrn nien f»las, govorila "b 'n resno.
J, PotemSe ne bosta zedini-Us’tn P°tem še jaz
,tr tyloVečev ,Vamz srečo.«
'J Vamo,]e naiprej pogle'
Potem pa še
|5») ste ,
„ trgovec z umetni-i'^kajem ga vprašal.
't.Hor Pa ne?* delal se I>1 ri-i , ie šele sedaj S e in vzel si je k ‘šum8310 'Z Ust-J. ste n”1*’ 3em dejal. b| Hi, d aju poslušali, ste Hra„a mora slika biti
u »»cena. Toda moti-
CSek ■
ka , nenadoma pri-
"dVi V m°ie prsi 'š»kaj Pogledal.
\„ ta ,f.a Potem tako div-
t Bij ko?»
bovPre°Stal0 drugega, k ‘kil Qati mu resnico, k S t,-,01 ga na kavo. In k m;em zgodovino sli-'ks' o.i. °?8°voril. Tedaj 0(te Slla dama. «Me Je ?ab°j?» v njenem
4 'Črž-- ‘‘O pričakovanje
iežkn1- Zdel° se mi V„;. V t ° . nastopa v tej V v p^e smo se na-nJ?tbi kavarnico na ^ oj^iŽtir. ran' ceste.
5 taEa dvajset let bo k h ’» sem pričel, »bil
kN ok. k0 se -je v
i da uU Pojavil neki i ®*čit»- tam preživel bil- 'Ce' Okolica me-'iti 'botivn0'"3 najrazlič-v.S5;* pokraji-’ n ibl j e- Nekega vece-H i^iedai °a sprehodu —
, Bien.nas: Tonija, Stef-’^kii ’ ko smo ležali «i	bliiinj	naše hi-
S 81eim0»
\ d v»’	zaklical,
\ ““dobo b°7 videlJ nai'
• Za sodnifca
S ,1* dei ,
ti klet J? ■ da vidi ka-\"abo pV* deial' da
81av- °tein je Stefek
'Vj, š’ z morskega raz-je slikar * j? '?rv* Potrdil,
?' ot'a 4e„ sem videl nl-V** n ?tav sem se tru-
NG «Nna) fasa me je ^ kaj pa je s
v»rii
•em mu, da sl-
teROME MtONFIELD:
Podoba v oblakib
Zagrebško
dramsko
Medved
polkovnika
Beecha
(David Gamet -prof. Ernest Vogrič)
Ko sem bil še otrok, je neki Spanec hodil s plešočim medvedom pc deželi in nas včasih obiskal. Takim ljudem in medvedom neki človekoljubni zakon že del j časa prepoveduje vstop v Anglijo, saj je s prepovedjo trpinčenja popolnoma onemogočil medvede, na veliko žalost podeželskih otrok Pravijo, da so večkrat surovo ravnali z medvedi, vendar mi je žal, da jih ni več, in če bi mogel, bi jih zopet pripeljal nazaj.
V dobrih časih, preden so začeli voziti avtomobili, smo živeli z očetom in materjo v samotni koči. Od tam se je videl lep kos modre doline, ki je bila obdana z vseh strani z velikim gozdom; v njem sem preživel svoja otroška leta, se plazil med suho praprotjo kakor kača in si domišljal, da sem eden izmed rdečekožcev Fenimora Cooperja. Kdorkoli je prišel k nam, se je moral približati hiši po vozni poti, ki je vodila skozi gozd. Kadar sem bil na ogledih po stezah, s fazanovimi peresi v laseh, sem opazil vsako tujo postavo in se pognal nazaj, da posvarim svoje starše.
I
i
*
Spominjam se, da nas je ta Spanec obiskal dvakrat, in vselej sem čakal, da povohunim za njim iz svojega skrivališča. Prvi je prišel sam dol po strmi ozki stezi pod smrekami po pobočju hriba, s palico na rami in z verigo v roki. Za petami mu je tacal medved, ki je bil videti močno podoben ogromnemu ovčarskemu psu s pristriženim repom. Pustil sem ju, da sta šla mimo, opazoval kako sta zavila pn vratih, in šel za njima ves prestrašen. Ustavila sta se na tratini ob zgornjem koncu vrta pri konjskem hlevu. Spanec je izvlekel majhno flavto ali piščal in nanjo močno zapiskal, da bi privabil ljudi iz hiše. Kmalu so se zbrali okrog njega moj oče in mati ter Nellie Outram, kuhinjska dekla in vrtni delavec Bert Tidy. Tedaj sem se spogumil in prišel bliže. Prav živo se spominjam napetih obrazov, jasnega jutra in nenavadnih obiskovalcev.
Španec je nosil čuden mehak klobuk s širokimi krajci, ki se je zdelo, da je iz obledelega rumenega platna, napetega na ogrodje iz palice. Njegov suknjič je bil iz rumenkastega bombažnega blaga s kovinskimi gumbi in pod njim je imel enega ali dva telovnika. Hlače so bile iz istega blaga in nabrane po vsej dolžini od gležnjev do kolen. Bilo je nekaj svetlega okrog njega, menda je imel rdeč robec pod vratom. Mož sam je bil temne polti, umazan, in smelega pogleda. Po bradi je bil črno kocinast, imel je močne lične kosti in rdečkastočrne brčice. Medved je bil rdečkastosiv in srnje barve, čeprav ne dvomim, da je bil eden izmed naših živahnih rjavih evropskih medvedov, kak španski ali baskovski medved s Pirenejev. Imel je železen ovratnik okrog vratu in jekleno verigo, bil pa je brez nagobčnika.
Ko smo bili vsi zbrani, se je Bruin postavil na zadnje noge, njegov gospodar mu je dal palico, ki jo je medved objel s kosmatimi šapami, gospodar pa je začel igrati neko pesem na piščal. Ko je medved zaslišal melodijo, je začel privzdigovati šape in nerodno plesati. Šel je okrog in okrog male tratine in bilo je plesa konec. Medved je šel z gospodarjevim klobukom po krogu, jaz pa sem se toliko ojunačil, da sem spustil v klobuk šiling, ki mi ga je dal oče. Spanec ni znal angleški in poskus moje matere, da bi govorila z njim v tujih jezikih, je bil brez uspeha. Zato so ga imeli za Baska. Vendar sem po tem poskusu vsaj smel potrepljati medveda, ki se je zdel tako pohleven, kakor le more biti taka žival v družbi, kajti medvedje imajo raje samoto kakor pa občudovanje takihle dečkov.
Prinesli so hrane in vode in medved je jedel kruh in jabolka. Ker se Španec ni imel več za kaj muditi, se je odkril, nasmehnil in odkorakal v gozd s palico v roki in medvedom za petami. Sel sem za njima nekaj poti v gozd, občudoval medvedovo zadnjo plat in moža, ki je tako pogumno korakal pred njim s palico na rami, kajti po moji otroški pameti ne bi mogel noben princ potovati z imenit-nejšo telesno stražo. Po vsakem njunem obisku je moral moj ubogi pes nekaj dni hoditi za mano na verigi kakor medved in potrpežljivo prenašati moje poskuse, da bi ga naučil stati na zadnjih nogah in plesati. Seveda sem bil okrutnež.
Taka sta bila mož in njegov medved. Vse premalo vem o njunem skupnem življenju, razen da sta se menda zadrževala v našem okraju, živela dalj časa zunaj v gozdu ter od tod hodila v okoliške vasi in se vračala, da bi se spočila pod viško bukvijo ali smreko. Predstavljam si, kako sta se vračala zvečer, vsa trudna po dolgem potepanju, mož s polnim žepom penijev, medved pa s spominom na nagajivo veselje otrok, in kako sta se srečno namestila pod velikim drevesom ter se počutila varna pred slehernim nadlegovanjem. Sonce je zašlo, večernica se zasveti na bledomodrem nebu, kar plane izpod špančeve roke drobcen plamen in pocinjeni lonec kmalu zavre. Medved brž poje za večerjo hlebec starega kruha in pol ducata rep ter poloka kozico vode, nakar leže zaspan s smrčkom med šapami, medtem ko mož sedi in je skorjo kruha in surovo čebulo. Nato odreže z dolgim nožem kos sira in vrže skorjo kot slaščico svoji živali. Pod drevesom je močan vonj; mož diši prav tako ostro kot medved in ko si natlači pipo, se vonj po močnem tobaku pomeša z drugimi duhovi in lesnim dimom ter surovo čebulo. Ko mož pokadi pipo, vstane, gre pogledat spečega medveda in se prepriča, da je veriga pritrjena k veliki bukovi korenini. Nato so vrne, leže kraj malega ognja, ogrne strgan površnik čez rame, si položi nekaj vreč čez noge in zaspi. Tu pa tam se moški in medved nekoliko premakneta,	ko se	noč odmika,	in	ju vznemirjajo
bodisi sanje	ali pa	bolhe. Težko	bi	deial. ali si de-
lita iste bolhe, kakor je to pri ljudeh in psih ali pa ima vsak svoje.
Ta slika ne more biti daleč od resnice in ne bi vam imel kaj pripovedovati, če ne bi šlo za to, kar sem zvedel od Nellg Outramove. Nellg je bila. prav čedno	dekle	šestnajstih	let,	črnih kodrov,
drznih oči in rdečih lic, ki se je odlikovala z nekakšno predrzno nesramnostjo, kar je rekla in storila. Kakor	vsako	vaško dekle	je	ljubila nekega
zaupnika. Pri delu je morala mnogo govoriti in jaz sem prav pogosto hodil za njo iz sobe v sobo, ko je pospravljala postelje ali pa stal pri vratih pomival nice, ko je lupila krompir. Tako sem izvedel vse o prvih ljubezenskih zadevah vaških dečkov in deklic o razlikovanju med «dvorjenjem» združenjem* in o skrivnostih začetnic, vrezanih v gladka bukova debla, v nedeljo popoldne je Nellg vrezala črki N. O. na neko drevo in v nekaj dneh sta se ooiavili pod njima vrezani začetnici L. T., vse pa je obkrožalo srce, kajti Nellg je šla na sprehod z Lenom Tidgjem, mlajšim bratom naSfOa yrtnarja Zame seveda je bilo zelo razburljivo, slišati o takih skrivnostih odraslih.
Nekega dne je Nellg prispela zelo razburjena. Zdelo se je, da je Spanec pustil medveda privezanega pri studencu v gozdu in odšel v bližnje mesto. Ko je bil tam, je srečal drugega Spanca in šla sta skupaj pit v neko gostilnico. Nikoli ga ni nihče slišal izgovoriti več kakor nekaj besed slabe angleščine, in vedno je bil zelo trezen; sedaj pa se mn je jezik razvezal in oba tujca sta klepetala kar se je dalo; popila sta najprej en kozarec, nato še enega, dokler se nista oba opila. Tik preden so
(Nadaljevanje na 5. strani)
Marylin Monroe in Arthur Miller se ločujeta
Samo tri leta je trajal g&lion. med «lepoto» in «inteligenco»
Oba pravita, da ne gre za nezvestobo ali €tretjo osebo» in da bosta ostala dobra prijatelja Njuni življenjski poti sta tako različni, da nista mogla vskladiti svojega zakonskega življenja
Marylin Monroe in Arthur Miller se ločujeta. To je danes najbolj senzacionalna vest, ki je postavila v ozadje vse druge novice, ki bi bile sicer vzbudile v javnosti radovednost in zanimanje. Gre namreč za ločitev zakona najbolj «sexy* filmske i-gralke in enega najboljših ameriških pisateljev in dramaturgov — to je kot bi rekli zakona lepote z inteligenco. Kaj so proti tej senzacionalni vesti novice o ločitvi Shelley Wint.ers z Anthony Fran-ciose, ali pa vesti o miste-riozni bolezni uboge Eli-sabeth Taylor?
Seveda je najbolj važno, kaj pravijo k tej novici zainteresirane ocsbe same. Arthur Miller je novinarjem izjavil, da mu je zelo žal ter da bo težko prebolel ta udarec, a da je njegova ločitev z Marylin neizbežna. Marylin najprej sploh ni hotela dati nobene izjave, nato pa se je pred novinarji spustila v jok ter je vsa v obupu izjavila, da sta se za ločitev odločila po skupnem preudarku in premisleku ter da bosta ostala tudi za nadalje najboljša prijatelja. «Tu ni posredi nobena tretja oseba* je izjavil še Miller. «Vsa ta natolcevanja žalijo Marylin in mene. Najina ločitev
Junij 1942 — Prva poroka z Jamesom Dougliertyom je trajala kaj malo časa, ker je ženin moral takoj na vojsko
ni posledica Marylinine morebitne nezvestobe, temveč skupne odločitve, da je za najino bodoče življenje bolje, če se ločitva.* Prav tako so izjavili tudi njuni osebni prijatelji, ki trdijo, da ne gre za nobeno nezvestobo, ali pa spor. Po njihovem sta njuni živ-ljenjski karieri tako različni in njuna poklica tako daleč drug od drugega, da ne moreta vskladiti svojega zakonskega življenja, ki je tako brez tiste prave osnove, ki bi dajala garancijo za nadaljnji sporazum in razumevanje.
Vse te izjave, čeprav zelo tehtne in točne, pa niso imela drugega učinka, kot da so v javnosti zopet obudile govorice o ljubezni Marylin do Yves Mon-tanda ter o njeni nameri, da se z njim poroči
Zato je seveda zanimivo, kaj sta v zvezi z novico o Marylinini in Arturjevi ločitvi izjavila zakonca Simone Signoret in Yves Montand. Simone je sedaj pc službenih opravkih v Angliji. Cim je stopila v Londonu iz letala, so jo že čakali novinarji in reporterji z vrsto indiskret-nih vprašanj. «Kaj mislite vi o ločitvi Marylin in Millerja* so jo vprašali. «2al mi je za Marylin in Arthurja, ker oba zelo spoštujem še bolj mi je žal uboge Marylin, če drži, di se je zaljubila v mojega moža. Toda pri tem ji ne morem prav nič pomagati, ker tudi sama lju-
Januar 1954 — Mnogo je bilo hrupa ob poroki isexi bombe« s prvakom «base-baTla» Joe di Maggiom. Vse je kazalo najlepše, a se končalo že v kratkem z ločitvijo
bim svojega moža in on ljubi mene.*
In kaj je rekel na vse te vesti Yves Montand? Molčal je ter se je zaprl v svojo vilo, v katero imajo vstop le določene osebe. Izvedelo pa se je, da odpotuje že v kratkem v Hollywood, baje iz službenih razlogov. Gre res v Ameriko samo zaradi svoje službe, ali pa gre za to. da vidi Marylin — se sedaj vprašujejo ljudje, ki vidijo v tem potovanju potrdilo za svoja sumničenja, da gre pri ločitvi Marylininega zakona resnično za sklep, da se ustvari
nova zakonska zveza med Marylin in Yvesom.
Ločitev še ni bila izrečena, toda zakonca Miller živita že ločeno, vsak pri svojih prijateljih, ki tudi nočejo dati nobenih nadaljnjih izjav.
Tri leta je torej trajal zakon, ki so ga vsi imenovali, kot čudo in so ga smatrali ves ta čas za e-nega najbolj idealnih in najbolj popolnih zakonskih zvez. To je bila po splošnem mnenju nekakšna fuzija lepote z inteligenco, torej fuzija, ki je bila koristna tako igralski karieri lepe Marylin, kot tudi pisateljskemu delu ze siavnega Millerja. Mary-lin je bila pred tem ze dvakrat poročena. Prvič se je poročila, ko ji je bilo 16 let. Prišla je pravmar iz Sirotišnice, kjer je preživela sKoraj vso svojo mladost, sama je namreč nezakonska hci matere, ki je Dna dvakrat poročena, a je rodiia Xviarylin, ko je bila že nekaj let ločena s svojrin uiugim moreni. Marylni tako spioh ne ve, kdo je bn njen oce ter nosi v uokumentin priimek drugega rnoza svoje matere. «verjetno sem amina ta pmmek cisto po pomoti uradnika na anagraf-skem uranu, Drugi mož moje matere se je namreč imenoval naiver, kar pa pomeni tuni pek. m moj pravi oce je bil baje nem pek. Moja mati je verjetno javna na ana-grarSkem uranu poklic mojega očeta, uradnik pa ga je vpisal kot priimek, m tako sem aobna priimek naker, kr mi v resnici niti ne pripada.*
Življenje Marylin pravzaprav m bno niti lepo, niti lahko. Rodila se je kot hči matere, ki je bila ob njenem rojstvu ze težko ausevno oolna. Razen tega ni imela nikakega smisla za družinsko življenje, še manj pa za svojega otroka. In tako ga je oddala v sirotišče. Tukaj Je Marylin preživela svoja prva otroška leta. Odtod so jo naslednja leta prevzele razne družine, katerim je njena mati obljubila za to nekaj podpore. Teh družin je bilo do Mariinega 16-leta nič manj kot 12. Nekatere so bile z Marylin dobre, druge so jo pretepale in mučile. Ko ji je bilo skoraj 16 let jo je vzela k sebi neka stara gospa, ki jo je imela zelo
Junij 1956 — Miller in M renči, kjer sta sporoči
at vi in na tiskovni konfe-la, da se bosta poročila
rada. Toda ker je bila zelo bolna ter se je bala, da bo vsak čas umrla, je želela, da bi Marylin zagotovila lepšo bodočnost. In ta bodočnost je bila po njenem samo v zakonu. Tako je nagovorila Mary-lin, da se je poročila z nekim 21-letnim delavcem, ki ga pravzaprav niti dobro poznala ni. To je bilo točno pred začetkom druge svetovne vojne. Njen mož je moral v vojsko in ko se je po štirih letih vrnil domov, sta se z Marylin takoj ločila.
Ona si je medtem poiskala službo v neki tovarni. Bila pa je že tako lepa, da si je pridobila sicer občudovanje vseh delavcev in uradnikov, a tudi sovraštvo vseh ostalih delavk. Kjerkoli so mogle so ji škodile ter ji pokazale, da jo prezirajo in sovražijo. To je Marylin zelo bolelo, še bolj pa jo je bolelo to, da so ji oponašale njeno preteklost, predvsem pa njeno mater, ki je bila že več let v umobolnici. Tako se je Marylin sama odpustile iz službe ter si poiskala delo kot model za razne reklame in revije. Od tu do filmske kariere je bil korak zelo kratek.
Napačno bi bilo seveda misliti, da je bila njena filmska pot zelo lahka. Morala je prebroditi številne težave in ponižanja, preden se je uveljavila toliko, da je prišla do nekoliko boljših vlog. In v tem času je spoznala že znanega ameriškega športnika Joe di Maggia, s katerim se je poročila. Njun zakon pa je trajal samo devet mesecev, nakar sta se ločila.
Marylin je bila tedaj že slavna filmska igralka. Toda njena slava ni veljala toliko njenim igral-
skim sposobnostim, v-t njeni lepoti, ki je zamešala in prekosila celo lepoto Rite Haywort. V tem razdobju je Marylin spoznala Millerja, ki ga je že občudovala kot velikega pisca in dramaturga. Najprej se je med njima začelo prijateljstvo. Miller ji je govoril o literaturi ter ji svetoval, kaj naj či-ta, Marylin pa ga je s svojimi domislicami in veselim značajem kratkočasila. Počasi se je med njima razvila ljubezen, za katero sta bila oba prepričana, da bo trajala vse življenje. Miller je bil tedaj že poročen in	oče ('.veh
otrok. Zaradi Marylin se je ločil ter se odločil za novo poroko. Marvlin jc prestopila v židovsko vero in tako sta se leta 1957 končno poročila.
Marylin se je od tistega dne popolnoma spremenila. Začela je	resno študirati igralsko	umetnost
ter se je vpisala v znano igralsko šolo «Actors Studio,* iz katere so izšli že Marlon Brando	in drugi
veliki igralci. V tem razdobju je Marylin posnela tudi svoje najboljše filme, ki so ji prinesli sloves ne samo naj lepše in najbolj ssexy», temveč	tudi ene
ti*
R
najboljših in najbolj inte- I tam. Vsi pravijo,
ligentnih filmskih igralk.
Prav sedaj, ko je prišla vest o njeni ločitvi, je končala s snemanjem filma «The Misfits*, katerega scenarij je napisal Miller
1
da bi glavne vloge, ^ ^
njen najboljši	ri{an.
di Miller sam je Pr Fv, teh1
filmu ne mogla_
bro odigrati nobena ga filmska igralka-
niaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia«iiiiitiiiiii!iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiitiiat,iiiiiii,aiiiiiaiiiriiiiiiiii,iiiiiiit,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinsiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiitic^iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiia>iiaii,llf,l>>>,>
iiii"1
Čudaški in nenavadni zakonski predpisi
biti
Zakonske postelje morajo 60 cm narazen
Dolga je vrsta čudaških zakonov, ki še vedno pravno veljajo - V Kanzasu je prepovedano ob cesti jesti kače, kuščarje in škorpijone
Ko beremo o nenavadnih m čudaških zakonskih predpisih, ki so bili nekoč ponekod v veljavi, se smejemo preprostosti tistih zakonodajavcev. Vendar pa ne pomislimo, da so zakoni odraz kulturne stopnje ljudstva, ki so mu namenjeni, in pa razmer, v kakršnih živi. Zgodovina zakonov je torej do neke mere obenem tudi kulturna zgodovina naroda, ki jih ima.
Za nas so seveda nekateri zakoni kljun temu zelo smešni. Posebno še zaradi tega, ker so ponekod taki zakoni še vedno v veljavi. Državniki so pač uvedli take zakone, kakršne so potrebovali, toda s časom so se i razmere i ljudje spremenili, nastali so novi zakoni, pri tem pa so na stare zakone pozabili, ter jih niso razveljavili. In tako še dandanašnji veljajo ponekod stari zakonski predpisi, ki bi utegnili morda komu prav resno škoditi, če bi jih današnji oblastniki hoteli uveljavljati.
Francoski parlament je leta 1770. potrdil tale zakon, ki do današnjega dne ni bil preklican in torej je še vedno v veljavi:
«Kdor katerega koli moškega podanika Njegovega Veličanstva v zakon-
sko zvezo pripravi s pomočjo belega ali rdečega ličila, dišav, umetnih zob, umetnih las, kovinskega steznika, nagačenih bokov ali obroča v krilu, je kriv zlonamernega čarovništva in bo zaradi tega zasledovan in kaznovan, a zakonska zveza bo razglašena za neveljavno.*
Koliko zakonskih zvez bi bilo neveljavnih, ako bi se hoteli sklicevati na ta zakon dandanes!
In še marsikje bi mogli najti podobnih zastarelih predpisov, ki pa se jih nihče ne poslužuje in se zanje nihče ne zmeni. Toda, največ takih naravnost absurdnih, zakonov ima Amerika. Vsaka država v Ameriki ima namreč svoje zakone, ki veljajo samo v njenih mejah, medtem ko niso obvezni v drugih državah.
V Severni Dakoti na primer se ne smejo osebe, ki še niso stare 15 let, približati železniški progi, oziroma vlaku in morajo ostati najmanj 10 metrov oddaljene.
V New Yorku se naj-strože kaznuje, kdor igra v nedeljo golf ali pa tisti, ki prireja konjsko dirko v bližini sodišča.
V državi Idaho je prepovedano s trnkom leviti ribe s konja in streljati iz
GRAFOLOG ODGOVARJA
1$	W
JESEN 1950: — Optimistično in pesimistično gleda- $ S nje na svet se pri Vas pogostokrat menjavajo. Delajo lj(
V
JUJUBL
'■n
%
CLUL /rt-
Vas nerazpoložene ali pa pretirano radodarne, kar ne prinaša koristi niti v prvem niti v drugem primeru. Naučiti se morate, da je obvladanje samega sebe v določenih situacijah zelo koristno. Ne skušajte omenjenih napak zakriti z gospodovalnostjo; ki bi prinesla še večjo škodo.
ZIMA: — Pretirana sramežljivost lahko onemogoči lepo priložnost pri napredku. Ne ustvarjajte si preprek
vlaka na ptiče. V Kansasu pa je strogo kaznovan tisti, ki javno, ob cesti je kače, kuščarje ali škorpijone.
Zobozdravnik v Georgiji je še dandanes lahko kaznovan z zaporno kaznijo zaradi mučenja pacientov, a v nekaterih državah na jugu je dajanje in sprejemanje napitnine kaznivo. Kdor v državi Connecticut pove napačni čas
tvega leto dni zapora, a tudi v Utahu ne prizanašajo lažnivcem, kajti za dokazano laž je določena zaporna kazen.
Strogi so tudi predpisi glede morale. Moški, ki prekorači mejo države New Jersey skupno z žensko, ki ni njegova žena, tvega, da ga obdolžijo trgovanja z belim blagom in ga pošteno zašijejo. Ponekod je strogo prepove-
dano kopati se v * jt kadi v dvoje, a
d«
lje vsaj 60 cm vsa
zopet predpisano, petera j o biti zakonsk^gjji.
čud»%
z^konov^Tn "pr^P®’ P* kdove, »o gestah iz osamljenm 0$e
rov ali iz samov j. jS
be, ki je imela
moč v rokah.	0
In koliko bi še
i in podobnih
;onov in Pred so morda kdove.
09
VELJAVEN OD 20. DO 26. NOVEMBRA
OVEN (od 21. 3.
do 20. 4.) V neki kočljivi ljubezen-| ski zadevi se boste diplomatsko izognili neprijetnim posledicam. Zaslužek, s katerim boste lahko premagali finančne težave. Priložnost za zabavo, a pazite na zdravje.
V
klicnem
BIK (od 21.	4.
do 20. 5.) Nave-, zali boste nove I sentimentalne vezi. Sprejmite prijazno vabilo, ker vam ne bo žal. Zanimive in koristne priložnosti za uspeh v poklicnem delu. Uporabite vso svojo spretnost.
DVOJČKA (od 21.
5. do 22. a.) Vzbudili boste simpa-I tije v neki osebi; ‘ okoliščine vam bodo zelo pomagale. Imeli boste polne roke dela in ne boste bili vsemu kos. I.epa priložnost za zaoavo in razvedrilo. Pismo, ki ga pričakujete.
RAK (od 23. 6.
do 22. 7.) V srčnih zadevah se boste znašli na razpotju. Odločajte sami, brez nobenega vpliva. U-resničili boste nekatere svoje zamisli poslovnega značaja. Naleteli boste na malenkostne ovire. Pismo.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Harmoniji! z drago osebo in lepe priložnosti za stvari, ki so vam najbolj všeč. Zadoščenje v po-delu, ker boste dosegli lep uspeh. Prijetne novice, ki vas bodo zelo razveselile.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Lepe priložnosti za u-reditev srčnih zadev; paziti le morate na osebe, ki vam nasprotujejo. V poslovnih zadevah bo dosegel lepe uspehe, kdor bo dovolj pogumen in samozavesten. Priložnost za izlet.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Nepričakovano srečanje z osebo, ki jo že več časa poznate, bo dalo povod za novo ljubezensko razmerje in nove načrte. Paziti morate bolj na svoje interese. Privoščite si nekaj počitka, da ne bodo preveč trpeli živci.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Ce se boste znali pravilno obnašati, si boste pridobili, simpatijo osebe, ki vam je zelo pri srcu. Negotovost v poslovnem delu. Lahko računate na uspeh neke svoje osebne pobude.
STHELEjj0 ,2.)
97 It (10 W IV
Dobili NgV;
nimive ^
Lvrv’
delu. o^.
nem
naleteli na ne
in boste morali
uP'
vse svoje sile, 0tuje-nekdo zelo nasl
KOZOROU 29 D
isk. ZasfVade . za neK° zn»ž j
poslovnef st *
i°: yeseho P<
jo pričakujete, mU(JO
toda z malo zdn^“[,av®1
bilo na prijetno -	^
VODNA«
te
®R
e
dl
2i ~ i. d° rs(i-f _„rp za_ yr
nKeaTaec.eve>': do Prav./V£ h° ob!^
držati
z«1
dre
zaradi česar bosla poi°\ gi. Priložnost	h-
poslovnih	uspel
hko doseg'1
nje. V _ boste lahko Novice.
RIBI fe
do 20. sij, Je
nje -'in P1'!8 *
znanci
(ji. Lep
čeprav boste
in napr^-,, J ,„cte naie
nekatere ovire
in
nosti. Veselo r*?P v prijetni
lož«”
družbi.
in senc v svoji domišljiji, saj v resničnem ;n vsakdanjem življenju ne obstojajo. Tudi za Vas sije sonce in obstojajo možnosti za lep napredek, samo pravilno jih morate izkoristiti. Zaradi težav družinskega značaja si ne delajte prevelikih skrbi, ker so prehodnega značaja
Vre:
OMIKRON •
o.
/serr^ •
DOXA «
in zlatnino
prodaja
na
debelo
mafiiafl11
Tri«
Ul. S. Lazzaro 8 - Tet 35733
i
mn v-
-	:	>mt
8pjS»& -« ^	-M:
7«« Kf;
Sn^Cem * 1
Hhv ',i>-. zvalila , tako
Wvo»t zase pa
?®0Ts1cT*^GMlk	—	5	—	20-	novembra	1960
KRIŽANKA
MaMSSJfiaSHMMKMiKKK&tK&JKKJS^MSSSSSKKMJtKiSKKKKKr..	.1	X	K	6553	J2SS53KKKK	S5&S	K	£3	HH	HKKKKBk	Ki>	K	SS	H	KH55K	K	I	K-I K K K H
Pismo iz devinsko - nabrežinske občine
Vodo za namakanje obdelovalne zemlje naj plačujejo kmetje po nižjih cenah!
60 let skupnega življenja
Vprašanje tujskega prometa - Za pospešeno gradnjo ljudskih hiš
in za večjo zaposlitev v štivanski papirnici
jjj avn°st je sicer 2 ®a> kateri problemi so do-. *njo občinsko upravo naj-j, J zanimali, vendar ne bo
,_°uilo, če se jih s tem do- j ugibalo, kaj vse bi bila mo-
' gla občina s pošteno najem-
na kapitalu skoro izključno kmečko - delavskih ljudi, bogatijo in o tem smo med seboj mnogo razpravljali ter
tk^K- dotaknemo, ker so lo ,‘aslt0 gospodarstvo ze-te»Va*n' ‘n Pretežno osnov-
T*a Pomena.
Pob ^seeno' kakšni so n. pr. ji n 28 tujski promet, če j-.^^dstavlja pomemben vir *rth	Zato	je	bilo	torej
Pie« neltaj storiti, da se preiti ^ anai'hija pri gradnjah VojSe Ustvarijo pogoji za raz-obf isltega prometa. To je j.	rešila z urbanistič-
j. B8irtom, ki povsem u-■	modernim zahtevam
Prometa. Na osnovi te-
č ° vlada proglasila dolo-
Se j. 0zemlje (Stivan, Devin,
gu‘an 1° Vižovlje) za turi-
jj]0 ® Področje, kar bo nu-
tnrf krajem določene u-‘ aposti.
tako važno je vpra-. "amnolomov. Mislimo, ie » 8ltoda, da nismo bili tj. P2®! bolje obveščeni o sj zadevi. Vedeli smo, da jc 0^.es velike krivice, da ‘»tja ""
po, ., 3tarih najemninskih 4elj ob lope milijone; ve-Hj oc8.010, da se industrijci C1nskem zemljišču, to je
°t>čina pri tem že deset-°“čutno prizadeta in je
nino za kamnolome izvesti. A kdo naj bi bil mislil, da doseže v zadnjih letih letna proizvodnja kamna celo do 10.000 kub. m! To smo zvedeli šele med volilno kampanjo iz »Primorskega dnevnika* in iz volilnega govora našega župana v Nabrežini 4. t. m., ko nam je med drugimi zanimivostmi povedal tudi to, kot jasen dokaz za velike dobičke industrijcev Občinska lista je v svojem programu nakazala probleme, ki jih smatra za najvažnejše in jih namerava v svoji poslovni dobi rešiti. Ne dvomimo, da je v njem iskrena želja. Vemo pa, da ni to odvisno le od dobre volje občinske unrave. Ce bi občina razpolagala z lastnimi sredstvi, bi bilo drugače. Vendar upamo, da ne bo prefektura z odmero prispevka k letnemu primanjkljaju preskopa. Mi sodimo o tem takole: Naša pokrajina da letno državi znatne milijarde. Bilo bi povsem razumljivo, pravično in pošteno, da bi se vsaj del teh milijard od-
>»Dvojčki“ v Krogljah
krava Malka, ki jo imajo Spinčičevi (Ivan dve teleti. Teleti sta se v enem mesecu > da ju bo gospodar sedaj oddal mesarju. Je, da je Malkina *nona» v desetih letih kar štirikrat zvalila tfdvojčke«
meril tej pokrajini, oziroma občinam, zlasti onim s tolikimi odprtimi vprašanji, kot je naša.
Da, mnogo je še odprtih vprašanj. Tujski promet nalaga občini marsikatero nalogo ob obali in na ostalem področju: vprašanje ureditve poti, steza, olepšanja, razglednih točk, napeljave vode, luči itd. — vse to ne bo še kmalu rešeno. A za čim boljši razvoj našega gospodarstva je treba skrbeti, da se od tega čimprej izvrši vsaj najnujnejše.
Avtomobilski promet obremenjuje državne in pokrajinske ceste, a tudi občinske poti. A še prenekateri trak občinskih poti je močna ovira temu prometu in čaka na ureditev. (Te poti smo svo-ječasno že našteli). Javna razsvetljava je marsikje predmet kritike, in to predvsem v zvezi z motorizacijo. Tudi vodovodno vprašanje ni še rešeno. Težnja gre v smer individualne preskrbe z vodo. Ti stroški pa so preveliki.
Izrednega pomena je tudi vprašanje preskrbe vode v kmetijske namene, seveda po nižjih cenah. Ne mislimo, da spada ta zadeva v pristojnost občine, pač pa bi želeli, da bi se skupno z ostalimi prizadetimi občinami vztrajno in dosledno zavzemala za to zadevo, ki vsebuje predpogoj za racionalno izkoriščanje zemlje, oziroma bi zavzela prvo mesto v tako imenovanem organič-nem načrtu za obnovo kmetijstva v naši pokrajini.
Delavstvo pa pričakuje, da
črtica iz starega barkovIjan-skega življenja, v kateri sta bila opisana brata Ja pa in Tone v humorističnem smislu, ki ga nekateri potomci niso pravilno razumeli, ker so bile v črtici navedene bolj slabe nego dobre lastnosti.
Pisec ni imel najmanjšega namena, da bi šel preko vseh dobrih lastnosti, ki jih je i-mel opisani Japa, ni jih pa navajal, ker niso spadale k stvari, kar pa danes prav rad stori, ker omenjeni Japa ni bil samo humorist, ampak skupno z bratom priden delavec in tudi dober gospodar. Toliko on kolikor njegov brat sta bila zavedno prosvetna delavca, saj sta oba sodelovala pri pevskem društvu cA-drijas in sta uživala ugled pri vseh takratnih Barkovlja-nih. Zato pa sta še danes oba v najboljšem spominu kot poštenjaka in skrbna člana revne, ampak od vseh čislane družine.	p
V Ul. Maiolica v Trstu, in sicer v stanovanju družine Vatovec, bo danes domača slovesnost:	Marija Apolonio in
Franc Vatovec bosta v krogu svoje številne družine prazno, vala 60-letnico poroke. Slavljenca bosta obkrožena od sedmih sinov in hčera, pa tudi drugi sorodniki in prijateiji bodo prišli, da jima izrazijo najboljše želje za bodočnost.
Slavljenca sta se poročila v Bertokih in sicer 17. novembra 1900. Franc Vatovec je bil več kot trideset let zaposlen pri raznih zavarovalnicah, po delu pa se je udejstvoval na prosvetnem področju.
BOLJUNES
Zvedelo se je, da je gospodar boljunškega kamnoloma prosil še za 5000 kv. metrov zemljišča, ki bi mu služilo za razširitev kamnoloma. Toda vaščani so odločno proti temu, saj gospodar do danes ni pokazal najmanjše volje, da bi odpravil, ali vsaj zmanjšal ropot, ki ga povzročajo stroji v kamnolomu in ki dela ljudem slabo kri. Zato je mnenje vaščanov; Najprej
se bo kot prejšnja, tudi se- naj gospodar poskrbi, da bo
dan ja občinska uprava zavzela za pereče vprašanje stanovanjske krize (gradnja ijudskih hiš), kot tudi za zaposlitev pri štivanski papirnici, ki bo svoj obrat razširila in pomnožila število delavstva.
Mogoče so ti predlogi odvečni in preuranjeni, a se pri tem držimo pravila, da vodi pravočasno opozorilo k pravilni in boljši rešitvi te ali one zadeve.
ropot v kamnolomu prenehal, potem pa se bomo lahko pogovarjali o prodaji zahtevanega zemljišča!
PREBENEC
Japetova poroka«
Pod naslovom eJapetova poroka in njegovo ženitovanj-sko potovanje» je bila priobčena v prejšnji nedeljski šte-1 lju do grada na Socerbu. vilki Primorskega dnevnika Prav gotovo bi v tem prime-
Fred nedavnim je bila na novo asfaltirana cesta, ki vodi iz Doline v našo vas. Končno so asfaltirali tudi kos ceste, ki gre skoraj do jugoslovanske zapornice na bloku pod Socerbom. To delo je bilo nujno potrebno in tako je sedaj ustvarjen nov pogoj za razvoj tujskega prometa. Slišimo, da bodo baje tudi Jugoslovani asfaltirali pot ki vodi po njihovem ozem-
ru Socerb zelo valorizirali.
Zal še sedaj nimamo telefona. čeprav je bil denar že davno nakazan. Upamo, da ustanova Telve ne bo preveč odlašala
Nekateri vaščani so že prodali vino, ki ga kupci plačujejo po 110 do 115 lir za liter.
V Bertokih, Pobegih, pri Sv. Antonu, v Cežarjih in še drugih vaseh v okolici Kopra je ustanovil ter vodil številne pevske zbore. Mnogo let je zbiral mladino v prosvetnih domovih, dokler ga niso fašisti začeli preganjati. Leta 1925 je moral zapustiti svoj rojstni kraj in Cežarjt, kjer j« takrat stanoval ter se je preselil v Trrt, kjer si je ustanovil nov dom.
Njegova soproga Marija pa je bila svojemu možu zvesta spremljevalka. Tudi ona je po. magala vzdrževati številno družino, saj je bila dolgo let bra-njevka najprej na Goldonijevem trgu, potem pa na pokritem trgu. Oba zakonca sta kot zavedna Slovenca vzgojila svoje otroke v ljubezni do materinega jezika.
Vatovčevi so bili stalni naročniki «Edinosti», in od vsega začetka so zvesti čitatelji ((Primorskega dnevnika«.
Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov ter prijateljev se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega lisia ter jima želita še mnogo zdravja in srečnih let skupnega življenja!
PRAPROT
Izgubili smo 65-letno Rozalijo vdovo Šušteršič. Pokojnica je nekaj let bolehala in hirala in le njena trdna narava ji je podaljšala življenje. Zrasla je iz takih socialnih pogojev, da se je morala že zgodaj seznaniti z vrlinami, ki so najčešie edina dota zlasti kraškemu človeku. To je posredovala svojim trem otrokom (sinovom), ki jih je kot dolgoletna vdova po železničarju morala sama vzgajati. Dva sina živita na tem ozemlju, eden, bivši partizanski borec, pa je v Jugoslaviji. Delavnost, pridnost, skrb za družino, mirnost in dobri odnosi z vaščani so jo
na tudi v okolicj.
Dobri ženi lahka domača zemlja, preostalim pa izražamo naše sožalje!
MAČKOV L JE
Našo domačo gostilno je prevzela nova n.ajemnica in sicer Rozalija Komar iz Ric-manj, ki je imela poprej štiri leta v zakupu Svarovo gostilno v Ricmanjih. Prepričali smo se, da toči pristno domače vino, gostom pa postreže tudi z domačim pršutom in klobasami.
Nedvomno bo gostilna pod
VODORAVNO: I. napovedati; ovaditi, 9. napušč, 18. o-zdraveti, 20. 'temeljite, 21.
ki tare lan na trlici, 22. okrajšan naziv za Hercegovca, 24. orodja kovačev,
26. trte, gozdovi (v narečju),
27. poldrag kamen, 29. del ženske narodne noše, 31. član, del telesa, 33. predlog, 34. naziv za škofa, 36. pisemska kra. tiča, 37. znak za natrij, 38. bolezen, 40. toda (it.), 41. hišice, ki jih graditelji uporabljajo za polaganje temeljev v globoki vodi, 43. angleško pri. sfanišče v Arabiji, 45. žensko ime, 46. nerazbito, nepoškodovano, 48. običaji, 50. plačilo v naprei (množ.), 51. direktor, 53. jem stalno isto (žgance, krompir), 54. žensko ime, 55. naslov egiptovskih vladarjev, 57. velike ptice, 58. dva skupaj, 59. čevljarsko o-rodje, 61. natrijeva spojina,
63. osebni zaimek, 64. prip nik stranke, ki je v oktobrski A
Medved polkovnika Beecha
(Nadaljevanje s 4. strani)
S
\
\
\ I
(David Garnet - | prof. Ernest Vogrič) £
%
00. y
, o- | ina, J oad- v
gostilno zaprli, so bili njuni glasovi vse hrupnejši in gledalcem se je zdelo, da se prepirata. Tedaj je eden od njiju naenkrat potegnil nož in oba sta poskušala drug drugega zabosti. Ločili so ju preden	J
sta si storila kaj hudega. Policija ju je prijela in	*
odpeljala na postajo.
Sodišče se je slučajno sestalo naslednjega dne.	W
^	Predsedoval mu je polkovnik Beech, starejši po-	$
socialistični	revoluciji	naspro-	g.	deželski gospod zelo dobrega srca, toda nekoliko	*
tovala	boljševikom,	65.	slovan-	j	prismuknjen. Ko je policija pripeljala oba Spanca,
ni hotel ničesar slišati o poskušanem umoru ali namerni poškodbi.
«Biti moramo pravični do njiju, sertant. Nikoli ne bomo mogli ugotoviti, kaj je bilo pri tem prav in kaj narobe. Omejite obtožbo na dejstvo, da sta bila pijana in povzročila nered, in dali jima bomo deset dni zapora. Spanec je že bil na tem, da pojasni zadevo z medvedom, pa se je nato premislil, kajti nikomur ni zaupal in se ni mogel nikoli sporazumeti. Gotovo je mislil, da bo medved
novo upravo privabila ne sa-uvrstili med priljubljene va-1 mo domačine, temveč tudi Ščanke. Kot takšna je bila zna- številne Tržačane.
"'"lun
,||ii|tiiiiiiilliiilililia,illllllililfilillsl|illilll,lllli,iliiilliililllllliillil,iliiii,tii,,l,iliI»«,ll,iii,,iiiiiiiiiiiiiiiiaiitiiitiiiaiiiiiiiiiii«iiiiiiliiif ,irriiiiittiiiiiii*iiiiiiiiiii»iiiiii«ii«iii«iiaa>iit«*i**«*VTiititiaiii«iiiiiiiiiaiaiiii>titiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiaieiiiiiiiiiiau
kg je pred nedavčni objavil zanimiv ei«nelc inž. J. Holeček 18 Kmetijskega intti-tuta Slovenije ki se na'*aia na zimsko nes-n°st kokoši. Nedvom-n° bodo nasveti, ki jjb vsebuje članek,
Koristili tudi našim Zlv,nnrejcem in zato 8° skoraj v
Povzemamo.
Nekaj koristnih nasvetov našim kokošerejcem
Za Hovečanie zimske nesnosti beluši
So najdražja pozno % v t*1 pozimi. Zato si t Perutninar, da bi °Si v tem času kar i n,®sle- Ce pa hoče to mora krmiti z !	kttno in podaljša-
z umetnim osvetlje-lih urnice- Razen te-.‘fcziv rn°ra varovati pred ?)‘ihi in raznimi notra-u To J! ZUnanjimi zajedav-..0| tonjT doseže s suho, či-is‘fiim Svel;‘0 kurnico ter k4^em nadzorstvom nad
Moramo krmiti N	Kokosi?
sta rumenjak in
v ulme na;1n P°ve-ban belJaku pretežno irtjtojgk ‘^kovine. T udi ru-ii? ‘h mS!st°3i iz beljako-i» ‘i ni^cobe- Iz jajea se U if’ ki ie pretežno Ul ferjp’ Kosti. perja. Meso ikt^lisir^ sestavljajo tu-bSr a£0vine- Le-te lahko >47« samo iz belja-ih kstva.j e. Ne morejo >>!. wrJaU iz škrobnatih & Mi	so n. pr.	krom-
4s - zrnje. Zato je h. je ,“8refieno mišljenje, ~u*tožim za boljšo
V? So .Potrebno žito. PSč k ti .J m potrebna pred-. ■ ih tel.1-’
*nSSiciahvt&ka’ kl Jih pe‘
, 0 izkorišča. To Uv<0osnJ; beliakovine, mle-tNi n*t0) in mlečni pro-
CN. kri r pinJenec. si' h H,) -J1 (sveža ali krvna
ih.,Mi	odpadki (sve-
B&a I^esna moka), ribja
žuželke, hrošči uni pivski kvas itd.
Za naše razmere pride v celot i1 poštev zlasti posneto mle-i ko ki ga dajemo kokošim med drugo krmo, in sicer približno 12 dkg dnevno za vsako kokoš. Mleko dajemo le trdo kislo in to v emajliranih ali lončenih posodah. Ce nimamo na razpolago mleka, lahko damo dnevno eni kokoši 0,8—1 dkg ribje ali mesne moke. Ce imamo vse troje, lahko kombiniramo: dajemo 0,5 dkg ribje ali mesne moke in 7 dkg trdokislega posnetega mleka na dan na kokoš.
Ce krmimo nesnice z moko iz Tovarne močnih krmil, naj jo imajo kokoši v suhi obliki vedno na razpolago. Lahko pa dajemo enkrat ali dvakrat na dan krmno moko kot mehko krmo, ovleženo z mlačno vodo, toda samo toliko, kolikor lahko pojedo v 20 minutah.
Seveda pa so za ustrezno krmljenje vseh živali potrebni razen beljakovin tudi škrobnata krmila, rudnine in vitamini, škrobna-te snovi potrebuje telo za vzdrževanje telesne toplote, za gibanje, za delo in za naslago masti. Rudnine so potrebne za rast in vzdrževanje kosti, za pravilno delovanje telesnih celic in kokošim zlasti za tvorbo jajčne lupine. Vitamini pa urejajo vse delovanje notranjih organov.
Zato ravno pozimi ne smemo pozabiti na zeleno krmo, na različne zelenjavne odpadke iz kuhinje (zeljni listi, ohrovt, kislo zelje, solata Itd.). Zelenjava naj bo dobro seseklja-
na, pokladajmo pa je 1,5 dkg na kokoš na dan. Tudi pesa in korenje sta izvrstna vitaminska dodatka v zimskih mesecih. Peso nabodemo v višini kokošje glave na žebelj in tako Jo kokoši lahko po mili volji kavsajo.
Pri večjem številu kokoši je zelo priporočljiva okisana krma ali silaža. V ta namen lahko siliramo različno zelenjavo, mlado koruzo. zelenjavne odpadke iz kuhinje, deteljo, lucerno, o-tavo, peso, nekaj čebule za boljšo prebavo lahko pa tudi nekaj parjenega krompirja. Za perutnino so bolj primerni manjši silosi — lahko je navaden sod, nepropusten za vodo in zrak z izlivom na dnu. Stene morajo biti gladke. Ce hočemo desetim kokošim dodajati silažo, štiri mesece (po 2-3 dkg na dan), potem potrebujemo 40-litrski silos.
Na dno silosa damo plast zrezane slame, ki bo vpila odvečni sok. Zelenjava mora biti popolnoma čista, ne-
uporabna vse leto.	|	vanje	celo	ugodno	deluje	na
Da bo krma ustrezala svo- zdravje živali. Bolehne ži-
jemu namenu, to je dobri nesnosti kokoši, jo moramo tudi pravilno sestaviti. Primeren obrok zimske krme za 10 kokoši na dan lahko sestavimo takole:
400 gramov oparjenega a-li siliranega krompirja;
400 gramov žitnega zdroba in otrobov;
200 gramov drobno zrezane zelenjave;
20 gramov ribje ali mesne moke;
1,25 litra posnetega, trdokislega mleka (damo ga kot pijačo ali pomešanega v mehko krmo);
400 gramov zrnja (ječmen, pšenica, oves, koruza, pšeno — pokladamo ga zvečer!). Ce nimamo mleka, potem damo več ribje ali mesne moke in to 120 gramov.
NE SAMO KRMA, TUDI
SVETLOBA POSPEŠUJE NESNOST
številni poskusi v raznih deželah so pokazali, da se
nagnita in na drobno zreza- nesnost poveča v zimskih
na Ko z njo polnimo posodo, jo moramo dobro stlačiti in silos hitro napolniti, nato pa pokriti z desko, ki jo obtežimo s kamnom. Nekaj dni pustimo odtekati sok skozi odprtino na dnu, nato pa odtok dobro zapremo in pokrov zamažemo z ilovico, da nima zrak dostopa do silaže. Silos ne sme stati neposredno na soncu niti na dežju in moramo ga zavarovati pred zmrzovanjem. Po 4 6
mesecih, če z umetno svet-tlobo v kumici dan umetno podaljšamo na 14 ur tako, da je med zadnjim večernim in prvim jutranjim krmljenjem največ 10 ur. Svetloba namreč vpliva preko očesnih živcev na možgansko žlezo kokoši, da izloča poseben sok, ki pospešuje zorenje in izločanje jajčec v jajčniku, tako da nesejo jajca zaporedoma kakor poleti. Nekateri trdi-
vali so namreč pod vplivom svetlobe postale bolj zdrave in odpornejše.
Za osvetljevanje uporao-ljamo 15-25-vatne žarnice, močnejše žarnice ne dajejo nobenih boljših uspehov. Je vseeno, kdaj osvetljujemo; samo zvečer ali samo zjutraj ali deljeno nekaj ur zvečer nekaj ur zjutraj. Velja pa pravilo: kakor smo začeli, tistega časa se moramo držati vso dobo o-svetljevanja. žarnico namestimo tako, da dobro osvetljuje vse grede in tla in da v kokošnjaku ni temnih kotov. Da si prihranimo pot v kokošnjak, namestimo stikalo v stanovanju. Tako nam umetno osvetljevanje ne daje prav nič več dela.
Napačno je mišljenje, da mraz uniči mrčes. V vlažnih, temnih umazanih kokošnjakih je tudi pozimi ogromno zajedavcev. Ker se pa pozimi kokoši bolj zadržujejo'v njih, jih mrčes rad napada v še večjem številu. Seveda se s tem slabi zdravje in odpornost kokoši, hkrati pa nosijo tudi manj jajc. Zato moramo pozimi zelo paziti na snago v kokošnjaku. Steljo moramo pogosto menjati, hkrati pa tla, gnezda, grede, mreže, koritca in vse, kar so kokoši ponesnažile, zribamo z vrelim lugom ali sodo S tem uničimo jajčeca, gnide in ličinke. V gnezdih večkrat menjamo mrvo in jo posujemo s prahom proti mrčesu. Tudi ko
življenje, za uporabo, 4. ne-spretnež, 5. naznanilo, sporočilo, 6. moško ime, 7. del imena prve slovenske filmske i-gralke, 8. osebni zaimek, 10. okrajšan podredni veznik, 11. močnik, 12. skupina živali, 13. ubog, 14. vrsta računa, 15. glej 59. vod. (množ.), 16. grška črka, 17. kadar, 19. koristen, delaven, marljiv, 22. prav tak, 23. kislega okusa, 25. glavno mesto evropske države, 27. pivo starih Slovanov, 28. izdelan s kovanjem, 30. puščen v nemar, 32. razstrelivo, 34. tuje moško ime, 35. raztelesovalci, 37. ki ga ni mogoče več uporabljati, 39. francoski politik, ki je med okupacijo sodeloval z Nemci, 40. plin, ki je spojina ogljika in pri tem	pa	pazimo,	da	prah; vodika, 42. zamisli, 44. švi-
pride	prav	do	kože,	poseb-! carsko zimsko letovišče, 46.
no na trebuhu. Mrčes se rad zadržuje v špranjah, zlasti na gredah, od koder ponoči leze na kokoši. Zato naj bodo grede po možnosti gladke.
_ Paziti moramo tudi na številne črevesne zajedavce — gliste, trakulje, slepične črve. Nobena reja ni brez teh črvov, vendar če jih je malo, ni nobene nevarnosti za kokoši. Toda iz malega števila se jih lahko razmnoži mnogo in zato se moramo odločno in vztrajno boriti proti njim.
Kokoš, ki ima črve, spoznamo po tem, da je bleda, slabokrvna, da ima drisko, da mnogo je in mnogo pije, pa vendar hujša. Pod gredami v izmečkih bomo našli črvičke. Proti črvom se borimo z antiheimintični-mi sredstvi. Dajemo na tešče in tega (.ne imamo ko-
1 a
i
stati bolj len,	86.	bogataš, mož,	A	kos desetdnevnemu stradanju: dal mu je bil obilen	£
š;. ima	veliko	denarja, 87. vr-	^	obrok hrane, imel je tudi vode, in končno medved	1
9	prezimuje in prestane cele mesece brez hrane.	9
itei 2.
Tako je Spanec sedel v zaporu, si podpiral gla-	A
uradni	spis,	3.	sposoben’ za	H	v°. z rokami in premišljal o svojem medvedu, ki je	J
?	privezan, k drevesu tam pri studencu, vleče za ve-	1
ski tednik, 66. oblika pomožnega glagola, 68. s kislinami S izjedati (risbe na kovinski w plošči), 70. kratica za aka- 9 demški naslov, 71. nikalnica,
72. očrt, opis, 74. hud dež, 75. živinska krma, 77. gorski preval pod Mangartom, 79. del obraza, 80. trohljivi, 82. upniški, tikajoč se kredila, 84. po-
ši ima veliko denarja, sta znanega zdravila.
NAVPIČNO: 1. medmet.
rigo, se muči z ovratnikom, hodi okoli, se zopet A vleže, drema in poskuša zaspati ter postaja čedalje J bolj lačen. Potem je premišljal, kako bo vse to * ■nadomestil s tem, da bo dal medvedu obilo hrane, M ko bo prost.
Polkovnik Beech je rad streljal in je poleg * tega, da si je hranil jazane v svojem revirju, vzet 9 v zakup večino lovišč tam okoli. Menil je, da Oo » tako imel na varnem svoje jazane, ki so zahajali ™ v gozd, pristopen občinstvu. Eden izmed njegovih | čuvajev je bil prijeten dečko dvajsetih let. ko je a sltšal nekaj dni zatem, da so Spanca poslali v za- 8 por in da ni nihče videl medveda, ga je šel sam 9 iskat. Večkrat ju je bil namreč srečal, ko sta pri- a hajala in odhajala iz gozda. Odšel je naravnost k j; studencu in takoj našel medveaa; nato je šel do- 9 mov in se vrnil z mrtvim kuncem ter z obilico a pasjih piškotov. Stat je in opazoval, kako je žival " mlaskala z njimi in jin požrla. Potem je bil v zadre- 9 gi, kaj naj stori.	^
tžival lahko zdivja brez hrane*, je pomislil. * «Povedal bom o tem glavnemu čuvarju, in če bova »
oba skupaj zmogla, ga bova spravila v skedenj pri	k
carsico	i	kmetiji, kjer stanujem, nato pa ga bom hranil.	2
slovenski jezikoslovec,	47. ob-	V	^ Jnjegm> gospodcr ne vrne * zapora^	)
SO rLh, ' Vi se izliva V t Glavnemu čuvarju pa ni ugajal predlog, da bi 9
I mi, 52. reka, ki se izliva v Mrtvo morje, 56. nagnjenje, tudi modus, 60. ceremonije, 62. Massenetova opera (fon.), 64. Verdijeva opera, 67. vrsta bolezni vinske trte, 69. sedma in peta vod., 70.
ka potrebščina, 75. moč, 76. rimski pesnik, 77. predlog, 78. V brez veselja do dela, 80. vrt- 9 nina, 81. japonsko ime, 82. A kratica za enoto dolžinske me. W re, 83. predlog, 84. grška črka,
85. veznik.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. podvoden,
8. ustanoviti, 17. Edo, 18. Horac, 20. pogoj, 21, Z AR, 22. remi, 24. loven, 26. reč, 27. Pina, 28. usode, 30. soparen,
i
koši zaprte. Drugega dne^2- vidik, 33. Avala, 35. jezik, kokošnjak dobro očistimo 36- kupon, 38. Ahaja, 40. tam,
jo, da so s tem kokoši pre-tednih je silaža zrela in I več izčrpajo, vendar so po-, koši same večkrat posuje-če je pravilno narejena, je | skusi pokazali, da osvetlje-j mo s prahom proti mrčesu,
i
in razkušimo z vrelim lugom ter prebelimo- Steljo in vse iztrebke, ki smo jih odstranili iz kokošnjaka, zažgemo, ker so polni črvov, jajčec in ličink. Ce je potrebno, zdravljenje ponovimo. Dokazano je, da kokoši, ki dobivajo tudi pozimi dovolj vitaminov, paraziti slabše napadajo.
Kokošim, od katerih pričakujemo, da bodo pozimi pridno nesle, priskrbimo primerno tepel kokošnjak. Le ta naj bo dobro zračen, da bo zrak zmeraj svež, vendar brez prepiha, zlasti pri globokem nastiljanju. Pokladajmo jim nekoliko pogreto krmo, za žejo pa mlačno vodo, ki mora biti vedno na razpolago. Kokošnjak ne sme biti prenapolnjen. Na 1 kvadratni meter naj ne bo več kakor tri kokoši. Vsak dan, zjutraj in zvečer, moramo pregledati, če so kokoši zdrave. če opazimo bolezen, mo. ramo pravočasno ukrepati.
odvezali medveda, in je pohitel, da o tem odkritju obvesti polkovnika.
eNašli smo divjega medveda, privezanega z ve- | rigo k drevesu», je najbrž dejal, in lahko si misli- | mo, kako je bil polkovnik razburjen in presenečen. 7 - Takoj so sestavili skupino mož, ki ji je načeloval 9 InH 7« c. , e' P ‘ . | polkovnik. Nosil je puško, ki jo je uporabljal v « od., <0. iz kože devljem, 72.	0icrog	nog	pa mu je poskakoval in tekal T
planinska ptica, 73. gospodinj- J njeg0v priljubljeni foksterijer. Ko so prispeli do 9
studenca, je pes začel lajati, medved pa je v odgo- A ver renčal: pasji lajež je te od nekaj sovražil in * človeška hoja ga je vznemirjala.
Polkovniku Bocchu je bila glavna blaginja vedno pri srcu, pogledal je medveda, slišal, kako ren- J či, in videl, da je nevarna, zvenna, ki bi utegnila B pobesneti zaradi lakote, ter se odtrgati z verige.
• Otroci so sc prihajali igrat, ženske pa nabirat dračje m v gozd. Stresel se je ob misli, v kaki nevarnosti so *Samo eno lahko storimo — ustreliti ga moramo.» Toda čuvaj je spregovoril in se ponudil, da bo pazil na medveda, če bi ga lahko spravil nazaj v skedenj.	n
tZelo tvegana ponudba, Johnson,» je dejal polkovnik.
<Toda tam kjer bivaš, so otroci, in ne morem ti dovoliti, da si naprtiš to odgovornost. Medved . je zelo zahrbten patron, z p jim je težko ravnati, in 9 kaj bi bilo, če se utrga z (berige...?
Tako so torej medveda ustrelili — takoj se je zvalil, mrtev kot hlod. Patrono je vrglo na rumeno listje, psi pa so se tresli- in umaknili. Ko so se ljudje zbrali okrog živali, so jo prevalili, otipali kožuh in odvezali verigo. Bilo je vsem precej žal tega, kar so storili, še najbolj pa polkovniku Beechu.
tUboga žival*, je dejal. «Ubogi stari dečko*. Vendar ti je bolje mrtvemu, kakor pri kaki prokleti svinji, ki bi odšla in te pustila stradati*.
In mislil je s studom na trpljenje, ki ga je medved moral prestati pri tem okrutnem Spancu, ter odšel sam domov Bil je še vedno razburjen, kajti še nikoli poprgi ni ustrelil medveda. Se ta dan je poslal voz po žival, kožo pa so poslali v Roivlandsko zavetišče, da bi iz nje naredili preprogo za kočijo, in mesec kasneje mi je Nelly Outram povedala, da so se gospodične Beech prevažale okrog z medvedjo kožo na kolenih.
Ko so Spanca izpustili iz zapora in je slišal, kaj se je zgodilo, se je izgubil od nas. Nikakor si ni želel, da bi prestal še eno kazen zato, ker je bil pustil medveda brez nadzorstva, in polkovnik bi ga trdo pritisnil. Ta je imel rad pošteno ravnanje in ni mogel prenašati okrutnosti do živali Zato Spanec ni čakal, da bi videl medvedovo kožo pogrnjeno v kočiji. Bil je uničen in se je moral sila potruditi, če se je hotel vrniti v doSnačo deželo.
41. pozer, 43. sito,	45. drn,	47.
kosec,	48. pi,	49.	idi,	50.	do-
gori, 51. polom, 52. zet, 53. ce, 54.	zavoj,	56.	lev,	57.	kaša, 58.	peven,	59.	prt,	61.	ge-
nij, 63. lonec, 64. veden, 66. lanen, 68. Kovin, 69. radiran, 71. Simen, 73. opit, 74. ker, 75. nosim, 77. nato, 78. sat, 79. vrana, 81. rival, 83. ter, 84. trepetlika, 85. politika.
NAVPIČNO: 1. Peru, 2. O-desa, 3. domovati, 4. oh, 5. dol, 6. Eros, 7. navoj, 9. S(lo-vensko) P(rimorje), 10. torek, 11. Apen, 12. noč, 13. oj, 14. Izidor, 15. tanin, 16. Irak, 19. cepet, 23. ldaho, 25. nazaj, 27. pipec, 29. Ela, 31. Rim, 32. vuzem, 34. ajdovec, 36. Kosovel, 37. psica, 39. argon, 41. poleg, 42. citat, 44. Ide, 46. noj, 47. kol, 48. peš, 50. daven, 52. zajemati, 54. zanit, 55. trdi n, 57. kinin, 58, povite, 59. ped, 60. teror, 62. naš, 63. lopar, 64. vami, 65. nasip, 67. netek, 68. kost, 69. Real, 70. nivo, 72. Nora, 74. krt, 76. Mal, 79, ve, 80. a)c, 82. Ii.
TimofšKi dnevni!
6 —
20
. rrvcrirk «3
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.1 stopinje, najniižja 8.8, o o 19. url 10.5 stopinje. Zračni tlak 1003.7, veter 11 km, severovzhodnik, vlage 80 odst., nebo pooblačeno, padavine 28.1 mm, morje rahlo razgibano s temperaturo 15.8 stopinje.
f
aški dnevnik
Danes, NEDELJA, 2». novembra
Srečko
Sonce vzide ob 7.11 in zatone 16.30. Dolžina dneva 9.19 LU”* vz:*de ob 8.27 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 21- nov.
Marija	._
Vlada sprejela nov zakonski načrt
Podaljšanje zapore nad najemninami stanovanj in poslovnih prostorov
Zapora bo veljala do konca leta 1964 - Stanarine se bodo kot doslej višale vsako leto za 20 odstotkov, najemnine za poslovne prostore pa za 25 odst.
1 Na predlog ministrstva za fe' _tvo Gonelle je ministrski fcvet odobril zakonski načrt, ki začasno urejuje vprašanje jnajemnin v stanovanjskih hišah.
Zakonski načrt podaljšuje do konca 1964. leta najemne pogodbe za stanovanja, ik: so že bile podaljšane leta 1955. Nadalje podaljšuje tudi r.ajemne pogodbe za lokale, v katerih opravljajo najemniki kako poklicno ali obrtniško dejavnost, kakršni predvideva zakon iz leta 1956, ali trgovsko dejavnost, v kateri so zaposleni najemnik sam in njegovi svojci z ne več kot petimi uslužbenci, izvzemši vajence, in sicer na dan 30. junija 1960.
Od prvega julija 1961 pa se ceha zapora nad najemninami v stanovanjih, ki jih ministrski odlok z dne 7. januarja 195.1 smatra za razkošna, ter v hišah, ki ne služijo niti za stanovanja niti za zgoraj orne-n.ene dejavnosti.
Najemnine za stanovanja pa se bodo v teh štirih letih višale na podlagi tega odloka kot doslej na podlagi zakona št. 368 iz leta 1955. To se pravi, da se bodo vsako leto zvišale za 20 odstotkov, na podlagi računa *nad sto», to je vsako leto bodo računali odstotke novega poviška na zvišani najemnini, tako da se bo sedanja najemnina zopet več kot podvojila in se s tem približala prostim najemninam. Po omenjenem zakonu ■iz leta 1955 veljajo neke u-gednosti za upokojence z nizko pokojnino in reveže, ki imajo pravico do samo 10-od-stotnih povijkov ali pa se jim najemnine sploh ne smejo povišati.
Najemnine za poslovne lokale pa se todo zvišale vsako leto za 25 odstotkov na podlagi najemnine od zadnjega dne prejšnjega leta, kar po meni, da se bodo v 4 letih zvišale kar za 150 odstotkov.
Po novem zakonskem odloku pa ne bodo veljale maksimalne meje najemnin, ki so dc ločene po zakonu iz leta 1955. Glede vsega ostalega, česa- ne vsebuje ta odlok, pa se je treba ravnati po omenjenem zakonu.
Vlada je s svojim zakonskim načrtom delno sprejela zahteve raznih strank po ohranitvi zapore nad najemninami. Vendar naj pripomnimo, da je na primer KPI zahtevala, naj se zapora podaljša do le*a 1965 in naj se zvišajo najemnine po 20 odst, vsako leto samo tistim družinam, ki imajo skupno nad 2 milijona dohodkov na leto, ter družinam, ki stanujejo v hišah, katerih lastnik ima manjše dohodke kot oni sami. V parlamentu so bili predloženi štirje zakonski osnutki za ureditev tega vprašanja.
Na včerajšnji seji so poleg
tega ministri odobrili Segni-jevo poročilo o njegovem nastopu pred posebnim političnim odborom generalne skupščine OZN v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske ter poročilo notranjega minislra Scelbe o poteku volitev 6. in 7. t. m. Odobrili so še nekatere ukrepe na predlog raznih ministrov kakor tudi vrsto mednarodnih sporazumov. Končno so imenovali tri nove člane Nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo, ker je od dosedanjih eden podal o-stavko, drugi zbolel, tretji pa umrl
Delovišča za brezposelne delavce
V kratkem bodo otvorili delovišča za brezposelne delavce, o čemer je že uradno spo-rcčila tržaška občina. Interesenti se lahko vpišejo do 30. novembra na namestitvenem uradu na Trgu Oberdan 6 na posebnih obrazcih, ki jih tam razdeljujejo. V tem uradu lahko dobe interesenti tudi vsa potrebna pojasnila glede plač, ki jih bodo prejemali oni ki bodo na deloviščih zaposleni.
Načeloma bodo lahko dobili zaposlitev tudi nekateri invalidi, vendar pa le v primeru, da njih invalidnost ne bo onemogočala zaposlitev pri predvidenih delih.
Končno pozivajo vse strokovno usposobljene, ki bi radi postali načelniki gradbišč ali pomočniki inštruktorjev in ki imajo zato potrebne predpisane rekvizite (naziv inženirja, geometra, gradbenega strokovnjaka,	kmetijskega
sliokovnjaka, italijansko državljanstvo, kazenski list idt.) naj takoj zahtevajo nujni vpis v posebni seznam, ki obstaja na deželnem uradu za delo in kjer lahko dobe vsa pojasnila.
itiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiuiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Izpred porotnega sodišča
Spagnul obsojen na 58 Strain pa na 3 leta in 8
mesecev
mesecev
Strain bo ostal po prestani kazni še leto dni pod policijskim nadzorstvom - Oba bosta morala plačati tudi denarno kazen
Po šestih dneh razprave je porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, izreklo včeraj razsodbo v zvezi z zločini, ki sta jih zakrivila 19-letni Sergej Spagnul in 18-letni Libero Strain. Sodišče je obema obtožencema priznalo samo navadne olajševalne okoliščine. Spagnula je obsodilo na 4 leta, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 39.000 lir globe. Strainu pa je prisodilo 3 leta, 8 mesecev in 20 dni zapora ter 26.000 lir globe. Poleg tega bosta morala Spagnul in Strain prestati 10 odnosno 7 dni zaporne kazni zaradi nedovoljene nošnje orožja. Za samega Straina je sodišče določilo 1 leto policijskega nadzorstva po prestani kazni.
Kot smo že pisali, sta bila Spagnul in Strain obtožena, da sta dvakrat oropala 72-let-no branjevko Mario Zanzatin-Concini, in sicer 21. decembra lanskega leta in 20. januarja
timmiiiiiiMiimiiiiiiimiiifMiiiimiiiitimimmtiiiimimtiMiHiiitimmiiitiiiiiiiMtmmiimini
Borba uslužbencev trgovin za obnovo delovne pogodbe
Ti uslužbenci so med najbolj izkoriščanimi - Sindikalna pogajanja za ureditev odnosov v podjetju ORION
Ves teden že prireja pokrajinski sindikat trgovinske stroke — CGIL — vrsto javnih zborovanj o številnih perečih vprašanjih te kategorije. Tako v vsedržavnem okviru kot tudi v naši pokrajini se namreč delodajalci upirajo	pogaja-
njem za obnovitev delovne pogodbe, tako da se odnosi v tej stroki vedno bolj zaostrujejo.
da bo mogoče doseči kompromis na prihodnjem sestanku, ki bo v četrtek.
-«»-
ARETIRANA MLADOLETNA NEPRIDIPRAVA
To je razumljivo, saj gre za uslužbence trgovin, ki so meri najbolj izkoriščanimi kategorijami, saj morajo biti v večini primerov gospodarjem na razpolago tudi do 14 ur na dan in so njih plače zelo nizke.
V torek se bo sestal izvršni odbor pokrajinskega sindikata te stroke in bo razpravljal o sedanjem stanju ter sklepal o novih nadaljnjih ukrepih zato, da se sindikalna borba zaostri.
* # #
V petek je bil sestanek med predstavniki delodajalcev in sindikalisti glede podjetja O-RION. Se vedno niso premostili najtežjega vprašanja o akordnem delu in pričakujejo,
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. r-Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, linančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lk polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun:	ZalolmStvo tržaikega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT. Trst
Ukradla sta tri lambrete pri četrti pa so ju zasačili
letos. Počakala sta jo zvečer v bližini njenega stanovanja. Medtem ko je Strain čakal na prižganem motorju, se je Spagnul približal ženski ter ji iztrgal torbo. Prvikrat' je bil plen bogat; 230.000 lir in 70 tisoč din. Drugič pa je bil slabši: samo 6.C00 lir. Obtožili so ju, da sta pri ropu telesno poškodovala Zanzatinovo.
Nadalje so ju dolžili, da sta v februarju letos vdrla v prostore trgovca Ugussija na Istrski cesti, od koder sta odnesla računski stroj, pisalni stroj, električni brivski aparat, dve lovski puški ter druge predmete.
Obsodba dveh mladih roparjev je zaključila dolgotrajno razpravo, ki je vzbudila precej zanimanja zaradi zapletene miselnosti posebno enega izmed mladeničev, in sicer Straina. Kot smo že omenili, je državni tožilec v svojem obtožilnem govoru zahteval za Spagnula 6 let in pol zapora, a za Straina 5 let. Po tožilčevem mnenju je šlo v tem primeru za dva mlada fanta z izrazito zločinsko miselnostjo, ki sta dobro vedela, kaj je prav in kaj ni prav. Prostovoljno sta se odločila za pot zločina, da bi na najlažji način prišla do denarja, namesto da bi se posvetila kakšnemu poštenemu poklicu. Tožilec dr. De Franco je poudaril, da sta oba obtoženca
Eri zdravi pameti ter zmožna otenja in mišljenja.
Člani posebnega oddelka sodne policije, ki ga je ustanovil tržaški kvestor z namenom, da se prepreči kraja avtomobilov in motorjev, so 17. t. m. ob 21.10 aretirali v Ul. Udine dva mladeniča, in sicer 17 let starega B. A. ter prav toliko starega D. N. C., oba ;z Trsta. Ko ju je policija aretirala, sta se vozila na ukradenem motorju.
Oba mladoletna mladeniča so odpeljali na policijo, kjer so jima dodobra izprašali vest. Mlada nepridiprava sta kaj kmalu priznala, da sta pred tem ukradla se en motor in se z njim vozila po mestu, v nadaljnjem zasliševanju pa sta priznala še dve tatvini, ki sta ju izvršila v istem dnevu.
Popoldne ob 14.30 sta ukradla v Ul. Ireneo della Croce lambreto, ter se skušala z njo odpeljati. Toda čeprav sta se še precej časa sukala okoli nje, jima ni uspelo, da bi motor prižgala, zaradi česar sta lambreto pustila v Ul. Rapicio. Toda že četrt ure kasneje sta se polastila druge lambrete, in sicer v Ul. Giustiniano. Usedla sta se na motor ter se z njim nekaj ur vozarila po mestu in okolici. Verjetno jima je zmanjkal bencin in zato sta lambreto pustila v Ul. Petrarca. Toda ni jima bilo še zadosti. Kar v isti ulici sta vzela še tretjo lambreto in se z njo vozarila še eno uro po mestu ter jo končno pustila v Ul. Piccolo-mini. Pri četrti tatvini pa so ju policijski agenti zasačili n mladeniča sta končala za rešetkam,.
Lambrete so bile vrnjene lastnikom, oba mladeniča pa so odpeljali v koroneiske zapore, kjer bosta počakala na razpravo. Pred sodiščem se bosta morala zagovarjati zaradi tatvine.
Branilci obeh obtožencev so bili seveda čisto nasprotnega mnenja. Odvetnik dr. Ghezzi, ki je branil Straina, je skušal z vsemi svojimi silami do. kazati, da njegov varovanec ne more odgovarjati kazensko za svoja dejanja, ker ni zmožen hotenja in mišljenja. Pri tem se je opiral na ocene psihiatrov, ki so bili svoj čas pregledali mladeniča. Dejstvo je, da je imel Strain zelo nesrečno mladost. Svojega očeta ni poznal, medtem ko mu mati ni nudila v družini tiste tople ljubezni in skrbi, ki ju otroci tako potrebujejo.
Ce je odv. Ghezzi imel možnost, da spodbija tožilčeve trditve na podlagi zgoraj omenjenih dejstev, je z druge strani Spagnulov zagovornik dr. Morgera lahko računal na podrejeni položaj, ki ga je njegov varovanec imel v zlikovski druščini. Spagnul ni bil prav bistroumen deček. Njegova mati je povedala pred sodiščem, da so ga sovrstniki zaničevali in celo pretepali. Ko se je spoznal s Strainom, ni nikoli prevzel kake vodilne vloge. Bil je vedno njegov 'pajdaš, ki je odločal ter ga pošiljal sem ter tja. Zato je dr. Morgera nekako upravičeno vprašal sodnike, ali je mogoče obsoditi ostreje izvrševalca ukazov od tistega, ki je te ukaze dajal in kateremu se pripisuje miselnost desetletnega dečka.
SodlSče ni dejansko upoštevalo teh tez zagovornikov.
Sprejelo pa je tezo, da se morata oba mladeniča kaznovati, čeprav ne preveč hudo, tako da se jima da možnost, da se zopet vključita v družbeno skupnost.
Umrl je nadučitelj Marij Štrekelj
Daleč od svojega rojstnega Krasa je umrl 25. oktobra nadučitelj Marij Strekelj iz Škocjana star komaj 61 let. Marij Strekelj je bil eden tistih naših ljudskih, zavednih učiteljev in prosvetnih delavcev, ki ga je zadela usoda vseh slovenskih šolnikov po prvi svetovni vojni.
Po kratkem službovanju v Lokvi, Barki in Klancu v Brkinih je kot politično nezanes. ljiv bil pregnan v notranjost Italije. Služboval je v več krajih in nazadnje v Galbiate, kjer je ostal do zadnje vojne. Kmalu ob začetku vojne pa je bil odpoklican k vojakom in dodeljen znamenitemu «baU taglione speciale« v Alessan-drio. Strekelj je bil znan kot odličen vzgojitelj in povsod, kjer je živel, so ga zaradi njegovih odličnih vzgojiteljskih vrlin vzljubili učenci in ljudstvo, saj je njim posvetil vse moči v življenju.
Umrl je v Galbiate, kjer je užival velik ugled in priljubljenost ljudstva. Gospe dr. Naglosovi, pokojnikovi sestri, in dr. Naglosu, direktorju lekarne, ter vsem sorodnikom izreka tudi naše uredništvo iskreno sožalje.
Gostovanje odličnih pevcev včeraj v Avditoriju
Komorni	moški
je nudil večer
Lep program in sijajno izvajanje
Navdušeno ploskanje občin-stva, ki je pri več pesmih zahtevalo ponovitev, je najbolj neposredno in prepričljivo izrazilo, kako zelo je ugajal včerajšnji nastop Komornega moškega zbora iz Celja, Pod vodstvom svojega dirigenta Egona Kuneja so pevci izvajali smotrno sestavljen program, ki je segal od nekaterih starih mojstrov preko slovenskih umetnih do raznih ju. goslovanskih narodnih pesmi. Dirigent zna s svojim zborom iz vsake pesmi izoblikovati pravi biser. Vse podajanje je lahkotno, tehnično do kraja izpiljeno, nikdar prisiljeno. Glasoui so lepo uglajeni in kultivirani. Med pevci je tudi več solistov, ki jim dirigent odkazuje solistične partije, kakor se kak glas za posamezno pesem najbolj prilega.
Na koncu sporeda je predsednik Glasbene Matice Dušan Hreščak goste pozdravil in jim izročil darilo. Odgovoril mu je predstavnik gostov, ki je tudi poklonil GM darilo. Lepo je na koncu dejal, da »naša pesem veže naša srcas.
(Obisk ni bil najboljši. To ugotavljanje postaja pri mnogih prireditvah že stereotipno. Včeraj bi lahko nezadovoljiv obisk nekolike opravičevali — sicer ne preveč prepričljivo — z nalivom. Tistim, ki jih včeraj ni bilo na koncertu, jim je vsekakor lahko žal za zamujen prelep užitek).
pevki Luisi Malagrida priložnost, da se vsestransko uveljavi. Njenemu prepričljivemu liku so se pridružili še nekateri prav dobri pevci, tako Lino Puglisi in Renato Cioni kot oče in sin, Giorgio Tadeo kot poveljnik ladje, Claudio Giombi kot puščavnik Zosimo; potem pa so nastopili še Rai-mondo Botteghelli, Enzo Muc-chiuti, Vito Susca, Ezio De Giorgi. V še dveh ženskih vlogah sta nastopili Carla Otta in Rosa Laghezza.
Velikega odobravanja občin, stva je bil poleg izvajalcev in mladega dirigenta Claudia Abbada ter njegovih sodelavcev deležen tudi navzoči avtor Giorgio Federico Ghedini.
Danes popoldne je zadnja ponovitev Verdijeve opere eSimon Boccanegras.
Na Korzu zaradi filobusa ustavljen promet
Jože Cesar razstavlja v Tolminu
PREMIERA V a VERDIJU*
Ghcdinijeva opera ^Marija Aleksandrijska* navdušila občinstvo
Skepsa, ki se na splošno drži občinstva, kadar pridejo na spored nova dela, pri Ghe-dinijevi »Mariji Aleksandrijski» ni bila utemeljena. Res je sicer, da delo ni več tako zelo novo; nastalo je pred 25 leti in doživelo je prvo uprizoritev l. 1937; že tedaj je bilo lepo sprejeto. Prav lep sprejem je opera doživela tudi včeraj v gledališču eVer-di», ko je bila pruič izvajana v Trstu.
Ghedini je glasbeno obdelal staro legendo o Mariji Aleksandrijski ali Egiptovski, razvratni grešnici, hi zaradi svoje nepotešne sle popolnoma zmede vso svojo okolico bodisi v pristanišču bodisi pozneje na ladji, ki je namenjena v Sveto deželo. Potem pa se spreobrne in se vse življenje pokori v puščavi. To snov je avtor s svojo glasbo močno zdramatiziral ter u-stvaril v operi krepkeosebe. Zlasti Marija je ves čas polnokrvna osebnost, ki je dala
iiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinuitimiiMiiniHiiliiliMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHimiiiiiiiiiii
V razmaku pol ure skoraj na istem mestu
Hndi prometni nesreči v Miramarskem drevoreda
Zaradi slabe vidljivosti je jugoslovanski diplomat zavozil z avtom na prometni otok - Avtomobilist treščil v žensko, ko je hotela prekoračiti cesto
V Barkovljah sta se sinoči zgodili dve hudi prometni nesreči. Okoli 18.30 je po Miramarskem drevoredu vozil svoj avto proti Trstu 36 let stari Djordje Stojkovič iz Beograda, ki je tajnik jugoslovanske delegacije pri OEE v Parizu. Ko je Stojkovič privozil do prometnega otoka, ki usmerja promet tramvaja in ostalih vozil, je verjetno zaradi slabe vidljivosti (bila je tema, deževalo je in cesta ni kdove kako razsvetljena) zašel z desnima kolesoma avtomobila na prometni otok. Vozač je na srečo ohranil prisotnost duha in je trdno držal volan v rokah, tako da je le podrl drog prometnega znamenja, ki prepoveduje parkiranje ter se
Zlata poroka v Samatorci
Svečanost ob dnevu žena
Danes bodo po vsej Italiji P’aznovli dan posvečen zaposlenim ženskam in bodo ob tej priliki priredili v Trstu ob 10. uri dopoldne v kinu • Grattacielo* svečanost, na kateri bodo prisotni predstavniki oblasti. Sedaj je na na-teni področju zaposlenih 37.500
|ž< na in deklet in doseže njih število približno eno četrtino ceiotne delovne sile našega področja.
Danes	slavita 50-letmco
skupnega zakonskega življenja Jožica in Jožef Kocman iz Samaturce K temu jubileju jima hvaležni otroci čestitajo i ter jima želijo še mnogo let
skupnega življenja in dragi mami lahkega prenašanja bolečin. čestitkam in voščilom se pridružujeta tudi uprava
in	uredništvo * Primorskega
dr.ei .i ' a., katerega zvesta či-tattlja sta zlatoporočenca.
nekaj metrov potem ustavil. Stojkovič se je pri nesreči ranil na nosu, njegova žena An-kica Bernardič je dobila nekaj manjših poškodb na glavi, 7 let stara hčerka Jasna pa se je udarila v desno nogo. Vse tri so ob 18.45 pripeljali z avtom RK v tržaško bolnišnico, kjer so Stojkoviča in njegovo soprogo sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh, Jasno pa so sprejeli na opazovalni oddelek, kjer bo ostala največ dva dni.
Dobre pol ure kasneje pa se je skoraj na istem mestu zgodila še hujša prometna ne sreča. 65 let stara Roza Per-tot iz Ulice Panzera 19 je hotela prekoračiti cesto, ko se
je nenadoma vanjo zaletel
svojim avtom 37 let stari Biaggio De Battisti s Čampi Elisi 37. Nesrečnico je seveda vrglo na tla, kjer je nezavestna obležala. Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek. Pertotova je pri trče, nju dobila hude notranje poškodbe.
Z motorjem v avto
V Ul. D’Annunzio v Miljah se je včeraj dopoldne ponesre-čil 20 let stari Aldo Duimovich Iz Cerejev pri Miljah 465. Duimovich se je vozil s svojim motorjem proti središču mesteca, ko se je nenadoma pojavil pred njim avto, ki je privozil iz neke stranske ulice. Trčenje je bilo neizbežno in Duimovich se je naenkrat znašel na tleh. Najprej so ga odpeljali na miljsko rešilno poitajo, od tu pa z avtom KR v tržaško bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem mesecu sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki so mu namreč ugotovili, poleg drugh manjših poškodb, tudi zlom desne po-I gačice.
Včeraj so v tolminskem gledališču na pobudo Okrajne zveze «Svobod» in prosvetnih društev Gorica odprli slikarsko razstavo Jožeta Cesarja. Razstava bo odprta do 30. novembra.
Filobus, ki je vozil včeraj nekaj pred poldnevom po Korzu Italia v smeri Borznega trga, je pri trgovini »Primato« povzročil zastoj prometa, ki je bil ustavljen kakih dvajset minut. Eden od drogov, ki drsi po žicah, se je zmuznil iz tira ter zadel ob električne žice, tako da se je ena od teh pretrgala in povzročila morje isker. To je med potniki v filo-busu pa tudi med pešci vzbudilo pravcato paniko, a na srečo ni čilo nič hudega. Filobus se je nato nagnil na levo stran, pri čemer pa je zadel °b tramvaj proge 3, tako da je bil promet naenkrat ustavljen. Zaradi tega so morali na mesto nesreče priti delavci Acegat, ki so začeli takoj popravljati e-lektrično mrežo, karabinjerji pa so usmerjali promet v druge ulice. Ob 12.15 so delavci popravili žice in promet se je spet normalno odvijal.
( OLEPAtlSČA )
fEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri abonma D, tretja preestava Pirandellove ko-mea:je «Sesc oseb išče avtorja«. Cene: 650, 450 in 250 lir.
Jutri ob 21. uri koncert češkega orkestra, ki bo izvajal Beethovna.
Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki b'a-ga.ni v Ulici Gmscin.at.o ler v Pasaži Protti.
Cena za abonmaje za sedem preds.av:	za premiere:	sedeži
sektor A 6000 lir; sedeži sektor P. 4000 lir.
Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir.
* * *
Dramska šola sporoča, da bodo tudi letos odprti v Teatro Nuo-vo tečaji za dramatiko za otroke do 14. leta starosti, in sicer začetni in nadaljevalni tečaji. Za vpisovanje In informacije naj se interesenti zglasijo v upravi Teatro Nuovo, v Ul. Giustiniano 4, vsak dan od 1130 do 13 in od 15 do 19.30.
VERDI
Danes ob 16. uri dnevnii abonma za vse rede «Simon Boccane-gra» Giuseppa Verdija z isto zasedbo.
PHISPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
KAZIVA OH VESTI I. A
Telovadba za otroke od 7. do 14. leta se vrši na stadionu »Prvi maj* ob torkih ob 18. uri In pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi 6 ob sredah ob 18.15. Istočasno sprejemamo še nove telovadce * * m
Narodna In studijska knjižnica v Trstu bo imela svoj tretji redni občni zbor v četrtek 24. novembra t.l. ob 18.30 v svo ih prostorih v lil. Geppa 9 s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika
2. Poročilo tajnika
3. Poročilo blagajnika
4. Poročilo nadzornikov in raz rtšnica odboru
5 Izvolitev novega odbora
6. Smernice za bodoče delo
7. Razno.
ilN	*Vlv-*	^Iv- ežKv —ejiv.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 20. t. m. ob 16.30 v prosvetnem domu na Opčinah
V torek, 22. t. m. ob 20.30 v kine dvorani v Skednju
V nedeljo 27. t. m. ob 17. uri ponovitev v Avditoriju
JOŽE JAVORŠEK
«
MANEVRI»
Komedija v dveh delih Režiser; Jože Babič Asistent režije: Adrijan Rustja Scenograf: inž. arh. Niko Matul Kostumograf: inž. arh. Milena Matul Glasba: Alek:ander Vodopivec Besedno songa: Tit Vidmar
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v Trstu
Dne 26. t. m. ob 21. uri nastopi v Avditoriju
ZAGREBACKO DRAMSKO KAZALISTE gost
SLOV. GLEDALIŠČA V TRSTU
s komedijo Nikolaja Gogolja
«imiTEV»
Režiser: Božidar Violič Scenograf in kostumograf: Zlatko Bourek Prevajalec: Ivan Gojtan
# # *
Narodna in študijska knjižnica bo priredila v zimski sezoni 1960-61 sledeča predavanja: leposlovje: moderno slovensko slovstvo, zgodovinski razvoj slovenskega jezika, prešerr.oslovje; folklora: stari slovenski običaji na Primorskem; umetnostna zgodovina: primorska umetnost, moderna slovenska umetnost, baročna slovenska umetnost: tehnika: nuklearna fizika, naš pogled v vesolje (a-stronavfcika), fotografije Lune; sociologija in pravo: kozmično pravo, misija dobre volje (socialistični odnosi).
* * *
Sola Glasbene Matice. Prva vaja otioikega pevskega zbora, k-i ga vodi prof. Karel Boštjančič, bo v peiek 25. novembra ob 18.30 v šolski dvorani, Ul. R. Manna 29. Vabimo tudi starše otrok, ki ne obiskujejo šole Glasbene Matice, da privedejo otroke k pevskim vajam.
lllllllllllltltlllMIIIHIMIlllMlimtllltiaillllllltllllfllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlItlMIIHIIIfllllllMII
OD VČERAJ DO DANES
Dne 19. novembra 1960 se je | v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je
10 oseb, porok pa je bilo 6. * in -----------------------
POROČILI SO SE: trgovec Helmut Stauss in gospodinja Maria Cristina Giraldi, podčastnik CP StelMo Mantello in uradnica Maria Farna, mehanik Luoiano Ro-mich in šivilja Franca Deste, karabinjer Niicola Grassi in bolničarka Franca Colosso, parke-tist Vincenzo Gallo in šivilja A-driana Stefani, skladiščnik Sa-verino Sinico in gospodinja Roni areita Braico.
UMRLI SO: 52-letna Maria Del-TAgnolo por. Erculj, 69-letni At-tilio Crespi, 76-letna Ida Valen-tincig vd. Pitton, 91-letni Pietro Zanetiti, 58-letnii Aurelio Catapa-no, 80-ietni Giovanni Costanzo, 84-letna Feliclta Giacompoi vd. Borni venito, 66-letnti Giuseppe Am-stici-, 78-letna GiuHa Tutta por. Bontoni, 70-letni Primo Seranto-ni.
OKLICI: pleskar Nello Berto-ja in uradnica Miohela Monrea-
le, trgovec Arrigo Pistara in u-radmica Grazia Maria Orel, obrt-
nik Giovanni Bulzis in gospodinja Anita Udovicich, geometer MarceMo Prester in uradnica Ne-rina Stradiot, železničar Luigi Lodi in prodajalka Silvana Lon-za, študent Guido Friedmann in študentka Guia Berri, uradnik Aurelio Marco	in gospodinja
Francesca Armone, stražar javne varnosti Francesco Ceotto tn
gospodinja Liliana Korenika, u-radnik Virgilio Gerli in gospodi-
nja Amalla Spangaro, trgovec Giorgio Busico in uradnica Lu-
cilla Corradi, stražar Javne var-
JCH
■nostl Carmine Moccia in gospodinja Rosa Riccardi, ind. izvedenec Doroteo Cok in gospodinja Luigia Prandi, uradnik Luciano Avanza in gospodinja Bruna Masi, trgovski potnik Sergio Croz-zoii in uradnica Luigina Delfra-te, kapitan trg. mornarice Bruno TurcNtni in gospodinja Anna Gi-solfl uradnik Silvio MisteJli »n uradnica Lidia Soutschek, meha-
nik Claudio Margiore in gospodinja Onorina Olenik, trgovec
Simone Simoni m gospodinja Maria Dematte, kmet Ndue Doda In delavka Maria Giraulo, šofer Fiorentlno Armant in gospodinja Rosa Canzarvo, glasbenik Luigi Clchellero i.i igralka Aurora Trampuš, železničar Germano Benni in šivilja Clorinda Ponton šofer Antonio De Marco In gospodinja Antonietta Maran, kmet Romeo Bemblch in gospodinja Bruna Tedesco, Guido Baclchi in Marguerite Klasser, tramvajski sprevodnik Giovanni Giusst in bolničarka Maddalena Pertot, trgovec Vassillo Lutman in gospodinja Liliana Role, stražar javne varnosti Salvatore Costanblni in učiteljica Dalla Germani, godbenik Guido Plpolo In uradnica Pia Glacomieh, inženir Tulilo Corzani in gospodinja Maria Lui-sa Reitano, agent Pasquale Co-losimo In gosioditnja Antonia Bellantone. parketist Alberto Pnn-gpoi in uradnica Elettra Happa-cher, inženir Lear.dro Cossutta Ir gospodinja Vera Lovrekovič, agent CP 7erzo Ceccarelll in gospodinja Silvana Casalbonl.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14; Al Lloyd, Ul. delTOrologio 6; dr. Signorl, Trg bolnišnice 6.
LOTERIJA
BARI	76	10	87	89
CAGLIARI	89	29	16	24
FLORENCA	88	46	83	3
GENOVA	48	49	2	74
MILAN	65	44	35	71
NEAPELJ	25	33	2	54
PALERMO	82	83	87	64
RIM	51	8	16	27
TURIN	42	14	19	70
BENETKE	68	47	53	65
GLASBENA MATICA
TRST
22. t. m. zvečer v dvorani na Kontovelu
KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA IZ CELJA
K
 ---------------
Fenice 14.00 «Mestr,i P<wka)*/ berto Sordi. Sylva Kosci”
Mario Riva.
Excelsior 14.30 «Kaj vse sianc
Fllodrammatlco 14.30 »Stalhir**
sk: orl.», Pierre Trabaud-Grattacielo 14 00 «S tera“*' man, ve De luxe; Paul Ne"'*8 Mirna Loy.	oji.
Arcobaieno 14.30 «Balada	o	a
ku», Valod.a Ivascov, t»i» Proharienko. Nagrajen v nesu in Minsku.	iet
Supercinema 16.00	“A	,	Ni-
Nevski«. Eisensteinov f>lra-kelaj Cerkasov.	j.
Alabarda 14.00 »Zmenek ” schii«, sccpecolor, Mina, nico Mcdugno. Zadnji o • Aurora 14.00 «Družba koke'. ■ Capitol 14.30 «Ne jejte mafJe Doris Day, David Nive”-Garibaldi 14 30 »Zločinci n B baja«.	cuja”
Cristailo 14.00 «Kapo», Strasberg.
Impero 15.00 «Mesaima in Venera«.	rji*
Italia 15.00 «Kraj jagod«- f Igmarja Bergmana. Nagr ■ Benetkah	gam*«1*
Mastimo 14 30 «Mhn K» ^ žensk«, Pierre Brice, Sc«« bel. Prepovedano mladin • ^ Moderno 14.00 «Salomon ‘O. ldJi ljica Sabe«, Gina Yul Brynner. technncoloh nji dan.	.	iegi-
Astoria 15.00 »Kleopatrine.
; n.. tflrthnimiAr T .i.flflfl L/
.SIUII4 1J.UV ttmivK*-- friSl
je«, technicolor, Linda Ettore Manni.
Astra 14.30 «Zadn.ia Pla‘a”;t(, tn Vittorio Veneto 14.45 »S** g|. posvetno«, Frank Sinatr . na Lollobrigida. __ jjevaP
Marconi 14.00 «Kriirka ma^reK, ca», technicolor, John
Anthony Quinn.	nes
Savona 14.30 «Jeremija. P^jit vohun«. Zabaven	»pa-
Disney, McMurray. sle tecpnP perino in zlati rudnik«, color,	Hnikci'
Ideale 14.00 «Gusarji Mart«
technicolor, Belinda Le.*- n0Vt-Odeon 15.00 «Na jugu nW
deon 15.00 «Na jugu »J* ga«, Abe Lane, Nino technicolor.	,	nad
Skedenj 14.00 «1940 Ogeni
puščavo«.
STE VIDELI NOVE TELEVIZORJE
pri
Dirigent EGON KUNEJ
Rsdio Trevisan 211
ULICA S. NICOLO J
KINOPROSEK-KONfOVa
predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri Metro cine-mascope barvnj film:
PEKEL
(Inferno sul fondo) Igrata:	GLENN	FORD
in ERNEST BORGNINE
KINO SKEDENJ
predvaja danes .2°- j ion ob 14. uri Vistav<* barvni fil*:
Dan maščevanja
(II giorno della vendert
Film istega impreZ8r$ "iserj” Corral'“J dougl^
u	—*	rpi
in istega režiser)”‘	,
»Izziv O. K. Couaij-igrajo KIRK DOUG^ in ANTHONY
V ponedeljek, 21- >• (e.
ob 16. uri ponovitev
ga filma.
UMILLŠII
63
ENALOTTO
222 X21 2 X X 2 X1
KVOTE: dve dvanajstici dobita vsaka po 8.383,000 tir; 48 enajstič vsaka po 261.900 iir; 592 desetic vsaka po 21.200 lir.
D A HO VI IN 8'IUSIMOVKI
V počastitev spomina padlega borca Borisa Skrlavaja ob šestnajsti obletnici njegove junaške smrti daruje mama 1000 lir za Dijaško Matico.
Ob četrti obletnici smrti dragega, nepozabnega Silvestra Pre garca aaruje družina 3000 l-lr za Dijaško Matico.
OGLASE
naročite pri nas lahko kar telefonično na štev. 37338 ali 93808
Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo.
Uprava
»PRIMORSKEGA
DNEVNIKA*
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni
Sissi, carjeva izvoljenka
(Sissi la favorita delte Zar)
Igra dobro znana in simpatična ROMY
gCHNElpIl!1
V ponedeljek, 21. t. m. ob 18. uri ponovitev istega
fll ««*•
LEKARNE ODPRTE DANES
Benutsi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-
ia Ul. Ori 1 2; Pizzul-Cigr.o-a, Korzo Italia 14; Ravasini, Trg . Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giu 1 ha 1; Vernan, Trg Valmaura 10.
MALI OGLASI
BHUS1N1 CAHLO, Trst. UL Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — Jtedlluike ua drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »AHGO« ter *” P*!” 1» elektriko. Olajša
ve pri plačilu. Postrežba plina na dom. —
Tel. 29 041.
KUHALNIK «Llquigas» na tri plamene in Jeklenko prodam po ugodni ceni. Benčina, Ul, Diaco-nc. 4, tel. 10931.
VELIKO PODJETJE vsedržavnega obsega nujno Išče za Trst Iz-
vežoano največ 30 letno tipkarico s popolnim znanjem sloven-
ščine ter italijanščine in s precejšnjo glasbeno izobrazbo. Po-
nudbe do torka na upravo »Primorskega dnevnika*, Trst, Ulica
ILIUI	tlilCVUinj*,	»	I	»•,	v
sv. Frančiška 28, pod »Tipkarica*.
NAPRODAJ dobro znana in vpeljana gostilna Švara v Rlcmanjih s hišo In dvoriščem Informacije v delavnici Švara, Ul. Giulia 28, tel. 96-742 ali pa: Švara, trgovina na Kat:nai,, tel. 90-665. MUCEK, siamski z rdečo ovratnico se je zgub 1. Nagrada naj-u. Tel, 31 ~
dltelju.
35-690.
RECI IN ŠTEDILNIKI
NAJMODERNEJŠIH OH.
LIK NA VSA GORIVA.
• ELEKTRIČNI LIKAIr NIKI. SESALCI 7, A PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI.
• LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI.
• DEKORATIVNI PRED METI.
• SERVISI IZ PORCELA NA
• NAMIZNI PHIBOH <Be stcck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rustfrei).
v- v
KERZE
BAT 0
emporioTan^
TRST, Ul. s. kaZ
I do^U
V naši trgovin Dr.AGO NAJN^c^J MODNE
ZA DAME IN^ tV STALNE IN NE SO NASA H*-
Priporoča1*1® s
T r s t,
Piazza S. Giovanni I PRODAJA TUDI NA O H HO K E
zahvala „*»
Zahvaljujemo se - jn ji prijateljem, znane zgdnj0 ki so spremili na
so spremni	^
Alojzija Zid«£
Posebna zahvala “ n* cvetja -er vsem. * 48H 'mr' lorikolj način P°m. ob čustvovali z nad”	j)
Bazovica, 20.NI
Goriško-beneški dnevnik
Seja pokrajinskega sveta
Niso lasne namere Rima glede letališča v Ronkah
Zaradi tega so svetovalci sklenili preložiti pristop h konzorciju za gradnjo letališča
JJ^^inski svet je včeraj
j Jutri bodo proslavili
mednarodni dan otrok
ptj),sno sprejel sklep, da se **e obravnava o vstopu luJ • v konzorcij za izit 1°^° ^eta^šča v Ronkah
tokr '6ga dne’ ko '30 Pr'šla t(j,.?Jinska uprava do natanč. ,iv elementov, kaj name-ilinS , ava napraviti z ron-I, . tališčem. To stališče loti o*0re*° P° več ur traja-kjii skusii>. v katero so pole nSVe^ovalci Miladin Cer-i oraas' Pecorari, Co-Sv’t<lr' Makuc in drugi.
* iv °va*ec Miladin Čeme je i<	®ovoru poudaril, da
r*ba plačati odškodnino
hinr v4 Potem Pa šele line av9at'i o plačilu odškoduj. *a zemljo, ki jo namera-
fc«nrtai"‘
Racijo
*««, ki
etovali
cem za razlaščene
f*®izaci*laStiti za sedan)° or' W'JfA-ki So kili razlaščeni
letališča. Kajti
1938,
ko	se je gradilo
tjj,. letališče za potrebe le-»CRDindVstriie> ki je zrasla U .	. 1 še vse	do danes ni-
Jjijjj.	ele*i niti	vinarja. Med
l*v»;	.so	*ud'	številni Kra-
ki
N
so si zaradi pomanj-
šili °rne. zemlje na Krasu k iaJemlj° v ravnini, da bi I!« od 0 Preživljali, Ko so (0iPod Vze^i te njive, so bili ioil.i arsko zelo prizadeti, in *• tijj Sj n' zanje napravilo ^r»viig	Se	3im krivica
svetova'ca Peco-ki je nasprotoval > vi(j. " konzorciju, ker se Povsem jasno, kaj se
namerava napraviti z letališčem, je govoril Bergomas (KIPI), ki je dejal, da je po izjavah ministra idejni načrt za gradnjo letališča šele v fazi proučevanja in da se zelo boji, da hoče konzorcij zgraditi letališče za vsako ceno. Obstaja vprašanje, če bodo mednarodne letalske družbe dovolile, da bodo njihova letala, ki stanejo milijarde, pristajala na letališču, ki ne bo opremljeno z vsemi modernimi pripravami, ki jih ne bo mogoče kupiti, ker ne bo na razpolago zadostnih sredstev. Ko se je razpravljalo o letališču, se je vedno mislilo na moderno medkontinentalno letališče ne pa na takšno, ki bi služilo interesom nekaterih bogatašev. Predlagal je, naj se pokrajinski predstavniki v Rimu pozanimajo, kako je s tem vprašanjem, da bomo v Gorici vedeli, pri čem smo.
Svetovalec dr. Makuc (SD Z) pa je rekel, da se letališče lahko gradi samo pod pogojem, da država plača osnovno breme 780 milijonov. Dokler ne bo nakazan ta denar naj se pokrajina ne vključi v konzorcij.
 «»------
Vojmir Tedoldi izvoljen v Tipani
Na listi Avtonomija in obnova v občini Tipana v zahodni Beneški Sloveniji je
um mm. inmiiiitiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiMimiili
Vesti iz Sovodenj
Speljujejo elektriko !<hišam na stradalfi>
01 v*
je posredovala, da bi spremenili vozni avtobusa iz Gorice v Sovodnje, ker odpelje pred koncem pouka na šolah"
(jH a?*n!ska občina se je pobrigala pri avto-Vb.„.podježju ATA, da bi
Ste
vozni red svojih
lz Gorice v Sovod-anski avtobus od-
ISOV
£ OpoldL
Hi«	IZ mesta ob 13.15,
J1 ŠOlskš 5 minut Pred kon-H0ra. ®a pouka, tako da »..J?, uoenci, ki obisku-
ti flOrioL.	OD1SKH-
Sfeia jW'' Peljati do tikati '_°d tam pa peš na-
Voi-
'o ATa1*?1 do dorla- ■ -* t» ie obljubilo, da se
1 . “Val" DOlifi Mal n	.1...
> VprJ?r Pobrigalo in sku-
c!nSanje reaiti-
S nanJVl je SELVEG pri-^ hi? Java*i elektriko k sam na »stradalti*. iStl . Ba?eljavi je pred je r!Jel °bčinski svc.
‘» “.'»stniki10 Sklenjen0' da
ji	tek	biš plačan
100 000 lir, ostajaj lr Pa bo prispevata
bo ses,aI sov°-li?,avlia|Clnslt’ svet. ki bo l«devih° atevilni,b uprav-
k
---
r1^ smrti in poroke
'3. £kj„ Pokrajini
se je
ii?3 oti-M19' Povembra ro-li-
frSV?* je 6 °seh'
e tnje, poroki pa
V’"«#- n
Vt**» 7. “‘nnmauro Tedrie,
tJS p ln. Marco Battisti,
En,"10"’ Enz° k**8-‘tti, a Rigot, ' Isabella abriele Edalucci,
Davorin Boneta, Emanuela Buzzinelli, Maria Spessot, Rie-cardo Visintin, Lucia Uršič, Alessandra Sapunzachi, Maria-cristina Ceo, Valentin Žužek, Luciana Dreossi, Sbero Beri-tognolo, Alessandra Marassi, Marina Pecorari, Marino Mar-chi, Mariangela Cassatella, An-na Felchero (rojena mrtva).
Smrti:	65-letna Maria Za-
vadlav, 58-letna Aurelia Cher-s,n vd. Demori, 61-letna Gio-vanna Marchi, por. Madriz, 76-letni upokojenec Luigi Pin tar, S9-letni zidar Marino Pet-tarin, 22-!etni kapler Aldo Ca-staldi.
Oklici:	trgovski reprezen-
tant Luigi Zavadlav in Gisei-la Turco. e'ektričar A l elij Lpangh<-r in šivilja Elo* Kri-g.teini, var lec Silvio Tirabas-so in Marisa Signorim.
Poroke:	mehanik Claudio
Culot in delavka Silvia Cecco-ni, slaščičar Felice Cogoi in Adelina Bozzuffi.
bil izvoljen v občinski svet odgovorni urednik »Matajurja* Vojmir Tedoldi. Ostalih dveh svetovalcev manjšine na prefekturi še vedno niso izbrali, ker morajo pregledati kakšnih 100 glasovnic, ki so sporne zaradi različnih načinov gledanja predsednikov volišč na štetje preferenc. Takšnih občin v videmski pokrajini je okoli 50. Predvidevajo, da bodo te glasovnice pregledali v enem mesecu.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči cdprta lekarna «A1 Corso*, Kor-zo Italia št. 89, tel. 21-43.
V goriški pasaži bodo priredili razstavo dejavnosti UNICEF
Tudi letos bodo pod pokroviteljstvom UNICEF (sklad Združenih narodov v korist ctrok) proslavljali mednarodni dan otrok, ki bo jutri 21. novembra pod geslom: «Od duševnega in fizičnega zdravja današnje mladine je odvisna harmonija jutrišnjega dne». Jutri je predvidena manifestacija po televiziji, po kateri bodo prikazali razna vprašanja, ki nastajajo ob tej temi. Po tem televizijskem prenosu bodo prikazali tudi podroD-nosti kampanje za prodajanje voščilnih razglednic UNICEF. Namen te mednarodne organizacije je v tem, da se orno-geči vsakemu otroku zdrava rast, da bi postal koristen član družbe, v kateri živi. Glavni sovražniki otrok, ki jih UNICEF pobija s pomočjo, ki jo dajejo vlade okoli 80 držav,
so bolezni, lakota in nevednost. Del sredstev dobiva ui-ganizacija s prodajo voščiibih razglednic. Od 10. do 22. decembra bodo v goriški pasaži priredili razstavo dejavnosti UNICEF.
Omenjene razglednice, ki se tiskajo v italijanščini in petih uradnih jezikih Združenih narodov, so zelo pripravne, da jih uporabljajo tudi ustanove in podjetja. Stanejo po 70 lir s kuverto vred. Razglednice so naprodaj pri pokrajinskem uradu AAI na Trgu 27. marca št. 10 tel. 32-86 in pri reslednjih bankah v Gorici: Kmečka banka, Banca Catto-i.cs del Veneto, Banca Com-merciale Italiana, Banca d’Ita-ha, Banca del Friuli, Banra Nazionale del Lavoro, Banca Popolare Giuliana ter Cassa
Priporočila kmetijskega nadzorništva glede sejanja pšenice in gnojenja
DANES ob 16.30 bo gostoval v Prosvetni dvorani
KOMORNI ZBOR	IZ
Sedeži po 400 in 300 lir, stoj:šča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir. —- Prodajanje vstopnic v kavarni Bratuš ter pri blagajni eno uro pred pričetkom koncerta.
PAIIOR
bolnišnico »Franja* in v Postojnsko jamo, vpisujejo naslednji poverjeniki:	Franc
Gravner — gčedno, Ferdinand Komjanc — Britof, Jože Stanič (pri Rejevih), Bruno Ste-kar — Valerišče in Miljan Maraž z Bukovja.
Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe pod 21. letom bodo plačale za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1.300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1.400 lir.
'h Risparmio.
IIIOIIIIUIIIIIlIltlllllllilllMMIIIIlllltltllillilllllllHtlllmtl UMI IIIIIIHIIHHIIIII mm unnUlltmuiuHHUHUHiimniiiiiui,,,,!,,,,,,,!!!,,,!!,!!,,.!,! um
m	1*1	f	v*	STOVERJAN
laraat	obilice	aše to m kme
_	Iz	Steverjana smo prejeli
M • M d	M	V	naslednje	pojasnilo podpis m-
s posevki	slabo s rsjsus
■	šktm	glasu s naslovom *Ste-
verjan»:
1. Ni resnično, da je občinska uprava polagala venec pied spomenik padlih od tistega časa dalje, ko je bila občina ustanovljena, čeprav je manjšina v občinskem svetu pitdiagala že prvo leto po iz--vclr-tvi občinskega sveta (to se je začelo šele nekaj let pozneje:. medtem ko Zveza bivših partizanov polaga venec redno vsako leto od odkritja spomenika dalje.
2. Občinski svetovalec manj-šit.e je na zadnji seji občinskega sveta točno obrazložil vzroke, zakaj bodo položili venec 1. novembra, medtem ko se je neki svetovalec večine izrazil, da se morajo o tein prej pogovoriti nekje diugje; to pa pomeni, da o občinskih zadevah ne odločajo sami občinski svetovalci.
Na podlagi takšnega obnašanja večine je občinski svetovalec manjšine, ki je takrat zestopal bivše partizane, spoznal, da ni mogoče razpravljal in je sporočil sklep bivših partizanov.
3. Glede povabila gospoda župana, da bi predstavniki manjšine sodelovali pri polaganju občinskega venca, je treba vedeti, da je bilo vabila v resnici zavrnjeno z odgovorom, da je bila dne 29. oktobra občinska seja, na kateri bi se morali o tem dogovoriti. Menimo, da ni bilo potrebno, da bi se kje drugje o tem razgovarjalo. V vednost dodajamo, da manjšina ni bila nikoli povabljena zraven, odkar občinska uprava polaga vence.
Frelekla leta je občinski venec pred spomenikom zavzemal središčno mesto. Ker so letos bivši partizani položili venec dan poprej, je naravno, da je središčno mesto pripadalo temu vencu, kot je to mesto brez spotikanja pripadalo vencu občinske uprave in zato partizanskega venca v tern primeru ni bilo treba premikati.
Ker se govori, da se je prtjšnje leto občinski venec premaknil, menimo, da so to sterili tisti, ki odstranjujejo ali povzročajo poškodbe na obcestnih znakih, katerih občinska uprava doslej še ni izsledila.
Glede članka v »Demokraciji* z naslovom »Revolucija v Steverjanu* so »titovci* mnenja, da ga ni treba komentirati, ker že tako dopisnik »Demokracije* sam pravi, da je bil povabljen v vinsko klet..., kjer je dobil navdih za svoj članek.
Sledijo podpisi
Deževno vreme zelo slabo vpliva na posevke. Namesto da bi bilo do polovice novembra sejanje že opravljeno, je doslej posejanih komaj 50 do 60 odstotkov površine, kjer navadno raste žito. S tem v zvezi daje kmetijsko nadzor-ništvo nekaj navodil:
Ce bo vreme ugodno, se priporoča sejanje do konca ireseca, pri tem pa naj se upošteva, da je treba posejati večje količine semena, in normalno gnojiti. Ce do konca novembra sejanje ne bo mogoče zaključiti, naj se prekine in se nadaljuje ponovno spomladi z marčnimi sortami, ali pa naj se zasejejo prazne površine z ječmenom za pivo, ah z ovsom. Možno je takšne površine zasaditi s spomladansko travo, da bi se dvignila proizvodnja trave in živinoreje. Takšnemu sejanju bo sledilo sejanje poletne trave ali koruze;
Kmetijsko nadzorništvo je nadalje mnenja, naj kmetje čimprej dodajo soliter, da bi s tem pomagali žitom, ki slabo rastejo, ker deževnica izpira umetna gnojila. Na žalost so številni kmetovalci popolnoma pozabili na kemično gnojenje pred setvijo, samo da bi delo čimprej opravili. Te pomanjkljivosti lahno delno odpravijo, če posujejo po nj.vah, kjer je žito komaj vzklilo, 1.5 do 2 stota umetne-gi gnojila na eno njivo, sestavljenega iz majhnega od-stetka dušika in drugih prvin.
Vpisovanje za izlet Števcrjancev v Postojnsko jamo
Za izlet, ki ga Steverjanci pripravljajo 11. decembra v
Gabrci in Pečani bodo šii na izlet v Postojnsko jamo
Skupno s Steverjanci bodo šli na izlet v bolnišnico »Franja* in v Postojnsko jamo 11. decembra tudi Gabrci in Pečani, ki se bodo vpisovali pri Zadružni trgovini (Gabrje) ter pri Dominiku Koviču na Peči.
Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe, pod 21. letom bodo plačale za skupni polni list, vizum ter vožnjo 1300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1400 lir.
 «*------
Občni zbor društva <Naš prapor> Prihodnjo nedeljo dopoldne bo v društvenih prostorih občni zbor prosvetnega društva «Naš prapor* v Pevmi.  1»----------------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Midva, neznanca*, K. Novak, K. Douglas. VERDI. 15.00: »Domov po neurju*, R. Mitchum, E. Parker, cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00: »Polkovniko-ve tri in tako dalje*, Anita Ekberg, Vittorio De Sica. CENTRALE. 15.00:	«Kraljica
Atmazonk*, D. Gray, R. Tay-lor, v barvah.
MODERNO. 15.00: »Zadnji Ko-manč*.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 9,2 stopinje ob 12.15, najnižja 2,8 stopinje ob 1 ponoči. Vlage 100 odstotkov. Včeraj do 17.30 je pedlo 16 mm dežja.
Nogometno prvenstvo B lige
Težka naloga Triestine danes na igrišču Parme
Tržaško moštvo bo nastopilo s trenutno najmočnejšo postavo
Kot v A ligi tako bodo tudi v B ligi današnje nogometne tekme precej razburljive in za nekatera moštva tudi kolikor toliko odločilnega pomena. Morda bo imela prav Ozo iz Mantove, ki od pretekle nedelje načeluje lestvici, najtežje delo. Gostovati bo morala v Alessandrii, ki ima najboljše namene, da si vsaj na domačih tleh pribori uspeh.
Oči navijačev pa bodo uprte danes tudi v San Benedetio
del Tronto, kjer bo gostovala Genoa. Nedeljski poraz na do. mačem igrišču je precej razočaral igralce, ki se bodo skušali danes popraviti in se vrniti domov vsaj z eno točko, ki bi jim pomagala iz mrtve točke na lestvici. Ne samo ti dve srečanji, temveč tudi o-stala, bodo v središču pozornosti posebno match Palermo. Messina, kjer bo šlo bolj kot za točke za prestiž.
Tudi v Catanzaru bo precej vroče, pa čeprav predvidevanja niso v prid gostujočemu Pratu. Zanimivo bo slediti tudi borbi med Comom in Pro Patrio
S kakšnimi izidi se bodo končale ostale tekme je težko predvidevati, ker se bodo spoprijele med seboj več ali manj enakovredne enajstorice. Zato je možno, da gre zmaga tako Foggi kot Reggiani, Novari kot Marzottu, beneškemu moštvu kot Bresci in končno Veroni kot predstavnikom Simmenthala.
Nas predvsem zanima, kakšen rezultat bo dosegla Trie-stina v Parmi. Gostovanje samo po sebi ni že vnaprej izgubljeno, pa čeprav je uspeh tržaških igralcev precej v dvo. mu. Predvsem če bo vodil napad Parme odlični in hitri Ca. lggari, ki je strah in trgpet obrambe in še posebno vratarjev.
Ce Triestina v začetku današnjega srečanja ne bo pešala, kot se je zgodilo proti
Alessandriji, tedaj si lahko pričakujemo vsaj neodločen rezultat. Ce se pa v začetnih potezah ne bo znašla, tedaj bo Parma prišla s svojim Ca-legarijem precej hitro do cilja. Brez dvoma bo Triestina zaigrala bolje kot preteklo nedeljo, ker se bo lahko poslu-žila Fogarja, ki je v preteklem tednu pridno treniral in se je že spoznal s svojim: klubskimi tovariši. Ce se mu bo posrečilo organizirati hitre zamenjave žog s Fortunn-tom in ostalimi napadalci, smo lahko prepričani, da bo imel Rebizzi dovolj žog na razpolago, da jih s svojimi močnimi streli pošlje kamor sn.i-dajo. Triestina bo verjetno nastopila v sledeči postavi: I.uison; Bernard, Brach; La. rini, Frigeri, Degrassi; Fogar, Rebizzi, Secchi, Sadar in For-tunato.
 »a-------
DANAŠNJE TEKME
A LIGA (VIII. kol) Atalanta—Lecco Bari-Spal Fiorentina—Lazio Juventus-Bologna Lanerossi—Torino Milan—Inter Roma—Padova Sampdoria—Napoli Udinese—Catnnia
B LIGA (IX. kolo) Parma—Triestina Ales andria—Ozo Mantova Catanzaro—Prato Como—Pro Patri a Foggia—Regglana No vara—Marzotto Palermo—Messina Sambenedettese—Genoa Venezia—Brescia Verona—Monza
Za četrt finale so se kvalificirali Roszaz (Madžarska), Rcdens (Anglija), Fahazi (Madžarska), Harryson (Anglija), Berger (Z. Nemčija), Teran (Jugoslavija), Geb (Z. Nemčija) in Vojislav Markovič.
V četrt finalu za ženske sta Ružiča Nikolič in Cavičeva izgubili. V polfinale bodo nastopile Row (Anglija), Alders (Fiancija), Moszoz (Madžarska) in Rozeanu (Izrael). V nadaljevanju popoldnevnega tekmovanja so se od jugoslovanskih tekmovalcev v moških parih plasirale v polfinale samo Teran-Kern, ki sta z lahkoto premagala Avstrijca Wegrata in Wedelmeierja. V ženskih parih sta, kot se je pričakovalo, Ružiča Nikolič in Plut izgubili v igri z angleškim parom Row Harover.
Za naslov svetovnega prvaka pelelinje leže
Brazilijanec Eder Jofre knockoutiral Sancheza
Srečanje se je končalo v šesti rundi Zmagovalec pripravljen za srečanje s Ilalimijem za resnični svetovni naslov
LOS ANGELES, 19. — Brazilijanec Eder Jofre je danes ponoči premagal Mehikanca Eloya Sancheza in prišel s tem do naslova svetovnega prvaka v petelinji teži. Jofre je premagal svojega tekmeca s k.o. v šesti rundi. Znano je, da bo Jofreju priznala naslov samo ameriška NBA, medtem ko je za evropsko boksarsko zvezo prvak Francoz Alphonse Halimi. Zelo verjetno se bosta Halimi in Jofre srečala za naslov, katerega bosta zmagovalcu priznali obe zvezi.
Premagani Sanchez je prvič v svoji karieri izgubil match
s k.o. Brazilski boksar je takoj prešel v napad s kratkimi krošeji, s katerimi je prisilil Mehikanca, da se je umaknil k vrvem. Tudi v drugi rundi si je znal Brazilijanec nabrati nekaj točk prednosti in je bil stalno v napadu ter je večkrat svojega nasprotnika spravil v zadrego.
Peta runda je bila najbolj razburljiva. Po začetnih nenevarnih udarcih je Jofre spravil z močnim udarcem z desnico svojega nasprotnika na tla. Sanchez je na kolenih čakal na sodnikovo štetje
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllllllllllllllllll
Sklepi mednarodne košarkarske zveze
Evropsko prvenstvo za 1961 v Beogradu
Moški se bodo za naslov borili od 29. aprila do 10. maja Žensko prvenstvo razdeljeno v dva dela: kvalifikacijski (1901. leta) in prvenstveni turnir (1S62.)
GAUTING. 19. — Tehnična komisija mednarodne košarkarske zveze ss je na zadnji seji odločila za spremembo sistema tekmovanja za na-.lov eviepskega prvaka. Vodstvo zveze je potrdilo, da bo evropsko prvenstvo za moške ekipe .»d ?J. aprila do 10. maja prihodnjega leta v Beogradu. Do 15. februarja bodo sprejemali prijave, katere bodo morali udeleženci dokončno potrditi do 15. marca.
Odbor zveze je odpravil izlo
Namizni tenis v Mariboru
Zmaga Avstrije in Anglije nad ekipama Jugoslavije
MARIBOR, 19. — Sinoči sta se v dvorani »Mariborskega tedna* srečali ženski reprezentanci Avstrije in Jugoslavije in moški reprezentanci Jugoslavije in Anglije. V obeh igrah je jugoslovanska reprezentanca izgubila. V žneski reprezentanci so zmagale Avstrijke s 3:1. v moški reprezentanca izgubila. V ženski kim rezultatom 5:1.
č.lna kola tekmovanja, ki niso dovoljevala, da bi se kako mo-s:vo v primeru kakega nepredvidenega spodrsljaja opomoglo v nadaljnjem deiu turnirja. Zalo je komisija sklenila organizirali prvenstvo kakor sledi:
Za mc.ške ekipe
— do 8 prijavljenih ekip: enotna kupina
— od 9 do 12 ekip: dve sku-p.ni. Prve tri od vsake skupine se bodo uvrstile v finale
— preko 12 ekip: dve skuDi-ni. Frvi dve se uvrstita v finaie.
Za nosilca skupin so določ-li Sovjetsko zvezo in Cekšoslova-ško, ki sta na prejšnjem prven-j.tvu zasedli prvi dve mesti, j Ostale ekipe, kj so zaspdle od i t:etjega do osmega mesta bodo i z žrebanjem uvrstili po skupi-1 rali. Isto velja tudi za ostale rijavljence. Žrebanje bo 21. prila v Beogradu,
Za ženske ekipe
Turnir bo razdeljen v dvo de-!fe. Najprej bo kvalifikacij s id del tekmovanja, ki bo v letih zj lihim številom, nato bo sledilo prvenstvo v pravem pome. rji: b sede. ki bo vedno v letih, k|, se končajft s sodim številom.
Kvalifikacijski turnir bo naslednje leto od 27. marca do 3. r.prila v Mulhousu po naslednjem sistemu: do 8 prijavljenih ek'p: enot-
rloločila mesta. K temu turnirju so pripuščene ekipe, ki so zasledle cd 1. do 6. mesta na prejšnjem evropskem prven-tvu. Te so SZ, Bolgarija, Če-šKoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Romunija. Ostale pa se bodo morale za ^stop v finale turnirja boriti v kvalifikacijskih tekmah.
TENIS
in se je kmalu zatem dvignil ter prešel v napad. Tokrat je šel Jofre na tla, vendar ne zaradi udarcev, temveč ker je zdrsnil. Sanchez je hotel izsiliti borbo z bližine in je spravil Jofreja z nevarnimi krošeji v zadrego. Kljub krvavitvi iz nosa se je Jofre odlično branil. Tudi v šesti rundi je začel Sanchez napadati, toda njegovi udarci so bili namerjeni prenizko, zaradi česar ga je sodnik večkrat opomnil. Po številnih medsebojnih udarcih je Brazi. lijanec silovito udaril nasprot. nika po obrazu ter ga poslal na tla. Sodnik je začel šteti in čeprav je Sanchez napel vse sile, da se dvigne, tega ni mogel storiti in je tako izgubil ta odločilni dvoboj za naslov.
Eder Jofre je po srečanju izjavil, da je Sanchez eden najbolj močnih boksarjev kar jih je kdaj srečal na ringu, vendar je pripomnil, da ga ni nasprotnik nikoli zmedel. Sanchez pa je rekel, da ima Jofre trde udarce in da je posebno njegova desnica zelo nevarna. Brazilijanec je tudi izjavil, da je pripravljen sprejeti dvoboj s Halimijem za resnični naslov svetovnega prvaka pete-linje teže. Dodal pa je, da ga kraj in datum ne zanimata, pa čeprav bi najraje videl, da bi bil dvoboj v San Paolu.
NAMIZNI TENIS
V ponedeljek in torek dva nastopa ekipe Bor
S ponedeljkom se bo nadaljeval pokrajinski namiznoteniški turnir, na katerem nastopajo tudi igralci Bora. Za našo ekipo je spored tekmovanja naslednji:
V ponedeljek na štadionu «Prvi maj* BOR-S()Fl‘ ITTA,
V torek v Ul. Silvio Pellico Ist ria-BOR.
PLAVANJE
ra skupina
— od 9 do 12 ekip: dve sku-lini. Prve trj od vsake skupine bodo šle v finale.
— preko 12 ekip: štiri skupine. Prvi dve ekipi od vsake skupine se bosta plasirali za jolfinale, ki bo razdeljeno v dve skupine. Finalna srečanja bodo med prvima dvema od vsake skupine.
Za prvenstveni de] turnirja, ki bo 1962. leta komisija še ni
Fraser premagal Američana McKaya
SVDNEY, 19. — Avstralec Ncale Frp. er je zmagal v 1 -nalu tehničnega prvenstva Jui-nega Wale?,a. V odločilnem srečanju je premagal Američana Barryji MacKaya z 10:8, 6:4, 7:5.
Prvenstvo v orodni telovadbi
Fo obveznih vajah vodi Menichelli
PRATO, 19. — Danes se je začelo italijansko prvenstvo v orodni telo.adbi. Nastopajo tri kotegori e in sicer juniorji, se-seniorij ter reprezentanti. Zanimivo je. da se prven tva nista udeležila reprezentanta brata Gicvanni in Pasquaie Car-minucci. Po prvem dnevu vodi med reprezentanti Franco Mc-nichelli s 55.60 točke pred Angelom Vicardiiem (54,15) ,n R:ccardom Agabiom, ki si e nabral v vajah na šestih orodjih 50,49 točke.
Na posameznih orodjih so v obveznih vajah prvi trije dosegli naslednje rezultate:
MENICHEI.LI — bradlja 9.69 točke, Konj 9,10, krogi 9,30, preskok 9, parter 9.60, drog 9.
VICARDI — bradlja 9,30, konj 9.50, krogi 8, preskok 9,50, drog 9.25, parter 8.80.
AGABIO — bradlja 9, konj 8, krogi 8,50. preskok 9,10, drog 7,50, i-arter 8,50.
Nov svetovni rekord za mladince na 400 m
RIM, 19. — V bazenu Foro
Ilaiico je član AS Rema Ser-gio De Gregorio dosegel v plavanju na 400 m prosto nov mladinski svetovni rekord. De Gregorio. ki je branil prejšnji naslov s ča om 503"7. je progo preplaval v 4’50’9.
Obrni zbor Š Z BOR
V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« občni zbor šjiortnega združenja «Bor» s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav
2. Poročilo predsednika
3. Poročilo tajnika
4. Poročilo blagajnika
5. Poročilo gospodarja
6. Diskusiju
7. Razrešnica odboru in določitev volilne komisije
8. Volitev novega odbora
9. Razno.
^nkrai t>elda 8° ljudje
Roman
Bolj kakor godbe na UriliKih so prav ti	oznanjali odrešitev.	Zakaj ti	zavzeti
pari, tesno oprijeti	in skopi	v besedah,
so sredi truiia z vsem zmagoslavjem in z tiso krivi&iostjo srečnih ljudi potrjevali, da je kuga premagana in da terorja ni več.
ALBERT CAMUS
PRVO POGLAVJE
Vlak je	gladko	brzel	po holandski ravnini in se mehko,
neverjetno	mehko	zibal	na svojih	vzmeteh.	Skoraj premehko zanje,	ki niso vajeni takšnega	udobja in	ki večinoma	niso	takd	razpoloženi, da bi	ga mogli	uživati.
Njihove	obleke z	belimi in modrimi	programi	se prav
nič ne ujemajo z zlatim žametom kupejev. Jutasto blago kaznilniških oblek je namreč povaljano in zvito, medtem ko so skoraj gole lobanje žalostno dopolnilo koščenih ličnic in	štrlečih	očn;c.	Tiste	rumenkaste	prevleke	kupejev pa
imajo zlate prebleske in visoki sedeži so skoraj sedeži nerabljenih lož. Častitljive in tihe lože, ki jih je nekdo odstopil za nemogoče potnike. Pravzaprav ne odstopil, samo začasno posodil za sprejem zebrastih suhcev, ki so čudne prikazni. Črte njihovih oblek so ravne zlomljene palice na žametnih sedežih in med sedeži; ljudje v teh palicah pa ostanki neznanega plemena. In našli so jih v več sto metrov globakem rudniku ali pa v žrelu ugaslega ognjenika; morebiti se niti natanko ne ve, kje so jih pravzaprav našli. In zdi se, da se vlak takd mehko ziba iz razhločutnosti, a obenem tudi iz komaj zaznavne opreznosti, da se ne bi njegovi kupeji onesnažili ob predolgem dotiku z nečistim tovorom.
Sedel je ob oknu. Prej je bil zleknjen, takd da je imel noge stegnjene pod nasprotnim sedežem; telo je počivalo in se prepuščalo omamljanju vatastega zibanja. A nato so se spet prikazali mlini na veter in on je sedel; to je bil avtomatičen gib, ki je izviral iz spoštovanja do redkih kmečkih hišic ob progi. Ko da si mora s sveto spoštlji-
vostjo vtisniti v zavest podobo malih domačij. Ne samo zato, ker iz hišic sredi zelenja prihajajo pred vežo žene z otroki in vsi mahajo vlaku z robci in si žene brišejo z eno roko oči, medtem ko z drugo potresajo robček. Ampak predvsem zato, kar so redka domovja prebivališča na	neokuženi zemlji in	povratnik jih	opazuje *	mirno
in preudafno radovednostjo. Išče na njih znameja človeike zgodovine, podobo življenja, ki so ga ta čas nadaljevali privi ljudje; išče jo z očmi, ki so trudne in neverne.
Seveda je povratnik	hvaležen materam, ki ai	otirajo
solze pred njihovim vlakom, a to je zanj takč nenavadno, da ne more najti v sebi ustrezajočega razpoloženja; skoraj odveč in nekako precej	otročji	se	mu zdi	njihov	jok. Da,
umesten zanje, medtem	ko so oni,	njihovi	sinovi,	v deželi
smrti ostareli. Bolj ko ravnodušni so topi; tako je top tujec, ki se pripelje v neznano deželo in ne razume smisla neke navade ali nekega obreda.
Večini potnikov pa se sploh ne ljubi, da bi se vzdignili s sedežev in šli k oknu; so preslabotni in vest o holandskih ženah pred hišicami jim je prinesla v gube ob ustih samo truden smehljaj, ki je videti, da jih uspava.
V kupeju, kjer je Igor Suban, ni takšnih potnikov; tu so deportiranci malce bolj pri sebi. To so bolničarji in zdravniki in zato imajo	prišito	na	rokavu	leve roke progo
belega blaga z rdečim križcem	na	sredi in	besedo	Pjleger
pod križcem. Pfleger je pravzaprav tisti, ki neguje, ki skrbi, torej nekaj drugačnega kakor bolničar. Nekaj bolj milega in intimnega. Morebiti so esesovci izbrali ta vzdevek prav zato, ker ljudje v uničevalnih taboriščih v resnici potrebujejo bolj negovalca ko pa bolničarja. Nekoga, ki bi vsak dan sproti njihovo smrt pravilno urejal.
»To je prvič po toliko	mesecih, da se	spodobno vozimo*,
je	posmehljivo rekel Frangois. Majhen	in močan,	nečak
pariškega tovarnarja s parfumi; ko pa je rezal nekrotične rane, je imel brezčutnost izvežbanega mesarja.
»Angleški vozovi,* je rekel Renč, ki so mu bili črni lasje že zrasli v kitačo na široki glavi.
Tako jih je mehko guganje prizibalo do poldneva in jih spet odzibalo dalje po ravnini. Ob kupeju so se prikazale sest-e Rdečega križa ter delile v lepenkastih lončkih toplega čaja in piškotov. Skoraj prikazni s svojo skrbjo zanje. Same malo se jim zdijo vendarle oddaljene z umišljenimi smehljaji, a kdor štirinajst ali več mesecev ni videl takih bitij v krilih in z mehko kožo v svilenih nogavicah, ta jih nejeverno gleda, ko da se je pripeljal v pravljični svet.
Počasi je rumeni žamet sedežev začel bledeti, ker so vzmeti zmeraj enakomerno narahlo odgugale potnike v zmeraj bolj gosto sivino večera,
In zdi se mu, da potujejo na skrajni konec temne zemljine, na prazno obalo, kjer bo vsakdo sam pred nepoznano in divjo usodo. Nikjer ni ničesar, kar bi si želel priklicati v misel, in razen te bližine s tovariši bolničarji mu nobena stvar zdaj ni resnična. Da, morebiti njegova bolezen, a ta samo od časa do časa spomni telo na udobno ležanje. Kašelj pa je skorajda ukrotil, odKar je spoznal, da je najboljše sredstvo proti njemu pritisk pesti nad želodcem v smeri proti prečni mreni.
»Mojstrsko smo organizirali tisti odhod* je pridušeno rekel Renč v temi.
*Na srečo sta Jean in Marcel tak6 ročna*, je rekel Frangois z glasom, ki je imel nekaj ohole primesi, čeprav je bil mire:.
Tedaj bi bil omenil malega Ceha, a se mu je zazdelo nesmiselno premagovati neskončno trudnost, da bi nekje prišel na površino ter začel razgovor z njima. Seveda, da je bil Marcel spreten, bogvari, da ni bil tak. A malce vendarle preveč spreten.
Prehladno spreten, to je. Saj če se človek ne zna zganiti v takšnem položaju je nedvomno velik križ z njim. To je res. Ni namreč prav spodbudno znajti se sredi praznih barak, iz katerih so odpeljali deportirance, sredi tišine, ki je zajela z okroglimi kamni tlakovane klance med bara-
kami. Ko izpraznjena zakotna vas, ki jo bo vsak hip zalila lava. Vendar je bil > aprilsko sonce rožnato v prozornem zraku, samo da se je še zmeraj tudi bleščalo v štirikotnih šipah vrh lesenega stolpa s stražo za strojnico. Tista bleščava pa bi bila skoraj te sprejemljiva, da m bilo zubljev na nebu nad Nordhausenom. Ves prejšnji popoldan, vso noč in spet dopoldan. Oni pa tam s šest sto bolniki v dveh barakah R-:vierja z czko zeleno tratino med obema barakama. Tisti dan niso nesli trupel v zaboj za barako, zakopati jih je bilo treba, kajti nihče ne bo več odpeljal' zaboja v krematonj v Doro. Zato je kopal Vaška s pomočnikom druge Darake luknjo na tratim med barakama, medtem ko se je vrh stolpa straža šaliia. Vojak je vzdignil šipo nad strojnico in nekaj nerazumljivega dopovedoval: kakor človek, hi se je v svoji ločitvi od ljudi odvadil človeškim besedam. Vaška se ni zmenil zanj, globoko v luknji je kopal in se potil in kar mimogrede mu je po rusko onečastil mater. Tak6 je stražar spet znižal šipo na stolpu ter bil dobre volje, ko da sta se kopača razveselila njegove domisl.ee Morda ja prazno taborišče ter bližajoči se konec Rajha zbudil tudi v njem iskro tragičnega humorja, a Vaška ni imel časa zanj. Je bil preveč zaposlen.
No, vsi so bili zaposleni; česa naj se prej loti desetorica ljudi s šest sto bolniki, ou katerih polovica ne more hoditi, če že ne umira. Zraven tega so vse, kar je bilo komisa v taborišču, odnesli s sabo tisti, ki so odšli peš, tako da bo šest sto ljudi že drevi brez hrane. Tako dopoldan. Popoldan pa najprej ni bilo kdo ve kako hudo. Zaporedoma so jih znesli z ležišč na hodnik, da so jih naglo odnašali na kamion, ko se je ustavil pred vhodom v barako. Eden ob drugem so ležali ou obeh straneh hodnika, in tudi v vrsti eden za drugim- samo po sredi je bila prosta ozka steza. To so bili večinoma tisti s flegmonami Dvajset trideset centimetrov dolge rane, na obeh koncih ožje na’ sredi široke z dvema debelima ustnicama, da so podobna strasnim ženskim spolovilom.
(Nadaljevanje sledi)
Poštnina pueana v gotovini	9£?	!•_
Abb postale i gruppo * Lena 35 lir
Leta XVI. - Št. 278 (4741)
TRST, nedelja 20. novembra 19w
»
Nenni: Vprašanje «težavnih odborov je politično vprašanje preobrata na levo
Vloga KPI je lahko samo v spodbujanju od zunaj, piše Nenni Tambroni (ali pa fašisti namesto njega) namerava spraviti Fanfanijevo vlado v še večjo zadrego?
RIM, 19. — Vprašanje «težavnih odborov* in Tambro-nijeva interpelacija sta bili poleg seje vlade — o kateri poročamo na drugem mestu — tudi danes na dnevnem redu rimskega zapletenega povolilnega političnega položaja. Glede «težavnih odborov*, ki jih je baje celo 77, če bodo socialdemokrati in republikanci .ostali dosledni svojemu stališču (o katerem poročamo obširno v današnjem tedenskem pregledu), je s svojim običajnim člankom v jutriš-
njem «Avanti!» Nenni prispeval marsikaj k razčišče-nju stališča PSI.
če nasprotujejo liberalci sleherni politiki levega centra — piše med drugim Nenni — in ne morejo pri tem predložiti nobene politike levega centra sedaj, ko nimajo več v rokah igračke fašističnega krila in ko na drugem koncu komunisti še vedno vztrajajo na skupnih in antifašističnih odborih ter se tako postavljajo v položaj, ki je povsem izven sedanje stvarnosti, ter se sklicujejo na položaj v juliju, je treba reči, da velja to sklicevanje za sleherni «množični položaj, ko gre za fašistično provokacijo)). Nikakor pa ni to sklicevanje upravičeno v zvezi z vprašanjem krajevnih oblasti kakor z vsedržavnim vprašanjem, ki ga je treba re šiti s pomočjo centrističnih demokratičnih sil, v katerih je funkcija komunistov lahko samo funkcija spodbujanja od zunaj.«
Nato poudarja Nenni, da je najbolj težavna odločitev krščanske demokracije, kajti dogodki v juliju so ji omogočili, da je obnovila videz enotnosti in te enotnosti se drži bolj ali manj še vedno vodilna tkupina, v resnici pa se je julijsko premirje končalo z volitvami. Nenni trdi, da mora sicer KD šele uradno povedati svoje mnenje, toda medtem so že spregovorile njene struje in podoba, ki jo ima-mo pred seboj, je zelo zmedena. Najbolj odkrito reakcionaren je Tambroni, ki se je postavil na klerofašistično stališče, tako da so se zbrali okrog njega skrajno desničarski avantgardisti, medtem ko gospodarska desnica in tako imenovani informacijski tisk še vedno vidijo možnost priti.1 ka od zunaj na vlado, ki mora iz dneva v dan delati račune z Malagodijem.
Toda najbolj protidemokratičen in nevaren je predlog notranjega ministra Scelbe za sestavo manjšinskih odborov, piedlog, ki nasprotuje demo-kirciji in ustavi. Končno poudarja Nenni, da ima vsaka dozdevna enotnost ceno, ki jo mera plačati v večji meri viadna stranka kot pa stranka v opoziciji s tem, da se mora odreči akciji. »Sedanje okoliščine pa ne dopuščajo odrekanja	akciji ne	v notra-
nji ne v zunanji politiki ne spričo socialnih in drugih vprašanj.	Ne more	pa biti
nebene akcije demokratične in socialne obnove brez socialistov, Tako tudi rešitev • težavnih	odborov*	ne po-
stavlja oziroma ne vsiljuje sa-tru upravnih izbir, temveč postavlja v svoj političen in konkreten okvir vprašanje Heobrata na levo*.
• Medtem	je danes	začel z
delom pod Nennijev predsedstvom vodilni aktiv PSI, ki ga Sestavljajo vsi tajniki federa-•ij. Sestanek je informativen: Vsi tajniki bodo poročali o Volilnih izidih, kar bo služilo m pripravo zasedanja centralnega komiteja PSI od 24. do Jo. t.m. Sestanek se bo nadaljeval tudi jutri. Med drugimi je govoril tudi tajnik milanske federacije, ki je izjavil, ca po mnenju milanskih socialistov predstavlja PSDI
• laično silo levega centra, ki jo je treba vkleniti okrog stališč delavskega razreda, ki ga predstavlja PSI in ki ima namen doseči, da se KD odloči proti liberalcem v smislu levega centra*. Turinski tajnik pa je kritiziral politiko vodstva PSI, ki se ni prilagodila tistim potrebam, ki jih čuti-
volivci po stvarnem premi-na levo. Precej zanimiva so bila poročila predstavnika deželnega odbora PSI za Sicilijo, kakor tudi tajnikov vseh sicilskih federacij. Vsi so poudarili, da je treba pripisati napredovanje PSI na Siciliji njenemu jasnemu stališču, s katerim je zavrnila zavezništvo z Milazzom, ter da je na' otoku prav zaradi svojega sodelovanja v takih koalicijah KPI nazadovala.
V Milanu pa je zasedal pokrajinski odbor krščanske de-mokracije, ki se je soglasno izrekel proti sleherni rešitvi
• težavnih odborov* s skrajno levico in skrajno desnico. De-mokristjanski prvak Togni je v Florenci v nekem svojem govoru močno napadel vsakršno sodelovanje katoličanov z marksisti.
Glede Tambronijeve interpelacije, ki je spravila Fanfani-jtvo vlado v precejšnjo zadrego, pa se lahko reče, da je peložaj za Fanfanija nekoliko slabši. Govori se namreč, da hoče Tambroni «do dna* in da nikakor nima namena svoje interpelacije umakniti. Toda v demokristjanskem vodstvu, ki mu je izreklo pred dnevi najbolj blago kazen, ker se ni ravnal v smislu pravilnika demokristjanske parlamentarne skupine, pravijo, naj stori kar hoče,'kajti Fan-
fc
fam je pripravljen na odgovor tudi v poslanski zbornici. Govori se pa hkrati, da nikakor ni izključeno, da bi Tam-bioni ali pa fašistični poslanci od MSI namesto njega, spremenili njegovo interpelacijo v predlog resolucije. V tem primeru bi po pravilniku poslanske zbornice prišlo do sp’ošne politične debate, ki bi se končala z glasovanjem. Kaj se bo zgodilo, je težko reči. Položaj imajo v rokah doro-tejci in med njimi ima baje največ vpliva minister Co-lombo.
Med omembe vredne dogodke današnjega dne spada tudi objava sporočila Katoliške akcije, da se je v zadnjih dneh njeno vodstvo sestalo in razpravljalo: 1. o 80. obletnici znamenite enciklike papeža Leona XIII. «Rerum nova-rum»; 2. o vprašanju šole, pri čemer zahteva KA za svoje katoliške šole dobršen del državne podpore; 3. KA se zgraža nad nekaterimi predstavami, ki nasprotujejo •elementarnim načelom vere in morale* in 4. KA je razpravljala tudi o izidih zadnjih volitev,
A. P.
ni gospodarski in politični odnosi.
Isti krogi poudarjajo tudi potrebo dolgoročnih italijansko - jugoslovanskih sporazumov, na podlagi katerih bi se merala italijanska industrija obvezati, da bo kupovala določene jugoslovanske proizvode, Jugoslavija pa bi se obvezala, da bo v Italiji kupovala tiste stroje, ki jih potrebuje za obnovo svojih industrijskih naprav.
Za uresničenje teh načrtov predlagajo Jugoslovani vrsto organizacijskih ukrepov, kot so na primer: trgovska predstavništva v Italiji, mešane družbe in tehnično-trgovski uradi.
-«»-
Industrijsko sodelovanje in
BEOGRAD, 19. — Dopisnik tiskovne agencije ANSA sporoča, da je zbral naslednje podatke o italijansko-jugoslo-vanskem industrijskem sodelovanju: Doslej je 21 ilalijan-skih tovarn odstopilo svoje licence jugoslovanskim podjetjem na podlagi neposrednih dvostranskih pogodb. Ta oblika sodelovanja se uveljavlja zlasti na sektorju pisalnih stiojev, hladilnikov in gospodinjskih električnih naprav, hišnih registratorjev, industrijske opreme itd. Poseben poudarek zasluži sodelovanje nc področju avtomobilske industrije med FIAT in »Crve-n<> zastavo*.
Gospodarski krogi v Jugoslaviji želijo, da bi se ta oblika sodelovanja razširila predvsem s skupnimi akcijami posega na treija tržišča. V Beo-giadu predvsem poudarjajo, da bi se moralo to zgoditi v smeri afriških in azijskih dežel, ker obstajajo med temi državami in Jugoslavijo ugod-
Jugosl. novinarji pri Raabu in Kreiskem
DUNAJ, 19. — Predsednik avstrijske vlade ing. Raab je sprejel danes delegacijo jugoslovanskih novinarjev, ki je predvčerajšnjim kot gost avstrijske vlade prispela na de-
setdnevni obisk v Avstrijo. Raab je v kratkem razgovoru jugoslovanske novinarje seznanil z nekaterimi osnovnimi značilnostmi povojnega razvoja Avstrije in odgovoril na nekatera vprašanja. Novinarje je sprejel danes tudi avstrijski zunanji minister Kreisky. V kratkem razgovoru je obrazložil nekatera načela avstrijske zunanje politike in izrazil željo Avstrije, da- vzdržuje prijateljske in prisrčne odnose s sosednimi državami. Kreisk je govoril tudi o manjšinskem vprašanju in ponovil odločnost Avstrije, da izpolni svoje obveznosti iz državne pogodbe.
WASHINGT0N, 19. — Zakladni tajnik Robert Anderson in državni podtajnik Dil-ion sta odpotovala danes z letalom v Zahodno Nemčijo. Namen njunega potovanja je prepričati kanclerja Adenauerja, da Zahodna Nemčija prevzame stroške za vzdrževanje ameriške vojske v Zahodni Nemčiji. Oba bosta obiskala tudi London in Pariz in se bosta prihodnjo soboto vrnila v Washington.
Berlinski župan o nemških mejah
RIM, 19. — Župan zahodn ga Berlina Willy Brandt, ki je na obisku v Rimu, je danes na vprašanje nekega novinarja
med tiskovno konferenco izjavil, da se strinja s sedanjimi mejami s CSR. Za sedanje meje « Poljsko pa se je takole izrazil: «Sedanja rešitev ni v skladu s sklepi sestanka v Potsdamu in se ta meja lahko ima kot protipravna. Vpraša nje meja je seveda povezano z vprašanjem združitve in z mi. rovno pogodbo. Lahko pa se pridružim Adenauerju, ki .ie izjavil: Dan, ko bo Nemčija ponovno združena in ko bo imela svojo mirovno pogodbo, bo dan veselja, toda ne samo dan veselja: takrat bo tudj dan žrtve.«
Brandt je zanikal vesti o njegovem posredovanju med Ita-lipo in Avstrijo glede Južne Tirolske in dejal: «Ni treba zapletati vprašanj, ki se lahko bolj enostavno in prirodno rešijo.«
Danes volitve na Japonskem
TOKIO, 19. — Jutri bodo na Japonskem splošne volitve, pri katerih se 940 kandidatov' potegujejo za 467 poslanskih mest v novi poslanski zbornici, V prejšnji poslanski zbornici e liberalno demokratska stranka ministrskega predsednika Ike-de imela 283 sedežev, socialisti pa 122. To pot kandidirajo tudi kandidati socialnodemakrat-ske stranke, ki se je pred enim letom ločila od socialistične stranke.
•Illlllll tllUtllllllltlllltllllllllllllllllliiliilHllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniiiiiiniiiij n Himni iiiniitiiiiiiiiiiiHiiiiini,!,,,,,,,,!,,!!!,,!!
Skupščina OZN o akreditiranju
nadaljuje
kongoške
razpravo
delegacije
Manifest 172 osebnosti za program omejevanja rojstev
NEW YORK, 19. — Glavna skupščina OZN je danes, nadaljevala razpravo o akreditiranju Kasavubujeve delegacije. Prvi govornik je bil filipinski delegat Delgado, ki je poudaril, da nihče ne oporeka Ka-savubuju položaja državnega poglavarja. Dodal je, da se OZN ns smejo vmešavati v notranje zadeve Konga in sne sme ugovarjati oblasti, katere koli delegacije, ki je redno sestavljena«. «Nemogoče si je misliti, da bo odbor za dobre .t-sluge OZN lahko učinkovito izpolnil svojo nalogo brez privolitve kongoškega državnega poglavarja.«
Sovjetski delegat Zorin je obtožil ZDA in države NATO, da hočejo rešiti vprašanje kongoškega predstavništva na tendenciozen način in da hočejo vplivat; na notranjepolitični razvoj Konga. Očital je ZDA, da so v Kongu ustoličile ((ležim fašistične in neodgovorne tolpe Mobutuja«. Zorin je dalje izjavil, da pooblastila, ki jih je prinesel Kasavubu v
iiHiimmiHiiimiiimiiiimiiiimiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prvi v
šoli v K
KOPER, 19. — Koprski okraj | Vukmanovič je ugotovil, da
;e dobil danes svoji prvi visoki šoli: v Kopru so odprli oddelek strojne fakultete ljubljanske univerze, v Piranu pa je začela delovati Višja pomorska šola. Slovesnosti odprtia sol so se udeležllj podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Jože Vilfan, predsednik icpubliškega sveta za šolstvo Vlado Majhen in rektor ljub-Danske univerze, dr. Dolfe Vogelnik. V kratkem bodo v Ko-I ru odprli kmetijsko in tehnično industrijsko šolo, v Izoli pa siednjo trgovsko šolo.
Vukmanovič poudarja enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja
BEOGRAD, 19. — Na V. kongresu sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki je danes končal svoje delo v Beogradu, je predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič izjavil, da so jugoslovanski sindikati a enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja. «Mi smo, e izjavil Vukmanovič, za razvoj mednarodne solidarnosti delavskega razreda, ker se zavedamo, da so kapitalisti solidarni tako v obrambi svojih n-teresov kot v izkoriščanju delavcev.«
Vukmanovič je ugotovil, da je sindikalno gibanje na svetu razdeljeno, ker posamezna delavska gibanja niso opustila vsiljevanja svojih pogledov drugim. Zato se dogaja, da se odbija sodelovanje celo s sindikati, ki so na isti ideološki in politični liniji. »Mi želimo sodelovanje z vsakim gibanjem ne glede na njegovo ideološko, politično in rasno pripadnost in na teritorialno oddaljenost. Mi si želimo sodelovanja z vsemi, kolikor ta želja obstaja tudi na drugi strani.«
Zveza sindikatov Jugoslavije podpira borbo naroda Alžirije in vseh drugih narodov proti kolonializmu, kajti interes vseh delavcev je, da so vsi narodi svobodni.
 «»--------
Nesreče
TOKIO, 19. — Na pobočju gore Fuji je velik plaz zasul skupino sn.učarjev, ki so skušali zavzeti vrh gore (3773 metrov). V skupini je bilo 50 u-r.iverzitetnih študentov. Študentje, ki so ubežali nesreči, so takoj odšli v dolino po pomoč. Številne reševalne skupine so uspele rešiti pred smrtjo več študentov. Toda 5 študentov so našli mrtvih 8 jih še pogrešajo, 29 pa je hudo ranjenih.
Nesreča se je dogodila bliskovito. Plaz je pridrvel z velikansko brzino in zasul tri skupine smučarjev, ki so štele skupno nad 50 ljudi, povečini študentov.
AMSTERDAM, 19. — V reki Rooghiy blizu Kalkute je utonilo 12 Evropejcev in 6 Indijcev, ko se je prevrnil splav, na katerem so delali. Poročilo o nesreči je dobila telegrafsko nizozemska družba, lastnica omenjenega splava, ki ima v naiemu delo blizu kal-kutskega pristanišča. Deset nizozemskih delavcev so rešili. Vzroki nesreče niso znani.
TRIDENT, 19. — V bližini kraja Nave San Felice se je dogodila nuda cestna nesreča, ki je terjala 4 smrtne žrtve, ena oseba pa je ranjena. Nesreča se je dogodila, ko sta se trčila dva tovorna avtomobila, od katerih je eden popolnoma zmečkal avtomobil «800», na katerem so se vozile štiri žrtve.
AMAN, 19. — Zaradi hudih poplav, ki so pr.zaaele Jordanijo med velikim deževjem, e zgubilo življenje 30 ljudi, mnogo drugih pa pogrešajo a-!i pa so ranjeni. Poplave so i ovzročile tudi veliko škodo stanovanjskim hišam in živi-
OZN, niso v skladu z običaji. Ta pooblastila je namreč podpisa) Bomboko, ki se sam naziva zunanjega ministra vlade, ki se je rodila mrtva, ker je ni potrdil parlament. Zorin je dejal, da Kasavubu ni imel pravice imenovati se ;am za predstavnika Konga v OZN. Očital je zatem ZDA naslednje: da so intervenirale v Kongu ob strani napadalcev in proti kongoški vladi; da sodelujejo skupno z Belgijci pri izkoriščanju kongoškega bogastva; da skupno z NATO podpirajo kongoške razdiralne in izdajalske elemente.
Pozval je nove neodvisne afriške države, naj ne podpirajo kongoške delegacije, ki se je kompromitirala s kolonia-listi, ter je ostro napadel Bel gijo in njeno afriško politiko. Kritiziraj je tudi poveljstvo OZN in glavnega tajnika te poudaril, da sta kriva vmešavanja ZDA in držav NATO v notranje zadeve Konga. Na koncu je izjavil, da bo SZ še dalje nudila svojo pomoč kon-goškemu ljudstvu, in je poudaril, da nasprotuje akreditiranju delegacije, ki ne predstavlja niti parlamenta, niti kongoškega ljudstva.
Za Zonnom je govoril romunski delegat, ki je ponovil argumente Zorina. Razprava je bila nato odložena na ponedeljek.
Skupina 172 uglednih osebnosti s področja znanosti, literature, politike in vzgoje, med katerimi je tudi 39 Nobelovih nagrajencev, je poslala Združenim narodom manifest, ki poziva OZN naj pripravi program za omejevanje rojstev. Manifest sta pripravila sir Ju-lian Huxley, bivši ravnatelj UNESCO, in Cass Cansfield, predsednik ameriške zveze za načrtovano očetovstvo. Med podpisniki manifesta so Elea-nor Roosevelt, Dean Acheson, general Bradley, kalifornijski škof James Pike, Andre Mau-rois in Ignazio Silone.
Manifest poziva Združene narode, r.aj v obliki, ki se jim bo zdela potrebna, uvedejj mednarodni sistem omejevanja rojstev, zato da »človeška bitja na vseh delih zemeljske <)bie lahko rastejo na kvalitativni ravni namesto na izključno kvantitativni« in da bodo lahko uživala »individualno svobodo, prednosti vzgoje in higiene, varnosti, izoblja, lepote in čudovitosti sveta«.
Preiskava v ZDA o volilnih sleparijah
WASHINGTON, 19. — Danes so sporočili, da je pravosodni departma dal ukaz tajni policijski službi, naj uvede preiskavo zaradi številnih o-vadb glede volilnih sleparij na ameriških predsedniških volitvah. Zvedelo se je, da je državni departma dobil veliko število pisem, ki govorijo o volilnih nerednostih. Kakor je znano, je tudi republikanska stranka sporočila, da so njeni odposlanci odšli v 8 držav, da pregledajo volilne rezultate.
Pobegla kaznjenca k vedno iščejo
žal iz kaznilnice Santo Stefa-no di Ventotene skupno s kaznjencem Piermartinom. Oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo.
Karabinjerji so že zaslišali nekaj ljudi in izvršili preiskave v številnih hišah v Sessa Aurunca, kjer ima Lucidi več daljnih sorodnikov in mnogo prijateljev.
Iskanje obeh pobeglih kaznjencev se nadaljuje tudi na otoku Ischia, ker »o tamkajšnji kmetje sporočili karabinjerjem, da sta se preteklo noč izkrcala na otoku dva neznanca.
Benito Lucidi, ki so ga zaprli leta 1948, je bil obsojen, ker je s samokresom umoril indu-strijca Santiangeli; leta 1953 je zbežal iz zapora Regina Coell z znanim tolovajem Dejano, Ujeli so ga spet aprila 1954, pri čemer je bil hudo ranjen in se je moral zdraviti v bolnišnici.
Kaznjenca sta zbežala ponoči, ko sta najprej prežagaia mrežo na oknu in se spustila skozi r.kno z vrvjo, ki sia jo napravila iz rjuh. Antonio Per-martino je bil obsojen 5. maja 1948 na dosmrtno ječo, ker ,e ubil očeta in še dve drugi osebi.
Iz omenjenega zapora sta pred nekaj meseci zbežala druga dva kaznjenca, ki ju do se. daj še niso mogli izslediti.
RIM, 19. — Združenje italijanskih filmskih avtorjev ,e zaprosilo predsednika vlade Fanfanija za sprejem. Obrazložiti mu hočejo svoje stališče do najnovejših ukrepov milanskega sodišča in režijske komisije ministrstva za turizem, ker ,e zaradi teh ukrepov nastal znani položaj, ki italijanske avtorje vznemirja.
PEKING, 19. — Stalni odbor kitajske narodne skupščine ie danes odobril sklep, ki določa amnestijo «za vse vojne zločince Cangkajškove klike in lutkovne vlade Maučukuo, ki so dejansko menjali stališče in so se dobro obnašali po preizkusni dobi«.
Sedem dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kakor so ie objavili, bodo 1. januarja v Sovjetski zvezi zamenjali denar v razmerju IV sedanjih rubljev za en novi rubelj. Hkrati se bodo znižale plače in cene za desetkrat.
Značilno je, da so na Zahodu označili novi sovjetski ukrep za razvrednotenje rublja in ne, kakor javljajo v SZ, za zvišanje njegove vrednosti. V Londonu pravijo, da je moskovski način obvestila o spremembi tečaja rublja zelo neobičajen. V tem obvestilu je rečeno, da je vrednost rublja narastla v odnosu do dolarja in funta šterlin-ga, dočim se je njegova dejanska vrednost zmanjšala. Britanski strokovnjaki pravijo, da je treba novo sovjetsko obvestilo povezati s sklepom, ki ga je sporočil Hru-ščev maja letos, ko je bila določena vrednost rublja v notranjosti Sovjetske zveze in so ustvarili eleiak« rubelj. Ce bi novi program o težkem rublju sprejeli ločeno začenši 1. januarjem prihodnjega leta, bi imel dolar vrednost 40 kopejk. Oba sistema recal-vacije skupaj pa pomenita, da bo dolar dejansko imel vrednost DO kopejk. Z drugimi besedami, bo vsak dolar veljal več namesto manj sovjetskega denarja. Finančni urednik londonskega eTimesa« piše na pr.: eSovjetska vlada je na ta način sprejela to, kar velja za realno valutno operacijo in je izkoristila priložnost, ki se ji je nudila z notranjo reformo valute, da objavi tudi razvrednotenje svoje valute nasproti dolarju in funtu šterlingu brez kakr ne koli večje izgube prestiža« «Daily Telegraph« prihaja tudi do enakega tolmačenja >n piše: uRazvrednotenjc je dejansko uradno priznanje, da se je rubelj previsoko ocenjeval. Glaunt cilj tega bo olajšanje trgovine med Sovjetsko zvezo in Zahodom.«
De Gaullov referendum
po zaunjih neredih v Alži-ru je de Gaulle sklenil še pospešiti svoje načrte o spremembi upiavnega ustroja v Alžiriji. V sredo je sporočil, da namerava organizirati referendum, s katerim naj bi bil odobren zakonski osnutek novi upravni organizaciji v Alžiriji, dokler se ne uvelja-«samoodločbav. Referendum bodo organizirali, «ko oo ugoden trenutek za to«, oese-uuo zakonskega osnutka mora vlada še podrobno proučiti in pripraviti m bo nato predložen narodni Skupščini. Ra. u-najo, da bo to sporočeno v skupščini se pred 14. decembrom, ker se bo takrat zaključilo sedanje zasedanje. Referendum pa bo po mnenju o-pazovalcev verjeino januarja. Ta rej erendum pa nima nič opraviti z referendumom v Alžiriji, na katerem naj bi sc »Alžirci« izrekli o prihodnji usodi Alžirije.
S temi de Gaullovimi načrti je značilno, da generalu pripisujejo namen, da misli izbrati novega ministra za alžirske zadeve ter generalno delegacijo v Alžiru spremeniti v komisariat. Alžirijo samo pa namerava de GauIIe razdeliti na več upravnih področij, enem od katerih bi imeli
Francozi večino. Na vodilna mesta misl. postaviti ve. je število alžirskih kolaboracionistov skupno s Francozi. Razen tega misli de Gaulle s saharskega področja, kjer je petrolej, ustvariti novo ozemlje, ki bo imelo položaj kolonije. Tu se jasno vidijo daljnosežni načrti, ki jih je bil general že svoj čas omenil, ko je izjavil, da bo dovolil odcepitev tistim delom Alžirije, ki bi se kljub vsemu pritisku za to izrekli. Alžircem bi torej hotel prepustiti zaostala gorata in neplodna področja. dočim bi obdržal za Francijo severni industrijski del in Saharo. Jasno je, da take vrste	ssamoodločba» pomeni
samo zasmeh vsemu svetu.
Alžirska ulada je objauila izjavo, v kateri pravi, da bo-
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIMIMMIIIlIltiiitiHiiiiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiit ’ •
Po sestanku v Rimu
Spodbudno poročilo
dveh organizacij za mir
NEAPELJ, 19. — Danes n« daljujejo velike skupine karabinjerjev s pomočjo policijskih p ov iskanje pobeglega tolovaja Lucidija, ki je včeraj zbe-
RIM, 19. — Danes so se končali razgovori med delegacijo Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov in Italijanskim odborom za mir. V skupnem poročilu se ugotavlja, da so razgovori pokazali bistveno soglasje v ocenitvi razvoja sedanjega mednarodnega položaja, nevarnosti, ki ogroža mir, in korakov, ki jih je treba storiti, da bi se povečalo zavzemanje javnega mnenja v korist miru, miroljubni koeksistenci in razorožitvi. V poročilu se nadalje ugotavlja, da vojna ni neizogibna in da je mogoče in neobhodno potrebno rešiti mednarodne spore s pogajanji. Potrebno pa se je truditi za obrambo miru in likvidacijo kolonialistične dominacije, za razvoj prijateljskih odnosov med vsemi državami na osnovi njihove neodvisnosti in enakopravnosti.
Obe delegaciji sta poudarili potrebo sprejema Kitaj-
ske v Združene narode. Glede vprašanja razorožitve sta obe delegaciji ugotovili, da je potrebno storiti vse, da bi se dosegel sporazum o splošni razorožitvi s postopno in nadzorovano prepovedjo posameznih vrst oborožitve, odstranjevanjem vojaških oporišč in ustvarjanjem teritorialnih	področij razorožitve
ali pa vsaj področij z omejeno nadzorovano oborožitvijo. Obe gibanji sta pripravljeni podpreti vsako akcijo in vsako pobudo, da se doseže ta namen, posebno pa še pobudo za	sklicanje svetovnega
kongresa za razorožitev, na katerem bi sodelovale vse miroljubne sile in gibanja, ki se bore za	mir.
Obe gibanji sta posebno zainteresirani za razvoj miroljubnega sodelovanja med državami	jadranskega in balT.
kanskega področja, da bi postalo področje popuščanja napetosti,	razorožitve, miru in
prijateljskega sodelovanja.
do ti načrti samo podaljšali vojno v Alžiriji.
Pa tudi ti načrti zelo razburjajo Ultrase v Alžiru in v Parizu, ki se vedno bolj združujejo in grozijo z novim u-porom. Tudi vojska se ne more odločiti. Minister za vojsko general Messmer in načelnik glavnega štaba general Ely sta v Alžiriji vojaške kroge tolažila in jim zagotovila, da bo vojska vsekakor imela besedo pri «samoodločbi». Razprava o Alžiriji pred OZN je bila določena za začetek decembra. Zato hoče de Gaulle pohiteti, da bi znova skušal preslepiti Združene narode.
Toda v krogih OZN pridobiva predlog Alžircev, naj bi OZN organizirala referendum pod lastnim nadzorstvom, vedno več pristašev. Razen tega ima de Gaulle nove težave v zvezi z načrtom o atomski u-durni sili. Gdbor skupščine za obrambo je namreč zavrnil zadevni načrt in Debre je pred skupščino postavil vprašanje zaupnice o kateri bodo glasovali v torek
Popovičev obisk
v Rimu
Na vabilo italijanske vlade bo državni tajnik FLRJ Koča Popovič 1. decembra prišel na obisk v Rim in bo tam ostal do 4. decembra. Ves italijanski tisk je na vidnem mestu poročal o tem obisku. Nekateri listi niso objavili nobenega komentarja, drugi pa tendenciozne komentarje. Najob-širnejši komentar pa je objavil beneški demokristjanski dnevnik sli Gazzettino«, in sicer na uvodnem mestu na prvi strani. Značilno je, da se v omenjenem članku omenja na prvem mestu dnevni red razgovorov vprašanje načrta italijanske vlade za slovenske šole. List pravi, da bo jugoslovanska delegacija, ki bo zelo številna, zahtevala, naj se omenjeni načrt spremeni tako, da bo vključil možnost ustanavljanja sloven. skih šol tudi v videmski pokrajini, kakor tudi, da se v načrtu izrecno omeni londonski sporazum.
Iz raznih komentarjev italijanskega tiska je moč ugotoviti, da se bo Popovič raz-govarjal tudi s Fanfanijcm in da ga bo morda sprejel tudi predsednik republike Gronchi. Zatrjuje se, da bo verjetno prišlo do podpisa italijansko-jugoslovanskega konzularnega sporazuma, da ase olajša delo pomoči, ki jo vršijo diplomatska predstavništva, tako da bi se omogočili pristnejši stiki«. Med razgovori pa bodo obravnavali tudi važnejša mednarodna vprašanja. Omenjeni »II Gazzettino« poudarja v svojem članku veliko vlogo Jugoslavije in predsednika Tita «v svetu nevtralnih držav». prav tako poudarja dot-goletno doslednost jugoslovaru ske zunanje politike.
Kriza italijanske notranje politike Tambroni redivivus
V preteklem tednu se je še bolj zaostrilo vprašanje krize številnih občinskih in pokrajinskih upravnih odborov v vseh velikih in mnogih večjih italijanskih mestih. kjer strun-ke sedanje vladne večine ne morejo sestaviti teh odborov s svojimi lastnimi močmi. Pa tudi glede ostalih primerov, kjer bi to bilo mogoče, zadeva ni preprosta, ker dve stranki oladne koalicije, namreč socialdemokrati m republikanci, zagovarjata sestavo odborov levega centra, kar pomeni, da nista naklonjeni sestavi upravnih odborov, v katerih bi sodelovali tudi liberalci (razen seveda, da bi liberalci privolili v upravni program levega centra, kar je verjetno le do neke mere). C e k temu dodamo še okoliščino, da so na nedavnih volitvah monarhisti doživeli občuten poraz, delna okrepitev fašistov pa sedanjemu uodsttiu KD ne more koristiti, ker so v predvolilni kampanji odločno izključili vsakršno možnost sodelo-vdnja z njimi, potem nam je jasno, v kakšni zagati je danes vodstvo KD, ki s fašisti ne sme, z monarhisti nič ne pcmaga, proti leuici mu pot zapira desnica, visoka cerkvena hierarhija in njegovi zavezniki liberalci, center pa oa klanjajo njegovi zavezniki na levem krilu, socialdemokrati in republikanci. Skratka: prava kvadratura kroga!
V tej slepi ulici se je ponovno oglasil bivši predsednik vlade Tambroni, ki je v politični krizi pretekle pomladi splaval na površje s tako imenovano upravno vlado in po izredno dramatičnih razpletih ostal na oblasti le s podporo fašistov. Položaj je zanj izredno ugoden in izkoristil ga je s spretnostjo preizkušenega političnega lisjaka. Sprožil je ofenzivo proti sedanjemu vodstvu KD in predsedniku vlade, ki je v svojem govoru preteklo nedeljo v Arezzu dal politično oceno »julijske krize*, tajniku KD Moru pa izrazil priznanje za likvidacijo Tambronijeve vlade in za ponovno vzpostavitev solidarnosti med tako imenovanimi demokratičnimi strankami. S svojo interpelacijo na Fanfanija je Tambroni lokavo vpraša, predsednika vlade, kako misli »poraziti komunizem», ko pa hkrati zagovarja politiko levega centra in s tem sodelovanje s socialisti.
Tambronijev napad nanjo je skušalo vodstvo KD trn-1
nimizirati, toda poskus se je ižjalovil, ker Tambroni vztraja pri svojem, računajoč na podporo desničarskih krogov znotraj KD, cerkvene hierarhije in vse tiste centristične večine KD, ki se zbira okrog notranjega ministra Scelbe in ki je pripravljena na vsakršne akrobacije, da bi se le obdržala na oblasti. Spričo slepe ulice (s fašisti javno ne gre; desnica je prešibka; center šepa; s socialisti ni smeti) Scelba in njegovi pristaši, pa tudi desnica KD okrog pravosodnega ministra Gonelle, za govarjajo rešitev upravne krize s sestavo upravnih odborov relativne večine, to je manjšinskih upravnih odborov. računajoč pri tem na tiho podporo fašistov in monarhistov. To je seveda ne le izrazito protidemokratična namreč tudi protiustavna rešitev, oziroma odkrito priznanje poraza demokracije. Toda tudi ta prozoren manever ne more računati na uspeh, ker so se proti temu izjavili tako socialdemokrati kot republikanci.
Kako se bo končala zadeva z upravnimi odbori in kako «zadeva Tambroni», je še u-genka; vendar pa bo treba tako prvo kakor drugo razčistiti najkasneje v prvih dneh decembra. ker zakon predpisuje, da se morajo novoizvoljeni občinski i,i pokrajinski sveti sestati najkasneje v roku e-nega meseca po izvolitvi in iz svoje srede izvoliti nove organe krajevne javne uprave.
želja, da se najde pot k sp ^ ni in postopni razorožitvi-ačrt bi lahko bil učin*
Resolucija desetih v OZN
V političnem odboru OZN je skupina desetih izvenblo-kovskih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, predložila resolucijo o razorožitvi. Do sedaj je b.lo v političnem odboru predloženih šest načrtov resolucij, katerim se je sedaj pridružil še sediui. Med splošno debato v odboru je sodelovalo 64 govornikov in sedaj je vsekakor čas, da se sprejme ena od predloženih resolucij. Predstavnik Jugoslavije Dobrivoje Vidi::, ki je v imenu predložiteljev resoluc.je obrazložil njen načrt, je izjavil, da predložitelji ne mislijo vztrajati, naj bi o resoluciji glasovali. Večtedenski napori izvenblokovskih držav med pripravljanjem resolucije niso imeli za smoter, da bi zmagali pri glasovanju, temveč so šli za tem, da bi ta resolucija bila splošno sprejemljiva sinteza izjavljenih
priporočilo za delo,
če ga sprejmejo vse t- ,f. OZN, predvsem pa veli se žave. Delo omenjenih
je v veliki meri bilo je
Toda kako naporno je u:ri'je.
eTla™*
vidi v tem, da je ame legat izjavil, da je veso ^
za ZDA nesprejemljivo, uk0 -- nagiba na	t(jj
da se
U u. OP	I (Uj/lizu	J.
stran, in da je	tre
treba vnesti vanjo neti spremembe.
Osnovne točke predl°9® ^ takojšnja obnovitev ra * « rov za sklenitev sP°r or0iit-splošni in postopni raz ^
uveni siv jjuo
delovanje učinkovite^
stema nadzorstva v vsa
lu-
ži razorožitve; dopuščanj e ^
di delnih dogovorjenih oro-Irn r tl k' O D	_	-	h
enostranskih korakov J^,ili žitve in vzdržanje	jjj.
n*.	v*«... pu-
oblik iznenadnih naPa ' t«ii črt resolucije pnp°rc o osnovne točke sporazu jt razorožitvi, skupščini ¥	^
prepuščeno, da sklepa ulje-hanizmu, ki bi moral vati razgovore.
Do sedaj niso 3las,,.cije a ti o enem načrtu i-esoi« ^ razorožitvi, ker večina ’ o bi sprejeli skupno P°a vPa>-
 ...s j« tp.ad di.
metodah reševanja	.»»jiš
šanja. Pri teh so najbolj uspele o(0t(, (»di
nevezane države, kar
Ilc l/LZU (tC Ul CUbCj	stljd
vidi iz velikega odme ^ ga je imela resolucija
tih
n
Hkrati z razpravami^^ij«;
tičnih vprašanjih
razpt*
jo v OZN tudi o
celi
pr sh
der'
vprajanj svetovnega 3 ,Ljige stva, o možnosti n mednarodnega gospod ^li-sodelovanja in o novi ^ kah pomoči nerazvitim lam. v gospodarskem ,f - jt je značilna zahteva ln gjo-bi razvite države ^a*jv. joCjj jega skupnega dohodka jj,|Sd eno tisočinko sredstev -ri«je
za napredek in J*n „ito-ih
nezadostno razvitih P Jjtn; Po računih gospodarst flj.
bi dala tisočinka dohoo , j«-vitih držav 10 milil . gf larjev, pri čemer J d<r. ka upoštevati, da s0 sedanje oblike pomoti »H vitim državam skupaj ,.rjil-okoli štiri milijarde
Kar se tiče K°n9a jo, da bo verjetno v \
potoval v Leopoldvih m?! za dobre usluge, ki " ^ji-
doseči pomirjenje me
meznimi političnimi ’"««« j
Kasavubu. ki je š« T(i*j* •
New Yorku, pa naspta „((
hodu tega odbora in " de I* bi prej priznali njega gacijo v OZN.
TVRDKA
LORENZI
TRST, Ul. S. Laz»r0 tel. 24-245
If.
((EMRORIO DEL MOTUC1CLO« — dobite vse nado1”'
es‘-
ne dele za Moto—Scooler in za (Duga motorna
vfli
izi*1
priznano mehmaohno
AVTOPaiŠKO PODJETJE LA GOHIZUN^
GORICA • Ui. Duco d'Aosta HH • Tel 28-45 • ^
_'	*	u|.A(iA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA u
GORILNIKI NA NAFTO ZA VSAKO UPORABO Z AVTOMATIČNO ČRPALKO (belgijski palent)
PECI — ŠTEDILNIKI — OGREVALN1KI ZA KOPALNICE
VINO
Kemiska sredstva za zdravljenje vina: plesni, kislobe itd. Sredstva za odvzemanje duha in barve. VSE ZA V1NAHSTVO
BORLETT!
ŠIVALNI STROJI SVETOVNEGA SLOVESA. Na obroke do roka 30 mesecev. — Jamstvo 25 let — VELIKA IZBIRA RABLJENIH STROJEV
BAZZANELLA
UMBERTO
TRST, Ul. F. Venezian št. 5 Tel. 24-197
A VTOMO'!’0}
iMPOHI - m»nsKe
Nadomestni deli Rj* «ij.
nemških, angleških p]g‘;r'
riških avtomobilov^tl)|.jfV j
motorjev in ,ro", iHiH* Trieste Trst,
tel 30 197 301»
VIGNfa
tstr;r7iss
popravilo in obnoZrerv0^y nih naprav In r
al-s
AVTOlNtKV
Cuflji
Rihard
Trst, Strada del K'
Tei ■** , .. 2^
TOVORNI PKKy,crV9>,t IN lNOZBM£XcgMr
- KONKURENČNE	*
-VALTER
,04’J* iW Nabrežina, tel *000. AnJ0 daja SINGER,
Ud a Ol 19 vj J_! I v n JV-IM'
LIKS TV 75.000} R0$ 9800 lir, Lam&rei ^
In gospiodin.fSKe
Gostilna «Ex Ussarot
zopet odprta
lastnik
Ivan
Filip&
ic
,rl’’
TRST — Ulica Cardticcl 41 (nasproti pokrite*a^^jjjio)
vam postreže z domačo hrano — 1 ....................................... in	Pr5
istrskim in vipavskim vinom
Pri
MADALOSSO • T““u'1
V 0.1 MU, V/*«
vogal XXX <->t,obr^|(rlt'r POHIŠ TVO otroške vt)
žimnice — originalne PEH M AFI.EX — U’en*
dobite vsakovrstno
»i
A
S
T
V
V	J
$
Ul