Stev. 231. Leto XII. Maribsr, sreda 12. oktobra 1938 Cena din 1 ] Nepremagljive težkoče v Komama Madžari vztra ajo trmoglavo pri svojih nemogočih zahtevah — Rusini iščejo Pomoči v Angliji — Protest poljskih Ukrajincev — Grof Esierhazy za Siovake KOMARNO, 12. oktobra. Pogajanja med madžarsko in slovaško delegacijo novo razmejitev so naletela na velike težkoče, in za enkrat sploh ni mogoče v|deti izhoda. Glavna težkoča je v tem, da zahtevajo Madžari ureditev vpraša-na podlagi ljudskega štetja 1. 1910., ki sploh ni poznalo ne Slovakov ne Ru-%)v, ampak samo madžarske državljane, ki so se pri uradih posluževali madžarščine, ki je bila edini uradni jezik, in so torej bili »Madžari«. Na ta način zahtevajo vso slovaško nižino, tudi tisti del, ki je poseljen z Nemci. Plebiscit pa Odlagajo tudi za ostali gorati del, ki je odrezan od nižine in brez vsakih medvojnih prometnih zvez sploh ne bi več mogel obstajati kot samostojen ali se-staven del Češkoslovaške. Ti kraji bi bili v tem primeru prisiljeni glasovati za Madžarsko. Češkoslovaška delegacija vztraja pri uporabi ljudskega štetja L 1930. Zvabila je tudi angleškega univerzitetnega profesorja Vansittarta, znanega strokovnjaka za srednjeevropska narodnostna vprašanja, ki prispe kot nevtralen ®hspert danes z letalom v Bratislavo. V zadnjem trenutku se zdi, da bo morda dosežen kompromis, po katerem bo vzeto kot podlaga za pogajanja ljudsko štet« ie ;z leta 1920. nepremagljiva nasprotja KOMARNO, 12. oktobra. Včeraj poldne sta se zopet sešli češkoslovaška madžarska delegacija in razpravljali in uro in 15 minut. Prihodnji sestanek bo dsnes. Pri včerajšnjih pogajanjih so na-, ale velike težkoče, ker ni madžarska ootela pokazati nobene volje k popušča-od svojih popolnoma nemogočih za-*ev. Pristati tudi ni hotela na odgoditev ?°Sajanj za teden dni, da bi se v tem ,as“ preskrbel natančnejši statistični ma-j^ial raznih štetij v posameznih mestih a vaseh. Madžarska delegacija sili k na-rešitvi pogajanj. Po madžarski zahte-,'ozemlja, ki naj bi se odstopilo takoj in fez plebiscita, bi pripadlo Madžarski . o&nem z Madžari tudi 480.000 Slovakov ” Čušinov. Madžari pa nočejo ničesar Jsati o ureditvi položaja slovaške manj-' ne na Madžarskem, ki šteje okoli 350 .s°e duš. Madžari enostavno Izjavljajo y.e dalje, da jim o kaki taki slovaški manj-01 na Madžarskem nič ni znano. URADNO POROČILO KOMARNO, 12. oktobra. Po včerajšnji seji češkoslovaške in madžarske delegacije je bilo izdano sledeče uradno poročilo: »Strokovnjaki obeh delegacij so se sešli danes od 9. do 12. ure dopoldne k delu za reševanje tehničnih vprašanj. Popoldne ob 13. url sta se pa sestali obe delegaciji k plenarni seji. Seja je trajala do 17.30. Prihodnja seja plenuma bo jutri opoldne. Med tem časom bosta stopili obe delegaciji v stik s svojima vladama zaradi novih Instrukcij. V ta namen bo šef madžarske delegacije, zunanji minister Kanya odpotoval v Budimpešto. KANYA PRI HORTHYJU BUDIMPEŠTA, 12. okt. Avala. Včeraj je sprejel državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy madžarskega zunanjega ministra Kanyo, ki mu je poročal o poteku pogajanj v Komarnu. RUSINI IŠČEJO POMOČI V ANGLIJI LONDON, 12, oktobra. Delegacija ru-sinskih delegatov je na poti v London, kjer bo zaprosila, da pride Britanska legija tudi v Podkarpatsko Rusijo, kjer bi varovala rusinske interese pred Madžari. MADŽAR ZA SLOVAKE BUDIMPEŠTA, 12. oktobra. Voditelj Madžarov na Slovaškem grof Janes Esterhazy je izjavil, da so Madžari sre čni, da se vračajo k Madžarski, toda Ma džari v ČSR se popolnoma zavedajo, da žele kraji, kjer ne žive Madžari, ampak Slovaki, popolno samostojnost in Je tre' ba to njihovo zahtevo absolutno spošto vati. Tisti, ki žele, da bi se madžarska zastava vila na Karpatih, vodijo popol noma napačno politiko. Kakor smejo Ma' džari terjati svojo svobodo, tako jo ima' jo pravico terjati tudi Slovaki in Rusini. Zato morajo vsi pravi madžarski rodo ljubi te slovaške pravice priznati in jih podpirati. PROTEST UKRAJINCEV VARŠAVA, 12. oktobra. Avala. Ukra jinska Narodna stranka na Poljskem je poslala poljski vladi v Varšavi spomenico, v kateri protestira proti madžarskim aspiracijam v Podkarpatski Rusiji, Spomenica se izreka proti Skupni meji Madžarske in Poljske na račun podkar patskih Rusinov. Ustvaritev take meje bi pomenila kršitev najprimitivncjših načel narodne samoodločbe rutenskega ljudstva v ČSR. PLAČILO: ODLIKOVANJE BUDIMPEŠTA. 12. oktobra. Avala. Državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy je sprejel včeraj namestnika poljskega zu nanjega ministra grofa Bobkowskega in mu izročil red sv. Štefana I. vrste z len to. Evropa pred novimi zap letljaji *°VA EVROPSKA NEVARNOST ZARADI ŠPANIJE. CHAMBERLAIN BO OBISKAL MUSSOLINIJA. LONDON, 12. oktobra. V poučenih kro- Zamski 2, iziavijajo, da angleška vlada že son-ra teren v Rimu za obisk ministrskega Predsednika Chamberlaina pri Mussolinl-j/ Izgleda namreč, da se španski pro-em kljub zadnjim italijanskim koncesijam enZ^a tako> da bi mogel dobiti v kratkem Sef, nevame oblike, kakor jih je Imel k?a»0vaški. Chamberlain hoče to pre-kal Z- osebn’m stikom z Mussolinijem, Hin°r, osebno Interveniral tudi »zv 6 z.aracb češkoslovaške. Iz Rima Umik 10.000 prostovoljcev iz te zadnja koncesija Italije Angliji in pri se Franclji. Za to koncesijo zahteva takojšnjo izpolnitev vseh svojih zahtev: ratifikacijo sporazuma z Anglijo in priznanje aneksije Abesinije s strani Francije. V Londonu in Parizu pa pravijo, da je umik 10.000 prostovoljcev premalo, ker so ti prostovoljci itak le ranjenci in rekonvalescenti, ki niso sposobni za boj. Italija Igra v tem le neiskreno igro. To je tudi vzrok, da so nadaljnja pogajanja med Berthom in Cianom prekinjena. Zdi se, da se je Chamberlain prenaglil s svojim optimizmom po Monakovim in da stoji Evropa pred novimi težkimi zapletljaji. Ozadje poljske politike ŽAKaJ SE POLJSKA UPIRA AVTONOMNI PODKARPATSKI RUSIJI IN ZA GOVARJA NJENO PRIKLJUČITEV K MADŽARSKI dzii^^AVA’ ’2, oktobra. »Warszawsk! nemška vlada v najtesnejših stikih sk0m uarodovvi« razpravlja o ukrajin-°*&di VI>rai*?n'u *>* navaja zelo zanimivo lev p "emške8a zavzemanja za ohrani- meji ^rS>atih bosim zvezni repu r. . - se Poljske in Madžarske na zato, ker računa s tem, da bo Češkoslovaški. Nemčija se upira niča p "?,va češkoslovaška njena zavez- kkraiind ,pa*ska RusHa Pa orodje za Mr, t,,fko akcijo proti Poljski In sovjet- m v Berlinu obstaja poseben i odbor, s katerim stoji Razpust komunistične stranke na vsem ozemlju Češkoslovaške ustvarla zlasti tudi v Podkarpatski Rusiji najugodnejši teren za akcijo tega ukrajinskega odbora in nemške propagande proti sovjetski Rusiji, a pot do nje naj bi vodila čez Poljsko. Avtonomna podkarpatska ukrajinska država bi tvorila tako le prvo etapo za ustanovitev večje ukrajinske države s pritegnitvijo ukrajinskih pokrajin na Poljskem. Ta država pa bi bila zopet le etapa za nadaljnje zavojevanje še glavnega ukrajinskega ozemlja v sovjet skl Rusiji. Kako bi Nemčija to izvedla, z revolucijo ali s spopadom s sovjetsko Rusijo, Je za enkrat postranskega pomena. List zaključuje ta zanimiva izvajanja z ugotovitvijo, da je Poljska samo zato za priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski. Nova Češkos!ova$ka PRAGA, 12. oktobra. Parlament bo sklican k seji, na kateri se izvoli nov predsednik republike, šele tedaj, ko bodo tudi nasproti Madžarski že določene nove meje in bo znano, kateri poslanci so z novo razmejitvijo izgubili svoje mandate. Nova češkoslovaška bo merila samo okoli 100.000 kvadratnih kilometrov, torej približno toliko kakor Bolgarija, prebivalcev pa bo imela od 10 do 11 milijonov. Nemcev bo ostalo okoli pol milijona,1 a pričakuje se, da se bodo večinoma odselili v Nemčijo, na njihova mesta pa pridejo tisti čehl, ki so pri novi razmeiitvi prinadii Nemčiji. Nemci kršijo doaovor „ PRAGA, 12. oktobra. Praški listi poro čajo o ponovnih kršitvah monakovskega sporazuma s strani Nemcev. Pri Plznju, kjer so škodove tovarne, so Nemci na krajih prekoračili dogovorjeno mejo. Na enem mestu so šli tudi 16 km daleč. Via da je zanikala tudi, da bi ji bila ponudena carinska unija. HONGKONG, 12. okt. 30,000 japonskih vojakov se je izkrcalo na južni kitajski obali v bližini Hongkonga. Tokijska vlada je izjavila, da so operacije v Južni Kitajski samo vojaškega značaja. Pravice in interesi evropskih velesil bodo obvarovani. We!ls o Benešu Angleški pisatelj in zgodovinar H. G. Wells je poslal izdajatelju „Timc-sa“ pismo, v katerem pravi, da se dr. Benešu mora vsak pameten človek zahvalili zaradi njegove umerjenosti in modrosti. Končno pravi, da bi težko bilo najti zaslužnejšega človeka za Nobelovo nagrado kot je on. Chamberlainovo maslo v zgodovini Samo tak sporazum, ki bi ne pomenil miru samo za nekaj mesecev, bi mogel hamberlainu zagotoviti častno, mesto v zgodovini. (»The Economist«.) Resolucija poljskih kmotov Pred kmečkim kongresom na Poljskem je izdala združena ljudska stranka, ki predstavlja dve tretjini vsega poljskega prebivalstva, resolucijo, ki je zaradi izrazov simpatij do ČSR zbudila v poljski javnosti veliko pozornost. Listi je seveda niso smeli objaviti. Oblast jo je zaradi ostre kritike sedanjega režima konfisei-rala. Glavna misel resolucije je, da dosedanja poljska politika nasprotuje interesom poljskega naroda in države. Poljska kmečka stranka je namreč v zadnjih letih dosledno trdila, da se bodo posledice sedanje poljske p olitike pokazale šele v bližnji bodočnosti, o čemer dovolj jasno govori razvoj gdanske-ga vprašanja. Tudi o notranjih razmerah v Poljski trdi resolucija, da ne morejo trajati več dolgo. Volitve v Franclji Večina francoskega časopisja zahteva razpust parlamenta in nove volitve. Za nje je poleg levičarjev tudi mnogo desničarjev, edino Henri de Kerillis piše, da sedaj niso časi, da bi Francija javno kazala svoje notranje razdore. Potrebenif je predvsem notranji mir in disciplina. Smer Italijansko ekspanzije Lucien Romier piše v »Figaru* o zunanjepolitičnem položaju Italije in prihaja do zaključka, da si Italija in Nemčija v Srednji Evropi nista konkurenta, ker ima Italija »periferno ekspanzijo«. Ona se obrača predvsem proti afriškemu in azijskemu Sredozemlju. Disciplinirani umik Disciplinirani umik nerazbite armade ne pomeni zapustitve pozicij. Ne dajte se prevarati. Verujte, da smo zelo jasno pokazali velesilam na strašno odgovornost, ki bi ležala na nas, če bi ne zajamčili in ohranili popolnega miru. Kdor bi zločinsko porušil mirno pogajanje in izvedbo predlogov, ki smo jih sprejeli, bi dal dogodkom čisto drugo smer. Pokazati moramo, da naše soglasje s kruto žrtvijo ne pomeni konca našega poguma in odločnosti. (»Ndrodni Osvobozeni«.) „Da n« bodo proglasili za hinavca" In sedaj, ko jim mi o vsem tem. kar oni (ljudje) vidijo, da ni vredu, pravimo, da je vse prav, ko v zvezde kujemo vse tisto, kar je popolnoma navadno, ko jim prikazujemo kot idealno in dovršeno krepost tudi vse one stvari, ki so polne slabosti in najnižjih človekovih strasti, ko se delamo svetnike, pa to nikakor nismo — bo prvo, kar bodo ljudje storili, da. nas bodo proglasili za hinavce in do Cerkve izgubili vsako spoštovanje, Proglasili bodo vse to za trgovino, oholost in hipokrizijo. V veri bodo gledali le plašč, za katerim se skrivata zlo in sebičnost. Niti v tisto, kar je med nami v resnici dobro in plemenito, ne bodo več verovali. (Sarajevski nadškof Sarič v »Katoliške« tjedniku».) Nov duh na Češkoslovaškem PREUSMERITEV NA DESNO. — GIBANJE PROTI ŽIDOM IN TUJIM EMIGRANTOM. UVEDENA BO DELOVNA SLUŽBA. Maribor, 12. okt. Dogodki zadnjega časa nam pričajo, koiiko je vredna dana zavezniška beseda današnjih predstavnikov zapadnih demokracij. Grenko razočaranje je prevzelo srca vseh Slovanov ter jim odprlo oči in jih osvobodilo sentimentalnosti napram onim, ki smatrajo slovanske države smo za kolonialni objekt svojih gospodarskih pretenzij. Po umoru kralja Aleksandra I., ki je po ustanovitvi Male antante in Balkanskega sporazuma hotel uvesti za Jugoslavijo samostojno politiko ter politiko poštenih in prijateljskih odnošajev z vsemi sosedi, in po realni preorientaciji zunanje politke CSR, prihaja zdaj za Slovane nova in upajmo srečnejša doba. Nočemo biti, kakor pravijo Čehi, več orožniki drugih, nočemo več biti slepo orodje, pač pa se moramo zanašati sami na sebe in zidati !e na svojo moč. Samo pred desetimi stoletji so bili vsi Slovani svobodni. Stari kroničarji (Pro-kop, Gluver, Barre in drugi) pišejo: »Ta borbeni in junaški rod si je osvojil pol Evrope. Njegov jezik se čuje od Kaspijskega morja do Saksonske in od Jadranskega do Ledenega morja, izvzemši ogrsko zemljo.« Razprostrl se je od Venecije do Novgoroda in od Labe do Volge. Slovani so že v rani dobi začeli organizirati državna središča v borbi na zahodu in z raznimi divjimi narodi na vzhodu. Na Dnjepru, na Visli, na otoku Rujani. na Moravi, v Panoniji in na Balkanu. Na otoku Rujani je bilo versko, kulturno in politično središče predkrščanske slovanske dobe. V osmem stoletju se začne huda borba Slovanov. Od Labe se dvigajo Saksonci in Danci, a na jugozah. vstajajo Bavarci proti Slovencem. Na vzhodu se Slovani borijo proti divjim plemenom, ki se premikajo po stepah od Volge do Dnjestra. Na zahodu se Slovanstvo umika celo do Visle, Save in Drave. V Češki, Moravi in Poljski, na Dnjepru in Balkanu se snujejo slovanske države. Pozneje so Ogri in drugi podjarmili vse zapadne Slovane, a z vpadom Mongolov v Rusijo in Turkov na Balkan je bilo konec samostojnosti vseh Slovanov. Tudi Poljska je bila tako slaba, da se je morala združiti z Litvo. Postala je samostojna zato, ker je zahodni val oslabel, na vzhodu pa je Mongole zadržala Rusija. Po bitki na Kosovem polju je zakrila slovansko zemljo azijska noč. Ali sonce vstaja na vzhodu. Kakih deset let pred kosovsko bitko je Rusija potolkla Mongole na Kiilikovem polju in s tem pokazala, da je dovolj močna, staviti se v bran sovražnikom. V temnih gozdovih široke vzhodne Evrope se dvigajo središča slovanskega odpora in osvoboditve. Moskva postaja iz male vasi središče velesile. Ponovno dviganje na slovanski vzhod z obal Riškega zaliva je bilo udušeno v okolici Tannenberga 1410. leta z zedinjenimi močmi zapadne Rusije in Poljske. Ko se je Rusija osvobodila in okrepila, je že v prvi polovici 17. stoletja mislila na osvobojenje južnih Slovanov. Že 1. 1656. so bili pri carju Alekseju Mihajloviču odposlanci, ki so ga zaprosili, da jih vzame v zaščito pred turškim nasiljem. Koncem 17. stoletja stopa Rusija v borbo s Turki, ki je trajala skoro 200 let, da je osvobodila južnovzhodne Slovane. Tudi za časa .svetovne vojne je tedanji srbski regent Aleksander prosil ruskega carja, naj zaščiti Srbijo. In ruski car je odredil mobilizacijo. Svetovna vojna se je za Slovane končala zmagoslavno. Osvobodili so se celo tisti, ki sploh niso upali -na to. »Hej Slovani!« Bolj kakor nekdaj razumemo to pesem sedaj. Prav sedaj se ta pesem bolj kakor nekoč prilega razpoloženju, ki vlada med slovanskimi narodi. Odprimo zato, Slovani, oči in spreglejmo! Zdaj ni čas za medsebojne račune. Sedaj ni čas za prepir Slovaka s Čehom in Hrvata s Srbom. Vse je treba potrpeti in obrniti pozornost drugam. Pri današnjih razmerah bi morale biti vse naše moči usmerjene v sklepanje vseslovanskega zedinjenja. Vse, kar nas loči, je treba odložiti na ugodnejši čas. Nesporazum je treba odložiti na ugodnejši čas. Nesporazum med brati je treba odstraniti, čeprav je že pred 100 leti dejal nesmrtni Puškin zahodni Evropi: »Pustite nas ... To ie stari medsebojni spor Slovanov!«' PRAGA, 12. oktobra. V češkoslovaški javnosti se opaža popoln preobrat mišljenja in razpoloženja, zlasti pa med mladino. Ta preobrat meri v bolj nacionalno smer, kar je dalo tudi povod, da je komunistična stranka po vsej državi razpuščena. Praga ne sme biti več pribežališče za Žide in razne druge elemerite. Odpor proti Židom narašča vidno in narodna javnost zahteva, da se izženejo vsi Židi, ki so pridrveli iz sudetskonem-ških krajev na češko ozemlje in kar poplavili Prago. Ti Židje so z odcepitvijo teh krajev izgubili češkoslovaško državljanstvo. Prav tako nastaja odpor proti Nemcem, ki so kot protinacisti pribežali Vojjviiojjb^ Nova skupščina bo štela 371 poslancev in se bo njih število napram prejšnji skupščini povečalo za dva, ker sta bila v savski in v vrbaski banovini ustanovljena dva nova sreza, ki bosta dobila vsak svojega poslanca. V dravski banovini ostane število poslancev (29) neiz-premenjeno. Ker pa je bil opuščen metliški srez in na novo ustanovljen škofjeloški, bo pri teh volitvah dobila poslanca Škofja Loka namesto Metlike. Izjava novega ministra Hodžere: »Na seji glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke mi je bilo dano pooblastilo za sklenitev sporazuma s predsednikom vlade g. dr. Stojadinovičem, da grupiramo naše moči na ta način, da sklenemo volivni sporazum med JRZ in Jug. narodno stranko. Posledica tega sporazuma je moj vstop v vlado g. dr. Stojadino-viča.« Dr. Milan Stojadlnovlč bo v imenu JRZ in kot njen predsednik že prihodnje dni začel volivno borbo z velikim govorom, ki ga bodo prenašale vse radijske postaje. Priprave v Zagrebu. V Zagrebu so se takoj po razpisu volitev sestali pri dr. Mačku Večeslav Vilder, dr. Šutej in Sava Kosanovič. Govorili so o novi situaciji, ki je nastala po razpisu volitev. Blok sporazuma, ki ga sestavljata KDK in UO, bo imel skupno pisarno, kateri bo iniče- Treba je delati, delati in delati za realizacijo slovanske vzajemnosti! Dr. rer. pol. VI. Sineokov (Vurberg). v Prago. Doslej je pripotovalo v Prago že okoli 400.000 ljudi, in od teh je znaten del Nemcev in Židov. PRAGA, 12. oktobra. Nemška univerza v Pragi je ukinjena. Z medicinsko fakulteto je prenehala delovati tudi nemška klinika, ki se je pridružila češki univerzi. Vsi nemški profesorji so odpuščeni. Enaka usoda bo zadela najbrže tudi nemško tehniko v Brnu. PRAGA, 12. oktobra. ČTK' poroča, da bo uvedena v ČSR delovna služba po vzorcu nemške. Pred vsem bodo pritegnjeni k njej begunci iz sudetsko-nemških in drugih odcepljenih krajev. lova! najbrže dr. Šutej. V začetku bo v Zagrebu, pozneje pa jo bodo prenesli v Beograd. Pisarna bo koordinirala volivno agitacijo vseh 5 strank, ki so članice Bloka sporazuma, in dajala vse potrebne nasvete zaradi postavljanja list, volivne agitacije itd. Blok sporazuma pripravlja najintenzivnejšo volivno agitacijo ter bo začel, zdaj ko so spet dovoljeni shodi in sestanki, takoj pripravljati velike volivne shode. V načrtu sta dva velika shoda v Zagrebu in Beogradu. Vodstvo Bloka sporazuma bo v kratkem izdalo navodila pristašem ter obvestilo vsej javnosti o svojih pripravah. Izšel bo tudi proglas na javnost, v katerem bodo povedane zahteve Združene opozicije. Zastopnik dr. Mačka, sarajevski poslanec dr. Šutej, je včeraj prišel v Beograd. Dopoldne je prišel z letalom iz Zagreba tudi predsednik izvršnega odbora SDS Večeslav Vilder. V stanovanju bivšega ministra Miše Trifunoviča je bila konferenca med delegati HSS in SDS ter srbijansko UO. Udeležili so se je razen obeh predstavnikov KDK še z radikalske strani Miša Trifunovič, dr. Momčilo Nin-čič in Krsta Miletič; z demokratske strani Ljuba Davidovič, Milan Grol, Božidar Vlajič; z zemljoradniške pa Joca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič in dr. Miloš Tupanjanin. Konference se danes nadaljujejo. Koniercnca prvakov SDS je bila v Beogradu. Udeležili so se je Adam Pri-bičevič, Večeslav Vilder, dr. Rajko Gjcr-manovič, prof. Sava Selenič, narodni poslanec iz Banata Mijo Kovačev, Milivoje Gjuričin in dr. Duda Boškovič. Senator dr. Milan Kostič se bo danes sestal | voditelji Bloka sporazuma. . Seja izvršnega odbora JRZ za savs banovino je bila v Zagrebu. Prisotni s bili finančni minister Letica, p ros ve nt Magaraševič in trgovinski Kabalin ^ večina poslancev JRZ iz savske banovl ne. Dr. Mile Miškulin je podal ostavKC na mesto predsednika centralnega odo£ ra JRZ v Zagrebu. Na njegovo mest° • bil izvoljen minister Nikola Kabalin. seji so s posebnim zadovoljstvom vi na znanje pristop v JRZ znanega z grebškega odvetnika dr. Huga WeI ’ poslanca Milana Baniča in dr. Milana r poviča, kninskega odvetnika. . , Za kandidata JRZ v ptujskem je bil postavljen na zborovanju JK" Ptuju s tajnim glasovanjem po listkih £ Marko Kranjc, tajnik mariborskega vo * stva JRZ, za njegovega namestnika P banski svetnik g. Janžekovič. ' . Predstavniki demokratske stranke ' moravskega okrožja so imeli pri svoje voditelju Ljubi Davidoviču konferenc.^ Govorili so o volitvah in o postavljali kandidatske liste. Pozneje se je vršila s ja izvršnega odbora demokratske stra ke, ki so se je udeležili poleg Pr^e. nika še Milan Grol, Božidar Vlajič, ša ministra dr. Pera Markovič in Jojič, Savko Dukanac, Tripko ŽuPc ' drugi. Govorili so o volitvah in vse kar je z njimi v zvezi. . Novi Sad je zaprosil predsednika v de g. dr. Stojadinoviča za dovoljenje, ga sme imenovati za častnega mešc^j] »Politika« poroča, da je bila v LjuM f. ni konferenca delegatov JNS. na ka"^ so delegati soglasno sklenili, da gredo volitve z dr. Mačkom. »Vreme« poroča, da se je včeraj javila vest, da poizkuša JNS pridfuZ’ se Združeni opoziciji. List piše, da % nudba JNS sicer ni še odbita, ali “a njej niso člani vodstva UO dali 110 etj. informacije. Moglo se je samo konjt^ rati, da se poedini člani beograjske1» ,fl žene opozicije trudijo, da bi prišlo tega volivnega aranžmana in da bi našel način, da bi se tudi dr. Mačka P dobilo za to, da ponudbe JNS ne odW^ »Samouprava« poroča o Ljotiču, d9 pristal, da bo šel na volitve na skuP111 sti z Združeno opozicijo. Sarajevski »Jugoslavenski List« P1^ iz Beograda, da se je po nekaterih ve-L, UO odločila tudi za abstinenco. P° gih vesteh pa namerava UO P°stLui čim večje število kandidatov v vsa .,e; srezu. Kandidati bodo iz vsake radikalne, demokratske in zemljora ške. To naj bi bila samo demonstra ki naj poveča ugled nosilca liste ,jfl sporazuma. Voditelji opozicije g°v tudi o možnosti dekretiranja novega livnega zakona. Kdo bo nosilec liste ^ zicije, ni še sigurno, vendar pravi da so voditelji srbijanskih strank ze jj0, stali na dr. Mačka, o katerem PriLze, da je v zadnjem času dal jasne kako se briga za naše skupne drz* ^ interese. Na vladni strani pa računal » j_ so vsi računi voditeljev opozicije na ^ vem potu. Pravijo, da jih bodo deni rali dogodki in činjenice, ki jih nl *udi določiti. V vladnih krogih se smatra kot zelo potreben ukrep nova ^ ^0 povrnitvi škode, ki bi nastala iz P 0j,-nih motivov in ki jo morajo plača ^ čine. Ta uredba, naglašajo v v'a^nl!lkc v gih, bo preprečila žalostne .^?g°Y0iitve savski in primorski banovini* .e„j bodo mnogo mirnejše, pravi ow list, kakor misli opozicija. če »Samouprava« Piše da n« bo Združena opozicija sla na jz »Hrvatski Dnevnik« pa pravi, da krogov UO ne potrjuje, da ne bo lovala pri volitvah. Zagrebška org # cija HSS je izdala proglas volivce ^ še niso v volivnih spiskih, naj se sijo v njenem uradu. haii0vi' Za pomočnika bana moravske ne je postavljen B. Petrovič. Dr. Božo Markovič, protesor v Beogradu in je eden b,| voditeljev demokratske stranke, upokojen. Borza. C u r i h, 12. oktobra, p ® Beograd 10, Pariz 11.70, London ^ New York 440.50, Milano 23.15’ 176.35, Praga 15.125. _ jdad110. Vremenska napoved. P011?L'flj|o vre' jutranja megla, podnevi jasno in 1 me. Boj za usodo Palestine ZAHTEVE PANARABSKEGA KONGRES A. - ODPOR VESOLJNEGA ŽIDOVSTVA PROTI ARABSKIM ZAHTEVAM. KAIRO, 12. okt. Muslimanski kongres, ki se ga udeležujejo zastopniki 12 držav, je sklenil resolucijo, v kateri zahteva: 1. amnestijo za vse politične krivce muslimane v Palestini, 2. takojšnjo ustavitev | židovskega vseljevanja in 3. da Anglija da Palestini popolno državno svobodo z enakim položajem kot ga ima Irak. LONDON, 12. oktobra. Avala. Reuter poroča: Panarabski kongres v Kahiri je poslal voditelju svetovnega cionizma, Weizmannu, ultimativno zahtevo, v kateri poziva Žide, naj se prostovoljno odrečejo zagotovilom, ki jim jih je dala glede Palestine Baifourjeva deklaracija. Proti tej zahtevi pa se ne obračajo sedaj samo cionistične, ampak tudi vse druge židovske nacionalne organizacije po vsem sve- Sofijski atentator umrl SOFIJA, 12. oktobra. Atentator na generala Pejeva, Vasov, je sinoči zaradi možganske izkrvavitve v bolnišnici umrl ne da bi se prej zavedel. Ugotovljeno je, da atentator ni bil rezervni major, ampak bivši orožnik, doma iz čustendila v Ma-cedoniji. V zvezi z atentatom je bilo doslej aretiranih že več sumljivih ljudi. KITAJSKA TAKTIKA. HANKOV, 12. oktobra. Poveljnik kitajskih čet, ki branijo Hankov, general Cangčeng, je izjavil dopisniku Reuterja, da so izgubili Japonci v treh in pol mesecih, kar se bojujejo za Hankov, 400.000 mož. Tu so všteti mrtvi, težko ranjeni in ujetniki. Razen tega trpe Japonci stalno zaradi napadov vstašev v ozadju. V pr- tu. Židovski narodni odbor v Palestini je poslal vodstvu »Jewish Agency« v London brzojavko, v kateri izjavlja, da se bo do palestinski Židje z vsemi sredstvi bojevali proti ukinitvi zagotovil Balfourjeve deklaracije glede ustanovitve židovske države v Palestini. Kakor se poroča, so se izrekli tudi ameriški Židje za ohranitev veljavnosti Balfourjeve deklaracije in za boj za uresničenje cionističnih idealov v Palestini. JERUZALEM, 12. okt. Na avtomobil nekega angleškega komisarja sta bili vrženi 2 bombi, ki pa sta zgrešili cilj. Pri Na-blusu je bil v bojih z Arabci ubit neki angleški vojak. Ne ve se še, koliko Arabcev je mrtvih. vih 10 mesecih vojne so mobilizirali Japonci 30 divizij, ali 675.000 mož. Ti so prišli na pomoč četam, ki so se že bojevale na Kitajskem. General Cangčeng je dejal, da je glavni namen Kitajcev izčrpati Japonce in jim zadati šele potem odločilni udarec. Vojna bo trajala še dolgo. SKLEPI SLOVAŠKE VLADE. PRAGA, 12. oktobra. Slovaška vlada v Bratislavi je izdala včeraj naredbo, s katero se uvaja slovaščina kot edini uradni jezik v vse državne, mestne in občinske urade na ozemlju avtonomne Slovaške. Istočasno se je ustanovil pri vladi tudi poseben komisariat za nemške in madžarske manjšinjske zadeve. V vseh večjih mestih se morajo vsi javni lokali do nadaljnjega zapreti že ob 9. uri zvečer. Novice Siovenjgoriška glavna cesta — naš sramota Ponovno smo že prej v našem dnevniku opozarjali na neznosno stanje banovinske ceste Košaki—Sv. Lenart itd. Doslej se na cesti ni prav nič zboljšalo, pač Pa nasprotno: ta cesta vidno propada in razpada! Vemo, kje tiči vzrok. Cesta v svojem temelju ni zgrajena za veliki promet, ki se vrši in še vedno narašča na nicj. Samo avtomobilni promet izkazuje 200 in še več voženj na dan. V zadnjih mesecih $e pojavljajo na njej tudi izredno veliki in težki tovorni avtomobili, celo taki z dvema vozovoma, podobni malemu vlaku. Posebno je treba omeniti, da se tovorni avtomobili poslužujejo velike brzine, s katero često konkurirajo z luksuznimi avti, tako, da so ob cesti stoječe hiše in stavbe ne le v oblakih prahu, ampak v naravnost potresnem stanju, ki povzroča vedno vidnejše posledice škode stavbenega stanja. Na cestišču pa je zato vedno več in vedno večjih in globljih kotanj, tako da vozila kar odskakujejo, pešci pa hodijo dvigajo in padaje kot jezdeci. Vožnja in hoja tod je prava muka, zlasti še ob dežju, ko se kotanje napolnijo z vodo, katero divje dirjajoči avtomobili kar škropijo po bližnjih hišah, potujočih pešcih ter počasnih vozilih. Kako pa se ti nedostatki popravljajo? Cestarji polnijo kotanje pač z materialom, ki ga imajo, t. j. z debelim okroglim ali lomljenim gramozom, ki je že v nekaj dneh izmetan po avtomobilih ter razmetan po vsem cestišču tako, da komaj potuje pešec, skoraj nemogoče kolesar, voznik z voli pa nikamor ne more. Velik del kamenja sfrči tudi na bližnje njive, travnike itd., a v nevarnosti so tudi potniki in živina, da jih avtomobili ne obmečejo s kamenjem. Tako gramoziranje je le — izguba! Pravimo, da je to banovinska cesta I. reda!? — Način gramoziranja je neekonomičen, pa tudi cestnotehniško nepravilen. Merodajni činitelji naj si cesto, ki nam ob meji ni v ponos, ogledajo ter odrede popolno preureditev že v temelju ceste, odpravijo pa tudi dosedanji način gramoziranja! Zanimiva novost na naših srednjih šolah V zadnjem času je izvedlo prosvetno ministrstvo več reform naše srednje šole, od katerih sta važni posebno dve. Nasa srednja šola je doslej vse preveč zanemarjala pouk v smeri poznavanja nase zemlje ter duhovnega in materialnega narodnega življenja. Po pravici se je mnogokrat trdilo, da odhaja naš mlad človek s srednje šole sicer z brezdvom-nim znanjem, vsekakor pa brez praktičnega poznavanja in pravilnega pojmo-Vanja naših narodnih potreb, kakor tudi brez stvarnega občutka narodove življenjske sile. V ta namen se je ministrovo odločilo, da se letos uvedejo na Vseh naših srednjih šolah v 7. in 8. razr. Seminarji za skupino narodnih predmetov«. V njih se bo mladina seznanjala s Preteklostjo in sedanjostjo naroda pobli-Ze in stvarneje kakor doslej. Le-to naj Nadina neposredno doživlja ob gradi-vm ki bo obsegalo razne etnografske in ehiološke zanimivosti, značilne za posa- mezne pokrajine, vasi in mesta. Vse to bo mladina proučevala s pomočjo praktičnih učil, slik in modelov. Pripravljen je tudi seznam znansvtenih del o naši državi zemlji, narodu in kulturi, ki se bodo pretresala in brala v teh seminarjih. Ministrstvo je priporočilo tudi književna dela, ki upodabljajo nekdanje in sedanje narodno življenje. Naše starine, slikarstvo, kiparstvo, narodna in umetna glasba naj postane pristna duhovna last mladine s pomočjo dela v teh narodnih seminarjih. Z ekskurzijami naj spozna tudi našo floro in fauno ter naravne lepote in bogastva države. V pouku v teh seminarjih bodo zavzemali vidno mesto naši kulturno-zgodovinski spomeniki, središča in prosvetne ustanove, kakor tudi naši narodni velikani. S tem razširjenim in poglobljenim poukom bo hkrati mladini olajšan prehod k višji izobrazbi, na univerzo. Požar zaradi neprevidnosti V ponedeljek je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Franca Gradišnika v Požegu pri Framu požar, kateri se je takoj razširil na stanovanjsko hišo in zraven stoječe poslopje z stiskalnico, kar je vse zgorelo do tal. Zgorelo je vso gospodarsko orodje, vozovi, ves letošnji pridelek na živežu in vsa obleka. — škoda znaša najmanj 75.000 din, dočim je Gradišnik zavarovan samo za 20.000 din. Gašenja so se udeležili gasilci iz Frama, Zg. Polskave in Hotinje vasi, ki pa je bilo radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Gradišnik je zelo prizadet, ker jc sedaj pred zimo brez strehe in brez vsakega živeža. Za požar sc sumi, da je nastal iz neprevidnosti. PONOVNA DRAŽBA KONIGOVE HIŠE V CELJU. Koncem tega meseca bo prišla hiša nemškega državljana Koniga v Celju v Žerjavovi ulici ponovno na dražbo. Pri prvi dražbi je sicer vknjiženi upnik to hišo izdražil, toda prometna komisija nakupa in prenosa te lastnine ni odobrila. Ker proti sklepom komisije ni rekurza, mora priti sedaj Konigova hiša ponovno na dražbo. Naša knjižna produkcija Razstavo slovenske povojne knjige ' Ljubljani dopolnjujejo tudi zanimivi £Heži o dviganju in padanju naše književne produkcije. Razstavljen jc udi črtež periodičnih publikacij v l,bjski krajini, ki pove, da se je slo-enski tisk po 1. 1919 začel prav lepo laz vij ati in je dosegel I. 192(1 višek ' Publikacij), na kar sledi padanje {0 k 1931, ko je na črtežu namesto * fV^. ~~ Prazen prostor. Najbolj /j av in normalen razvoj kaže sloven-a Jrfhetijska in gospodinjska knji-j»J- * udi filozofsko, pedagoške in psi-'uloške literature gospodarska kriza j1 mn°ffo prizadela. Preseneča pa pa-Cc po J. 1935 (iQ publikacij), ki pravi, 'so L 1936 izšle 3 publikacije, 1. pa i Friln *' 1918 do 1938 je izšlo okoli J’ slovenskih knjig. Kaj pomeni J . stcvilka, nam najnazorneje pove lorr ’ c*a izšlo °d Trubarja do 1. Sc ° farno 8-000 slovenskih publikacij. sl-',0 i odpade veliko število sloven-l v*1 knjig na prev0de iz svetovne li-Sm,-yllre' ,l y 'm3‘ navzgor, toda ustavil arelirmj' Gal|ciji, kjer so ga zvečer vdal Paizer se je brez odpora Prizn u T*1 dopoldne pa je zločin bevcrieii,6 .°m|!1,i -P1 skl,fia s precej s Tratoii° /«0,lb0- Lravi, da je popival uim k o m naj preje v gostilni Maj- dič, kjer je res prodajal cepin za 2 dinarja. Cepin je našel baje ob železniški progi. V gostilni se je Tratnik bahal, da ima pri sebi 16.000 dinarjev, vendar ga pa Spajzer ni imel namena ubiti, ko. sta odšla ob 22. uri iz gostilne v Drešinjo vas. Tu je bila gostilna že zaprta in sta jo zato mahnila po bližnici preko travnikov do Jevškega mostu, toda tudi tu sta našla Ocvirkovo gostilno zaprto. Spajzer pravi, da ga je odtod zvabil slabotni in stari Tratnik k Savinji proti Kosezam. Vso pot sta se že prepirala. Tu pa je zabrusil Tratnik Spajzerju besedo „Smrkavec!“, radi česar ga jc Spajzer udaril s krampom ali cepinom po glavi, da je bil Tratnik na mestu mrtev. Spajzer ga je sezul, mu pobral nekaj dinarjev in ga zavlekel v Savinjo, za njim pa vrgel še čevlje. Potem se je ustrašil in pobegnil. Spajzerjev oče je imel nekoč gostilno v Levcu, fant pa jc odšel že zgodaj od doma in se potepal po Karlovcu in Zagrebu, potikal se je okrog s cigani, prišel v Celje, kjer je do usodne noči prenočeval nekje v Drešinji vasi, Po zaslišanju pred orožniki bo oddan v jetnišnico. Cesta Bresternica •— Sv. Križ Gradnja ceste, ki se je prejšnja leta tako zavlačevala, sedaj razmeroma naglo napreduje ter je pričakovati, da bo v doglednem času dograjena. Prvotno je bila trasa ceste nekoliko drugače merjena. Zaradi strmine pa se je izkazalo, da bi bila predraga, ter se je gradnja predvidela preko Perkovega travnika. Pri merjenju je stvar bila soglasna, ko pa se je sedaj delo pričelo, zatrjuje posestnik, da je to motenje njegove posesti. Delo se kljub temu nadaljuje, vendar je pričakovati, da bo imela ta okolnost še svoj odmev na sodiščfl. o. Prenos zemeljskih ostankov ruskih ujetnikov s Hrušice na Jesenice bo v nedeljo, dne 23. t. m. Položili jih bodo v kapelico, sezidano v spomin vojnim žrtvam. To so kosti devetih ruskih vojakov, ki so med vojno umrli v ujetniškem taborišču na Hrušici. o. Smrt kosi po loviščih. Za kapjo je umrl veleposestnik in trgovec Alojz Krainz iz Ljutomera, še! je na lov in še ustrelil fazana, potem pa je nenadoma padel. — Umrl je med vožnjo domov. o. Tombola v Kranju bo v nedeljo 16. oktobra ob 14. uri ob vsakem vremenu. Letos bo organizirana prireditev tako, da se bodo prenašale z ojačevalcem vse.napovedi z odra do bližine hotela »Stara pošta«. o. žrtev lastne razposajenosti. Pri posestniku Romanu v Hodošu so ličkali koruzo. Kakor po navadi, je bila tudi to pot družba veselo razpoložena. 211etni posestnikov sin Gabor je hotel napraviti šalo in je s svojo 3 mm pištolico ustrelil v deske, pri čemer pa je ranil 17!etno llonko Abrahamovo v lično kost. Dekle se je od strahu onesvestilo, ljudje pa so prestrašeni mislili, da je mrtva. Gabor je prestrašen izginil v noč in se ni več vrnil Iskali so ga, toda šele drugi dan so ga našli — visečega na drevesu. Nesrečni mladenič je bil prepričan, da je ubil Ilon-ko in je iz strahu pred posledicami izvršil samomor. Starši so z njim izgubili edinca. V soboški bolnici se je izkazalo, da llon-kina rana ni nevarna. o. Požar uniči! vse imetje. V ponede Ijek je nenadoma izbruhnil požar pri pos. Mariji Fras v Žicah, Sv. Ana v Slov. gor. Mahoma je bilo vse s slamo krito in leseno gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišo v plamenih, da so sosedje komaj rešili živino. Vse ostalo je ogenj do tal uničil. Škoda se ceni na 10.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara je nepojasnjen. c. Sejmi so v celjskem in laškem srezu prepovedani, ker se je v mnogih dvorcih pojavila slinavka in parkljevka. Vsako obolenje je treba takoj prijaviti. Nekuhano mleko se iz sumljivih krajev ne sme dovažati v mesto. c. Na Borzi dela v Celju je bilo prijavljenih 1. t. m. 220 brezposelnih, 156 moških in 64 žensk, 10. t. m. pa 242 brezposelnih, 176 moških in 66 žensk. Borza išče 3 hlapce, 1 peka, mizarja, kočijaža, 3 kmečke dekle, 5 kuharic, 4 služkinje, 2 sobarici, 1 postrežnioo, 1 gostilničarsko kuharico. c. Ponesrečila sta se: v Kaplji vasi Turk Franc, ki je padel s kolesa in si pri tem izpahnil obe roki in mesarski pomočnik Jančič Friderik iz Rogatca, ki mu je izpodletel nož in se mu zabodel v levo stran prsi nad srcem. c. Težka nesreča v Celju. Včeraj je dohitel na križišču ceste v Trnovlje in ceste na Bežigrad tovorni avto kletnega Jurčaka Avguština iz Trnovlja. Avto je otroka podri, da je obležal na cesti nezavesten s težkimi poškodbami na glavi. Tovorni avto je vozil precej hitro in se po nesreči ni ustavil. c. Vendar bodo podrli staro Krono. Po dolgih mesecih se je občina le odločila, da bo podrla hišo, ki jo Celjani imenujejo Krona. Danes so delavci demontirali žične naprave. p. Vesti iz Ptuja. Včeraj so se širile po Ptuju senzacionalne vesti o ponarejevalski tolpi, ki so jo orožniki pretkano omrežili in ujeli. Pri tem »bogatem« plenu pripada največ zaslug naredniku Ivanu Gorjupu iz Brega pri Ptuju. p. Požar. V ponedeljek zvečer je bila obveščena ormoška požarna četa, da je izbruhnil ogenj v gospodarskih poslopjih g. Antona Golenka, trgovca iz Sv. Miklavža. Prihiteli sta požarni brambi Ormož in. Hardek ter požrtvovalno skušali omejiti požar, ki je zavzel tak obseg, da je bilo g. Golenku popolnoma uničeno gospodarsko poslopje in skladišče. n. Zveza jugoslov.-bolgarskih lig bo imela dne 23. in 24. t. 1. v Splitu svoj kongres, ki se ga udeleži poleg Jugoslovanov tudi okoli 60 delegatov iz Bolgarije. n. Vsedržavno brivsko zborovanje. V Beogradu so zborovali brivski mojstri iz cele države. Razdelitev v brivce in frizerje so odklonili, zahtevajo pa ocarinje-nje in otrošarinjenje britvic ali »Gillet«. n Tujski promet v Hrvatskem Primorju in Gorskem Kotam je bil letos večji ko lani. Od 1. januarja do 30, junija ie bilo v teh krajih 25.575 obiskovalcev, ki so prebili tam 124.620 dni, lani pa je bilo v istem času samo 22.362 tujcev. n. V spomin narodnega revolucionarja učitelja, Vaskresija Obradoviča so postavili na pokopališču v Tavni lep spomenik. Pokojnik je bil vnet borec Kočičeve-ga narodnega in političnega pokreta v Bosni in Hercegovini in je kot revolucionar trpel s strani avstrijskih oblast! hudo preganjanje. n. Davek na dinarske romane, ki se prodajajo po trafikah v snopičih, je hotel uvesti župan v Dubrovniku, da bi na ta način zajezil povodenj teh slabih romanov, ki se žal mladina zanje, tolikanj navdušuje. - Mestni očetje pa so bili proti temu in' tako je davek odpadel. n V Novem Sadu bodo gradili pristanišče. Stroške bodo krili iz posojila kaldr-minskega fonda. Predpriprave za gradnjo so že končane, n Novorojenček pred vrati jetnišnice. V Derventi je prišla pred jetnišnico 22 letna Marica Filipovič z novorojenčkom v naročju. Potrkala je na vrata in izročila ječarju otroka z naročilom, naj ga izroči očetu, ki jo je zapustil. Nato je mlada mati izginila. n Na smrt obsojeni umorjen. Nedavno je prišel iz kaznilnice poljedelec Mumin Bajrič z Otoka pri Novem Sadu, ki je bil zaradi roparskega umora obsojen na smrt in kasneje pomiloščen na 20 letno robijo. Komaj nekaj dni je bil na svobodi, ko je postal žrtev skrivnostnega morilca. Bajriča so našli s preklano glavo mrtvega na ulici, n Stražnik obsojen na dosmrtno ječo. V Požarevcu je sodišče obsodilo bivšega občinskega stražnika Živana NeŠiča na dosmrtno ječo, ker je s puškinim kopitom ubil nekega razigranega mladeniča, ki se je vračal z veselice. n Med predvajanjem razburljivega filma umrla. V Čakovcu je Marija Megla gledala zelo razburljiv gangsterski film. Gospa se je tako razburila, da jo je zadela kap in je med predstavo umrla. t »Heliodorica, kaj pa je zdaj s tistim fantom, ki ti je lani vedno prinašal toliko rož?« »Ah, z njim? Poroči! sc je z gospodično iz cvetličarne!« Maribor Konferenca gostinskih oodietij SANACIJA GOSTINSTVA V TUJSKO-PROMETNIH KRAJIH MEMBNO KONFERENCO NA SUŠAKU PRED PO- Včeraj je bila v hotelu »Meran« važna konferenca gostinskih podjetij, ki jo je vodil zbornični svetnik kavarnar Šerec. Za mariborsko gostilničarsko združenje so bili navzoči gg. Šerec, Povodnik, ga. Zemljič, Kimesvrenger, Horvat, Jenko in Trafenik, za Slovensko Bistrico pa g. Kos. Tajnik Zveze gostilničarskih zadrug ravnatelj Peteln iz Ljubljane je poročal o položaju gostinskih podjetij v Sloveniji, o maksimiranju cen in o zboljšanju tvjskoprometnih prilik. Zveza se bori za ureditev naših cest. Meseca novembra bo v Sušaku širša konferenca vseh go- stilničarskih zadrug v državi, na kateri bodo tudi predstavniki trgovinskega in socialnega ministrstva. Za sanacijo go-stii.otva v tujskoprometnih krajih bo prometno ministrstvo dalo večji kredit. Tajnik Peteln je govoril tudi o zahtevah po davčnih olajšavah lin pavšaliranju pri-dobnine manjšim gostinskim obratom. Po poročilu o delovanju Državne zveze gostinskih podjetjih v Beogradu se je razvila diskusija o perečih lokalnih vprašanjih. Govorili so gg. Šerec, tajnik Jenko in Kos iz Slovenske Bistrice. ljano. V tej spomenici poslednjič utemeljujejo svoj korak in opozarjajo na hude posledice, ki bi nastale z ukinitvijo Okrožnega odbora. Srečen dan za barakarge Nasproti letnega telovadišča Sokola I v Magdalenskem predmestju, cb Pregljevi ulici, je mestna občina zadnje tedne postavila štiri enonadstropne hiše, v katerih se menda že s 1. novembrom naselijo prebivalci barak in vagonov v Danjkovi ulici. Hišeima-po 20 precej velikih sob s štedilnikom, po 8 v vsaki etaži, v manzardi pa 4. Po dve stranki imata skupno stranišče. Drvarnice in pralnice so v kletnih prostorih. Povsod je napeljana elektrika in voda. So to le zasilna stanovanja, ki so zahtevala nad 1 milijon 800.000 dinarjev. V načrtu je bilo 5 hiš s 100 sobami, vendar so morali eno stavbo zaradi pomanjkanja sredstev odložiti za poznejši čas. Baje ima občina v načrtu še dvoje takih hiš, ker je potreba po sobah s štedilnikom zelo velika. Z dozidavo teh hiš se število stanovanj v Mariboru ne bo povečalo. V njih se bodo predvsem namestili oni brezdomci, ki stanu jej eo v napol podrtih barakah, postavljenih izza vojne, in v vagonih, ki jih je pred par leti podarila železniška uprava občini, da namesti v njih brezdomce, žrtve gospodarske krize in deložirance. Težko bo vprašanje, kam z ljudmi, ker živi v barakah in vagonih veliko več strank, kakor pa je na razpolago sob v novih zasilnih hišah. Kam s podrti-nami ob Danjkovi ulici? Barake in vagoni so tako zasteničeni in imajo toliko drugega mrčesa, da se les, ki tudi sicer ne bo več dosti vreden, ne bo mogel uporabiti. Morda dobi občina zanj par jur jev, če «ga proda, obenem pa se bo mrčes raznesel povsem mestu. Prav bi bilo, da se vse barake in vagoni zažgejo. Cim bi se začelo podirati, se mrčes razleze. Dvomimo, da bi se dala zadeva rešiti na kak drug način. Zanimiva izpromemba posesti Penzijski fond odvetniške in notarske komore v Ljubljani je kupil od ljubljanskega stavbenika Slokana na BIeiweisovi cesti v Ljubljani 4 nadstropno palačo za 1 milijon 800.000 din. Istočasno pa je prodal Penzijski fond stavbeniku Slokanu svojo parcelo v Mariboru v Magdalenskem okraju tik ob Kralja Petra trgu za 585.000 din. Ta parcela, ki meri 1.800 m’, je bila namenjena za stavbo palače Pen-zijskega fonda odvetniške in notarske komore. Kakor izvemo, namerava g. Slokan na tej perceli sam zgraditi veliko in repezentativno stavbo. Strokoyna brivsko-frizerska šola v Mariboru Mariborska zadruga brivskih in frizerskih mojstrov se že nekaj mesecev bori za ustanovitev strokovne brivsko-frizerske šole v Mariboru. Ta šola bo imela značaj obrtno-nudaljevalne šole, vendar pa bo specializirana predvsem na praktični pouk. Kupili bodo najmodernejše aparate, ki bodo brivski in frizerski naraščaj osposobili za delo v modernih salonih. Zadruga je zaprosila mestno občino za podelitev prostorov za to šolo. Ker v mariborskem gradu najbrže ne bo prostora, bodo dobili mesto v stari magdalenski šoli, ki pa ne bo primerna za brivsko-frizersko Solo. Potrebne bodo velike investicije, ki bodo zaman, če bodo magdalensko šolo nekoč podrli. Ponoven protest Okrožnega odbora Mariborski Okrožni odbor obrtnih združenj vztraja na svoji demisiji, ker bi le na ta način bilo mogoče odpraviti vse nezdrave razmere v tej ustanovi, ki so za obrtništvo škodljive. Banovina pa ostavko odločno odklanja in s tem zavlačuje rešitev krize Okrožnega odbora. Zato je včeraj na seji bila sprejeta protestna nota, ki so jo že odposlali v Ljub- m. Novi avtobusi že v Mariboru. V Maribor so prispele šasije treh novih avtobusov znamke »Man«, ki bodo zamenjale stare zelene vozove. in. Svetovna vojna in naš nacionalizem. O tej temi bo predaval pod okriljem Ljudske univerze v Mariboru dr. Ljudevit Hauptmann, univ. profesor iz Zagreba in sicer v petek 14. okt Za predavanje vlada interes, saj je ime predavatelja, ki je naš ožji rojak, znano tudi izven naše države, Izven omenjenega ciklusa priredi Ljudska univerza v ponedeljek 17. okt. skupno s pedagoško centralo predavanje dr. Mihaj-la Rostoharja, univ. profesorja iz Brna, o idejnih temeljih sodobne vzgoje v češkoslovaški republiki. m. Opravljeni pomočniški izpiti. V nedeljo so bili pomočniški izpiti Združenja krojačev in sorodnih obrti. Pod predsedstvom Rudolfa Stiberca s štiričlansko komisijo so opravili pomočniški izpit: za rnoško krojaštvo Franc Januš, za damsko krojaštvo Ljudmila Žunko, Marija Pirher, Rozalija Urh, Herta Habjančič; za šivanje perila Marija Kapun in Štefka Gutmacher. S tem so bili vsi kandidati po dovršeni vajenski dobi oproščeni in usposobljeni kot bodoči pomočniški naraščaj. m. Odsek zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih vabi člane na vinsko trgatev, ki se vrši v nedeljo, 16. oktobra ob 15. uri v kolodvorski restavraciji tov. Frasa v Cirkovcih. m. Davica v mariborski okolici. Pri Sv. Duhu nad Mariborom se je med šolsko mladino pojavila davica. Več otrok je v tukajšnji bolnišnici. Bolezen je zahtevala že eno smrtno žrtev. m. Tritedenski kuharski tečaj se bo začel v petek. Prijave in informacije v trgovini Zlata Brišnik. m. Trg za seno. Danes je bilo zaradi slabega vremena zelo malo sena na trgu. Pripeljali so samo en voz otave po 75 dinarjev metrski stot. m. Lov za zajcem po mariborskih ulicah. Včeraj popoldne so v Cvetlični ulici lovili zajca, za katerega so mislili, da je divji. Končno so ga vlovili in ugotovili, da je zajec pobegnil nekemu gospodarju iz Cvetlične ulice. m. Lovsko streljanje. Lovsko društvo v Mariboru priredi 15. in 16. t. m. propagandno streljanje za državne tekme v lovskem streljanju. Ob tej priliki bo tudi občni zbor lovskih združenj. m. Vlom v Delavsko pekarno. V včerajšnji noči je bilo vlomljeno v prodajalno Delavske pekarne na Tržaški cesti. Vlomilec je odnesel nekaj denarja in precej finega peciva. Osumljen je včeraj 'aretirani Pintaričev pajdaš Fišer. m. Reševalci konju na pomoč. V Beograjski ulici je padel v izkopani jarek j konj posestnika Paara. Poklicali so reše-'valce, ki so konja izvlekli iz jarka. m. Poškodbam podlegel. Franc Polko, ki so ga našli v gozdu s prestreljenitn trebuhom, je včeraj v mariborski bolnišnici umrl. m. Zadnji Pintaričev pajdaš aretiran. Mariborska policija je včeraj popoldne v neki starinarni prijela Pintaričevega paj* daša 231etnega Jakoba Fišerja, ki ima na vesti več vlomov in tatvin. m. Dva voza otave sta bila ukradena ua banovinskem posestvu v Svečini. Seno je tat prodal v Nemčiio. m. Dama, ki je na mariborskem otoku izgubila junija ali julija zlato zapestno uro in jo je dobila nazaj s posredovanjem prometnika MAP, sc naproša, da se čim prej javi v prometni pisarni na Glavnem trgu. * Naročnino za knjige »Vodni!tove dražbe« sprejema Knjigama Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13- * Spoštovatelji Ivana Laha! Ali veste, da je pokojni Lah napisal tudi Knji2° spominov, v katero je vlil ves čar svojega globokega idealizma? Knjigo dobite v vsaki knjigarni ali pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Cena brfl*. knjigi din 30.—, vezani din 40.—. * Grajski kino »Zdravnik iz strasti«* Pri večerni predstavi nastop Svengalii* pri normalni vstopnini. Nočna lekarniška služba: Magdalen; ska lekarna, Kralja Petra trg 3, telei-22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Areliu. Glavni trg 20. tel. 20-05. Mariborsko gledallile Sreda, 12. okt.: Zaprto. Četrtek, 13. okt., ob 20. uri: hočete". Red B. Srppejeva opereta »Boccaccio« je en* izmed najboljših klasičnih operet. Zelo pestro dejanje je vzeto iz življenja stoletja v Florenci. V naslovni vlogi nastopa namesto ženske moški (novi tenor Manoševski) prvič na našem odru. . Abonenti se opozarjajo na v četrteK zanje določeno uprizoritev Šekspirjeve komedije »Kar hočete«. Naorošamo Vas da naročite Male Oglase za na& v upravi „Ve5ernika“ (Kopaliika ni* 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) vsak dan najkasneje do 9. ure d°p* Za soboto pa prosimo, da naročite Male ogl*8® že v petek dopoldne ali popoldne, ker za Mal* oglase, naročene Sele v soboto dop°' dne radi prejžoega zaključka listajj*} ne moremo sprejeti jamstva, da bgjS priobčeni po želji cenjenih naročnik^ U TravaVečernika Kultura Kulturni stiki med Slovenci in Bolgari Med Slovenci in Bolgari so obstajali že od prejšnjega stoletja kulturni stiki, kijih je ustvaril najprej oče slovenske in bolgarske stenografije, prof. Bezenšek. On je prvi seznami s svojimi spisi Bolgare z našim narodom, njegovim življenjem in snovanjem, nas Slovence pa z življenjem Bolgarov v knjigi, ki jo je že davno pred vojno izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Pozneje je poskrbelo za nadaljnje zbliževanje nekaj skupnih kongresov in razstav; v slovenskih leposlovnih in kulturnih revijah je izšlo nekaj sestavkov o Bolgarih in nekaj prevodov krajših bolgarskih del v slovenščini. To pa je bilo tudi skoraj vse. Šele v zadnjih letih se stiki med Slovenci in Bolgari bolj širijo in poglabljajo, kar je pred vsem uspeh osebnih obiskov slovenskih kulturnih delavcev v Bolgariji in bolgarskih v Sloveniji. V tem oziru si je pridobil nedvomno lepe zasluge tudi naš mariborski profesor g. J. Š e d i v f. Pesnica Jelisaveta Bagrjana je prevedla že lepo vrsto slovenskih pesmi v bolgarščino, a njene pesmi so bile prav tako prevedene v slovenščino. Bolgarski pesnik P a n t e I e j e v pripravlja sedaj antologijo slovenskih modernih pesnikov v bolgarskem prevodu. France Bevk in Tone Potokar sta izdala pri nas dve zbirki bolgarskih novel v slovenskem prevodu, v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani izide v kratkem slovenski prevod romana Ivana V a z o v a »Pod jarmom«, ki ga je pripravil tudi France Bevk, Modra ptica v Ljubljani je pa izdala v kratkem presledku kar dva prevoda bolgarskih romanov, in sicer Jordana J o v k o v a »Žanjca« v prevodu Alojzija B o 1 h a r j a (Celje) in Bojana I s a j e v a »Rojeni smo na Balkanu« v prevodu Staneta Me lih a rja (Celje). Ako prištejemo k temu še nekatere slikarske razstave Bolgarov na Slovenskem, gostovanja bolgarskih pevcev in pevk v ljubljanski operi, gostovanje Pie in Pina Mlakarja, ki bo spomladi v Sofiji, turneje slovenskih pevskih zborov po Bolgariji in bolgarskih po Sloveniji itd., potem se nam odkrije, da narašča naše medsebojno kulturno spoznavanje in izmenjevanje kulturnih dobrin v zadnjih letih z razveseljivo naglico. Ker med Slovenci in Bolgari nikoli ni biio sporov, ne stoje zbliževanju na poti nobene politične ali druge ovire. -r k Slovenska mladina. V Ljubljani je v uredništvu Iva Grahorja pričel izhajati nov mesečnik »Slovenska mladina«, mladinski list za leposlovje in kulturna vprašanja, namenjen, kakor se zdi, v prvi vrsti naši srednješolski generaciji. V uvodni besedi čitamo med drugim tudi sledeče stavke, ki nakazujejo idejno smer novega, za enkrat zunanje še skromnega, le na 16 straneh izhajajočega časopisa: »Za nas, mladino slovenskega naroda, ki ima utrjeno zgolj slovenstvo kulturno tradicijo, ne pa tudi gospodarske, politične in socialne, torej za mladino, katero čaka še ves levji delež pri zgraditvi slovenske narodne individualnosti in z njo zagotovi-t. . normalnega razvoja in lepše bodočnosti, za tako mladino je važno, da ima jasno in zavestno pred očmi tudi svojo narodno pripadnost. Nič manj važni pa nista še dve stvari, na kateri nas opozarjata bistvo in sestav našega malega naroda, namreč spoznanje, da je zagotovljen obstoj in razvoj malih narodov le v splošnem napredku demokracije in da morata zaradi napak, ki jih je povzročalo naše dosedanje nepoznavanje naše socialne strukture, naša mladina m izobraženec posvečati odslej več pažnje tudi družboslovju. »Ostalo vsebino izpolnjujejo pesmi, članki itd. k Razori. List za dora^čajočo mladino, ,lcto VII., št. 1. Leposlovje in druge se- stavke za to Številko so prispevali: Iv Potrč, Tone Gašpari, Mile Klopčič, Brinar, Anton Debeljak, Jože Pahor, lij Nardin in drugi. k Delo proti tuberkulozi. Peta številka četrtega letnika glasila PTL objavlja ra prave dr. Tomaža Furlana, dr. Fr®. Smerduja, dr. Fr. Debevca in več dro za. k Slovenska Glasbena Matica v B gradu. Ljubljanska Glasbena Matica ^ ustanovila v Beogradu podružnic glasbeno šolo. Za ravnatelja šote je ’ . novan prejšnji ravnatelj šole nase n* borske Glasbene Matice, g. Marijan z i n a, razen njega pa bodo poučeva ^ tej šoli tudi še ga. Neda K°zl.n a< bivša članica ljubljanskega gledalca,* Cirila Škerlj-Medvedovai»a gi. — k Novo operetno gledališče v Z*#*-' V Zagrebu so te dni ustanovili jnlC-operetno gledališče, ki nastopa PocLoVi-nom »Thalia« v Novi pivani v Dras cevi ulici. _ . k Nova drama o Bismarcku. ^e^vo pisatelj Walter Lange je n£pisa pred dramo »Bismarckov padep«. Krstu ^ stava bo 2. novembra v FraniKti ^(t0 Odri. Bismarcka bo igral Friedle 1 Fischer. gosoodars|vo Preusmeritev k rentabilnosti Povojna doba zahteva od vsega gospodarstva povsem druge smeri- kakor jih je imelo pred svetovno vojno. Na vsak korak vidimo docela nove smeri gospodarskega udejstvovanja. Ziasti velja to za poljedelstvo, kjer se nudijo nove možnosti. Doba klasičnega kmetijskega gospodarstva je za nami, zlasti pri nas v Sloveniji. Naša banovina spada med pasivne kraje Jugoslavije, t. j. s svojimi pridelki ne more prehraniti vsega prebivalstva, ampak mora gotova živila, zlasti žito in moko, uvažati iz drugih pokrajin države. Res je to, res pa je tudi, da se naš kmet se vedno preveč ukvarja s pridelovanjem žita, krompirja, repe, fižola itd. Marsikak zemeljski sad zahteva preveč truda in tve ganja in ni dobiček v nobenem razmerju s trdim delom. Poglejmo malo v druge dežele in tudi v druge pokrajine naše dr žave in videli bomo, da se da marsikje žito zamenjati za boljši pridelek. V Južni Srbiji in tudi že v Vojvodinji sade bombaž, ki precej dobro uspeva, že par let fia pridelujejo in zasejana površina prav hitro raste. Letos je zasajenega dobrih 80 ■'dstotkov več kot lani, lani pa zopet nad za izvedbo carinske unije z Bolgarijo. Glede delovnega časa v trgovinah je bilo sklenjeno, naj ostane pri sedanji uredbi. Mimo tega pa je bilo sklenjeno, da se v Beogradu osnuje posebna trgovska ti-100 odstotkov vec kot predlanskim. Ako sjcarna> b0 matica trgovskega tiska, so tla ugodna, je dobiček večji kot pri, g Borzne de!egacije( ki so zasedale v žitu. Naše tekstilne tvornice potrebujejo velike množine bombaža in za ta pridelek je uradno določena cena, po kateri morajo tvornice prvenstveno prevzemati domači bombaž. V svrho pospeševanja pridelovanja te najbolj važne industrijske rastline se pri uvozu tujega bombaža pobira posebna davščina. V Vojvodinji so zasajene velike površine 7. lanom in konopljo, ki tudi dajeta lep dobiček. Veliki predeli zemlje se sedaj posejejo s tema rastlinama namesto z žitom kakor doslej. Tam pridobivajo kmetje tudi ricinovo olje, ki ga lekarne drago plačujejo. Cele plantaže so zasejane z zdravilnimi želišči, ki tudi prinašajo lepe denarje. Vidimo, da se v naši državi preusmerja predvsem Vojvodinja, dasi je tam najboljša zemlja za žito in se zasaja polje z drugimi rastlinami, ki ne zahtevajo tako dobre zemlje in ki bi tudi pri nas izvrstno uspevale. Naši kmetovalci ne bi storili napak, ako bi začeli revidirati svoj agrarni program. Novem Sadu, so izdelale nekatere nove uzance za trgovino z nekaterimi predmeti kot zeljem, bučnim oljeni, fižolom itd. Dopolnjene pa so bile tudi uzance za žitno trgovino. g Preklicana prepoved izvoza naše živine v Nemčijo. Ker je prenehala nevarnost slinavke in parkljevke, so nemške oblasti preklicale prepoved izvoza naše klavne živine v Nemčijo. Borzna poroiila Devize. Ljubljana. — Amsterdam 2380.16 2394.76, Berlin 1753.03—1766.96, Bruselj 740.95—746.01, Curih 996.45— 1003.52, London 208.25—210.31, Newyork 4353.51 4389.82, Pariz 116.17—117.61, Praga 150.19—151.29, Trst 229.95— 233.03. • Efekti. Zagreb. — Drž. papirji: vojna škoda 471—473, 4% agrarji 59—62, 4% sev. agrarji 59.50—61, 6% begi. obv. 89—91, 6% dalm. agrarji 89—90, 1% stab. pos. 97 d., 7% inv. pos. 98.50— 99.50, 7% Blair 91 d., 8n/o Blair 97.50— 98.50. — Delnice: Nar. banka 7350 d., PAB 220 d., Trbovlje 200 bi., Gutman 50—60, Dubrovačka pl. 350 d. Zakon o elektrifikaciji naše države _ V Sarajevu je bila konferenca delegacij Zveze elektriških podjetij kraljevine Jugoslavije. Po dolgem razpravljanju je bito sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo, jto vsi činitelji skupno delajo na načrtni to racionalni elektrifikaciji naše države. Na osnovi pri tem skupnem delu preizkušenih načel naj se čimprej izdela zakon 0 elektrifikaciji države. Dokler pa ne bo tega zakona naj sc pri reševanju vseh Načelnih vprašanj elektrifikacije upošte-Vaio mišljenja elektriških podjetij. Posebna je reforma sistema plačevanja trošarine na elektriško strujo in uvede naj Se blok tarifa. V okviru sedanjih zakonskih predpisov naj se proglasi Zveza etoktriškili podjetij za prisilno zvezo vseh elektriških*podjetij v državi. striji 3189. v usnjarski industriji 2326 in v oblačilni industriji 4946 zavarovancev. Zaposlenost pa je padla v gradbeni stroki in v industriji'papirja. Začetek pokalnega prvenstva 3 Kakor smo že poročali, se bo v nedeljo pričelo na celem teritoriju LNP-a pokalno prvenstvo, ki se ga morajo udeležiti vsi prvorazredni klubi, drugorazredni pa le na izrecno željo in prijavo. LNP namerava s to konkurenco poživiti zanimanje za nogomet, ki je v zadnjem času radi monotonosti v prvenstvenem sporedu — in to predvsem iz materialnih razlogov — malo popustilo. Do semifina-la se bo vršilo tekmovanje po enojnem cup-sistemu. Radi tega bo v nedeljo rešeno v Mariboru zanimivo vprašanje, kdo bo po prvem kolu zastopal mariborski nogomet v tem tekmovanju. Odločitev bosta prinesli tekmi Slavija—Železničar in Maribor—Rapid, ki se bosta vršili ob 13.15 in 15. na igrišču »Rapida«. V Murski Soboti se bosta ob 15. srečala ostala dva prvorazredna kluba mariborskega okrožja Mura in CŠK. Dne 23. t. m. se bo zopet nadaljevalo podzvezino prvenstvo, dočim se bo pokalno prvenstvo nadaljevalo po odigranem prvenstvu v jeseni in spomladi. Uspela licitacija za tlakovanje ceste Maribor—St. lij Pri sreskem načelstvu v Mariboru je bila licitacija za oddajo tlakovalnih del na državni cesti Maribor—Št. lij. Potrebna je bila naknadna odobritev kredita štiri in pol milijona dinarjev, kar je država tudi storila. Licitacije so se udeležili štirje ponudniki, in sicer podjetje Nassimbeni iz Maribora, inž. Rustja iz Ljubljane, inž. Bezič iz Zagreba in tvrdka Erlich iz Za>-greba, ki je lastnica pohorskega granito-loma. Dela so bila oddana podjetju Erlich, ki je dalo pod odstotka popusta. Cesto bodo pričeli že letos tlakovati. Nedeljski rezultati iz Čakovca V nedeljo sta gostovali v Čakovcu dve moštvi iz Varaždina, ki sta obe morali priznati premoč domačinov. Na igrišču CŠK-a se je vršila tekma^ČŠK—VŠK, ki se je končala z zmago CŠK-a v razmerju 6:3. Gradjanski pa je imel na svojem igrišču v gostih Slobodo, ki jo je tudi porazil z visokim rezultatom 8:0. Gibanje zaposlenosti Avgustova statistika o zaposlenosti je razveseljiva. Letos je bilo 2014 zavarovancev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev več ko v lanskem avgustu, vkupno je bilo avg. 104.416 zavarovancev, število zavarovancev je naraslo v gradb. ?troki nad zemljo, kovin, industriji, tekst, industriji, v lesni industriji in gostinski stroki. Znatno pa je padlo število zavarovancev v oblačilni industriji in v industriji gradbenega materijala. Še večji Da ie prirastek zavarovancev v primeri z tonskim avgustom, kar je opaziti zlasti v tekstilni industriji,, kjer je sedaj 16.850 Zavarovancev, v kemični industriji je -387 zavarovancev, v čevljarski indu- Težkoče s sestavo kontinentalne reprezentance Že je blizu 26. okt., ko bi morala Ev- Tekmovanje v Ameriki je bilo še posebej težavnejše radi tega, ker so ameri-kanska igrišča pokrita s travo. Iz obeh navedenih razlogov je nujno potrebno, da se tekmovanje reformira, da ne propade mednarodna teniška konkurenca, za katero vlada zanimanje po celem svetu, kajti evropski igralci si bodo sicer pri velikih naporih in jako malih izgledih v tekmovanju bržkone premislili, preden se bodo odločili za sodelovanje. s. Še ena senzacija iz Los Angelesa. ropa igrati proti Angliji. Sestava moštva Konec letošnje teniske sezone je bogat je naletela na velike težkočc. Jedro mo- 'ia Presenečenjih. V turnirju v Los Ange-štva bi morali tvoriti Italijani, od kate-i^su je bil avstralski par Bromvcl g Sejmi 13. oktobra: Sodražica, Kala in Turnišče. g. »Organizator« 8-9. Prejeli smo dvojno številko nameščenega glasila, ki uvodoma prinaša izčrpnejši prikaz dr. S. Bajiča o uredbi o novih poslovnih knjižicah, poleg tega pa še mnogo zanimivega in koristnega drobiža. g. F i Poštni hranilnici se je v septembru število vlagateljev dvignilo za 3464 in je koncem meseca znašalo 519.304. Kljub porastu vlagateljev pa so se hranilne vloge znižale za 128.1 milijon din. Znaten porast beleži tudi čekovni promet. g. Združena trgovska predstavništva rili pa so sedaj trije najboljši zboleli, in Ouist, ki je tekmoval za Davisov pokal, sicer Viola, Ferrari in Rava. Italijanski! Prepričevalno poražen od para Hopman savezni kapetan Pozzo namerava baje Schwartz 3.6, 6.-, .4, 6. . radi težkoč pri sestavi demisionirati. s. Na lahkoatletskih tekmovanjih, ki so se nedavno vršila v Budimpešti, so Nemci postavili večje število prav dobrih rezultatov. Tako je Scheuring postavit na 200 m rezultat 21.3 sek., Har- Pred reorganlzacHo Davisovega cupa? Nemški teniški kapetan Schonborn je'big je na 800 m tekel 1.53, v metu krogle podal izjavo, da smatra, da bo treba si-! pa je Wolke dosegel znamko 16.20 m stem tekmovanja za Davisov pokal v j ter Stock 16.06 m. evropski zoni izpremeniti, kajti zmago- s. Jahaški šport v Mariboru se navzlic valeč te zone je od dolgotrajnega tek-'raznim poskusom ne more razviti, ka-tnovanja tako izčrpan, da je pozneje že j kor bi to bilo želeti. Da se jahaški šport vnaprej obsojen na neuspeh. To je bil uveljavi tudi v Mariboru, se sklicuje v letos slučaj pri Nemčiji, isto pa bi se bilo*sredo 12. ob 20. v restavraciji Novi svet ugodilo, da se je placirala za nadaljnje | sestanek vseh ljubiteljev jahaškega spor- so na seji v Beogradu določila smernice tekmovanje Jugoslavija ali Francija, ta, tudi začetnikov in začetnic. Daljica marija romunska: 47 šfodfa ina':m Btrtiekia A tudi jaz in Ducky sve morali seveda imeti svoje prijateljice. Bili sve v tistih letih, ko se dekleta rada jn. 'z notranje potrebe družijo med seboj. Frida von -ichtenberg, Duckyna prijateljica, je bila visokoleteče, l>oetičii0 bitje, katere starejše sestre so flirtale s čast* ‘ki koburške posadke. Moja prijateljica, Margareta On Hannecken, hčerka bataljonskega poveljnika, je ‘a manj poetična, toda tudi še vedno sanjava. Na našega brata Alfreda so gradili velike upe in Posvečali njegovi vzgoji največjo skrb. Kljub temu so mec* drugimi napakami tudi to, da ga niso 'Koli poslali v nobeno šolo. Predelal je predpisano Lno snov pod V0(jstV0m profesorjev razredov dijakov Jegove starosti, toda doma. Njemu, ki je bil zelo ob-Šrli samo:«avesten, bi bilo mnogo bolj koristilo v Pravi šoli. Tam bi bil lahko resnično spoznal oje sposobnosti in tudi trdote življenja, ki jih človek mora poznati. D Alfred ie bil zelo inteligenten, toda vse to mu ni nič pom a °’ ker ni mogel lulit‘ ravnotežja in mu ni nihče je ni S p°trrHižljivostjo in razumevanjem. Mama, ki mm I'icga preveč Pričakovala, je bila razočarana, in * mesto svoje materinske ljubezni mu je kazala le svojo na rf°St- 'n vcrsl/o popusta. L okal_ LOKAL s stanovanjem s 1. novembrom poceni oddam. Melis^ cesta 58. STANOVANJE sobo s štedilnikom, oddam. Aleksandrova 32-11. 1867 Stanovanje išče Iščem lepo opremljeno SOBO s kopalnico v centru blizu ----------—^ Gl. trga. Ponudbe na upravo in mornarice in dejal: „Zavedati se lista pod »Oficir«. 1854 morate, kako veliko važnost pripisuje ŠIRITE »VEČERNIK«! vojska sokolstvu, kako ga ceni ne samo za dobro vojske, temveč za dobro in napredek vsega naroda. Ne pozabite nikoli, da stoji na čelu sokolstva Nj. V, kralj Peter II., naš najbolj vzvišen in prvi Sokol. Skozi vas mora postati ves narod Sokol in vojak, od otroka do starca, od moža do žene. Obljubite, da boste to nalogo vdano izvrševali. Radio Četrtek, 13. oktobra. Ljubljana 12 Koračnice. — 18 Pisan spored. — 20 Vokalni koncert. — 20.45 Češka operna glasba. — 22 Napovedi, poročila, lahka glasba.— Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 18.30 Griegove skladbe. — 20.30 Simfonični koncert. — 22 Napovedi, poročila, klavirski koncert. — Sofija, 18.45 Predavanje. — Radio Pariš, 20.30 Prenos iz opere. — Ly o n PTT., 20.30 Suppejeva opereta »Boccaccio«. — Rom, 21 Alfanova opera »Poslednjilord« — Bukarešta, 21.15 Simfonični koncert X Ulico z imenom »30. september 1938« bo dobil Pariz v spomin na dan, ko je bila odstranjena vojna nevarnost, 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«, Maribor, Orožnova. 91 TOMAŽEVA ŽLINDRA 18%, vagonske pošiljke, fraako va gon Ljubljana po 92 din za 100 kg; vsak nadaljnji odstotek 6 din. Kmetijska družba, Maribor, Melje, telefon 20—83._________________ 1494 iivršuie P° pekova, ul !<>■ U« Sairan- ^ ROBAUSOV SUHOR je dokazano najboljši! 1246 Pekovski športni klub priredi v soboto ob 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani VINSKO TRGATEV s plesom. Sodeluje pevsko društvo pekovskih pomočnikov. K obilnemu obisku vabi odbor. 1859 Posest HIŠA volika, primerna za trgovino, se proda na Ptujski cesti. — Naslov v upravi. 1845 Ugodno se prodajo PARCELE med Radvanjsko in Bolfenko vo ul. Vprašati v pisarni dr. Krnica, Marijina ul. 10. 1849 Skoro nova zidana HIŠA z vrtom in njivo v lepem kra ju Savinjske doline, tik železniške postaje, primerna za upokojenca ali obrtnika je na prodaj za din 46.000. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upra vo lista. ijjeo Prodam novo zidano HIŠO , v bližini postale Slivnica. Naslov v upravi. 1866 Prodam PŠENICO IN JEČMEN za seme, cvetlični med in jabolka oddaia Kmetijska družba. Melje 12. 1640 PRISTNE KRAJNSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. 2. Anderle, Maribor, Gosposka 20._________ 1674 MOČNE TRANSPORTNE POLOVNJAKE proda GnilSek. Razlagova ul. št. 25. 1844 OTROŠKI VOZIČEK globok, naprodaj. Kralja Petra trg 4-11, desno. 1850 Zaradi premestitve se proda MOTOR 500 ccm po nizki ceni. Vprašati Taborska 16. 1855 Službo lile Naznanilo! Naznanjamo cenj. odjemalcem, da Fery Savec nl več zaposlen pri nas in ni upravičen kasirati naših računov. Se nadalje priporočamo ZALOGA POHIŠTVA združen le mizar/ev r. z. x o. *• MARIBOR. Vetrinjska ulita & —* Vozača za motorno ko o sprejmemo. Oglase naj se le mehaniki, ki imajo izp1* za motorna vozila. Samo zanesljivi in vestni reflektantje naj se javijo pod značko ,Stalna zaposlitev11 na upravo „Večernika“. BOTOT skoro 200 let stara in preizkušena svetovna znamka Njegovi sedanji proizvodi: VODA ZA USTA KREMA ZA ZOBE Kiema za zobe v tuoah: rožnata — nepenasta bela — penasta Novost št. 407 Izdatno nepeneče se sredstvo M sneženje zob BRIVSKI POMOČNIK i§če mesto za pomastanje. — Vprašati pri g. Mlaker, prvo nadstr. levo, Aleksandrova 61 1846 Službo dobi SLUŽKINJA ki zna kuhati in govori nemški, se takoj spreime proti dobri plači. Pobrežje, Zrkovska c. 32. 1827 MIZARJA ZA POHIŠTVO dobrega pollrja, išče mlzar-stvo. Koroška c. 21. 1847 DOBRO GODBO (TRIO) jsce za takoj gostilna Kren, Pobrežje. 1856 Sprejmem takoj več MIZARSKIH POMOČNIKOV lezno 187, mizarstvo Kola* £iš: 1863 DELAVEC za skladišče se išče za takojšen vstop. Lepa pisava in do bro računanje pogoj. Pisane ponudbe na upravo lista pod »Skladiščnik«. 1864 Spomnite se CMDI Prošnja in opozorilo! Vljudno prosimo vse naše zavarovance in plačnike, da opozorijo prijatelje in znance, ki iz katerega koli razloga odlašajo s pristopom v »KARITAS", da imajo čas le Se do 30« novembra 1.1. Za zamudnike se začne zavarovanje šele s 1. januarjem 1939., torej šele v prihodnjem letu in s tem po novi višji pristopni starosti. Cim višja Je pristopna starost — lem manjša Je zavarovalna vsota J Kdor si hoče zagotoviti ugodnost mlajše pristopne starosti, se mora takoj prijaviti v zavarovanje. Prospekte in pajasnila dobite pri naših krajevnih zastopnikih in pri „KARITAS“, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice »KARITAS", Maribor, Orožnova ulica 8. »KARITAS** Največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji ZAHVALA i Za številne izraze sočutja, ki so nam v veliki meri lajšali našo v dno duše segajočo bol ol) prebridki in mnogo prerani izgubi naše nepozabne in nadvse ljubljene soproge, hčerke, sestre, nečakinje, sva-j Kmje m tete, gospe Elizabete Zemljič roj. Duh soproge kazniiniškega paznika [ izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni lk čč. duhovščini, ravnatelju Unio družbe g. Anderleku s celokupnim usluž-1 bonskim osebjem ter pazniškemu osebju drž. moš. kaznilnice za ude- r? ležbo, pevskemu društvu „Zarja“ za ganljive žaloslinke, vsem darovalcem številnih vencev in cvetja ter vsem ostalim mnogoštevilnim spremljevalcem na njeni zadnji poti. Maribor, Pobrežje, Nova Štifta, 11. oktobra 1938. 2alujo£i soprog, mati, brata in sestri ter ostalo sorodstvo. > • * " u< u.j picuaiutiuiv ul i LL/i v marino Velja na mesec prejemal) v upravi ali p,o pošti 10 din, dostavljen nn dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava St, 25-67. Poštni Čekovni račun št. 11.-109. ob H’ Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan o” - aV<3 Velia na mesec nreieman v unravi alt do noštl 10 din. dostavlten nn dnm to >);n rtalnci n« ronH.ii i.. Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in ll*