nm dap
C'«*^ UIODA ro r^i inwn MA
ČITAJT«, Kg? ^ S SAKOtA

No. 193 — Štev. # * £ OLUME LH. — LETNIK Lil.
i GLAS NARODA
~ list slovenskih delavcev r Ameriki,
Rwnterrd ma Sccood Glass Matter September 25th 1340 at the Post Offie e at New lorlv, N. Y., nnder Act of Cengrrss of March 3rd, 1871.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 3, 1944 — TOREK, 3. OKTOBRA, 1944
Tel: CHeisea 3-1242
SUNEK PROTI RENI
Amerikanci so včeraj na 60 milj dolgi fronti pričeli največjo ofenzivo izza bojev v Normandiji ter so vdrli dve milji v Siegfriedovo črto ali zapadni zid. Ta ofenziva je usmerjena proti velikim nemškima industrijskima mestoma Duesseldorfu in Kolinu te/proti Rem.
Pričetek in potek tega -sunka ;j e ipopisai vojni poročevalec trdnjavske zidove l>oii Whitehaed naslednje:	Ob 11. dopoldne sta stotnik
S vi oblaki, težki od dežja. Boss Summons iz Tulsa, Okla< *•<> so, zgodaj zjutraj razgrnili in poročnik Ferdinand Bon« iz
in prišli so bombniki. Švigali >o nad glavami mogočno, bilo jih je sto in *to in so sipali svoj smrtni tovor na zapadni zid.
Napad se je i>rieel.
Salt L»ake City, Utah, vodila svoje polko (Vz zelena polja k napadu. Pridnrili so do reke AVurm, čije ledeno mrzlo in do kolen segajočo vodo so prebrodi i. [>rvili >o dalje proti trd-njav.-iriin stolpičem in drugim
I>e>ct dni je bila fronta ame-	.	„
ris ki- prve armado >koro po- utrdbam. Za trenutek je ta ali polnomu mirna. Na višjih me- °ni postal, ko je pri žvižgal to-
HUDI BOJI ZA NIŽINO PADA
Ameriške čete zaveznis ke 5. armade so v štirih dneh odbile štiri zelo močne nemške protinapade na Monte Battaglia ob robu nižine Pada ter so zelo ojače-nega sovražnika vrgle nazaj in zasedle Monte Cap. pello, dve milji proti zapadu.
Iz Jugoslavije
Nezadovoljstvo na Hrvaškem
Ko se je ponesrečila upoma vstaja, katero je zasnoval general Vokič, so ustaši še z večjo strogostjo pričeli preganja-
Mihajlovieeva hči partizanka
Včeraj je radijska postaja'1* nezadovoljneže na Hrvaš-SvObodna Jugoslavija sporoči-
La, da je liči .generala Draže Poročilo, ki ga je prinesel Mihajloviča pobegnila od svo- švicarski list k<Neue iZuericher
Osma armada ob Jadranu je <W'i>tila pokrajino okoli Savi-
*t'li -o temu jekli pr«irarje. Toda za infanterbte v njihovih mrzlih in mokrih jazbinah
f»ov-ki >trel čez grič, Kn odd« lek je s eeste krenil na polje t«»r je prodiral proti nasipu vrh
m bilo pnm rji!. ker sovražni- hriba. Na tem mestu jib je sokovi do|iovi no v« dno streljali vrnžnik videl. Preplezali so nana nje.	sip in čez odprto polje- Dfrng:
lVset dni je armada dovaža-1h zalog-' in rezerve ter pri-pra vila na ta sunek. Soda j je bil tromral Courtney H. 1L> tlgo- pripravljen. Njegove četo *o bile v postojankah. Vet* sto topov je bilo lazpostavlje-niii. Veo dni so temni oblaki zagrinjali nebo, včeraj pa je skozi nje prodrlo sonce in to je bilo znamenje za napad. Nekaj minut prod sedmimi
a	,	.	r	v	rj
zjutraj >e je v zrak-i začulo ne- sklepati, da jo bil prvi cilj te
oddelek j«- d o-pel do nasipa Tudi t.-L oddeb'k je preplezal nasip, nato je stekel po pobočju čez »polje in je izginil po drugem pol>očjn.
Ta napad je bil izveden S do 10 milj severno od Aaehe-na. Napad ie bil označen kot največji v evropski kampanji in njegov <*ilj je Rena. Ker pa jo bil napad n a primeroma
joga očeta, ker ga smatra za izdajalca ter stopila v vrsto partizanske vojske maršala Tita v Srbiji.
Oddaja v s r bo-hr važč i n i dodaja, da jo hči generala Mihaj-loviča prosila za sprejem \
Monte Battaglia in M onto t 'appello obvLa* i ujeta velike gnana in potisnila v severoza-' oem«-ntne eeste nižini. Ako padni smeri proti pokrajini, ki' Amerikanceni posreči preje preprežeua s kanali, ki vo-! i'rto na tem kraju, tedaj dijo v dolino Pada. Nemci sel ** znjWatena u~oda nemškihj	... .
divizij, kakor tudi slovite
Zeitung", pravi, da je bilo a-retiranih več poslancev hrvatske seljačke stranke, med njimi bivši jugoslovanski minister Smoljau, bivši državni tajnik Pernar in profesor To-masič; podpredsednik seljačke
Titovo vojsko za narodno o-{stranke Košutič pa je pobe-»vnil*»jenje in v partizanske J £ml. Mblolke.	j	*
Radijska postaja Svobodna [ Slovenski generali V
bil sin gene
stopilo lepo vreme.
Nemški Trans ocean radio poroča, da Angleži obirajo mo-
j naznanila, da jc 1 rala Mihajloviča, ki so ga par ai
z vso silo branijo in boji se,
nadaljujejo, ko je zopet na-' Pa<1;,lut' divizije, ki s*
l»ori na fronti o-mo armado., . ... Ako Amerikami prebijejo Via11
Krnilia, -ki je poglavitna cesta! !>KilV1	ker je bilo do-
v- TWIJ,;	bo Nem:. ll!°* "a	zločinec"
-i - iu da mu je bilo dovoljeno sto-rM»t za ramk iz1 ...	. . • J,.
- srbsko brigado Titove
-»"liin-ii /;UII<«JU mo-	it- -v- . i .
i*o aniiiMlo ob Jadranu, kar'v P4,dfJ nizni1^ teda^ pomeni, da se zavezniki pri -j ™rlream ^
V
, piti
j osvobodilne vojsko.
majhni raizdalji, je mogoče
■pravljajo na kako večjo of en-! . .
i -Natfmoenejsa nemška anna-,
7AS[K	.	.	Ula je nazvršeena- ob severoza-	D. Mihajlovi
Ainer.kaiR-, so v svojem pro- lnem >>r^u rel?e P5ljniieilIOJ maršal Tito pogosto <ib
<11 ran j u prot. mzim Pada ju- 2avezniški rad;0 v Rimu je|da sodeluje z Nemci
zno od Tmole in Bologne zade- ]M>zv.xl itaJjan^ke partizane v|--
šfstib predelih »verno oj[ A-i VERSKA SVOBODA peninov, da naj od vseb strani napadli o j Nemce in naj vodijo i obsežno salbotažo.
li ob glavno airmado feldmar-^ala Alberta Kesselringa in pokrajini okoli Monte Batta-
ko šumenje, ki je postajalo vedno močnejše in postalo ropotali jo kot grom. Prikazali « 'bombniki, ki so se svetlikali v sončnih žarkih. .
Kmetje. Iti so vozili z vozovi na velikih kolesih, so z odprtimi očmi
sra napada dobiti dobre strateške točke, s katerih bo mocro-prieoti napad v mnogo večjem obsegu naravnost proti Reni. Napad je prišel v času, ko so Angleži na skrajnem severnem koncu fronte dobili velika oja-
crledali proti nebu. eenja in Nenwl so včeraj pro-\fožje, žene in otroci — vsi so!ti <ovorn poslali eno oklopno obračali oči proti nebu. Gospo- divizijo. — din jo so slonele na oknih in sol Tlie Associated Press poro-glednle vojake po poljih, ki so ča, da je bil poglavitni na-gledali v nebo.
Tzcrledalo je, kot da ta del sveta s I o j i mirno ter je zadrževal sapo in čakal, kaj pride.
Tn tedaj je prišlo.
Tedaj je »prišel ropot, drdra-nje, grmenje, pokanje bomib— Kemija so je tresla. To je bi-io bombardiranje, kot še nikdar na nobeni fronti.
Na tleh topovi, v zraku bombniki so tipali smrt in razdejanje na tSiegfriedovo erto, na
trdnjavske stolpiče, zaikope inl"V0gezib.
pad im>d Merksteinom, 8 milj .severno od Aachena, in Palen bregom. 11 milj od Aachena.
iKot na tem kraju se Nemci tudi na ostali 450 milj dolgi fronti sTdito branijo.
Ameriška tretja armada je razbila sovražni protinapad pri Jallauconrtu sevemo o d Nancvja in je očistila gozd Oremecy, 14 milj severno od Nancvja. Nižje proti jugu Nem ci napadajo pii Belfortu in v
osvobodilni vojski
.	Radijska postaja Svolx>dna
V aljc vi. na pre- .^goslavjja, kot naznanja u.
rail za vojne informacijo, je sporočila, da so med mladimi generali jugoslovanske narodno osvoljodilne vojske, ki so dobili čin generala, tudi naslednji trije Slovenci: Vlado Ambrožič, bivši U('ite!j in se-idaj poveljnik devetega zbora, | Karel Mareič, bivši častnik v i jugoslovanski vojski in Dušan V SOVJET. RUSIJI j Kieber, ki ga v Sloveniij ime-
Kot znano, je sovjetska vla-inLlJejo <Tomaž"' bivši Jurist da postavila Sovjetski svet o!111 IM>llt^ni ^misar v španski
zadevah verskih 'bogoslužij.
Na čelu tomu svetu stoji Ivani
RUSKE OFENZIVE SO PONEHALE
Velika ruska ofenziva, ki se je valila čez osem meja Vasiljevic Poljanski, zadnje štrri mesece, je včeraj začasno ponehala, kajti Pred dnevi je Poljanski za-Moskva poroča, da na 1300 milj dolgi fronti ni bilo s*°pmku Religious News Ser-nobene izpremembe, četudi so jugoslovanski parti- VV'G pojasnil delovanje svoje-zani in Bolgari dosegli v bojih znatne uspehe.	?vota-
. - -j . ,	—-------i "Oblast sveta se razširja, na
V o,laski izvedenci domneva-	„	;	,, • , , T> ,. . .
jo, da. se 11 sovjetskih voja- ^>IX>t' 19 mi« }f V°V «ie rekcl škili skupin pripravlja za ve- ^ ter prodirajo namreč na armensko-grego-! r i j	A —i: „.-t ----.. ri.ians'ko, staroversko, rrmo-ka-
repuKUikanski vojski in sedaj ^ef generalnega -štaiba za Slo-
i venijo.

liko jesensko in zimsko ofenzivo.
IVI oskovski list ■ 4 * Pravda'' pa ])oroea, da so v tefcu vroči boji pred letsko prestolico Rigo, ki je pod ognjem rusike artilerije, ki je oddaljena od mesta samo 7 milj.
Maršal Tito poroča, da so Nemci v Jugoslaviji povečali svojo armado na 27 divizij in sicer z divizijami, ki so 'bile umaknjene iz Grške in Bolgarske.
Tito poroča, da. so partizani
od Beogradta ter prodirajo proti A vali, KJ milj višje proti severu.
Tito dalje poroča, da 14. jugoslovanski armadni zbor sodeluje z Rusi, ki so, kot je bilo nazadnje poroča no, pri Vrazo-grnaeu odaljeni od Niša še 49 milj.
Berlin naznanja, da Rusi pošiljajo velika ojačenja iz Eu-
toliško, grško-ikatolisko in lu-teransko. Poleg tega obravnava tudi zadeve mohamedanske, židovske in budistične vere. Po leg tega se more vsaka verska skupina obrniti na svet za pomoč pri rešitvi kakih težkoč.
''Ako voditelji kake verske skupine," je nadaljeval Poljanski, "mislijo, da je potre-
nmnske čez Donavo v Jujgosla- bno sklicati kaSvO konferenco, V11°-	j da se ustanove duhovniški te-
...... ~	lira ji, ali pa da je treba odpre-
Bolgarski regenta	jti kake nove cerkve, sinagoge
KAKO SE JE PODAL CALAIS
Po 24-Ui nem premirju, tokom katerega je iz ( alaisa odpotovalo 20,000 prebivalcev, so Kanadeani s pomočjo angleških aeroplanov v soboto z vso silo napadli Calais, v katerem je se ostalo 4000 nemških vojakov, ki so 'bili pripravljeni braniti se do zadnjega moža in do zadnjega strela.
Premirje je bilo sklenjeno v petek med
di. Mnogi so bili ranjeni; za seboj pa so pustili podrte ali poškodovane hiše.
žalostna vrsta bežečih prebivalcev je bila dolira pet milj po Calais-Ardres cesti. Svoje pohištvo in druge najnujnejše potrebščine so večinoma vozili na ročnih vozovih.
!Za izselitev so dali Nemci na razpolago 30 trnkov in avtomobilov. Nemški vozniki so jih peljaJi do vasi Les Atteques, tri milje jugovzhodno od Calaisa. Tam so jih izročili Ka-
nenx%im polkovnikom Schroederjem in an^le-|nadčanom° -	nekem	in ost o, 8 Nekateri nemški vozniki se niso hoteh vr-
milj oil Calaisa. Okoli nemškega polkovnika.
Je Pred kratkim prišel v Calais, je stalo neika<j njegovih častnikov v Mestecih uni-forniali Eden je imel leseno nogo, drugemu je manjkala roka, tretjemu ie bilo od o<nia ožgano uho.
""Povedati vam hočem," je pričel polkovnik Schroeder, "da sem od svojega firerja prejel povelje bojevati se do zadnjega moža m to hočem tudi storiti. Edini vzrok za to premirje je, da se da civilnemu prebivalstvu priložnost zapustiti mesto.,f
Nato je bilo premirje sklenjeno.
Ko so bila pogajanja ikončana, je angleški general rekei Schroederju: "Dobro, gospod polkovnik, upam, da se boste vesedili jutrišnje-(ga bornbardiranja."
Schroeder se je irasmejal, e«k*wriignil z rameni in odvrnil: 14To je vojca."
Kmalu nato so pričeli d j udje prihajati iz meata. Poročila s fronte pravijo, da ee je ie
iiMit n^Ji; •• -». J.: _• ___vi AA aaa o
lum noii in zgodaj ajnteaj
20,000 Hor po&adko.
niti, navzlic temu, da so imeli povelje, da se morajo vrniti. Kanadčani jih vslerl premirja n^o smeli vzeti kot ujetnike.
Vojni poročevalec William A. Wilson po-rooa iz Ties Atteques, d!a sta mu dva Nemca, ki sta dobro govorila atigleŠko, rekla: "Tri tedne smo čakali, da najdemo priložnost po-begniti in sc<laj ne greva nazaj. 90 odstotkov iM-ših vojakov v Calaisu misli isto. Samo poveljniki se hočejo še dalje bojevati.*'
Nek kanadski časnik, ki je vodil izprazne-nje Calaisa, je rekel: "Prav nie ne vem, kaj b? ž njimi napravil. Zaradi premirja jih ne smemo vzeti kot ujetnike in nespametno bi bilo naložiti jih na trak in jih peljati nazaj.'' Po poteku premirja se je pričela strahovito bombardiranje mesta in v kratkem časa .ie bilo ujetih več sto Nemcev.
Ko je nastopita -noč, je bil ves Calais v ognju. Plameni so švigali več sto čevljev visoko. Opolnoči se je Sohroeder podaj s svojo
Uradno poročilo iz Sofije naznanja, da so bili trije l>olgar-
ali mošeje, tedaj napravijo prošnjo na vlado skozi naš
--------«r—7	""	«,p v. "ui^Hi
ski regenti, knez Ciril, Bogdan
Pilov in Peter Oabovski bili iz-!	Slednjič je Poljanski rekel,
ročeni Busorn in bodo odpelja- j	sovjetska vlada z vsemi ve. ni v Moskvo, kjer bodo posta-'rami enako postopa,
vi jeni pred sodišče. Njihovo iz-i	~~ ~ ~
ročitev je Rusija zahtevala v j	Kupite en i" extra"
pogojih za premirje.	bond danes!
Jugoslov, partizani v Trstu
Novi jugoslovanski brzojavni urad je sporočil uradu za vojne informacije 26. septembra, da so jugoslovanski mla-
deniči na 50 metrov visok tovarniški diimnik razobesili tri jugoslovanske zastave s petro-gljato zvezdo.
Nek drug malednič po imenu Kis, je vplenil nemški avtomobil in se ž njim vozil po tržaških ulicah in razdelil veliko zalogo raznih knjig in fotografije maršala Tita.
Kmalu nato se je partizanom pridružilo 300 mladeničev iz Trsta.
*
Osvobodilna vojska narašča
Angleška radio postaja je uradu za vojne operacije v Washingtonu sporočila, da se Jugoslovanski narodni osvobodilni voiski pridružilo 53,000 Srbov. Slovencev in Hrvatov, ko je v začetku septembra mar šal Tito pozval Jmrosiovane, tla naj nehajo sodelovati z Nemci in izdajalci. Tito je v svojem zadnjem pozivu 11. septembra obljubil vsem onim. ki se njegovi vojski pridružijo do ir>. septembra, popolno amnestijo in odpuščanje za njihovo prejšnje delovanje proti njegovim partizanskim četam.
Jonic vabi kralja
Srbski kvizlinški naueni minister »T o t ilč je nedavno po radio pozval kralja Petra„ da stopi v stik s svojim narodom in da se vrne v njegovo sredo in se bori proti komunizmu, kakor se je boril njegov oče kralj Aleksander.
•Joničev poziv je ponovila, berlinska radio postaja Trans-ocean, ki pravi, da je to poziv na kralja, da prelomi svojo zvezo s Titom in njegovo komunistično tolpo.
Prošnja za prehod ruske vojske
skozi Jugoslavijo
Puška časnikarska agentura Tass je po radio sporočila formalna pogajanja za prihod ruskih armad v jugoslovansko
vansko ozemlje, ki meji na Madžarsko.
"Sovjetsko vrhovno poveljstvo je naznanilo, da bodo so-
zemljo. Celo besedilo, ki je bi- vjetske armade zapustile Ju-
lo sporočeno ruskemu narodu, se glasi:
i'Pred nekaj dnevi se je sovjetsko vrhovno poveljstvo, za-
vedajoč se važnosti razvoja vojaških operacij proti nemškim in madžarskim armadam
na Madžarskem, obrnilo na Narodni osvobodilni odlbor Jugoslavije in na vrhovno po-
veljstvo jugoslovanske naro-(Tne osvobodilne vojske s prošnjo, dSa dovoli začasen vstop sovjetskih armad na jugoslo-
Novo pristanišče v zavezniških rokah
predstavlja Calais, velik« francosko gristamšce, ki oo ga v eoboto aarodli Kamdigžam.l^ dogodila i ago^vinL
goslavijo, kadar bodo operacije končane. Narodni o<Jbor in vrhovno poveljstvo Jugoslavije sta prošnji ugodila.
"Sovjetsko vrhovno poveljstvo je sprejelo pogoje, katere je stavila Jugoslavija in po katerih bo civilna vlada Narodnega osvobodilnega odbora Jugoslavije poslovala na ju-goslovansikem ozemlju, na katerem bodo nastanjeni oddelki rdeče armade.'* *
Blokiranje Balkana
-ZavezniŠkt pomorske, kopne lin zračne sile od zapada in j rdeča armada skupno z jugo-|slovanskimi partizani vedno jboij stiskajo zanjko okoli 200 tisoč Nemcev na Balkanu in na nekaterih Egejskih —otokih.
Močna zavezniška armada, ki je vpadla v Albanijo in na grški otok Cythera, je poslala tudi na severozapadni del Krete svoje padalne čete, ikot pravi poročilo iz Kaire.
Glede vpada na Kreto ni iz zavezniškega glasnega stana nobenega potrdila. Znano pn je, da Nemici zapuščajo Kreto v sled vedno večjega nadlegovanja od strani grških partizanskih oddelkov in vsled angleške pomorske in zračne blokade. Nemci so Kreto zasedli spomjladi leta 1941 in sicer s padalnimi četami, kar se je pr-
TUESDAY, OCTOBER 3, 1944
TBTANOTUKN L. VBt
GLAS NARODA"
51st Year
GPLO URO WLJA UST EA ZDBCŽENB DB2A?I IN CAN AD01 Wtj—i SA POL LJDTA M»; ZA CBTBT LITA .
▼Mid
la piiBlkor.
IOH U.RI
Pošiljanje blaga v staro
domovino
Na prvi konven/'ii Slovenskega 4 ameriškega narodnega .sveta v Cleveland u je Ifoila poudarjena važnost takojšnjega organiziranja naše organizacije za uspešno relifno pomoč innirodu v stari domovini. Konvencija je zaključila, da bo SANS nudil temu vprašanju vso svojo mow in da dejansko podpre novo relifno organizacijo, ki jo ustanovil Združeni odbor južnoslovanakili Amerikancev (ZJOJSA).
Ta nova relifna organizacije se imenuje War Belief Fund of Americans of South Slavic Descent, ki ima poslovnico ne samo z obiranje sredstev, temveč tudi dovoljenje za distribucijo ali od pošiljanje v staro domovino. Ameriška vlada hoče, da se ves jugoslovanski vojni relif koordinira v eno organizacijo, <ki naj bi bila reprezentativna za vse jugoslovanske narodnostne skupine v Ameriki, Slovence, Hrvate, Srbe in Macedonce. Edina taka že obstoječa skupina je ZOJSA, katerega osnovni del je tudi SANS.
Na letni seji »ZOJSA v Pittefburghu dne 22. septembra 3944 je bil izvoljen poseben odsek, ki ima načeljevati novi reiifitf organizaciji. Naloga tega odseka je izdelati izvedljiv načrt za Zbiranje in rapošiljanje potrebnega materiala za takojšno pomoč stari domovini ter priključiti v svojo sredino tudi druge slovenske, hrvaške, srbske in macedonske organizacije, ki se lnavijo z reiifom. Vse te organizacije, zlasti JPO-SS ter .pomožna akcija pod okriljem Hrvaške zajedni-ce, imajo pravico do prav o moč nega zastopstva in soodnier-nega odločanja pri vodstvu novega relifnega fonda.
♦Skupna alkcija bo najbolj efektivna in bo najceneje in najuspešnejše vršila delo, kateremu se je posvetila.
SA3TS apelira na vse svoje podružnice in vse organizU rane skupine, tla organizirajo nemudoma posebne odbore, ki bodo vodili relifno delo v svojem okrožju. Tre<ba bo potiskati na marsilcutura vrata — slovenska in druga, da se zbere najprej čim večja vsota v denarju, s katerim bo novi odbor talk o j kupil najnujueše potrebščine, predvsem zdravila zdravniške instrumente, najpotrebnejšo lirano za majhne o-troflce itd.
Poroča se nam, da je enaJadja že na l>oti, da odpelje te potrebščine. Nikakor ne smerno pivstiti, da bi čakala v ameriškem pristanu. Nnj>olniti jo je treba takoj!
Ves nabrani denar naj se pošilja naravnost na SANS. V našem uradu bomo vodili pregledne račune o vseh prejemkih in j ill prigboali v listih, denar pa v večjih vsotah odpošiljali relifni akciji Združenega dtlbora v New York. Na ta način 'bomo vedeli natančno vsoto, <ki so jo pomagali zbrati ameriški SLovenci, obenem pa bo tudi javnost vedela, k a/ko naše d%lo napreduje ali nazaduje.
Važno je dejstvo, da ima med jugoslovanskimi relifnimi fondi edino le ZO.JSA dovoljenje za distribucijo. Drugi lahr ko denar zbirajo^ ne morejo pa pomoči pošiljati v staro domovino. Nedbliodno potrebno je, da se SANS pridruži novemu odboru ter »kozi njega odpošlje materijal, ki bo kupljen za naše prispevke.
Vse informacije glede hiranja obleke, čevljev in drugega potrebnega materiala bodo razposlane med vse podružnice, čim prejmemo vsa navodila.
Bratje in sestre! OaJca nas veliko delo. V stari domovini narod umira na bojnem polju in doma. One na bojiščih lahko podpremo le moralno. Toda onim ubogim sirotam doma pa lahko taikoj nudimo svojo materialno pomoč. Se danes za viha jmo rokave in pojdimo na dek>»
MIRKO G.- KITHEL, tajnik SANSa.
United Committee of South-Slavic Americana
O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
Članek, ki je izšel v časopisu "NOVA JUGOSLAVIJA", juni—juli 1944.
Napisal Dr. JOSIP SMODLAKA
( Nadalje van je.)
lju zunaj Trsta, prihajajo na!bi Južnim Slovanom, kjer so
■Danes je g. Salvemini po pravil svoje staliišče v tem ozi-ru, ali samo delno. On je svoji mišljenje o poravnavi spora
0	mejah med Italijo in Jugoslavijo podal v knjigi 44 What to l>o with Italy", katero je nedavno napisal skupno s Gre-orge-om, Lia Piana in izdal v New Yorku (v založništvu Duell, Sloan and Pierce).,Na strani 209 te knjige pravi. 14Vsak Italijan, ki ni zaslep-,
1	jen z aneksionističnimi nacionalističnimi pohotami, ki nimajo ničesar skupnpga z naejo-naino zavestjo, n*ora priznati, da na vzhod od Gorice in Trsta in na vzhodu od Istre" (menda od Istre v ožjem smislu, z oth* strani Učke), "to je z one strani Trnovskega gozda in Monti della Vena" (Nanosa in Učkef) "živi kompaktno slovansko prebivalstvo od približno 250.<XM> Slovanov. Ti imajo pravico se odcepiti od Italije in se pridružiti Jugoslaviji; to ni italijanski nacio nalni teritorij, ampak slovanski nacionalni 'teritorij". <V prav ni jasno začrtana nova mejna črta. katero Salveniani s temi besedam: zamišlja, bi se gornje besedilo s številom 250.000 Slovanov moralo tolmačiti tako, da bi se morali Jugoslaviji pripojiti ne samo tleli 'Kranjske anektirani po Italiji in inal dol Istre onstran Fčke (tzv. Libumija) z Reko. Zadroiu in Lastovom, ampak verjetno tudi severna polovica soške doline, kot tudi vsi T\var-nerski otoki. Za ostali del "Julijske Benečije" (tako so italijanski iredentisti. pa za njimi službena Italija krstili Slovansko Priimorje in Istro. Po tem tujem propagand i stičnem izrazu so naši s+orili ime "Julijska Krajina", medtem bi po mojem mišljenju duhu narodnega jezika in stvarnosti boljše stalo ime "Primorska Krajina". "Krajina", kakor je znano, pomeni pokrajino ob meji. Pri nas je več pokrajin, ki se tako imenujejo. Od naših drugih Krajin bi se ta jasno
enega Italijana skoro tri Slovani.. Ko se temu prida i3e Trst, so Slovani zopet v znatni večini.
Zatorej, čeprav bi vsi Italijani teh krajev bili voljni o-stati pod suverenostjo Italije (kar je zelo dvomljivo), vendar, ker so oni manjšina prebivalstva, se ne bi. z demokratskega stališča samoopredelitve narodov, n^oarla opravičiti teza S*alvcminija. da bi ta kraj nw>ral pripasti Italiji.
Pri likanju izhoda iz taksne, za Italijane zelo neugodne sihiaci.jp, je omidno v g. Sal-veminiju nastala borba n*ed na eni strani demokratom, in poštenim človekom, kar on zares tudi je, a na drugi strani italijanskim rodoljubom, kate remu srce krvavi pri misli, da Trst in Istra ne bi več spadala k Italiji. V tem du^evnent konfliktu izgleda, da je glas krvi zadušil glas pravice. Ali samo za trenotek. ker takoj za tem, g- Salvemini, da si umiri svojo zavest, p roža Slovanom svoje zmanjšane Julijske Benečije vse mogoče garancije za svobodno, neovirano rabo slovenskega in hrvaškega jezika v občinah in šolah.
Salveminijev namen je plemenit. a 1 i ponujena zaščita manjšin ne hi uhinažila gosp. Akode. katero bi trpeli dotični kiaji če bi bili v državnem življenju, posebno v prometu in trgovini, privezani k Italiji Najslabša stran Sal vernim je ve zamisli, in sploli vsakega ita-1 i janskega aneks i on i st i čnega projekta, je v tem. da oni ne računajo z dejstvom, da ie Pi 'imiorska ali Julijska Krajina v geografskem, gospodarskem. a posebno v prometnem ožini, organski sestavni del jugoslovanskega ozemlja.
Ti kraji se morajo samo u-metno združiti z Italijo in to santo na račun ekonomskega zastoja, kot je jasno pokazalo nazadovanje tigovstva in blagostanja v Trstu in na Reki <pod Italijo, namreč, ko sta ti
v manjšini bile odrekane vse narodne pravice — kot je to
AZGLEDNIK
PREVEČ JAJC
Ljudje, k i so svetovali koko- in tam se je njihovo potova-jerejecm, naj skrbe za to, da nje končalo. Toda potovanje bilo v Italiji — a da inojezič-jt**1^ kokoši bolj marljivo "ne-1 jajc je stalo lepo svoto $4.200. ne manjšine v Jugoslaviji vži-	>0 bili gotovo preveč pa ! Poljedelski odd lek vlade dr-
sajo ne samo široke pravice, trijotični s svojimi nasveti. jžave Illinois jili sedaj za-ampak tudi posebne piivilegi! Radi nji hov? h nasvetov, se plenil, kajti bila so ,j>o "vseh je. kot so jih v živali V Dalma-;-ir kokošje "sadje" tako po-! predpisih — popolnoma gni-ei ji.	.množilo, da nihče, vštevši tudi! in". — Koliko d rit sili jajc j"
1 demokratsko urejenje nove ^ v,a,Jo'.no. )L\ ka' P^^tijpo istem načinu potovalo do
Jugoslavije predvideva tudi 7' Prio,>ilill,»i j^jei----VT listu'svoje popolne gujilolx*. tega
občinske .<amou,prave. ki bodol"L,vestot*k prw»ucer" je bilal-eveda nihče ne ve. že same i>o sebi omogočaleravnokar objavljena zanimiva. {
iiianKin-kemn živim Lier k> ve>t' kako ^ železniških	, T , '	*
manj in h emu /IMJU, hjl'1 je .povsod nastalo doka ol.nitno ono v večini ;ili '/natnpiSom 1 ,nvorn,h vozov, ki so bili VM	...	.
"" vctini an znainej-sem A ,______, ..pomanjkanje Sil ro voir a masla.
številu, da da prostor svojemu J.'T*^!?*?". jeziku v javni upravi in pro-'
za)>oji
poininu k oko-ji h jajc. potov a svetnih ustanovah. To posebno'j® l>'>'^.IiZcmI i njenih državah, veija za veliki me .-i i Trst
— hajr- vsled dolgotrajne sii-še. Toda uredništvo omenjenega lista opravičeno vprašuje.
m sicer od minulega maja. ko,, ...
Reko. katerima se mora vrni li * vlada kupila, nakar jil,,ko,'k«	masla je v
ti mestna autonomic, ki iim!m "lolda T>rodati
I a
mestna autonomija, ki jim je bila odvzeta po Italiji. Isto-' časno — da se vrnemo na go-, spodarsko stališče — lx> Jugoslavija zopet zgradila pretiga-no organsko zvezo teli mest z! njihovim zaledjem, od katere je odvisen njihov ekonomski
jajca so pred par dnevi srečno dospela v Chicago, lil,
adinili ton tega je no!
•kladiščrh. in koliko masla je že pokvar-
ZANIMIVA KRATKOVALNA RADIQ POROČILA:
Moskovski komentator, in k- in poročajo, da Hitler, kadar uoin Oleščuk, je te dni govoril'«« prevzame togota. — grize
vzpon. Ker Jim Italija te~a nc *f;1°!U	rafija inp, .proge, kajti "Hitlerje vzvi-
more dati. ampak samo Ju-o- ..Ja,» da K vsa ^yjetska Bu-; V n in — sa možata jevan je ga slavija. ideja pripoiitve soor- S,Jn P^I'"«««^ da. vojaška'**. ni o-tavilo". - Isti poro-
ja, ideja pripojitve sporne, .Jezikovno mešane zone Jugoslaviji se najde pristaše tudi v sretlini prebivalstva italijanskega jezika. Tako je italijanska nuinj-ina /<» zastopana ]>o svojih zastopnikih v našem ol jlasiiiem narodno-osvohb<lil-nem odboru za Istro. To nam kliče v spomin leto 1918. ko je, ]H> zlomu Avstrije, italijanski intelektualec iz Istre prihajal "k našemu Njatodnemu Svetu v Zagreb, kot odposlanec tz»v. "Bumbarjev" (italijanskih jk>-Ijedeleev v jugozahodni Istri), ter v njih imenu zahteval, da jim pošljemo oboroženo pomoč, da bi se mogli odbrani ti okupacije po Italiji, ker oni so želeli, da se njihov kraj. skupaj celo ostalo Istro, zed in i z Jugoslavijo. Spomni jamo se tudi kako so pomors-ki krogi v Trstu. z istimi težnjami, željno pričakovali jugoslovansko vojsko v začetku meseca novem* lira 1918 leta. predvidevajoč
-»imttttii^HttminiHiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
NOVA IZDAJA -H&mmondov I V K T O V N I ATL A8
V njem najdete zemljevid« treega cveta, ti ao tako po-trebiti, da morate slediti današnjim poročilom.
ao v barvah. 80 cantor pri: "O LASU NABO&A", 210 Weet 19th fli#wt» H«rTiik 'llf |l# T,
razločevala s pridevnikom — mesti bili odrezani od svojega
"Primorska"), kjer se nahaja 000 Južnih Slovanov in prav toliko Italijanov, g. Salvemini ne pravi jzreeno, da bi motali ostati pod italijansko suverenostjo, ali je jasno vidno iz cclega dotičnega poglavja. ki objemsa strani 209-211 imenovane knjige. Oči vidno je, da takšna politična meja, ki bi presekala Sočo na polovici nje toka, bi nikakor ne bila naravna meja. Taka meja ne bi bila opravičena niti z etnografskega gledHča, ker na o-zemlju oil Gorice do ličke, ki bi ostalo sporno med Jugoslavijo in Italijo, imajo Južni Slovani večino prebivalstva. Ko se namreč oddeli Furlansko nižino v okrožju Gradiš-k«\ katero mi ne zahtevamo za Jugoslavijo, in ko se odbije število .poznejših južno-italijan-skih doseljencem*(tako imieno-vanifc Meridionali) v Trstu »kupno število domorodcev' italijanskega jezika komaj dosega 300.000, nasproti 400,000 Ju£nHi Slovanov, po Sahemi-nijn. ft-er večja polovica imenovanih 300,000 Italijanov sta-
-rrrr
naravnega zaledja.
l\jar se tiče Sal vem i ni jevega
zmaga ne bode zadostovala.! r-e valeč kajti fašistična ideologija ne.tUo« obstoji le v Nemčiji,
javlja, da j<-. nad 50 delavce-v". ki so delali v temveč avstrijskih tovarnah, tlelo osta-
vilo in da so vsi ti delavci
tudi v Španiji. Portugalu. Ar-1 gentilii, Boliviji in drugih de- zbežali ter se pridružili pa rti-želali, in da se to človeško zanom v gozdovih. Tu so u>ta-kugo »wra zatreti in iztrebiti,Lovili pos«l»ne čete. katere so kjerkoli se pojavi.	{dobile potrebno orožje za sa-
Oltšruk tudi trdi. da Angli-jbotažo. in >n ž<» pričele napaja in Zjedinjene Države v tem dat: nuile nacijske y>o>tojanke. pogledu niso popolnoma izvze-iTim partizanom st- je tudi pri-te. kajti — "gotove fašistične]družilo veliko število delavcev, in pro-fa^ i stične stranke, ozi-j katerim se je posrečilo polieg-rorna skupine, delujejo tudi v j nit i iz Xemčije. — teh deželah ... in skušajo o Steyr. v Avstriji, je
■vi rat i končno in popolno zmago nad fašizmom". Radi tega poživlja vse dežele, da "na ideological način" iztiebijo to zalego.
Neki drugi govornik je istega dne po moskovskem radiju v>e inozem-tvo zagotovil, da Sovjetska Rusija nikakor ne bode uvedla svoj sistem v državah ruskega inozemstva, in da nikakor ne bode skušala
da bo Trst v gospodarskem o- preinačiti sedanji red v teh dr
zi;u t» žko trpel, če pade pod Italijo. Če gledamo na stvar stališča ekonomskih interesov", katere se ne more podceniti,
Ivrajini prebivalstvo irrupira v dve nacionalne kurije, ki bi omogočale vsaki narodnosti krajevno samoupravo in rabo narodnega jezika v občinski u-pravi in šoli. je to stvarno samo en način, kako zavarovati jezikovne pravice manjšine. Jugoslovani niso nikdar izvajali prisilnega raznarodovanja. Jugoslovanska država je tudi ped staiimi reakcionarnim režimom, 'vzdrževala na svoj strošok tnlnogo sto nerrtškili. ogrskih in drugih manjšinskih šol, medtem ko je Italija istočasno ukinjala še zadnje francoske šole v pokrajini Aosta. V novi demokratski Jugoslaviji je manjšinam garantirana. tudi brez mtednarodne kontrole, neovirana raba naix>d-n-ega jezika v javnem življenju in v šoli. (V pa bodo v tej smeri uvedene kakšne j^aranči je v Evropi, se jim bo. Jugo-sla vi j a rada, podvrgla, aeveda pod pogojem, da tudi fdruge države sprejmejo enake obve-ponoviti, da
predloga, da se v Primorski lllorento z veliko sigurnostjo
predvideti, da, če bi sploh Še bilo potrebno, da prebivalstvo tzv. Julijske Benečije z glasovanje modloči o svoji bodoči državni pripadnosti, bi Jugoslavija poleg glasov južnoslo-vanske večine prebivalstva — ki se je že izrazila s plebiscitom krvi — sigurno v nekaterih krajih dobila tudi mnogo italijanskih glasov", a «v nekaterih krajih lahko tudi večino tih glasov. Priključen je Trsta. Gorice in zahodnih mest Istre Jugoslaviji, v kateri bi njih italijanski prebivalci mogli, da svobodno negujejo svoj jezik a da pri tem boljše živijo kot pod Italijo — ne bi bila nika kršna narodna nesreča za Italijo. Xjasprotno bi Italijani mogli z zadovoljstvom gledati na svoje dobro situirane brate tako kot danes brez gorjuposti gledajo na svoje rojake v Avici. ki so zadovoljni s svojim položajem ter ne hrepenijo za političnim zed i njen jem z ma-temo državo. Jaz sem prepričan. da je mnogo treznih Italijanov. ki tako razumejo vprašanje Trsta in Istre.
Znani italijanski diplomat, grof ftforza, je že trikrat pred širjo javnost podal svoje misli o nujnosti nekaterih teritori-jalnrh izgub, ki se ji sedaj po porazu Italije ponujajo. V dveh od teh izjav je g. Sforza posebno govoril tudi o ureditvi urilja a. Jugoslanri jo — kakor si je-on zamišlja. Grof Sfofza. se
(Nadaljevanje na strani.)
V Stadt p. i šlo do
v- stranskih štrajkov.
zavali, pač pa je njena naloga razkrinkati delovanje fašizma, kjerkoli >e pojavi, kajti Evropa, ko bode zopet svobodna, bode postala demokratična. Ant illitlcrjeva koalicija je dandanašnji po vsem svetu močnejša, kakor je v kateremkoli času pieje bila. in taka
mora tudi ]>o vojni ostati. •
Peter Lansing, angleški časnikarski poročevalec v Ttaliji. poroča, da so na italijanski fronti zajeli nek upniški dokument, oziroma povelje, glasom' katerega s*o nemški častniki dobili nalog, da morajo ob v saki priliki zanikati vesti, ki prihajajo podtalno iz Nemčije skemu Pomožnemu Jdbora«
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
ki daje poljudna navodila, kaka
ameriški državi i
PoIpjc rprafianj. ki jih navadni Hodniki stavijo pri IcpHu ca dr-tarljanstvo, vnrtxije knjižica fte r U. dela nekaj važnlb letnic 1» zgodovine Zedlujenlh drŽav. * III. dela pori nawlovom Razno, pa Proglas neodrlmonU. Haiava Zedl-njenih držav, Ltncolnov jcovor ▼ QeUyatmrjcn. Predsedniki Zedlaja nI h držav ln Poedlne država.
Cena knjižici Ja
umo 50 centoT.
In ae dobi pri: 8LOVENIC PITBIJSHINti CO.
«1« Weat Ifttfc St..
New York 11. N.
Ne pozabite krvavecejra naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse beseda, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5.°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. T.
-
f "

TUESDAY, OCTOBER 3, 1944
VB1AMVUBI L

MOJI AL" TVOJI, VSI SO NAŠI
Cas se jt» približal, ki kliče koj i a videli 'borno dobre po-po resnem delu, pri vseh, da slediee. Videli bomo, dasira-se čimprej odpomore ljudem, vuo smo mali po številu, da k»tere je zaidcla ta uesiivntt lahko storimo veliko delo, za jna, tako v živo. Pomislimo trpeči narod doma. Naši po-malo reniiejše, nn njih položaj misleki in opombe na pretekle in puskusimo si predstaviti izkušnje, morajo izginiti in 11a-vso stvar, ka^koršna je — v'mesto njih mora nastopiti do-pravi lin"i in iz strani ix>tr«4x». 11.1H volja, fi tem, da tarnamo o Revščina, kot ogenj, povoden j ( preteklih zmotah, ne pomaga-ali nevihta, ne pozna meja in mo nikomur—edino kar stori-prav tako, jih ne sine poznati ino s tem je, da škodimo do-dobro <No. Vsi moramo na de- brodelni stvari, lo—prav vsi, do zadnjega in In še nekaj—mi živimo v
K
pričnimo najbližje, to je pri sebi. Vsak ]K>sameznik in vsaka družina, *e mora potruditi, da ne ofodrži nol»eneifa Ivosa obleke, katero lahko |K>greŽi.
popolnoma prosti deželi — časa smo imeli dovolj, da snio laliflvo spoznali, da taka prostost je možna edino v takem ozračju, kjer so ljudje dovolj
>ak kos dbleke, t»o zakril in širokogrudri in imajo dovoLj
oWanil pred nira*otn, eno človeško bitje. Vsalc kos ob!<*te«% bo nekoga osrečil.
Sinoči -.em poslušal (.»abriel Heatlierja, ki je povedal, da otroci v Jugoslaviji nosijo obleke iz burlap 'l>ag*", to je iz v ree—takih vr<*\ k i jih tu rabimo za krompir in čebulo.
Pričnimo danes! in ue odla-iajmo na jutri. Danes je čais in pričnimo vsi naenkrat—ta-
V BLAG SPOMIN
TKKT4K OBIJCTMCT5 S.MKTI Ut RUKNECiA IN XKTUZABNEUA SOl*K(N»A, SINA IN BRATA
ANDREW LOVSHIN
ki j<> m \ edno »Utrnil hvbj*1 dobn* oči St. sepltmbnt. 1941, v Timniiu^. Onttario.
ifcft I ji a tri j«* /.»• minilo.
kar /a|»ustil »i ius k 10;». in Iri /.•• |hhI piuiilo » sHiiraA IjiiM jrni
^ T<»da v uaMb arc giobiui Tvoj >t)M»tniti /.uri Ijulnv, k YH>i romajo siN»iuinl, kj«-r ni we, ne iHfnr.
I>Mci duvtko ie gomila skrihi mil j<> Tvoj oitrax. inixH v nas s«> reikiu ilva roma k TH»i vsaki
Zulujntt ostali: (	PAt'l.lNA, so t »lo«« ;
W FRANK. <kV; It R AT J K in SESTRE <*tvetwml. O., S.	11M4.
vere v prosost in v pravice svojega 'bližnjega, da si med seboj toliko zanpajo, da to za-! upanje daje dovolj podlage, na kateri se taka prostost, ki jo mi poznamo, lahko razvija.
Posebno pri tej akciji moramo to pokazati. Ne smemo dati nobenega prostora ozko-srčnosti. Bodi kar hočeš biti, to je tvoja stvar—glavno je, »ta >e odzoveš klini obubožali i h. In on t»in, ki sprejme; njegova osebnost je popolnoma njejjova zadeva, kar smo mi zainteresirani je to, da če je v potrebi, naj se mu poma->ca. Jaz bi nikomur ne dopustil, da mi diktira moje privatno življenje in vsakdo drugi je opravičen do ednakega sta-nja, kar se tiče osebnih pra-vie. < 'e pa se eden ne zna k ret a t i, v okviru postave, so pa ziito |>ostavljeni organi, da mu pokažejo j>ot. Torej pusti-iiio pomisleke in zagrizenost pri miru in del ujmo na to, da opravimo svojo dolžnost, do sirot, ki so mogoče prav naše.
< 'e ni obleke pri hiši, potem daruj v denarju, da se kupi. Par dolarjev ne boš toliko pogrešal. Mogoče s tem kupiš čeveljčke za enega otroka, zna biti srajco ali kar že, samo da pomagaš. Za pol dolarja se ne kupi dkoro nič, a če več ne zmoreš bo pa tudi hvaležno sprejet.
Saj menda vemo, da Amerika opazuje take akcije. Ko p H de do tega, da se lx> dalo oficijelno pomoč, iz sklada, — bodo vprašali: "Kako pa kaj ljudje iz vašega naroda?'* Ko-
liko so pa oni dali? <Za politično utvar se zanimajo, — kaj pa kaj s pomočjo!" ♦
Zadnje dni sem čital v poročilu Sansa, da so brooklyn-ski delegatje vrnili dnevnice. ''Hah! Naši fantje!" jaz mislim, da je vsak newyoivan in brookljmian lahko ponosen nanje. V uredniškem člaaiku je "(rlas Naroda" pojasnil, da gredo na konvencijo le pripro-sti ljudje. "So priprosti all-right, ampak vidijo point!" Jaz sem prav gotov, da bomo vsi videli point, kar se tiče od-pomoči! In (bomo pokazali resnično radodarnost, ki bo lahko dingim v zgled.
Ali veste kako se dvigne teža, — recimo deblo ali kar žeVsi naenkrat smo rekli, "Hej, ruk!" pa je šlo. In tak je edin način, ki more prinesti uspeh pri tej akciji — vsi naenkrat—takoj, in ladja bo polna!
Poljaki redno pobirajo za svoje; v>ak mesec gospodinje p reber o po stanovanjih pono-šene stvari, in jih oddajo k organizacijam. Grki w> poslali že preko pol tncata napolnjenih ladij v Grčijo, ter delajo na vse pretege, za več in več. To je zato, ker jim je narod pri srcu. In s tem ne greše proti nobenim postavam ter niso zato nič slabši državljani Združenih držav. Njih ugled raste pri Amerskancili zaradi njih ajctivnosti.
In mi, ki izhajamo iz naroda, ki se <k>sedaj ni proslavil s tem, da prosi, ampak je le dajal in dajal kri in življenja. Zgilbljal je in bi opropaščen, domalega uničen, pa ni klonil glave in je stal na branrku za posten svet in boljšega človeka, — in s tem pridobil občudovanje celega sveta, — naj pa. prezremo ta narod in za-tisnemo oči ob uri, ko se nam nudi priložnost, da lahko pomagamo. Ne! tega si ne sme nihče naložiti na svojo vest. Niti ni čas za odlašanje — na delo, vsi in z vso vnemo, da se doseže cilj.
V ČASTEN SPOMIN PADLIM JUNAKOM
Pretdkfo nedeljo, 1. okto-£
bra bila je v siov. cerkvi v New Ytfrku peta sv. maša, katero je daroval Rev. John Fer-lin iz Lemont, III., za slovenske vojkke iz New Yoyka, ki so pacfli v tej vojni, šest po številu, ki so dali svoje mlado življenje za domovino.
Ze4o globoko žalosten vtis, ki ti stisne «rce, da ti skoro kri zastane v žilah, je naredilo na človeka, ob pogledu na grob pred glavnim oltarjem in piva misel mi je <bila, danes tebi jutri meni. Kajti zelo malo je slovenskih družin, ki bi ne imele enega ali več svojih dragih, v vojaški sluabi. Nad grobom, ki je bil vos v zelenju, je bilo šest belili rož. (fcb vzglavju pri križu ameriška zastava in puška ; ob vznožju i) i 1 o je vojno odlikovanje "Purple Heart" podeljeno pokojnemu Valentin Kobilca Jr.
Na levi strani glavnega oltarja bila je črna zastava; na zastavi šest zvezd v obliki križa. Vsaka je predstavljala emega padlega vojaka, nad njimi je velika zvezda, predstavljala slovenske vojake v celi na<seW>iui, ki služijo v oboro-ni sili združenih držav.
Najbolj tragičen dogodek je smrt v družini. Vendar ako je smrt naravna v sled starosti ali neozdravljive -bolezni, se tolažimo z mislijo, da je pač moralo tako biti. Kajti trd neizprosen zakon narave je, da VBe, kar živi, mora umreti. Takoj ob rojstvu smo zapisani smrti. Niti -bogastvo, niti zdravniška vedla nam ne more pomagati. Veliko <bolj tragično je, ako mora mora ml id človek umreti nenaravne smrti, kar se dogaja v vojnem času. Edina tolažba je v tem, da je umrl za domovino, za pravič-
/8aj eno leto v državi -New "York, štiri mesece v Greater New Yorku, ter vsaj 30 dni v Vašem voHlnem okraju.
Volilni dan bo letos v torek dne 7. novembra. Vaš volilni prostor bo najbrž na istem pro-I štoru kakor prostor za registracijo. Ako 'bi bili v dvomu, tedaj vprašajte toz. Vašega prijatelja ali soseda, ki mu je ta stvar natančneje znano. Volilni prostori bodo odprti od 6. zjutraj do 7. ure zvečer. Volitve so tajne, tako da ne more nihče vedeti za katere ste oddaft svoj glas. iZato tudi sc nikar ne prepustite prigovar-
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIM SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
K«r Je saloga teh knjlilc aelo omejena,. Je priporočljivo. da poAjlt* naroČilo prej ko mocoCe. K naročilu priloUte t dobrem ta ritko fotortno on. snamke (Združenih driar). — Naročite lahko pri;
XHJIOABKI 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
tm Weal Ml Street	New Tort 11. M. I.
Oigavi so, ki so v potrebi? Morda tvoji, morda moji. Čigavi so, ki glad jih iz
zemlje trebi! Morda moji, morda tvoji. Moji al/ tvoji, vsi so naši, Xe odreci jim pomoči!
Brooklvn.
— I. MI7SICH. X. Y.
Svete maše zadusnice
Prihodnjo nedeljne, dne 8. oktobra, se vrse kar dve pete maše zadušnice v slovenski rerkvi sv. Cirila na 6'2 St Marks Place, New York City. Piva se vrtsi ob 8. uri zjutraj za pokojno Mrs. Frančiško Pirnat, rojeno Majdič. T vikaj zapušča sina Mike Pimata, predsednika "Slovana" ter dve hčere 'Mrs. Mary MJaček, in Mrs. Tessie Kovach, v starem kraju pa nadaljne S sinove in 2 hčere. — Ob deseti uri pa Ik> sveta maša za pokojnega Lojzeta Corel, kateri zapušča poleg svojih staršev, tudi dva brata in eno sestro.
Sorodniki, prijatelji in znanci se vljudno vabijo, d!a se naj imenovanih mas vdeleže.
— Ivan Ručigav. Brooklvn. X. Y.
Pismo od slovenskega ujetnika \ sev. Afriki
Slovenski ameriški narodni- Če kdo izmed rojakov kaj
svet je prejel pred par dnevi pismo iz severne Afrike, kjer se nahaja v ujetništvu Slovenec Janez Babič, doma iz Škofje loke. Glasi se:
27, 7, UU4.
P. X. Slovenski ameriški narodni svet!
Podpisani Janez Balbič prosim, če cenjeni naslov zna ne-Aaj o g. Francetu Jamiiiku, rojenem« v &kofji loki. Spodnji trg 48, bivajočemu v Honolulu, (Hawaii). Ker je on moj sorodnik in že od leta 1941, odkar je bil pri nas prevrat, ne vemo nič zanj, prosim, ako Vam je mogoče zvedeti nekaj o njem.
Kakor mnogo tovarišev iz Slovenije, se nahajam tudi jaz v severni Afriki v ujetniškem logarju. Xemci so tudi nas prisilno mobilizirali in smo morali pod težkimi prilikami k vojakom. Poslali so nas na italijansko fronto in smo pri prvi priliki dali ujeti ameri-kanskim vojakom. Gre nam prav dobro, le za dom in domače imamo velike skrbi.
Končam moje pismo s prošnjo za odgovor ter pošiljam vsem rojakom, posebno p a Škotfjeločanom, bratski pozdrav.
Udani
Janez Babic
(Prisoner Xo. 239737 P. O. W. Camp 203 Provost Marshal General Washington, D. C. 25 U. S. A.)
ve o imenovammi Francetu Jainniku, naj to sporoči na SAXSov urad, ali pa Janezu Babi Tu na označeni naslov.
SAXS.
KAKO SE REGISTRIRA TI IN KAKO VOLITI
Vsakdo, ki je ameriški državljan, moškega ali ženskega spola ter star 21 let, bodisi tu rojeni ah liaturalizirani ima pravico voliti na volilni dan 7 novembra.
Vaša dolžnost kot dobri A-meričani .ie, da greste volit. — ampak ne morete voliti, ako se ne registrirate. Ako živite v Greater Xew Yorku, se morate registrirati osebno.
Cas za registracijo letos je odločen v tednu od 9. do 14. oktobra, to je od pondeljka do sobote vključno, ter ure za registracijo so: in sicer od pondeljka do petka (od 9. do 13. okt.) od 5. ure popoldne do: 10.30 zvečer; v soboto, 14. oktobra pa od 7. ure zjutraj do 10.30 zveiVr. Registrirati se morate na Vašem vodilnem prostoru v okraju kjer stanujete. Vsak tak prostor bo imel od zunaj napis: "Board of Flections Meets Here*'. Ako slučajno Vam ne bi *bilo znano, kje se tak prostor nahaja, tedaj vprašajte policista ali katero drugo osebo, ki se na to stvar bolje r&zume, pa Vam bodo pokazali.
Da se 'boste zamogli registrirati in voliti, morate živeti
po svoji volji odnosno prepričanju.
Pravica in dolžnost za vse svofbodne Amerikance je. da so registrirajo in volijo.
no stvar. Kakor so umirali na- Jati od. T»?ko«ar'	volite
ši pradedje za to, kar imamo, nii sedaj "svobodo demokraci jo." da to dedščino pustimo svojim potomcem, kakor so jo drugi zapustili nam.
Družinam padli li j una k o v moje globoko sožalje.
Vi, slovenski sinovi, počivajte v miru v tuji zemlji. Dali ste vse na.k?ražje za svojo domovino. Xobeden z zlatom ali bogastvom ne more dati več kakor ste dali vi. Dali ste svoje življenje. SLAVA VAM!
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(r. J. Kera) — Venana knjiga
Cena $2.—
Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50c
Mlekarstvo
Spisal Anton Pere. B ■Ukazal, 168 strani. - Knjiga aa mlekarje ln Canaerje ▼ aoloAneni.
Cena 50c Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Veber
Cena 50o Obrtno knjigovodstvo
288 strani, eaaos. — Knjiga Je namenjen« r prrf rratl na stavbno, umetno ln strojno kljnliav-■dčaratro ter ielamrilTaratre.
Cena $1.—
Knjigarna
Slovenlc Publishing Co. 216 W. 18th St.. New York 11
Obisk
Danes je naa obiskal v spremstvu Mrs. Horvatin, dobro znani rojak iz Ghicage, ni., Mr. Anton Andres, ki se tukaj mudi po opravkih. Lepa hvala za obisk, ter srečen po-vratek na Vas dom v Chicago.
Upr. in ured. "G. N."
Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago,
potreb uie podporo vsakega rojaka, da lahko is-vrfei stoje tako nujno potrebno delo v pomoč naiim v domovini.	____
mm


»
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
•3.
'Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani
Eioepti so aaptisl v angieikem Jeziku; ponekod pa to tadl v jesikn naroda, kt worn je kaka jed poeetao v navadi
Ta knjiga je nekaj poeebaega sa one, ki se saoimajo sa kuhanje in ss hrte jo v a jem ttmbolj tsveibetl ia Lipo polni tt.
MmroUf pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
West I8tfc Street	New Torti 11. M. T
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA. DELAy SKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.



SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO «2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej Icajigf, U Je zbudila pozornont ths* awrtiktst k pImMJ nmanret. kake U bil« mogmU p» tedanji vojni
pyrtprtlw manšmm. U vadi crrapskik Mit, tudi is JafMlavij* m priili nudjcBd ▼ Ameriko in ponašali postaviti najbolj ner pn*» in najbocatejto driavo na Metu. Sedaj Jo priftel bi, da ZdraiCM driai e pooMgaJo narodom, ki m jim pomagali do v«p flUaJn in mo«. Pot na dre strani - kakor bi so mogel knjigo prestaviti iz anglečtine — Jo Jako zanimiva knjiga in Jo ki
"What's Your Name"
"ČloToiki odgovori na vprašanje, ki se ttte sreče milijonov . . fe.
tanje to knjigo Je bogato plačano."--Take so Je izrazit veliki
amsrtfU dnevnik o tej knjigi.
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupon«
PoUJam Money Order sa 9.............. ss lastnoročno
podpiaaao(l) knjigo(1):
ime ....................................................
»t, alics aH Bok it.................................. ..........
Mesto Is difava .................................... ..........
-Glas Naroda"
216 W. 18th STREET **gEW TQEK U.


r
TUESDAY, OCTOBER 3, 1941
PROKLETfl
:: Spisal KMTT.K BICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L
(133)
4'Da ti odprem mala vrata. Le previden bodi! Meni se ?di, k*kor -bi nama žugala nevarnost, Fran!"
"Ti si neumna."
"Vidiš, jaz se 4»jim le zaradi tebe! Tako jezno gledaš, kakor bi kaj hudega, namerjal."
"Neumnosti in zdaj pojdi domov! Jutri o polnoči ne pozabi!"
"Ne!"	/
"Torej lahko noč!"	*
On se odstrani, ona pa poleti za njim.
"'Fran!" zašepeee bojazljivo. "Fran, ne bodi hud, a jaz *e tako bojim! Povej mi le, kaj hočeš ponoči na pristavi
On se ujezi. Potem zamolklo zamnnra: " Radovednica! « e že hočeš na vsak način vedeti — doznati moram, kaj dela Rouvenat v Parizu. In to mi mora povedati dospoddena Blanche!"	,
"A ona bode takrat že spala!"
'' Nu, potem jo pa vzbudim."
"In, Če sama tega ne ve, ali, če noče tega povedlati?'
"Potem imam sredstvo, da jo 'k temu primoram!"
"Fran, ti se dosti drzneš!"
;
pi^al, da .je zdrava osnma za prijateljstvo z Jugoslavijo postavljena s pogodbo v Rapal-lu. Tembolj težko nam je bilo to razumeti, ker je bas :r. Sfor-za oselmo v Hapallu, delal in dosegel, da bi se dve tretjine milijona Jugoslovanov odeepi-lo o<l domovine in bilo pod\T-
. . .. v ,	-	, .	-	- .ženo nasilni vladi. In danes.
Kolikokrat naj ti se to povem? In zdaj pojdi vendar en- ko piše o razmejitvi, g. Sforza
4'Kaj tebe to brigat Lahko noč!" • -Se eno besedo!"	f
"Oovotri hitro!"	/ W
"Ali me res imaš malce rad?" "Sevedfetl"
'Ali se spominjaš svoje dbljubeT Me li kdaj poročiš!" Kohitro bode moj oče gospodar seuillomske pristave!
/
ZBOR IN PLESALCI DONSKIH KOZAKOV,
•	•• _ ;; • - •• •'^Mip^'"*
■■•■ . - - v" ,:::. - * -v..	■ .. !> ,-A -.i. J.
ki jih vc*li Sergej J a rov v popolnoma novem programu za dve predstavi samo v petek in .soboto, 6. in 7. oktobra v Metropolitan Opera House v New Yorku. — Vstopnice od
85 centov naprej.
O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
mora .priznati, ni nikoli štedll svobodna Italija bo jutri rndo-lepih besed na adres Južnih'sno vrnila Dodekanez grške Slovanov, stalno je naglašal, mu narodu". O vrnitvi niti kako je on vedno delal za pri- enega dela našega nacionalne jatefjske odnošaje Italije a. Ju- ga teritorija ni tokrat dejal goslavijo. Siimo nam so vedno niti besede. Temu se je angle-nekako črnino izgledali ti pri-j ski publicist .l«vor Thomas?, ki jateljski nameni. ker smo se drugače pogostonia citira g. spominjali, kako je g. Sforza Sforza. in mu rad na mnogo
krat! Tedaj jutri!'
Dcfltle odide počasno, s povešeno glavo proti pristavi. Mila je hudobna in neumna. Pa imela je lepega Frana tako rada! .
Fran poinšče svojega očeta, ki je čakal za pristavnimi
hlevi.
9.
v
"No, kaj je novega T" povpraša Franov oče. 4'Saj si videl Jero. Ali se stari kmalu stegne!"
"Ni Še upanja; ta človek je tako žilav kakor Rouvenat, ki ga je vrag zopet potegnil iz vodnjaka."
'Neumna sva bila dovolj, da sva se pečala s prismukne uim tem hlapcem ter sva zastonj šla v nevarnost. Starega kopu ha sva se imela držati! Polunorec je in sovražnik člo-vfištvu. Da so ga našli neko jutro zadavljenega v njegovi postelji, vsak bi bil mislil, da se je sam umoril, ker se mu je v glavi zmešalo. In danes.bi bilo vse premoženje najino! /daj je seveda prepozno. Po dogodku z Rouvenatom bi živ krat ne mislil več na samomor. No, vendar ni še nič izgubljenega, dokler stari ne naredi testamenta."
"A stari testament naredi!"
"Neumnost!"	4
"Ne, ne, stvar je taka!"
"Kako to!"
"Namerava poskrbeti za bodočnost dekličino! Sam nima nobene volje več, in stori le to, kar mu nasvetuje Rouvenat. Stvaar je prav resna. Rouvenata je poslal v Pariz, a pozval je tudi beležnika."
"Kaj mi pravili Da bi naredil testament!"
"Ali ženitno pogodbo!" zasiče lepi Fran ter pri tem stisne pest.
"Ženitno pogodbo!"
"Dal"	r.....*
"Ti vendar nisi tega mnenja, da misli stari norec še na žemtevf"
"Tega bas ne. Pa omožil bi rad Blanche; to je gotovo!"
"Blaittbe! In komu jo hoče dati!"
"Gotovo mlademu gizdalinu, fci se je nedavno tod poti kal ter se dobri kal gospodični Ta Stric gotovo nima okrogle ga v žepu in apekuluje le na bogato podedovalko. Obrnil se je do starega Mardocheja, pridobil je tega potepina zase ter potem odpotoval v Pariz. No, Mardoohe je včeraj Blan-ehe in Rouvenata dobro obdelal, Rouvenat je zopet prigovarjal staremu skopuhu, in sedaj je v Parizu, da zmagosla v no sem privede mladega sleparja kot soobača! Drugače ne more biti, kajti Blanche, ki se je zadnji čas držala zelo ki slo, je od včeraj zopet tako vesela, ka&or ptica! Ali misliš da nisem uganil!"
"TI si hudirjev, kolikor te je, Franf" reče itari, čudeč
j piše zelo ljubeznivo o Jugosla-
viji, ali. kot se bo videlo raatV 3*esed daje zelo malo, pravzar-prav nič, kar bi moglo popraviti težko krivico nane^eno na-
tega pritrjuje, tako začudil, da je navajajoč gornje njegove 1 M'sede v svojem članku v "Contemporary Review" dodal to-le svojo pripombo: "Ko >c bodo vračale fašistične pri dobitwe, se bo moralo tudi Reko vrniti Jugoslaviji". Obenem je britanski novinar spo mnil jrrofa Sfoizo, <la on v Ra-TKilln ni zahteval da bi ka pripadla Italiji.
^ tem žrtvovali neke svoje teritorije in zahteve, ali bi obe-r nem pridobili neprecenljive: moralne koristi. Liga Narodov bi se pa znajdla v idealnem položaju med latinskim in slovanskim svetom, in bi imela za sebe eno od najboljših pristanov na svetu (!). Niti to-j krat g. Sforza ne nahaja, da; li se morali izvesti bilo kak-' sni teritorijalni odstopi Jugo-I sla v i ji, ampak ji na račun od-j škodnine nudi avezo, in to ne samo z Italijo, ampak tudi s Francijo (!), tolažeč se, da bi tedaj (to so njegove besede) *1 vprašan je razmej i t ve. k at er o postavljajo nekateri zaostali jugoslovanski časnikarji, izgubilo velik del j*voje ojstrine".
Tretjič se je g. Sforza javil o istem predntetn meseca marca t. 1. in to z intervjujem v New York Tiirnes-u". Tu on se enkrat ponavlja svoj priljubljeni predlog, da se Reko postavi pod Ligo Narodov. Novo je v tej zadnji izjavi sa-to, da bi se Italija morala odreči suveren it ete nad mestom Zadroni, vendar tako, da to mesto ne bi prišlo pod neomejeno suverenost Jugoslavije, ampak bi se nroralo poiskati nekakšno kompromisno Te-šitev. Na ta narin g. Sforza ostaja .pri tem, da se Jugoslaviji ne more vrniti pod njeno suvereno oblast niti eno ped narodnega teritorija odvzetega ji pod pritiskom močnejše sile. Resnica je, da on pristavlja. da bi morala Jugoslaviji pripasti Dalmacija in (**ma Gora. ali ta ponudba, naj nam do\oli reči, je prav tako resna
SAMO DVE PREEDSTAVI — 6. In 7. OKTOBRA T METROPOLITAN OPERA HOUSE — S. H UROK predstavlja
ZBOR IN PLESALCI
Sergej J a rov. kapel nik — popolnoma nov program VatoUnlre* zdaj naprodaj pri blagajni -S5.1.20,1.S0, 2.4O, :iXM> < v štev« tax)
DON COSSACK
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta^
3935 W. 26th St., Chicago 23,
RAČUN ZA MESEC AVGUST, 1944
Bilanca v banki dne 31. julija ....$20,215.46 Ročna blagajna .................. 11.66
• k - £
*	M
' 1 ' i - i ■ i ■ 1
•	i I
' I •• i * i \
, . . , iri svo.h izjavi spomni mesta semiu narodu z niego> im sode- .. rp^i , , .	J 3	;Reke. Tokrat on /v svojem elan-
lovanjem.	,	,	,
ku, ki je izšel v lanskem okto-
Prva izjava g. Sforze o vrnitvi ter i torija In ili pridobitev Italije je izšla v intervjuju v
Izgleda, da j«* ta prijatelj-|kot <la mi ponudimo Italiji, da ska pripomba g. Tliomasa na ,si priključi S:e/ilijo in Sardi peljala g. Sforzo. da se v dru-jnijo.
(Dalje jutri.)
»•asopisu "United Nations" od 1. avgusta 194.T Tu je on dejal: "Gov<feč o nacionalni celoti Italije, priznavam da Do-dekanez" (grški otoki v Egej-skem iiK>rju. katere si je Italija prisvojila) <(ni nikoli tvoril se-tavni del naše domovine;
bers*kem irvezku časopisa "Foreign Affairs", p« v franco«-j kem prevodu v "Les Dm-u-j ments de la Quin-zaine" od januarja 1944. iznaša tale ne-' navadni predlog: "Italija In Jugoslavija 1»! mogle ponuditi novi TJiri Xarodo»v Reko in del okolišnega teritorija potrebnega za osnovanje njene suverenosti. Ttalija in Jugoslavija bi
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le pnroent da «e poslu in jo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAT, MONEY ORDER.
fre.
"Pa . . "Kajt"
»»
"Ce Parižan res nima božjaka, moram se čuditi, kako mu Blanche dado!"
"Saj ona je vsa mrtva nanj, pravim ti! In potem je še <trug v^rok: Rouvenat je do zdaj zavrnil vse sirubače. Zakaj t Ker so mislili, da je Blanche hči bogatega Melliera. Da so p prejeli kakega snubača, morali bi mu povedati istino: a ličeri IcaznjenČeve ne vzame vsak tako hitro za ženo. Hoteli so «e torej izogniti škandalu in so zavrnili vse snufcooe. Pa-•ški alepor pa ne bode bt* tako izbirčen. Če deklica dobi dobro doto, zvestno ma ne bo dosti man, da je njegov tast pandit! In cato je Rouvenat odpotoval k akricu in zato se je tudi kmalu nadejati ienitovanja!"
(Hadalimii sledLV » ■ • • ^ • t
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IGRE
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače šivali
Spisal D a mir Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
Andre] Ternovc
Spisal Iran Albrvht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
8 pisal Josip SpUlmaa
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih rtrlb napisal G}uro. Pandori^
IS
Paniki zlatar
PoalovenU SliTssCer K.
14
Pravljice In pripovedke sa mladino
Rnt«sT W1TW»>T VC^Hitnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip O^rtnoe
18
Mladim srcem
Dragi zvesek. Zbirka sa slorensko mladino. Rplasl K«T«r Me^ko
19
Student naj bo
Spisal Pr. S. Finigar
25
Duhovni bo]
flattala družba s*. Moborjft) L Skopali
26
Denar
Or. Karl englla — Poslovenil Dr __AlMn Ogris
IS
BundOd invalid
Edini vojni bond, za katereg* vam bo žal, je oni. ki ga nist» kupili 1
35 "	~
Praški Judek
Spillmannova povest — P revel Josip Vole-	t
------/—j
28
Magda
(Igra) — Alojzij Betnee
DOHODKI:	'
Podruž. št. 7, Littie Falls, N. Y. $ 44 8, West Xewton, Pa...
9, Willock, Pa.......
" 12, W. Aliquippa, Pa... ,
44 15, »pringlieild, 111.....
44 24, Virden, 111 ........4
4 30, Sharon, Pa. ......j
44 32, Cleveland, O.
4 4 44 38, Acmetonia, Pa. . 4' 41, Fontana, Calif. . 44 45, Slidboygan, Wis. 44 47, Pueblo, Colo. . 44 53, Johnstown, Pa. . *4 60, Chicago, 111. ... 44 03, Brooklyn, N. Y. 44 78, Bridgeville, Pa. . 44 80, Elizabeth, N. J. 44 88, Brooklyn, N. Y. 44 91, Chisholm, Minn. 44 94, Hostettor, Pa. .
4 4 97, Newank, N. J......
'4 98, Export, Pa. ......
Prispevki poslani po Glasu Naroda Diana Magajna, Harrisburg, Pa... Prispevke nabral Ludvik Mutz,
i	Brookljrn, N. Y............
Lokalni odbor ZOJ8A, Milwaukee, ~J
Wis........................ t
John Kobi in Carl Gerlovich, Du- j luth, Minn., naibrala prosto- i
voljnih prispevkov ........t
Društvo ^t. 120 SNPJ in Anton j Gantar, Gallup, New Mex., *
prostovoljni prispevki .....
Društvo št. 313 SNPJ in Frances Koehevar, prostovoljni prispeli .....................
Valentin Yugovieh, Eock Springs, Wyo., prostovoljni prispevki
JPO-SS. št. 53, Braddock, Pa.....
Prispevki na'bral Anton Koehevar,
Ellwood City, Pa...........
F. R. Vavpotich, New York, N. Y. Rose Selak in društvo 388 SNPJ,
Star City, W. Va. ..........
John Deželak, Nokomis, 111., nabral med tamkajšnjimi rojaiki ..
Frank Vidmar, Lyons, 111.........
Društvo št. 558 SNPJ, New Water-
ford, N. S., Canada........
Frank Meglich $2.; M!ary Tavzel
$1., New York, N. Y.....
Marv Suglich, E. Riverdale, Md.. $9.00, in drrtštvo štv. 760 SNPJ., Washington, D. C., $17.00 ......................
100.00 13.20 11.22 39.40 €.53 3.67 100.00 12.00 50.00 25.00 2.00 5.00 5.00 183.12 9.00 26.00 4.00 6.60 3.00 10.00 2.00 10.00 12.50 l 5.00
3.00
5000
12.50
22.00
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golili
30
Potopljeni svon
(Igral — Gerhart Hanptmano
31
Revizor
(I«ra)
Nikolaj VasflJevW
32
Spodobni ljudje
(Igra; — L Lipovca
33
Črne maske
(Igra) — U Andrejev
3«
Antingone
(Igra) Poslorenll O. Oolar
38
Sveti Jnst
(Igrat — Spisal dr.
W. PsCronk
38
Tončkove sanje na Miklav iev večer
(Igra) — J. ErtieSalkte F. Bate
Ja pri aaroShi prtporoHJlrv
	
	
	27.22
f	
	16.00
	25.00
	20.00
	8.70
	60.00
	10.00
	50.00
	20.00
	3.00
26.00
Dohodki za avgust ........
IZDATKI:
Najemnina urada ................$	50.00
Telefon in telegrami ........................10.63
Razsvetljava..............................................1.00
Tiskovine ................................................61.80
Stroški seje izvršnega odbora (julij
<1944) ..........................................47.90
Stroški seje izvršnega odbora (avgust 1944) ....................................214.10
Potni stToški odbornikov po opravkih ............................................308.40
Poštnina ................................................100.37
Za ureditev pesmi ..................................25.00
Plača uslužbenca (5 tednov) ________162.25
Naročnina ............................................18.00
Izročeno JPO-SS (poslal V. Yugovieh, Rock Springs, Wyo.)	8.00 t radne potrebščine ............................1.35
Skupni izdatki ...................
Bilanca v banki 31. avgusta......
Bočna blagajna..................
$20,227.11

j
$ 997.66 $21,224.77
$ 1,006.40 20,206.44
9.93
$21,224.77
MIRKO G. KUHBL,
tajnik.
VTNOENT CAINKAR.
Wagaimk.
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, da kupujete znamke sa le 10 ceawv.