p 102 številka.	Maribor, dne 24. decembra 1915.
Letnik VIL
Angleži in Francozi gospodarji v Solunu.
Cet^erosponizim utrjuje z mrzlično naglico Solon in okolico, — Zmaga nevtralistov pid grških volitvah« — Angleži in- Francozi pri Dardanelah poraženi, — 20.000 avstrijskih ujetnikov v Albaniji. — Mm italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. — General Pan „nadzornik“ ruskega armadnega vodstva.
Praznik mirti in ljubezni.
Zopet je iprBdl 'Bcižtč, milosti polni praznik miru in ljubezni. Zopet nas vleče-ssee k betlehemskim jaslicam. Toda smemo stopiti k njim, poklekniti pred nje? Uho nage vere siisi .angelske glasove, rfczlega-joce se nad betlehemskimi ..jaslicami: M ima zemlji 1 j ud e m, k i ,s;0 dob rev o I j e.“ Mi pia smo . sredi vojske, ki razdeja Evropo. Naše uho sge „je že privadilo na hrušč in trušč svetovne vojne.
Nekdaj je Božič bil praznik veselja, ker je bil praznik miru in ljubezni. Bani pa. je vojska na ta praznik, ki se drugikrat lesjkeče naj pristnejše krš-čanske radosti in iju&ezni, pritisnila črno kopreno, ki se še tudi letos ni odlepila ejd njega, vsled česar ne moremo ne z očesom ne s1 srcem zazreti in začutiti njegove svetlobe in njegove milobe.
Se vedno se zemlja kadi prahu in dima in rn-deča človeške krvi, ki je tekla in še teče ne v curkih, ampak v potokih. Še vedno divjajo valovi sovraštva, nesreče in gorja okoli narodov in držav, Strašni glas bojne troblje še vedno buči preko Evrope.
Ko se je Sin božji porodil na svet, je bojna troblja onemela. Tempelj boga vojske je bil zaprt. Na-zunaj je vladal mir na zemlji. In vtendhr je tudi takrat bila vojska, vojska ljudi zoper Boga, sovraštvo toliko ljudi proti Najvišjemu.
In ravno zato je Sin božji prišel. Tej vojski ljudi z Bogom je hotel storiti koneci. In ker mora v vsaki vojski teči kri, je božje Dete že v jaslicah ponudilo nebeškemu Očetu svojo srčno kri: „Pri svojem prihodu na svet pravi: Daru in ž gain e žrtve nisi hotel, telo pa si dni pripravil. Glej, prihajam, o Bog, da storim Tvojo voljo“ (Hebr. 10, 5—7). Že v jaslicah je božje Dete na svoje srčece pritisnilo krvavi križ.
Prineslo je človeštvu najdraglocenejši mir, mir z Bogom, S svojo nežno, pia vendar vsemogočno roko je raztrgate mejo, ki je bila med nebesi in zemljo. iTo je pravi in pristni božični mir. Kar bo ob koncu te vojske prva vest o miru, to je bil prihod betlehemskega Deteta :za hudi in nevarni hoj človeštva z Bogom. Kako se ’bomo razveselili iz dna svoje duše, ko bo po teh bede |n stiske polnih dneh in mescev sve-
jb tovne vojske zadonela prva rešilna beseda pravične-1 ga in blagodejnega miruj
In tudi ta beseda j® doma pri betlehemskem Deli tetu. Ob Kristusovem prihodu je bil svet' razdvojen, 'j Narode je ločilo samoljubje, grabežljivost, napuh in \\ sovrastavo. Črtili so se med seboj. Nič skupnega niso hoteli imeti s .seboj, Židje so sovražili pagane, pagani pa Žide. Rimljani so z brezmejno ošabnostjo gledali na podjarmljene narode, katere so prezirljivo in I zaničevalno imenovali barbare. .Samoljubni naeijona-iizcm je narode obdal kakor z visokim zidom.
V to noč napuha, : sajmoljiibja in sovraštva pa je naenkrat zasijala svetla zvezda betlehemska. V ta svet, poln zavisti in prepira, postavijo nebeški krilnici jaslice z božjim Detetom. In to Dete izteza svoje ročice in bi rado v ljubjezni objelo vsa srca. Tukaj-,so doma glasovi miru, kter tukaj vlada ljubezen!
Zato pa hočemo ravno o letošnjem Božiču, ko valovijo po svetu valovi sovraštva in nesreče, poklekniti pred betlehemske jaslice, nad katerimi kraljuje božji mir, ter še gorecnejše moliti ko druga, leta: Božje Dete. bodi Ti naša tolažb®!, naša ljubezen, naš mir!
Vprašanje avstro-ogrskega grba v hrvaškem saboru«
Hrvaški sabor je bil sklican na zasedanje dne
20.	decembra, Poslanci-vojaki so dobili dopust in se v uniformi udeležujejo sej. V seji dne 21. t. m. je stavil poslanec Cerovac, član večine, interpelacijo glede novega skupnega grba, v katerem ni izražena politična in državnopravna individualnost1 kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, zajamčena v nagodbi iz leta 1868. Na interpelacijo je odgovoril ban Skerlecz sledeče:	Ker se pri sestavi teh novih gr-
bov ni v zadostni meri upoštevlalo državnopravno stališče kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, oziroma ker se ni zadostno oziralo na dotična pozitivna določila naše nagoidbe iz leta 1868, ni on (Skerlecz), svest si državnopravne in politične važnosti. te zadeve, puščal v nemar te reči, temveč' je storil tozadevni- primerne korake pri merodajnih činiteljih. V pogovorih z ministrskim predsednikom je d o b i 1 o hrvaško stališče načeloma popolno za-
doščenje. Zlasti je ministrski predsednik (Tisza) priznal, da novi mali avstro-ogrski grb ni bil izgotovljen v smislu teh določil, toda ne morda zaradi tega, kakor da bi se hotelo prezirati našo nagodbo, a marveč iz vzroka, ker so obstojale, kakor se je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, gotove težkoče.
Ker so hrvaški poslanci zahtevali, da se nemudoma reši to vprašanje, je prišlo sporazumno do s-klepa, da more rešiti to vprašanje na najbolj primerni in najbolj pravilni način : nalašč za to sklicana re-gnikolarna deputacija. S tem je prišla ta zadeva na oni tirana katerem se je to vprašanje, ki bi bilo u-tegnilo kaliti medsebojno - razmerje med Hrvaško in Ogrsko, rešilo v obojestransko zadovoljnost. Zbornica je vzela odgovor bana Sterlecza z zadovoljstvom na znanje.
Iz govorov v ogrski gosposki zbornici.
V pondeljek, dne 20. decembra, je bila seja o-
grske gosposke zbornice. Po rešitvi raznih manjših zakonskih predlog je zbornica prešla k razpravi o indemnitetni predlogi.
Clan ustavne stranke grof Szechenyi j,e govoril najprvo o šolskih vprašanjih. Govornik je pred vsem kritiziral, da vlada kljub postavnim določilom v kon-fesijonelnih šolah dovoljuje verski poduk v maternem jeziku, s čimer se zadržuje šarjenje madžarskega jezika, Govornik je velik prijatelj nemškega naroda, a mu vendar ni ljubo, da bi se nemščina v toliki meri podučevteda, kakor to naučni minijster namerava. Szechenyju nikakor ni po godu, da bi se na ta način pričelo z germanizacijo. Govornik sproži misel-naj bi se v srednjih šolah polagala večja važnost na slovanske jezike. Končno omenja grof Szechenyi ž e 1 j o p o m i r u, ki se pojavijo tudi že n a A n g 1 e š k e m in katero je v angleški z-bornici javno povdarjal lord Beresford. ITia glas se bo, tako pričakuj® govornik, ponavljal, ki ja j t i v prvi vrsti je sedaj od Anglije odvisno, da se neha strašno prelivanje k r -V i, Ako Anglija hoče mir, bo gotovo porabila za to ugodno priliko. Cimdaljebo vojska traja-la in čim več mož belega plemena bo v tej vojski izkrvavelo, tem večja bodo nevarnosti ki nam preti od žjoltega plemena. Že ta okolnost mora vzpodbuditi evropske narode, da začnejo misliti na mir.
LISTEK.
„Mir ljudem na zemlji“?
( '*V% o b ž ča ra unta.)
—v— ... In zopet je prišla blažen M božična noč! Zopet se Lo razlegal milobni spev angeljev: „Mir ljudem na zemlji“1, a ravnotaikb zopet zlobni s-pov Angležev: „(Vojsko šele začnemo sporni ajdi!“ V Betlehemu, V „hiši kruha“, se rodi knez Miru, v Evropi, v hiši pičlega kruha, se pojavljaj knez vojske. Po vseh krščanskih hišah i sé bo pelo:	„(Tiha noč.
sveta noč, Vse že spi . . .“, a v istem času se bode razlegalo iz strelskih jarkov: „Kjer hrabrost in zvestoba, Na straži v bran stoji, Beži sovražna zloLa, In skrivna moč drži, Tovarši, lahko noč!“
In vendar je Knez Miru obljubil, da „bo narode sodil in veliko ljudstev svaril, in bodo meče v le-meže in svoje sulice v srpove potovali :	nič več ne
bo narod zoper narod mečh vzdigoval, in tudi se ne bodo halje več za Vojsko vadili“ (Iz. 2, 4). Ta mesijanski mir bo tako splošen, da bo prešel celo na ce-
lo naravo:. („Volk bo pri jagnjetu prebival, in leopard bo pri kozli ču ležal; Tele in lev in ovca bodo skupaj ho'dili, in majhen deček jih bo gonil ... In otrok, še pri prsih, se bo igral nad modrasovo luknjo, in odstavljeni bo svojo roko v baziliskovo dupljo vtikal. Ne bota škodovala, ne morila na vsem mojem svetem hribu, ker je zemlja polna spoznanja Gospodovega“ (Iz. 11, 6-9).
Zadnja misel nam pove, kdaj to tak mir na zemlji, namreč tedaj, ko fclo „zemlja polna spoznanja Gospodovega.“ Ker še pa tega ni, nam poleg betlehemskega mirovnega speva: „Mir ljudem na zemlji“ doni na ušejsa krik radi betlehemskega umora nedolžnih otrok:	„Glas se je slišal v Rami, jok in velik
krik; Rahela je jokala po svojih otrokih, in se ni dar 1: utolažiti, ker jih ni več“ (Mat, 2, 18).
Kakor nam betlehemski mir kali betlehemski timor, tako nam svetovni mir kali svetovni umor: kakor se Rfajhela ne da utolažiti radi betlehemskega u-mora, tako je neutolažljiva tudi evropska mati radi umora evropskih mož in mladeničev.
Čudno pa je, da so nebeški krilatei prepevali: „!Mir ljudem na zemlji“, potem ko sta sv. Jožef in
Marija skusila nič manj kot udobni božični mir. -Na povelje cesarjevo sta morala zapustiti domačo hišo, na tuji zemlji si iskati prenočišč®, prenočiti v revni zemeljski votlini — brez mize, stola, ■ postelje in ognjišča, raivno tako kakor naši vojaki v svojih zemeljskih luknjah. Pa sfa vendar občutila v svojih src5b. oni nebeški mir, ki ga svet ne more dati, pa sta vendar imela trdno upanje v boljše, mirne čase.
Tako pa naj prinese tudi našim ljudem doma, in vsem vojakom na samotnih stražah sveta božična noč vsaj v njih srca oni blaženi, sveti mir, ki ga svet ne more diati in ga zataan iščemo po svetu, naj pa jih prešine tudi s sladkim, trdnim upanjem, da pride kmalu svetovni mir. Z zahvalo, da. nam je Knez Miru prinesel s svojim rojstvom vsaj že dušni mir, Ga prosimo iskreno, naj nam pošlje kmalu tudi že drugi mir, Ala bodo naši možje in mladeniči,, če. že ne za vedno, ako še ni dopolnjen apokaliptični, mesijanski čas, vsaj za nedogleden, dolg Čas spremenili „sulice v srpe ter meče v lemeže,“1 Knez Miru! Daj, da se bo tudi z ozirom na vojsko razlegalo kmalu po vsej zemlji: .,'Sla.va Bogu v višavah in mir ljudem na ženil j i ! “
Grof Robert Zselensky je izjavil: Ko bodo naši sovražniki uvideli, da so njih napori, nas poraziti, zaman, šele tedaj se bo lahko govorilo o miru, prej pa ne. Prvi korak za mir morajo storiti naši sovražniki. Smešno je, če se trdi, da je nemški militarizem kriv vojske. Govornik je nato govoril o draginji, kar tero smatra on kot naravno posledico vojske. Tudi v Nemčiji imajo draginjo in tudi tam se vladi isto očita kot pri nas. Popolnoma neutemeljeno je, ako indu-strijelni krogi hočejo kmetijstvu naprtiti krividoi na jlraginji. Govornik se je končno izjavil proti razširjenju volilne pravice, katero zahtevajo nekateri poslanci in nekatere stranke.
Grof Rafael Zichy je opozarjal vlado na veliko umrljivost otrok na deželi.
'Minister notranjih zadev Ivan Sandor izjavlja, da navdaja velika umrljivost otrok tudi vlado z ve- ; liko skrbjo. Vlada, je že poslala svoje uradnike v te j kraje na deželi, kjer je umrljivost otrok največja, da se na licu mesta poučijo o pravih vzrokih tega nesrečnega pojava. Majhna sredstva v tem oziru ne zar dostujejo, država in družba morata poseči vmes in vsa sredstva porabiti, da,se varuje otroke, Vlada je pripravljena, po vojski z dalekosežnimi varnostnimi pripravami ščititi otroke.
Grof Ivan Hadik (ustavna stranka) je v polemiki z grofom Zselenskyjem izjavil, da splošni volilni pravici ne bo sledila korupcija:. Znano namreč je, da je koruocija le tam doma, kjer je vse podvrženo nadvladi posamezne stranke. Govornik sicer ni pristaš radikalno razširjene volilne pravice, toda od razširjenja volilne pravice, katera bi širše ljudske sloje pritegnila k postavodaji, pričakuje ozdravljenje notranjepolitičnih razmer.
Grof Tisza, ki je radi močnega prehlajenja le s težavo govoril, je izjavil, da nismo bili mi tisti, ki smo pričeli z vojsko; ko pa se je že enkrat pričelo z vojskovanjem, moramo to borbo izvojevati do konca, in s tisto odločnostjo, katera je že pripela zmago na» naše zastave. Na vprašanje, kako dolgo bo. trajala vojska, more odgovoriti le tisti, ki je vojsko jizsilil. 'Mi bomo vojsko vodili naprej, dokler bodo naši sovražniki sprevideli, da vsako nadaljevanje vojske prinaša človeštvu le nepotrebne brezsmotrene težave, ne da bi s tem sovražniki le za ped prišli bližje svojemu cilju. Po poldrugem letu, kar traja vojska, so naši sovražniki na jasnem, da cilja svojega vojskovanja ne morejo doseči. Sovražniki pa so si lahko tudi na jasnem, da bo naša zmaga jamstvo za naš obstanek ’ in našo varnost, nikakor pa ne bo napad na obstanek drugih evropskih velevlasti. Danes je vsako nadaljevanje vojske od naših sovražnikov popolnoma brezsmotreno prelivanje krvi, popolnoma nesmiselno zapravljanje moči. Danes je vsaka kaplja krvi, ki se še prelije vtejres strašni borbi narodov, zaman prelita in vpije do neba! Odgovornost za to pa nosijo tisti, ki so ta za celi svet strašni udarec izzvali iz sebičnih namenov in ki nočejo, da bi prenehala ta borba.
Stališče nemške socialne demokracije.
V seji nemške državne zbornice dne 21. ■ decembra je pri razpravi o novem) desetmjilijardskem vojnem posojilu poslanec Ebert v imenu večine nemške socijaldemokratične stranke podal sledečo izjavo: So-cijaldemokratična stranka je že od pričetka te svetovne vojske uporabila svojo voljo in svojo moč za, to, da se zavaruje Nemčija v težkem boju proti velikanskemu združenju sovražnikov. Zajedno si je njegova stranka neprestano prizadevala, da se napravi vojski konec ter da se zopiet da. evropskim narodom toli zaželjeni mir. V naše globoko obžalovanje niso imela ha,ša prizadevanja doseldaj zaželjenegai uspeha. Na nekaterih mestih se je pojavilo nekaj malo upanja. V Angliji in Franciji naraščajo glasovi, ki se u-pirajo zoper nadaljevanje vojske in ki zahtevajo časten mir. V nepristranskih državah se je večkrat že sprožila misel, da bi se pričelo posredovanje za mir. Poglavar katoliške cerkve je iz'đajL vi najnovejšem času izjavo v tem smislu. Kljub razl čnemu svetovnemu naziranju nas veseli, da je prišel tudi od te strani tako resen opomin na narode in vlade. Temu prizadevanju žalibog Še vedno nasprotujejo zelo resna dejstva in razne ovire. V Angliji, Franciji, Rusiji m Italiji merodajni krogi in vlade žalibog še nočejo priti do spoznanja, da vse njihove zveze niso v stanu premagati Nemčije in njenih zaveznic. Se vedno gojijo upanje, da bi se utegnila vojskina sreča obrniti na drugo plat vsled zbiranja novih armad, ali pa vsled gospodarske onemoglosti Nemčije. Vodilni možje vojskujočih se držav so izjavljali notri do najnovejših dni, da odklanjajo vsako misel na mir, dokler ni Nemčijla uničena, Napram tem dejstvom je neizogibna dolžnost celega nemškega naroda, da ohrani vso svojo odporno silo trdno strnjeno ter da ima pripravljena vsa za obrambo potrebna sredstva, da varuje svoje domove. Mi pa tudi vnovič ugovarjamo v tej uri zoper osvajalne načrte, kojih namen je, podjarmiti druge narode. Vsled tega bi trajno škodo trpela narodna sila in enotnost nemške države, kakor tudi njeni zunanji odnošaji, ker bi se položila kal za nove vojsk.©. Nemški nlarod in njegpvi zavezanci so
izvršili tako velika dejanja, da se jih ne more pri- j merjati z nobenimi drugimi Posrečilo se jim je ue ! samo postaviti se v bran sovražni premoči in zabraniti preteci pogin, marveč tudi pognati nazaj veliko nevarnost za zapadno evropsko kulturo, ki jo pretila od izhoda.. Nobenemu naših sovražnikov ip nobeni zvezi se ne bo posrečilo premagati nemški narod in ga ovirati v razvoju. Na naši strani je želja, da se oprime nemški narod vsake možnosti za mirovna pogajanja,, kajti Nemčija je vsled svoje moči zavarovana proti vsakemu krivemu tolmačenju mirovne pripravnosti. Le na ta način se morejo izpolniti neod-datne zapovedi človečanstva.
Nato je poslanec Geyer v imenu socijaldemokratične skupine, ki šteje 19 članov, podal izjavo, v kateri odločno obsoja delovanje aneksijskih politikov no samo pri sovražnikih, ampak tudi v Nemčiji, Us-peh obetajoča mirovna pogajanja so mogoča le samo na podlagi. Če se ne stori nasilstva nobenemu* narodu, Če se varuje gospodarska in politična samostojnost vsakega naroda ter če se odreče vsakojakim o-sva,jalnim načrtom. Ker se nahaja Nemčija s svojimi zaveznicami v ugodnem vojnem položaju, je naloga nemške vlade, da stori prvi korak za mir. Govornik in njegova stranka ne moreta spraviti v sklad željo po miru, ki s© pojavlja po vseh deželah, in nasprotovanje zoper vse osvajalne načrte s pritrditvijo novemu vojnemu kreditu, in zato bodo glasovali proti novemu kreditu.
Pri nato se vršečem glasovanju je bila sprejeta vladna predloga glede najetja, posojila v znesku 10 milijard mark z vsemi glasovi proti 19 glasovom nemško socijalne demokracije.
Rumunska matematika.
„]Nowa Reforma“ štev. 633 nam podaja pod tem naslovom sledeče zelo zanimive misli. Dva rusofilska leva v Rumuniji, Take Ionescu in Filipescu, rjoveta sama — v pustinji. Kolikor bolj so se bližale čete Bolgarov in osrednjih sil Grčiji in Albaniji, toliko nižje je padalo valovje rusofilstva v Rumuniji. Zadnji pevci ljubezni do Rusije udarjajo bolj poredkoma na strune, ki so pred kratkim donele zelo bojevito.
Skrajno realistična politika Bratiaina, ki je računala samo z dejstvi, zaičenja roditi sadove. Že prvi dan svetovne vojske je pove,dal Bratianu, da, pojde s silnejšim — ker pa še ni tedaj vedel, kdo da je silnejši, je čakal, opazoval in primerjal. Da je to o-pazovanje bilo zelo bistro, spoznamo iz dejstva, da je rumunska vlada stala trdno kot skala proti vsem obljubam entente. Obljube so bile res vabljive. Enterita je naipoveđala uničenje Avstro-Ojgrske in odprtje Dardanel. Pred Rumunijo so polagali ententini agenti in diplomati najokusnejše kose pečenke na; novo ustreljene zveri :	Sedmograško, Bukovino, narodno
zjedinjenje, prosti izhod skozi Dardanele iz hiše u-jetništva itd. Daši je imela rumunska vlada veliko poželjenje do teh okusnih kosov, vendar je požirala samo sline, vedoč, da še skače zverina v gozdu. In je čakala,. Tudi tedaj je še čakala, ko so imeli navidezno ruski lovci in gonjači plen v rokah, To je bilo lanskega decembra* Cez divje bukovniško pogorje se je udiral ruski val. v oni tihi kotiček, kjer se stekajo meje Avstrije, SedmograŠke in Rnmunije. V tem gorskem zatišju je menda Čakala Rusija na „rendezvous“ z Rumunijo. Ob enem je bila tedaj tudi ustavljena naša ofenziva v Srbijo, Belgrad je morala naša vojska opustiti. V Bukarešti so zelo pozorno motrili vse te dogodke in — Šakali dalje. Saloni ruskega poslanika Kozici Poklewskega v Bukarešti so postali pribežališče tistih rumunskih politikov, ki so se sramovali dela. Francoski šampanjec, «intentino zlato je teklo v potokih. Ta in oni je obogatel pri tem. Godbe so igrale dan za dnevom vse čeiverosporazu-mave himne, francosko časopisje je vodilo vse mišljenje, a Bratianu je Čakal neomahljivo dalje.
Mesca maja je skočil izza vogla Lah. Evropski krogi so prerešetavali in govorili o neki latinski z-vezi med Italijo in Rumunijo, Obiski romunskih politikov v Rimu, laških v Bukarešti, vse to je potrjevalo to mnenje. Pa bilo je le govoričenje. Bratianu je čakal dalje. Njegov bistri pogled je spoznal vse prevare in vsa zapeljevanja, ki so se skrivala za zavesami. Iskal je čisto resnico, ker je ni nfešel, je čakal naprej!
Danes se o vsem tem več ne govori. Danes u-V ide v a,jo najognjevitejši rumunski intervericijonisti na korist četverosporazuma, kako krhki so bili temelji njihovih računov in upov. Danes tudi ententini diplomati nimajo Rumuniji kaj povedati. Toda kakor je Bratianu previdno presoj eval vrednost lanskih ruskih zmag, tako tudi danes še vedno čaka, da se situacija na strani osrednjih sil popolnoma zbistri. A
ne sam, pa brat njegov, Vintila, jei ne’davno povedal, tla vojska še ni razjasnila situacije tako, da bi se mogla Rumunija brez nevarnosti izjaviti za eno vojn j očo stran. Sicer so v merodajnih rumunskih krogih mnenja, da še bo vojskja dolgo trajala, a dolga vojska bi naložila Rumuniji prevelike žrtve. Zato Čaka dalje, pa z orožjem v, roki, v srcu pa s trdnim namenom, ga tedaj rabiti, kadar se vojna premoč popolnoma prevaga na jedno stran in ko ne bo več nobenega dvoma, da se bo vojska kmalu* končala. Takemu relailizmu ne moremo dosti predbacivati. Ta realizem hoče doseči, da gre Rumunija z onim, ki bo brezdvomno zmagal. Pred mescem je jela Rusija gro-maditi čete v pomoč Srbiji ; pa rumunska vlada je dala v Petrogradu spoznati, da hoče popoluomlai nedotaknjeno nevtralnost ohraniti, in je ob enem zaprla Donavo z minami.
Ruske vojske še zdaj v veliki množini stojijo ob Prutu, pà iz drugega namena. Utrjujejo mejo, da bi jih od rumunske strani ne prehitelo kakšno presenečenje * ... Ob enem je prodala Rumunijia centralnim silam 50.000 vagonov žita. Neizmerno visoka pena tega blaga izključuje vsako filantropijo te kupčije.
Navzlic temu* je med razmerjem Rumunije do Rusije in do osrednjih sil zdaj takšna razlika, kakor med mino, ld plava po Donavi, in vagonom pšenice, ki se pel ja proti Avstriji. Izključeno je, da bi danes pristopila Rumunija k ententi. To bi bil njen samo-umor. Ker je rumunska politika oprta na silo in računa le na faktorje moči, bo Šla tudi s silo. Ta sila je na strani Avstrije in Nemčije. Rumunija vidi to jasno, pa še Čaka s svojo preizkušeno potrpežljivostjo, da ta sila tako zraste, da ne bo več dvoma o njeni zmagi, Ko se to zgodi, bo Rumunija morala pristopiti, da se ohrani ravnotežje med njo in povečano Bolgarijo. „’Odškodovania“ za sebe more Rumunija iskati le za Prutom, zato more Evropa njen pristop v boj pričakovati z isto mirnostjo in gotovostjo, kakor se pričakuje nayadnih pojavov v naravni e m razvoja.
G-o.
Rumunsko žito.
»Adueverul« poroča, da se je pri bolnem Brana nuj u vršilo posvetovanje finančnega in poljedelskega ministra in predsednika žitne komisije glede izvoza žita v Avstrijo in Nemčijo. Bratianu je rekel, da Rumunija odločno zahteva, da se izvozne premije plačajo v zlatu Rumuniji in ne v Berolinu na račun rumunske vlade, kakor si to želita osrednji sili.
Štiri tovarne za rumunsko strelivo.
»Dreptatea« javlja, da bodo v okolici Bukarešte v 14 dneh začele izdelovati strelivo štiri nove tovarne.
fiolgapslio-spbsho bojišče.
V ospredju zanimanja stoje sedaj ne toliko vojna podvzetja, kolikor grške volitve zaj državni zbor. Cetverosporazum nima veliko povoda, da bi bil zadovoljen z izidom teh volitev. Zmagala je namreč z veliko večino stranka nevtralistqv, katerim načeluje minister Gunaris'. Na drugi strani pa je tudi treba zabeležiti dejstvo, da je Gunaris velik prijatelj Veni-zelosa. Iz tega se da sklepati, da Grčija ne bo zapustila pota delnih koncesij napram četverosporazumu. Med tem ko je na Grškem žvenketalo politično orožje, so Angleži in Francozi pridno utrjevali Solun. Ob enem so sprednjo fronto od Karamlija do Salman-lija utrdili z drugo obrambna črto, ki so jo priredili nekoliko zadaj, za prvo.
D(a so se Angleži in Francozi že precej udomačili v Solu-nu, se da spoznati iz novejših poročil, ki pravijo, da si bodo Solun sploh prisvojili ter iz njega napravili nekak drug Gibraltar. Angleško-Iran-cosko armadno vodstvo neprestano izkrcuje nove če* te v Solunu ter tudi ono moštvo, katero je odtegnilo z Ari Burnu na gaiipolskem polotoku, spravlja zdaj v Solun.
Velikansko taborišče ob Vardarju.
Milanski »Corriere della sera« poroča, da je dolina reke Vardar od bolgarske meje t. j. od kraja Ardzan do jezera Amatovo spremenjena v velikansko, z okopi zavarovano taborišče z mnogo itevilno arti-
lerijo ki se "e nepr stano ojačuio ;n z ogromnimi zalogami municije 1/. uigli e so d šle tudi lokom o tive in železniški vozov*.
Angleži in Francozi hočej > postati p «paini lastniki Soluna,
„(Südslavisehe Korrespondenz“ poroča iz Aten:
Poročilo, da bi bil Solun od ostalega sveta ločen in da bi bil angleško-francoski generalni štab pozval tuje konzulate, naj zapustijo mesto, ne odgovarja resničnim dejstvom. Pač pa se trudi četvero-sporazum, da bi dobil Solun popolnoma v svoje roke ter vse grške oblasti odstavil,, Istočasno zahteva general Sarrail, da se mu naj izročijo grške utrdbe, posebno one na rtu Karaburnu, po katerih je vhod v pristanišče ogrožen. Grške vojaške oblasti so se do sedaj branile te utrdbe izročiti. Gotovo p'a, ni, ali se bo z ozirom na obstoječi položaj mogel vzdržati grš- ! ki odpor.
3
Odhod naših konzulov iz Soluna.
Iz Sc luna poročajo: Nemški, avstrijski, tmški i in bolgarski konzul so zapustili Solun ter se pre- ! selili v Bitolj.
Francoz! in Angleži so bojijo j padca Soluna,
V »Guerre sociale« zahteva Cherradame, da ententa iz Soluna napravi trdnjavo. V članku »Če izgubimo Solun«, piše o kataslrofah:
1.	Zavezniki bi izgubili neznansko denarja, ker bi bilo njihove eksp dicije konec.
2.	Bili bi ob 200.000 do 250.000 srbskih vojakov.
3.	Če žrtvujejo Šibijo, bi njihov moraličen ugled na Balkanu občutno trpel, Grška in Rumunija bi stopile na stran osrednjih sil in Rusija bi prišla v resno nevan ost.
4.	Kralj Konstantin bi dovolil, da se Nemci po-laste najvažnejš ga temelja Soluna in da se grška armada na 12 otokih porabi proti Italiji. Raztrgana giška obala bi bila idealno zavetišče nemških podmorskih čolnov. V trenutkp bi v Sredozemskem morju gospodovali ti podmorski roparji, Angleži bi se morali umakniti iz Dardanel.
5.	Pirej je oddaljen 17 ur od Egipta, vsled česar bi se lahko s podmorskimi čelni zaprlo Sueški prekop. Misliti je treba tudi na že pričeto turško-nemško ofenzivo.
6.	Če se ententine čete umaknejo iz Soluna, tudi Italija ne pojde na Balkan in Rusija ne bo udarila preko B sarabije.
7.	Proti Rusiji bi tedaj šlo 600.000 do 700.000 Turkov. Perzija bi dala 400.000 dobrih vojakov, Afganistan 500.000 proti Indiji.
Vse te ugodnosti je treba sovražniku iztrgati Solun je mogoče držati s 150.000 možmi. Če se umaknemo, izgubimo 100.000 Srbov in 100.000 Angežev pri Dardanelah in — kar je najhujše — damo Nemcem 400.000 Grkov, 600 000 Rumuncev in 400 tisoč Perzov. Tedaj 1,400.000 novih vojakov.
Prodiranje Avstrijcev in Bolgarov proti Solunu.
„Köln. Ztg.» javlja: Italijanski listi so mnenja, da so Bolgari in Avstrijci ustavil' svoje bojevanje ob grški meji le radi grških volitev, ker niso hoteli razburjati grške javnosti ter škodovati germanofilskemu kabinetu Skuludisovemu. Čim pa bodo mostovi čez Vardar zopet popravljeni, se bo prič. la avstrijsko-bolgarska ofenzi a s polno silo ter bo naperjena naravnost proti Solunu.
Francosko časopisje zatrjuje, da bo Skuludis dopustil prodiranje Bolgarov in Avstrijcev na Solun. Bolgari imajo izborno težko artilerijo. Železniška proga Solun - Dojran se nahaja v grš uh rokah. Atenski krogi so prepričani, da bodo četverozvezne čete poražene.
Idd grških volitev.
Po poročilih iz A!en odgovarja izid grških volitev, ki so se vršile dne 19. dec., pričakovanju tamkajšnjih političnih krogov. Venkelosova stranka je bila proklamirala abstinenco, in se oficijalno volitev ni udeležila. Pač pa so mnogi Venizelosli po stavili zlasti na deželi »samostojne« kandidature .
Značilno je, da je dobila veliko večino mandatov — 200 od 314 — Gunarisova stranka. Gunaris je bil ministrski predsednik po prvi Venizelosovi demisiji. Zastopal je nevtralno stališče, vendar pa se je vedno nahajal z Venizelosom v precej korektnih odno-šajib. Trdi se celo, da sta oba moža osebna prijatelja. Gu aris sedi tudi v Skuludisovem kabinetu in njegove glasove je torej prištevati vladni večini. Izid volitev je vsekakor pokazal, da je naenkrat Gunaris najvplivnejši mož grške javnosti in morda pride to tudi v sestavi kabineta do izraza. 52 mandatov so dobili kandidati ostrih antivenizelistov obeh ministrov Theotokisa in Rhalisa ter dr. Dimitrakopuiosa. Tudi te glasove je seveda prišteti vladni večini.
*
* *
Rosi obstreljevali Varno
Brzojavke iz Konštance potrjujejo, da je dne
21.	t. m. zjutraj neko rusko brodovje obstrel evalo Varno. Zjutraj ob 6. uri sta pripluli dve torpedovki prei rt Cali Akra Ladji sta poizvedovali do Varne in sla se hitro vrnili. Okolu 8. ure zjutraj so se pripeljale 4 ruske bojne ladje iz Odese peljale sö se co višine Evksinograd in se postavile v lojno vrsto. Sledilo je krepko obstreli* vanje do 10. ure, nato so se bojne ladje umaknile. Varnske trdnjave so spre jele boj in so s topovi krepko odgovarjale na ruski ogenj. V mesto je padlo 51 granat. Iz Balčika se je lahko opazovalo, da je bilo navzočih vsaj 30 transportnih parnikov. Sodi se, da so se nameravali Rasi izkrcati pri Ekrene.
Bitka v Črne in morju?
20 000 avstrijskih ujetnikov v Elbasanu in Tirani,
Iz Budimpešte se poroča dne 22, decembra:
Predsednik ogrskega oskrbovalnega urada za : vojne ujetnike, tajni svetnik dr. Daranyi, je brzojav-; rio vprašal kneginjo Ypsilandi v Atenah glede usode ; avstrijskih ujetnikov, katere so Srbi spravili iz Sr-• bije v Albanijo. Kneginja Ypsilandi je brzojavno od-I govorila tajnemu sjvetniku dr. Daranyiju - to-le : V El-i basan in Tirano je došlo 20.000 avstro-ogrskih voj-: nih ujetnikov, Tukajšnji vojnooskrbni urad dela na j to, da se dobijo brzojavna obvestila glede usode av-j stro-ogrskih vojnih ujetnikov. O rezultatu bo budim-S peštanski vojnooskrbni urad takoj obveščen.
Ujeti Avstrijci iz Srbije v Italiji in Afriki.
Italijanski in francoski listi poročajo, da bode Srbija odposlala v Italijo 20.000 avstrijskih vojnih u-jetnikov. Ali so to tisti vojni ujetniki, ki so bili prihrani v Elbasan in Tirano, poročilo ne pove. Druga poročila pravijo, da je 2000 ujetih Avstrijcev iz Srbije odposlanih v severoafriško pokrajino Tunis.
flvstPijskO’IfsifjanslìQ tepci.
Na italijanskem bojišču sedaj ni posebnih dogodkov. Vrše se večinoma le artilerijski boji in praske prednjih čet. Pri Bovcu in Tolminu' smo dosegli nekaj uspehov. Dne 18. decembra so Italijani Gorico zopet močno obstreljevali. Sicer pa si Lahi zdaj ob precejšnjem, miru zdravijo prste, ki so si jih opekli v zadnji ofenzivi.
Iz Bukarešta se poroča:
Po poročilu lista »Universul« se razvija v Črnem morju v bližini bolgarske obali bitka med turško — bolgarskim in ruskim brodovjem.
Mijste-iPislo tejle.
V treh velikih skupinah se je izvršil vpad v Srbijo:	V sredini po Moravski dolini so prodirali
Nemci pod Gallwitzem, ob levem bobu čez gorato obmejno ozemlje Bolgari pod Bojadüjevom, ob desnem boku avstrijsko-ogrske čete čez Donavo in Drino pod Kövessom, Naše čete so se po srečno prestalih bojih na in ob Kosovem polju obrnile proti zahodu, da skupno s četami, prodirajočimi iz Bosne, obkolijo Crno-goro. Prodiranje naših čet v goratem črnogorskem ozemlju je združeno z velikimi težavami. Mrajz in sneg onemogočujeta naglo napredovanje. Naše čete prodrejo sedaj dnevno 3 do 4 km v sovražno ozemlje. Reko Taro, ki je bila poprej mejna reka med staro ßrnogoro in sandžakom, so naši že na večih krajih prekoračili. Večji boji se vrše za mesto Bera-ne ob Limu (severozahodno od Peči), Naši so zavzeli že važne višine na severni strani mesta. Črnogorci in Srbi se krčevito branijo. Bedla, je med ostanki srbske armade in črnogorskimi četami izredno velika. Italijani sicer dovažajo Srbom in Črnogorcem živila in strelivo, a ta pomoč je preskromna. Zadnji teden so Italijani poslali v Albfenijo do 30.000 mož. Ali na pomoč Srbom, ali za razbremenjenje Četverosporazu-ma pri Solunu, se Še ne ve.
Kalvarije ni mogoče vzeti.
Iz dopisa z goriškega bojišča v »Novinah« 14. decembra: To je bil prayi pekel zadnje dn». Italijani so zbrali svoje topove, silno municijo in poskušajo z vso silo, da bi prodrli. Ali mi se ne vdajemo in se ne vdamo nikdar. To so začeli uvidevati tudi že Italijani. Včeraj je rekel neki italijanski ujetnik: »Mi sami uvidevamo, da Kalvarije ni mogoče vzeti.« Vidimo, da dan in noč je Kalvarija od našega topništva vsa v dimu, ali vaši vojaki se ne umaknejo. Radi tega smo poslali neki dan na Cadorno pismo, naj pride on in njegovi generali, pa bo videl, da se mu ne posreči priti preko Podgore v Gorico.« — Bog nas varuj takega klanja, kakoršne je bilo pred Gorico zadnje dni. Ali naši vojaki se niso umaknili niti za korak. Kakor levi stojijo tukaj in odbijajo sovražnika, pa naj se prikaže v takem ali takem številu. Ako je usojeno, da izginemo vsi kot Leonide, bomo izginili, ali sovražnika ne pudimo na našo zemljo. Te misli je prevzet vsak vojak. Samo preko nas mrtvih more sovražnik dalje, ali ako bi tudi prišlo do tega, mora poprej samega sebi uničiti. Pripoveduje vojak kako je pognal Italijane iz okopov. Približal se je na 30 korakov. Vrgel je na nje sam 50 bomb. In pokaže prst, kako je sključen od vžiganja in metanja bomb. Opisuje javkanje med Italijani: Mama mia! Ajuto liatello! ... Pred kratkim so Italijani privezali nekega svojega vojaka k drevesu. Morda je kaj zakrivil, ali mi nismo hoteli soditi. Tako je bil privezan ves dan. Samo pomeriti bi bilo treba — ah nam ni ničesar naredil, naj živi!
Srbska armada se nanovo organizira
List „Ranoje Utro“ poroča, da so ostanki srbske armade došli v Albanijo, kjer se jih bo začelo korenito na novo organizirati. NajboliŠe čete, ki so še na razpolago, se bodo zbrale v posebne oddelke, obnovil se bo tudi častniški zbor, in na ta način se bo skušalo Četverosporazumu dati na razpolago kolikor mogoče porabno armado, ki pa seveda glede na število ne bo posebno močna.
Malafvojska Srbov v albanskih ’gorah, i
Östanes srbske armade vodi zdaj malo vo sko v albanskih gorah, a ker so ražnik hitio prodira, je popolnoma izključeno, da bi se še dolgo držali. Srbski begunci žive z mesom konj. ki so poginili. Črevlji se strgajo ob ostrih al anskih skalah. Kri zaznamuje pota, po k ter h so begali srbski b gunci
Srbski kraljev č je pri ezdd v desetih dneh v Skader brez vsake prtljage. Vojvoda Putnik je tako oslabel, da so ga morali vojaki zadnje dni nositi v Skader.
Naši iztrgali Italijanom prednjo
postojanko
V ozemlju okrog Bovca se vrše boji med našimi in italijanskimi prednjimi stražami. Kakor priznava italijansko uradno poročilo dne 21. decembra, so naši iztrgali sovražniku prednje postojanke ob potoku Koritnica. Italijani so del izgubljenih postojank s silnim protinapadom zopet priborili nazaj.
„Mi hočemo zmagati.“
»Corriere delia sera« prinaša članek z naslovom: »Zmaga nad nami samimi«, v katerem toži, kako rasle nagibanje Italijanov h kritičnemu pesimizmu in poziva, naj se združijo italijanski poštenjaki v obrambo domovine z geslom: »Mi hočemo zmagati. «
Italijanski fregatili kapitan obsojen.
Vojaško sodišče v Speciji je obsodilo itali j ans* kega fregatnega kapitana di Stefano na izgubo šar-že, ker je zalagal neko trgovsko tvrdko v Turinu a prepovedanim blagom.
Generalni pobočnik laškega kralja ustreljen kot veleizdajalec ?
Milansko časopisje je 18. t. m. svarilo občinstvo, naj ne veruje poraod razširjen m govoricam, ki jih m mogoče ponavljati. Govorilo se je namreč, da so radi vele’zdaje ustrelili kraljevega generalnega pobočnika,
P.ejšnji Sonninov program.
Nastavni škof dr. Frankovič priobčuje v neki madžarski reviji študije k zgodovini trozveze in piše med drugim: »Sonano, ki je bil v tistem času vodja stranke »Centro parlamentare«. sestavljene sicer iz malega števiia, ali za to zelo nadarjenih in odličnih mož, je obelodanil sedemnajst dni po dogo.oru v Tunisu — dne 29. majnika 1881 — svoj novi program. V tem je Sonnino določil italijanski politiki dva cilja, katerih prvi je zahteval, da se Italija opira na prijateljstvo Anglije, drug> pa, da pride do ožj- ga prijateljstva z Nem . jo in Avstro-Ogrsko. Nas ne ločujejo — je rekel Sonnino — od Nemčije nikaka navzkrižja v inteiesih. Le skupni interesi v prvi vrsti ohranitev miru in zavračanje pohlepnosti Francije, nas vežejo z Nemčijo in Avsl.ro-Ogrsko. Cim razpršijo nezaupanje, ki vlada v Avstro Ogrski proti nam, ne bo \eč nikakih ovir proti temu, da ss sklene italijansko-nemška zveza. Radi tega je tr. ba iztrebiti upravičeni sum, da bi bila naša politika na škodo onim, pri katerih iščemo prijateljstva. Vprašanje italijanske iredente je treba izločiti.
Dalje je izvajal Sonnino, da je Trst za Avstro-Ogrsko kakor tudi za Nemčijo največje koristi, da mešano prebivalstvo tega mesta z gledišča narodne ideje ne upravičuje italijanskih zahtev ter da posest Trsta nima za Italijo nikake vrednosti. O vprašanju Trentina bi se moglo sicer drugače misliti, ali tudi tu so interesi Italije mnogo manjši, nego je ohranitev prijateljstva z Avstro-Ogrsko. To prijateljstvo zagotavlja Italiji svobodno razpolagat)je s svojimi silami ter daje besedi Italije važnost v evropskem koncertu. »Ako hočemo, da bomo v Evropi faktor, moramo biti resni ter opustiti otročjo politiko, ki nas dela slabotne, dočim povzroča Avstro-Ogrski neprilike. Prijateljstvo z Avstro-Ogrsko je neizogiben pogoj za plodnost našega političnega delovanja. Ako bi ostali izolirani, bi pomenjalo, da smo uničeni!«
Tako je govoril Sonnino leta 1881! A danes, kako govori in dela sedaj?! Ruši vse, kar je tedaj označal kot naj večjo potrebo in neizogiben pogoj za uspe vanj e Italije. Interesantno poglavje to. Morda se povrnemo k njemu, sosebno z ozirom na tedanjo sodbo Sonnina o zahtevah iredente po našem Trstu.
flvstrijsHo-rusba bojiie.
Dan za dnevom prihajajo poročila, da se Rusi pridno pripravljajo za novo. ofenzivo, ki bi se naj že v kratkem pričela. Nekaj resnice menda bo na teh vesteh, ker močne ruske patrulje neprenehoma otipavajo našo fronto in ker so tudi naši zrakoplovci opazili za fronto živahno gibanje ruskih čet. Poroča se, da so Rusi čete, ki so jih imeli pripravljene v Besarabiji zoper Bolgarijo, poslali proti severu. Ob bu-kovinski meji so se dne 19'. in 20. decembra severno od Cernovic vršili boji med Avstrijci in Rusi. Naši so Ruse vrgli nazaj. — Car je poslal v pokoj poveljnika severne armade generala Ruskega, baje zaradi njegove „bolezni.“ Splošno pozornost vzbuja dejstvo, j da ostane francoski general Pau za čas vojske stal- : no v ruskem armadnem vodstvu, da nadzira vodstvo > ruskih armad.
General Pau ostane pri ruskem armadnem vodstvu.
»Voss. Ztg.« poroča iz Stockholma:
Listov poročevalec je izve lei o novi nisi i francoskega generala Pau a v Petrogradu. Prvotni poizkus generala Pau-a stalno ostati pri ru kem armadnem vodstvu, se je svoj čas radi odio, n ga ugovora velikega kneza Nikolajeviča ponesrečil. General j Pau je takrat carju priporočal upal ruskih čet v j Rumunijo, ako bi se Rumunija takoj ne po-lavila \ na stran Rusije. Car pa je tedaj Pau jev nač t od i klonil. Sedanji obisk generala Pau a pa je skorogo- ! tovo znamenje, da bo Pau ostal pri ruskem vrhov *
nem vodstvu in da je ravno on tista oseba, ki bo vezala rusko, in angleško-francosko ar&adoo vodstvo. Mogoče bo general Pau pripravljal nameravano ofenzivo na ruskem bojišču, katero je že pri svojem prvem obisku priporočal, a ni mo jel prodreti s svojimi nasveti.
General Ruski odstavljen. §
Ruski car je odslovil generala Ruskega, dose-< danjega vrhovnega poveljnika severne ruske arma-! de in ga poslal v pokoj. V dotičnem pismu se na-S vaja kot vzrok generalova bolezen. Drugi pa vedo j povedati, daje ta bolehen Pariz, kateremu ni Ruski ugajal, ker se v vojnem svetu četverosporazumovem ni hotel udati. Odslovljenega generala Ruskega so smatrali za enega najboljših generalov ruske armade.
Japonska glavna zalagateljica
Rusije.
Iz Petrograda se poroča: Ruski vojni minister je naznanil časopisju, da je Rusija naročila na Ja-ponskem za leto 1916 več kakor polovico doibave svojih potrebščin na municiji za rusko armado.
EmM®* ÉjÄ
V	Vogezih (ob Alzaciji) se vrše zdaj hudi boji med Francozi in Nemci za višinsko postojanko Hartmannsweilerkopf. Nemci so to postojanko v sedanji vojski že večkrat izgubili, a si jo zopet s protinapadi priborili nazaj. Tako so jo tudi pretekle dni izgubili in jo zopet pridobili.
Na ostali fronti razun močnega artilerijskega dvoboja nič posebnega.
V	angleškem armadnem vodstvu se je zopet z-godila sprememba. Dosedanji načelnik generalnega štaba Murray je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan generalmajor Robertson.
Boji za Ha rimane s weilerko pf.
Za prednjo nemško postojanko Härtmannsweilerkopf v Vogezih se vrše že nekaj časa srditi boji. Dne 22. decembra so Francozi to nemško postojan Ivo tako srdito napadli, da so se polastili glavne točke te postojanke in še kos okqpov zraven ležeče postoj an-I ke Hilsenfirst. Nemci skušajo izgubljeno postojanko, I ki je za ralzvoj bodočih bojev velike važnosti, s protinapadi zopet dobiti nazaj. Postojanka Hartmajms-weilerkopf je že opetovano menjala svoje gospodarje. Francozi so se že trikrat polastili te višine, a so jo zopet morali prepustiti Nemcem.
Važen vojni svet v Londonu.
„jVossische Zeitung“ poroča iz Stockholma dne
22.	decembra: Glasom zanesljivih poročil se, vrši prvi teden januarja v Londonu zopet posvetovanje zaveznikov, katerega se bosta udeležila z'a Rusijo ge-I neral Silinskij in veleposlanik Izvolskij. Sazonov je j poslal Izvolskemu posebne carjeve instrukcije, tako ! da ima londonska misija Izvolskega pray poseben pomen.	.
Francosko zrak o pl o vst vo
V	prvi dobi vojne je doživela Francija na polju vojnega zrakoplovstva hudo razočaranje. Francozi so bdi prepričani, da daleč najdkriljujejo nemške zrako-plovce, saj je bila Francija, klasična dežela modernega letalstva. Zato so prvotni uspehi nemških zrako-plovcev Francoze uprav zbegali, sami sebi niso mogli verjeti, da jih Nemci prekašajo tudi na polju letalstva. Ko so prvi nemški „golobi“ bombardirali Pariz, je bil prvi vtis neizmerno začudenje. Začetkom vojne je Francija razpolagala s tri do štiri stotinami zrakoplovcev, toda o priliki prvega velikega nemškega prodiranja je izgubila velik del svojih aeropla-nov. Doba, ko je letalstvo iz golega športa postata vojno sredstvo, je bila prekratka, da bi se bilo to-le novo orožje zadostno organiziralo, Ko so izkušnje prve vojne dobe jele roditi sadove, se je začela tudi cela Francija baviti s sestavo novih letalnih strojev. Bili so časi, ko so po pariških plicah dan za dnem ropot oli težki vozovi, ki so vozili zložena letala, ali pa je letala, opremljena s kolesi, vlekel kak avtomobil. Sedaj ne mine dan., da ne bi nad Parizom patrolirale letalske straže. Vojaška poveljstva sedaj tudi ne štedijo s hvalo, kako je napredovalo letalstvo, kako izborno delujejo lahki in težki zračni križarji,
in pravi francoski bojni aeroplani, katerih imajo vela brodovja, ti aeroplani so oboroženi s' topovi ter i-majo več mož posadke. Moštva; za to peto vrsto orožja Francozom ne manjka; vsak dan se jih javi po več dvanajstoric namesto onih, ki so bili ranjeni ali ujeti. Namesto prvotnih 300—400 aeroplanov razpolaga sedaj francoska vojska z 2000 letalnimi stroji ter zadostnim moštvom in rezervami. Neprestano prihajajo prošnje za uvrstitev v letalski zbor; na tisoče prošenj že leži po ministrstvih, a vseh ni mogoče tu sprejeti, ker izdelovanje letal ne more tako hitro korakati, kakor naraščajo ponudbe zrakoplovcev.
Anglija zviša svojo armado za
eden milijon.
Angleški ministrski predsednik Asquith je predložil dne 21. decembra angleški zbornici vladno predlogo o zvišanja angleške armade za eden milijon mož, Zbornica je to predlogo sprejela enoglasno.
Nov načelnik angleškega generalnega štaba.
Dosedanji načelnik angleškega generalnega šr taba Arhibald Murray je odstoplil kot načelnik angleškega generalnega Štaba in je dobil poveljstvo nekega armadnega zbora. Na njegovo, mesto je imenovan Viliam Robertson, dosejdaj načelnik angleškega generalnega štaba na francoskem bojišču. General Robertson je rojen leta 1860 in se je tudi udeležil že burske vojske, kjer je bil ranjen.
V Franciji zapirajo duhovnike.
List „Nouvelliste“ v Lyonu ' piše na uvodnem mestu, da je preganjanje francoske duhovščine v Franciji še vedno na dnevnem redu, čeprav se n arimi a več kakor 25.000 katoliških duhovnikov na bojišču, kjer izpolnjujejo svojo nalogo. Zaprli so več katoliških župnikov. O velezuslužnem duhovniku: Gri-veletu so pisali listi, da je bil zaradi vohunstva obsojen na pet let težke ječe, V resnici se pa nahaja omenjeni katoliški župnik na bojišču in sicer ranjen v neki bolnišnici.
Cesar Viljem lahko obolel.
Iz Berolina se dne 22. decembra uradno poroča, da je nemški cesar raidi prehlajenja moral preložiti nameravano potovanje na zahodno bojišče. Bolezen je cesarja Viljema prisilila, da mora za nekaj, dni ostati v sobi.
Slovo od Dardanel.
Poraz Francozov in Angležev.
V noči od 18. na 19. december ter predpoldne
dne 19. decembra so pričele turške čete po hudi artilerijski predpripravi na ozemlju pri Anaforti in A-ri Burnu na polotoku Galipoli krepko napadati ang-leško-francoske postojanke. Da bi sovražnik zadržal priprave turških čet za napad, je istega dne popoldne z vsemi svojimi silami začel napadati v smeri od Seddil-Bahra (na južnem delu polotoka Galipoli) proti severu, toda ta napad se je popolnoma izjalovit.. Angleži in Francozi, uvidevši turško premoč, so z: vso naglico ukrdali del svojih čet na ladje. Kljub gosti megli so turške čete zasledovale' sovražnika prod morski obali in mu prizad ale velike izgube. Tudi plen turških čet je bil velik. Pri Anaforti in pri Ari Burnu ni več nobenega angleško francoskega vojaka. Pri napadu na, Anaforto so se zopet izkazale avstrijske težke motorne baterije. Vojaštvo, ki so ga Angleži in Francozi imeli pri. Ani Burmi, bodo porabili pri Solunu. Od Seddil-Bahra pa Angleži še niso odtegnili svojih vojakov ihr j,h baje tudi ne bodo. Pogoj je kajpada ta, če jih no : aoo pregnali Turki.
T I «žba kuni zov
List „Times" piše, da je guli poteka vojska bila,, ena izmed največjih m najznamenitejših napak, ki jih Angleži pomnijo. Lisi s tolaži s tem, da se je n-mikane tako dobro posrečilo in piše:	Akoravno so
angleške čete Suvlnbaj in Ari Bucou zapustile, vendar ni nikakega vzroka, za irmeoje, da, so naše postojanke na črti Kr t n Helios o labšane. Poloto-kova ost je najvažnejša postaj su: k a. Ako nam Turčija zapre morsko ceste, nam na drugi strani omogoči posest rta Helles, da itali rta zapremo morsko ožino, Turčiji in njenim zaveznik mn. To je uspeh, ki je dragocen in so ga Angleži .dosegii	.cena, katera se jo
tako dolgo plačala za	to, ni previsoka.
v	
O G	n 't ■ m m
Y švicarskem narodnem svetu je interpolerai
socijalist Grenita}.;, ali misli z>. steni zbor sam, ali V
zvezi z vladami drugih držav posredovati, da se skoro doseže premirje in začno mirovna pogajanja, — Zvezni svetniki Hoffrnaun je odgovoril: Umevamo giovo potrebo po miru in imamo hrepenenje za skorajšnji konec grozne Vojske. Dokler pa se pri obeh vojskujočih se strankah ne pojav, potreba po miru, tako dolgo bi naše prizadevanje ne mio,;; .m-v, , o uspeha. In zvezni svet meni, da se se danes ni pojavila.
Politične vesti.
• OST"	'
Akcija za narodno vzajemnost na meškem. »Jiho-čtški Lisly« poročajo, da so posvetovanja voditeljev češki strank o bodoči skupni enotni taktiki dosegla uspeh. Večina češ ih polit čnih strank se je sporazumela glede obl ke skupnega postopan a in o Bo žiču ?ma iziti oficije-e i oklic na češko javnost. Tudi v Šleziji so s - zadnje ni vršita posvetovanja med zHopniki vsečeških strank v Siezjt o skupnem postopanju. Posvetovanja se je poleg narodnih strank udeležila tudi soc j ino demokratična stranka. Z zadoščenj m so po; dravili prizadevanja, izhajajoča iz Prage, da bi se ustvarila narodna vzajemnost, in enoglasno so priznali potrebo eno!nega postopanja strank v narodnih vprašanjih. V i rvi seji so določili podlage, na katerih naj se bolo posvetovanja nadaljevala, posebno o specijelno šlezijskih stvareh
Konfenrenca češko - nemških političnih strank. Dne 19. iecembra so se sešii v Pragi zastopniki vseh češko-nemških političnih strank h konferenci glede vzpostavitve . skupnega zastopstva nemškega dela Češke, Skuoščina je soglasno sprejela predlog, ki priznava soglairo za neobhodno poliučno potrebo, da se svoječašno z ustanovitvijo zveze nemških de deželnih in državnih poslancev Češke zgrajena edinost vseh nemšk h strank obnovi, da jride s‘ališče nemškega naroda na Češkem in v Avslriji za sedanjost in bodočnost do polne veljave, predvsem pa da se pojasnijo predstojeća velika narodna in politična vprašanja, ki se tičejo Češke in Avstrije. Namerava se ustanoviti delovni odsek obstoječ iz zastopnikov vseh političnih strank in političnih in narodnih organizacij dežele, dalje iz zastopnikov visokih šol, in ustaje in trgovine. Predpriprave za nadaljne korake se poverijo pre isednikom konference.
Poljski socijalni demokratje vstopili v poljski klub.- »Nova Reforma« javlja; Polj ki socialnoeemo-feratični poslanci so po pogajanjih z vrhovnim polj skim narodnim odborom sklenili v principu, da vs opij o v poljski državnozborski klub. Zagotovili so ji n, da dobe v klubu kot strankarska skupina iste pravice kakor druge stranke. Zi-stopstvo socijalnih demokratov v poìiti'nem odboru poljskega kluba fe i vede pot m Icnoptuhmjn.
Spor v nemški socijalni demokraciji. Po seji nemškega državnega zbora dne 21. t. m. je socijal-demokratična stranka imela sejo, v kateri je sklenila sledeče: Stranka vidi v odcepitvi manjšine kršenje discialine, ki zasluži največje obžalovianje. Postopanje odcepljene manjšine uničuje edinost parlamentarnega nastopa v najtežavnejšem političnem položaju in se torej mora naj strožje obsojati. Stranka odklanja odgovornost za postopanje odcepljene manjšine in za vse nasledke. — List „Vorwärts; poroča, da je poslanec Hanse, predsednik soo!jaldemokraške stranke v državnem zboru, po končani seji v ponde-Ijek odložil svoje mesto. Strankino predsedstvo pasi bo Haase pridržal.
Nemčija najme 10 milijard vojnega posojila. V
nemški državni /.bornici je bila sprejeta viadna predloga za najetje novega četrtega vojnega posojila v znesku 10 milijard
Buri oproščeni. Iz Johannesburga v Južni A. friki poročajo: General De Wet in 118 drugih ujetih Burov, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje, so bili izpuščeni. Denarno globo, ki bi jo moral plačati De Wet, je plačala neka neznana oseba. Oprostitev teli Burov je zopet prav premeten korak angleških gospodarjev.
Raznoterosti.
Dr. Janez Ev. Krek. Na božični praznik praznuje dr. Janez Ev. Krek 501etnico svojega rojstva. Vse svoje velike duševne zmožnosti je ob največji nesebičnosti posvetil dobrobiti in napredku slovenskega naroda. Kot zadružni, socijalni in politični organizator je dr. Krek najzasluženejša in najpopularnejša oseba na Slovenskem. Ves slovenski narod, kateremu je podaril v svojem življenju veliko dobrot, se bo ga
j te dni spominjal v molitvi in hvaležnosti. Se na mnn-1 gk leta!
Duhovniške vesti s Koroškega. Dne 19. dec. je j umrl v Ljubljani č. g. Leojiold Kassl, župnik z Bre-I ze ob Vrbskem jezeru. — Za vojne kurate zäl čas j vojne so imenovani dr. Franc Botek, kanonik v Go-] spa Sveti, in Alojzij Nagelschmied, administrator v I Svečah, in_ Franc Savec (Volšperk). j V goriški bog: slovnici v cister ija skem samos-i tanu v Zath ini, ki je siov- sno otvorila pouk dne s 9. t. m. ob nav/.o noHi goriškega nadškof, in Ijublian-I skega knezoškofa je redaj 35 klerikov, in sicer 4 t iz krške. 10 iz poreške m 19 iz goriške škofije.
[ Odprti so vs Stipe letniki terso v prvem trije go enei,
! v drugem jih je 14 v tretjem 11 in v četrtem pet I ter štirje cistercijanski semenišču ki.
Jezikovne težave furlanskih beguncev na Češkem ; ih Moravskem so ravno take kakor naših pr morskih l beguncev v nernšk h krajih. Ne manjka smešnih do-I godbic. Furlanke si sedaj pri nakupo anju živil poji magajo na ta način, da neso s seboj par zrn riža, ! ščep moke ali kosec sladkorja ; ko pridejo v pro-j dajal no, od pro pest in trgovec ve, česa že’e.
Kako se kaznujejo obrekovalci v Nemčiji. Neki Žiga Rosner, urednik v Poznanju na Neaškem, ki je obrekoval c« lo vrst i duhovnikov in drugih o.^eb ter spravil marsikoga v daljši preiskovalni zapor, je bil zaradi obrekovanja obsojen m šest let težke ječe. Ostra, to .a zaslužena kazen!
Celovški župan umrl. V> Celovcu je dne 23. decembra po noči umrl namestniki koroškega deželnega glavarja in celovški mestni župan dr. Gustav vitez pl. 'Metnitz.
Umrl. Dne 23. dec. je v T rep tovu (okraj Smi-chov na Češkem) po enoletni bolezni umrl niarodno-socijalni poslanec Vaclav Fresi v starosti 47, let.
Nadvojvoda Evgen hrvaškemu sahoru. Predsednik hrvaškega sabora (Magdič je v seji dne 22. t. m. prečital sledeči brzojavni odgovor, nadvojvode Evgena: „Srčno ginjen vsled vspodbudnega pozdrava, katerega je hrvaško-^iavonskiklalmatinski siabor poslal junaškim bojevnikom na jugozahodni fronti, se v svojem in v imenu svojih hrajbrih čet, med katerimi se hrvaški sinovi vse slave polno udeležujejo vojnih uspehov, najprisrčneje zahvaljujem. Srčno rad bom pozdrav hrvaškega sabora naznanil svojim podrejenim četam “
f Nemški general pl. Emmick. Dne 23. t. m. je umrl v Hanoveru na Nemškem nemški general pl. Emmieh v 67. letu svoje sfiarosti. V pričetku svetovne vojske je poveljeval general pl. Emmieh nemški armadi, ki je prodirala v Belgijo. Po kratkem obstreljevanju se mu je posrečilo zavzeti močno belgijsko trdnjavo Lüttich, kar je po Evropi vzbudilo kar splošno presenečenje in začudenje. Generala pl. Emmi cha se prišteva v vrsto najboljših nemških generalov,
Iz južne železnice. ? a posiajenačelnika v Dremavicah je imenovan Adolf Štefan, adjunkt v Mariboru; premeščeni so: revident in postajenačelnik pri Sv. Lovrencu Alojzu Agrež,'za postajenačelnika V Travniku; Ernest Vi tori, adjunkt na Grobelnem, je premeščen v Predmg na Grobelno pa pride Ervin Aistrih iz Prrdinga. V pokoj je stop 1 Franc Ul ih, učitelj bivše južno-železniške ljudske šole v Studencih pri Mariboru.
Po smrti odlikovan. Iz Frama se nam poroča: Poročal, smo že, da je 2ž. oktobra lelos proti Italijanom padel eden naših najboljših fantov Anton Bezjak. Kakor se nam poroča z bojnega polja je bil aš Tonček po svoji smrt- 8. de :embra o dikovan z eiiko srebrno hrabrostno svetinjo. Slava njegovemu spominu!
Mobilizacija avstrijskih žen. Ženske organi-nizacije, od katerih vojno ministrstvo pričakuje predlogov o uporabi žensk_v zaledju, so imele zadnje dni na Dunaju več posvetovanj. Pred vsem skušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takozvana ženska mobilizacija. Dosedaj se je razpravljalo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk, določila se je tudi približno njihova zmožnost za delo, govorilo se je tudi o posvetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so izvolile ožji odbor, ki vodi nadaljnja posvetovanja. Vojnemu ministru se bo na ta način stavilo enotne in složne predloge vsega avstrijskega ženstva.
Božični dopusti za moštvo v zaledju. Vojno ministrstvo je odredilo, da je za moštvo v zaledju dovoljen ob Božiču dopust, kajpada če to dopuščajo potrebe vojaške službe, in sicer rimskim katoličanom, protestantom, starpkatoličanom in umiionistom popoldan dno 24. decembra, 25, in 26 december, ter 6. januar. Za grške katolike in pripadnike grško-pravo-slavne cerkve popoldan 6. januarja', 7, in 8 in 19. januar. Ta določila o dojoustih veljajo tudi za ujetniš-ke tabore in delavnice izven taborišč. — Prednost i-majo vojaki, ki so že bili na fronti
Najvišje cene za petrolej. Te dni je izšla ministrska naredba, katera urejuje promet z mineralnim oljem. Vsakega 1. in 15. v mescu je treba naz-
naniti zaloge surovega oljh, mineralnega olja vseh vrst benzol, Ti predmeti so tedaj, pod zaporo. Izšla j-e tudi druga naredba, katera hoče preprečiti neupravičeno visoke cene teh izdelkov. Naredba postav-Ija za vse te vrste izdelkov temeljno ceno (temelj Dro-hobycz). Za petrolej za razsvetljavo je določena cena 36 K za 100 kg Čiste teže, postaja Drohobycz, brez soda. užitninski davek je vštet. Politične oblasti l-majo določiti cene za nadrobno prodajo. Prodajalci morajo cene nabiti na vidnem kraju.
Dosedanji dobiček vojnih znamk. Trgovsko ministrstvo - je nakazalo vdovskemu in sirotinskemu s-kladu celokupne oborožene sile zopet 400.000 K. Skupno je doslej jirejel omenjeni fond od izkupička voj--nih znamk 1,000.000 K.
Moka in mast z Ogrskega. Ljudje, ki imajo na Ogrskem dobre zveze, so si doslej pomagali do moke in masti na jako preprost način. Pustili so si pošiljati moko in mast, Špeh itd. v poštnih zavojih po 5
kg.	Ogrska vlada je zdaj odredila, da je od 20. t. m. tako pošiljanje prepovedano.
Prepovedana bela kava. Na Nižje-Avstrijskem izide te dni prepoved, prodajati v gostilnah in kavarnah od 2. ure) popoldne do večera belo kavo ali mleko. Merodajni krogi sodijo, da. se bo s tem prihranilo na dan 10.000 litrov mleka,
* Nove odredbe o izdelavi in prodaji kruha in peciva. Uradna „Wiener Zeitung“ objavlja ministe-rijalno naredbo, s katero se izpopolnjujejo, in poosfru-jejo predpisi o izdelavi in prodaji kruha in peciva, Glasom te naredbe more notranji minister na predlog žitnoprometnega zavoda dovoliti za deželo in okraj, ali občino izjeme v dosedanji prepovedi glede porabe pšenične ‘ moke za, pecivo in kuho. Naredba uvaja dalje splošno prepoved za obrtno izdelovanje in prodar jo malega peciva vseh vrst. Pšenična in ržena moka se sploh ne smeta več uporabljati za proizvajanje slaščic ne v slaščičarnah, pekarnah, ne v gostilnah j in točilnicah. Izdelovanje slaščic z uporabo nadome-I stilne moke se dovoli le dva dni v tednu.. Obrtno iz-I delovanje slaščic iz surovega masla in vzhajalnega j testa se splošno prepove. Naredba, ki stopi y velja-I vo dne 23. decembra, prepoveduje končno pekom in j slaščičarjem od tretjih oseb napravljeno testo spreje-I ti za peko.
Nova ureditev uporabe moke in kruha. Listi
I poročajo, da namerava vlada kot dopolnilo k ravno-! kar izdani odredbi o izdelavi kruha in peciva izdati j še nadaljne odredbe gleide uporabe kruha in moke, i Pred vsem se je vlada odločila, da izda nove odred-] be glede mletja žita, po kateri se bo moralo žito bo-! lje izmleti kot dosedaj. Dočim se je moralo sedaj izr-mleti 78%, se bo moralo odslej iz pšenice izmleti 82 odstotkov. Od tega, bi odpadlo na krušno moko 64%, na moko za peko 15%, 3% se računa razprašene moke in 18% otrobov. Nadaljnja odredba bo uredila u-porabo moke'in kruha na deželi. Namerav i se namreč dosedanja mera 400 g za osebo na dan zmanjšar ti na 300 g. Istočasno se bo poljedelce pozvalo, da oddajo vse odviSšne žitne zaloge, izvzemši semensko žito. Za mestno prebivalstvo se dosedaj določene m-nožine ne namerava znižati. Izdali se bodo tudi novi predpisi za peko kruha. Pri napravi kruha se bode smelo rabiti samo 80% moke in 20% raznih dodatkov. Kot dodatki > pridejo v jooštev v prvi vrsti krompir in koruza, toda koruza pred vsem v južnih deželah,^ koder so ljudje na uživanje koruze tudi v mirnem časa bolj navajeni. Važno bo tudi to, da se bodo v bližnjem času krušne izkaznice tako spremenile, da se bosta dve tretjini izkaznic glasili na kruh in le ena tretjina na moko. V bodoče se bo na tiste odrezke, ki se glasijo na kruh, dobilo edino kruh, na ostale pa le moko Vse te nove odredbe stremijo za tem, da se pravočasno storijo potrebni koraki, da se prepreči u-resiničenje načrta naših sovražil kov, ki nas hočejo izstradati ter v tem smislu hudo pritiskajo na nepristranske države, To je tudi vzrok, zakaj se naše tipanje, po zmagah na Balkanu dobiti v naše kraje dovolj žita in krmil, dosedaj žal ni nilo. Posebno vprašanje o uvažajo se sie vedno ni za nas ugodno moramo s svojimi žitnimi zalogam in uporabo kruha in moke tako ui ne imeli popolnoma nič upati na žita. >— Upamo, da se bo'vlada skrajno težaven položaj našega k» bo opusfla ostrine, ki bi ga znova .zadela, zmanjšanjem določene množine žita, moke Skrajšanje ponavljalne dobe za » sta’
-pit. Izšla je ministrska naredim, čne deželne oblasti, da sme o k pri stavbarskih izpitih repro’ pustiti k izpitu že pred potekom Nizozemska prepovedala detelje in deteljevega seme prepovedala izvoz starega a; nega semena.
* 3a vsak poštni zavr i e m Odslej naprej ni dovoljeno premnico več kakor eden r bilo dovoljeno pošiljati na od •-.< poštno spremnico eden, dva m so
toliki
, «itn
men izpol-iz Rumuni-sšlio. Radi tega krajno varčevati ti ati, kakor da bi nanjo dovažanje v . ' ozir Ha na ‘kega ljudstva in posebno z in kruha. stavbinski iz-
obhišča politi-, ki so bili o leto, pri-
reva papirja, k: vlada je i n in detelj-
pvenmico.
poštno s-Dosedaj je lov z ono ne zavoje
Ne pišite pisem in’dopisnici dogovorjeni (ši- j frirani) pisavi. Se vedno prihaja na porine urade > na Štajerskem na tiso e pisem in dopisnic, pisanih v dogovorjeni (šifrirani) pisavi. Ker se pisma in dopisnice, pisane v dogovorjeni pisavi, ne odpošiljajo naslovljencem, se opetovano opozarja, da je prepovedano pisati pisma in dopisnice s tako pisavo.
Iz poštne službe. Poštna aspirantinja Viljemina j Kovač č je imenovana za poštno oficijantinje v j Rogatcu.	j
Ženske pismonoše v Nemčiji. Nemška poštna \ upraiva je imenovala v vseh večjih nemških mestih ženske osebe za pismonoše, ki bi naj nadomeščale j pod orožje poklicane moške pismonoše. Te ženske j pismonoše so dobile posebno uniformo.
Prebivalstvo Petrograda. Te dni je bilo kon- j čano štetje prebivalstva Petrograda.. Petrograd šteje | sedaj 2% milijona prebivalcev, med temi se nahaja j
200.000	vojnih beguncev.
Pegasti legar. Ud 5. do 11. decembra je bilo j uradno pr javljenih v Galiciji 155 slučajev pegas- j tega legarja, na Nižjem Avstrijskem 4 (4 na Du- j naju), na Gornjem Avstrijskem 2, na Moravskem 5 j in na Štajer kem 1 (v Celju). Izvzemši Galicijo se j med obolelimi ni nahajal niti en civilist.
20 šolskih otrok zgorelo. V mestu Peabsdy v j Združenih državah Severne Amerike je izbruhnil ; požar v tamošnjem trinadstropnem šolskem po ] slopju, v katerem se je nahajalo 700 otrok. 20 j otrok je zgorelo, več otrok je pa bilo vsled opeklin j hudo poškodovanih.
26 milijonov mark globe. V Bonnu na Nem { škem je bil sedaj končan proces proti trem pod j jetnikom, ki so goljufali državo pri davku na žga- j nje. Tovarnar Bötiicher je bil obsojan na šest me- ì secev zapora in na 13,716.813 murk globe, če bi se globa ne mogla izterjati, bi obsojenec moral še pol diugo leto sedeti. Trgovec Jansen je bil obsojen na globo 8,302.492 mark, oziroma če bi se denar ne mogel i terjati, na šest mesecev ječe; tovarnar Lubanski je bil obsojen na 4,818 404 mark, oziroma na eno leto ječe.
Sueški kanal in Egipt. Obstanek angleškega nadvladja je v naj ečji meri odvisen od tega, da ima Anglija v rokah Egipt in Sueški kanal. Že dejstvo, o,a ima Angl ja že sedaj zbrano veliko armado v obrambo te svoje posesti, priča zadostno, j kako se zanj boji. Če je soditi po nemških listih, j se z ajo ob Sueškem kanalu in v Egiptu v do- | glednem času primeriti veliki dogodki. Opozarjamo j zato na lični zemljevid, ki je izšel v znanem kar-tografičnem z voda G. Freitag & Berndt na Dunaju, VIL, Schottenfeld gasse 62. Ta zemljevid daje popoln preg!ed vsega ozemlja od Aleksandrije do Jeruzalema in do Rudečega morja in velja s poštnino vred 90 v.
Dopisi«
Maribor. Vsled ran, zarobljenih na italijanskem bojišču, je umrl v tukajšnji domobranski vojaški bolnišnici pešec Milan Stupar.
Maribor. Narednik Anton Smon, doma iz Maribora, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
Maribor. Tukajšnje mestno kopališče je radi snaženja kotlov zaprto od 25. dec. do 2. jan. 1916.
Maribor. Vodja in ravnatelj tukajšnje moške kaznilnice Alojzij Serda je imenovan za nadravnafe-Ija tega zavoda.	j
Maribor. V noči ria 19. december je izvrš'1 -moumor urarski učenec Gustav Beharter. Ustreld se je v sence, ker ga življenje baje ni več veselilo.
Lajteršperg pri Miariboru. Tukajšnji orožniki so prijeli 171etnega viničarskega sina Jakoba Selin-šek in ga izročili sodišču, ker je osumljen hudodelstva tatvine.
Slov. Bistrica. Dne 19. t. m. je ugriznil stekel pes klar zaporedoma tri osebe, katere so spravili na Pasteurjev zavod na Dunaj.
Starošinci pri Ptuiu. V gospodarskem poslopju tukajšnjega posestnika Pramca Greif je nastal požar, ki ie u ičil omenjeno gospodarsko poslopje ter več 'drugih sosednih poslopij. Za vsem je zgorelo 9 poslopij ter skoraj vjse zaloge žita, krme in mnogo poljskega orodja, le živino so rešili. Prizadeti posestniki so bili le deloma zavarovani.
Celje. Avst ijska druži a za razpečavanje petroleja, ki ima na »Ringu« v Celju svojo podružnico, je sklenila do preklica odda ati revnim ljudem iz mesta Celja petro'ej liter po 48 v Z ozirom na to, da so cene petroleja po prodajalnah še vedno precej visoke, je treba to dobrodelno akcijo gori imenovane družbe toplo pohvaliti.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so u-mrle ter bile pokopane v zadnjih dneh n*, tukajšnjem mestnem pokopališču sledeče vojaške osebe: poddes. Lupsurian 'Mihaly, narednik Jožef Bencze ter pešec Martin Jakič.
Celje. Padel je na soški fronti podčastnik, gostilničar Karol Legvart iz Celja.
Celje. Rudolf pl. Kocjan, major 87. pešpolka, ki je.padel na bojišču, je bil po smrti odlikovan z redom železne krone III. razreda z vojno dekoracijo.
Vransko. V gospodarskem poslopja Sentakovih dedičev je nastal na neznani način požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in Skedenj. Ker je pihal močen veter, so bila tudi sosedna poslopja v veliki nevarnosti. Skoda, katero je povzročil požar, znaša 20.00U K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
Vesele in blagoslovljene božične praznike!
Vsem našim dopisnikom, agitefodera, naročnikom in prijateljem srečen Božič!
Uredništvo in upravništvo »Straže«. |
Zadnja poročila došla v petek dne Z4. decembra.
Najnovejše avstrijsko uraAnr poročilo
■i
.Uradno se razglaša:
Dunaj, dne 23. dec. Busko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Položaj je v obče nespremenjen, fj	*•
V	Judikariji je prišlo tudi včeraj dne
22.	decembra do hudih topovskih bojev.
Na primorski bojni Citi je bil odbit napad enega italijanskega bataljona na Podgoro.
Srbsko bojišče.
Eden na ozemlju pri Tepci (leži ob srednjem levem toku reke Tare) v skalovju severnega brega reke Tare skrit manjši črnogorski oddelek je bil po kratkem boju uje4. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 23. dec
Francosko bojišče.
V	vročem boju so včeraj dne 22 decembra hrabri polki 82. nemške domobranske brigade zopet nazaj zavzeli vrh Hartm annsweilerkopfa. Sovražnik je imel izvanredno težke ìd krvave izgube. Nemške čete so ujele 23 častnikov m 15 3 0 mož. Nemške čete se še nahajajo v boju za izpraznenje nekaterih kosov strelskih jarkov na severnem obronku, v katerih se še nahajajo Fran cozi.
Naznanilo francoskega dnevnega poročila od včeraj zvečer dne 22 dtcembra, ki pravi, da je bilo v bojih za ta vrh dne 21. decembra ujetih 1300 Nemcev, je pretirano najmanj za polovico. Vse nemške izgube, vštevši vse mrtve, ranjene in pogrešane, znašajo, v kolikor se je moglo dosedaj pregledati, približno 1100 mož.
Italijanska vojna ladja se potopila?
Iz Lugana se dne 23. decembra poroča: Italijansko uradno port čilo zanika vesti, ki pravijo, da se je potopila v Jandranskem morju \elika italijan ska vojna ladja »Dante Al ghieri«.
Koliko je resnice na teh v Halji razsrjenih vesteh o potopu veiike vojne ladje »Dante Aligh.eri«, se trenotno ne more presodit : Velika italijanska vojna ladja »Dante Alighieri« je bila zgrajena šel leta 1910, njena poidita šteje 987 mtž, je torej ena največjih italijanskih vojnih ladij.
Živahni artilerijski b j na zn hodnem bojišč
Iz angleškega glavnega stana v Franciji se 22. dec. poroča, da se vrše na francoskem bojišču živahni artilerijski boji, posebno v okolici meste Fri-court, ob kanalu La Bassee in pri Ypernu.
Angleške izgube pri Dardanelah
Večinoma vsi londonski listi smatrajo odhod angleških čet iz ozemlja pri Anaiorti in Ari Burnu na polotoku Galipoli kot odrešenje. Celokupne angleške izgube znašajo 106.610 mož, od teh je mrtvih 23.035, ranjenih 73.008, pogrešanih 10.567 ter 90.000 bolnih, torej znašajo angleške izgube zaivsem 200,000 mož.
Japonski parnik potopljen
Dne 21, dec. je nek podmorski čoln v izhodnem delu Sredozemskega morja potopil japonski poštni parnik Yrisaka-'Maru.“ Pristaniška oblast v Aleksandriji, ki je dobila brezžično obvestilo o nesreči, jo poslala pomoč. Parnik je bil zgrajen leta 1914. Skoda znaša 25,000.000 frankov.
100.000 vagonov žita m Rumu-
nije,
Dunaj, 23. decembra,
Po več kot enomesečnih pogajanjih med nemško, avstrijsko in ogrsko žitno centralo na 'eni in ru-munsko komisijo za prodajo žita na drugi strani, se je te dni sklenila pogodba za nakup rumunskega žita, Za sedaj ostane pri nakupu 50.000 vagonov različnih žitnih vrst in fižola.Ko se bo ta kupčija ugodno kjončala, se bo pričelo s pripravami za nakup še nadaljnjih 50,000 vagonov. Istočaseni z novim nakupom žita Se je zasigural tudi izvolz in odpošiljanje v— seh že poprej nakupljenih množin žita in fižola. Na-, kupljeno blago se bo prevažalo deloma po železnici, deloma po Donavi. Storjeni so vsi koraki, da se cela zadeva kolikor mogoče naglo in gladko reši. Kupci bodo poslali v Rumenijo zadostno število železniških vozov.
t.®t© 1915 se bilia fcORCU, a v naših
knjigah imamo zaznamovanih večje število naročnikov, ki še dolgujejo naročnino za nazaj. Vse, ki še niso storil« svoje dolžnosti napram listu, prosimo, da dolžno naroč» nino še do Novega leta sigurno poravnajo* ker bi se jim sicer list moral ustaviti. Ob enem pa tudi prosimo naročnike, da obnovijo naročnino za I. 1916.
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Naslov za pošiljatev nartčnine: Upravništvo lista „Straža" Maribor.
Koledar za slovenske voiake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in času najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika c®* sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, M so primerne za> vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi pod'» por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo nwd slovenskim' vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vojakom na fronti, M ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Činila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Ranjeni, padli in ujeti.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Ujeto moStvo:
Deutscher Jlanez, pešec. 4. domobranski pešpolk, Radgona ;
Kokal Mihael, nadomestni rezervist, 4. domobranski pešp, (Almasnaja, Rusija);
Kolar Jožef, nadomestni rezervist, 4. domobranski pešpolk,, Slovenjgradec (Rusiji ;
Krempl Leopold, pešec, 4. domobranski pešpolk, Ljutomer (Almasnaja, Rusija);
Küster Florijan, pešec, 4. domobranski pešpolk (Almasnaja, Rusija);
Murko Anton, pešec, 4. domobranski pešpolk, Ptuj (Almasnaja) ;
Novak Franc, nadomestni rezervist, 4. domobranski pešpolk, Vuzenica (Almasnaja);
Pavlič Jožef, 4. domobranski pešpolk, Selce (Moskva); Prelog Jožef, trobentač, 4«. domobranski pešpolk, Ljutomer (Rusija);
Repič Peter, pešec, 4. domobranski pešpolki, Tinje (ujet,. Rusija);
Rozman Peter, pešec, 4. domobranski pešpolk;
Rednak Jožef, pešec, 4. domobranski pešpolk, Stovenjgra-dec (Rusija);
Slama Janez, pešec, 4. domobranski pešpolk (Rusija);
Razni:
Ranjeni častniki:
Azzola Karol, poročnik 35. domobranskega pešpolka, te Maribora :
I	Sinkovič Adolf, kadet, 66. pešpolk, Maribor;
Legat V., praporščaki, 3. bosansko-hercegovinsH pešpolka Pesek Ladislav, kadet, 12. pešpolk;
Stadler Ivan. kadet 78. pešpolk; i	Zrno V., kiadei 55. pešpolk.

Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere* sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom kot darilo za Božič in Novo leto „Stražo“ in „Slovenski Gospodar“.
„Straža“
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Skvenski Cfospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
A
m
Pollina odpraviteljica
se sprejme proti ugodnim pogojem pri c. kr. poštnem uradu Polzela, Savinjska dolina.
Mlliiarsi&efia pomočnika
starega ali mladega, vojaštva prostega, sprejme za mlin, ki leži ob cesti Varaždin — Varaždinske Toplice. Ponudbe z označbo plače se naj naslovijo na Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor. 78. z. p. kolodvor Varaždinske Toplice.
Motilità nekaj tìmmè knlnv
za vinograd 2 metra dolgih, kateri bi se morali spraviti s splavom po Dravi do Barča na Ogrskem. Ponudbe na dr. M. Dörwald v Banjaluki.
Xovaki pss svetlorujave barre, srednje velik, s kratko dlako se je dne 15. de emb a zatekel Pes sliši na im » „Hirschmann“. Odda se proti lobi emu plačilu pri Sehmi-dererju, Maribor K „ruš ».a ulica štev. 28.	757
Divji ter pravi kostanj
suhe češplje, suhe hruške laneno in konopljeno seme, butne zrne, preso, krompir, želo> , ježiće (kno-per), orehe, vosek vinski kam n, suhe robe, prt divo, s>eže sadje, ■ter sploh vse deželne pridelke kupi ’eiet*sovina Anton Kolenc v Celju. Isioteko tudi oJnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne vode.___________________________
10 lete» diiak, ki je dovršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne službe v kaki pisarni ali za inštruktorja aii ra pomagača v trgovini, ker je nekoliko že izučen. Vešč }e slovenskega in nemšsega jezika. Vprašanja na upravništso „Straže pod B'gunec“.
J»fltóbiì St je diau.ant privesek (I'ianiantanhänger) v Mariboru na poti čez brv, Jožefovi u ici in nevi most, Kdor ga najde naj odda pri g. Brandlu stavitelj orgelj in dobi 800 K nagrade.	744
Zeirtna ponsebs. Posestnik z 22 orali rodovitnega po jv, novo zidanim g sp- darskim poslopj' m, tik okrajne ceste, b izu mesta na Murskem polju se želi poročiti z gospodično ali » dovo, kat ra ima veselje do kmeti stva primerne starosti okrog 30 let s premožen jem ali doto Ponudbe se naj izvolijo poslat* na upravništvo 81. tlospo (arja pod „Junak“ št. 747. Zeli se fotografija Tajnost zajamčena.
Min zalogo of, dragocenosti, srebrnine io optlšnlb reži po osofeš crai.
Tudi na obroke. - llostr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ara 'K 8*60 Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10"—
Budilka niklasta K 8"— Poročni prstani	K	S*—
Srebrne verižice K 2-— Večletno jamstvo.
Nasi. Dietinger
Theod. FiMach
orar io očalar IRRIBOH, Sospesilo al ZG
Kupnjom zlatnino In srebro.

„Slovenski Gospodar“ in „Straža“
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegetthoffova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g, Žilko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi),
Brežice «
Trgovina g. Antona Umek.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Doble ori Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Bornia Radgona :
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Guštani (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. ifurii ©b j»I. lei. s
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozie :
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv. Lenart v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sav. dol. *
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptui:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuiui
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze PičL
Slov. Gradec *
Trgovina g. Bastjančič.
Strideva (Prekmursko) :
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohodu :
Trgovina g. Janeza Kos.
Šožtani ;
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor. s
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuju »
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik «
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat. Berlisg.
izhaja vsak četrtek in stane za celo „OlOFCUSln. iiosp idar let0 4 K, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništv© „Slov. Gospodarja“, Maribor.
izhaia vsak pon:lel|ek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« jjUlFäöa» znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2'50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive norice iz domaših krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt ieta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
OßQ n sa : Ga kio hoče prodajati niše liste, paj nagnani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
				—Sl
W		—					
Pfsne bolesni« oslovski kašelj. BAduha.po inlluend
Kdo n&J jemlje Sirolin ?
i Vsek. ki trpi «• ?r*jn«m kftiljo	) 1 tfad uši ffvi .katerim SlrefBr» mnelfM»
lažje Jeob*ercw®#i Mbotasnlnsgofozdraviff. I oMo n«duho<
JL 0#eo® a kronSfinlm Heteram bronkijcv, I «L Slu^uxei otroci, pri keieriih «Önki^BSiroä« Sw ki s Strolfnom eadreve.	» luaodimn vsp^iom naspioèni pecutek
Spodit Ješ ? af • ljudska posojilnica v Maribora
kep» ki m öS»«**»»®® «w*» S» «*/,%, pro« «rtet*s9*ai odpeve« po 4%%, is vsafeo®» tea 8r*»tW te^tko* m •spvsjsjaaj* ko« g*«®» dess?, »e da fei se
’S) o» ««sp«lage Utfif&f* *#•«£ t»lsM #*Wi,iilaij» iMUb
Hranilni« ¥l©g#
Za nalagaog« j» peč« *• feštet« te«
m vkiijy&e «lek pa S*/,®/« m» v*aP&® *» i»««* J® radaontaü» papsgw. Smi^irs pri fa*$5& iaaasKÄ »mira 'kajižhe dek pmrajitem tamgäafe®, stenle fkfe b taft*.
Uradna ur«
awBo»BBCT9Bwagjggasi^^aa«
Pojasnila s® dajaj© **
Stolna ulica št.6 (med Glavnim ?room in stolno cerkvijo)


Ab doti i/ ^ «s«h lekarnah è K. m.~
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobit®I
© © ®
• 09
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoma po nafitižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In por« celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev a® podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah In stsvbalt»
NafsoUdnefša in tožna postrežba®
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celin
realstrovana »Äug® s sneem. savas«
©hrastni« hranili!« vi®m §s@
4U
®d dneva vloga d® dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica san».
Osi® s»s»ii®
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav© vrednostnih Min pod selo ugodnimi pogoji. Prošiije za vknjižb® dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
fUrasfa« ssra
za stranke vsak delavnik @d i. d® 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daj© tudi domače hranilnike. «
v lastni hiti (Hotel .Pri balam volu') » tallu. 6nJt» c«s8äS, liwatlt.!
Urèi Ure! "»»
Knjigarna, umafnine in muzikalii«,!
Goričar SLeskovšek
== Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX PO raznih cenah. XX
Za gsstilniiarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
¥ villici izbiri in p© nizkih cenah,
Srebrne ure za fante od 7 I Srebrne nre damske od H S Srebme verižice od K ù ? Sreb verižice damske K 3~fe* Zlate damske ure od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhausan, Zenith, Omega, Sterne
Očala : Za kratkovidne nova; zboljšana stekla.
pü? Bureš H
urar, zlatomer in očalar,
legetthofova casta 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
Pisarniški pomočnik.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvo v Celju odda se
mesto pisarniškega pomočnika, kateri mora biti nemščine in slovenščine v besedi in pisavi popolnoma vešč, strojepisec in ne nad 40 let star. Ponudbe vložijo se naj pri navedenem uradu priloživši spričevala o dosedanji službi.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanj» cerkvenega orodja in posode
Marife@r Pf arrhof«'3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža."
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
: Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.