215. štev.
V Liubliani, sreda 8. septembra 1920. Požl°ina plaiana' e°l0,l°l- IH. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto . . pol Ida . fetrl leta
ta mesec . •
K 240--* 120-„ 60 -.. 20—
Za inozemstvo:
celo leto . K 400— pol leta. tetri leta . m mesec
* 200— „ 100— .. 35—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ...	4	dolarje
četrtletno. . .	2	dolarja
Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po -orabljcnem prostorn in sicer
'O/
visok ter 55 mm ra enkrat 2 K op ust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44»	■	——-
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Koroška žendarmerija se utrakvizira.
Dunal 7. septembra. (Izvirno poročilo.) »Neuc Frele Presse« ie dobila poročilo iz Celovca, da ie plebiscitna komisifa ueodlla nemški zahtevi. da Jugoslavija tudi 00 odhodu imrcslovanskih vojaških oddelkov ne sme oiačitj svoie žendarmeriie v coni A. Istočasno le Plebiscitna koraisl-?a na predlo« nemškega zasteonika in priporočilo princa Bcrghese sklenila. nai se žer.darmeriia v obeh conah utrakvizira. Službo bo za to vr-
šilo od 10. t. m. naorei tako v coni A kakor v coni B mešana iugoslovan-sko-nemška žendarmeriia.
LDU Celovec. 7. sept. Danes le plebiscitna komisija izdala 8. razglas, ki razlaga notem rednega bivališča z ozirom na pogoi. na katerega le vezana glasovalna pravica. Nadalie so v tem razglasu določa, da glasuleio upravičenci v oni občini, v kateri so imeli svoie redno bivališče dne 1. januarja 1919.
Kmečki nemiri na Hrvatskem.
LDU Zagreb, 7. septembra. Upor kmetov, ki se ie baje pričel vsled razširjanja izmišljenih vesti glede odvzetja popisane Živine in odpošiljanja iste v Inozemstvo, je zavzel širši obseg v dugoselskem okraju In s Sv. Ivanu Zellni. V Dttgemselu so razjar-lenl kmetje napadli orožniške častnike, ki so dospeli tjakaj. Pri spopadu jo bil smrtno ranlcn poročnik Vujič. Došle orožniške pa-Volje so hiie primorano rabiti orožje. Dva 'pornlka sta ranjena. V Dugoselo je došio vojaštvo, ki je vzpostavilo red In mir. Isto-'tako je napadla tudi v Sv. Ivanu Zclinl cela
množica nahujskanih kmetov sedež kotar-ske oblasti zaradi govoric o popisu živine. Tudi orožnlžtvo, ki Je dospelo v Imenovani kraj, je bilo prisiljeno rabiti orožje ter je usmrtilo dva upornika, več pa jib je ranilo. Odposlano je bilo v Sv. Ivan vojaštvo, ki je tudi vzpostavilo red In mir. V betovar-skl županiji je pobuna že zatrta. Kljub temu, da se je takoj ustavilo žigosanje konj In popisovanje živine, šo vendar delujejo hujska-_či med narodom. Dolžnost vsakega pravega rodoljuba je, da pouči ljudstvo ter da prepreči neutemeljeno razburjenost.
ITALIJANSKA POMOČ ALBANCEM.
Skader. 7. sent. (Izvirno poročilo.) V Sv. Ivanu Medjianskem le bilo izkrcanih 2000 pušk. 450 zabojev municile in 6 strojnih pušk. Ta mate-riial so poslali Albancem Italijani.
Skader. 7. seot. (Izvirno poročilo.) Ta teden začne v Albaniji rekrutiranje moških od 21. do 25. leta.
SPLOŠNO OBSEDNO STANJE NA SLOVAŠKEM.
Dunal. 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Iz Budimpešte poročajo, da ie na Slovaškem proglašeno splošno obsedno stanie. Povod temu te dalo velikansko tihotapljenje iz Slovaške na Polisko in Madžarsko. Da se za-brani nadaline tjhotaolienie. ie poslala čehoslovaška vlada na meio več bataBonov legiionarjev. V Eperies In Košiče sta dospela po 2 bataljona. Kogar nri tihotaplieniu zalotilo, obsodijo na smrt na vešalah.
Revolucifonarno gibanje v Italiji.
LDU Dunai. 7. sept. Kakor ooro-jh iNeue Freie Presse«. utrMeio delavci v ItaliVI tamošnie tvornice. ker se pripravliaio na dališo bram-no. Povsod eradiio žične ovire. Večina delavcev v Milanu in Turinu se je priiklkičila gibaniu. ki se le razširilo tudi na iužno ItaMio. V Trstu so aačeli stavkati nameščenci v hotelih. restavracijah in kavarnah. Lo-
kalni promet ie ustavlien. Stavki se ie pridružila tudi republikanska stranka. Pri spopadih med socialisti in nacionalisti ic bilo pet oseb ranjenih.
LDU Dunaj. 7. sept. »Journal« iavlia iz Lugana. da ie včerai nad Turinom krožilo dvoie letal z rdečimi zastavami, ki sta metali revolu-cionarne spise.
Vprašanjem glede inserstov i. «. vor dopisnica ali znamka. — Dopib m.1...., 1''  Rokopisi se ne vračajo
Pred pogajanji z Italijo.
, odgo-
jajo. —
ZDRAVSTVENO STANJE DR. KO.
KOSCA ZELO OPASNO.
Maribor. 7. sept. (Izvirno poročilo.) Zdravstveno stanie ministra za promet dr. Korošca, ki se nahaja v tukaišnii iavni bolnici. 1c zelo resno. Zdravniki so konštatirali. da se mu ie zonet poiavil nlegov zastareli črevesni katar, čemur so se pridružili tudi simptomi trebušnega legar-ia. Pazim lega ie obolel dr. Korošec fiidi na malariii. za katero ga zdravi 'dr. Ivan Matko. .
UKINJENE DNEVNICE.
Beograd. 7. sept. (Izvirno poročilo.) Predsedstvo Nar. predstavništva le odredilo, da se ukine izpla-čevanio poslanskih dnevnic vsem onim malomarnim poslancem, ki so s svotfo odsoln.ostio onemogočili parlamentarno delo. Za enkrat ie uki-nieno izplačevanje do 9. t. m. Nar. 'predstavništvo prihrani s tem 72.5(30 K!
CVIJIČU SE OBRAČA NA BOLJE.
LDU. Celovec, 7. sept. Bolezen dr. Cvl-/Iča se ie obrnila znatno na bolje.
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
XVII.
Dvaindvaisetl avgusf. '
Po svojem srečanju s kraljem.
Richelieujem. Angou-<'inoet m , Clnq-Marsom se ie vrnil S ? v »Velikemu Henriku«.
!	2£7e	$“*»! zvesti Cogolin z no-
y?co. da 0.1 la markiz za mini in ga hoče ubiti.
»Našel me ie«. ie rekel Cape-stane.
»To se pravi, da ie gospod markiz mrtev!«
»O ne! Živ ie, toda divji, kar se da. Ne vem. kar nekaj se mi začenja Zdeti, da so vsi liudie v Parizu stekli ter me hočejo ogristi.dn zraven, premisli: zaspal sem pod smreko in sankal o sami krvi in poboju. To i.c slavo znamenje. Cogolin!«
»Nikakor ne. gospod. Kri Domeni denar.«
ANTANTA ZAHTEVA. DA JUGOSLAVIJA IZSTOPI IZ »MALE ANTANTE«?
LDU Dunaj. 7. sept. »Mittags-post« iavlia iz budimnreštanskih do-r.fičnih krogov, da si tolmačiio potovanje regenta Aleksandra v Pariz tako. da ie regent odšel v Pariz zato. da pomiri antanto radi pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ker hoče antanta prisiliti Jugoslavijo. da izstoni iz zveze.
<>	*-----»	'	1
OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI.
LDU. Zagreb, 7,.sept. »Norosti« javljalo Iz Beograda, da se bodo vršile v Dalmaciji cbčlnske volitve še pred volitvami za koti-stltuanto. Zato čakajo na prihod dr. Trum-biča, da se vidi, ali se bodo vršile volitve samo v neokupiranem dehi ali pa sc bo do tedaj izpražnOa vsa Dalmacija. (V Dalmaciji Je mogoče, zakaj bi pa pri nas ne bilo?!)
! BOJI MED POLJAKI IN L1TVINCI.
Berlin, 7. septembra (Izvirno poročilo.) Iz Konlgsberga poročajo, da se vršijo med Poljaki in LUvlnci krvavi boji. Boji so šo neodločeni.
CORKŠK1 ŽUPAN ŽE 25 DNI BREZ HRANE!
LDU London. 7. sept. Z ozirom na stradalno stavko corkškega župana iavliaio uradno, da ie bil Swc-anev radi unora in veleizdaje obsojen na dve leti ječe brez prisilnega dela in da hoče sedal izvršiti samomor na ta način, da noče lest!. Popolnoma nemogoče te. da bi se ga izpustilo, ker bi se v prihodnje vsi. ki bi zakrivili sličen zločin kakor S\veanev sklicevali nani in bi se tako zločini tako množili, da bi vlada ne moči a ničesar več ukreniij proti niim.
LDU London. 7. sept. Corkški lordmaver. ki štratka z lakoto, ie preb!! včerai že petindvajseti dan brez iedfc Sweaneyev brat te napro-sl državnega talnika Zedinjenih držav za zu.itfnie zadeve, nat bi se on zavzel za izpustitev brata. Državni tainik na ic naznanil županovemu bratu, da moreio Zedinjene države nastopati samo za svoie lastne državljane.	_
POBOT FINSKIH KOMUNISTOV V PETROGRADU.
• LDU Moskva, 7. sept. Dne 31. avgusta ie udrla oborožena tolpa Fincev v zborovalno dvorano osrednjega komitela finske komunistične stranke v Petrogradu in postrelila 7 č^ov komiteia. 9 pa lih ie težko ranila. Morilsko tolpo so zaprli.
NA SMRT OBSOJENI RUSKI MINISTRI.
LDU Moskva, 6. sept. V procesu proti vodiem konzumnih društev so bivši ministri Kerenskiieve vlad«. Nikitin. Bernhardt in Mortehovič ob-soieni na smrt. Smrtno kazen so spremenili v dosmrtno iečo.
Giolltli, kakor tudi Vesnlč, oba ministrska predsednika, napovedujeta skorajšnji pričetek novih pogajanj med Jugoslavijo ln Italijo. Tu In tam se govori o nadab, da se topot posreči najti kompromis, ki zadovolji oba dela.
Vselej, kadar se je sklepalo pri zeleni mizi, smo bili ml osleparjeni, kadar pa smo se pogajali z Italijani, še bolj gotovo. Od časa, ko se je delal londonski pakt, da o prejšnjih skrivnostnih pogovorih niti ne govorimo, pa do Pailanze, vedno se ponavlja ista pesem, da se umikamo na vzhod ln da stalno žrtvujemo pokrajino za pokrajino, mesto za mestom.
Nevzvržnost naše popustljivosti so končno tudi uvideli v naših višjih krogih, zato upamo, da ne bomo glas vpijočega v puščavi, še pred sestavo polnomočij In direktiv za naše delegate opozorimo na minimum naših zahtev v jadranskem vprašanju.
Ml smo prcmall In premočni, da žrtvujemo le enega svojega človeka. Premall, ker rabimo ljudi na vseb koncih in krajih. Premočni, ker smo silni dovolj, da moremo obvarovati, kar je naše. Ib Primorje je naše.
Kdor se hoče pogajati z nami, mora najprej dokazati, da Je vreden teh posajaoj. Saj vendar ne bomo pljunili tako na našo čast, da prožimo roko onemu, ki tepta našo zastavo, strelja naše IJadi, ki požiga nate domove. Sele, ko dobimo zadoščenje za Trst, Split Itd, moremo tudi verjeti nasprotniku, da hoče doseči z nami odkritosrčen ln pošten sporazum. Najmanje, kar moremo zahtevati, Je, da Imamo trdno garancijo, da naši ljudje v nobenem slučaju ne bodo več zatirani, da morejo.prosto go-
»Magari! Nailiubše bi mi bilo. če bi Domenila kosilo.«
»Pomeni-ga!« ie vzkliknil oproda ter nokazal vitezu nogmieno mizo
Caoestang se le lotil škrjančkove paštete, s katero se ie tolikanj ponašal moister Lureau. Ko ie utešil svol glad, te prevzel Cogolin ostanke: spoštljivo ie pohrustal Daštetino skorjo ter izlizal vino. kar le bil ou-stil vitez v kozarcu in steklenici.
Medtem ie povedal gospodar to-inono o svolih današniih doživliavih. Cogolin si ni.mogel česa. da ne bi potarnal :
»Le kai bo z gospodom vitezom, ko ima toliko sovražnikv! Sesekam ga kakor moister Lureau škriančke 7-a našteto. In »aimaniše zlo. ki more zadeti niegovega oprodo, bo to. da me zrežeio na drobne rezinice kakor slanino, v katero zaviiaio paštete.«
re,"r§av si,« ie deial Cape-stang. »Ako pa ie sojeno. da se zdru-zno nanni zemeljski ostanki v skup-no pašteto, notem smatral to za nai-večio čast ki daleč nadkrilinie tvoie zasluge. In če me misliš dolgočasiti
s svaiim javkanietn. namesto da bi me pustil prebavljati v miru. sem zmožen poskrbeti, da boš cvilil kmalu še boli!«
Spričo zgovorne kretnic, ki ie spremila te besede, se ie pokril Co-golinov obraz s povsem nenadejanim Donosom.
»Oh!« ie vzkliknil, »sal res. gospod. Čast oa ie. čast. Na to nisem niti mislil.« •
Jadrno ie pospravil mizo. nato Da ie šel h gostilničarju.
»Moister Lureau.« mu le razodel, »moi gospod vam odpust! prvič in zadniič. da ste se predrznih izdati niegovo bivališče. Lehko s! torei odvežete cunio. ki ste si io navili okrog glave, da bi rešili ulilie.«
»Ah. gospod Cogolin,« ie viknil Lureau. »ooplačai vam Bog 10 veselo novico! Morda vam smem ponuditi kozarec španskega vina?«
»Dobro srce imate, vzlic mnogim napakam,« ie poučno deial oproda. srebaie dišečo kapljico. »'Hoda prihodnjič znaite. da ie ppveriena molenju vitezu do samem njegovem
jitl svojo narodnost in da imajo polno mol* nost, priti do cmotnega In kulturnega blagostanja. Ako tega ne dosežemo, smo krivi pred Primorci, smo krivi narodnega zločina. Naj se obrnejo stvari kakorkoli, tol ostane nespremenljiva naša minimalna pred-zabteva.
Smo prebogati In prerevni, da bj mo« gtl reslgnlrati na prekomorsko trgovino. Naši pridelki, naši gozdovi zahtevajo Izvoz, naša prazna zemlja pa kriči po uvozu. Nikakor pa nismo tako bogati, da bi mogli reslgnlrati na čisti dobiček našega dela, kar bi storili če nimamo v rokah dobrih luk In ladij. Kdor upošteva naše Interese« mora to uvideti, kdor hoče naš pogin, ta sl naj poišče druge žrtve. Ml zahtevamo širok in svoboden izhod k morju, ml zahtevamo nazaj ugrabljene ladje! Nikakor nočemo biti samo on! fakini, ki nosilo tovafl le do ladje za druge! Smo dovolj pametnfe da ga spravimo 1 čez morje sami.
Stojimo na pragu novega življenja, ko nam je ujedinjenjo ln svoboda dala možnost, da uredimo državo, kakor Je bilo ŠO pred kratkim zamišljeno. Ves svoj bodoči sijajni razvoj žrtvujemo, če sl ne varujemo Izhoda na morje, če ne mislimo na našo prekomorsko trgovino. Neodpustljivo smol krivi pred vsem trolmenlm narodom, Caf tega ne znamo in ne zmoremo.
Eno pa je, kar nam ni potrebno. In to so strateglčne meje. Naša obramba — to Je kompaktno naše prebivalstvo, ki je najmočnejši zid proti ysem Italijanskim aspiracijam, Za vpad v Italijo pa še manj rabimo stratcglčnlh mej, ker smo tako bogati In tako miroljubni, da nam tuje absolutno ni potrebno.	—o—
KATASTROFALNE POVODNI NA SALZ-BURSKEM IN GORNJE-AVSTRIJSKEM. I
Dunaj, 7. septembra. (Izvirno poročilo) j Vsled stalnega deževja zadnjih dni so Izstopile, kakor poročajo Iz Linča In Solnograda, skoro vse tamošnje reke In poplavile celo pokrajine. Posebno ogromna je povodenj na Solnograškem, kjer je pod vodo cela ptaz-gauska dolina. Mnogo cest je razdrtih, tudi železniški premet je po nekod ustavljen. Mesto Solnograd samo je deloma pod vodo. Salzburška jezera so narastla In spravila pod vodo naselbine na obrežjih.
MILIJONSKI VLOM V GRADCU.
LDU Gradec, 7. sept. Ob polutrinajstlh' pa do štirinajstih popoldne so trije ali štirje mladi lantje tekom opoldanskega odmora vdrli v trgovino zlatarja Pavla Ortnerja na Jakominljevem trgu. Iztrgali so deske Iz tlaka ter iz kleti vdrli v prodajalnlco, kjer so nakradli zlatnine In dragih kamnov v vrednosti do dva milijonov kron. Hišni stanovalci so policiji opisali zločince, Jako da jih bo lahko Izslediti.
“IborzZ"
Curlh, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 11.95, Newyork 609, London 21.62, Pariz 41.90, MUan 27.70, Praga 9.90, Zagreb 5.75, Budimpešta 2.40, Dunaj 2.55, avstrijske žigosane krone 2.40.
Dunaj, 7. septembra. (Izvirno poročllaj Zagreb 257—277, Budimpešta 99—109, Praga 420—446, Varšava 99—113, čebostovaške krone 417—443, dinarji 1050—1100. Po dinarjih še vedno nezmanjšano povpraševanje.
LDU Zagreb, 7. septembra. Devize) Berlin 210—210, Italija 485-495, London 360—0, Newyork 99.50—105, Pariz 706—713* Praga 165-167, Dunaj 38.50—38.75. Valute: ameriški dolarji 97—98, avstrijske krone 40—0, carski rublji 125—132, češkoslovaške krone 155—160, angleški ioni! 360—380* francoski franki 0—700, napoleondori 370— 380, nemške marke 200—203, romunski leji 224—225, italijanske lire 470—480.
Zagreb, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Banka za Primorje 1100 — 1150* Eskomptna 1670—1690, Jadranska 2700, Jugoslovanska 772—773, Ljubljanska kreditna 1150—1225, Rlječka pučka 440—450.
ŽITNE CENE.
Novi sad, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Pšenica 730—750, ječmen 420—480* koruza 300—320, moka nulerca 12—12.50, št. 2 11—1150, št. 6 10 K.
Pančevo, 7. septembra. (Izvirno poročilo.) Producenti se boje, da se bo žito začelo kvariti, zato so začele cene padatL Povpraševanje slabo.
veličanstvu. k5 na! ca Bon ohrani. str.020 taina in zelo važna nalosra. Vse ie izeuMleno. ako zvedo kraljevi sovražniki do vaši krivdi, kdo prebiva pri naiboli blebetavem gostilničarju. kar hh premore Pariz.«
Mojster Lureau )e pomislil, nato pa se ie udaril po čelu.
»Zdai vem. zakaj se te klatil Ju-Conski škof tod okoli!« ie šepnil Co-golinu v uho. »Nič več se ne čudim! In vsakdo ve, da je eospod volvoda de Richelieu zelo mogočna oseba.«
»Nu. vidite! Gleite. da spravite vsakogar, kdor bi prišel vohunit za moiim vitezom, na krivo sled. pa ma-eajri čc ie kardinal ali papež sani; Razumete? Drugače —!«
Gostilničar se ie zaklel, da ga ni na svetu nre.tkanca. ki bi IzduhaJ viteza de Capestanga v njegovi pošteni hiši. In res ie varoval odtistilidob Lureau s Cogolinom vred našega pustolovca kakor naidražii zaklad. Niti Cino-Mars. ki se ie hotel prepričati, ali niegov nasprotnik res ne stanuje več Dri »Velikem Henriku«, niti Laf-fema« ki ie. Diišel nekega večera iz-
pit steklenico vina z mojstrom Lure-aiiiem. nista opravila ničesar. Oba sta odšla s prepričanjem, da si ie nai šel Caoestang drugo zavetie. Sicer pa le bil tudi vitez sam teh nekai dni Dievlden in oprezen. Kar nič mu ni dišala misel, da nai bi padel v zasedo. kier bi moral do nepotrebnem du«* stiti kožo in elavo.
Napočil ie 22. avgust. Oapestanjs ga .ie pričakoval z vročično nestrpi nostio. odlagaie vse važne ukreod na tisto uro. ko se zopet sestane 2 blazno damo v Meudonu. Upanje; da naide po tel poti sled vojvode An-goulčmskega in s tem tudi prmKO, videti niegovo hčer. je bilo pač zelo neverjetno; toda nihče na svetu ni v svoiih nadah tako neomaicn kakor,
mladenič, ki liubi.	. n
Caoestang ie vzel s seboj Cogo-lina in dospel k skrivnostni hiši v, trenotku. ko se ie spuščalo solnca za vrhove dreves. Srce mu je zače-lo burno razbi!ati. ko ie stopil v zapuščeni park. In zdaici ie vztrepetal do dna duše. Violetta. zvesta svoii nhlinhi. rp. ip nninvila na terasi.
Novi nemški porazi
na Koroškem.
Leo dan beležita zopet naši Korošci v svolo kroniko. Nemci In nem-škutarii bi nad vse radi uverili plebiscitno kontisilo in ostali svet. jla ie vsa cona A nemška, da oa teea dosedai ni moda pokazati vsled iusco-slovantfkeira terorizma. Zato sklicu-teta siiode in vabiio na nie antantine zastopnike, da bi sami videli »nemške množice«. A dosedai so imeli še smolo. Razen shoda v Borovliali. ki pa ie bil tudi precej klavern. so vabili celovško gospodo še vedno samo fta — slovenske manifestacije. Seveda nroti svcii volii. Tudi preteklo nedeljo se tim ni vodilo bolie. kakor kažeta naša poročila, ki iih v nasled-niem obiavliamo.
Velikovec. 6. septembra.
KJub porazu v Orebiniu so sklicali Nemci nov shod v Velikovec za včeraišnta nedelio. Cel teden so delali reklamo zani po Celovcu In obeh conah. No. reklamo so slišali tudi Slovenci in sklenili, da si srredio »šmas« ooo-tadati iz bližine. Navdušenle za shod med slovenskim prebivalstvom ie bilo toliko, da so si Nemci nakrat premislili in v soboto zvečer nenadoma shod — odpovedali. A naši so prišli vseeno. Nad 11 tisoč Hudi. še več kakor ori znanem veličastnem protestnem shodu, le napolnilo prijazni velikovški tre. In to sami Korošci. naiveč mož in fantov, iz vell-kovške okolice.
Nemškutarii so se poskrili. Le nekateri predrzneiši so poskušali' izlivati. a ko so se seznanili s pestmi paših fantov, so izginili brez sledu. Tako so Slovenci nemoteno zborovali. Zastopnik antantine komisije ie Sicer malo protestiral, češ da niso Slovenci sklicali zborovanja. a moral se le udatl in prizori, ki iih ie vi-HeS. so va lahko uverili. da so ialovi Vsi nemški uoi. zlagana nlihova vedno znova ponavljana trditev, da le koroško ljudstvo ž njimi. Nepopisno Jiavdušenie ie vladalo med vsem! temi tisoči, ki so zatrlevalL da so ori-Jravlieni priti še večkrat na shode, idar koli bodo* zopet klicati —■ temcL
Borovlje. 6. septembra.
Nemci Iz Roža pa tla do Celovca go sklicali za včeral manifestačni shod v Bistrico, h Celovca so privabili dva do tri tisoč Hudii — no bijta ie nedelia in izlet dobrodošel — Studi domačinov nemškutarjev se ie toabralo par sto. Vse le kazalo do-pro. a glei nesreče! Shod ie Ml napovedan ob dveh. a dobre četrt ure Dre! te prikorakala na slavnostni prostor mocočna armada koroških «~ Slovencev pod vodstvom naših fpntov na konhb. Ko so prišli potem Celovčank tih le pozdravljalo tisoče In tisoče slovenskih zastav !n urne-besni klici »Živela Jugoslavija.«
Nemški shod ie bil pokopan. Zastopnik antantine komisiie ie skušal $icer naše množice pregovoriti, da »•pustile Nemcem zborovati oa seveda zaman. Ko te videl da ne doseže ničesar, ie shod razpustil in odredil da se morate raziti naiprel Nemci potem še te Slovenci. Ponatisni so odhaiali Nemci in nemškutarii spremljani od veselega petin in navdušenih vzklikov slovenskih množic.
V St. Janžu je bil pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. Njegovo petie naših popevk te privabilo sto in sto Hudi. ki so odhaiali iz Bistrice in na vrtu restavracije se ie samo od sebe razvilo veličastno zborovanje, ki le traialo. dokler niso Liubliančani odšli na kolodvor spremljani od impozantnega sprevoda hvaležnih domačinov.
šlo rdo države v državi dio sovjetske republike v Imperij alistlčni monarhih. Delavskim četam stoie na čelu bivši podčastniki. In njim so delavci Sleoo nokorni. Tvornice obratujeta in ponekod ie prišlo celo do tega. da so pričeli delavski sveti sami med posameznimi oodietii izmenjavati surovine. ki so potrebne za obratovanje.
Delavski volaški aparat ie dobro urelen in izborna discipliniran. Oborožen ie s puškami in revolverji ali na z naimoderneišimi karabinkami. V Sestu San Giovani se vidijo rdeči gardisti s čeladami in sovjetskimi kokardami. Na zborovanie se delavstvo kliče z voiaškimi znaki. Ko se ie pred oar dnevi ooiavil v neki tvor-nici predsednik delavskega cksdku-tivnega odbora Schiavella se ie začul klic »Pozor«, in v podjetju ie nastala tišina kakor da ie prišel v vojašnico na inšpekciio vlsoik častnik.
.Italijanska vlada ie napram tem dogodkom kolikor mogoče pasivna. Kal tudi hoče drugega! Zaenkrat se drži načela, da nai delavstvo dd du-ška svoii nezadovoljnosti z razmerami v državi kakorkoli, da le ne zruši vlade v Rimu nasilnim potom. Na tihem oa vlada dela za rešitev iz zagate.-Boli se naihuišega, in zato do-šilia ministra Labriolo k delavskemu voditelju D‘Aeragona, da M kakorkoli popravila konflikt med delodajalci In delavci Oiolittl pač sluti, da ie s e dani a Igra ooasna. in da bi pomenila ntena izguba za italijansko monarhijo gotov konec.
Nemiri v zasedenem ozemlju.
Štraik v zasedenem ozemlju traja dalje. 5. t. m. ie prišlo v Trstu na več mestih do hudih spopadov. Ker šfraikafo delavci tudi v luki. te hotel neki kapitan opravljati službo strol-niika na parniku, kateremu zapovedale. Mornariško udruženie pa le proti temu protestiralo in Uudie so se začeli na obali kmalu zbirati. Da niso posegli vmes varnostni organi, bi bilo orišlo do orelivania krvi.
Istega dne zjutraj te nekai fašistov blizu socialističnega »Delavskega doma* izzvalo konflikt, v katerem so začeli policisti Hudi napadati s puškinimi kooitl Ob tel priliki se te tudi streljate. Smrtno zadet Ve bil neki tapetniški pomočnik.
V ulici Pondares te orišlo nato do streliania. nakar so začeli streljati v celili salvah tudi karabinerii. flfSo. iz katere le pade! strel so preiskali in v niei preobrnili vse. kar timi te orišlo ood roko. Policiia ie preiskala tudi prostora »Delavske zbornice«, kier ni našla ničesar, oač na la razbila stekla v oknih in vratih. podobe, zrcala in druao pohištva Ntlti pisalni stroi ta niti Garibaldijev kio nista ušla pestem laških Žandariev. —
Štraikovno vodstvo te vsled teh dogodkov Izdalo na delavstvo proglas. v katerem oravl da bodo krivci kaznovani. Delavstvo poživila, nai ostane mirno.
V Trstu te Ponoči še vodno temno. Javni lokah so zaorti. Straik je v zasedenem ožemita popoten — udeležuje se ca delavstvo povsod, v Trstu. Gorici, v Tržiču, v Červt-nlanu. Gradiški itd.
Priorave za revolucijo dozorevata tudi v zasedenem ozemlju.
neh? Položaj ie resen, zakaf mdok nalizem se onasno širi in zastrupila duhove v Italiii in Jugoslaviji.
(Velika škoda ie. 'da ni ostala Ita-lita verna rimskemu paktu. Ml bi sef bili morali pravočasno sporazumeti z Jugoslovani: kadar ie nastopilo oremlrie bi se morali podati v Pariz z že izcotovlienim načrtom za rešitev jadranskega vprašania. Tega oa nismo storili.
In sedal? Niti začeli nismo s po-caianii. ki bi morala biti že davno končana, če bi bili vodili dalekovid-no in previdno politiko. Vprašanje ie če bomo mogli sedal ako tudi pride do oocaianl. rešiti to vprašanje? Mogoče. Teda rešitev še ne pomeni sprave. To ie slika, ki žalosti vse. ki ijm ie blagor domovine ne le na jeziku. temveč tudi ori srou.«
Borsine besede niso potrebne komentarja. ■ ______
Pogajanja v Rigf.
Nade ruske In ooliskc vlade, da bodo odločili mir med obema državama dogodki mUtališču. so se izjalovile. Ruska in poljska voiska sta danes orecel utrujeni, in podoba ie. da nimata toliko moči. da bi izvoie-vali mir med sabo na boinih poljanah. Zato sta obe vladi moskovska in varšavska, poslali svoie delegate v Rigo. kier se začno futri postajanja za mir med obema državama.
Ali bo Riga glede uspehov mirovnih pogaiani srečnejša od Minska? To se še ne da trditi. Gotovo oa ie. da te danes med Rusi in Poljaki mirovno razpoloženje boiiše. kakor ie bilo svoi&is v Minsku. Poliaki so oo zadniih voiaških operaciiah iz-ere videli, da se Rusiia ne da uničiti s par mahliaii ooliskeca meča. Zato so se tudi iztreznili in bodo predložili v Rigi sprenemlHvelše mirovne pogoje, kakor so bili oni. s katerimi so potovali čez rusko bolno črto v Minsk.
Kot podlago za rešitev meinega vprašania med Rušita in Poljsko bodo predlagali Poljaki Curzonovo. t. i. narodnostno mejo med obema državama. Glede razorožitve bodo izjavili. da postane izvedljiva šele tedai. ko se bo razorožila vsa Evropa. Vprašanie volne odškodnine nai se uredi sporazumno med obema vladama. oolec teca oa dovoli Poljska Rušili treovante z Nemčijo na progi
Kralevo-Bialvstok.
Upajmo, da bodo ti poljski predlogi temeli za uspešna pogafanla med moskovsko In varšavsko vlado. Saj ie vendar v Interesu slovanstva, da se bratomorna volna med obema sorodnima severnima narodoma konča z mirom, kateremu nai sledi doba pozitivnega dela za bolišo bodočnost vseli otrok Slave.
rt z onim naSim človekom. Q ta dfc-lal v premogovniku ali tovarni: komaj tri tedne le tu. Da že misli na vrnitev. In govor! seveda o stotapet-desetiH letih, za katere le Amerika pred Jugoslavilo. ta tako d alta.
* Toda govorimo stvarnele. Kakor se ie položaj razvil doslej, moremo z absolutno-gotovostjo trditi da v doglednem času ne moremo računati na povrnitev naših ameriških izseljencev. Oni naši Dalmatinci, ki so si s svolo žilavostio in trgovsko nadarjenostjo pridobili lepa premoženja v Južni Ameriki, zlasti v Anofagasti-. bodo morda potom mornarstva in trgovstva še naloreie našli ožie stike z domovino. Toda naši Amerikancl. ki so kot delavci zaposleni v mnogovrstnih podietiih U; ;ie. ti bodo stopili doma v tovarniško ali rudniško delo šl-e takrat, kadar bodo pri nas mezdne in živlleniske razmere ugodnejše nego v Ameriki. To !e osnovni zakon razmerja med delodajalcem in delojemalcem, ki se mu tudi mi ne bomo mogli izogniti. Daiie ie znan pojav, da se Amerikanec na splošno le težko snet loti kmetskega dela. ko se te tam navadil na industrijski milite. Zato si ne moremo delati upanja, da bi agrarna reforma privabila mnogo Izseljencev, zlasti ko vzorlčo težkih komunikacijskih in civilizacijskih okolnosti iužni kraji za Slovence mani nrihaiaio v poštev. Tu smo oač lahko zadovoljni, ako nam dobra agrarna politika ustavi nadalino izseljevanje.
Gotovo je. da je tega stanla kriva predvsem splošna gospodarska kriza, v kateri se nahaiaao evropske, še posebno oa srednjeevropske države.
Sai čutemo. da se 1« začelo novo iz-selievanfe tudi iz Češke. Pollske. Toda resnica te. da bi bili mi lahko že mnoco. mnogo dalie na ootu k’ foonsolidacIH. ako bi ne bilo sneciiab no naše nemarnosti. Oni dobi. ko bomo lahko z uspehom vabili izse« Itence nazal. bi bili oač lahko bližie. ako bi ne zalezli v to politično mlako. _ Pomislimo, da Srbiia takorekofi ni imela izseljeniškega vprašania. Dani so tedai nredocgoii. da ga tudi mi ne bomo imeli. —
Talto se vedno in vedno pri nas vse začenia in zaključuje z zahtevo.* Preidimo v volitve in imejmo pri nhh nalstrožio izbiro!
Beležke.
Edino sredstvo.
Sobotno nar. predstavništvo, na -kateremu bi se moral izvoliti nov predsednik, ie bilo nesklepčno. Se-dai ie podpredsednik parlamenta določil. da izgube vsi poslanci. Id so v Soboto onemogočili kvorum, dnevnice do prihodnje seie. ki bo v četrtek 9. t. m.
Mogoče bo izguba 480 dinarjev na glavo našim predstavnikom prihodnjič vendar pomagala v zbornico. Bomo videli!
Brbljave!.
■ Zagrebška »Domovina« piše! »Naša država le otrok volne in revolucij«. Zato bi se morala nlena grad-nla poveriti velikim ljudem, ki odga-variata velikemu revolucionarnemu času. ne oa brbljavcem.«
Samo če bi kaj velikih limfi Imeli!
Jugoslavifa.
Naši izseljenci.
Konros zdravnikov v Zagrebu.
LDU Zagreb, 6. septembra. Danes dopoldne je bilo v veliki saborski dvorani zasedanje druge skupščine jugoslovanskih zdravnikov, katerega se je udeležilo do 400 zdravnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Razpravljali so o stanovskih in splošnih medicinskih vprašanjih. Kongres je otvoril predsednik dr. Jovanovič. Kongresa so se udeležili vladni poverjeniki, mestni načelnik, dekan medicinske fakultete In zastopnik! raznih kulturnih in strokovnih udruženj ter Mn dr. Lazlnja. Po predsednikovem pozdravnem nagovoru so Eovorm predsedniki zdravniških društev Iz Zagreba, Ljubljane in Beograda.
'Poplave v Baranji ln Banatu.
LDU Beograd, 6. septembra. Vsled sitnega naliva v dolnji Baranji trpi setev ve-
liko škode. Istotako preti nevarnost tudi t Banatu, ker Je Donava zadnje dni zelo narasla In preplavila polje.
Ameriški konzul v. Zagrebu
LDU Zagreb, 7. septembra. Za ameriškega stalnega konzula v Zagrebu je Imenovan Alfred R. Thompson.
Poljski konzul v Zagrebu.
LDU Zagreb, 7. septembra. Kraljev« vlada je podelila excquatur generalnem« konzulu republike Poljske Szczpanskenm
Demokratski zbor v Sarajevu.
LDli Sarajevo, 8. septembra. Včeral dopoldne sc je tu vršilo zaupniško zborovanje demokratske stranke.
»
Zadnje italijanske čete so odšle iz Va* ione 4. t m.
Razna poročila.
K položaju v Italiji.
Položaj v Italijanski kovinarski Industriji oostaia boliinboli težaven. Gibanje, ki, le imelo v začetku samo strokovno obiležle. dobiva polagoma političen značaj. Delavstvo zaseda še nr?e tvornice. ki tih dosedai ni Imelo Dod nadzorstvom.
Mnogo tvornic oa ne oočiva več. Delavci so začeli z delom v lastni upravi. To se ie zgodilo povsod tam, kier so pristali tehnični voditelji podtem na to. da bodo ooravUali svoio službo fcakbr doslej. V resnici se te tore! spremenila samo uprava tvornic. ki so lih prevzeli v svode varstvo delavci sami.
Da bo delavstvu lažic izvrševati oblast, katere se te polastilo, imaio delavci oodietia zasedena ta zastražena do svoiili oddelkih. Tl oddelki SC! organizirani popolnoma no voda-iko. Zdi se. kakor da te. v. Italiii prl-
Kakšen bo konec?
Italijanski publicist Mario Borsa objavila v milanskem »Seoolu* zanimiv odgovor na vprašania. ki mu jih te stavila »Mea Nazionafe« glede meie ori Snežniku in glede zasedbe Dalmaciie.
Borsa piše:
»V svoiem lastnem Imenu govorim ta pravim: Okupacija tudi enega samega kvadratnega metra dalmatinskega ozemlla bi pomenila za Italijo naivečio nesrečo. Naša dolžnost te. da zajamčimo Zadru in našim manišinam v Dalmadii najširšo avtonomijo. Več oa no potrebujemo. Nobenega nravnega vzroka, nobene gospodarske koristi, nobene strate-g;čne potrebe ni. ki bi nas silila k aneksiji vzhodne jadranske obale. Vsi oni. ki tim le blagor ln bodočnost Italije pri srcu, hi morali vsako misel na aneksiio opustiti
Glede Istre niso Italijani nikoli dvomili, da te Istra zgodovinska in gospodarska celota. Niene mete Da se lahko uredijo tako. da bodo nudile jamstva obema narodoma. Jugoslovanom in Italijanom. Ta soora-|'zutn bi se bil na lahko dosegel z mirnimi ta nnjnetnimi sredstvi.
Ali se moremo sedal še nadelati pomirili vos ti duhov, na obeh stra-
Nesrečna politična mora. ki tlači ; našo domovino, preti zadušiti vse zdrave kali. iz katerih bi moralo priti novo živlienie v naš organizem. Kakor v strašni poletni Drloelki ie vse odrevenelo in čaka že apatično, kdai mine ta nepričakovana kazen božia. Interes ta smisel za neštete akutne orobleme. ki zadevata prevažne strani našega obstoia. gine. ker vsakogar do onemoglosti tare zavest, da država kot izvrševateliica naših naivišiih funkcii zanie nima ne oči. ne srca.
Še predno smo se začeli pečati z nuino zahtevo, kako spraviti domov stotisoče naših izseljencev, nas ie prehitelo — novo izselievanle. ki nam bo povzročalo še marsikatero težko uro. Pred voino smo šteli one množice. ki so morale za delom z doma. dečim so na naših tleh naiboliša mesta zavzemali tuici. predvsem Nemci in Madžari Računali smo. ko smo mislili na ustanovitev naciionalne države. kako se bodo razmere iziedna-čite. ko bomo pognali tuice ta poklicali na niili mesta svoice iz tuiine. Res smo tuice pognali ali — naših ljudi ni iz Amerike, ne iz Avstralije. Nove Zelandije, prišli so le iz_Grad-ca. z Dunaja, deloma z Westialsker ga. odkoder so Uh izgnali. Zbrali smo re..s v svoii sredi vso našo učeniaško in uradniško diasporo. Hudi. ki smo iih Dotaknili na novo ustanovljena ali razširjena upravna in druga mesta. Ali velika večina naših izseljencev ie ostala zunaj. —	.
Govori z onimi našimi mladim inteligenti. ki so postali na or. inže-nerii na visokih šolah severno-ame-riške kurile, ki so si kot člani ameriške misije ogledovali naše gospodar ske zadeve. Blagruieio naše naravne zaklade, toda — niliče ne misli na to, da bi ostal tu. vsi se vračajo nazal Navaieni na ameriški tempo, se ijm zdi kakor obsodba v brezdelje, ako ■ bi morali ostatf pri nas. doma, Govo--
Ruslto-poljska vojna.
LDU Varšava, 7. septembra. Naši oddelki so ponovno odbili napade litvanskih £ct. Vzdolž Duša na obeh straneh topniški ogenj In živahnejše delovanje patrulj.
LDU Moskva, 7. sept Frontno poročilo dne 6. t. m.i Južno vzhodno od BIaty-stoka boji z menlaloCira se uspehom.
Češki delavfcl za Rtis^o.
LDU Plzenj, 6. septembra. Danes popoldne Je bil tukaj velik shod delavstva, katerega se je udeležilo okoli 20.000 oseb. Delavci so določili svoje stališče v gospodarski krizi kovinske industrije In zlasti napram brezdelju iu se zavzeli zn skorajšnjo vzpostavitev gospodarskih tu trgovinskih zvez z Rusijo.
Švicarske strokovne oranlzactje za 111. ta-ternacljonalo.
LDU Curih, 6. septembra. Zborovanje delegatov zveze strokovnih organizacij * Curlhn Je sklenilo Izstopiti lz mednarodna zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu In pridružiti se centrali strokovnih organizacij v Moskvi.
Francozi za moskovsko iutemacijonalo.
LDU Pariz, 6. septembra. Delegat! manjšinske zveze seinskega departementa so na včerajšnjem zborovanju sklenili resolucijo, kjer se Izjavlja, da obstoji samo ena revolucijska internacijonala, In sicer moskovska.
Gospodarstvo,
Borza.
LDU Curih, 6. septembra. Devize: Berlin 12.15, Newyork 608, London 21.67, Pariz 42.20, Milan 28.10, Praga 9.95, Beograd 24, Zagreb 5.90, Budimpešta 2.35, Dunaj 2.67.
LDU Dunaj, 6. sept. Devize: Berlin 535, Curih 4100. Vabite: nemške marke 531, švicarski franki 4075, francoski Iranki 1750, Italijanske lire 1150. angleški funti 855. ameriški dolarji 240, češkoslovaške krone 415—441, dinarji 990—1040.
LDU Praga, 6. sept. Devize; Beograd 237, Dunaj 22.75. Zagreb 5850. Valute: Ju-gOslovcnski dinarji 233, avstrijske 21.75.
+ Nakup predelskega orodja.
sija. ki jo Je poslalo naše poljedelsko ministrstvo v Avstrijo, da nabavi poljedelske stroje, se Je vrnila v Beograd. Med drugim je kupila tudi 600 plugov ta raznega drugega poljedelskega orodja, ki se bo po polovični ceni razdelilo med kmete.
+ Za pobijanje draginje je sklenilo ministrstvo za prehrano izvesti sledeče ukrepe: L Vsa živila, ki so naprodaj, kakor tudi predmeti v Izložbah morajo biti opremljeni s cenami. 2. Orosistl se morajo obvezati, da bodo nakupljeno blago spravili tako! v promet. 3. Po trgovinah se bo revidiralo blago to določila se bo cena, po kateri se SRie. prodnati
krone
Koml-
+ Kongres srbskih poljedelskih zadrtts se bo vršil 19. t. m. v Palankl.
+ Za vzdrževanje del vodnih zadrug v Bački, Baranji In Banatu Je minister za poljedelstvo In vode Izposloval pri ministrskem svetu kredit 25 milijonov kron.
+ Prodaja nafte v Romuniji le prešla
Iz zasebnih v državne rolce.
+ Pridelek bombaža v Ameriki. 1 o
poročilu iz New Vorka Je pridelala Amerika letos 12 milijonov 783 tisoč bal bom-baževine proti 12 milijonov 400 tisoč balam lanskega leta.
- Splošno zaupanje uživa »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trg 8 ln Wolfova ulica 1. Vsled solidnosti vodstva zavod lepo napreduje in Je Imel že samo letos nad 80 milijonov kron prometa ter ima že nad dva milijona Jamstvene glavnice, kar je za mlad zavod vsekakoč najboljše spričevalo. »Jugoslovanski kreditni zavod« ima tudi veliko ugodnost v tem, da sede 'ustanovil še le lan! ta nima nič vojnih posojil, ki bi ga obremenjevala.^-. Hranilne vloge ln vloge na tekoči računi obrestuje po 4% ter zaračunava obresti zelo kulantno. Priporočamo vsem »Jugoslovanski kreditni zavod«.
Podpirajte Jugoslovansko Matico i
215. štev.
JL
»JUGOSLAVIJA* dne 8. septembra 1920;
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Clanl antantine razmejitvene
komisije v Slov. Gradcu. V nedelio so se pripeljali z avtomobili člani antantine razmejitvene komisije iz Maribora mimo Celia v Slov. Gradec, kier so Dosetili okraincga elavarla 'dr. Ipavica. Po sprejemu v okrajnem glavarstvu so se podali člani v hotel Goli. kier so iim bili predstavlieni navzoči gosoodie in dame iz Slov. Gradca. Tu se ie vršila v veliki dvorani ravno prireditev šolske mladine, gledališka predstava s oetlcm. Dre-davaniem in soremlievaniem slovenjegraškega salonskega orkestra. ‘Članom antantine komislie ie prireditev zelo ugaiala. Ponovno so se pohvalno izrazili o lepem nastopu naše mladine. Pred odhodom ie pozdravila Lidvina Allečeva predsednika komisiie angleškega polkovnika Gravena v imenu šolske mladine ter mu podarila lep šopek, nakar so se vrnili člani komisiie preko Dravograda v Maribor.
— Sloveniia ie divna! V sredo. 31. avgusta sem se oelial ziutral z ladjo iz Beograda v Pančevo. Na ladii ic bilo zelo mnogo Sokolov in Sokolic. ki so se vračali s sokolskega zleta v Mariboru. V pogovoru z njimi sem slišal stereotipno ponavlianie: Slovenila ie divna. Srbom se ie iako dopa-dcl nrisrčen soreiem. leno okrašen Maribor, posebno pa krasna organizacija Sokolstva na Slovenskem in leoota naših narodnih noš. Hvalili so ureienost naših razmer, zlasti, da ie ori nas vse tako »ieftino« (poceni). Neki Sokol ie deial. da ie dal v Maribor za obed 15 K. medtem ko stane pri niih doma. kier imaio živine in svini v preobilici, maihna klobasa 20 K. — Na ladii sem opazil kakih 30 novih cekariev. Kupile so lih Sokoli-ce v Mariboru Ieftino. komad po 20 kron. a pri niih v Pančev! staneto 70 K. — No. seveda, če bi se mudili prj nas dali časa. bi se že tudi uve-ri'i. da ni vse divno in ieftino. amoak da imamo tudi mi svoie krvosese.
— Dr. Vladimir Ravnihar, novi poverienik za sociialno skrbstvo ie že domala okreval in bo kmalu prevzel svoie posle.
— Dr. Korošec bolan na legarlu. Minister prometa dr. Korošec, ki ie dospel te dni v Maribor, ie obolel na leeariu. in so ea morali včerai prenehati v bolnico.
— Popisovanje, žigosanje vojnih In predvoinih posoiij preloženo. Finančna delegacija v Liubliani obiav-lia uradno: Vsled nepričakovanih zaprek se ie moralo popisovanje, žigosanje voinih in predvoinih posolil. ki bi se imelo pričeti dne 6. t. m., odložiti, ter se bo do naročilu ministra financ pričelo šele 16. t. m. ter končalo namesto 20. odnosno 25. šele 30. t. m. odnosno 5. oktobra.
— Veliko ponarejalnico bankovcev se ie posrečilo razkriti liubUan-ski Doliciii v neki vili na Rečici ob Bleiskem iezeru. V vili so imeli po-nareiaki leno ureieno tiskarno, ki io le gnal motor na elektriko. Tu so sc f.abjieirali nele 20 dinarski bankovci, temveč tud', kakor se ie moglo dog' nati. tisočaki avstrijskih kron. ki so svoičas krožili v tolikem številu po narejeni. Ponareialci so imeli že vse predpriprave izvršene, da zaČneio tudi s ponarejanjem dr.ugih vrst bankovcev. Krivci se zasleduieio.
— Iz krogov poštnih odpravnikov. Poročajo nam: Da živimo poštni odpravniki izmed vsesa uradništva v največji bedi In pomanjkanju, se je že večkrat povedalo jasno in glasno. Jaz na pr. imam po večletni službi 600 kron mesečne plače ln 20 kron 83 vin. pavšala na mesec. 20 kron dam za stanovanje in celih 83 vinarjev ml ostane za drva, pometanje, snaženje urada In druge pisarniške potrebščine. Da človek dandanes s takimi prejemki ne more shajati, ve lehko vsak otrok, a naše ministrstvo noče tega uvideti. Že lansko leto se nam Je reklo, da je ministrstvo obdržalo prošnjo za povišek pavšala v evidenci, v resnici pa je vse zaspalo. Pogrezamo se v i olgove in gine nam veselje do dela od'
°r,-ne' delaite poizkusov z našo
i nči*' 1 Jp?S J°’ Zalw* naPeta struna rada poči! — Eden v Imenu vseh.
— Iz poštno prometne službe. Prene-hala sta poslovati poštna ln brzojavna ura. da Radgona in Spilje, na kar se je Izvršila otvoritev poštnih in brzojavnih uradov
jor
. Radgona in Apače.
— Razpisani poštni uradi: Poštarsko mesto pri poštnem uradu na Vrhniki. Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Nadpoštarsko mesto v Tržiču, ker je kraljevo ministrstvo pošto ln brzojav odredilo preureditev eiarncga poštnega urada v razredni poštni urad. — Odpravniško mesto pri poštnem uradu Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Prošnje Je vložiti v teku 14 dni.
Pozno cvetoča jablana. Na Golniku Ha nekem kmetskem vrtu stoji jablana, kt
j« pognala obilo lepega cvetja, 'daslravno stoji drevo V senčnem kraju. Drevo nudi lepo sliko, ker je nekaj vel zelo gosto obloženih z lepimi rdečimi jabolki.
— Za Cankarjev spomenik na Vrhniki je izročil g. Birk lz Clevelanda 140 dolarjev, ki sta jih nabrala g. Ciril in Franc Kunstelj iz Vrhnike v Clevelandu.
— Slov. dij, zadruga naznanja, da se onim dijakom, katerim je omogočen študij v domovini, zlasti pa začetnikom, ne bodo delile podpore za inozemstvo. Vsled tega tudi Slov. dl j. zadruga v Pragi ne bo mogla navedenih podpirati.
_ V septembru le najlcpše na Kiopln-skem iezeru, Koroška, hotel otvorjen celo' leto. Izborna postrežba.
Ljubljana.
= Gradba poslopia za tehnično fakulteto. Gradbeni komite za nastanitev tehniške fakultete, ki ie pre-vzel nalogo, nastaniti letošnii HI. letnik te fakultete ter oddelek za arhitekturo. ie dovršil potrebne priprave, fn se ie gradba novega poslooia pričela 6. t. m. Poslopje se gradi na za-padnem oglu Aškerčeve in Ivan Mur-nikove ulice, noleg državne obrtne šole. Gradbeni načrt sta izdelala naš roiak arh. Plečnik, prof. praške akademije umetnosti, ter dr. ing. Kral. univerzitetni prof. v Liubliani. Izvršitev eradbe se ie oov_eriIa Kraniski Stavbni družbi. Yendar se letos ne bo še izvršil ves načrt za predvideni prvi oavilion. ker nedostale sredstev ih materiiala.
= Društvo Jugoslovanskih dobro voljcev za Slovenilo priredi 8. t. m. proslavo štiriletnice orvc bitke v Dobrudži. Ob pol 10. spominska služba božia v g&rniziiski bolnici, od 11.-12. manifestaciisko zborovanie v veliki dvorani »Uniona« in ob 20. oriiateliski sestanek Jstotam.
— Stanovalci v okolici »Narodnega doma« se pritožujejo, da vlada tam ponoči, ko sc zapre kavarna v »Narodnem domu« tak nemir, kričanje ht vpitje, da je nemogoče spati. Stražnika pa v dogledni bližini sploh ni. G. pijančke in razgrajače bi bilo dobro postaviti malo na liladno, da se lim ohladi njihova prevelika gorečnost, ki ue da spati ne niim in ne drugim.
— Naši lijakarjl. Imel sem nujnega opravka v Vevčah. Stopim k naibližjeniu fijakarju za vožnjo v Vevče ln nazaj? — 300 KI Brez popusta? — Brezi Vprašam prihodnjega: Koliko zahtevate Vi? 250 K.
V nadl, da bo vsak po vrsti za petdeset kron cenejši, sem vprašal še tretjega. Ta sploh ni »imel časa«, obrnem se torej še na četrtega. No, ta je bil diplomat, pa pravi, da zahteva toliko kot drugi. Jaz pa nisem bil nič manj diplomat in rečem: torej 150 K za tja in nazaj?! Kočijaž je bil zadovoljen, meni pa je bilo isti hip žal, da nisem rekel 100 KI No, pa za 100 K se v Ljubljani človek komaj pripelje od Uniona do juž. kolodvora ln nazaj, ker samo na kolodvor stane za eno osebo 40 do 60 K. Ali se ne bi dalo napraviti v tem pogledu malo reda?
— Velik protestni shod hišnih posestnikov se vrši v sredo 15, t. m. ob 4. pop. v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Udeleže se ga zastopniki hišnih posestnikov lz Slovenije, poročali pa bodo tudi zastopniki lz Srbije in Hrvatskc. Dolžnost vsakega hišnega posestnika je, da se tega shoda sigurno udeleži. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.	k
— Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojcncev Ima v soboto, 11. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici važno sejo širšega odbora. Ker gre za ugotovitev načina, kako na koncu koncev rešiti našp eksistenčno vprašanje, je prisotnost vseh odbornikov neizogibno potrebna.
Sekcija vojnih vdov In sirot v Ljubljani poziva vse svoje članice te sekcije za Ljubljano ln okolico, da se zanesljivo zglasijo v RazpotnI ulici v hiši O. Kačarja v Trnovem, kjer se bo delila moka po znl-čanih cenah. Vsaka članica mora prinesti svoje člansko knjižnico in plačilno polo s seboj kot Izkaz, da je res članica te sekcije. Delila se bo moka v četrtek dne 9. i m popoldne. S seboj Je treba prinesti tudi vreče.
~ Sprememba Imena, Deželna vlada je dovolila bratoma gg. Vladimirju In Stanku Bergantu v Ljubljani, Kollzejska ulica, cfa se pišeta »Kmet«, kakor njiju očim.
— Umrl je včeraj ponoči ob 12. uri g. Ivan Sojer, pisarniški oiicijal. Pogreb se vrši danes ob 4. na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.l
—. I. jugoslovanski cltrarsld klub »Favorit« v Ljubljani priredi v soboto dne U. tm. ob pol 9. v-unionski dvorani cltrarski koncert. Na sporedu so skladbe najboljših citrarsklh komponistov. — Ker so citrarski koncerti v Ljubljani redki, naj nihče ne zamudi prilike, slišati cel zbor citrašev.
— Nov napad v Lattcrmanuovcm drevoredu. Lattcrmannov drevored bo postal vsled napadov, ki so tam na dnevnem redu, tako znamenit, da bodo v bodoče še babice strašile z njim svoie vnučke. Pred-
včerajšnjem po polnoči se Je Izvršil tam zopet napad na dve gospodični, ki sta prihajali Iz gledališča in so vračali domu proti Šiški. Ena gospodična je srečno ušla, drugo pa Je napadalec, ki Je bil precej velike postave in imel Športno čepico na glavi. Ujel ter jo pričel daviti. Ali jo je hotel oropati, ali Je hotel kaj drugega od nje, se ne ve. Na zadušljiv krik omenjene gospodične sta prihitela preko travnikov na pomoč dva gospoda, nakar Je napadalec zbežal. Navzlic mnogoštevilnim dosedaj Izvršenim napadom v Lattcrmannovem drevoredu še tam ni zadostne straže. Kaj postajamo tudi v Ljubljani balkansko fatalistični?
— Napad lz zasede. Galič Filip, tovarniški delavec v Vevčah, se je v soboto zvečer po končanem delavskem shodu v Vevčah vračal domu v Dobrunje. Sredi poti je skočil lz nekega grma neki neznanec In sunil z nožem proti njemu. Ker je Galič napravil z roko hitro kretnjo, Je dobil k sreči sunek le v roko, mesto v prsa. Ker
so prihajali za Galičem še drugi delavci,
se le napadalec ustrašil ter zginil v grmovje. Galiča so prepeljali v bolnico. Rana ni nevarna.
— Nesreča v tovarni. Štirn Inocenc se je učil šele nekaj dni kolarstva v tovarni Keršič v Ljubljani. V pondeljek so ga postavili za poskušnjo k stroju za struženje. Komaj se je dobro pripravil, mu je vrglo desko na stran, pri čemur ga Je zgrabil stroj za palec desne roke In mu ga zmečkal.
— Velika nesreča vsled eksplozije granate. V ponedeljek popoldne sta se igrala na Zrinjskega cesti v delavnici čevljarskega mojstra Medica s takozvano Infanterij-ško granato 161etn! Mijo Sagač Iz Varaždina in 211ctni pomočnik Anton Zbašnik. Poleg njiju je stal prvega brat Izidor Sagač, ki je prišel na obisk. Ta jih je še opozoril, naj bosta previdna. Naenkrat pa je granata eksplodirala. Mlju Sagču so drobci granate prebili lobanjo, da je padel takoj mrtev na tla, dočim je pomočniku Antonu Zbašnika odtrgalo skoro celo desnico. Brat Izidor Sagač je bil le laliko ranjen. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico, oba ranjenca pa v bolnico.
— Izgubljena le bila v nedeljo 5. sept. damska usnjata torbica z večjo svoto denarja ter potna legitimacija, katera se nujno rabi. Pošten najditelj se prosi, da proti visoki nagradi vrne najdene stvari g. LavS, Tržaška cesta 13/1 ali v upravnlštvu tega lista.
— Denarnico Je. Izgubila odnosno pozabila na klopi v Tivolskem drevoredu neka gospodična. Najditcll se prosi, da Jo vrne na upravništvo; »Jugoslavije« pod BI2.
Maribor.
Povišanje občinskih doklad. Poverjeništvo za notranje zadeve je povišalo narett-benlm potom gostaščtao od 12 na 20 %, vodovodno naklado od 6 na 12 % ter določilo pri večji nego povprečno določeni uporabi vode enotno ceno In sicer od 50 vin. na 1 K na m*. Pri povprečno določeni uporabi vode se računa 60 vin. od m*. Na-redba velja od 1. junija t. 1. In je treba naknadna doplačila plačati takoj pri mestni blagajni.
Vpisovanje v dramatično šolo, ki prične v Mariboru v najkrajšem času, se vrši vsatc dan v gledališki pisarni. Za vpisnino le treba plačati 3 dinarje, šolnina pa bo znašala 10 dinarjev mesečno. Šolnine bodo oproščeni le siromašni nadarjeni gojenci.
Ceiie.
maša bo 20. t. m., 21. L m. pa se prične rodni pouk. V prvi razred se na slovenski realni gimnaziji učenci ne sprejemalo več, na nemški pa bo tudi še jesensko vpisovanje 15. i m. dopoldne.
Vpisovanje v državno trgovsko šolo v Mariboru so vrši 16. t. m. od 8. do 11. ure v Cafovi ulici 9/1. Pismeni sprejemni in ponavljalni Izpiti se prlčno 17. t. m. točno ob 8. uri ravnotam. V pripravljalni razred se sprejemalo samo dečkL Redni pouk se začne v torek 21. t m.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje 15., 16. ln 17. t. m. Učenci, ki doslej niso posečall tega zavoda, naj prinesejo s seboj zadnje izpričevalo, krstni list, domovnico ln Izpričevalo o cepljenju. Zunanji učenci se sprejmejo, kolikor bo dopuščal prostor, moralo pa plačati učilskl prispevek 50 K. Mestni šolski svet lahko ta prispevek Izprcgleda, če dotičniki vložijo prošnjo podprto z ubožnim izpriče-valom.	______
Ljubljanska porota.
Predvčerajšnjem je porota obsodila ta-petnika Šinkovca radi tatvine na 8 mesecev težke ječe. Nadalje je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe Valentin Možgon radi tatvino kobile.
Tatvina v Goričanah.
Peter Stale In Franc Babnik sta vlomila v noči na 2. Junija v podstrešno skladišče papirnice v Goričanah ter ukradla dva gonilna jermena v vrednosti 11.044 K. Oba tatvino priznavata. Ukradene jermene sta skrila pod Gruntarjevlra podom, ne da bi lastnik poslopja kaj za to znaL Neki Leopold Sever v Svctjah naj bi ukradena jermena prodal, toda ni dobil kupca. Babnik je prinesel k Severja jermena okoli 10. lu-lija. Sever ju je Imel nekaj časa doma, nato pa jih Je nesel 20. julija k Ivanu Kristanu na Selo pri Vodici ln mu naročil, naj poskusi blago komu prodati. Tu pa so orožniki kupčijo preprečili In zasegli ukradena jermena. Franc Babnik ima pa še nekaj drugega na vesti. Na veliko sredo je v reki Sori lovil ln vjel pet sulcev, težkih povprečno po 10 kilogramov, na veliki petek pa le zopet vjel dva taka sulca. Babnik le oškodoval Rlbarskl klub Sava, ki Ima tam pravico. loviti ribe, najmanj za 2750 kron. Babnika Je zagovarjal dr. Wnrzbaeh, Petra Stalca dr. Orablovfc, Leopolda Severja dr. Stare In Ivana Kristana dr. KrejčL Rezultat razprave prinesemo JutrL
Šport In turistfka.
Sinočnja nogometna tekma med Ino-moščani ln Ilirijo jo končala 4:0 v prid Ilirije. Polčas la bil 3:0. Ilirija le Igrala zelo dobro ln Je bila ves čas v nadmočL Danes revanžna tokma.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Medvodah obhaja 12. t. m. proslavo obletnice svoje ustanovitve. Zveze z vlaki so ugodne; prihod dop. iz Gorenjske, opoldne lz Ljubljane, odhod ob pol 8. a Gorenjsko, ob pol 9. In H. v Ljubljano. Vožnja polovična, tozadevne Izkaznice je dobiti v pisarni sokolskega saveza. V nedeljo vsi v Medvode t k
Gledališče.
st:
30-letnlco praznuje danes 8. t. m celiski Sokol. Javna telovadba se vrši na prostoru Športnega kluba na glaziii. Po telovadbi velika liudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma.
Cvetlični dan Olepševalnega društva v Celju, ki se je vršil 4. t. m., je dal preko 3000 K čistega.
Otroško Igro s plesom »Janko In Metka« priredi Dramatično društvo v Celju 12. t. m. ob 4. uri popoldne v mestnem gledališču.
Koroško,
Onim. ki potuieio v cono B. Z
ozirom na to. da se množe primeri, da celovški magistrat kaznttle naše državliane. ki orihaiaio sem po opravkih in nimaio v redu svojih notnih listin, se opozarjalo vsi. ki Itočeio potovati v pas B. n. or. v Celovec. da moraio imeti pravilne notne listine in da si moraio preskrbeti tudi vizum avstriiskesra delesrata v plebiscitni komisih. • drugače zapadejo kazti?.
Včerai se fe uvedla dvakratna poštna avtoniobhna zveza med Ve-triniem in Celovcem.
Politična cenzura za poštne poši-liatve med conama A in B Je od-pravliena. Poštne nristoibSne so se za promet med obema conama ze-načile z onimi, ki vcliaio za notranji promet v Jugoslaviji.
Šolska obvestila.
Na drž. realnih gimnazijah v Ljubljani, ha slovenski In nemški, se bodo vpisovali učenci v II.—VIII. razred 18. t m. dopoldne in popoldne. Ponavljalni ln dodatni izpiti bodo 16. to 17. t. m. Otvoritvena
iz Četrte stene.
(Donesek k gostovanju ruske dramske družbe).
Te dni le sedel v gledališču marsikdo. kj Je prelezel žične ograde in okope v Galiciji ln ki le potem po-zneie imel priliko slišati rusko besedo iz odra. videti elementarno silo ruskega dramskega igralca. Ob teh dnevih se ie marsikdo spomnil ka-morgerskavo pereulka. spomnil se Je na one stotine glav. ki so ostale potem. ko ie padla ob koncu deiania z vesa. mirne, upoemiene. zadumane nad tem kar se le pravkar svršilo na deskah. Rusi imaio dramo. Močno, veliko, nedosegljivo — večno! In ko so prišli ti popotniki domov, so nam pripovedovali o Stanislavskem, o velikem. in o malem teatru o Komisar-ževškoi. o Mariinskom.. o Letuščci miki. o Al£yariumu, o klovnih Bum Bum. Mi smo gledali, poslušali, zmajali z glavo in .si mislili: »to le latinščina voine«.	......
In potem ie drvela Liubnana v »Union« na koncerte ruskih pevcev, pevk. plesalcev in plesalk — znamenitosti prvovrstnih. Pa akordi gitare jjiso segli do srca, pesem »dvenacat časov no nočam« ni dobila kril in ples fe ostal več ali mani spretno ore-uibaoie nog. Vera Llubliane v veliko, silno in nedosegljivo rusko umetnost pa ie ginila. Voina in revoluciia Je v Rušiti rodila mnogo novega — zelo mnogo pa ie rodila avanturistov in šarlatanov. ■
Proti koncu minule gledališke sezone nam ie prinesla gospa Polakova in niena učenka, dokaz v ruskem baletu in nJega svetovno znanih vrlinah. Družina gospoda Mura-tova pa io potrdila vse ono. Kar smo
smatrali za baike. To umetnost in ustvarienie. katero nam Je pokazala družina, ie maihen košček onega kulturnega premoženia. nad katerim gospoduje ruska gledališka umetnost. posebej pa še košček brez-dvotirne lastnine iz niiv Stanislavskega.
Ni to navadna družba igralcev, ki potuie samo za to. da se. oreživlia. ker ie oot v Rusiio zaprta. Vsi ti liu-die žive skuoai iu Igralo. in v svoii igri hrepene do (Iprnovini. Vsa vez Je le duševna in niih mcdscboiui od-nošaii nailepši. »Mi smo srečni, da igramo, pustili smo Rusiio radi tega. .ker Je tam sedai nemogoče stvariati. Tako potujemo in težko nam Je včasih. ker smo daleč od svoiih.« Sem govoril z gospo Bukiievo. damo s sivimi lasmi. — posledico razmer. »Moža. polkovnika so mi ubili, dva sinova sem pustila tam. kde sta. ne vem. iaz na potujem in se preživljam v tuiini. Zakaj? Zato. ker ljubim umetnost in Rusiio.« In solze so ii zalile oči.
Glavna poteza ie čudovita skladnost in uigranost. Ne boni razprav-lial o posameznih delih, ki so iih upri-?-orili. ker nima smisla klasificirati avtorie in igralce. Bile so scene, da cela deiania včasih, ko Je človek do-, zabil, da Je v gledališču, ko se ie razigravalo pred niim ono živlletiie z vso silo. priorostostio. brez oatoza in brez »teatra«. Tipično za vse moško in ženske člane družbe ie. da znaio z izredno ekonomijo rabiti organ, da, znaio vliti vanJ dušo. srce In duh.
Režiie ni bilo vidno. To se nravi, roke režiseria ni bilo vidno. To se pravi, da Je to nalvečia zasluga gospoda Marata. Vsi momenti prihaiaio sami po sebi od znotral. na zunai Da, neopazno, kot samo ob sebi umevno. In to le tako leno. če se vidi režiserki. Pozdravljam Vas. gospod Mura-tov. Veliko delo ste opravili in vestni so Vaši liudie.
O igralcih samih Je težko govoriti. to se nravi mnogo se da Povedati. A samo lepega, Zdi se ml. da ne bom grešil, če podčrtam na vseh štirih gledaliških Ustih ime Putiata. Kako te hodil, kako ie živel, kako se is poslavljal (Anfisa četrto deianie) in se zagledal v oortfeulle. A to vse kale •— to... bezDokoino. Proščail« Tar-tarinov niegov Je luč in nekai posebnega. nekai čudnega dragocenega ostane v soominu nani. Niegova se-danfost Je negativna Jn oušča s svolo priprostostio utis nooolne umetnosti*
In še eden Je. Pri niem sploh nisem imel utiša, da igra. Andrej Ivanovič (Ljubosumje) »gospod Sabeli-ski Momente ie imel. ki so bili red-kostni« samo oarkrat sera videl podobne. A to na licu mesta v deželi, kier so doma.
In ostali? Zakai rabiti besede. Prišel bi človek v gledališče gledal bi in poslušal oa bi bil za en svetal spomin bogateišl
Uprizorila Je družba štiri dela. Shava »Pvgmalijona« Andreieva Anfiso«. ki ie bila obenem naibolfe podana. ArcibaŠeva »Liubosumie« in komedijo firme Frers — Caillvet »Zlata Jesen«. Pvgmalion le. kot se kaže. nubliki naiboli prhal, leer so ga na občo želio ponovili.
LJubliansko občinstvo le ruskim gostom gotovo zelo hvaležno. Tent-boli oa so iim hvaležni oni ki so živeli med niimi. čeprav budut teo-cr’
boliet toskoi_____
Da, in še nekai. Mi bo gospod Bog odpustil. V »Slov. NarMu« 5, septembra 1920 Je napisal neznanec članek o gostovaniu ruskih umetnikov in povedal kai piše gosood Lunaček v »Obzoru«. Gospod Lunaček Ima prav.
Gledališka uprava začne Izdajati te« denskl repertoar s poročili o avtorjih, nji« hovlh delih ter z referati o gledališki režiji, dramski ln operni umetnosti vobče. Tednik bo urejal Oton 2upančič.
Kdor želi dati oglas v beleralski lsst. nal ga da v
»BEOGRAJSKI DNEVNIK«.
ki Ic naJbolJ razširjen dnevnik v Jugoslaviji.
Ana tole France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽIČI.
19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v, Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K.
Ravnokar izšlo! I
OPEKA!
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ;c=sa© ne ustavi) oe=3
Ignac Jug Rezi Braianič
poročena.
Žalec. 8. IX. 20. Brežice.
pripravna tudi ra skladišča se tako] ceno proda radi izselitve. — Vpraša sc pri tvrdki: Tavčar d Svetina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Glinasta najboljše kakovosti ter vseh vrst (običajna, utisnjena, prešana) ter zidna opeka, prvovrstna od glasovite tvomice FROHLICH I B1CIILER, Karlovac. Opeka vedno na razpolago. Glavni zastopnik za Kranjsko Janko Bračika, Metlika.
V	za rodbinsko rabo in obrt. —
fflllBItl Ml UTR A 11 Dobe se	deli za vse stroje,
lili lil Ril 1 I Bill II jgle in olie’ ~ Potrebščine za
ll 11 Ul III Sl II Sl šivilje, krojače in čevijarje.
Jlaj bi kupil mojemu
malemu 3« god?
NAZNANILO I
Opozarjam stranke, da prevzemam vsa tozadevna naročila kakor tudi moderniziranje klobukov tu v tovarni, v Ljubljani pa ima isto pravico tvrdka Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici št. 5 ne pa gotovi ljudje, kateri hodijo po mestu in prevzemajo naročila na moje ime proti katerim bodem tozadevno postopal. — Vclespoštovanjem Franc Cerar, tovama slamnikov in klobukov, Stoli,, pošta Domžale pri Ljubljani.
Dobavi se vsak teden več vagonov
I živega apna
po znižanih cenah. Prevzame naročila na j drobno ln debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.
knjižica našim malim za zabavo In pctilc a 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
vZvezai knjigarni, Marijin tr§8, t Zvezni Mtrnl, Stari trg 19,1.
se dospeli
Sv. Petra nasip 7.1432
Sprelmemo vež spretnih
raznaiaicev in kolporteriev*
Na drobno. Na debelo.
Je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let Naročite ga lahko sa malenkostno svoto ld kron pri
Cement
Ljubljana, Prešernova ulica 94 naspr. pl, poila. Tal. Inter. 448
Velika zaloga špecerijskega in kolonij, blaga, likerjev, namiznih in desertnih vin.
Tužnim srcem naznanjamo vsem Borodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preblagi oče, oz. soprog, stric in brat, gospod
IVAN ŠOJER
IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR
pis. oUcljnt,
danes ponoči ob 12. url mirno V Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega se vrši danes popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križu.
Ljub liana, dne 7. septembru 1920.
Rudi, Vili, Frid,	Žalujoči soproga.
otroci.
Po zelo sntianl casl, nova dvokolesa, plašči, zračnice. Hvalni •troji in vsakovrstni deli, karbitne .svetilke, gorilcl itd. — Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji.
ki BITM-b, Litkljasa, Start irožB.
Proizvod Pne fcrtatske tvomice clgaretpapira i tsljaka. — Zagreb,
Makslmirska c. br. 10. Tel. 0-56.
Orvorrrstal cigaretni papir In stročnico znamka
Altesse" Trgovci pozor!
,	    »PAVAN-v	komični	proizvod
Jadranska banka
šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15,
Avtogaraza
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
s železnino na debelo ln drobno
Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. r.
Trgovina
g špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.,
s vsemi pisarniškimi potrebščinami h fino galanterijo
S/Tičar A., Selenburgova ulica 1
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4,
Telefon št. 117.
z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešempva ulica.
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalcc vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Jurman Karl, Selenburgova ulica,
* železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska c. 10,
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10,
Slikarstvo, pleskarstvo
Stare P. Franc, Florjanska ulica, Ivan Martinc, Foljanska c. 20.
s papirjem Uranus, Mestni trg 11
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5
z železnino
Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7.
s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16,
Vglaševalec glasovirjev
Feliks Povše, Tržaška cesta 45.
Vglaševanje in popravljanje glasovirjev tudi na deželo.
Špecialna trgovina
z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.
e pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica,
Krojači
J. Gestrin, Poljanski nasip 8.	|
Tiska »Učiteljska tiskarna" v. Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Pesek,
Mali oglasi. '
Proda se:
SPALNA SOBA, NOVA'* lz Hrastovega lesa, brez ogledala In ploče, se proda. Kersnikova ulica 5/1., vrata 4.
pROSTOyOLJNA DRAŽBA v soboto H. septembra ob 9. uri na Tržaški cesti, Gllnce 37.
Železna blagajna št. 3, skoraj nov landaver, amcrlkanska pisalna miza iz mahagonija, omare za pisarno, močan skobelnik in nekaj mizarskega orodja, oprava za jedilno sobo, otročji voziček in različne druge stvari.	i680-
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO se proda. Poizve se: Poljanski nasip 40/III. (cukrasna) pri A. Krušiču od 1. do 3. popoldne in od 7. ure zvečer dalje. 1676.
POZORI	|
Trgovci in peki dobe sveži dunajski kvas le pri Ivanu Roy v Mariboru, prodaja dunajskega kvasa. Razpošilja dnevno po polti in brzovozno v vse dele države. 1579.
KUPUJTE ČEVLJE IN GAMAŠE le pri tvrdki H. Seljak Ljubljana, Prešernova ulica, kjer najceneje kupite.
CISTO SVINJSKO MAST
doma topljeno, razpošilja In ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396
LEP PES, VOLČJE PASME, star 5 mesecev, se proda. Mestni trg 11/1. _____________________________________ 1677.
PRODAJO SE POSESTVA,
hiše, gostilne, vile, tovarne potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki. 1653.
ZARADI PRESELITVE prodam: žgahio pripravo za žganjekuho, steklenice nove I rabljene, sode od vina ln žganja, barele od olja ter železne, sode za zelje in cement. Pismene ponudbe na F, Cvek — Kamnik.	J658,
Kupi se:
BUKOVEGA OGLJA'
se kupi več vagonov. Ponudbe s ceno' pod »Bukovo oglje« na upravo lista; 1664.
Službe:
TRGOVSKI POMOČNIK* dobro izvežban v mešani stroki, išče primernega mesta v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod šifro 1684.
VEC OGLJARJEV
se sprejme. Trajno delo. Za živila preskrbljeno. Naslov v upravi lista. 1665.
KOT GOSPODINJA'	'
se priporoča samostojna gospa k samostojnemu gospodu ali vdovL Ponudbe na upr. lista pod R. I.	1678.
ZLATARSKI VAJENEC se takoj sprejme. Lud. Ceme, juvellr, Ljubljana, Wolfova ulica 3.	1667.
MIZARSKI POMOČNIK, SLUŽBA, 'oženjen, zmožen samostojno voditi mizarsko obrt, dobi stalno delo proti dobri mesečni plači pri mizarju Gogala na Bledu (stanovanje preskrbljeno).	1671.
STRUGARSKI POMOČNIK- ' se sprejme v trajno delo, Istotam se sprejme tudi vajenec. F. Rojiua, strugar, Wol-fova ulica 6.	1466.
PSICA, VOLČJE PASME,
lepa, čistokrvna, že malo dresirana, 6 me-
secev stara, se zamenja za dobro ohranjeno moško kolo. Orožniška postaja Zilje, pošta Grabštajn, Koroško.	1683.
4 do 5 OSEB sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov, v upravi.	1679.
4000 KRON tistemu, kateri mi preskrbi ali da v najem dve sobi s kuhinjo — ali eno sobo s kuhinjo — takoj ali pozneje. Ponudbe se prosi pod »zanesljiv« na upravništvo tega lista.
KL^IRJE,-pIaNINEIN-IIAR510NIJE prodaja in izposojuje Alfonz Breznik, naj-večja zaloga vseh glasbil, muzikalij in strun. Ljubljana, Kongresni trg 15.
MEBLOVANO MESEČNO SOBO iščem. Rabim je s 1. oktobrom. Plačam dobro. Ponudbe na upravo lista pod številko 1683.