NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. j CLEVELAND, OHIO. MONDAY, FEBRUARY 14. 1916. LETO IX. — VOL. IX. Mišim novica. ra umora in dva poakuiena ' umora sta se pripetila v eni sami noči v ^ Clevelandu. V soboto ponoči, in sicer petkom in soboto, sta se etila v Clevelandu dva u in dva poskušena umora Lach, 27 let star, lastnik leke grške kavarne na 2004 )ra*ige ave je bil ustreljen pred svojo hišo. Tri kroglje so ga irle na tla, in morilec je u 1, predno je mogel kdo na po moč. Policist Sindelar, ki je I morilca pričel preganjati, ko ' je slišal strele, ga ni mogel dobiti. Viktor Balan, 55 let star form an v. Collins-Taylor Co kjer izdelujejo suk.no, je bil na [dvorišču tovarne, 2225 Clrak-rood ave. od n-ekega delavca iaj»brž iz maščevanja uibit. S rvjo umazana železna palica ležala poleg njega. Balan je dihal, ko so ga dvignili, toda potu v bolnišnico je umrl. ^licija išče nekega mola, ki iu je grozil. s smrtjo se bori St. Lukes Hospital Flor Mihi >1, 6713 Baxter ave. Skregal je z nekim dvojim border je m, i' je vzel sekiro in mu presegla vo. ^ -V petek 18. febr. bo imel iavanje v St. Clair knjižni-E. 55th St. Mr. R. J. Col-vrhovni elektrikar morna-Zje. držav. Govoril bo o jenju na bojnih ladijah in tal mnogo slik. Uročili so se: Nik Uizelac, in Magda Riklič 20 let; Kleserič, 24 let in Mary zfcklas, 22 let; Jos. Kremen-24 let' in Mary Dekleva, let. Vsem obilo sreoe! —Liga lastnikov gledališč s »mikajočimi slikami svari lju-naj gledajo premikajoče sli-vsaj iz razdalje 20 čevljev, liže gledati slike, je nevarno oči in bodejo osebe pozneje logo trpele na očeh. V pri-lerni razdalji gledati slike ni ;varno. —Kot smo če poročali, se iijo 25. aprila v Clevelandu olifcve, in sicer bo državljanom tdfeigano naj odobrijo $2.-j.ooo izdatkov, da se postavi canska alborovahia dvora-cjer bi imelo 25.000 oseb ra. Cleveland nima dose-jene take dvorane. Za-pa so nameravali pred-volivcem še druge izdat-Icot n. pr. za podaljšanje vida do St. Clair in za zbolj-j Carnegie ave. Kot roazna-župan Davis, ljudstvo ,0 ne bo glsaovalo, ker si na-Cleveland preveč dolga, ctor Beman je naznanil, mesto odpravil? dekliški blizu Warrensville far-Tam je 14 zapeljanih de-s katerimi ima mesto mno-f stroškov. Ta dekleta bodejo »vzeli državni zavodi, mesto i ibo uporabilo dotično hišo jetične, kajti mestna bokiis-je sedaj z jetičnimi prena-jena. >ri banketu clevelandskih >vcev je govoril Mr. Bope, irnegie Trust Co. Rekel je proti temu, da ibi Zjed. gradile svojo lastno to-za izdeFovawjSe jekfenib Kajti jekleni trust bi ra-zgubil mastne dobičke, bi bilo, je rekel Mr. Bope, >i vlada tovarne od trusta, na tak način, da tru-■ji zaslužijo ogromno denar-(raven. irles Gillingharri iz E. te je jako zaposljen mož. sto je stal pred sodnikom, ičal, da se je Mr. Tow-slabo godilo v zakonu i Iženo. Mr. Towles to-tev zakona. In ko je t gotov s pričeva- njem na sodniji, je (pa hitro tekel v cerkev, kjer je bil drug pri poroki svojega prijatelja. To je res prava loterija z zakonom. —The Winchester Repeating Arms Co. je zaslužila $4.-625.094 čistega ddbička v fiskalnem letu, ki je bilo sklenjeno 5. febr. Kapital te kompani-je znaša samo en milijon dolarjev. torej dobijo delničarji 465 procentov od svojega uložene-ga denarja. Akcije, katerih originalna vrednose je $100, se danes prodajajo po $3000. Kompanija je naredila za 11 milijonov dolarjev pušk za A-meriko in tza 8 milijonov pu5k za Evropo. —County odbor demokratične stranke je odobril James Coxa za kandidata za guverner-sko mesto pri jesenskih volitvah. Iz Washington a pa je prišlo sporočilo, da predsednik Wilson ni zadovoljen s Coxom. Sedanji guverner Willis je zopet kandidat pri republikanski stranki, m kdo bo vodil demokratično stranko v guverner-skem boju, se ne more se dognati. —-Država Ohio je dobila lansko leto 805 milj novih cest, 226 tlakanih s Jcamnom, 159 z betonom in 448 % makadamom. Milja tlakanja je veljala $899. —iPolicija je dobila pretekli teden 27 zloglasnih žensk in 52 moških, ki£0.bili p" njih na ob isku ponoči. Vsi so bili odpeljani na postajo, kjer so dobili očetovski nauk, naj tega več ne delajo, in potem so bili spušče ni. —Oddelek za čistenje cest in oddelek za popravo cest se bo-deta zjedinila, in* s tem se bo .prihranilo $30.000 na leto mestni blagajni. Zupan Dayis je mnenja, da nadzorniki, ki gle dajo, če so ceste čiste, lahko dbjednem gledajo tudi, če so popravljene, in ni treba posebnih ljudi j za vsako delo, mestu se pa delajo nepotrebni stroški. Radi te spremembe bo kakih 9 mestnih uradnikov zgubilo delo. —Načelnik ognjegascev se je izjavil, da je Cleveland šesto mesto v Zjedinjenrh državah, toda glede ognjegasnib priprav pa je deseto. Clevelandskim og-njegascem manjka mnogo ma-terijala, da bi se pri večjih po-Ižarjih uspešno lahko borili proti ognju. Mestni svet bo skušal dobiti $400.000, da se nakupi potrebnega materijala $sa og-njegasni oddelek. —Direktor Beman se peča z načrti, da se upelje posebna mestna pisarna za spolne bolezni. Dr. Mlartin Fridrich bo vodja te pisarne. Predlog, da se pisarna uredi, je prišel od skupnih ženskih klubov. —-Dr. Slovenski Sokol je pri svoji seji sklenilo, da vzame 20 delnic za Narodni Dom, in sicer je plačalo na ta račun takoj $50, ostalo pa kadar bo potrebno. Naše častitke zavednemu društvu! —Or. Luder-Adamič j-« )ukre-nilo najboljše korake, da se pridruži akciji za iNarodni Dom. Med člani vlada enoglasna odobritev za uresničenje narodne stavibe. - "* Ms * ' i '' DRUŠTVENI TAJNIKI IN TAJNICE. Zadeva velike važnosti je, da kateri tajnik ali tajnica sloven, skega društva še ni dobil-a resolucije Pripravljalnega odbora za Narodni Dom, da se nemudoma oglasi pri začasnem tajniku tega odbora, Frank Lun. ka, 5523 Carry ave. ali pa na 6x1 g St. Clair ave. ali pa sporoči tako pismeno. Do 15. mar. ca hoče imeti odbor vso zadevo v redu. Smrt v rudniku. V Indiana, Pa. je nastala raz strelba v premogovniku, ki je zahtevala 24 de-lavskih žrtev. Indiana, Pa., 12. febr. V premogovniku Jefferson & Clear Iron &Coal Co. je nastala strahovita razstrelba v rudniku, ki je zahtevala .mnogo delavskih žrtev. Rešilno moštvo deluje noč m dan, da spravi kaj ponesrečenih na površje. Osemnajst mrtvih trupel so dosedaj prinesli na dan, in kompanija pravi, da je v jami še najmanj 6 mož. Kmalu potem, ko se je razstrelba pripetila, je prišlo rešilno moštvo iz vseh bližnjih okrajev. Razstrelba je tako fou-do poškodovala jamo, da je bilo združeno s smrtno nevarnostjo vsako iskanje ponesrečenih. 'Mnogo rešilnega moštva Je zbolelo, in nekaj so jih morali prepeljati v bolnišnico, radi strupenih plinov na licu mesta razstrelbe. Državne oblasti so pričele preiskovati, kaj ali ikdo je zakrivil raz.strelbo. Koronerjeva preiskava pa se ne ho pr'ej pričela, dokler ne odstranijo vseh trupel iz jame. Kmalu potem, ko je prišla državna rešeilna kara iz Pittstburga, se je razneslo poročilo, da je v jami še najmanj' trideset živih premogar-jev. Rešilno moštvo je podvojilo sivoje delo, toda kljub tru'du niso mogli dobiti nikogar živega več iz jame. New York, 12. febr. Prvič tekom 13 let so zaštrajkali delavci in uslužbenci v velikih prodajalnah z zlatnino,,med njimi tudi uslužibenci najbogatejših tvrdk, ki so že sedaj dobivali po $100 ali več na teden pla če. Uslužbenci zahtevajo osem-urno delo na dan. S štrajkom je prizadetih 2500 oseb v 200 trgovinah. Za štrajk je glasovalo 1500 članov unije, proti štrajku samo 60. iSeward, Alaska. 9. febr. via Valdez, iib. febr. Delavska zveza je razglasila splošen štrajk vseh delavcev, ki so zaposl'jeni pri vladni 'železnici, ki se sedaj gradi v Alaski. Delavci so šele predkratkim se organizirali v unijo, in radi nepovoljnih razmer so proglasili štrajk. Amsterdam, 12. febr. Pred nemškim sodiščem se je moral zagovarjati Ernst Meyers, urednik socialističnega lista "Vor-wa'erts" Med drugimi strupi so našli v njegovi sobi tri pints nitroglicerina, mnogo arsenika, hidro-orsenik kisika, in druge strupe. Strup, ki je bil primešan juhi je bil tako -močan, da je ena in pol unče zadostovalo, da se zastrupi 200 oseb. -o- Rop milijonov. Polkovnik Goethels, guverner Panamskega ozemlja, se pritožuje o sleparijah na Panami. Rusko uradno poročilo. 'Petrograd, 14. febr. V Riga okraju smo imeli silovit artile rijski boj med Olai in Berse-munde. V Črnem morju so na še torpedovke podrle s streli nekaj mostov blizu obrežja In uničile osem jadrnic. Na Kav kaški fronti naše čete zmerno napredujejo. Kljub ogromnemu snegu «1 mrazu, ki je znašal fo stopinj pod ničlo, smo prodrli preko neprehodnih gorskih prelazov, ujeli južno od Erze-ruiiiia 30 častnikov in 700 mož Silovito razstrelbo smo zapazili v nekem fortu ; Erzeruma po našem obstreljevanju. Turke smo pregnali iz mesta Kliyny skala in se polastili tudi mesta Khopy. V Perziji smo zasedli mesto Dulataibad. Nemško uradno poročilo. Berolin, 14. febr. V Flandriji so naše čete zasedle sovražni kove pozicije. Eksplodirali smo več min z dobrim uspehom. Južno od Boesigihe smo ujeli 40 Angležev. Angleži so včeraj obstreljevali Lille. V bojih za-padno od Vimy smo do 9. febr. ujefl 9 častnikov, 682 mož in 35 strojnih pušk. V Champagne, južno od St Marie-a-Pye smo naskočili francoske utrdbe ln uEfeli 4 častnike ter 202 moža. Zgube na morju. uuji9v« ni napad Italijanov pri Rombo-^ Jljpndon, ifr febr. Ena franr coska križarka in dve angleški trgovski ladiji ste bili včeraj potopljeni od submarinov. Iz Afrike se poroča, da je bila na jezeru Tanganyika potopljena neka nemška topničarka. Washington, 13, febr. Major Goethals se je danes izjavil, da so (bile Zjedinjene države oropane iza sedemn-ajst milijonov dolarjev na zemljišču, ki spada k /Panami. Goetihals je nastopil pred zvezino komisijo za meddržavno' trgovino, kjer je povedal, da od leta ^903 so Zjedinjene države plačale med $17.000.000 in $18.000.000 za zemljo, ki je bila komaj vredna $1.000.000. Ko so Zjedinjene države pričele graditi panamski prekop, tedaj je prišlo med Zjed. državami rn Panamo do pogodbe, da se ustanovi posebna komisija in sicer iz uradnikov Zjed. držav in uradnikov republike Panama glede zemlje katera naj se odstopi Zjed. dr-ižavani za gradnjo prekopa. Ta komisija bi se morala pogajati z lastniki zemljišč na Panami, da se njih zemlja odstopi Zjed. držaivam. Ko se je sklenila ta pogodba med Panamo in Zjed. državami, se je določilo, da se plača za zemljo na podlagi vrednosti dotične zemlje, kakor jc bila za časa sklepenja pogodbe. Toda ta točka sc je pri prodajanju sveta popolnoma preizirala. Za zemljo, ki je bila ob času pogodbe skoro ničesar vredna, so ljudje zahtevali ogromne svote in so jih tudi dobili. Komisarji, ki so imeli kontrolo nad prodajo zemljišč, so plačevali za zemljišča, vredna $too ogromne svote po $5000 ali celo 'več. Goethals sedaj zafoteva, da se komisija, ki prodaja zemljišča, odpravi. Panamsko prebivalstvo misli, da so Zjed. dr-žatve neizmerno bogate in da lahko bogato plačajo za vsak košček 'zemlje Panamcem. Go-ethaJsu se zdi neizmerno hudo, ko vidi, kako se sistematično ropa blagajna Zjed. držav. En aker zemlje, ki je bil vreden $1, je bil ponuden iZjed. drjavam po $5, toda v resnici se je plačalo $25. V nekem drugem slučaju je komisija plačala •nekemu lastniku zemlje za posest, ki nikakor ni bila vredna več kot ogromno'svoto $360.000. Kongres mora na vsak način nekaj storiti, da se omeji moč prodajalne komisije in da se ustavi sistematično ropanje Zjed. držav. Novice iz bojišča. Iz Maribora. V torek poncuti je izbruhnil ogenj v Freundovi (poprej Naskovi) tovarnj za usnje požar, ki je u»ničil v tovarni 50—60 stotov loja v vrednosti več tisoč kron. Zaloge usnja so gasilci rešili. To je tekom zadnjih let že tretji požar v tej usnjarni. Skoraj čudežno je ušla smrti 20 letna Terezija Podgoršek iz Pršeč pri Brežicah. Podgoršče-kova sluei pri mesarju Šarma-nu v Varaždinskih Toplicah ter je nesla 28. decembra kosilo nekemu ko»n --r dopisi In denar naj ae poillj« n: "Clerelniidika A»erlka vrste priprost filozof. CUDOVITOSTI VOJSKE. VM •11» ST. CLAIR A VB. H. CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. Publisher. LOUIS /. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians (Krainers) in tfu City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language nki obraz, na katerem se izraza zajedno sila in žalost. Obraz, ki znači -odločnega človeka, pa o! »jedrnem tudi rahločutnega. Govoril semoča-stitljivosti Francije, .potem sem se pa bal, da sem si vzel preveč svobode, ko sem izrekel hipno nekaj 'besed o ruski armadi, katere glavni stan sem pravkar zapustil. Toda franaoski .general se je prijazno smehljal. "Francija je potrpežljiva in močna," je dejal. "Če ho potre-1>a, l»o Francija trpela brez pritožbe, pa ostala bo tudi mirna po zmagi." Ruski poveljnik obmejne straže je z bleš£eči^po-gledom gledal na generala Pan. Toda reikel ni ničesar. In četrto dejanje dramatične vojne je strašna stvar. To je človeško meso in brezkončne horde mož. To je zgodovina milijonov. Posamič ali indivi-duelno pa je zgodovina Maksima. jRusija je dežela (kmetov; če |4bi bilo Maksimu usojeno, da bi foil rojen v Rusiji, bi stavil tri proti eni, da bi bil kmet, in da je Maksim kmet, je usoda odločila. Usoda ga je zanesla v malo rusko vasico, en dan pota o< Pet ro-tfrada, in skoro isto raz (daljo od Moskve, Maksim je zastopal Rusijo kot je -sploh mogla kaka čloVe ška duša zastopati Rusijo. On je bil bolj ruski kot sam car bolj ruski kot birokratje, Bil je Slovan ikrne-t; bil je eden izmec ijo.ooo.ooo, upodobljen po Bo Kil in obdelujoč zemljo. In še več kot to, njegova otroška do ba je reprezentirala Rusijo, kajti čilo zdravje njegovega mladega mesa združeno z bleskom njegovih modrih očij, v katerih nihče ne more citati ali je v njih priprostost ali prevara, silna nevedii>ost ali starolda.vna orien talska skrivnost. Poleg vsega tega pe je imel Maksim kakovost, ki je esenca vse ruske lju beznivosti in ruskega kmetij aitva. In ni to ravoslavne cenkve lathko vedno gledal s svojimi svetimi očmi v sobo. Tu je bila tudi obsežna lesena miza in peč iz o-)eke z veliko odprtino, neprestano lačno za les. /Zunanji svet, preko katerega je prvič stopila 'Maksimova noja, je bil del velikanske ruske stepe, toda vasica štirinajst ali )etnajsi hiš je bila zgrajena v seiivi štirih vrst brez, katere istnati vrhovi so veli v poletju in šumljali tako ljubeznivo kot gozdne nimfe pri plesu. Tn Ma-csimov svet se je raz'tezal, ko je bežal čas mimo in so njegovi lasje rastli kot lan na nepokriti glavi preko mm-ogo poletij. In ko je dobilo njegovo truplo' erasno formo in moč, in zajedno obdržalo nepokvarjeno mladost kljub delu in težavam na fcupnem polju, tedaj se je njegov svet razširjal že na kakih štirideset orjaških milj v prostoru. Bil je v bližini mesta, kjer se je nahajala žele-aniška postaja, odkoder so pridelke kmetijstva razvažali po deželi, in kjer so se dobili časopisi iz Moskve tn IPetrograda. kjer so imeli celo lokalno vlado, kateri se je reklo "zemstvo", ki je skrbelo za šole, doktorje in bolnišnice. Miaksim ni vedel, da šele nekaj let nazaj, je znala komaj vsaka četrta oseba v Rusiji pisati in (brati, toda Maksim je slišal od nekega potujočega učitelja, da se je neka nerodna mlada punica, imenom Vera, neusmiljeno norčevala iz Maksima radi njegovega nazad-njaštva. Ce bi vedel za silno Da, bil je nekak priprosti filozof, toda njegova vera je igrala precejšno ulogo v njegovem življenju. V Maksim m je bila možnost verskih čutil, o katerih niti otec Sergij, vasici duhoven ni mogel sanjati. Maksi-mov svet je bil majhen, zato pa se mu je zdel nepoznalni svet vraiarstvR in verskih nad toliko večji. Mladi mož je vedel, da,so se možje njegove starosti zfbirali v mestu in so pili vodko, toda bil j-e Maksim in ne ti žilavi mladi možje iz mesta, ki re-iprezentira Rusijo, duh ruskega kmeta. Maksim je samo prosil in molil za pomoč in Čistost in za usmiljenje od strogega Bo-iga; njegove oči so ostale čiste kot kristali iz Urala, in poskočnost je bila v njegovem koraku, ko je hodil po pokajočem snegu v spletenih čevljih, v kapi iz telečje ko%e in z nogami zavrtimi v cunje. Imel je glolboko dihajoča pljuča in dobro tekočo kri pod svojo kožo. In tudi v tem pogledu je zastopal pravo, človeško Rusijo. Neki ameriški zdravnik, ki je načeloval eni (največjih bolnišnic, kamor so pošiljali ranjene vojake iz fronte, mi je povedal, da izmed 6000 moških, katere je on otedravil, je imelo samo enajst mož bolezen kot posle dico nemoralnega življenja ali stika. "Zakaj?" sem vprašal. "Ruski kmet: vera, čisto življenje." je odgovoril. "Nikdar nisem vrjel. da more biti kaka armada itako čista, kakor je ruska, posebno čista od te grde moške (bolezni." 'Po zimi je šel Maksimov oče v mesto, kjer je imel službo kot izvošček,.kjer je zaslužil denar, ne da bi ga »pobratil i. Ta ljubezen do zemljišča je dognala, da se je moralo na ruskem odpraviti sulženjstvo, ista tjtibezen, ki je gfloboko ukoreninjena v srcih ruskega kmeta, ruskega meščana, ki je leta 1905 prisilila vlado, da je poklicala dumo v živ-jenje, oblika, četudi m-e dejstvo ustavne vlade. Teorije ustavne vlade Miaksim seveda ni razumel in v tem pogledu je reprezentiral pravega Rusa ka-ezen do zemljišča, ker ga je sam imel. M)* wiijvi, ^e je preživel v Petr du, in je rekel: "Hm, Ne jako prebrisani trgovci, in bro nam je, ker držijo z n In vzelo je več dnij, da se je popravil vtis, katerega je naredila ta opazka. In šele tedaj se je nekoliko raj a sni lo, ko je dobila Vera, ki je imela brata pri vojakih, od nj-ega pismo, da je ruska armada mobilizirala, in da je zapadna meja vsa prenapol njena armad, ki so pripravlje ne, da naskočijo druge ogrom ne armade v strašnem sovrlšt vu, katerega nihče ni razumel. Nekega večera se je Maksim vrnil iz 'nekega ,pota po železni ci iz mesta. Poletje je minulo listje je že deloma odpadlo, in na zapadu je žarilo ne.bo, kot bi pošiljalo kiri iz vojskinih polja v mirno vasico. Maksim ko raka po cesti, s sklonjeno glavo in zaimišljen. Po glavi so mu rojile slike, katere je videl v mestu. (Dalje prihodnjič.) Iz stare domovine. MARIBOR. (K novemu letu.) Maksim je tudi imel slovam-sko pamet mile vrste. Med njim samim in njegovimi navadami in med kmeti in navadami vasij v okolici, je bila silno velikanska razlika. V skupnem so bili to seveda slovanski instinkti, pravoslavna vera, rahlo, čarob-(no priznanje rahle, čarobne vlade, in na dnu btročja udanost carju, odkoder je prišla beseda: batjuškaf, Vse .to skupaj je ve-: zalo Maksima na druge Ruse, na neskončni svet Rusije, tam za horizontom svojega lastnega malega sveta. Dovolj vesel, mnogo sanjajoč, slepo udan molitvi, v ne-ednosti zapadnega sveta, toda ačen po njem; na njega ni up-jiival mnogo orient, toda čutil je njega starodavno sapo. Maksim, človeška životinja, katerega truplo je bilo krasno, katerega lasje so (bili svetli, in katerega ,pamet je bila mračna, je še edno reprezentiral Rusijo bil e (mlad, močan, skoro nepremagljiv, neposkušen, nerazcit možnost! Potem je pa prišla vojska. \Wica vojske je dospela tudi v vas, toda v tem malem gnezdu na dolgo in široko ni mogel nihče prdnajti, zakaj je vojska nastala. Vojska je nekaj taioe-ga, kar pride kot nevihta nepoznanih sil. Niti sam ^doktor zemstva, ki je prišel v dotični okraj, ni mogel povedati. Vojska se je vršila, in to dejstvo se je moralo sprejeti, kajti muži-kova ipamet rada govori sama sebi: "Življenje je življenje, dejstvo je dejstvo, in £e se ne more mičesar narediti ali spremeniti, se mora požreti z enim "Slov. Narod" v Ljubljani piše: (Drugo leto obhajamo, drugo leto vojnega vrveža. Da li smo domovini že mnogo krvnega davka kot državljani in marsikak ljml^ naškiec, oče, sin, brat, prijatelj, je izdihnil in marsikateri se jt vrnil, toda nezmožen, mnogo, mnogo pa jih je daleč vstran v vjetništvu, nekateri ravnotako — že drugo novo leto velikega borenja, ka kor smo mi tukaj sredi vsega boja, zapuščeni, pozabljeni. Kdo se nas spominja? Ta ali oni v bojnem viharju, ta ali oni v vjetništvu. Drugi nihče, da, mi pozabljamo sami sebe, postajamo si tuji dVug drugemu in kmalu bomo sploh pozabili — da smo se kedaj poznali... Oruigodi je temu čisto drugače. Vojna je sicer »povsodi zapustila svoje vidne sledove in zredčila vrste, toda drugod zaostali vsaj za silo skrbe, da se to ha ta ali oni način izenači. Drugodi zbirajo zaostali tiste, ikateri še prebivajo med njimi in dajejo sebi in njim priložnost, to, za kar se je prej delovalo in za kar se je preje s toliko vnemo in neumornostjo trudilo, vsaj v malem nadaljevati vsaj v toliko, da stvar sama ne tnpi m da ne zaspi. A pri nas? Pri nas je vse zaspalo, nikjer se nič ne gane in nikjer za nobeno stvar ni briga, niti za tako ne, od katere dobro vemo, da *nam bo sedanja letar-gija v škodo, morda celo v pogubo. Ne bomo naštevali vseh onih društev, katera so nam bila preje glavno delavno sredstvo. Vsako izmed njih je pomenilo za nas mnogo. Temdru-fitvom je prednjačila v prvi vrsti naša domača Cirilmetodarl-ja, naše tri podružnice. Naša Cirilmetodarija je bila naš po-hos. Kako pa danes? Tri podružnice, trije odbori — kje je delo in »kje so sadovi tega dela? Ne rečemo, da se tu ni prav Čisto nič zgodilo, ali, kolikor je bilo storjenega, ni toliko, da bi smeli le približno reči — delalo se je. Od treh odborov, to-li'ko delozmožnih moči, da bi se bilo za moglo storiti vsaj deloma to, kar se je storilo preje, je ostalo toliko odbornikov m toliko človeštva, da bi se zamo-glo Vbaj za silo storiti to,kar se pač more storiti z enim odborom. Koliko je bilo prigovarjanja, koliko resnega opominjanja na tem mestu, seveda: Vse brez ali pa le z malim uspehom. Ali smemo pustiti to, da gre po tej poti dalje? Ne! Kdor tega noče spoznati 111 priznati, onemu sploh ni bilo nikdar za narodno delo, onemu nikdar hi bilo restao za Cirilme-todarijo. Res je, da je vojna nase življenske razmere oboži-la in močno otežkočila. !*es j« pa tudi, da vojna tudi v naj-bridkejših dnevih ni mogla narodne zavesti niti za las vkloni-ti, marveč, da jo je ravno takrat dvignila do največje po- samim pofiricom." Stari Vladi- žrtvovalnosti. Vprašajte tega ga zivljenmj naletel, te Vesel, da je nate vpraša, kako iti kaj dela to in ono društvo. Z žalostjo, tihim sramom in tiho nevoljo mu moraš povedati, da ni -t nič. Re sen te vpraša : Tudi podružnica ne deluje?rvi korak, prvi začetek. Kdor še bo prvi opogumil, onemu )omo kdaj po vojni sigurno še ivaležni, kakor tistim, »ki so delovali v miru, z namenom. Niso te vrste povsodi prijazne. Vlarsikaj trpkega je kanilo vanje, lako trpkega, kakor je trpek čut, skozi 18 mesecev živeti take razmere. Žaljenega naj se tn-e čuti nihče, samo opomin bodi vsakomur; "Vzdramimo se v novem letu in prynimo za delo, da nam konča veselejše kakor oboji minoli in, da bomq bnim, Iki se 'bodo kdaj kasneje vrnili zopet v naše vrste, imeli priložnost, pokazati, da svoje oljžnosti niSmo nikoli za tre-inutek namenoma pozabili." Črnomelj brez pitne vode. "Slov. Narod" v Ljubljani nše: -— Dokler ni odšel na vojsko bivši monter našega vodovoda, smo (bili z vodo še precej dobro preskrbljeni, le sem-tertja jo je za kak dan zmanj-talo in 'še pretečeno leto so nas med. bobnanjem po mestu opozarjali, da vsled preteče nevarnosti epidemičnih bolezni, za tubo in pijačo ne smemo rabiti druge vode, kakor ono iz vodovoda. Ne dolgo časa za tem pa so nam zapečatili vse jrivatue pipe po hišah in pred par dnevi je vzdihnila še zad-•nja javna pipa, pri kateri se je zamoiglo po večurnem čakanju natočiti vsaj imalo vode. Tako je danes Črnomelj -brez pitnfe ode. Nečemo danes preiskovati, -kje tiči vzrok tej vodni kala-miteti, poudarjamo le, da je vode dovolj, še raje preveč kakor premalo in da so vse občine, skozi katere vodi vodovod, vodo v izobilju preskrbljene, tako d-a z njo napajajo živino, e Črnomelj je nima nič. Obračajo se za nujno prošnjo na deželno vlado kot najvišjo zdravstveno oblast v deželi, da nem udoma store konec tej vodni mizeriji, kajti če bodo ljud je uživali vodo, ki teče okrog Črncnnalja, >v katero se stekajo vsi kanali s Črnomlja, v katero se mečejo in leže različne srko-vine —,pred par tedni se je pra-a v njej par dni tudi utopljena 'ženska — če bodo torej ljudje uživali to vodo, potem je izbruh epidemije v mestu*in ici neizogiben. Opozarjajo na to vodno kalamiteto tudi voja-š(ko oblast, ker se ista tfce tudi nje. Temu Se mora narediti ____________■ Za prvo sib pa bi odpomagafno s tem, če bi se doseglo oproščenje monterjia od vojaškega službovanja. las Celja, Ponesreičil se je revizor in uradni vodja Zadrtižne Zveze v Celju g. Benjamin Ku-nej. Mudil se je po uradnih o-pravkih v iPoljčanah, ko je šel v temi s kolodivora v bližnjo gostolno večerjat, je padel v jamo, kjer spravljajo pepel iz strojev konjiške železnice,, in si je natrl desno nogo. K sreči poškddha ni tako teška, da bi mu noga ne ozdravela, čudno je, da železnica take jame ob javnem potu ne pokriva ali vsaj ne zagradi, Ix Vojnika pri Celju. V bližini Arclinu je šel stavit kmet z znanim imešetarjem od rogaške strani, da bo prodal v Celju jajca p*o 40 vin, komad. M^še-tar je založil pri gostilničarki za stavo 20 kron, kmet pa 5 JC. Kmalu nato je res nesel kmetič v Celje velik koš s — 4 jajci. Ko je prišel do nekega sfrai-nika, mu je prodal eno jajce za 40 vinarjev, ostale ,tri pa mu je dal povrh. Nato je naprtal svoj koš, šel v Arclin in pobral tam spravljenih 25 svetlih kronic. Stvar pa še s tem ni bila pri kraju. Kmetica je nekdo zaradi navij naj a cen ovadil in o zadevi se je že obravnavalo pred celjskim okrajnim sodiščem. Ker je bila prva obravnava preložena, še ni razsodbe. Miz Sevnice ob Savi Sem je došla vest, da je na južnem bo-jušču padel trgovski pomočnik Dinko Cizel, sin znanega narodnega trgovca na Polzeli v Savinski dolini. Iz št Jurja ob Južni Železnici. Po kratki in imučni (bolezni MaMil naokoli znan, ljen naroden jurske "stare gi je bil pri vsaki stvari seljak in zabaven dr zanesljiv volilec in zves pornik .narodnih , društev prireditev. Sin, a>bsolv. prai Rudolf Dobovišek, je por v rezervi pri domačem spodnj štajerskem pešpolku. Umrl je v Sarajevu vodja žavnega pravdništoa Fran St ra, iki je bil znan izven bosai skill meja kot avtor obtožnice j •proti Principu in tovarišen^, ki so umorili prestlolonasled« Franca Ferdinanda in nj< soprogo, ZADNJA PRILIKA*' Vse ženske in otročje zimsl suknje i* najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč m\ zgulbo ali Aobiček po sledečih cenah: ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7,50, sedaj 93.25 poprej $ deda j f 3.95 poprej $ii2.5oklo $15, sedaj samo......9 6.95 Vse suknje vredne $18 do $25. sedaj samo......$11.75 OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj fl.98 •poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj isamo......$3.95 • »Zapomnite si dobro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno. Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene. Za obilen obisk se vam naj-topleje prrporočam (;K>) BENO B. LEUSTIG, 6434 St. Clair ave. bŠzu Addison ceste. i Ali kašljate? Ako kašljate, odpravite val kaielj! To lahko storite, ako vzamete Severa's Balsam for Longs (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davioe ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Cena 26o in 60c v vseh lekarnah. v«*»j»k»m>L "Hoda wot M pnbtadU, tWHBTtdookUlM" Vtis Mr. W. Wolouyn. W«lr-too, W. V* ". In kadar Mm rti mnk> vodo, ao postali upadi bol} hudi, ta kar aam dalal t tovarni pri illat vročini, asm moral piti lUco voda. Čttal aam o8a* varovani Batumi sa Plja-fta in ko tast *waMI soo kalalj popolnoma pranahal in aadaj aam sdiav." BateStM v prsih, ln niH drug« boMiaa m lahko odpravijo • ntulrgnjenjetn delov > 8 EV ERA'S QO-THABDOIL [Sevarovo Oothaidtko Olja], Je to mašilo velika te*line vrednosti. Cena tto lo BOo v vseh leluranh. sa lato 1916 ae reda) lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite »ve-sek tar ca Imejte vedno pri rold skoal ealo W.F. SEVERA C0„ CEDAR RAPIDS, IOWA CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJRNO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. lil .............................. n -nt A Pravi starobajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeta ohioska vina Galona . . . 50, 55,60in65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal Vnuka posoda ob b do 10 gal. rdja $1.00, zai lal. posoda $2.00. Pri večjih naroČilih je »od! pUčen. To cene $• s«roo z« n« debolo. ahi aajso pribti denar ia natančni naalov. VOLNENI SVEDRI: 'Vse moške, ženske tn otročje svedre iz čiste *vol/ne dobite sedaj pri m dni po sidra j no znižani ceni. Kupite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja. Za dbtten obisflc se varni naj-topleje priporočam (26^ BENO k LEUSTIG 6434 St. Clair ave. blizu Addison ceste. Stalno delo z dobro plačo dobi slovenski ali hrvatski brivec. Zglasi naj se takoj. Louis Jev-nikar, >1774 E. afcth St. (18) Prošnja. . Josip Gruden, 6424 Spilker ave je izgubil $50. Kdor najde in nazaj prinese dobi $5 nagrade. Denar je izgubil v okolici Spilker ave. . 1 (20) FINČ VINO vedno dobite pri Joe. Ko želu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave. Umrle med letom 4 članke. Črtanih 13, skupaj 17. Ostanek•kontiem leta 191*5 378 članic. Napredek pri članih 24, pri članicah 97, skupaj tft članov in članic. " , f Vletu 19*15 je bil 19prosilcem vstop v Zvezo odklonjen. Znižalo jib je v letu 1915 iz $1000.00 na $500.00...........13 >Uz 1000.00 na$300.00 *........ 5 Skupaj 18 Zvišalo jib je v letu 1915: iz $ 150.00 na $ 500.0b...... 1 iz $ 300.00 na $ 500.00...... i iz $ 300.00 na $1000.00....... 7 iz $ 500.00 na $2000.00...... 1 iz $1000.00 na $2000.00...... 2 Skupaj 12 iLetna poročila tajnikova se vzamejo v naznanje. JNTa dnevni red pride glede nadaoljnega posojila na first morgage z obresti, da se naj določi gotova svota. Se sklene, da se posodi iz posmrtninskega fonda $10.000.00. Finančni odoibr predloži prošnjo rojaka F. Z, za posojilo $1000.00 na sub Lot No. 4. »Mbtta ave. Cleveland, Ohio 2 obrestmi na first morgage. Se sklene, da se mu posodi. Za preračun zvezinega premoženja, kateri se mora poročati na State of Ohio Insurance Dept. se dobi eksperta. T. S. ' Prečita se pismo od advokata F. T. C. glede bivše članice Zaključek seje, Ob 11.30 dopoldne. FRANK HUDOVERNIK, vrh. tajnik Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov avtomobil "CADILAC 8" na osem cilirtdrov, da mi bode mogoče občinstvu postreči Ob vsaki priliki, za ženitova« nje, izlete, krste "m »pogrebe. Cene bodo kakor vedno nizke. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, iedno smo na razpolago. Posebna prilika se nudi novoporočencem, ki kupijo pri nas za $50 .00 ali več v gotovini pohištva, imajo BREZPLAČNO na razpofego en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. ob Se-nitovanju. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AS97L Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI URADNIKI: PRHftSBJDNIK: JOHN GORNIK. 6105 0T. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PIRflMOŽ KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: PRANK HUDOVERNIK, 1062 EAST 6tad ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1062 EAST 02nd STREET. VRH. ZDRAVNIK; J. M. SBLiISiKAR, 6127 OT. CLAIR AVE. ODVOiRNIKI: Frank M. JAKJSIC, 1203 Norwood Rd. Joe. RUSS, 6712 Bonna ave. Prank ZORIC, 5909 iPtomot are. Frank čERNB, 6033 St. Clalr ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave., Ignac SMUK, 1061 Addleon Rd. Anton OflfPIR, 1168 E.. 6let St. Sede vrhovnega odbora »e vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada >1052 E. 62nd St. drugo nadstropje, sa-daj. Cuyahoga Telefon Prlfnceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj se pošiljajo na fvrhovnega tajnika. Zvezlno glasilo: »CLEVELANDflKA AMERIKA" Rojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogrebni zavod. Zaihvalna pisma so nam najboljši dokaz, da smo priredili najbolj urejene sprevode in to še za tako nižko ceno, kot nikdo drugi. 'Moderna Ambulanca vam je na razpolago po dnevi ali ponoči. POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN. » Se priporočam za nadaljno n-aklonjenost Išče se priletna ženska ali udo-va, če ima. prav ©nega otroka, dobra, izurjena pri kuhi, n malo družino. Služba stalna za pošteno žensko. Plača jpo dogoru. Poizve se pri upravništvu lista. -- (18) Slovenec dobi delo v mlekariji, mora biti 16 let star in marljiv, dobra iplača. Vprašajte pri M. Hegler, 1028 E. 61 st St. (20) CENJENA NEVESTA I Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrelb-ščin, ki spadajo v to vrsto. Vsaka nevesta ali ženin ima v shilčaju ,poroke precej velikih strošfloov, in torej; če si želite svoje s>tnoške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko ■pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje. Na dan (poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi igri prosta zabava ini ples. Svira tamburaški orkestter. Vstopnina 50, 35 in 25c. Ker je to 'šele druga in po-leg tega smešna igra v tej sezoni, se cenjeno občinstvo vabi k obilni udeležbi. Odbor. (Nfedolžne žrtve. Koliko tisoč človeških življenj se žrtvuje vsako leto s tem, da zanemarjajo takoj zdrahi bolezen, s tem da so ali ne-ved'ni ali pa skopi. Mnogokrat slišimo: Ah, kaj to, to ni nič, ali pa: prešlo bo brez zdravil. Slab počutek lahko mine, toda kaj j>a potem, če ne? Preide v grdo ali /celo neozdravljivo bolezen. Kadar zgubite apetit, ste zaprti, imate bolečine v odvajalnih organih, ste slabi, rabite takoj Trenerjevo ameriško grenko vino. Sčisti organe m pomaga prebavi ter poveča a-petit. Cena $1.00. Po lekarnah. Josl Triner, 1333-39 So. Shland ave. Chicago, 111. VARUJTE SVOJE LASE! Ne skrbite, kajti razprodaja deset letnice se vrši še neprestano. USPEINO, ZNANSTVENO j ZDRAVLJENJE I POPOLNOMA L BREZPLAČNO ^^ ZA MOŠKE IN ^^ 1EN6KE. 5508-10 ST. CLAIR AVE. VOG. E. 55 ST Ali vam Uuai predčasno poatajajo sivi? Ali vam Izpadajo lasi? AH so vam lasi suhi ali mastni? Ali vas srbi glava ali imate prhljatf? All ste plešasti, ali postajate ple-itfltt? Ako trpite od katere gori navedene bolezni, potem ne čakajte vefi, ker vsaiko odlašanje je nevarno. Pišite nam takoj po našo 11 uatrezano k/rajlgo pod naslovom 'e£nost na glavi ln pospešuje rast las. Ml vam pošljemo 91.00 vredni kmtek "Calvacura" Ste*. 1. skupno s gori navedeno knjigo "Resnica o lasih", ako nam pošljete svoje Ime in 10c v srebru aH znamkah v pokritje poštne pošiljatv«. Izrežlte spodnji kupon in pošljite Ca takoj na: UNION LABORATORY, BOX 554, UNION, N. V. Union Laboratory, Box 5S4, Union N.Y Prilošemo pošiljam lOo za poštnino ta vas prosim, da ml pošljete fl.00 vredni lonec "Calvacurs" štev. 1. -kakor tudi vašo knjigo "Rasnica o lasih". (Izrešlte U kupon in prlloftlts ga pismu. Ifcče se pošteno slovensko dekle ali tudi omoženo žen.sko, katera bi gospodinjila pri slovenski rodbini. Znati mora kuhati-. Hrana in stanovanje v hiši, plača ipo dogovoru. Jos. Cor-aik, 672 E. 152nd St. ('16) Lepa front soba se odda za 1 ali 2 fanta s hrano ali brez. 1261 E 60th St. <18) Poslužite se te razprodaje, kajti redkokdaj morete kupiti železnino, orodje, električne naprave kakor tudi za plin, po tako znižanih cenah. Ljudstvo, ki je dosedaj prišlo na razprodajo, garantira, da dobite v resnici izvrstno blago, kar se tiče 'HARDWARE" po silno znižanih cenah. Pridite in oglejte si! Pri nevraLgiji, unetju in mišičnih bolejsrtlhi, vam priporočamo rabo Trin«rjevega lini-menta. Cena 25 in 50c po pošti 35 in 60 centov. $ 232.70 $ 716.00 $29.726.70 A. AURBACH ♦ Vsakemu, kteri mi poš ♦ ♦ lje naslove svojih prija- ♦ ♦ teljev in. znancev živečih ♦ ♦ v ATneriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap+ 4 HEN. J. SCHNITZER, + 4 BANKIR. 4 ♦ 141 Washington St. # ♦ NEW YORK. + Dve sobi na frontu se oddajo v najem, z opravo, za enega ali dva fanta. M. Setnikar, Glass ave in E. 63rd St. (18) Roman PiMtoffl L. J. P. 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ivno v tem času in ob isti i je doma jokala gospa Karo-glava se ji je sklonila na alno mizo. Ta izdaja Saccsf-cateregn ni smela sedaj niti rirati v^jč, ji je vzbudila v i vse sumnje, katere bi že pozabila. Radi svoje slepe szni do Sacarda je postala tudi njegova sokrivka, in se je telo kesala, da je pisala 'bratu hčiio pismo; odkar jej j« revVhiost odprla oči in ušesa, dobro videla, da se aj ni nič, samo navadna bolezen, drugače pa ni-lervozna." suhimi očmi se je zo-lehljala. lutek jo je Maksime gle-je s svojimi lepimi bi-očmi tako ponosna i>red stala. Videl je da je se stno sveža in s svojimi belimi zobmi v resnici fanja vredna ženska. "On je kriv, ali ne, da ste vi > rari>u«rjeni ?" je hotela tajiti, toda jej je bil kot zadrgnjen in „„ so jej zopet stopile v oči, "O uboga gosipa! Ali vam ni- i povedal, da si delate o tno-očetu iluzije in da bodete i to sla/bo poplačani?"... Tedaj jej je padel «na misel ii dan, 'ko je šla k njemu, da je izposodila dvatisoč fran- ov. Tedaj jej je obljubil, da vde vse povedal, ako bi ho-kaj vedeti. Ali se jej ne ii sedaj prilika vso njegovo 'teklost izvedeti ako ga iz- |praSa ? Tako izpraševanje jej je pa bilo zoprno, pričela je po ovinkih, kot da bi hotela govorico drugam obrniti. 5e vedno vam dolgujem dvatisoč frankov," je rekla, '"in u-i pam, da se e bode domov.. .Toda nc žalostite se! Imel sem vas za tako močno! Zahvalite se meni, kajti največja neumnost na svetu je ta, ako se pusti človek varati." Konečno se je (napravil k odhodu, ter je na vratih smejot zaklical: ^Pozabil sem vam povedati: povejte mu, da gospa pl. Jeu-mont želi da pride danes k njej na večerjo...Vi veste vendar, gospa pl. Jeumont, tista, katero j*e cesar za stotisoč frankov za eno noč kupil... Nič strahu, kakor je moj oče neumen, vendar mudim, da ni -zmožen take svote za žensko izdati." iKo je bila gospa JKarolina zopet sama, se ni ganila z mesta. Uničena je obsedela na stolu in z široko odprtimi očmi strmela v praanino. (Zdelo se ji [e kot da ji je padla mrena iz oči, katera je do-sedaj branila očem iprosto videti. V vsej njegovi nagoti je spoznala Saccarda. Postelj svo- je žene je delil s svojim sinom, prodal je svojega sina, svojo ženo, prodal samega sebe, ter bode sedaj njenemu bratu .prodal tudi titjo samo, da bode mogel tudi iz njenega srca izpre-šati denar. Jezma je gospa Karolina vstala. Ne, to je bilo preveč, s tem možem ne more več Skupno živeti. Ne preostaja ji dnizega, kot da se taikoj od njega loči, ako noče, da bode tudi ona z njim vred z blatom poškropljena in ;>od razvalinami pokopa-ma. Zaželela si je daleč, daleč proč. Namenila se je k svojemu bratu v Orient, ne_ toliko, da bi ga svarila, marveč da bi le od tukaj zginila. Le preč, takoj preči JNIi bila Se šest ura, ako hiti, dobi it lahko marselj-ski brzovlak, kateri odpelje ob sedmih in petindvajset minut. Saccarda ni želela več videti. V iMarselju se je namenila pred odhodom parnika nakupiti potrebnih stvarij. Samo nekoliko perila v kovček m še eno obleko za (preobleči, ter takoj preč! Tedaj^se ji je vstavil pogled tn je pričela zanimati, pričela je citati pazno, ne da 'bi tudi setdice preskočila. iHamelin je ravno imel nek svoj« vesel dan. Zahvaljeval se se je setri za važna in dobra poročila iz iPariza, ter je od tam poslal še bolša s pripommbo, da gre vse po želji. Prva bilati-lamca "Generalne družbe združenih parnikov" se je izkazala, da je bila naravnost imenitna. Radi novih, z vsem kom for toni opremljenih parnikov, so se z,e-lo pomnožili njih dohodki. Dalje je poročal, da je ob srebrnem ruklnilku nastala že cela vas, sedaj sicer še majlhna, katera pa bode toliko časa rastla, doikiler se ne bode fleoviin-skih žil iz-crpailo. Ta vas je sedaj štela skoro petsto prebivalcev, pred kratkim seje pa zgradilo neko cesto, katera veže to vas .z vasjo Saint Jeane d| Acre. Od jutra do večera se vidi težke, s stroji naložene vozove. Sefdaj da je pravi Babilon; ženske pojejo, otrooi se glasno kričeč pgrajo, cela prej mrtvaško tiha pustinja je vsa spremenjena, Konečno ji je Hamelit* tudi pisal o nameravani železnici, katera 'bode tekla iz Beirut! preko Angore in Aleppe v ftruL sso. Vse tozadevne formalnost! se je že, rešilo v Carigradu. "Gospa Karolina je s čitanjem končala, pismo je ostalo odprto na mizi, dna je pa z odpetimi očmi sanjala. Nato je vstala in stopila k oknu, ter svoje vroxe čelo pritisnila na mrzlo steklo. Spomnila se je Viktorja, z katerim je bila zadnja dva meseca bolj zadovoljna, vsaj v "Domu dela" so ji ga sedaj bolj po? hvalili. Pri spominu na Viktorja se je sama sebi čudila, kako bi mogla odpotovati in Viktorja poizabiti. Ali naj ga sedaj ko se je pokazalo, da se bode z mjim obrnilo na bolje samega sebi pripusti? Ko je nato gospa Karolina zopet k mizi pristopila, je zapazila, da jo notri trese mraz, zato je stopila k kaminu in je vrgla nekaj polen na o-genj. Videla je, da je zopet kriza prestana in pričela je upati znova — toda bode niti trudi- la, da ga odvrne od svojih tekmovalk. Ko je prišel Saccard domov, je našel gospo Karolino vglofo-Ijeno v delo; i svojo krepko pisavo je ravno dokončevala neko razmotrivanje o orientalskih železnicah. Ko se je on z ustnami dotaknil njenih krasnih belih las, ga je pogledala in se mu nasmehljala. "Moj prijatelj, vi ste mogli danes dosti obteči." "O, brezkončna opravila! Govoril sem z zunanjim ministrom, konično srečno našel Hureta, ter sem mogel nato zopet k ministru, ker sem moral govoriti iz njegovim tajnikom." Ona mu je vročila Hamelino-vo pismo, katero ga je zelo razveselilo. Opazila je, kako se je veselil bližajočih se triumfov, sklenila je, da ga hoče vedno Opazovati ter kolikor mogoče njegovih norosti preprečiti. Stroga pa ni mogla biti napram njemu. "Vaš sin je bil tukaj, ter vas je v imenu gospe pl. Jeumont .k nji na večerjo povabil." "Saj mi je pisala...Pozabil sem vam povedati, da grem nocoj tja..." Ko je zopet poljubil njene bujno bele lase, je odšel. DR. 8V. JANKA KR8T. iT. 37. J. 8. .K. J. preda. A. Brant»elJ, 1045 E. 61. St. taj. R. Perdam, «024 »t. Clalr ave. blag. Al. Zakrajiek 1015 E. 62. St. zastop. Pr. Mil&vec 1031 E. 61. St. zdrav. F.J. IKern 6204 St. Clalr Av. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6025 St. Clalr ave. j 8AM08T. KRANJSKO PODP. DRUŠTVO 8V. ALOJZIJA, preda. J. Vidmar 3566 E. 81. St. taj. J. Trfiek 3596 E. 78. St. iS. E. blag. Ant. Fortuna 3595 E. 81. St. Nadzorntkj (obUlednem zastavonoša tn »premljevalcl) Fr. Maver, Job. (Papež ln John Perko. Vratar Alojzij Gliha. Telovadno In podporno društvo "8LOVENBKI 80K0L" star. J. Katan, 6101 St. Clalr ave. taj. F. Hudovernlk 1052 E. 62. St. blag. John Pekolj 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. Kern 6202 fit. Clalr Av. DruStvo zboruje vsako drugo ine-deljo v meaecu ob 9. url dop. v mall Schwalbovl dvorajnl. dec.-16. dvorani. avg. 16. Af---t-* DR. Z. M. B. Na*. F. H. Mervar, 1361 E. 55. St. podnaCelnlk Andy Sadar, podna-četnlkdv- name»tnlk Job. Vesel, prečiš; J. MegllC, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike žele, I. tali. L. Mrhar, 11146 E. 61et St. II. tajnik; Jos. GlaviC; blagajnik Math Glavich, 6305 Glass ave. Drufttvo Zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovi dvorani. aug. 16. MLAD. DR. 8V. ANTONA PAD. preds. D. Blatnik, 3641 E. 81st St. II tat/. Jo«. Lekarn, 3568 E. 81st »t. II. taj. Job. Papel, blagajnik Jos. Lekan st. 3556 E. 80th St. načelnik Alojz Gliha, 3552 B. 80th St. pod-načelntk Josip Hribar. Društvene seje •• vrie vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Plutovl dvorani na 3611 B. 81st St. -Mt DR 8LOŽ. 8E8TRE, 120 88PZ. pred«. A. Lunder, 1372 B. 97th St. podpredsednica Agnes Prevtl-iSek. taj. Ang. MarkiČ, 1363 B. 53rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 St. Clair ave. sdrav. F.J. IKern, 6204 St.Clair Av. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu oto pol 8. zveCer r Grdl. Žo-ke streinice. Edini zobozdravnii-lo urad y mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. Uradne orel Od StdO do IliSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 zrečer Telefon urada: East 408 J. Telefon stanovanja: Eddj 1856 M. Nste»8sss8s»»ssss»ssss