p*tUia» t® l(
k, **MdM It C«
m >r onfi TA H>U#,	•
lUNHTl« . ^ * M
Wn, Mihu ri. ■(• i, L a*i*
elfeeje. tdtm Mantk H Ni
(run m wm> » Mim
•tM li i mMMi*, (ih. Til*
M U. M. »HS r«itMMwwl m-tm (*•*. U.TM.
■o imllli km (*h)i m m
J
Številka: 256.
Leto: II.	Maribor,	sobota	12.	novembra	1921.
»am,u^pj pr0fj pj^ naše valute.
Zborovanje beograjskih trgovcev. Prepoved luksuznega blaga. Državni monopol na tuje valute. Prvi vspehi. Zagrebški denarni zavodi protestirajo.
Prinašamo |>ai odlomi o v h £f)\ 01*4 Ulili 6lr4 /M 14011 i*n e zaue'e g. isittuiHia t' ri i» i-6 e V l Č a 11 n minoKiaibk iti k ligleckt V HeOflatiu 1 hiail siuo oiifct. vku ki govore u na b ižm li »olit*«nii itnio^ali j o i rogi Hm u dem. stranke«
Narodna skupščina bi morala rešiti kot v°i° najnujnejšo nalogo vprašanje volil* ae*a zakoua. Sedanja narodna skupščina e^nahaja v enaki situaciji .kakor poprej ačasno narodno predstavništvo. Ako bi e mogla delati ali če bi hoteli apelirati a narod in izvedeli pi‘avo ljudsko *°*io, bi tega ne mogli storiti, ker nima-V10 Popolnega volilnega zakona. Naro-I skupščina moia sedanji volilni zakon Plemeniti v duhu ustave.
Uruga nujna naloga, ki se ne bo dala favlačevati in ki je morda ravno tako azna kot ustava sama, je vpašanje iz-'flačenja naših zakonov. V najbližjem ča-n bo morala narodna skupščina sprc-11 zakon o državnem svetu, zakon o 6h|Vn'- kontroli, zakon o ureditvi naših _ ‘asti, o občinski, srezki in oblastni sa-Otrpravi, dalje zakon o prenosu dosedanje pokrajinske pristojnosti na mini-trstva in oblastne uprave.
, Povrh tega bo morala Narodna skupina sprejeti zakon o osnovnem (Ijud-•kem) šolstvu, o srednjem in visokem »olstvu.
^ V vprašanje zakonov, ki se tičejo ure-■‘tve novih oblasti, zastopa naša stranka tališče, ki se da kondenzirati v treh pa-tolah:
, Politična centralizacija, upravna dekoncentracija in samoupravna decentralizacija.
Prva kaže to, kar hočemo: eden na-ena država, ena državna zakonoma. Druga pomeni, da moramo razbremeniti naša ministrstva in del njihovih ®oslov prenesti na nižje organe, ki so . bžje ljudstva. Tretja pomeni, da je tre-, a dati ljudstvu pravico, da v svojih lo-alnih zadevah odločuje samo s pomočjo ainoupravnih organov. V zvezi s tem je reba urediti šolstvo na moderni podlagi, ačelo te ureditve bodi: šola je državna, Ouk brezplačen in urejen po razmerah rTo potrebah ljudstva in krajev.
* Mi opažamo veliko bolezen našega dr-iV,VneKa organizma, a tej bolezni se pra-tai P°tltično strankarsko uradništvo. , ‘slirn, da mora naša stranka lečiti to bo-jeZen> Vsakega je treba postaviti na svo-hiesto, v prvi vrsti pa skrbeti, da bo ^.^nik državni organ, ne pa strankar-pomeni, da moramo zahtevati de-'tiziranje našega uradništva. Uradnik, Ža t,1.°ra vršiH svojo dolžnost kot dr-'jai organ in ki mora reševati državne i ?evc, mora biti tudi nasproti ljudstvu ^vni organ, j Sedaj, ko bomo končali vprašanje dr-’Ven!e orKanizacijc, morajo priti na vrsto ■‘ka gospodarska, socijalna in kulturna j”fašanja. Tudi mi smo pripravljeni de-^ 1 z vsemi onimi, ki imajo zmisel in u-<0 vanje za ta vprašanja. So stranke, ki s Do svoji sestavi in po svoji — kakor pravijo — ideologiji stanovske Sofn^e’ pa venc^ar moram 2 žalostjo u-rc»°v'ti. da te stranke polagajo več na ^De^anie političnih, državriopravnih ^anj, kakor pa na reševanje socijai-1 Cospodarskih in kulturnih vprašanj. •
jfj ^anes je vsaki Srb, vsaki Hrvat, vsa-^aj ec’ vsa't' Jugosloven v polo-ln*!’ . da lahko vpliva na rešitev najva-
Sehi h zunanJeP0^t^n^*1 vprašan}. To tj . botel povedati, ker se pogosto govori a Se °a Hrvate in Slovence sploh ne Ja Da računa se in še koliko, zato *adar je pred nami zunanja nevar-
LDU Beograd, 10. novembra. Več beograjskih trgovcev radikalcev je za danes sklicalo konference, na kateri bodo razpravljali o vzrokih, ki so dovedli do tako silnega padca dinarja, kakor tudi o ukiepih, ki so potrebni, da se ognemo krizi, ki bi nastopila, ako bodo morali trgovci s takimi pogoji plačevati svoje dolgove. Na tej konferenci se bo govorilo tudi o radikalnem saniranju naše valute sploh. Povabljeni so na konferenco u-gledni radikalni finančniki in politiki.
LDU Zagreb, 10. novembra. »Ju-tarnji list« javlja iz Beograda: Merodajni krogi nameravajo prepovedati vsak uvoz luksuznega blaga in vseh onih industrijskih predmetov, ki se producirajo doma. O tem se bo izdal poseben seznam. Za tihotapstvo se bodo določile velike denarne kazni. S temi odredbami se hoče nekoliko preprečiti katastrofalno padanje naše valute. Izvoz se bo podpiral z vsemi silami z izdajanjem koncesij. V bodoče bo imela samo Narodna banka pravico za trgovino z devizami. Aibitraža se bo ukinila, država pa bo jačje pričela intervenirati na borzi. Nekateri mislijo, da bi se moralo uvesti tudi varčevanje z življenskimi potrebščinami s sistemom nakaznic, da bi se s tem omogočil čim intenzivnejši izvoz. Govorilo se je tudi o tem, da se proračun za I. 1922. spravi v ravnotežje.
1 LDU Beograd, 10. novembra. V smislu vladnih sklepov se je v fnančnem ministrstvu pripravil načrt uredbe, s katero se uvaja državni monopol na tuje valute. Narodna banka bo imela v svojih
Vprašanje zavarovanja delavcev.
LDU Beograd, 10. novembra. Danes dopoldne ob 11.30 uri je 3. sekcija zakonodajnega odbora nadaljevala pretres referata ministra za socijalno politiko o uredbi za zavarovanje delavcev. Razpravljalo se je v členih 83 do 106 te uredbe. Daljša razprava je nastala samo takrat, ko je prišlo na pretres vprašanje u-prave osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Predlog ministrstva za socialno politiko predvideva v upravi pariteto, da bi delavci imeli enako število delegatov kakor delodajalci. K temu predlogu je govoril tudi referent g. Divac in zastopal stališče delavcev radi popolne delavske avtonomije. Zahteval je, naj bodo v osrednji upravi za zavarovanje delavcev samo delavci, v nadzorstvenem svetu pa naj bi bili paritetno zastopani delavci in delodajalci. Minister za socialno politiko je vztrajal pri svoji redakciji. — Poslanec Vidakovič (radikalec pa je predlagal kompromis, po katerem naj bi bili v osrednji upravi zastopani tudi delodajalci z enim delegatom, v nadzorstvenem svetu pa naj bi bila pariteta med delavci in delodajalci. Proti temu predlogu sta bila poslanca Kurbcgovič in dr. Žerjav, ki sta zastopala stališče ministra za socialno politiko, pojasnjujoč, da gre predlog ministra za socialno politiko za tem, da se v osrednji upravi obva-iruje načelo paritete med delavci in delodajalci, da pride do nestrankarstva in ne-politizacijc, kar bi ne bilo mogoče, ako bi se sprejelo načelo neparitete. Razen tega prispevajo delodajalci enak del kakor delavci in ta del ni naprej deležen, temveč
rokah izključno pravico kupovanja in prodajanja tujih valut. Na današnji seji, na kateri se je finančni svet finančnega ministrstva imel sporazumeti z Narodno banko, se je dovršila poslednja redakcija nove uredbe, tako da se bo v nekoliko dneh izdala, ko jo bo predhodno odobrila vlada. Smatra se, da bode z uvedbo monopola tujih valut naravno prenehale tudi vse transakcije na borzah, ker bodo vsi kupci in prodajalci prisiljeni obračati se na Narodno banko.
LDU Beograd, 10. novembra. Na včerajšnji beograjski borzi sc je opažal.), da sc kurzi tujih valut povodom vladnih uk n p< v za izboljšanje naše valute začrii padati, da se je n. pr. deviza za Pariz, ki se j. ' čeraj samo v neredovitem prometu dobila za ceno 800 dinarjev, dobila danes .ia hr.zi v zadostni količin za di-raije\. V Narodni banki, generalni alrck-ci;i cuir m v finančnem ministrstva se nujno dela, da se uvedejo ti ukrepi.
LDU / a g r e o. 10. novembra, žvtra dej an ih in zavaiovalnih zavodo r uiob-čuje izjavo, s katero protestira proti napadom nekaterih beograjskih in zagrebških ledov na zagrebške denarne zavodo, da so pi i kupovanju in prodajanj!', mjih valut in deviz postopali na škodo naše države. V izjavi se ugotavlja, da se zagrebški denarni zavodi enako izvajali pravilnik o devizah in valutah, da pa je sumničenje brez navedbe konkretnih dejstev škodljivo ne samo za denarne zavode, marveč tudi na škodo naše valute, države in vsega našega narodnega gospodarstva.
ga avtonomno določa osrednja uprava. Zato so delodajalci zelo interesirani, da vedo, kako se bo porabilo to njihovo breme in da se ne bo porabljalo za strankar-sko-politične svrhe. To stališče je zmagalo in se je vsa organizacija zavarovanja delavcev uredila po načelu paritete. Razprava o nadaljnjih členih te uredbe se je nadaljevala danes popoldne. Pretresali in sprejeli so se tudi ostali členi te uredbe, tako da je dovršeno delo glede uredbe o delavskem zavarovanju.
Ureditev uradniškega vprašanja.
LDU Zagreb, 10. novembra. Pred-sedništvo udruženja javnih uradnikov je predočilo pokrajinskemu namestniku g. Demctroviču današnji težki položaj javnih nameščencev in ga prosilo za obvestilo, ali vlada namerava kaj storiti, da bi se temu težkemu stanju na kakršenkoli način odpomoglo. Gospod namestnik je naznanil delegaciji uradnikov, da je bilo i ege vo osebno bivanje v Beogradu namenjeno izključno reševanju vprašanja izenačenja plač in doklad javnim uradnikom v Hrvatski in Slavoniji, kakor so v Srbiji in Črnigori, in da je on in njegova stranka povoljno rešitev tega predmeta označila za vprašanje svojega obstanka v vladi. Od članov zakonodamega odbora in od ministrskega predsednika je dobil zagotovilo, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno povoljno.	,
Washingtonska konferenca.
LDU Pariz, 10. novembra. (Wolfov urad.) Posebni poročevalec lista »Intran-sigeant« poroča, da je Briand pri sprejemu ameriških novinarjev izjavil, da stopi na njegovo mesto Loucheuc.
jnost, ko se pojavljaj i črna znamenja naj ! ob/.orjj, i.e smemo oižati od dr/.ivmh 17fdev ne	n san.» r	rešj.
j vati onih vprašanj, ki se danes ne dajo rešiti, a to je pred vsem vprašanje u>ra-ivne revizije, marveč je treba stopiti predi parlament in tu povedati vse svoje mi-jsli o tej zunanji situaciji, j Mi smo bili oni, ki smo ljudstvu rekIS odkrito in iskreno: ne bo Velike Srbije bs ne Velike lirvatske. In res, ideja narodnega jedinstva je bila silnejša, kakor vso drugo. Ona je, lahko rečemo, doživela triumf, ker je dala ustavo, katera v/at konjuje jedinstvo naše države, ustavo, s katero se rušijo vse ideje ali iluzije o posebnih velikih plemenskih državah. Sedaj prihaja druga etapa, a ta pomeni, da se ne more izvesti ustavna revizija. Treba je kreniti v Beograd i ntu skupno z brat} voditi realno politiko, politiko velikih reform, socijalnih, kulturnih in ekonomskih, ki bodo prinesle ljudstvu dobrine, blago-dati in blagostanje.
Ra.natelj Andrej 2 m a v cs
Razmišljevanjs o vinski Ir-g«tvi 1921.
Letos je prav imel, kdor se nf prenaglil s trgatvijo. Vendar se je grozdje spravljalo po večini že zadnje dni septembra in prve dni oktobra Najugodueji pogoji za njega dober razvoj so pa trajali nepretrgoma še dalje do 23. oktobra, ko je nenadoma padel prvi sneg, ki na vinski trti, če morda tudi še z grozdjem bogato obloženi, ni napravil prav nobene škode. Kakor vinska trta, tako je bilo tudi grozdje v splošnem nenavadno lepo in zdravo. Prvi sneg je kmalu zginil s tople vinogradne zemlje pod vplivom sobica in vetra, kakor je bil naglo prišel, da se je mogla trgatev nadaljevati neovirano z manjšimi presledki. In danes, ko to pišem — o Vseh Svetih — imamo zopet i lepo, sicer nekoliko hladno jesensko vreme, pri katerem se počuti prav dobro krasno grozdje naše prvovrstne kvalitetne sorte rizling (mala graševina) na dveh manjših parcelah z okroglo 1000 trtami vinograda državne vinorejske in sadjarske šole »Kalvarija«.
Počenši s 24. novembrom so se razno grezdne sorte iz enoinistih parcel, tedaj pred početkom glavne trgatve, redno vsak tretji dan preizkušale z ozirom na vsebino sladkorja in kisline. Kakor je bilo [pričakovati vsled trajno lepega vremena, je količina sladkorja redno naraščala, količina kisline pa padala, seveda pri različnih sortah in različnih legah v neenaki meri:	v večji meri pri pozno zorečih
sortah, v manjši meri pri ranih sortah, ki so že takrat več ali manj dosegle svojo popolno zrelost in se praviloma tud< najprej trgajo.
V razdobju 15 dni, namreč od 24. septembra do 9. oktobra, se je povišala vsebina sladkorja pri naslednjih šestih sortah tako-le:
uri timninai <d 21 na 21o,/0 (-f- 1'5%), liri silvancu od 19 5 uh 21 5% (-f-2%), pri h« lem burg. od 18 5 n« 21 5", (-f 3° o), mi latern nzl. od 18 5 n* 21 '5% (-+- 3%), nri mozlavini ali šiponu od 15 5 n r 2.*j70 (+ 6%) in pri rumuu ali nudi nmševii.i od 15 na 20	(-f-	5	"in\
( Omeniti je treba, da je bil prirastek na kvaliteti v manj osušenih legah razmeroma večji nego v najtoplcjšh, suhih ka-menitih legah, odnosno zemljah vsled dolgotrajne izredne vročine in suše. tako da so prvovrstne lege s prvovrstnimi kvalitetnimi sortami letos — kakor pravimo — donekle odrekle in več ali manj neprijetno iznenadile z ne baš tako kvaliteto, kakor bi bilo sicer pričakovati. Grozdje je bilo v mnogih slučajih neena-
.T A BOR-
Mar»oy, j| o«yg|W»fl \flh
'poro madžarske vlade se nakazujejo ra** .Bim evropskim in amerijkim #8»«» iOke subvencije, (ge so zavežejo, d* PW Objavljali članke z madžarsko lB»d#0«V Na ta način bi Madžari radi preslepili poučeno evropsko javnost in jo zasnubil za svoje fevdalno-imperijaJIstkine siBPfe re. —
* Madžari mojstri v spietkareaju. Ket
bodo morali Madžari v najbližjem čast j izvesti določbe trianonske mirovne P<^ godbe o razoroženju vojske, so izmišljati in širiti v inozemskem novin* stvu vesti o težki situaciji v državi. Takfr pišejo o demisiji Betlenove vlade in P*lt o odstopu Hortyja. Boljševiški zmaj baje zopet dviga svojo glavo« in grozi z revo« lucijo. Pripravljajo se velke delavske stavke itd. Te vesti so oči vidno izmišljene. Betlen stoji trdneje kot kedaj poprel najmanj pa je pričakovati, da odstop mogočni gospodar Dorty. Z ozirom «* srednjeveško reakcijo, ki davi madžarsid proletarijat je naravnost smešno govoril o boljševiških pripravah, ker je vsem* svetu znano, da madžarski grofi zatfO & v kali vsaki socijalni odbor.
I v najem podaš#*, V našem severnem pasu kvalitetne vinske prodj|fc$» ni tip pd#iina množina sladkorja y mošta m dobroto in vrednost viru, kakor koli* I koriolikp v vinorodnih krajih % iarazijo južnim podnebjem; zato bi bila računska podlaga za določitev vrednosti n. pr. »za j vsak kg odst. sladkorja je liter mošta 1 kronp v6# vreden«, v mnogih slučajih napačna in krivična; kajti kvaliteta se pri nas neprimerno lepše in bolje razvija tudi pri manjših prirastkih na sladkorju, čim je gotova zrelost grozdja dosežena 'ali celo prekoračena. Za kvalitete zlasti ! sortnih vin pri nas ni tedaj vobče odločilna množina alkohola, ampak pravo razmerje, ona nebeško lepa harmonija vseh na okus ih ves človeški organizem .dobro učinkujočih vinskih sestavin, ki ,vseh še ni razkrila znanost, a jih pozna izvežbani pivec, ki razume tako izborno kapljico res tudi pravilno in pametno vži-vati. Zato se pa naša kvalitetna vina samo z 10 do 12 volumnih odst. alkohola neprimerno fineja, nego najboljša južna vina s preko 15 vol. odst. alkohola, ki prevladuje, ni krit in vezan, kakor se izražamo, da vino naravnost neprijetno diši po njem, ako tako neharmonično alko-kolno vino povohamo. Za primerjanje kvalitet pri enoistjh sortah v enakih razmerah glede klime, lege in zemlje je pa določevanje sladkorja in kisline v moštu zadosten pripomoček v veliki praksi pri določevanju vinske vrednosti. Končno odlpčuje vendar le dober — jezik.
Dalje prihodnjič.
M weš.9» y rfayBf|g r*dl i}e#pakomeo»#=
g« mm m m *«#»«» ntim
» vi|W£fl!df»l	vfege,	katere
in deloma primanjkovat^ pelo tej izraziti votlini soh#.
Značilno za letošnje roošte je, da ktjg* jq razmeroma precej kisline, ki Pa nj neprijetna, ker je »zrela« in se bo itak so*
mm§m y v&il mori tegt#* «iirftv»iwi
potom pri nadaljnem dobrem razvoju vina; to se pa more pospeševati v slučaju potrebe umetno pa tu pačin, da mlado Itino po kpnčanem glavnem Vrenju te-
fielilto preme^vamo z drožami v sodu, 1 so Jetos zdravo, skozi par tednov po enkrat pa tedpn; jako se vino navadno tudi prej ip lepšo izčisti do prvega prp-žakama. To postopanje se v splošnem pri* iporpča pri več ali manj nezrelih, sicer fdravjh letnikih in sortah, kor je gotpva količina kisline y vinu itak potrebna tudi za pjdga bolje kopservirapje.
Še par besed p moštnih	tehtnicah 1
Nobena moštna tehtnica, tudi preizkušena (cementirana) klosterneuburška, ki je ipri nas v rabi. ni popolnoma zanesljiva pl tpčpa, yendav dobro služi za medsebojno primerjanje kvalitet istega kraja |p kar mogoč« v podobnih drugih prilikah-Naj povem, kakp sem pred desetletjem iuppVai mpštne tehtnice pri neki sicer flasoyiti tvrdki na Pnnajul Najprej me je
Sirpdajaipg vljndno vprašal, da-ii želim ehtnigp, M kaže *manj ali več*, Začudeno me j§ pogledal, ko mu povem, da želim le tako tehtnico, ki »pravilno kaže«, rekoč: »Taki kupci sp pa prav redki«. In tako se rabijo res vsakojake tehtnice: za kupca je bolje, če »manj kaže«, za prodajalca pa, če »več kaže«, ako se kupuje mošt »od preše« s pomočjo mostne tehtnice, odnosno se da kdo varati na o-menjenl način.
Dobra klosterneuburška moštna tehtnica kaže pri moštih z. okoli 17 odst. sladkorja naiPravilneje; preko te množine sladkorja kaže premalo in narobe letos, ko imamo 20 in večodstotne mošte »ara klosterneuburška tehtnici produ-o,na v gornjem smislu; *o dokn. tiiejo raziskovanja mariborskega kmotijsk)-hemičnega zavoda, ki izkazuje letos par odstotkov več sladkorja, o čemur se bo ie poročalo pozneje.
Za veliko prakso zadostuje, ako vemo, da da J kg odst. sladkorja v moštu približno 0.6 1 alkohola v vinu, tedaj mošt Z 20 odst. sladkorja okroglo 12 volumnih Odstotkov alkohola v vinu ali približno 12 litroy alkohola v 100 litrov vina.
Jz več razlogov, o katerih na tem mestu ne moremo obširneje govoriti, je bolj priporočljiva uporaba moštne tehtn ce po, pechsjeju, ki kaže pravzaprav specifičnej teže mošta, iz katere sc vse drugo lažje | In sigurneje izračuna, nego iz podatkov j klosterpeuburške tehtnice. Oechsiejeva moštna tehtnica je zelo razširjena po Nemčiji in drugod že dolgo v zadovolj, stvo interesentov. Priporočam, da se jo uvede in splošno uporablja tudi pri nas.
V
ta, ki s« yodi v Švici, # fifotovti*, kafro Val je 1 »fjova akcija y z-.czi h f.aip epskimi rojalisti. — Značilno je, da fra#i (joski rpjalistlčni in klerikalni tisk prinafa vedno ostrejše napade na našo državo j|) Češkoslovaško. Odločen odpor Male ajj* tante proti Habsburgovcem je temeljito prekrižal načrte francoskih klerikalcev. Znano je, da so zadnja leta z vsemi sredstvi favorizirali načrt o ustanovitvi srei-nje-evrppske katoliške države z Bavarsko in katoliškimi deli Nemčije. Tako državo bi si želel zlasti Vatikan, ker bi obnovila klerikalni politični kurs v velikem delu Evrope. V slučaju, da bi nastala katoliška srednjeevropska država, bi imeli tudi francoski rojalisti več upanja na uresničenje svojih reakcionarnih načrtov
V francoski politiki.
* Bolgari in Karlovi načrti. »Politika« poroča, da je brat bivše cesarice Cite, znani princ Sikst Burbonski' tik pred Karlovo avanturo prqsil v Parizu za vizum bolgarskega poslaništva. Nameraval je potovati v Sofijo, kjer bi deloval za čim ožjo zvezo med Madžarsko in Bolgarijo. Princ Sikst uživa med francoskimi rojalisti velik ugled. Ker pa je Karel doživel fijasko, je tudi princ Sikst ostal v Parizu,
* Poljska obtožuje sovjetsko Rusijo.
Poljski poslanik v Moskvi je Izročil 7. t. m. sovjetski vladi novo noto, v kateri poljska vlada obžalovaje ugotavlja, da sovjetska vlada dosedaj ni izvršila lojalno niti ene določbe riške pogodbe. Note našteva vse slučaje, v katerih je sovjetska vlada'kršila pogodbo in omenja, ds tudi vzpostavitev diplomatskih odnošajev ni izboljšala položaja, ampak ga je cele poslabšala. Poljska vlada spričo teh dejstev odkrito dvomi, da bi sovjetska vlada sploh bila v stanju izvršiti svoje obveznosti. Poljska ne pričakuje od sovjetske vlade nikakih novih obljub, marveC hoče samo to, da izvrši nemudoma vse obveznosti, katerim je že iztekel določeni rok.
* Bavarski reakcijonarcl na delu. —
»Prager Presse« poioča, da so pred kratkim odkrili v kleti neke gimnazije v Gorlicah zalogo orožja. Te dni so našli v nekih drugih prostorih večjo množino pušk, strojnic in streliva, ki jih je deponira! tarnošnji Orgesch. Vhod v te prostore je bil zazidan. O tej najdbi je bilo obveščeno državno ministrstvo za narodno obrano.
* Madžarska propaganda v inozemstvu. Beograjska »Epoha« rrinaša poročilo o delovanju tzv. Lige Madžarov, ki dela po vsem svetu silno propagando za madžarski imperijalizem. Liga Madžarov ie izdaia v vseh evropskih jezikih brošure o madžarskih stremljenjih. V teh bio-šurah se z lahkoto, katere je zmožen samo madžarski mentalitet, potvarjajo oči-vidna dejstva in zavijajo dokazane poli-bčne, zgodovinske, narodopisne re»n:ce.
V Newyorku, Parizu, Londonu in Rimu ima liga svoje ekspoziture, ki razširjajo madžarofilske brošure in liste ter oskrbujejo reklamo v tujem časopisju. S pod-
lljoveier-fiapaljo.
Crni dap nagega naročja. S om-nite se na Jugoslovensko M itico ! V Mariboru by podružnica „Jugp-sloven«we Matice*' v sobo to in nedeljo po ulicah nabirala prispevne. Darujte t
■■Ji
Zanimivosti.
Notranja m zunanja politika.
* Francoski katoliki proti nam. »Journal de Peuple« objavlja članek Artuja Leba, člana švicarskega Velikega sveta, ki trdi, da se je Karel odločil za svojo drugo avanturo šele potem, ko ga je neki francoski poslanec in ravnatelj rojalističnega lista obvestil, da bo v bližnjih dneh Padel Briandov kabinet in da bo na njegovo mesto stopil drugi, ki se bo naslanjal na nacijonalni blok. S tem nusli 1 cba na Leona Daudeta, poslanca in ravmee-Ija lista »L’ Action francaise«. Nadalje tr-ui, da je Karel dobil zagotovilo, da ' o maršal Eoch odobraval restavracijo Labsbui govcev na Madžarkse u. Anke-
A„tun 1<h|iq,ič Vle gi-r:
Mariborsko gledališko vprašanje.
tl*!)! it*.)
Ko je Derenčin odstopil je poverila zc-maljska vlada upravo uradniku Josipu Kneisiu (1882.—1893.). Kot človek širše naobrazbe in izvanredno konciljantnega obnašanja je bil prijatelj umetnosti pa tudi sam slikarski diletant. Kot vodja gledališča izvojeval je ta mož čistih ciljev, .vzornega poštenja, dober šef in izkušen prijatelj — mnogo lepih uspehov. Po njegovi smrti je postal intendant dr. Milorad pl. Cuculič (1893.—1894.) ki je upravljal gledal.šče sicer res po birokratičnem sistemu, toda ostal je vendar v ugodnem spominu vsem prijateljem umetnosti, ker se je lotil uprave z veliko ljubeznijo in ambicijo ter storil kar se je v danih ol:ol-nostih dalo storiti.
V tej dolgi perijodl birokratične uprave (1882—1894.) so uvideli vsi, da ie am»-lJi&mp zahtevati od uradnika naj oo Ir.e.i rešuje akte pri vladi, a zvečer upravlja gledališče, ampak da potrebuje gleda,išče celega č'oveka, kakor pravi v v .um feljtonu tudi dr. Škapin »na to mesto spada eel, zrel mož«, torej pravi, samostojni »intendant«. Za I. 1893.—1894. iskalo se je torej za zagrebško gledališče takega člo-,
veka. Poleg igralcev se je javilo med kzndidati tudi več drugih ljudi. Odločitev je padla na dr. Stjepana pl. Miletiča. Da-siravno ta ni bil niti igralec, niti režiser, torej ne t-ak »praktik« kakršnega išče za mariborsko gledališče dr. Škapin, je vendar bila ta odločitev srečna, ker je ta človek donesel zagrebškemu gledališču tako novo smer kakor tudi nov duh. Uistinu novi duh! Tko to potice, taj je strasten ili ne razumije stvar. A što je glavno, tu su novotarije, koje odgovaraju potrebi, za-dači ovog našeg zavoda, koji želimo vid-jeti naprednim i korisnim po narod, štono ga drži i potpomaže« (Nikola Milan, ibi-dem, pag. 114., vrste 21—22). Neigralec Miletič je imel Demetrovo voljo in ljubezen, reformatorsko delo in Freudenrei-chovo spretnost a Šcnoin književni pogled in naobrazbo. Zato se tudi veže z njegovim imenom epoha gledališkega preporoda (drama, opera, balet). On je napravil iz nekdanjega »ilirskega« in »mestnega »teatra« — »narodno zemaljsko kazali-šte«, ki je postalo Hrvatom ono, kar je Čehom »Narodni divadlo« Avstrijcem bivši »Burgtheater« in Francozom »Theatre francais«.
Za časa uprave Iva pl. Hreljanoviča (1898.—1902.), ki je bil operni baritonist in znan po svojih opernih stagionah in pevskih uspehih na Češkem in v Nemčiji, je I. 1902. propadla opera, a drama se je obdr-
žala samo vsled spretnosti in elastičnosti dramaturga profesorja Nikole Andrica (ki je bil ostal še izza časov Miletiča), ter marljivosti njegovega naslednika prof. Milerja. (Vidi: Pedeset godina hrv. kaza-lišta, Zgb. 1910, stran LVII.). — Tako je operni pevec uničil opero!
Vbir.1'* ,t poskušala najti drugega »gledališkega človeka«, s t r o k o <• n i n-k a ter poverila upravo Adamu Mandro-viču (1902.—1907.), a za njim Fijanu (1907.—1909.). Mandrovič se je obdržal le s pomočjo izkušenega dramaturga prof. Nikole Andriča, ki je kot književni svetovalec, korektor jezika in tolmač dramskega stila, a tudi drugače s svojo veliko izkušmo čuval kontinuiteto Miletiče ve ere (pozneje je osnoval ne:gralec Andrič 1907 gledališče v Osijeku v zelo težkih razmerah in samo s svojim energičnim in vztrajnim delom).
Fi;an je šel kot upravnik dalje po stopinjah svojega prednika ter si našel dobrega dramaturga v osebi Iva conte Vojnoviča, a ravnatelja drame v 'osebi Josipa Bacha, ki je poleg književne izo-buzbe imel sicer tudi res dveletni km 7, Miletičeve dramatične šole, pa je bil tudi le dober režiser, nikakor ra igralec.
Izkušnja, ki se je pokazala z upravnikoma Mand*ov’čcm in Franom. itr:* ia *e za uspeh, da sta bila tadva po Josipu 1 Freudenrcichu *«%a dva upravnika igral-1
NaJvečjl morilec nove dobe. — Kaj Je vi« Uorkij prinesel Iz Rusije. — Kako *e *
Ameriki pripravljajo na razorožitev«
Te dni prične v Parizu glavna prava proti največjemu morilcu nove do* be, a gotovo tudi proti enemu najstrgJ' nejših morilcev, kar jih pozna zgodovin* svetovnh zločincev, proti po vsem svet* znanemu moiilcu žensk Landrujn. Lan* dru je obtožen, da je umoril Id žen i* f dečka. Svoje zločine je izvrševal Landrt* ki je star sedaj 45 let ter po poklicu mC’ hanik, čeprav se je sicer izdajal običaju* za inženerja, na ta način, da je dajal * časopise ženitne ponudbe, v katerih i* iskal v svrho ženitve ženske svoje staro* sti z nekolko tisoči frankov gotovine, s* potem seznanil z ženskami, ki so se ujel* na te njegove ženitne ponudbe, bil * njimi jako ljubeznjiv, pravi idealni ljubi« mec, jih na to zvabil v svojo vilo, kjer s* potem izginile brez sledu z denarje« vred, katerega je izvabil od njih. Preiskava je dognala, da je Landru, ki je živel samo od tega posla, svoje žrtve najprcl ubil, jih na to razkomadil ter posamezno kose njihovega telesa potem sežgal. Svof nečloveški posel je pričel Landru 1. 1913* ter ga izvrševal nemoteno do I. 1918., ko je prišel po srečnem naključju v roko pravice. Za predstoječo glavno razpravo proti Landruju vlada ne le v Parizu, a«' pak tudi drugod po svetu veliko zanima' nje.
♦
Pred par dnevi je prispel v Boril* svetovnoznani ruski pisatelj Maksi« Goi kij. O namenu svoje poti v Nemčij* je izjavil Gorkij novinarjem, da potuje * Leipzig, kjer bo sklenil z velikimi založniškimi tvrdkami pogodbo radi tiskanj* najnovejših del ruskih učenjakov in pis*'
     -   ——
ca, najbrže tudi poslednja na zagreb* škem gledališču.
Znova je vzcvetelo zagrebško gledališče komaj pod upravo neigralca vladnega tajnika Vladimirja pl. Treščeca Branjskega, k je bil v vsakem pogled1* naslednik Miletičevega dela, dočim je c« Hreljanovič - Mandrovič - hijan značil* ne samo zastoj v drami, ampak tudi P*0' past opere,. Toda Trešcec ni kopiral ietiča, ampak je započel tam, kjer je oH nehal, ter tako gledališče izpopolnil b* dvignil.
Ker so vsi nasledniki Trešceva hC* igralci (podpolkovnik-avditor Gvido Hreljanovič, prof. Andrič in sedanji upravnj* prof. J ulic Benešč) in je njihovo del* preblizu sedanjosti, nočem govoriti o nji"* Tako sem razložil obširno zgodovin* zagrebškega gledališča, ker je zelo zna* čilua za promatranjc upravniškega vpr?' šan:a ter mi je uspelp dokazati, da i* igralec ali sam uvidel svojo nezmož^”. ter odstopil (Frcudenrcich) ali uprpPJ' | gledališče (Mandrovič) ali pa si n)'a* najti pomočnike med nelgralci (prb sorji), ako sf' >e ►otH <*• vič. Drugič, Pijan); a da je nasprotno*1®^ ig-alec stvoril (Demeter). rešil (Derejr č:n) in dvignil (Miletič, FreŠcec) gle.<l** lg šče
I Itmmjmmii. <Konw ^ *
****!», 13 Pečatu, W).
»• V, svojem ogromnem potnem kov-®ew nosi Gorkij s seboj najdragocenejše Hlge rokopise, na katere pazi kakor na »ItveCji zaklati, Jo 50 vsa najbolj?« »m* *Wna dela, Hi sp lih napisali ruski učenki in pisatelji v zadnjih treh letih. S jjbpj ima med temi rokopisi nekp delo hlvjega carjevega telesnega zdravnika, Btof. Feodorova, o katerem trdi Gnrkij,
bo vzbudilo povsod pravo senzacijo. «alje nosi s seboj znanstveno delo matematika prof. Ščeglova ter dr;") prof. dr. Manjuhina o tuberkulozi. Colcj je reiu 1 hOVinarjem o tem delu sledeče: Pr Ma-hjuhin je vsa ta leta ruski državljanske ®ojne delal na tem delu iu 7 gotovpst.io fcam lahko povem, da je po njegovi '■'<*’ «ugi sedaj končno izumljeno zdravilo Wt)tt tuberkulozi.
V Par dneh prične zborovati v Was-hmgtonu mednarodna razorožit vena konferenca. Toda še predno se je ta konferenca pričela, se že javljajo pesimisti, ki ®ravijp, da bo ta konferenca čisto nava-^n ameriški bluff. In mogoče, da, celo fcelo verjetno je, da imajo ti črnogledi po-Pojnoma prav, posebno ako pogledamo, *a*o se Amerika v praksi pripravlja na **zorožitev. Te dni so se vršili na naj-^«2jem ameriškem aerodromu poizkusi z ^Jnovejšo letalsko bombo, ki ima čislo SnteriJke dimenzije, tehta 1800 kg ter ®sebuje celo tono eksplozivnega materiala. Bomba je visoka 4 m. a široka v ®fenteru 60 cm. Vsekakor neprijetna *|var za one, kamor bo padla; najbolje JJ bilo, če bi poizkusili njeno učinkovi-kar nad washingtonsko razorožitve-0 konferenco.
k — Ukinjene orožnih vaj. Po naredbi Drav. div. oblasti pov. dj. br. 888 z dne ?’.U. 1921. se ustavi vsako nadaijno vpo-Uicavanje moštva, živine in opreme. Vsi, *' so 2. novembra in pozneje privedli ko-hie, vprežno živino in opremo se «aj *?lasijp pri komandi Mariborskega vojnemu okrožja, kjer prevzamejo živali in •>-rcipo nazaj v svojo last. — Glede «sen ^nih, ki so živali in opremo privedli pred ^. novembrom, izide obvestilo pozneje, Hfaj naj se zglasijo za prevzem, ker te Mvail danes še niso v Mariboru.
— Dar. Dr. Kimovec je izročil iz po-J®vnave Horak-Mihevc za uboge realce
Primorskega K 500.
j. — Popravek. V včerajšnjem nada flfvanju i>o(1 h sl s a .Vprašanje inaumu gledališča" se je v drugem MoIjki, . 4 vrsti zgoiaj vrinil-* nap*Ka ter je ’rt*h» z«me ij^ti ime .J ,>ef Kaiuz" pravilno z imenom .Trninig".
— Res lepi uspehi! Klerikalni politiki ?vldevajo, da pduva politika ne nosi, za
Se jim je zahotelo uspehov. Ker so v *adnjcm času malo jcnjali bombaraiiaM j.azna ministrstva s svojimi upiti, jiin je ®°bro rabila sedanja mobilizacija in pri-bomogla, da sd zopet lahko izpustili veli-*° bombo iz vodenih pen. Znano je bilo 1 sem in vsakomur, da bo naša vojska demobilizirala takoj, ko se uredi komedija z Pabsburgovci. Vojni minister je povdaril v® Dred mobilizacijo, da ne misli podalj-ph mobilizacije niti za en dan več kakor ^ Potrebno. V tem oziru je obstojal do-F°vor med našo državo in Češkoslovaški Torej je bilo jasno kakor beli dan, da J|,ada ni nameravala držati rezervistov ®°d puško, ker se je dobro zavedala o-,
*romn:h stroškov. Toda klerikalci so hi-»Pogruntali«, da ima vlada militari-t;Čne namene. Hajdi tedaj nad nje! Se-j da se je vojni minister silno prestrašil antimilitarističnih križarjev z avstrij-•titni vojnimi odlikovanji in je takoj od-cdll demobilizacijo. Medtem je bil nam-,e končan Karlov dirindaj, pa ni bilo no-er* h razlogov za nadaijno zbiranje ob-3ttibnc moči. Prizor za bogove sc ti nu-
sedaj v klerikalnem taboru: golobčki , Olikovo vejo v kljunu so prileteli nazaj; brana ti, SLS, odvrnila si vojno in ob-^fovala ljudstvo pred novim trpljenjem.
Tako komedijo si lahko privoščijo sa-. 0 klerikalci in Židje, zakaj oboji poš lia-g sv»je ljudi v nasprotne tabore, da de-*° zmedo in netijo spore: tako je bil g^duarodni klerikalizem zastopan v fcabs ko in Prot'babsburški akciji, Židje v taoističnem in velekapitalistlčncm gi-
n*u itd. V naši domači politiki pa jc
glavno, (Ja to dq#tf	Ho,	*» tp »a
skrbe v polni mpri vsi klerikalni Usti « Uspehi pa, uspehil .
— Češkoslovaškim državljanom. V
syrho vojaške evMoiipe, poziv* Konzulat češkoslovaške republik? v Ljubljip.i vse demobillzovane, odpuščene, v rezervo premeščene, superarbitrirane, na dopustu se nahajajoče častnike, podčastnike jki moštvo češkoslovaške armade, kakor tudi naborom obvezane, (la se zglasijo pri imenovanem uradu tekom enega meseca. Zglasiti se imajo obvezani vpjaki vseh kategorij orožja češkoslovaške brambne moči, rojeni v letih 1878.—1982. in sicer: 1. osebno, v slučaju, da stanujejo v Ljubljani ali v najbližji okolici; 2. pismeno, če stanujejo izven Ljubljane, vendar pa v delokrogu tega konzulata. Osebno se zglasujoči naj prinesejo seboj zadnji vojaški dokument, če nimajo vojaškega dokumenta v rokah, legitimirajo se začasno z domovinskim listom, potpim listom ali sploh kakim dokumentom, ki priča o njih češkoslovaškem državljanstvu. Pismeno se zglasujoči, naj pošljejo prepis zadnjega vojaškega dokumenta. V slučaju pa, da ga še ne posedujejo, naj pošljejo dokument, pričajoč o njih češkoslovaškem državljanstvu. Pri tej priliki poziva konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani, vse češkoslovaške državljane, kateri stanujejo v njega uradnem delokrogu, da se zglasijo v teku enega meseca v svrho natančne evidence vseh Čehoslovakov v Sloveniji.
— Združenje oglasnih zavoda- Poznate reklamne tvrdke »Blocknerov« zavod za oglašivanje v Zagrebu, Jurjevska ulica 31. i oglasni odio »Medjunarodnogc prometnog, novinskog i oglasnog zavoda d. d. u Zagrebu, Iliča 21. ujedinivši sc 0-snovali su novo reklamno poduzeče pod imenom »Interreklam dioničko društvo« u Zagrebu, koje če zadržavši i nadalje svoje dosadašnje tvrdke kao ekspoziture, sa ujedinjenim velikim aparatom ra-diti pomoču svih u tu švrhu podesnih sredstava za napredovanje poslovnog prometa putem uspješne popularizacije. Vodstvo novog poduzeča leži u iskusnim rukama gg. M. Dukesa, upravitelja Block-nerovog zavoda te I. Schvvartza, ravnatelja Madj. prom. nov. i oglasnog zavoda d. d., koja su gospoda ujedno i u ravnateljstvo kooptirani. Ujedinjenje ovih dvi-ju obljubljenih zavoda prati se u krugovi-ma oglasivača kao i u novinskim krugo-vima vrlo simpatičnim zanimanjem te je za predvidjeti, da če poslovanje ove uje-dinjene tvrdke vrlo korisno upiivisati i na naše gospodarstvene prilike.
— Prepovedan ribolov. Pokrajinska 11-prava, oddelek za kmetijstvo opozarja vse ribiče in najemnjke ribolovov, da jc v smislu zakona od 16. oktobra do 15. januarja, radi drstenja prepovedan ribolov. Med prepovedanim časom se tudi sicer dovoljeno lovsko, orodje ne sme vlagati v vodo in se mora, če je bilo pred prepovedanim rokom vloženo, takoj odstraniti. Dalje pa je v tem času prepovedano tudi goniti domače živali, zlasti race na vodo, izvzemši v neposredno pri vaseh ali poslopjih se nahajajoča kopališča. Prestopki proti tej odredbi se bodo kaznovali po § 80. rib. zakona.
— V zrakoplovu je zgorel dne 8. t. m.
aviiatični poročnik Srečko Žitnik na letališču v Novem Sadu. Gospod Srečko Žitnik je bil sin pokojnega dvornega svetnika in guvernerja za Prekmurje g. Žitnika.
— Nesreča v Prekmurju. Lizi Kuko.ica v Andrejcih v Prekmurju se je pri delti v podstreš'u vnela obleka, vsled česar je dobila tako močne opekline da je umrla.
Mariborske vpsIL
Marilior, II novembru I92t
m Čudna so pota »Enakosti«. Kdo sc
več ne spominja, kako sta napadali »E-nakost« in »Volksstimtne« svojega bivšega urednika Gmajncrja. ki jih jc zapustil ter šel med komuniste? Sedaj pa, ko je bil ta obsojen na podlagi obznane na 3 mesece zapora, pa je napisala ista »E-nakost« o krivici, ki se mu je zgodila, kar cel velikanski članek. Morda pa hoče s tem popraviti grehe, ki jih je svoj čas zagrešila nad njim?
m Razmere na tnkn 5n|i carinami h trgo»s<ih krogov se nam poroča, da te muij-a|o v torek 8 t. m. veliko ur»d *»l4lya na carinami. Po dobljenih infor-nt»cijah so nradhi*'! pravoslavne vert-imjelj ta d»n praznik — Mtrov dan. Mi uj«akor nismo proti temu, da praznujejo uradniki dnige »ere svoje praznike, toda, da pa ti «osnodje Motako z brezdeljem uragnuiejo tudi praznine rim. kat. cerkve — to je pač malo preveč! Seveda gospodom ni potreba plačevati ležarine, z4 * smo tuvaj mi ubogo trgovsko ži-vinče, kakor tudi zato, da molčimo i« trpimo, avečjemu, da si pustimo dopusti ■<8ko groboit in surovost, ki nam jo sme lekazuovano zabrusiti kak nadutež! Ta-“ih samovoljno^! mora bili konec Imamo poslance in parlament. Naj se interesi ranti, *la>ti trgovci, 2e enkrat zganejo. Zmiati naj se začne dokazilni materija) m putem naj se imerpelira in interptl ra vedno sistematično, ta^o dolgo, da se bo napravil red. Prutekuji, baašišu in sa-movolinosti mora bdi konec.
m Mariborskim trgovcem In obrtnikom. V sobi,to, d.te 12 t. m. je obletnica pogodbe v Rapallu. Ni treba po--enno omenjati neiz neme gospodarske z-jube vsled te pogodbe za našo dižavo. Omeniti nam je treba le izvubo Trsta n Reve, s katerimi nam je odrezan do hod do morja in s tem zapita svobodna prevomoiska trgovina. Rapallo je za nas gospodarska katastrofa. Z tj bodo umelt ng ivci in obitnikj brez razlike narod loslt pomen tega dneva ter se z malim larilom odzvali v kurist Jugoslovanske Malice, ki bo ta dan razptčavala spominske znake .Rapallo* po 1 in po 3 dinarje.
m Nevarno zbolel je znani skla lalrli, profesur glasbe na tuka,šnjem iržuvuem moškem učitel.i-ču, gospod Emeii« Btran. izbornemu glasbeuiku-uiiirtuivu želimo skorajšnje okrevanje m dolgolrajno zdravie.
m Milan Skrblnšeh zapusti gledališče? Kakor poroča zadnji *N lpr.ij«, zapusti g. Milan Skrbinšek »edini režiser cd itak slabe drame« gledališče ter vstopi v uredništvo »Jugoslavije«.
m Novinarsko udruženje, misli »Naprej«, naj bi se tudi zavzelo za »Volks-stimme«, ki jo v zadnjem času baje preganjajo oblasti. Pri tem pa pozablja »Na-prej«, da novinarskega udruteiija prav ...o ne br'gajo listi, katere ne nreiuje.o poklicni novinarji, ampak ijudje, ki iunjo to za postranski šport in ki niso uUružeui v noviua.-ki organizaciji.
m Glasbena Matica. Tečaj za muzikalno teorijo. G. interesenti za ta tečaj naj pridejo v nedeljo. 13. t. m. ob 11. uri v iičteljišče (2. nadstropje, muzikalna soba č), da se določi število in čas učmb ur. Tečaj se prične s prihodnjim tednom.
m Rapallska pogodba. Dne 12. t. m. bomo obhajali žalostno obletnico -dogovora v Rapallu. Ne bomo slavili tega dneva z žalno manifestacijo; tiho ga bomo praznovali s spominom na one, ki morajo biti eukrat naši. V ta namen priredi Jugoslovenska Matica nabiralni dan ža ubogo mladino iz Primorja, ki študira na naših šolah. Prodajali se bodo znaki PO I dinar in 3 dinarje. Dasi vemo, da imamo nabiralnih dnevov več, kot preveč — in da je marsikdo vsled tega že vznevoljen, vendar prosimo baš ta dan pomoči za one, ki so najbolj potrebni naše podpore in ki nam bodo nekoč vrnili našo izgubljeno domovino! Naj torej nihče ne zavrne znaka!
m Veliki orkester pri f E Kubičen Opredi v pt-tek Zvečer v Vrlini kavarni <um.eri s s 'toialn ni nrogrnmnm.
m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-ComelJi, začetek ob 8. uri.	1751
KuMura m umehost.
x Proslava tretje obletnice Cankar-ieve smrti v Skednju pr! Trstu. V proslavo tretje obletnice Cankarjeve smrti bo priredilo »Kulturno društvo« v Skednju pri Trstu 10. in II. decembra dve Cankarjevi drami, kateri bo režiral g. Milan Skrbinšek.
x Prosveta. Skoro sleherna vas v naši deželi ima svoje društvo ,ki mu je naloga zbirati v svojem okrilju mlado in staro. Nuditi mu razvedrila in izobrazbe ter
mm m H	jwr
SBot? LtRSR
obudile rifliro PhS* društva k novs-mu življenju in uspešnemu delovanju. To delovanje bi bilo še uspešnejše, ako bi W> la med posameznimi društvi vez, ki bi jih tesneje družila, neki kažipot, ki bi ltyi k*-zal skupni cilj neki	M W §p
kazal pot za dosego skupttogu cilja narodove izobrazbe, njegovega duševnega in telesnega razvoja. Da se ustvari talni medsebojna ve*, je sklenila »Goriška sfn-venska omladina« izdajati mescčnfll »Prosveta«. 2e naslov sam nam Pove $ čim se bo pečal ta mesečnik. Predvsem ima biti glasilo vseh prosvetnih društevv »Prosveta« bo prinašala flanke o naš® kulturnih delavcih, O sistematičnem delovanju v društvih, O kulturnih, telovadni* športnih in drugih prireditvah pri naš Im drugod. Nadalje bo prinašala vesti o kulturnem gibanju pri nas in pri drugih narodih. Kajti je treba, da po svojih pilredi-tvah ocenimo svoje delo in da po tuj® merimo svoje moči. List bo obsegal društveni, gledališki, telovadni |n Špprtal vestnik, poročila o raznih prireditvah, njihova naznanila in ocene, nasvutot društvom in druge organizatorične vestt Objavljal bo tudi kritike novih knjig. Krn-likor bodo dopuščala denarna sredstva bo postregel list pevskim društvom z fc-dajo novih skladb v posebni prilogi. Pn možnosti bo prinašal list ilustracije. T* list je nujno potreben, ako hočemo, da dm-seže naše društveno delovanje višjo stopnjo. S takim listom, ki naj bi dajal društvenemu delovanju pravo smer, prepro-čimo, da ne zaidejo društva na kriva pm-ta pri duševni in telesni vzgoji naroda. List se bo tiskal na 24 straneh četverka. Cena se bo določila tako, da jo bodo zmogli tudi najširši sloji. List bo pričel izhajati v kratkem. Kcdaj izide prva številk« objavimo v časopisih; danes pa vabim« na sodelovanje in naročbo. »Goriška slovenska omladina«, Tiskovni odsek, Gorica, Corso Verdi 37.
Narodno gledališče,
V gleJali*ki dvorani Naiodn.ga duma,
Repertoar:
V nedel o 13 : Ufa 15. u<i Na«:« »Sra|«, —
0r> pol 40. ui i Pe roni
Šport.
: P. O L. N. P. K prihodnji seji P. dne 15. t. m. oo 20. uri v gustilnišKi« .irusluiiti Narod ieg« duma, se valuio »J >l?ga|oi«i vseh šnort mi hIuoo«. da predložilo ornafnne ter oddaio 10*/0 t»n4oj-iii.ie L. N. P. in 5% priatujoiue Jagodo«. uoguin. sa«ezu.
Kino.
I. mariborski bioskop. V soboto, nedeljo, pondeljek in torek se predvaja v h mariborskem bioskopu senzacijonelnj veliki film: »Med zverinami« ali »Pariškega potepuha pot okoli sveta«. Začetek filma nam kaže Pariz ter nas pelje potem v Afriko in Ameriko. Glavne atrakcije t« drame so pač potovanje po afriških puščavah in amerikanskih prerijah. Drama nam nudi razburljive momente iz bojev, s tigri, aligatorji in sloni ter družabn« življenje z gorilo. Pariz, London, New-york in St. Frančiško so najlepši naravni posnetki, potem bujni tropični kraji, polni interesantnosti in vrl.nei ki dičijo ta film. — Dvorana jc dobro zakurjena. Pri vsaki picdstavi svira umetna godba.
Poslano.®
Blagodarnost.
0*im ui»vl u em »el^u t^agodarnosl •os'«. Petru T i h n i e « i č u. divizij>i«otn -veštemi<u, huji C d. Oruvolinu činudej-ivuvnn pri niitlu imKoinnu SinnUa N t-<oliča, *«iii iv na najiragičntji nuči« •Jvtšiu Svoi živi t. ThUo i>tu iziavl ujem n|ng<i;ti-r<iiisi ci;. članovima mmiho'\««i)^
ukuDfcig društva i o>tai m orijateliiiua^ ,7 5	|sak N. Beraha.
• 7.i	nd^ivar|A	ure,Im* v« I«.
I »or ilu uCa ukurt
Ol.vm iiieilnik K a d ■ v o i Kerni. Odguvvfit, oieJalk. HaJoii i),u.
Stran 4.
.TABO ».•
Marih®r, 12. nevcmbr« 192t.
OSKAR WILD&
Pilata uh mam
(Drama v štirih dejanjih.)
Prevci: Radivoj Rehar.	6
(Dalje).
* Mr. Hopper: Saj je nastala vendar istočasno kakor #r«£e, ne, vojvodinja?
Vojvodinja: Kako duhovit ste, Mr. Hopper. Cisto aenavaden talent. Sedaj vas pa ne smem zadrževati tteč dalje.	|
Mr. Hopper:	Plesal	bi	rad	z	Lady	Agato, vojvo-.
»nja.	'
Vojvodinja: Upam, da nima oddanih še vseh ple-sev. Imaš še katerega na razpolago, Agata?
Lady Agata: Da, mama!
Vojvodinja: Naslednjega?
Lady Agata: Da, mama!
Mr. Hcpper: Smem prositi?  r v ____________________
Lady Agata: (sc pokloni).
Vojvodinja: Samo, da mi pazite na mojo malo kle-petuljico, Mr. Hopper (Lady Agata in Mr. Hopper odideta v plesno sobo, Lord VVindcrmere vstopi skozi le-iva vrata).
Lord Windermere: Margareta, s teboj bi rad govoril!
Lady W!ndermere: Trenutek (godba preneha).
Parker: Lord Avgust Lorton!
Lord Avgust: (vstopajoč) Dober večer, Lady Win-dermere.
Vojvodinja: Sir James, prosim peljite me v plesno *obo. Avgust je obedoval nocoj pri nas. Zaenkrat sem ga imela dovolj (Sir James Royston ponudi vojvodinji roko ter jo pelje v plesno sobo).
Parker: Mr. in Mrs. Artur Bowden, Lord in Lady J*aisley, Lord Darlington.
Lord Avgust: (gredoč k Lordu Windcrmereu). S feboj moram govoriti nekaj zelo nujnega, moj dragi. Posušil sem se že kakor skelet. Vem, da sicer ne izglodam tako! Nihče izmed nas moških ne izgloda tak, kakršen je v resnici. To je tudi prokleto dobro za nas. Kar pa hočem vedeti, je: Kdo je ona? Odkod je prišla? Zakaj nimam nikakih proklctih sorodnikov? Vražja nadloga ti sorodniki! Ti ti napravijo iz človeka pravo salonsko marijoneto!
Lord VVindermcre: Zdi se mi, da govoriš o Mrs. Crivrre^ Spoznal sem jo komaj pred šestimi mesed. D* takrat niti vedel nisem, da sploh eksistira
Lord Windermere: (mrzlo) Da, vid«! som Jo reč-1
krat. Se pravkar.	,
Lord Avgust: Vrag! Te ženske jo sodijo strogo. Nocoj sem kosil pri Arabeli. Prokleto! Ti bi jo bil moral slišati, kaj je vse govorila o Mrs. Erlynne — odkrito povedano, strgala jo je do nazega! (tišje) Berwick in jaz sva ji rekla, da to nič ne de, ker mora Imeti kolikor se da presoditi, krasen stas! Da bi bil videl, kakšen obraz je napravila Arabela!... Toda glej, moj ljubi, jaz še vedno ne vem, kaj naj naredim radi Mrs. Erly-nne. Prokleto, bil bi res že lahko z njo poročen, tako prostodušno ravna z menoj. Pa je tudi prokleto duhovita. Razloži in razume ti vse! Človeka spozna in opredeli takoj. Še tebe.	I
Lord VVindermere:	Po	tem najinem prijateljstvu
me ne more mnogo soditi.
Lord Avgust: Hm! Toda glej, moj ljubi prijatelj, misliš, da jo bo ta prokleta »boljša« družba kdaj sprejela kot sebi enako? Jo boš predstavil ti na primer tvoji ženi? Ne pomaga nič, tega vsega ne moreš ignorirati. — Bi ti to storil?
(Dalje prihodnjič.)
Petek!
11. nov.
Petek!
Koncert
velikega orkestra prof. E. Kublčeka v ,,VJELIKI Iv\VAKNI“,
G—Gl
Program:
Mala oznanila.
Pozor! JZinrkj iljm ke površnike iimSke obleke ‘'d 9! 0 i'\ nap ei se i r d i pr I. Ti n o Marinu (ilavn lr„> •'/. 1787
Kupim v-alto m1 ožino vinskh .<> tov t‘l»č .m |> najimt Sih cenah J. Potod ik, Dlaniliv M. 18.	r.79 -1 1
\l soboto 12. novem, na Martinov večer
pojedina gosk
v gostilni „Pii zvezdi", Koroška c. 48.
Izvrstna nova in stara vina.
Za obilen oblik se pripuruia	1784
J. A. Dergas.
A dur Polo laiae Semit aniUouvei tura Amlanfe iz sinlomie Sou oner	|	So'o na greli
l.inmi le	|	Jan Kub.čuk
Suita in h let Mviltlll 1) | 11:1
(Savotte D dur I	Calokoh
Mciiuut	j	pref.	Kjf. Kubičck
11 rapo.iija Siov.iii_.ki	St.	I.
Fau t-l'aiilazi|a
O iiioli o^iski ples	]78t
Začetek ob 20. uri.
Ch pirtj Rossini:
M 1t' oren Km i ul k n : Schubert :
l.uivmi:
Iti uriti: Po i er II Rdi Ihovrtti l, s c l)v. r.ik :
H ti nori Z Uialimi:
Vstopnina prosta.
Torek! ^ - •	Operni večer.	Ter.k t
lanu	v-'V v* 1	■BMP' K
jiel?
LorJ Avgust: A v tem času si jo pač mnogokrat \i-
Kupi se hiša
v Mariboru v bližini južnega kolodvora z večjim vrtom ati dvoriščem. Ponudbe pod: „TRGOVEC“ poštno ležeče Ljubl;ana. 1776 3-2
Vse v to stroko spadajoče po* sle sprejema in izvršuje najkulan-tneje od trgovcev ustanovljeni
„ORIENT“ d. d. I
MARIBOR, Mel:ska cesta štev. 12.
Vabilo na subskripcijo.
Občni zbor našega zavoda je dne 30. oktobra 1921 sklenil zvišati delniško glavnico
od K 10,000.000'— na K 30,000.000'—
z izdajo 50.000 novih delnic po K 400*— nominale.
Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih:
1. Delničarji imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K GOO*— za komad, prištevši 5 "|0 obresti od 1. julija t. 1. do dneva vplačila V svrho izvršenja prat a opcije je predložiti plašče starih delnic.
2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700*— za komad, pii-števši 5 °|0 obresti od 1. julija t, 1. do dneva plačila.
3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za Ielo 1921.
4. Subskripcija, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah v Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v času od 10. do 30. novembra t. I.
5. Reparticijo ncopliranih delnic si pridiži upravni svet.
Maribor, 10. novembra 1921.	1736	4—1
Upravni svet Jugoslovanske Union-banke
preje Mariborske eskomptne banke.
ggsasassss	s-jsr
La&ium ut izubjatcij. Konzoicij „ lauor**. — J isna. Mariborska tiskarna a. d.