k-iiplltl 10 dinarjev fc23SK«xaes lETO V. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. <* O svetniških kandidatih Skof Rožman si pri Vatikanu na vso moč prizadeva izposlovati proglasitev nekdanjega belogardističnega zločinca Lojzeta Grozdeta iz Škocjana na Dolenjskem za — blaženega. Balada o Lojzeiu Grozdeiu Motto: Blažen vsak, kdor še veruje, naj bo človek al' žival, kar škof Rožman oznanjuje: blažen je Grozile postal. Grozde, učenec Kiklja, jih po glavi dobil je za izdajstvo marsiktero, za propagando: da naj v bran ne stavi fašistom se nihče, kdor je za vero, da veri služi, kdor v imenu Krista za belčke dela, frontovce ovaja, kdor likvidira borca, komunista, namen da posvečuje vse: izdaja, teror, umor, vešala, leca, keha, da sredstva posvečena so, legalna, da se organizacija podtalna obnese bolj kot z lece grožnja greha. Zatb prevzel Grozde je agenturo za odjemalce kurije ljubljanske in razpečaval je literaturo zakladnice fašistično-krščanske. Ideje, ki jih Rožman propagiral zaman ljudem province je ljubljanske, Grozde ponavljal je in pot utiral je beli gardi v kraje partizanske. Ko končno le ljudem je prekipela potrpežljivost, je prejel plačilo, a želja le, da smrt bi doletela ga mučeniška, se mu ni spolnila. In farizeji, ki so ga speljali na pot izdajstva ljudstva, domovine, so se o »mučeniku« razpisali, kot da postal je žrtev — giljotine. Ko končno jim prevroče je postalo doma, so jo popihali v tujino, kot demagoško se je pokazalo njih geslo: vse za vero, domovinol Zdaj papežu bi radi se oprali, Jci rabi bolj mučence v domovini — da verski bi teror izpričevali — kot nekoristne trote v tujini, so Rožman in njegovi zvesti zbrali Grozdetov material, ga predložili očetu Piju, da bi ga prebrali in da ex cathedra bi razglasili: da blažen Lojzek naj Grozde postane! Odgovor takle pa bi mi jim dali: naš narod ni pozabil še na rane, ki Rožman in Co. so jim zadali nekoč jih, v dobi težke preizkušnje. Zato na trike takšne ne naseda nihče, kdor z vami že ima izkušnje, zato: naj blaženi Grozde vas gledal Tri sto Hudičev! ‘Rožman me fioče med svetnike zrinili/ To je sQma politika! Umre naj najprej, potem 60 že videl, kam pridejo takšni svetn ki, kot smo mil MOSKVA (Prosto po Kolarju) Kako oholo v zlatih stolpih dviga se Kremelj tvoj, o Moskve birokratska streha, ti sklatila plodove vse si z našega oreha. Darilo tvfeje nam — je krepka figa. Po5(nina plačana v gotovini SOBOTA, 21. JUNIJA 1952 Kaj se novega zgodilo je po svetu zadnje dni, naj pove vam poročilo: Toti svet vrti oči. Čudovita je dežela Francija, tam vam ne zna niti Glavna zveza dela golča materinskega: če delavcem iteajk oznanja, takrat delajo prav vsi, če pa k delu jih priganja, takrat vsak doma tiči. Zakon Lahom ukazuje: naj fašističnih 6e kup strank takoj preimenuje v Vladni demokratski klub. Nemci radi bi imeli krog države lasten zid in da v miru bi zapeli lahko zopet Deutschlandlied. Fantki ruski, ki lovili so nad Baltikom balon, po nesreči sestrelili so en švedski avion. Pa 60 Švedi se lovili, ne pri Rusih, kar doma, in so lepo miš vlovili, ki — sovjetska je bila. Mački češki utrdili nemško mejo so hudo, kaj bodo sicer lovili. če nič miši več ne bo. Kaj je vljudnost, dokazala je država Pakistan, ki je Faruka priznala for King Egipt and Sudan. V keho kup poslancev spravil je diktator Sing Man Ri, da bi se lahko pripravil na volitve — brez skrbi. Trda in zabita glava mala je Somalija, ne kapira, kar vtepava v glavo ji Italija Pred poslaništvom v Sofiji našim v zgradbi so našH najdenčka. Zdaj razjasnili v zvezi s tem so kup 61vari: da se mož hudo pregrešil je kot tuji državljan, ker glad socializma tešil onkraj rad bi neugnan. Nado vsi so izgubili v USA na konkordat delavci in so sklenili itrajk naprej nadaljevat, ker podjetniki odbili predlog so. ki sindikat dal ga je, naj odobrili Union bi Shop mandat. »Kdo iz delavcev izstiskal kaj bi še lahko takiht, če za vrat bi ga pritiskal kakor mora — sindikat?« Marsikdo, ki zdaj to čita, sam pri sebi se smeji' »Blagor nam! Imamo Tita! Mi lahko smo brez skrbi!« Zdaj s pregledom smo končali, marsikaj pa še sami k temu boste še dodali, več pa spot čez štirinajst dni! Sodobna zgodba 2 Madžarske mefe Ob madžarski meji sta živela dva kmeta; eden na naši, drugi na oni strani. Dokler so še veljali dvolastniški predpisi, sta se večkrat dobila in kaj pomenila. Pa je bilo dvplastništvo ukinjeno in madžarski kmet se je zmenil z našim: »Ti bom že sporočal, kako bo šlo pri nas. Kar na streho moje hiše boš včasih vrgel oko čez mejo. Če bodo vse opeke na njej, bo to znak, da je vse v redu, čim več opek pa bo manjkalo, tem slabše, bo to pomenilo, da mi gre.« Naš kmet si je to zapomnil. In streha mu je resnično dala podatke no temle vrstnem redu: Še gre dobro! O prihodu Rusov se še nič ne govori. Ofef! Govori se, da pridejo Rusi! Ojej, oje)! Rusi so prišli! Ojej, ojej, ojej! Rusi so odšli! MITOLOŠKA ZGODBA Nekje so se sestali Truman, Churchill in Stalin. Med pogovorom potegne Truman iz žepa lepo okrašeno zlato cigaretno dozo,' na kateri je bilo vgravirano: »Našemu Harryju — volivci države Oklahoma.« Nato potegne še Churchill svojo dozo, ki je bila še lepša in dragocenejša in na kateri Je bilo vgravirano: »Velikemu državniku — Hiša Lordovi« Potem potegne iz žepa cigaretnico še Stalin. Njegova je bila' najlepša. Na njej pa je bilo vgravirano: »Meinem lieben, Grafen Esterhaszy — Franz Joseph I.« TEŽEK PROBLEM Vprašanje: kdo bo Fritzu oče, zadnje ^ se zaostrilo je v berlinske incidente, da za očetovstvo Zapada, Vzhoda, v*1 veliki vlačijo na dan spet argumente. Bolj kot očetovstvo Velike, pa skrbi vse male: kdo za to bo plačal — alimente ENA STARA MADŽARSKA V NOVI OBLEKI Mali Januš pase ob jugoslovanski meji & vedo. Kar naenkrat zbezlja teliček in zdW meni nič tebi nič na jugoslovansko stran,*? njim pa še krava. S strahom pride Janoš očetu; ta pa ga niti ne skrega, ampak nklik#' »Osel, in ti si tu, ostal...« Avstrijski Babilon Kot smo iz poročil ugotovili avstrijskih časopisov zadnjih dni, so na Koroškem (vest uradna ni) baje stolp babilonski dogradili. Sifcer tega direktno ne trdijo, a kot vsi dokazujejo, baje na vsem Koroškem komaj da trije Slovenci isti jezik govorijo. Ce pa resnica ni, da stolp gradijo, ostane kot edina možnost še: da so novinarji nacistične ideje zmešali z demokracijo! HIGIENA NA MEJI O ruskem čutu za čistost bi vedela prec$ povedati tista avstrijska državljanka, dofl>* iz Špilja, ki je pred dnevi potovala pre-^5 Semmeringa z rednim potnim dovoljenje#' Ruski policisti na obmejnem bloku soji uk^ zali dvigniti se iz vlaka in so jo oapeijatr^J svojo komando, kjer jim je morala poribaH vse sobe. Sele nato so ji dovolili odpotovati« Tudi to stvar lahko štejemo za nov rus# obmejni izum na področju higiene. »IZ NAŠIH IZDELKOV — — ZA NAŠE LJUDI!« To danes je prava beseda! In MODNA REVIJA sa vas poskrbi primemo za vas in vaš žepek — seveda! Domače Okusno M oder no postreže vas DOM — s ceno zmerno. TRGOVSKO PODJETJE „DOM“ Maribor pripravlja za Mariborski teden veliko MODNO REVIJO Nerazumljiv, kot pota zvezd v vsemiru, pogajanj je skrivnostni tek. Bo kdo odkril za to bolehen lek, bo ljudstvo zaživelo kdaj v miru? Nikoli se pogajanje ne ustavi, nikdar sejanje prazno ne konča. In diskutanti? Sheme brez srca? Mar niso že od večnih sej brljavi? SVOBODA V AVSTRIJI Umsierang Neka ženska z naše strani je pobegnila v Avstrijo, pa so jo tamkajšnje oblasti poslale nazaj. Ob vrnitvi ji je avstrijski prometnik Koclek pojasnil, da bi v Avstriji zares uživala zelo lepo svobodo, ko bi prenočevala v hlevu pri živini. Avstrijski financar pa ji je v precej neizbranih besedah povedal, da take prišleke Avstrijci zelo radi brcnejo nazaj v Jugoslavijo, češ da jim ni nič kaj pri srcu, če jim hoče kdo hoditi v zelje, to se reče: odžirati kruh! TOGLIATTIJEV A VEČERNA MOLITEV (Po Novaru) Kremelj, izročam se Tebi, jaz reva, sprejmi me, / drži me tesno do dneva. Kljun: POGAJANJA (Po Čan-Jo-Su) fr IZ »VZHODNONEMŠKE« LIRIKE °arinski pregled v vzhodni nemčiji (Po Heineju) Mtdtem ko vagoi^ monotono hrešči, ho pesem zaspano ubira, *ni ruska carinska kontrola skrbno ve* kovček previzitira. Vj, hlače in srajce in robce celo carinik je vestno pregledal. Iskal je -pat spisov nevarnih in knjig, hi Kremelj jih je prepovedal Cariniki zviti, vaš trud je zamanl Saj niste pri pameti zdravi! Res nosim po svetu s seboj kontrabant, e nosim ga— skritega v glavi. ŽIVETI SME LE TA... (Po Heineju) Kar uslužnih je ljudi, bodo še obogateli Kdor svobodo ima duhd, bodo bri I« to mu vzeli. A če ubog si svobodnjak, ah, pogini brez priznanja — ker živeti sme le ta, kdor se Kremlju zvito klanja. »PRIJATELJSTVO S SOVJETSKO ZVEZO (Po »Šikingu«) če si res prijatelj moj, čg ti je do mene ha j, hrir premoreš mi takoj brez premišljevanja daj! Če pa nočeš — dobro. Hvala! Bridko se bom maščevala. Potlej, puntar, se me boj! OČIŠČENIM CISTILCEM Na vzgledih novih Najmodrejši Vaj »6 čeprav si zvest NKVD-jevski agent, ne veš, če ne boš jutri, kar preko no&, imperialističen morda že eksponent! °RčNI ZBOR TISCHLERJEVE KMEČKE Gospodarske zveze v celovcu Ljabljarudci belogardist inženir Muri: »Mi zbranj koroški slovenski kmetje odganjamo sodelovanje s komunistično Značko Zvezo Demokratične Fronte.« ZELEZMN1 RfiVME TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM izdeluje: valjano ogljikovo, legirano in visoko legirano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah kovano ogljikovo legirano in visoko legirano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah Jeklene odkovke ogljikove in legi-rane, prostoročno kovane do maksimalne teže 3 tone po komadu, surove ali obdelane jekleno litino ogljikovo in legirano do maksimalne teže 8 ton po komadu, surovo ali obdelano Jeklene krogle za mletje rud, karbida, cementa C11 p e b s e telesa za mletje cementa vozne osi za kmečke vozove, kompletne vzmeti listnate in Spiralne, za avtomobile, vagone in stroje konjske podkve vseh vrst kolesne dvojice za rudarske in gradbene vagonete Industrijske nože za lesno, papir-tio. železarsko, tobačno in grafično industrijo valjene in brušene valje za hladno valjanje železa, bakra, medenine, aluminija pneumatično orodje in re»er*ne dele stroje In strojne dele žage za hladno rezanje metalov (4<53. 610, 710 in 810 mm) in rezervne segmente za žage Kdo bi čakal na kovača, bog ve kdaj ti jeklo skujel To se danes več ne splača, škoda živcev je in muje' Ker trgovsko smo preudarni, mi v moderni železarni vse izdelke naročimo, kar želimo, to dobimo. V Ravnah delajo odlično jeklo, to je še podjetje vsako reklo. Jeklo to ne bo se zvilo: »kvaliteta je merilo’• Halo, fukaj papeži Dobil sem zvezo z njim. 'J. eiefonično. Kljub vsem motnjam sva se lepo pomenila. Račun bo plačal on. Nič hudega; milijone zmeče za reklamo, naj da enkrat nekaj stotakov za pametno zadevo. »Kako ti kaj gre in kako se imaš,« sem ga vprašal. »Hvala, dobro! Le dela imam «čez tiaro! Fabriciramo vam svetnika! Svetega Lojzeta Grozdeta dobite!« »Nikar ga ne lomi! Ta je bil vendar vse kaj drugega! Za okupatorja je delal med vojno z vso dušo!« »Pa bo vseeno beatificiran! Kaj hočeš, enega smo morali dobiti. Rožman je še živ, s tem še ni nič. No, pa so mi tega svetovali. Pravijo, da bo na podobicah kar dobro iz-gledal, je fotogeničen. Naredili bomo tako, da bo pomagal zoper oslovski kašelj. To pa zato, ker je bil tak osel, da je Lahom nasedel in se pokašljal na svojo nacionalno zavest. Vključili ga bomo nekam v sredino lavre-tanskih litanij, da boste na: sveti Grozde, od govarjali: prosi za nas!« »Pa bo to dobra reklama?« »Blatnik, ki se tu nekje v Italiji potepa, pravi, da bo vžgalo. Vsaj pri tercijalkah. On že tiska podobice s sliko novega svetnika; ^.imel bo nekakšno gloriolo okoli glave, v ro-^ kah bo pa držal Sajetov »Belogardizem«. Blatnik bo poslal te podobice po pošti v Slovenijo vsem uglednim župnijskim uradom. Veš, ta zviti ljubljanski salezijanski lisjak zna te stvari. Le na Dolenjsko menda ne bo pošiljal. Tam se svetega Grozdeta predobro spominjajo in bi v njegovo svetništvo nič kaj ne verjeli.« »Kaže, da imaš precej dela s temi brklja-rijami?« »Kako ne! Pa to še ni vse! Častili moralist Jaklič nam pa v Ameriki dela drugi življenjepis škofa Barage.« »Hudiča! Kaj je ta misijonar dvakrat živel?« »To ne! A prvi njegov življenjepis ni popoln. Izmislili smo si okoli njega še nekaj novih čudežev. Te je Jaklič lepo obdelal in sedaj izide popolnejši življenjepis.« »Ti, tele reči te pa precej stanejo?« »Seveda. Stroškov je na kupe! Le pomisli, da si je Rožman vtepel v glavo, da hoče imeti v Ameriki svoje Brezje. Pa smo mu dali denar, da si jih je sezidal. Zraven pa še Višarje! Naj ga hudič vzame, če se spomni še na kakšno rezervno božjo pot! Pa, saj bi moral ti kot človek od časopisa vendar to vedeti!« »Kako naj bi zvedel za te zadeve?« »Blatnik vendar pošilja čez mejo razen rožnih vencev, škapulirjev in podobic tudi razno našo propagandno literaturo v slovenščini. Iz Amerike pa dobivate Ave Marijo in Duhovno življenje.« »Ne da bi jaz vedel, dragi moj borgijski potomec!« »Hudiča, vaše pošte nekam čudno dostavljajo to robo na župne urade. Nas pa stane ta reč poštene denarje.« »Se govorite?« je tedaj vprašala po žici telefonistka. »Še,« jo dejal papež. Telefonistka pa je zvezo prekinila. Takoj se mi je posvetilo v glavi: punca je bila pametna, pa papežu enostavno ni verjela. No, se bova pa še drugič kaj pomenila. Toti Pogovor v Dobrni o Dobrni ■Kaj je na svetu največ ja dobrina? Če tej besedi le črko odvzameš: Dobrna je najlcrasnčjša dolina, brž te navduši, da zanjo se vnameš. Kdor je le enkrat v tem letovišču radost in zdravje, zabavo užil, ko se umaknil je mestnemu vrišču, spet bo v Dobrno se napotil. IZJAVA Podpisani župnik Kotnik iz Lenarta izjavljam, da ne vem, na kak način je prišla kura lenarškega miličnika v moj kurnik. Morda vam bi to lahko povedala kura sama. Jaz vem le to, da vem, kako sem jo moral vrniti — pa čeprav s težkim srcem. Bilo srečno! TEČAJ, IZ UMNE SVINJEKEJE so ondan imeli pri Sv. Antonu na Pohorju. Da bi se jim namreč svinje bolj redile, so naredili romanje in farani so pri »ofru« pridno darovali. Saj so romanju prisostvovali celo nekateri »ta višji« iz mariborske škofije, ki so s svojo pričujočnostjo gotovo vzpodbudili vse svinje pri sv. Antonu, da se bodo bolj redile. To pa ne velja edino za farovške svinje, ker se bodo te redile itak na račun bogatega »ofra«, kar je koncem koncev tudi bolj »gvišno«. STOPNJEVANJE Danes: »Mi še kar dobro gre, sem natakar v Rogaški Slatini — nekateri sploh nimajo službe!« Takoj po osvoboditvi: »Slo mi je dosti boljše, bil sem direktor Dolenjskih Toplic —. drugi so se borili za plane in norme!« Pred osvoboditvijo: »Med okupacijo mi je pa sploh sijajno šlo, delal sem za nemško policijo — drugi so se podili po gozdovih!« POZORI POZOR! EDINSTVENA PRILIKA! OKAZION! ODPUSTKI PO ZNIŽANI CENI! * "O Nudimo vam v originalnih vrečicah žaga* rantirano pristne relikvije božjega služabnik patra Leopolda da Castelnovo.bo' gaboječega namestnika blagajnika kapucin' skega konventa sv. Križa v Padovi, ki vse-buje garantirano originalen košček njego?e svete kute. opiodoat 4 >10 IP ,M3S l*P H'** iyap luattad no tuaijuo} S**rvo Hi Oio f. im ii tisiam « PAm m v>.„. n.nili O«« • inf lKO (>A u.*ljMn)KHO (isititi UittiMli . I Ima • f»«n» — Pohitite, ker je zaloga omejena na nekaj stotisoč komadov z ozirom na to, da je p0" nižni božji služabnik p. Leopold razpolagi .s komaj nekaj sto oblekami, ki jih je naža firma garantirano pristne odkupila in jih se" daj pošiljamo uglednim župnim uradom D°' vsem svetu v njihovo in naše največje zacU>' voljstvo. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo iroa; Catacombe di San Callisto, Via Appia, Al*' tiča, Roma, ki vaim istočasno nudi bogato zalogo svetih podobic vseh stilov. Posebno vart1 priporočamo serijo najmodernejših svetih po* dobic, kjer imate čast videti najožjo poveza' vo raznih svetih osebnosti z vsemi moder* nimi pridobitvami, kot so to železnica, avtOi parnik, telefon, industrija, transport, pa tudi letala na reakcijski pogon in televizija. Garantirano čisto novo in že ne videno! Naročite lahko — seveda pod konspiracijo — tudi pri Viittorio Fortunato, Trst, Via Nicolo Paganini 2. Originalne vzorce si lahko ogledate v uredništvu »Totega lista«. »Ljubica, jaz imam dobro idejo! Kupiva mehko volneno odejo. Tdko, prekrasno, iz Škofje vasi, ki se pod njo vsem ženicam dobro godi!* »Srček, ideja je tvoja odlična! To si v resnici pogruntal lepo. Zdaj pa mi kupi za plašč še blago, da bom perfektno moderna in mična.« Tovarna vohenih odej; ŠKOFJA VAS PRI CELJU izdeluje prvovrstne volnene odeje in blago za ženske plašče »ZAPLOTNIŠKI DIREKTOR« Sem svoje žive dni direktroval. Ker ma majhen vrtiček na tovarniški zemlji. Na tem vrtičku raste vratarjev krompir. Na tem krompirju pa krasno uspeva koloradski hrošč, ki ga Je že skoro več kot pa samega krompirja. Zdaj je vprašanje: kdo bo koga — ali hrošč krompir, ali krompir hrošča. Ker pa je krompir vratarjev, bi moral hrošča vratar. Ker pa je vratar tovarniški, bi moral hrošča obrato-vodja. Ker pa je obratovodja pod direktorjem, bi ga moral direktor Ker pa direktor nima denarja, bo hrošč pač ostal... Nam se pa le zdi. da bi bilo dobro, če bi tovarna zdravil »Lek« iz teh hroščev naredila zdravilo »Antihroščitin« in z njim cepila vse po vrsti — od vratarja do direktorja... BIVŠI »DIREKTOR« KZ OPLOTNICE IVAN GRAČNER DELI V IMENU ZADRUGE NAGRADE Bivši predsednik KZ Oplotnica, nekdaj po milosti bana Natlačena direktor Rogaške Slatine in med okupacijo direktor »Prevoda« — Ivan Gračner — si je izplačal skupno 22.000 dinarjev nagrad, vsem delavcem zadruge,^ 17 po številu, pa skupno samo 24.000 (ižharjev nagrad. VSE NA OBROKE — Dovolite, dragi tovariš vam kot članu upravnega odbora KZ izrodi v imenu zadruge natjrado 4000 dinarjev! — Prosim, dajte mi za deset dinarjev sladoleda! — Kako pa, fantek, saj imaš samo dva dinarja! — No, saj drugo bom pa plačal na obroke... OBROKI, OBROKI, OBROKI Res, marsikaj bi vzeli na obroke, pa so nam cene »malo« previsoke. Trgovec! Vse ima svoje tehtne vzroke, bojim se — peke ni iz predrage moke. V »ZLATOROGU« V »Zlatorogu« so se baje zadnjič na »To-tega« zelo jezili. Pa ne vemo pravzaprav zakaj. Eni pravijo, da ni res, drugi spet, da je res, tretji pa zopet, da ni res da je res, ampak da je res, da ni res... Skratka — takole bi dejali: Nekaj je na vsak način vsem jasno, in sicer to, da tudi v »Zlatorogu« ni vse jasno. Ko bo pa še tam jasno, pa se bomo spet oglasili — pa brez zamere! L **■ Dovolite, dragi tovariš Ivan Gračner, 'k vam kot predsedniku KZ izročim v imenu ^druge nagrado 10.000 dinarjevl — Vremena so se končno Mariborčanom zjasnila, sonce pripeka in ljudem se hoče na Mariborski otok. Kdaj pa vozijo tja obljubljeni avtobusi, je zagonetka — zanje ne veš ne ure ne dneva. — Kinematografa v našem mestu sta te dni poskrbela, da smo imeli nebo brez jastrebov, dolino pa polno orlov. Kdaj dobimo tudi ribe in nov akvarij, pa točno še ni znano. — Iz kletnih prostorov kavarne »Central« se je nekega lepega dne pričelo strašansko kaditi. Kazalo je, da bo prišlo do požara. Pa je bilo kmalu pojasnjeno, da ni nič hudega: le kozla so pekli v kleti te kavarne sredi mesta, pa se je menda tudi okoli malo prismodilo. Slišati je glasove, ki pravijo, da bi bilo vseeno boljše, če bi v tem lokalu kar naprej kozle rajši streljali, kot pa jih v kleti cvrli na ražnju. — Lepa Indijka se je ustavila s svojim spremstvom v našem mestu in povprašala, če se od naše hrane človek zelo zredi. Pritrdili so ji, nakar je njen spremljevalec pripomnil: »Doma ji bomo dali brati zgodovino VKPb, pa bo spet dobila vitki stas; ta lite-teratura človeka namreč zelo posuši.« — Mariborska Drama je šla gostovat v Ptuj z »Inšpektorjem na obisku«. Ker pa je do Ptuja dolga rajža, je mariborski Vestnik to dramsko delo uvidevno prekrstil v »Inšpektor na potovanju«. — Bivši direktor mariborskega pogrebnega podjetja bo m6ral za zavožen avto in razbit obcestni drog poravnati 300.000 din škode. Po sodbi je izjavil, da bi se za en odstotek te vsote lahko naučil šofirati, položil bi izpit in bi po vsej verjetnosti znal zapeljati mimo obcestnega telefonskega droga. Telefon je dandanes, kot kaže, draga stvar, pa tudi telefonski drogovi niso ravno poceni zadeva. — Tam, ker je stal nekoč kolodvor, zopet nekaj rijejo in kopljejo. Baje stikajo za —• odobrenim načrtom. — Ni dolgo tega, ko se pri nas ni prodajalo nič na obroke, zdaj se prodaja že skoraj vse tudi na obroke, angleško blago za moške obleke pa — v kolikor se sploh prodaja — samo na obroke. — Vzgojna svetovalnica v Mariboru vabi z rednimi objavami v časopisu vse tiste, ki potrebujejo pomoč pri vzgoji, naj se zglase v njenih prostorih vsak torek in četrtek. Na to opozarjamo vse tiste, ki krulijo ob poznih nočnih urah po centru mesta in bude spanja »Kam poideš po službi?« — »Ala OTOK, seveda/« »Jaz tudi bi šel, le še nimam obeda!« »Ne skrbi! Za obed je tam poskrbljeno, tam jed dobiš dobro, obilno, ceneno!« Zato le vsi brez skrbi na MARIBORSKI OTOK — tam dobite po izbiri jedil in pijač ob dobri postrežbi in nizkih cenah! , Za kvaliteto jamči: VELIKA KAVARNA MARIBOR RESTAVRACIJA MARIBORSKI OTOK potrebne meščane. Ti bi bili potrebni temeljite pomoči pri vzgoji! — Končno smo hoteli napisati nekaj besed o nesnagi na naših cestah, kar nam pa ni uspelo, kajti je ni bilo zaradi oblakov prahu prav nič videti. MARIBORSKI DIOGENES SIMPATIČNA ODLOČBA Kaj Diogen išče z lučjo sredi ceste?i bosfe se vprašali, tisti, ki nc veste, i Precej pa bo zvedel, tisti, Iti bo bral ^ t Tale v prahu išče — naš škropilni i — Madonca, imam srečo! Leto in pol sem šele star in že mi je mariborski urad za socialno zavarovanje izdal odločbo za klimatsko zdravljenje na morju s pripombo, da se mi to ne bo štelo v moj redni letni dopust! O POLOŽAJU ŽENE V JAVNOSTI Zdaj pa, Jaka, je že skrajna sila, da bi se midvd enkrat umila, saj ves teden barko sva vozila, kakor pujska sva po jarkih rila. Res je! Samo ndjdi tako milo, da bo naju spralo in umilo. Ti si, brate mili, res trdin! Nama ne pomagajo krtače prati strašno zaflekana hlače, naju čisti »ZLATOROGOV TERPENTIN«. Zlatorogovo terpentinov© milo je najboljše pralno milo! na mariborskem sodišču (in še marsikje) v Orientu V Evropi Stran 6____________________________________ »TOTI LIST« Sobota, 21. J«nM« Mariborska L roti i L a n.,-,- _ . - _ _........... - servus, kristi, libe frau Kliček! No, *tao pa drgoč vkup! Azo i hob ina bos ^ **tiAa .. .1 ~~ Oba, oba, beste frau Muršec, jaz vam rMn povedati, jaz! Azo, denkns ina ... o Jo, frajli, frajli — oba, zaj mene po-v Zo bos... Te kšihtn, azo, šajslih ^ *ečem, pa tak enterezant! Du majne e' Aao že veste, kak je blo? Natirli vem vse, natirli! — Oba jo! — ^■jpa s« je te iberhaupt sploh zgodilo? A keriga spet umbringali? *" Oba na! Se več, verštengans, še več! (j. Se več, bos zd net zogn!? A menda vete ^®te nune iz Škofije? k ~~ Od nune? Na — tez bazi net! Is vida kajhes? Kaj ga je te spet kera všpilala? ks"~ saj vete — mir hots di frau Sakač di k! Unc* dcra hots ksokt di frau Pezerl, und Ql\r> T^a van der frau Kumperl, di hots y«c.. p/~"; • • Krutiiiks, mohns mi net nariš — že enkrat vun. Kaj ne merkate, da la^^špringaia, tak sem najgirik, sakra Vjj, azo, tista Matilda, di bos in klošter i * Škofije, je meLa pri sebi ferštekt eno ^lijo... tj.T' Bob, di hajlige mutergotes? Pa v ško-Jl- O ciu hajlige! Samo sveto Marijo...? vTr Oba, oba, lipste frau Muršec, redns jo ^ fcepat taher. Tota Marija je med voj-v 0 * Nemcami pa a tisto belo gardo šmirala, Ti nesreCna packa packastal Ali s torto se tako ravnal Kaj bo rekla skrbna mamica? Pela bo spet bridka leskovkal Mene, prosim, bratec sl ogle). Pomni: le z minjonom torto jej/ Pladenj kupi *i pri »MEPl«, Pa ostal boi v srajci lepi. Industrija papirnatih izdelkov MARIBOR — Aha — azo ajne zolhene je bla! Jesas jesas, pa direkt v škofiji, ajne zolhene! Te pa jo na nihče videl tam? — Oba natirli so jo vidli gospodje, samo niso nič hteli vun povedat... — Na, ja, frajli, če je bla jdhova, frajli, frajli .*.. — No, te pa je nah tista Matilda dize folše Maria prek meje spravla, gor v Avstrijo. No zaj pa je ajnkšpert! Denkens ina! Ena nuna, pa ajnkšpert! Tez oarme hašerl! — Jo, jo, zegns, tes kumt dafon, ko pri nas furtafurt samo vero pa cerkev ferfolgajo! Pa zato človek tudi ne more reht cufridn bit! Ah, jo! — O, ježeškristas, und do heti fast fergesn! Tez mus i ina zogn! Te frau Zafranek hots ma ksokt, da so totiga Edija — no — visns e tistega plondnega portir-majstra v hoteli z dinsta vum vrgli... — O jesas jesas, šon vida ajnen! Kaj tudi zavolo vere! O jesas, jesas! — Oba, gens, oba gens! Bos zi net ols zo camkvasln! Zavolo svinjarij, pa cuholterije, pa zavolo tega da je naredil pri nas celi štundenhotel! Tez is di kžiht! — Oba gens. boz zi net zogn! Cuholteraj, štundenhotel? Tez is enterezantl Zavolo tega alzo! Und naha? — Niks naha! I hob kert, da je fremtnim v hoteli, če so meli babe, cimre rihtal, če pa niso meli bab, še tiste kcoj. Pa sam je neki tudi za sebe skrbel. Z eno — se kens jo e — de Marija Kokovnik, di bos iba di grenzr hot gen vuln — je mel bojda celi cuzamen-štos, ko mu ni htela enkrat parirat... — Jesas, jesas, jesas! Und ferhajratet iza a, da Edi_____ — Oba no šlima pa je, hobi kert, tisti Vili, der bos kelna is in bar. Und da Ivan fon Central, und da Pajo fon Novi svet und jesaskristas, kaj so ti še vse skup zrihtali! Jo, jo, jo, i hobs a šo kert, da so gor na Pahem, na Planinki, pa na Pečkah tak divji zohn trajbali, majnazol... — Ja, pa tu v Marpurgi, kakšno, so tu meli curihtano. Kristasjesas, bos ols i šo kert hob! Pa od totiga frizera, der bos in šerpaum-pa vil j on is, hobi a šo olahand kert! — Pa od tistih dveh bratov — kens e — di cva longan brida, di bos ima in Astoria zicn! Und da blicablajtamasta, da Edvard, toti je tudi ta pravi! — O, hergothimisakra, pa tisti ratnfengar, ko je zavolo davkov že v »Totem« bil, hot a nima gnug fon di vajba, denkns ina nur.. .1 — Ja, ja, oba bon tes amol ols aufikumt, pa se vse zve...? — Pa če še za kere druge gospode malo vun pride, kaj vse trajbajo, o jegerlna...! Bas nahal — Majnazol, te so pač vsi vkup noter v »Totem«... — Pa tak, da iberhaupt sploh vun več ne pridejo! Majnazol! Oba, zogns, tez is bul a more švajneraj, gol? — Natirli je to more švajneraj und tez kert nima ajni ... — Jo, samo kam zaj ne sliši tot zohn: v Marpurk, al pa v »Totega«? — Jo,, natirli. v »Totega«! -— Za Marpurk je to ja enterezant! Denkns ina — cuholteraj, pa štundenhoteli, pa animirdame, ols fir di pezeren hem, tez is jo vi in Pariš.., Ce se čiofek duma n* počuti dshro . . . »Tako!« — je nežno govorila, ženica gospodinjske stroke. »Kuhinjo novo bom kupila, saj se dobi jo na obroke!• V novem pohištvu pa boste tudi vi kot prerojeni. — Lepo, praktično in ceneno kuhinjsko pohištvo je polovica gospodinjinega zadovoljstva Zato si oglejte čimpreje veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri S ianat/an sezt/ su Industrije lesnih proizvodov MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 15 MARIBORSKA HIGIENSKA NAPRAVA Takšne posode pri nas smo dobili, da higieno bi boljše gojili. Vendar je tale izum pomanjkljiv, dokler ne bo še pokrova dobil. Kajti sedaj te posode skrbijo, da se nam vsak dan bolj muhe redijo. NARODNA Rekli 60 nam, da ga naj kar na konto provizije steklenico eno spije vsak že kar na prvi maj. Nekateri res tedaj so nagrade že dobili in so res lahko ga pili že takrat, za prvi maj. Mesec junij je že zdaj, mi pa nismo nič dobili, pa čeprav so obljubili nam takrat, za prvi maj. Vsi premišljamo sedaj, da so se morda zmotili, da denar nam obljubili k letu so za prvi maj! ta smo MARIBORSKI NAPOLEONČEK Na Svet za znanost in umetnost v Ljubljani pa je dospel oster pismen protest zoper Borgijce in — Zmajevo seme, češ da je odveč ta »šund«-literatura. Na vprašanje, kako «' to predstavljajo, so protestanti dejali: *Kaj mi vemo, Itako je s to rečjo! Neka tovarišica od AFZ nam je rekl-a, naj protestiramo, no, pa smo protestirali.« Baje bodo tedaj svoj prvi protest preklicali in vložili novega zoper — Zmajeve Borgijce. Za čistost na cestah mož mali skrbi, f čeravno tega nič kaj videti ni. Za avto je vnet in skoz mestno prašino se naglično vozi že s tretjo mašiiso. Napoleon mali regira komuno in vrtelo že nekaj dni brenka na struno: »Kdor našemil mestu jc količkaj zvest, skrbi naj, da dobro uspe Teden cest!« OBZIRNI SEKRETAR ali (Naj živi koloradski hrošč) »Pri meni je morala taka: pregled krompirja naj počaka!« je v Srednjah sekretar dejal. »Najprej bo škof tu birmoval!« NEKAJ O »KRAVJI KVPČ1JU \ , Pred tedni je izšel v enem izmed naših dnevnikov članek o barantanju za Trst pod naslovom: *Kravja kupčija*. Takoj po izidu članka je zabrnel telefon, in nekdo višjih je odgovornega v redakciji nahrulil: *Kaj, hudiča, pišeš o kravji kupčiji! Pa še na prvi strani! Obvezen odkup mesa je vendar odpravljen! Trst je sedaj važen! O tem, hudiča, se razpiši/« In ta, ki je telefoniral, je celo trdil, da je ves članek natančno prebral... IZ DELAVNICE JDZ »Ti, ali veš za kakšnega dobrega psa čuvaja?« \ • »Kaj, si si kupil hišo?« F »Kje neki! Ampak kolo bi mi lahko čuval pred delavnico, sicer bora .moral plačati sedem kovačev mesečno!« ..... —* Mamica, koliko pa stanejo čevlji zatel — Kako pa prideš na to misel, srček? — Kupil bi ti jih rad za god. — Norček moj, ali ne veš, da so čevlji zelo, zelo dragi? — Da, mamica, toda jaz bom tudi zelo mnogo denarja zaslužil: Nabiram borov* nice in jih prodajam za 40 dinarjev kilogram! Saj je letos toliko borovnici GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE POVRTNINA.SADJE v CELJU kupuje preko kmetijskih zadrug borovnice, krompir in zelenjavo ter prodaja vse vrste zelenjave v Ceiju In okolici po dnevnih cenah. ŠE ENKRAT TISTA O MAČKI J Marjan Kozina v »Slov. poročevalcu« 142 (17. 6. 1952) ... Švarovo kritiko je z jako umetnimi vef2* energično podprl Toti list. ... Zlati časi morajo priti nad slovensko unifi*' nostl Toti list bo urejal slovensko glasbo.«« - »Vale je srci res bolno In ledvice so zanič! V Slatino Radenci pojte, pa spet zdrav boste kot ptiči« »Dragi doktor, misel Vaša je prav imenitna stvari Tam ozdravim prav gotovo, kje naj vzamem le denar?• »Kaj denar, prijatelj dragi, naj Vas to le ne skrbil Tri sto din na dan in lice Ti od zdravja zažari!« * ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE Radenska Slatina - Slatina Radenci PROTESTI Člani neke sindikalne podružnice v Ljubljani so vložili oster protest zoper izdajanje Dumasovega romana Grof Morite C ari o. Predsednik te podružnice pa baje istočasno ve povedali, da je najslavnejša hazardna igralnica na svetu v Monte C r i s tu... SE ENA IZ DELAVNICE JD2 »Ti, zakaj pa hodiš bos?« »Veš, ljubček, konkuriram upravi v šted- nji.« • , .i • i »? ? ?« »No, oni so zaradi štednje ukinili južni vhod, tako da moram hoditi dva kilometra naokoli, pa sem sc še jaz odločil za štednjo!« »Toti«! — ta smo zop^i, ~ v.da, komu na rep stopili, da je zacvililo... OPRAVIČLJIVA NAGLICA.., Izleti prelepi v planine ni čuda — budijo skomine, zato se ti, Silvica, skrij. Saj veš, da človeške slabosti najbolj soljudi znajo bosti. Zato čez glav6 se pokrij. ini ireoa, aa gren vsaK očiten bi moj bil, saj veš, imeniten skrivač sem jaz vedno že bil. Zato glej, da naglo, nevidno vsem »firbcem« zbeživa previdno, da drug ne bi norca z nas bril! Sapa iz branja in iam okrog ' VODSTVO KINO PODJETJA se Je vendarle bdločilo za silno koristno novost. Ce greš gledat ^Javljen film »Grenki riž«, vidiš »Molk )e *lato«, Ce se odločiš za na oglasnih deskah priporočeno »Zapeljivko lz Orleansa«, naletiš na *Trl mušketirje«, če pa bi rad šel »V Pariz«, se končno dokoplješ vendarle do »Grenkega riža«. . V KAVARNO HOTELA »EVROPA« Je oni dan zašla družba z dobrim namenom, da si v dobro podjetja pošteno oplakne suha grla. Toda dobili so vino. ki se v resnici Imenuje kis, namesto sifona pa amoniak. Spričo tega jim ni Preostalo drugega, kot da si gredo oprati usta * hotelsko restavracijo. Pa so hudi žeji navkljub naleteli na natakarico z monogramom KG, ki Je na V6e pretege plavšala z dvema fantalinoma, hkrati pa pivce omenjene družbe tolažila: »Koj pridem, saj ne boste pomrli!« No, Vprašanje Je le če vse to ne bo spet in spet Prignalo upravnika do obupa: »Oj, oj, kaj bo ta hiesec s plačami...?« MESTNI LJUDSKI ODBOR sporoča vsem Jheščanom. ki se bavijo s poljedelstvom, da lahko po kranjskih uilcah pobero ves gnoj, ki la odlične kvalitete, taj Je star že sedem let. Hkrati obvešča volivce, da zaradi štednje še ne namerava uvesti službe cestnega pometača. Na Zdravje! TONE MOHOR, upravnik mestne slaščičarne, le tudi kaj iznajdljiv mož. Nedavno tega so hamreč k njemu prišli kranjski slaščičarski podočniki s predlogom da bi znižali cene. On pa deni nič tebi nič v »luft«:, »Ali bi nas rodi spravili v deficit?« MI, ZABAVNI KVINTET, ki vsako nedeljo, soboto in sredo zabavamo goste »Kranjskega dvora«, obveščamo Kranjčane, da mislimo pripraviti modno revijo. Delovne ljudi želimo v splošno korist seznaniti z najmodernejšimi vrstami hlač, ki si jih lahko vsakdo obleče povsem enostavno s pomočjo žlice za čevlje. Obiskovalci revije bodo lahko videli tudi klobuke j* nylona, v primeru ugodnih vremenskih raz-pa tudi naš boksarski nastop, ki se od običajnega razlikuje samo po tem, da namesto rokavic uporabljamo instrumente. Rezervirajte vstopnice! OGLAS. Trgovsko podjetje na veliko za Gorenjsko »Kokra« kupuje predvsem izdelke obrtnikov, ki nimajo obrtnega dovoljenja. Informacije dobite pri Franca Mohorju iz Bašlja, ki nas Je do dobra založil z »na črno« Izdelanimi lizikami. Pohitite — še je čas! DO LIZIK prideš v našem mestu lahko le Po zaslugi »ustne propagande«. V mestni slaščičarni jih med bonboni in čokolado na zastek-lenlh policah ni, kajti hrani jih blagajničarka v mlznici. Pač posebni varnostni razlogi.. .1 MESTO so tako temeljito »očistili« malih živali m živalic, da so številni roji muh vendarle prišli do svojega življenjskega prostora na Področju lesenih doigih barak z odprtim straniščem brez kanalizacije v bližini Novega do-*ha. poglavarice mušjih plemen se tem potom Zahvaljujejo mestnim očetom za Izkazano pokornost. FOBORNIKI predloga, naj bi vodstva vseh javnih lokalov, ustanov in podjetij, ki nameravajo pročelja svojih poslopij opremiti z novi-hit napisi in tablami, zaprosila v ta namen za hsiugo mestnega projektivnega biroja, obveščalo interesente da sl lahko kot vzorec bodočih napisov ogledajo na baraki v bližini Novega doma tablico z oznako »Falkendorf 72«. TORTE IN MESNI IZDELKI, ki so nas vselili v moderno delikatesno trgovino, ločeno od še bolj hiodcrnega bifeja z leseno steno, ki pa ne sega do stropa, se bridko pritožujemo zavoljo dima In smradu, ki se posebno proti večeru začneta ha našo škodo valiti izpod stropa v naše kraljestvo. Zato prosimo cenj meščane, da se nas Usmilijo, sicer bomo mesni izdelki še bolj shuj-*ali, torte pa postale preekstravagantna specialiteta. (Kranjčani, dober tek!) .iTAKO JE ZAPIHALO IZ RADOVLJICE PRI NAS IMAMO GOSTILNO »LECTAR«, v njej pa natakarico Slavko, ki te zaradi svoje Prikupnosti zna hitro spraviti v kaj neroden položaj. Ce spregovoriš z njo. te namreč upravnik Korošec, ki Je med drugim znan tudi po »skoč- nih« cenah, utegne avtoritativno deložirati iz lokala. Kdor ne verjame, naj vpraša gosta Žagarja, ki se je tako slavni usodi komaj, komaj za las izognil. MIHELČIČ, knjigovodja trgovine kmetijske zadruge, pa malodane vedri in oblači v prodajalni, povrh pa kot bivši cerkveni organist še vedno pridno dela razliko med »našimi« in »njihovimi«. TAKO P.A JZ. KROPE TOVARNA »PLAMEN« razpisuje natečaj za sprejem novih uslužbencev. Predpogoji: prosilec mora biti sorodnik modrega vodstva podjetja; nujno je, da Je v svojem prejšnjem življenju bil vsaj cerkveni ključar, če že ne organist; Ime--ti mora izza bivše Jugoslavije revolucionarne izkušnje v pogledu zatiranja rdeče nevarnosti. NASE ZEMLJE so cenejše kot ljubljanske ali mariborske. Pa kaj moremo, ko pa je pri nas tako tesno, da ni mogoče speči večjih! IMAMO pa tudi plavalni bazen, ki Je na zelo sončnem kraju in v večni gradnji. Zlobni jeziki trde, da bo kmalu dobil brata v sindikalnem domu! j DVE IZ KAMNIKA »Sinji trak« na progi Ljubljana—Kamnik še vedno drži naš stari »Kamničan« — pa menda ne samo zaradi svoje izredne naglice, ampak tudi zato, ker nihče drugi tam sploh ne vozi. Da bi pa ljudi v Kamniku nekoliko presenetil, Jim zadnjič enostavno 6ploh ni povedal, da pri- ( haja po novem tudi dopoldne k njim. Prav jim naj bo — vsaj drugič ne bodo zlobnih jezikov za njim stegovali.. Pač pa Je v Kamniku huda s kulturnim domom! Ali ni šment, v štirih letih, kar ga gradijo, Je vedno manj In man) materiala zanj. Skratka, material se Je sila nekulturno obnašal. Zato so Kamničani stopili skupaj in sklenili: Fizkulturi ga dajmo čez — ti ga bodo ukrotili, če nihče drug. Za kulturo pa, kdo bi 6l belil glavol Se bo že našel nekdo, ki bo tudi za to poskrbel... In da bo volk sit in koza cela, Je sklenit delovni kolektiv podjetja »Kamnik«, da bo sam zgradil »Delavski dom«, kamor se bo lahko v Kamniku zatekla preganjana kultura... DIREKTOR »ISKRE« SI MANE ROKE ■— Zaradi tistih 3000 popravkov ua naših kinoprojektorjih, o katerih je pisat »Toti list«, sem bil že resno v krbeh. To je dobro, da sem pretental svojega prav nega referenta in predsednika upravnega odbora, da sta podpisala pismo »Totemu« v katerem sem mu zagrozil s tožbo. Čc se bo »Toti« prestrašil, bo takoj prinesel popravek in še pisca tistega članka mi bo izdal. Tega bi pa na vsak način rad zvedel. (Pa ga ne bo! Op, ur.) SPOROČILO CELJSKEGA POGREBNEGA ZAVODA Zaradi izrednega zanimanja bralcev »To-tega lista« za pokop Nerata, ki je zahteval pogreb brez duhovnika, sporočamo naslednje: 1. duhovnika res niso poklicali, zaradi česar smo pokojnika namestili v najslabši sobi mrtvašnice; 2. telesa nismo očistili, čeprav je oče plačal pogreb II. razreda; 3 uporabili smo menda najslabšo krsto z odprtinami — saj na pogrebu ni bilo duhovnika; 4. pokopani se ni pritožil. — Upravnik 1. r. VSE SMREKOVO LUBJE V ZBIRALNICE »KOTEKSA«! um m Umen kmetovalec: Jaz smrekovo lubje prodam ,jKOTEKSU“ v Ljubljani lepo očiščeno in rumeno \ Žane iz LuMane Don* vam bom pa napisu, kuga vse de u Lublan pranja. Alstns, u Lublan prauja: ... d* je zlu fajn, če si u služb pr firm »Mesnina«. Tom maja tku zrihtan, de dubi dumač personal usak dan ub doseteh gratis malca, ke se sestuji iz enga golaža al pa gemišta. To se pa zatu lohka gratis špogaja, ke je bla ta firma ustanovlena šele po izidu tiste uredbe ud štedne. Če b bla pa že prej na svet, b se pr tej firm za uslužbence najbrž deliu zastojn še kusiu; ... de še ni doug ud tega, ke s* mel piuniri In cicibančki pud Tibuli na teluvadiš zabava pu 45 din ud t* velke in ud ta male usebe. Za tista prilka »a znajdi takelo va.hta.rje ir. gurjačam, ke i J sa stal skori drug pr drugem in pazil, de b se kašna mejhna glavca zastojn ne uštulla na pri-reditu. Zadeva sa hoti patentirat, pa tega patenta ta merodajn nisa tli na znajne uzet in kaže, de sa ti vahtari sam dvakat nastop il: ta pruč in t* zadnč Prreditu je bla visok ustopnin primern ubiskana. Mal je blo p« Joka, ke sa ga uprizoril tist malčki, ke sa mal zamudi, pa zatu nisa smel nastopt. To sm napisu, čeprou je že ud takrat, zatu, de b se du druzga maja eventueln dal u tem pu plodu kej pupraut, pusebn pr tak ustopnin b predlagu, de b ja naredi drug let na ubroke; ..de mai iz Belvija zlu lep razgled punoč na rasvetlena Lublana Ce se pa u sam lukal ubrneš, boi zagledu enga tacga lepga psa, k« ga maja za jedi poskušat Prauja, de je zlu ku-linaričn zdresiran in de prec pugrunta kuga je klubasa, kuga pa šporgi Ta cucek proba jedi ia če se njem dupadeja, jh pol tud ldem serviraja. Tom maja tud ena receptorka, ke se večkrat u zemla udere; tu še ne b blo tku slab, če ne b s saba mela tud kluče ud sob, de gosti na morja du pojstl Predlagam de daja kluče pcu. Ce je za jedi poskušat zdresiran, bo znou tud sobe udpirat, pa še hiše se bi drži kt receptorka. Scer bo pa že kuntrola ugotovila če ne b blo bolš, de b rcceptorka jedi poskušala, ps pa kluče nosu. Ce se natančn premisi se lohka ugotovi, de tale Bel vi nazadne le ni tku lepga razgleda; .. de ma pr Ta starem tišlarju use kluče ud kleti ubešene upraunca ukul vrata, de lohka eamu ona pride do vina in drugih pijač. Pa je useen vina zmankval, ke sa ga moral pol uslužbenci iz sojga žepa plačvat. Ceprou je trgouska inšpckcija balone zacementirala, upraunca še zdej na verjame, de vina zman-kvat ne more. pa anhteva ud kelnerc kar pu pet litrčkov več za plačat — za usak slučaj, če kej izhlapi, čeprou nič ne izhlapi. Kam gre ta vin, vesta samu svet oče pa upraunca. Nekter pa prauja, de b tist. tud vedi za tu. ke hodja u pisarna tega podjetja na interne mitnge; de mama u lublansk kuludvorsk ulc na številk 45 še zmeri »Trattoria«, pred sudnija pa Rimsk trg najbrž zarad spumina na Stare Rimlune ud Mraka. Zanklova štacuna na Sem- petrslc cest, sa pa sam du napisa »Medič-Zankl, d. d.« prefarbal, napis pa pusti, de b mende dediči ne puzabil. kje je učas stala njihova bajta; .. de nektere tramvajske vuzove tud pulet kurja, mende zatu, de b mal razbremeni domf-bad u »Slonu«; ... de je Noetova barka puvrgla u Tivolskem bajarju mlade, ke se jm prau čouni. Prauja, de sa ti čouni zlo dobr za tauhat. Tom maja tud en bufet, not pa dve uslužbenke, ke sta zatu tom, de se gostje lohka sami pustrežeja; .. de sa u frančiškansk ulc pr Varteksu glu-bok znižal cene en ublek, ke je prej stala 11.600, zdej pa 11.300 din Edn je kar skp padu, ke je vidu, kuku pucen se že lohka dondonc ublečeš; de sa na lublanskem peron ukini use klupi, de b se potnikom preveč na znucale udzad hlače, čeprou b tist, ke težku stojeja, raj mel zadi laBšna lukna, kt pa utekle tace; de je zadnč Krim puvabu lublan6ka mladina na soje dirke iz skircam, bicilnam in autu-mubilm. Na te dirke je pršlo ugromn mladine — nkter iz skircam drug iz švercanm kulesm, tret pa iz spusojenm autumubilm. Zmaguvald sa mel ublubln tud darila kokr sa u radju razglasi. Du tega pa ni pršlo, ksa nekter funkcionarji medtem nahod dubil pa sa tiste robce mnde kr zase punucal; de tale štor j a more res pridt u lublanske anale, d se tud zanamcm uhran Putnikova skrb za tujce. Nj 6e tud naš nasledniki špeglaja na kakšn način sma učas tujem na roka šli Ena — Stoj! Ne mečita kamenjal S tem s> prav tako škodita, kot če ne kupujeta tedenskega lista t J DN* doma in po svetu" ki prinaša zanimivo čtivo iz vseh krajev sveta, zdravniško, pravno in vzgojno posvetovalnico, otroški in ženski kotiček ter še vrsto zanimivih, smešnih in resnih. Tudi za ugankarje je poskrbljeno! Zanje so pripravljene vedno lepe knjižne nagrade. VSE TO PA LE ZA 5 DIN Zahtevajte povsod »7 DNI DOMA IN PO ______________________SVETU«!____________________ družba kje hotla jt u lublansk teatr pa sa naroči pr purtiiu u hotelu karte za opera. Ta sej pa ubrnu na Putnika kma take stvari čez in skumandiru karte tJradnik Pepe je biu u velik zadreg, ni prec vedu kakšn faktor more za tu punucat pa sj mislu: d bo vouk st pa koza cela, bom kr petstu dinarju gor nabutu, eej u tuj valut tu na pride velik, de je zdaj, ksa nm u Lublan tku voda pudražl, men pršlo na misu, db guspudine lohka velik pršparale, čb utroke nagnale iz piskrm za tistm autumubilm k ceste šprica. C maš velik utrok, u enmu let čist gvišn pršparaš za ene najlonce iz črna peta de kdr tkula špaciraš, ukul lublanskega centra, bi mogu gasmasko nataknt Take duhove lohka čutš 6am še u limfabrk. Iz kavarne Emona prideja tak duhovi pu plinu, d se še na ura naupaš pugledat, d te neb pr prič črna ratala Pa kanale bi tud dobr blo enkrat spucat ukul Slona, drgač bo mogu Putnik u soje prospekte za tujce napisat, d je dustop u ta predel mugoč res sam iz gasmaskam... ... de je tanajhujš na svet, če je člouk preveč popularn, s j ga daja tku rekoč za usak šmorn u cajtnge. Vidte in tku se gudi tud Orešičumu Jankot. 2e prejšne čase je biu u cajtngah u tist rubrik ispred sudiša — zdj je pa avanziru in je pršu u športna rubrika, kje u Kopru »pumo-toma« zamenu moto šport iz boksarskm. Jest mislm, de bi blo take tiče, ksa u športu sam za dekle, dobr vn zlifrat. . . de sm za dons nehu, drugič pa spet kera puvem. Zane ZA BEŽIGRADOM imajo čudnega predsednika TD Partizana, U je zbolel za kinematografofobijo. Kino mu jo naravnost trn v peti. Dasi je društvo Partizan za Bežigradom naprosilo ljubljanski MLO za ureditev kina, je predsednik na ugodno rečeno prošnjo takole zagrozil: »Le začnite z delom, toda. kar boste Vi podnevi postavili, bom jaz ponoči podrl.« Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si Bežigrajčani bolj žele: imeti starega predsednika, ali dobiti nov kino. FILHARMONIJA PRED DILEMO Ali Škerjanca bi, ali Konno? Kaj pa porečeta Švara in Kreh? Jesen bo Bravničar. Gobec, užaljen, Ciglič nesrečen in žalosten Prelc. ZA LJUBLJANSKO »ŠESTICO« uredba o prosti prodaji vina ne velja, ker še ni izšla uredba v uradnem listu Takšno je pogruntal Svet za blagovni promet LRS in dal v Novo Gorico, kjer je »Šesrtica« nakupila vino, ravodilo za zaplembo vina. Upravnik podjetja »Vino« v Novi Gorici si je ob tej priliki z zadovoljstvom pomel roke in smehljaje izjavil, da on tako ali tako za Jugoslavijo vina nima, ampak samo za Italijo. Kaže, da bi bilo pametno, če Svet za blagovni promet temu upravniku tudi izda kakižno »Na<-vodilo«. NEKAJ Dr. JANKOVIH IZ LJUBLJANE Kaj je on? Najpopularnejši spovednik Ljubljane! Tako vsaj on misli. Kako mu švigajo oči po cerkvi, kako opazuje ovčice in njih obnašanje! Pred dnevi sta dve dekleti v klopi zaspali. Njegovo budno oko ju je takoj zasledilo: »Tu jo hiša božja! Tu se ne sme spati! Domov v posteljo!« In odvihral je zmagoslavno v spoved-nico. Od same strogosti se bo možakar kmalu docela posušil. Z visokim glasom je zapridigal. Kaj da je vera, je pridigal. Takole je pojasnjeval: »Kristjani! Ce hočem na kratko povedati, kaj je vera, moram najprej povedati, kaj ni vera: Vera ni nedeljska srajca, vera ni lit(*r vina, vera ni čik!« Pred neko spovednico sem zadnjič opazil rdečo kanoniško kapo. Stara ženica mi je povedala: »Sedaj spovedujejo naš gospod doktor Janko. To je njegova kapa.« Na rdečo kapo lovi ribe! Pa je šlo tedaj nekam slabo in kapa je kmalu izginila v spovednico. Če bo šlo še naprej tako slabo, bo nad njegovo spovednico kmalu zablestel napis: »Tu se dele najuspešnejše Jankove pokore, natančno predpisane in odobrene po papeškem predstavniku Oddiu.« »..V s S s o ' ' .'u-u J>OUT5Lr MArhso ft /« ov.SjST /r/tHMmton Bela vrana med dimniiuirji Skrli i« umetnost Bravničar: Daj, pritisni, pritisni! Jaz bi tudi rad dal izvajati svoja »Zbrana dela«, ki sem jih natisnil pri Državni založbi. Crm bwrije: »Dragi Lipnik! Ti se tako boriš za naše pravice, da si ostal pri tem Ves bel, čeprav si se zraven precej umazal. Boljše bi bilo, če bi zgiabil tudi ti za »aše delo in se zraven umazal, pa bi bil bolj čist!« ZAKAJ SMRDI V KAVARNI EMONI? Na vse načine so si že prizadevali dognati, tokaj tako emrdi v kavami Emoni. Nekateri so prišli celo na to, da smrdi zato, ker je i>e zračijo. Drugi spet menijo, da tam smrdi Zaradi plina. Končno je le prišel nekdo in Zadel pravo: smrad v tej kavami povzročajo stare, preperele platnice z naslovi že zdavnaj '»ovrlih nemških revij. V BARU NEBOTIČNIK imajo razen artistov na sporedu tudi belo pivo in ledeno kavo. Tako bi človek sodil, ko prebere cenik; ob naročilu teh dveh najavljenih točk pa dobi pojasnilo, da ju ni na programu. Belo pivo se je baje sončilo in počrnelo, ledena kava pa, je šla na Himalajo in tam zmrznila. Nekai sapice o tl tfu in tam NAKLO. Obiskovalci gasilske veselice so bili Izredno dobro postreženi z dobitki; saj so jim nosile 6rečo naslednje besedice, napisane na srečkah: »Korajža velja, bog ti pa srečo da! Prosi za nas, bog čaka nate!« Prostovoljna gasilska društva opozarjamo, da lahko dobe podrobna navodila za organizacijo uspešnega sre-Čolova pri predsedniku »gasilskega društva Naklo«, kolarju Jerneju Legatu. TRŽIČ Če še ne veste, si kar dobro zapomnite, da je profesorica Slava Rakovčeva kot stara klerikalka, ki se je za stare Jugoslavije udeležila evharističnega kongresa v Budimpešti, prenehala z možem vred hoditi v cerkev, da pa zato toliko bolj goni v’ hišo božjo svojo služkinjo, ki ima sveto nalogo, da v templju opravi tudi zanjo in moža; da ima Danica Rožančeva, poslovodkinja ene poslovalnice »Preskrbe« takšni tehtnici, ki ji na vso moč onemogočata biti Poštena; da je pri nas premalo pekov (samo Štirje!) zaradi česar peče župniku hostije za obhajilo Josipina Hribarjeva, ki seje kot učiteljica — za vsak slučaj — specializirala tudi za kurirja-raznašalca »domoljubne« in ne vem še kakšne literature. . KALVARIJA PRI KRANJU. Naša Ana Gcr-zetičeva se je v zadnjem času izurila za »straž-mojstra«. Vedno prisostvuje pouku verouka v cerkvi in v prisotnosti duhovnika »vzgaja« otroke z batinami. ŠKOFJA LOKA. Upravnik pošte Kosec mi je Pripovedoval, da so ga v Ljubljani neznani storilci nesramno napadli in mu ukradli uro. Kar zasmilil se mi je, ves je bil razbit in obvezan. Ko pa sem prišel v Ljubljano, mi je nek kolega povedal še to: »Kosec bi pa zadnjič kmalu potolkel svetovni tekord v teku na tisoč metrov! Mož ga je zasačil pri svoji ženi, potem ga pa gnal prav do bolnišnice, ki mu je k sreči silno prav prišla!« PREDDVOR. Uprava pošte v Kranju namerava po vzorcu upravnice pošte v Preddvoru zamenjati udeležbo svojih uslužbencev na raznih sestankih z njihovo obvezno udeležbo na procesijah in drugih podobnih prireditvah. S temi načeli se strinja tudi Tičar. SAPICE pa so v naše uredništvo prinesle še to, da sta kmetijska zadruga v Sovodnju in Marija Sirčeva v Tržiču dobili pismeno priznanje, ker imata najbolj *snažni« poslovalnici v okraju; da bo gostilničarka Marija Ankeletova s Sv. Ane nad Tržičem vsak čas izdelala poseben žig za žigosanje gostilničarske steklenine; da si bo cestar v Jaršah dobil partnerja, ki mu bo za dvig udobnosti potovanja pomagal na njegovem odseku ceste vrtati nove luknje; da... da bodo gorenjske sapice v naše uredništvo še zapihale! Z Jesenic je zavelo CIRILA, prodajalka v trgovini pri »Balonu«, bi morala še vsaj nekaj let v prvi ali drugi raz red osnovne šole, da se izpopolni v »eštevanju in množenju. Zelo rada se namreč vračuna — čeprav nikdar v svojo škodo! LETNI KINO je čudovita posebnost. Njegov^ obiskovalci si bodo morali na vsak način prb skrbeti avtomatične registratorje, ki bi jim pomagali razločiti, kaj poslušajo in kaj gledajo na platnu. V letnem kinu namreč gledaš film. ki ga vrte v letnem kinu, poslušaš godbo, e kazinskega vrta, vmes pa za dodatek slišiš še odlomke iz sosednje kino dvorane, v kateri vrte drug film. Ker pa je obenem letni kino čez dan tudi otroško igrišče, so pionirske gugalnice zvečer končno podlegle teži trideset in štiridesetletnih »malčkov«. NEKAJ SAPE Z BLEJSKE DOBRAVE PREČASTITI gospod Stolbičar uvaja v cerkvi kasarniški režim. S prižnice slišiš iz njegovih ust: Stoj mirno, ne kihaj in ne kašljaj, da ne motiš razlage božjih resnic! Kot da bi bile božje resnico odvisne od kašlja... UČITELJICA Antonija Kalčičeva pa ima na vsak cerkveni praznik med tednom službene opravke izven kraja .. Za Mariborz Peljal ga počasi — je po sodni gasi - Bodo li se vrata '■ sp’oh mu kdaj odprla? Ali bo zadeva kar lepo zamrla? Vrata so zaprta! Polž naprej ne motek Mar ostalo breme res bo — brez pokore? Stran 12 »TOTI LIST« Sobota, 21. Junija 1952 ^ At-li Tl(i v4kNosr u.iv' Branico Rudolf conrfra Franc Srimpl Na svetu Še da sc Ouichotc dobiti, ki z mlinom na veter gredo se boriti. Le kaj bi Cervantes na vse to dejal, če Rudolfov članek bi v Vestniku bral? Verjetno takole iskreno bi rekel: »Ne s prvim, ne z drugim ne bom ja* povlekel!« Ut«, JAGER PA JAGA (prej v celjskem, zdaj v mariborskem koncu) e* KAKO SE TUDI LAHKO PRIDE DO NASTAVITVE? Če si med slabSimi absolventi kake akademije, pa te vendarle morajo — z ozi* rorn na obzir — v leaj boljšega vlah• Tlrltl • • • ŠE REVIJA — ŽEP TI ZAVIJA Saj smo stopili v novi svet — čez prag, Pa vendar — »Novi svet« nam je predrag. Junovmk Jager: »Veš, ljubica, glede najinih zadev se bom že z vsemogočnim pomenil tako, da bo prav, le zaradi tistih OF sestankov ti moram naložiti pet očenašov pokore.« LJUBITELJI PSOV, POZOR! V vsaki mariborski trafiki si lahko nabavite Baskervillskega psa za ceno 25 dinarjev. Za čisto raso odgovarja založba »Obzorja«. Pes sicer ne laja, tudi ne grize in ga toplo priporočamo v prodajo. Omeni en a založba je spustila tega 'psa v prodajo zgolj zato, ker je eama že precej na psu »TOTI LIST« v RAZPISUJE TOLAŽILNE NAGRADE za tiste podnormne člane ljubljanske Drame, ki so imeli pretežno večino sezone najdaljši neprostovoljni dopust. Prvo nagrado dobi najboljša neodiprana vloga, uprava pa —• priznalno diplomo. LAIK SVETUJE FILHARMONIJI** Bolj ko ulasuies. si bolj v zagati. Rad ti pomagam iz mučnih zadreg: Z večnimi sejami časa ne trati, avtorje naše izvajaj vsevprek. Kaj mi nuca planinca, Tud’ če pridem do nje/ Kaj mi bo vsa lepota — brez želodca ne gre. Za želodec pa najbolje poskrbite za vsak .Jzlet v poslovalnicah trgovskega podjetja GRUDA" Maribor« kjer dobite edino PRAVO OGRSKO (Ga-vriiovičevo) SALAMO, izvrsten »ZDENKA* SIR, kuhano Žunko, krasen pršut, vse vrste sardine v olju itd. itd Torej preden greste na izlet — po telesno hrano h »GRUDI«. lilff u^ STRANICE Naša kmetijska zadruga ima tako dober trgovski odsek, da je v zadnjih dveh me-secih dosegla samo 42.000 dinarjev zgube. TEPANJE. »Odpusti nam naše dolgove, o go* spod ...« so še v ponedeljek dopoldne molili J gostilni tepanjski gasilci, ki so naposled le zbral* toliko moči, da so posrebali kislo Juho in prot* poldnevu dostojno priromali do svojih domačin čuvarjev Javnega reda. TABOR V SAVINJSKI DOLINI. Dragi moJl farani! Nezaslišano je to, kar se mi godi! Poini-slite — bil sem orglar, učitelj in matičar na Gomilškom, zdaj pa da bi Sel krampat na ljubljansko cesto? In to vse samo zaradi tistega sestanka, na katerem mi niti v prisotnosti župnika niste hoteli odobriti enajst jurjev plače za orglanje. Ježeš, ježeš. LTUBECNO Jaz, predsednik kmetske delovna zadruge s 76 ha agrarne zemlje in tremi zadružniki odločno nasprotujem, da bi naša zadruga postala posestvo splošne km^tilske zadruga* Svoje nasprotovanje utemeljujem s tem, da * nasprotnem primeru ne bom več mogel po mil* volji plačevati najete delavce ter živeti In gospodariti kot popolnoma svoj gospod. TABOR Predsedn’k občinskega ljudskega odbora zanika da bi da! nalog za streljanje * možnarji ob prilik! zadnje procesije, kajti p® njegovih trditvah se Je prav med streljanjem * tajnikom občine vred nahajal v cerkvi, zaradi česar je nlegova krivda izključena. FRANKOLOVO. Naj Javnost zve, da v nedavni veliki bitki ni zmagal naš ključar, ki J® zahteval, naj bi staro poljsko kapelico zaradi gradnje ceste podrli, marveč Ing. Černe, ki J« načrt sijajno »prilagodil« terenu ln cesto »mojstrsko« speljal prav okrog kapclice. Kaj hočemo, razpadajoča kapelica je pač kulturni spomenik. • VITANJE. Menda nihče na svetu ne ceni gnoja tako kot župnik Lah. Ne pusti in ne pusti ga trohneli na gnojišču Zlodejeve vdove — pa čeprav se ta neprostovoljnemu odvažanju upira. Vse kaže, da bodo v Vitanju namesto bere morali uvesti za gospoda župnika vsakoletno pobiranje gnoja. SMIKLAVZ PRI LAŠKEM. Pri nas Imamo delavca Janeza Oblaka, ki mu je cerkveni ključar izvolil pisati anonimno grozilno pismo. Štucin pa ga je po namigu od zgoraj nameraval vreči i* stanovanja. Janez Oblak ima res to slabo lastnost, da temu ir onemu grešniku rad stopi na rep, toda kdo bi si mislil, da bo pri vsem tem zacvilil prav župnik Medved? RUSE. Pri nas so iznašli novo strašilo za poredne otroke. Zenice namreč malčkom groze * šibo božjo, ki v obliki hloda že nekaj mesecev visi na žičnici visoko v zraku DRAVOGRAD Poštna uprava bo te dni Izdala ukaz, da je preureditev hiše, za katero se vsi potegujejo, preložena na leto 1975. LAŠKO. Pripravljamo se na veliko svečanost v čast ponovne — to pot poroke Stanka Goriška. Direktor ing Pelko mu je za prevoz že ponudil avto, deklice v belem bodo trosile cvetje, Igrale bodo tri godbe, pred oltar pa ga bodo na rokah ponesli prav tisti, ki doslej z njim še govoriti niso hoteli POLJE OB SOLTI. Rozika iz zadruge sporoča svojim kavalirjem, da ni navadna tatica, kajti tistih 232.000 dinarjev Je izvlekla na račun »viškov« zadruge. Zal ji Je le za tiste bone, ki Jih Je pozabila v predalu in so zastareli. PISMO ZASAVCEM Jaz, Vilko Repovž, se ne nameravam več izdajati za organa državne varnosti. Preiskave in razpolaganje z aktovko ter denarjem Jelenčeve mi ne leže več. Hranite ml denar, ki mi bo pozneje prav prišel. Odsoten bom pet let. V Celju sem dobil brezplačno stanovanje s prehrana proti župnišču. In glej uslužnost, ki je Cefizelj ne zmore: tam je kot naročen že čakal gospod Lukman, vzel punklčke, se prav lepo zahvalil in jih odnesel v župnišče PRED NEVIHTO NA DVORIŠČU CELJSKE BOLNIŠNICE Približno petdeset prašičev celjske bolnišnice namerava začeti javno pravdo- zoper ponovno možitev bolniške kuzle. Prašiči se namreč boje, da bi kuzla spet skotila štiri mladiče, zaradi česar bi bila prašičja družina občutno prikrajšana na veljavi in hrani. Kdo bo zmagal, še ni mogoče predvideti. Uprava bolnišnice namerava na vsak način ostati strogo nevtralna, kajti vse omenjene živalice ji v higienskem in zdravstvenem pogledu prinašajo ogromno korist. ZA ODHOD V AMERIKO vam nudi izredno hitro najboljše in najbolj zanesljive informacije Milka Gmajnerjeva v Celju. Cfe ste doma v bližini Vitanja, lahko v ta namen obiščete tudi Papija Sevška iz Rakovca pri Velenju. Na vsak način pa vas vljudno obveščamo, da bo prvi transport odrinil v kratkem, kajti ameriška ambasada je za to že vse pripravila — če ne bo dež. Pa pravijo, da ni baš varno hoditi tod ob-*°rej.. .1 Res je, posebno pa ni varno ob severnem farne cerkve. Zid, ki so ga bombe pošteno r®zmajale, da se je nagnil kot župnik s priž-podpirajo trhli podporniki, kjer so si zbrali *Voje domovanje strigalice, kozlički, stonoge in 'e dosti drugih takšnih kebrov. Pa so jo go-*Podje pri farni tako pogruntali, da bodo namesto da bi plačevali zidarje za obnovo — za j. a.r * . tč«? —ji ' - M prav vse tiste izvrstne, lepe in najrazličnejše popeline, cefirje ter drugo blago, kakršnega si lahko le zaželite. Torej brez skrbi — ime bo drugo, kvaliteta in izbor pa isti — če ne še boljši! VOMLJACEVE; TAJNIK gasilskega dhuStva tajnik krha* , OF OBČINSKI VAJMik SEKRETAROPP Te, te, le, tano pa ne gre več! Popravkarji m* bodo na koncu tako popravili, da še sam ne bom več vedel, kaj je res, kaj ne. Prvi je začel Fiorjan Moie z »ni res«, zdaj je Minka zakoko-dakala »ni res«, drugič bo spet kakšna tretja oseba dejala »ni res« in jaz si nič več ne upam napisati. Naj recimo rečem, da imajo pri Vina-riji na »posvečenih« vratih zaklopko z nemškim napisom: »Frei«, »Besetzt«, pa bodo rekli — ni res Naj napišem, da je neki srečnež zadel moško kolo na tomboli v korist gradnje Kultur-i»sa doma, ki se š« sploh ni vršila — zopet bofač*vi Katri, ki po Ptuju govori, da je to hladno junijsko vreme posledica atomskih eksplozij v Ameriki, da si nekateri ljudje V zaklonišču stanovanja pripravljajo in da je Marija v stranskem oltarju proštijske cerkve namežiknila gospej Molek, češ, vojska bo. Sicer to še ni najhujše; kar je Katra povedala. Veste, ona je ko- mandant vseh ptujskih klepetulj in obrekovalk, ki človeka do golih kosti oberejo, samo če ga v zobe dobijo. Iz najbolj poštenega dekleta napravijo vlačugo, iz najbolj treznega moža pijanca. To je pravo Obrekovalno društvo v Ptuju, ki ima svoje filiale v knjižnici, na trgu, v kavarni, gostilnah, pri vodnjaku v Prešernovi ulici in celo v prošUjski cerkvi. Edina Katra ima pregled nad vsemi ragljami in pri njej zveš več kot na kriminalnem. Madona, jezik se ji tako vrtr kot ventilator v kavarni, kadar je hudo vroče. Ce ona začne v Toti list pisati, to bo šele popravkov! Na zadnji popravek »Minke od Belega križa* pa rečem samo to, da sem upokojenec in tudi če bi imel mačka, ne bi želel, da mi postreže v v Evini obleki. Naj postreže kar mlajšim, če bodo zadovoljni s takšno Evo. Tovarišu Horvatu se za njegovo drago mi pismo prav lepo zahvaljujem. Shranil sem ga v svojo korespondenco Naj povem pod konec še nekaj. Mogoče reg ni res, ampak govo*i se, da v Ptuju biva mogočni sultan Osman Roz En Feld, ki ima svoj harem v mestu. Mazeron je prodrl s svojo sli- karsko domišljijo v ta nedotakljiv prostor i» naslikal prizor iz življenja sultana Roz En Feld« v haremu. Možje oglejte si dobro haremsko življenje in ne poskušajte posnemati ker mnogoženstvo in koruzništvo pri nas ni zaželeno Bodite kar zadovoljni z eno zakonsko družicol Do prihodnje številke na svidenje! Martin Vohljač, upokojene« V LOVRENCU NA POHORJU je pa hudič: Tam so učitelja Petruna odstrani iz učiteljske službe, pri tem pa sploh niso up^j števali njegovih zaslug, ki jih je imel že P°° rajnko Jugoslavijo pri organiziranju in prop*' giranju »Orla«, med okupacijo pri požrtvov*^ nem kapelniškem delu ia sedaj po osvobodit* kot organist. ENA O POGRPTBCTM S pogrebci se ni šaliti, najmanj pa s tistimi & Maribora. Ondan jim neka mati iz Ožbalta ® mogla takoj na roko plačati prevoza um^e hčerke iz Maribora v Ožbalt — pa ji enostavfl0 niso hoteli, izročiti pokojnica. Le kaj bi podjetni pogrebci narodili, če Ožbolčani ne zbrali danarj« ia plačali vrlih po* grebcev za njihovo pioiotao ia kulturno delo* Eh A ZA VATIKAN O, d i o , je dejal papež in v svojem imenu poslal v Beograd diplomatskega zastopnika O d d i a , hi se pa tako ponaša, da bi mu bilo treba reči: A dio ! DOBRA REKLAMA »AM si že prodal svoj radioaparat?« »Kje neki! Kot nalašč prihajajo vsi kupoi samo ob nedeljah dopoldne!« »No, in?« »Takrat ima Radio Ljubljana slovensko orteest#«lno gLa.six>, Radio Graz /pa prenos znašak NOTA OBJVT Obrt«! zbornici v Mariboru bi se pravzaprav morali prijaviti nekateri gojenci dijaikega dom« v Aškerčevi ulici (bivia Vesna). 2e nekaj časa namreč tam nekateri uspešno uganjajo novo obrt: »amikavstvo pri sostanovalcih.« Upajmo, da jih bo kdo vendarle poslal praj ali slej na strokovni tečaj, kjer se bodo aau&M pojmov o poštenju in tovariitvu ... OBVESTILO ZA VEŠCICO Podpisani naznanjam, da do nadaljnjega ne reflrktiram več na nedeljska jajca, ker imaaa tol. ko masla na glavi, da bo za nekaj časa dovolj. _________________ Škof Novak, 1. r. Težita odloči^v Marsrtcje občinski tajnU drie v svojih rokal* vse važnejše funkcije. , • Kdo ve, kako neki bi zgledaio, če bi še to iuaKcžjo prevzel..,? Ker tovariš Vohljač, ki je nejtansen »agent* Totega v Ptuju, menda le prevpč voha in Pre* malo gleda, še ni odkril najnovejših starin * Ptuju, čeprav bi moral s svojim dolgim nosort> vsaki dan zadeti ob nje. To pa še tembolj, kef so čisto javno izobešena na poslopju, ki si & lahko ogledate na sliki Tisto, kar zgleda, da je okno, pa ni okno, P® čeprav ima steklo — včasih pa tudi ne — namreč omarice najrazličnejših vrst, kjer naš* ptujski »moharji« spravljajo vse mogoče in sil® zanimive stvari, od pajčevine do žebljičkom raznih nespoznavnih relikvij in celo tu in ta** kakšen malone predpotopen oglas ali objavo, skupaj pa seveda pokrito s solidnim, simpati*' nin* in vsepričujočim ptujskim prahom Podpisani: Niž krivi — nič dolini, L SE NEODKRIT IH NE*A8SSEAN MUZEJ V 1'rt/J* u u jaijo dolge hlače, pa so zato možje ostali -z njih. Drugače pa je mestece živahno kot že “°lgo ne. Največji direndaj je pred cerkvijo, *ier na veliko pleskajo, čistijo cerkvene nazidke ‘h očrnele angelce, urejajo parke in sade rožice. “e bila mestna komunala prva, ki je poskrbela estetiko okrog božjega hrama. Bo namreč v Jedeljo birma in prevzvišeni naj ne vidijo kak-Jhih nevšečnosti... Med prodajalci zijal so bili *hdi mestni mesarji, ki so brez posla, odkar go-*Wlničarji sami koljejo živino po dvoriščih. Baje ^cenice niso dovolj higienične; pa so zato go-•tinska dvorišča bolj. Naj bo že tako ali dru-8»če, meni je bilo dovolj, pa sem jo odkuril Pred trgovino nekurantnega blaga. So pred vrati “abnicc zganjale grozanski hrup, vse zaradi cen, S se baje v trgovini sučejo kot aprilsko vreme. ziutraj so "grablje po 30 din, čez dve uri po 50, *Večer pa že 80 din; vse zavisi pač od volje Uslužbencev. »Res vzoirna socialistična trgovina,« bleknil in zavil v-mestno pekarno po žem-Ponudili so ml nekakšne krapaveg, po pe-P°!u povaljane, da se bog usmili. Na večer so “'li vsi hoteli zasedeni, tako da sem se moral Zadovoljiti s prenočiščem na smetišču pri teht-*'}ci. v poznih nočnih urah pa naenkrat takšen kot bi kdo komu zobe pulil.- »Pa ne da so Parski huzarji vpadli čez Muro?« In so bili le ^rije dobro natreskani ponočnjaki, ki so po vseh *angstcrskih pravilih vdrli v neko stanovanje in avno obračunavali z nekim na smrt preplaše- nim ga tar jem. Pa je možak klical v pomoč vse svetnike, tako da bi se še kamen usmilil... Naslednji dan je bila nedelja in so imeli na CVENU dirke. So tekmovali nekakšni Mleko-prometi in Zivinoodkupi, kakor sem razbral iz sporeda. Pač pa se je dirka odlikovala po velikanskih oblakih prahu, tako da je bil pogled na dirkače prava uganka. In sem v tej zmešnjavi na nos čez prag. Pa so kmalu prirajžaii za mano še namaliganjeni gospod, ki so jih pivci zaradi ljubega miru postavili pod kap. Odšel sem tako, da še bel nisem rekel, in to čez Muro v Prekmurje. V ČOZNANOVCIH so se ljudje spet zbirali pri nekakšnem meeiju — pa ne pri tistem iz Veščice — ki je na oglje in jajca ozdravljal bolnike. Je možakar s strtimi jajci mazilil bolnike, pa tudi iz oglja je ustvarjal Čudesa. Mož pa ljubosumno skriva svoj patent, ki baje dobro nese. V MURSKI SOBOTI se je od zadnjič marsikaj preobrnilo. Hotel Zvezda je dobil novega lastnika — to bi namreč človek sklepal po tistem madžarskem napisu »Dobrai Szalloda«, ki tako lepo krasi pročeljeNiiše. Novost je tudi to, da so zaradi nekakšne likvidacije KDZ Pucončarji zaprli v Soboti mesnico, ker jo baje noče prevzeti gospa Kmetijska zadruga. Ze sem jo mahal iz mosta, pa me je zmotilo huronsko vikanje in tekanje po mestnih ulicah. Pa ne da je izbruhnil kje požar? Pa so bili le uslužbenci, ki io se z lestvami p®dili za negodnimi kanarčki. So jo kujani pravočasno popihali iz gnezd. Gonja se je potem nadaljevala po mestnih strehah naprej, — kakšen pa je bil končni rezultat, nisem čakal. Ob slovesu so me še ustavili mestni trgovci ter me pobarali za nasvet, kam s tistimi 35 tisočaki, ki so jih oskubili od potrošnikov na račun previsokih cen jedilnega olja. Dejal sem jim, naj nabavijo boljše podpornike ter jih zamenjajo s tistimi poklapanimi koli, ki krasijo novi nasad na Glavnem trgu. Ostanek pa se naj porabi za čiščenje mestnega parka. V STREHOVCIH sem potrkal na vrata zadružne trgovine, pa so imeli ob belem dnevu zaprto. In so mi zaupale čakajoče stranke, da je poslovodja odšel na procesijo ministrirat. Je siromak tako zaposlen, da bi bilo priporočljivo predlagati drugega poslovodjo. V TURNIŠČU pa sem se dobro uro raztovarjal s predsednikom OZZ, ko je čakal na upravnika ekonomije in predsednika zadruge, ki sta v bližnji gostilni kegljala. Moža sta izjavila, da niso uradne ure in da igre ne moreta prHdniti. Če je potrpežljivi predsednik res dočakal birokrate, mi ni znano, ker sem se že pozdravljal z Sraanci v DOLNJI LENDAVI. Dejali so mi, da naj pogledam- v trgovino z neidočim blagom, če še hočem kaj dobiti. Pa so bile žfe vse police prazne, le pod pultom so imeli velike zaloge rezerviranega blaga. In mi je nekdo zaupal, da če hočem te dobrote, se je treba sprijazniti s poslovodjem Matjaševcem. v nnjslabšem primeru pa z njegovo ženo. »isfaj me piše v uho takšna protek-eija.« sem jim povedal svoje. Vam vsem pa lepe pozdrave, Vaš obmorski FLIKAČ J NA SLADKEM VRHU pa je še vedno nekako grenko. Direktor Černe še vedno belo gleda delavce, tem pa se tudi zeleno dela pred očmi, ko gledajo, kako na plavo gospodarijo z njihovo menzo ... ^murski Hikaič stresa svoje Tisto moje zadnje jezikanje po Obmurju le ni “da mlačva prazne slame. Stvari se v glavnem •ar lepo obračajo: Koren iz T. je že menda iz-t°6il tisto šmarnico, mačkovski klobasar je pljunil na mesno trgovino in se odslej bavi le s Prekupčevanjem cementa, s soboških ulic izginja Prah, v zadružnem bifeju v L. urejajo tisti nesrečni kotiček 00 in sploh se življenje Obmurcev wče kot po maslu... Zaenkrat pa — naj mi meščani ne zamerijo — bom prvo obrajtal naš preljubi LOTMERK. So •ne pritegnile — tudi Flikač je navsezadnje le fiovok — tiste mestne noblcse, ki seda' v po- trčil ob dva dimnikarja — vsaj zgledala 6ta tako — ki sta žejnim gostom prodajala sladoled. In se je tisti sladoled spremenil vsled dodatka prahu v znamenito godljo, tako da se mi je želodec obračal. V VERŽEJU me je zmotil takšen hrup, kakor bi veržejske babnice najmanj gosaka v studencu vtapljale ali pa možje Veržejci bika v turen vlekli. Pa so bili le vaški špekulanti, ki so na debelo prodajali brez dovoljenja meso. V RADOSLAVCIH so imeli florjanovo in so se ga gasilci tako nažlempali, da so ob zaključku naredili še zbirko za maše. V KRIŽEVCIH pa so ravno zasedali možje iz zadružnega odbora ter ugibali, ali naj opuste iz zadruge tisto uslužbenko s 15 ha ali ono z 8 ha zemlje. Sicer drži, da imajo na okraju brezposelne ljudi, toda ti menda ne pridejo v poštev, ker so brez z ... Pri KAPELI sem se to pot na veliko ognil tistega čudodelnika, ki je ondan spreminjal vodo v vino ter jo zavil na kozarček k Cagranki. Pa ima ženska v gostilni toliko božjih patronov, da človeku res ni dolg čas. Le škoda, da se ženščina bolj ne briga za tiste sode, ki jih drži že nekaj let necementirane. Zakaj to, je pa vprašanje zase... Ko sem jo mahal skozi APAČE, me je v zadružno gostilno pritegnil takšen hrup, kot bi imeli najmanj godovanje. Pa so bili le častiti gospod župnik Kerčmar — imeli so- ga preefej pod kapo — ki so ravno birmali brez krizme in drugih ceremonij nekega državljana kar s pestjo po nosu. So se gospod grozansko razsrdili nad neposlušno ovčico. Med predstavo pa je bilo slišati takšne kot ob nogometnih tekmah. »Ljubi Flikač, tu bo najbolje, da jo odkuriš,« se mi je zblisnilo v možganih in že sem jo ucvrl na vrat Na vseh avtobusnih progah so uvedene povratne vozovnice za potnike, ki se bodo vozili na relacijah nad 20 km. Povratne vozovnice veljajo od sobote, 12. ure, do ponedeljka, 11. ure dopoldne. Cena povratnim vozovnicam je naslednja: pri ceni din 130.— v eno smer stane povratna vozovnica din 200.— pri ceni din 150.— v eno smer stane povratna vozovnica din 240.— pri ceni din 185.— v eno smer stane povratna vozovnica din 300.— pri ceni din 220.— v eno smer stane povratna vozovnica din 350.— pri ceni din 260.— v eno smer \ stane povratna vozovnica din 20.— pri ceni din 300.— v eno smer stane povratna vozovnica din 480.— Na progi Maribor—Zagreb pri. vožnjah iz Maribora v soboto ob 14.45 ih nedeljo ob 14.45 ter s povratkom v Maribor v nedeljo in ponedeljek ob 10. uri dopoldne stane povratna karta iz Maribora v Varaždin din 540,- in iz Maribora v Zagreb din 870.-. „AVTOBUSNI PROMET" MARIBOR ^poriinik ICSfuse poroča: Zapadna Nemčija je premagala Jugoslavijo v šahu. Med dvobojem so bili v inozemstvu naši mojstri Gligorič, Trifunovič in Rabar. Datum revanžnega dvoboja še ni določen, ker še ne vedo točno, kdaj bosta odpotovala v inozemstvo še Pirc in Matanovič. Lahko se namreč zgodi, da utegneta odpotovati v času, ki za revanžni dvoboj ne pride v poštev. Pri nas je že vendar tradicionalno, da so naši šahovski mojstri v času mednarodnih šahovskih dvobojev na raznih turnejah, ker bi mogel sicer kdo kritizirati, da igramo kompletni. S PLAVALNEGA DVOBOJA ŽELEZNIČAR : KLADIVAR Ljubljanski Železničar je v nogometu premagal Kladi var j a s 6:1. Baje je bil dež dober zaveznik Železničarja. Cim močnejši je bil naliv, tembolj se je tresla mreža Kladivarja. Izgleda, da je imel Železničar v svojem moštvu plavalce. Na srečo ni imel za nasprotnika Francoze, ker mu sicer vsa jugoslovanska plavalna reprezentanca s skupnim treningom v Vevčah vred ne bi mogla pomagati. PO ZGLEDU JUGOSLOVANSKE PLAVALNE REPREZENTANCE Na tekmah za vstop v finale za prvenstvo Jugoslavije poedincev v boksu smo imeli Slovenci isti uspeh kot naša plavalna reprezentanca v Franciji: niti enega prvega mestal Najbolj siguren je bil zmagovalec v polsrednji kategoriji Zagrebčan Kenig, ki se mu je pripetila zanimiva zgodbica. Ko je vstopil v ring, je zagledal na drugi strani ringa boksarja, ki je brez znakov življenja visel na vrveh. Zato je vprašal sodnika: »Kaj pa je s tem človekom?« Sodnik: »Zvedel je, da boksa z vami!« NOVATORSTVO FUNKCIONARJEV AVTO-MOTO ZVEZE SLOVENIJE Končno sem prišel na idejo, kako odpraviti večne surovosti naših nogometašev na igriščih: za nogometne sodnike je treba postaviti nekatere funkcionarje Avto-moto zveze Slovenije, ki bodo namesto motornih dirkačev klofutali nogometaše. »NOGOMET« IN »NABIJANJE« Trener nekega našega nogometnega kluba je izjavil, da igrajo Slovenci primitiven nogomet. Naši nogometaši so se oddahnili, ker je rabil vsaj besedico »nogomet« in ne »nabijanje«, ki jo v zadnjem času najdemo v vsakem poročilu o odigranih nogometnih tekmah v Sloveniji. Sodeč po tej izjavi, naši nogometaši niso diplomati, ker so po izjavi nekega diplomata — diplomati nogometaši, ki igrajo samo z glavo. Boljši diplomati pa so po vseh izgledih funkcionarji nekaterih nogometnih klubov, ki baje ustvarjajo črne fonde s tem, da ne prodajajo legalnih (od finančnih organov izdanih) vstopnic na tekmah. ZA MEDPLANETARNI REKORD GRE Mariborski strelec Mlinarič ne gre na olimpiado v Helsinke iz dveh razlogov: prvič — ker je dosegel samo svetovni rekord v streljanju, moral pa bi doseči rekord vsega našega planetarnega sistema; drugič — ker se piše Mlinarič. Zadnjič sem ga srečal na strelišču v Stražunskem gozdu. Puško je nameril na tarčo, sam pa je bil obrnjen prav v nasprotno smer. Vprašal sem ga: »Kako pa streljate?« Mlinarič: »Hočem na olimpiado! V ta namen zahtevajo, da dosežem svetovni rekord, ne da bi gledal v tarčo!« KATERI PRVAK JE »TA PRAVI«? Vse lepe stvari so tri. Dva prvaka Slovenije v odbojki že imamo: prvi je Branik, ki je na prvem mestu v tekmovanju v republiški ligi, drugi prvak je po mnenju »Poleta« ljubljanski Železničar, ki je zadnjič v Ljub-lani na pokalnem tekmovanju premagal Branika, tretji prvak pa je nabrž Krim, ki je na istem tekmovanju premagal Železničarja. Na vsak način bi bilo dobro vprašati hipnotizerja Svengalija, kateri je »ta pravi« prvak. NAJZANIMIVEJŠA TEKMA Tako so prejšnji teden časopisi napovedali nogometno tekmo med enajstoricama upravnega odbora in nogometnega odbora Branika. No, do tekme pa kljub dvomesečnim predpripravam ni prišlo, ker se je junakom žoge zasmilila travica na novem igrišču ... ČUDNA POT POKALA Za srednjošolsko prvenstvo v košarki v Mariboru, ki ga je organiziral Železničar, so bila za zmagoslavno moštvo razpisana praktična darila in pokal, ki naj bi ga zmagovalci dobili v trajno last. Zgodilo pa se je: prvič — da zmagovalno moštvo 8. a razreda I. gimnazije ni dobilo pokala takoj po zaključeni odločilni tekmi; drugič — da je zmagovalcem kakih deset dni po odločilnem srečanju prinesel pokal v obliki aluminijastega keliha s pokrovom in žogo nekdo kar pod pazduho in povrh ne v trajno last; tretjič — da o praktičnih darilih ni bilo po prvenstvu več niti duha niti sluha. Kako si mali Janezek predstavlja tu 0 AIV ■ ■LfZNI /1 AVBAH Slovenski perottvalec llllll wm pp ta priljubljeni dnevnik, nima namena delati »Totemu listu« konkurenco, ker J* pretežni del njegove vsebine resen, dad prinese včasih tudi kakšno veselo! fmm - v r itmHH Prav tako tudi »Toti list« ne namera?* »Slovenskemu poročevalcu« hoditi v zelJe> dasl objavi včasih tudi kakšno tako resn°' da se Ji ne more nasmejati noben hudi® Kljun: Pesem boksarskega Libica »Zdrav duh v zdravem telesu!« (Športno geslo) Zgani se, no, reva, suni ga v čreva. Pošlji ga po gobe, razrahljaj mu z6be. Ti si mi borilec, daj, razbij mu rilec. Nič se z njim ne muči, mahni ga po bučL Saj ti ni več kos, izravnaj mu nos. Kri naj zacurlja, zvrni ga na tla. Ena, dva in tri, že na tleh leži ko zmečkana figa. Kaj, že spet se dviga? Če se še ne vda, spet ga zbij na tla. Končno! Več ne brca, šlo mu je do srca. Stolkel sa ga, vraga. Živio! Zmaga! Zmagal slovenska nogometno lestvico OGLAS Za šest oseb iščemo delo, ker sami ne v©* mo, kam naj bi jih vtaknili Pri nas igrajo zaenkrat še vlogo nekakšnega AOR-ja in v le* če j o plačo na račun delovnega kolektiva. Z#” deva je pereča in prosimo nujne pomoči, kef se je bati, da nam bo vsa šestorica v bre*' delju segnila. — TD Partizan, Ljubljana. Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverje' ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odg o' voren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprav« Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-0j — Čekovni račun Narodne banke 6401-00-332-5* Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Man' borska tiskarna