Telefon št 114. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka L 25 Din. POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 70. V Ljubljani, sobota 27. marca 1926. Leto I. Kriza v industrijah in izseljevanje delavcev. Po vsem svetu imamo danes gospodarsko krizo kot posledico vojne. V težkih krizah tiče bogate in siromašne države, v katere jih je pahnila nenavadna (za današnje gospodarske razmere namreč) koncentracija kapitala na eni strani in na drugi strani enako nenaravna zadolžitev. Bogate države -nimajo trga, siromašne pa ne konzumentov in tudi niso gospodarsko konkurenčno zmožne, ker so obremenjene z obvezami napram bogatim državam. Sedanja gospodarska kriza jo torej posledica kapitalistične vojne spekulacije, ki je bila vprizorjena s svetovno vojno v namenu centralizacije trga in ,cdai^a svetovna gospodarska kriza je netkaka revolucija v kapitalističnem gospodarstvu. Nikakor pa ne moremo trditi, da bi bila tudi vsaka manjša industrijska kriza v tesni zvezi s svetovnim kapitalističnim gospodarstvom. Krizo pri trboveljskih premogovnikih je družba namenoma vprizorila, ker hoče izžeti več dobička iz premogovnikov. Trboveljska družba je izvedla zadnja leta velika investicijska dela ter najela precejšnje število novih delavcev. Ko so bila ta dela dovršena, je pognala na cesto te in še druge, češ, da jih ne rabi, gda ima dovolj premoga v zalogi. In tako je nastala v Trbovljah velika nezaposlenost. Družba ima sijajne dobičke. Ne le, da je menda že odpisala večino ali celo ves investicijski kapital, ji -nosi premogovnik še vedno pohujšl jivo visoke dobičke, ki jih skriva družba na ta način, da je ustanovila centralno prodajo svojega premoga in dobaviteljsko družbo za jam,siki les ter dala v zakup dnevni kop. Pri vseh teh podjetjih raznih firm so udeleženi delničarji trboveljske družbe in eksponenti političnih strank (klerikalci, radičevei, radikalci in deloma še demokrati) ter si dele dobiček potom teh »-bratskih« firm, da ni pri premo-gokopn-i družbi sami izkazati še večjega dobička. Boj proti kapitalističnim mahinacijam te vrste je ža delavstvo težak. Kapitalizem v pri zori namenoma uad-produkeijo, namenoma privabi čim več delavstva v posamezne stroke, da ustvari konkurenco med delavstvom in s tem doseže cenejšo ponudbo delovnih sil. Enak slučaj je kriza pri trboveljski "‘■eiUogokopni družbi. Jako važno pa je, kako naj delav- v° vodi boj proti takim krizam, proti nezaP08ien osti 'delavstva v takih pri-merih. 'vani*aSI'° ('u 'bdavske strokovne orli 1- > ZifC^e nimajo sredstev za tako ve-! nbastrofe, ker se velika večina llua,J( v »i brigala za organizacijo, ki n JU n bila finančno pripravljena za tako katastrofo. Neorganizirani rudarji so torej sami krivi, da jim organiza-eija ne more vsaj za nekaj časa nuditi Potrebne pomoči. v Poleg tega vprašanja pa prihajajo i/T)?”tev še drugi problemi, na primer ..fT 3®VanJe delavcev, zaposlenje v dru-?'in'(! Pr' javnih delili in odva- li d''l delavstva od stroke, ki vprizarja KI* l y a I». i i i • • 1 2 spekulativnih namenov. očem O razpravljati o teh problemih na širok n a i xi i i0 danes; na kratko pa je le tre na označit; . * i i i-«» ,apiti načelno stalisce, m sicer: 1. Delavska zavest zahteva, da so delavci ene stroke pri svoji razredni strokovni organizaciji; ti imajo pravi-eo, da jim organizacija v takih slučajni pomaga kolikor more. Ljuba Jovanovič izigran. Belgrad, 21. marca. Kakor znano, se je Ljuba Jovanovič spustil v boj s Pašičern samim in vse je izgledalo, da si osvoji šanse Jovanovič. Toda pri zadnji seji parlamenta se je izkazalo, da radikali nikakor nočejo zapustiti svojega voditelja, izgledalo je, da je Pašič še vedno trden v svojem položaju in da se ne more bati za svoj obstoj. Kakor je bil Jovanovičev boj pošten in odkrit, je bil Jo- vanovič osmešen, ker posamezni zvesti pristaši Pašiča so se na skupščini izjavili, da kdor dela proti Pa-šiču, ruje proti državi. Tako daleč smo torej prišli, da se država iden-tifica s Pašičetn, in da kdor ni s Bašičem je protidržavni element, ali vsaj tak, ki ne more državi koristiti. Bati se je, da je Ljuba Jovanovič pogorel na vsej črti in da je boj za Pašiča zopet „častno“ likvidiran. Ninčič zagovarja tajno diplomacijo. Belgrad, 27. marca. Kakor znano, je izzvalo Ninčičevo poročilo v proračunski razpravi ostro debato in tudi oster odpor pri opoziciji in tudi pri radikalih; kajti Ninčič stoji na stališču, naj se vsa meddržavna pogajanja vrše brez vednosti in odobrenja parlamenta in da naj zun. minister brezpogojno razpolaga s svojo močjo in s svojo razsodnostjo. Tudi pri zadnjem Ninčičevem opravičevanju se je lfraz-j! niinister za zunanjo politiko, da nikakor ne srne biti pri njegovem delovanju kontrole, kaj šele vpogleda. Na razne interpelacije glede italijanskega pakta etc. sploh ni dal odgovora, oziroma se je odgovoru izognil, češ, da so to zamotane stvari, katere je treba še preštudirati, upoštevajoč interes države in sedanji položaj. Vse kaže, da ne bomo prilezli do resnične parlamentarne države in da bomo še vedno tavali v ugibanju državnih interesov in pogodb. Belgrad, 27. marca. Zadnji dogodki našega parlamentarnega življenja, ki m izzvali vladno krizo, tirjajo nujno svojo rešitev in vse kaže, da sedanja vlada ne bo mogla več vzdržati situacije. Vse je kazalo, da ibi Pašič zgubil stojo vplivnost, ali on kot star diplomat, je znal tudi to pot izravnati svoj položaj in še vedno bo interpretator parlamentarne situacije. Vsekakor moremo računati, da bo v kratkem sestavljena nova vlada, sestavil jo bo iseveda Pašič in da se bodo posa- Vlada se spremeni. možna ministrstva zamenjala. Zamenjan 'b > /baje minister za socijal-no politiko 'Simonovič in tudi minister za agrarno reformo Pavle Radič. Radič sam najbrž ostane, kajti v spor se ni hotel vmešavati in je že a p nori hotel, da bratsko sodeluje a Pašičern. Radič v ostalem vsaj sedaj molči, ker si misli, da ni dobro motiti razvoj dogodkov v radikalnem klubu. Radič se bo imenovala »Novi Petrograd«. Kdo bo dal denar za zemljo in gradnjo, knez ni povedal. Telefon in električna luč v bankirjevem grobu. Dno 1. marca, jo bilo truplo Martina Sheetsa bogatega ame,-riškega bankirja, položeno v mavzolej. V cementni čumnati, v kateri leži krsta, se nahaja telefon in električna žarnica. Sheets je pred svojo smrtjo naročil, da morajo njegov grob opremiti s telefonom in električno lučjo za slučaj, če se zbudi, da bo lahko govori! z zunanjim svetom. Sheets je zapustil 100.900 dolarjev dobrodelnim zavodom. Influenca se širi v Rusiji. Epidemije influence je izbruhnila v sovjetski Rusiji. Samo v Moskvi je 27.000 prijavljenih slučajev bolezni. Vsi brezposelni zdravniki in strežnice so bile poklicano v bolnišnice, da pomagajo os ob ju, ki ima dela čez glavo. je najboljša žitna kava! 32 Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevel FERDO DELAK. DOKTOR: O teni ni govora! Mali mora umreti! KRISTIJAN: Gospod! Zaklinjam vas pri vsem svetem in milem, ne mučite me! Če mi umre otrok, bo nastal v meni tak prepad, da se bom še sam zrušil! Da! Res je! Jaz sem vrgel svojega otroka na kocko! Bil sem lahkomiseln! Lagal sem! A vse to je bilo v vročici! Mene so tedaj napadli! Ubili bi me bili, če se ne bi branil! Jaz sem se moral braniti... Gospod prosim vas, kakor Boga vas prosim... (Pade pred doktorja in mu objame noge.) Ne ubijte mi otroka! Mene ubijte! Mene! Glejte, jaz sem tu, a otrok je nedolžen! DOKTOR (odrine Kristijana): Lažete! Sedaj ste v afektu in lažete! In to ste vi z glavo! Sedaj bi res dali vašo glavo za tega otroka! A če bi vas res odpeljal pod sekiro, bi vi tam vse preklicali, in tam bi se tolkli in izvijali. - • Haha... KRISTIJAN: Da! Tako je! A jaz temu nisem kriv, gospod! Gosnod! Jaz temu nisem kriv! (Po kolenih se vleče za doktorjem.) DOKTOR: Ali ste v resnici tako strahopeten, da ne morete pogledati stvari v obraz? KRISTIJAN: Ne, ne morem! Mene je strah! Jaz sem strahopeten, jaz sem ostuden, vse je tako! Samo otroka mi pustite! Jaz verujem, da vi to morete! Gospod! Jaz še nikdar nisem v sebi obračunal s temi stvarmi! Jaz verujem, gospod ! Jaz vem, da je nad nami nekdo, ki vse more. A oni v to niso verovali in zato se nikdar nismo razumeli! Oni so preklicali vse nad nami! Ničesar se ne more z ekonomskimi principi... DOKTOR: Čas je! Petelini že pojejo! In tudi tedaj so se javili petelini, ko so oni stali pri zidu! Svitalo se je! Bobneli so bobni... (Da-leč zunaj bobni.) Roke so imeli zvezane na hrbtu, in si niso pustili zvezali oči! Vsi so odbili! Gledali so z nasmehom v cevi, kakor da bi bil smodnik moker od dežja. (V daljavi salve.) Ničesar se ni slišalo! Kakor da so streljali pod pernicami! Ali ste čuli? Streljali so! Končano je! Kaj me gledate? Pridite! Vse je končano! Pridite! (Pelje Kristijana v temnico, v koleri se vidi zid skladišča, preko katerega letijo oblaki pred svitanjem. Svetiljka meče senco po zidu. a pred zidom ležijo trupla.) Pridite! Končano je! Glejte še so topli! Popolnoma topli! (Premor. Vizija izgine. Doktor se vrača k otroški postelji in davi dete z onimi rokavicami. Dečko se hoče boriti, a popušča, kakor da je nar ko ti žira n. Nato mu glava klone in obvisi preko posteljnega roba. Kristijan ie hotel navaliti na doktorja in hotel je kričati, a nima glasu. On si trže svoj ovoj na glavi, da mu priteče kri; roke so mu od krvi rudeče. šepeče: „Krvnik! ) DOKTOR: Psst! Psst! Ne vpijte! Prebudili boste ženo! (Potem ko je dete umrlo.) Inko! lo je bila ta stvar! To je sedaj končano! Kadar me boste rabili, samo izvolile zopet poslati po mene! Stojim vam na razpolago! Lahko noč! (Odide. Slišijo se vrata na hodniku. Kristijan se je od bolečin na obvezi, katero je razdrl, popolnoma osvestil. Roke ime krvave. Pohiti k postelji in lconstatira tam smrt. Na vzglavju ostanejo krvavi madeži. Nato kakor nor hiti ven in sliši se. kako zunaj bije po vratih in vpije. To je PrC' budilo ženo, ki v polsnu vstane.š _ . . KRISTIJAN (prihiti po premoru v sobo)- ^1 msi slišala ničesar? Ti nisi videla nikoga* 2ENA: Ne! Kaj ti jcV Kaj.se jc postelje. stvar se p mr, poleti preko sobe m se vrz* .1 otroka.) , ,, .. . , KRISTIJAN: Ti nisi slišala nifefnil V'Jh,l n ‘. ►1,11 !u,,piix srsttR tu! Pred eno minulo! On! Doktm! Bil JC tu! ZENA (glasno joče. Puli lase. bije z glavo ob posteljo.) ZASTOR. Konec. Štev. 70. J ) H L A V S K A P O L1 T I K A" Stran 3. II KUNE 100% na čista mast h kokosovih orehov, zajamčeno izčiščena in hisijenična, se zopet dobiva v v s i h trgovinah. Vera električarjev. Organizirani -električarji imajo v Chicagu svoj list, ki so ga nedavno izboljšali in povečali. Na zadnji platnici februarske številke je naslednja veroizpoved: »Verujem v materijalizem. Verujem v vse uspehe zdravega materijalizma: dobro hrano, suhe hiše, kanale, odvod-!lev cevb toplo vodo, kopelji, električno uc, avtomobile, dobre ceste, dolge počitnice proč od strojev, nove ideje, rze 'konje, naglo razpravo, gledališča, opere, orkestre, godbe — verujem v yse to za vsakega. Človek, ki umre, ne da bi poznal teh stvari, je lahko tako izboren kot svetnik in tako bogat ikot kak pesnik,« ampak trpel je na pomanjkanju. Verski fanatiki v Tibetu ubili 200 rojakov. V Tibetu so masakri rali 200. Tibetancev, ki so hoteli transportirati nekaj modernih strojev in električno opremo v Lasso, tibertansko »sveto mesto«, ki je zaprto tujcem in v katerem gospodarijo fanatični lame, h) je duhovni. Lame očejo ničesar modernega v svojem mestu in zato so izzvali masakražo. Stroji .so prišli itz Anglije. Bela vrana. Babtistovski pastor v Philadelpliiji je odklonil 10.000 dolarje v letne plače, katero so mu ponudili farani. Rekel je, da mu zadostuje osem tisoč. ! antcr ušel iz cirkusa. V bližini .‘^Munzanillo v provinci Or i en te, SL iz nekega cirkusa velik panter, Reklam« ne potrebuje 0. Bernatooič w\®.e blago radi svoje ? 'n cene 8am° priporoča. 33 tftiU 1 turi- nogavic s žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato) »klju£“ ( da se prepričate, kako en pa# •raja kakor štirje part drugthj tJoGivajo se v prodajalnah* Nogavice brez žiga .ključ »9 ponarejene. , ključ . 63 i W ki sedaj rogovili po gozdovih med imenovanim mestom in mestom Bayamo. Tisti del province je gosto obljuden in znaša število prebivalcev kakih 50.0(11). Panter je pomoril že več volov, konj, psov in prašičev. Naseljevanje v Argentinijo pojema. V letu 1925 je prišlo v Argentinijo •53.311 naseljencev manj kakor 1. 1924. L. 1924 je prišlo v Argentinijo .118.228 naseljencev. Italijani so na prvem mestu, Španci na drugem. Iz tega nazadovanja se sklepa, da Argentinija za naseljence ni privlačna dežela, kakor nobena, južnoameriška republika. Francija odpravila razpela iz bolnišnic. Oblasti so odredile, da se odstranijo razpela na stenah iz vseh javnih bolnišnic. Prva ustava na svetu. 14. januarja 1639. leta je bila sprejeta prva pisana ustava. Prva ustava je bila sprejeta v Ilartfordu. Ustava je točno označevala republikansko obliko, zakonodajne, izvršilne in sodne zakone. Te ustave so so posluževali tudi oni, ki so 15(1 let pozneje sestavljali konstitucijo »Zedinjenih držav.« Velik štrajk kitajskih delavcev v Šangaju. Več ko 5000 kitajskih delavcev v japonskih bombažnih tovarnah je začelo stavkati. Vzrok je, ker jim japonski lastniki utrgavajo mezdo v obliki denarne kazni za razne malenkostne prestopke. Oblasti so v strahu, da se ponovi kriza iz zadnjega leta. Taikoj prvi dna so se pojavili krvavi izgredi, v katerih je bil ubit neki japonski preddelavec. 30 oseb zgorelo v sibirskem gledališču. Trideset oseb je zgorelo pred kratkim v ldno-gledališču v Novoni-kolajevsku v .Sibiriji, katerega je uničil požar. Nepremišljeno: Starejša gospodična: »Vidite, ljubi grof, pod temi vej-mitiimi hrasti sedim cesto v poletnih večerih in pesnikujem moje nnjlepše pesmi. Ta prostor mi jo najljubši v celem panku.« Grof: »Razumem gospodična, gotovo ste sami vsadili hraste!« Natakar: Žellite večerjo«! Gost: Priinesite mi porcijo pečenke, toda prav veliko porcijo, to vam povem, kajti mene vsak malenkost silno razburja. Dnevne Rade Pašičeva afera, ki bo končala tako ali tako pred sodiščem, je monstrum, ki mu posvečajo pozornost ne samo naši politiki, temveč tudi inozemstvo, ki z zasmehom piše kroniko o naših gnilih razmerah in čudežnih nekaznovanih zaradah in molku državnikov, ki so o celi stvari (bili vselej dobro poučeni. Rade Pašicev slučaj nam v posameznih obrisih jasno kaže vso zakulisno politiko naših mogotcev in nam. odkriva nečuvene privilegije, ki jih uživajo priviligiranči, dočim se pri siromašnem narodu brezobzirno kaznuje vsak pogrešek in se iztirja nasilnim potom vsak vinar davka. Dragiša Stojadinovič se je opogumil, pa naj so ga k temu vodili taki ali taki nagibi in motivi, pa si je edini upal v borbo z Kadetom in celo s Pa-šičem samim. Težka bo ta borba, ker je vsak boj s Pašičem pač težak, vsaj odkrit boj. Zdi se pa, da bo v boj poseglo še več vplivnih oseb, če se vsa stvar namreč ne bo »zabušila« in ne bo Rade dobil skromnega, pouka od svojega papana. Tudi to je pri nas možno in precej uveljavljeno. Saj vemo, da je nekoč na pritožbo poljedelskega ministra, da Rade posega v nedovoljene ©ukrene manipulacije odgovoril Pašič: »Pa šta češ, Rade je dete, ipak dete voli sečer«. Zgodi se lahko, da bo Pašič tudi sedaj razsodil: »Pa znate, Rade voli novac!« — Vsekakor pa žalostno za državo, da mora doživljati take afere in se blatiti v inozemstvu in to ravno v času, ko živimo v najtežjih političnih in gospodarskih krizah. Radikali v Sloveniji, njim na čelu znani gospodje odvetniki, bivši veliki župani, bivši ministri, bivši poslaniki in kraljevi namestniki, trgovci, se hočejo na vsak način rehabilitizirati in se prikupiti na vsak način belgraj-;,k i m radikalom in patronu radikalov. Pašiču samemu, na vsak način hočejo v »slovenačku radiikalnu partiju« pritegniti nekaj več ljudi, kajti do sedaj je stranko tvoril samo odbor stranke, članov pa se ni hotelo nič priglasiti. Že na vse načine so poskušali, da strnejo v stranke nekoliko večje vrste, priredili so v Ljubljani že nekaj shodov s srbskimi govorniki radikali, da bi bili shodi bolj privlačni; kajti slovenskim radikalom se zdi, da so se Slovencem zamerili, čeprav so ibili v mnogočem darežljivi in celo razsipni, da jim je celo Pašič očital razsipnost. Nad Ljubljano so že obupali, preveč črna je in pa preveč stanovitno vreme je v Ljubljani in pa v Ljubljani so preveč razkričani in preveč poznani. »Nemo propheta in patria« jim je v dnu duše in — zakaj bi ne poskusili sreče drugod — vreči se mislijo na Celje in tam, čujte in strmite, ustanoviti svoj list. Uboga Štajerska, vse eksperimente pa mora prevzeti nase; ampak kakor čujemo, so celjski radikali silno ponosni, ker se jim sanja, da bo mesto Celje uspevalo bujno in plodonosno v sijaju radikalne milosti. Kakšen bo list še ne vemo, pojo mu pa že pesem: »Kaj pa je tebe treba bilo... Samo še šest dni po izjemni ceni z ugodnostjo deleža nagrade od 10.000 Din ki se razdele kot nagrada tisim, ki v tem času kupijo čevlje po posebni kombinaciji. Deležni so tega tudi tisti, ki čevlje naroče po povzetju. Pridite, oglejte in prepričajte se .5» v Detajlni trgovini: tovarne Karl Pollak dl LJubljina, taalshs c. 23. imttt«. t novice. Različno se je razpravljalo o od-goji in vzgoji otroka in različne vzroke so navajali eni kot drugi za povojne pojave pokvarjenosti pri mladini in pa pojave nemoralnih izrodkov in nemoralnih dejanj pri mladini. Eni so dolžili učiteljstvo, da se preveč politično udejstvuje, pa se premalo posveča šoli, drugi so zopet trdili, da je doba sama kriva in da je treba to kritično dobo le preboleti in se vživeti v bolj idealno, plemenito življenje, ki naj ubije današnje materijalistično gledanje sveta. Zadnje dni je ibila v Sarajevu o tem specijalnem vprašanju anketa in večina je trdila, da je vzroka za vzgojno zaostalost mladine iskati pri starših. Dalje niso argumentirali, ali niso hoteli, ali morebiti niso znali. Mi jim sicer popolnoma pritrjujemo, kakor tudi pritrjujemo, da so v mnogočem krivi tudi učitelji. Toda pogledati bi morali malo globlje. Današnja doba, ki je vrgla v delavnice, v tovarne ne samo moške, je vrgla k stroju tudi ženo — mater; kajti današnji kapitalistični sistem ne daje moškemu toliko zaslužka, da bi se mogel preživljati, kaj šele, da bi preživljal družino in — mati mora na pomoč možu, otroke pa prepuščati samim sebi. V tem je tista, žalostna resnica, da mladina v vzgojnem oziru zaostaja. Zaostajala pa, bo še bolj, čim bolj bo kupitulističui sistem tiral ženo v fab-riko. Dokler bo tako se ne smemo nadejati boljših izidov; če hoče današnja družba dobro vzgojenih otrok, naj da materam možnost, da vzgajajo otroke same. V tem jo 'rešitev mladinč ih je rešitev kočljivega problema. Z doma je zginil 45 letni Janez Hočevar iz Kamnega vrha. Krožijo različne govorice o samomoru, o nesreči itd. Kdor bi kaj natančnejšega vedel, naj sporoči orožniški postaji v Žužemberk. Obsodba. Ivan Schueider, občinski tajnik v Štalarju je bil radi žaljenja kralja obsojen na deset let ječe. Pritožba ni nič pomagala. Trije kmetje, sp v bližii Sarajeva napadli Mu jo Zota, prav tako kmeta, ga pretepli in onesveščenega vrgli v potok. Pravočasno so ga ,v. potoku našli mimoidoči in ga prepeljali v bolnico. Zota ima vso razbito glavo. Umor zagonetnega berača pojasnjen. Prejšnje leto so našli na Kul-merjevih travnikih v Krugih razmesarjeno truplo neznanega berača. Berač je bil okraden, imel je pri sebi celih 50.000 Din. Ugotovili so, da je pri umoru bil glavni faktor Simon Novak iz Rogaške Slatine z dvema pomagačema. Izvabili so ga iz njegove kolibe in mu obljubili boljše stanovanje, Možakar se je dal pregovoriti in ko «0 bili na samem, ga je Novak podrl na tla in vsi trije so ga začeli obdelovati in so ga ubili. Novak je pa pobral denar in izginil. Novak se točasno nahaja v mariborskih zaporih in bo kmalu odpeljan v Zagreb. Izsledili so tudi identiteto berača. Bil je to 31 letni Jovo Vuhelič iz Drežnice v Liki; ker jo bil brez desne noge, se je napotil prosjačit proti Zagrebu. Krvava ciganska tragedija v Krmelju na Dolenjskem. V Krmelju se je mudila večja ciganska družba barantačev in konjskih mešotarjev in prav živahno so se prepirali med seboj. Prepir pa je narastel in gostilničar je bil primoran čedno družbo odsloviti. Malo pred njegovo hišo je pa neki cigan zabodel cigana z nožem v srce, da je na mestu obležal mrtev. Mrtveca so cigani kar zavili v rjuhe in ga naložili na voz in se jadrno odpeljali pruti Tržišču. Morilca je pozno po umoru zasledil šentjanški orožnik v gozdu in ga odpeljal v zapor. V spalnem vlaku okraden. Dr. Djudjer.ski iz Novega Sada se je vozil v spalnem vlaku iz Niša in prav sladko zaspal. Na postaji Mladenovac se je prebudil iti na žalost moral konstati-rati, dti mu je bila med tem ukradena denarnica, kjer je imel 60.000 dinarjev gotovine. V okolici Večina v Slavoniji jo neznana roparska tolpa v dveh nočeh izvršila 19 vlomov. Nekaj članov te tolpe se je posrečilo v jeti. V vasi Kodlin je vinjeni možakar odstrigel svoji ženi, ravno ko se je česala, lepe, dolge lase. »Dečja frizura« je ženo tako razljutila, da se je potem v hlevu obesila. Svojega soseda je ustrelil kmet Josič radi ženinega spora. Pomeril je nanj z lovsko puško in ko se je zavedel svojega dejanja je pobegnil v planino med odmetnike in doma pobral ves denar. Težko ranjenega soseda so pa morali odnesti v bolnico. Šport Prireditve. Delavska kulturna in telovadna zveza »Svoboda« podružnica na Jesenicah, priredi v nedeljo dne 28. t. m. ob 20. (8. uri) zvečer v Delavskem domu tragedijo »Kovarstvo in Ljubezen« igro v 5 dejanjih in 3 spremembah. Kostumi iz ljubljan. gledališča. Vstopnina običajna. Med odmori igra društveni mladinski tamburaški zbor. K obilni vdeležbi vabi Odbor. IV. kolo prv. tekem. V nedeljo, dne 28. t. m. se odigra 4. kolo prv. tekem v Ljubljani in sicer nastopijo sledeči pari: SK Ilirija : SK Jadran, ASK Primorje : ŽSK Hermes, SK Svoboda : SK Slovan ter rezerve prvih dveh parov. Tekme se odigrajo v sledečem redu: Igrišče SK Ilirija ob 10.30 SK Ilirija rez. : SK Jadran rez, ob 14.15 ASK Primorje : ŽSK Hermes, ob 16. SK Ilirija : SK Jadran. Na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, se odigra ob 10.30 prv. tekma ASK Primorje rez. : ŽSK Hermes rez., ob 14.30 pa SK Svoboda : SK Slovan. Brezdvomno bosta najbolj privlačni tekmi, ki se odigrata na ilir. igrišču popoldne. Ptuj. »Petovija«. Že enkrat smo orisali razmere v tej tovarni, pa še ni nič za- leglo. Dela se še vedno v istem tempu dalje in se vrše slučaji, ki so v sramoto delavstvu samemu, ker se pusti tako vleči. Čezurno delo je na dnevnem redu in brez vseh doklad. Tovarna je znala svojčas vsiliti delavstvu akord in na podlagi tega akorda se delajo še vedno stari grehi. Dela se vsak dan zvečer do 8., le ob sobotah do pol 5. ure, tako da se dela tedensko po 60 ur. Kadar si gospod zmisli, pa napove čezurno delo, pa ne da bi napovedal pravočasno, ampak popoldne ob štirih javi, da se dela naprej. Bazen tega so si izmislili še naslednjo kurijoznost: Delavstvu so poročali, da bo tovarna meseca junija stala kake tri tedne. Zato pa je predlagal, da bi se delavstvu sedaj na ta konto od prejemkov odtegovalo za »šparferajn« toliko, da bi tiste tri tedne dobili tudi plačo... češ, sami si tako nič ne »prišparajo«, ker vse sproti »zapravijo«. Seveda, take velike plače kot jih imajo, to ni nobena umetnost, da bi jih ne »zapravili«. Poleg tega i>a moramo tudi pojasniti slučaj, ki se je zgodil prejšnji teden. Tovarna je zahtevala, da se naj tudi na praznik dela, — seveda brez doklad, kakor po navadi. Delavstvu se je dalo to na glasovanje. Za delo je glasovalo 30 delavcev, proti pa 50. Ker je pa po računu nekaterih gospodov 30 več kot 50, se je tudi na ta praznik delalo. — Sodrugi, ki imate organizacijo v rokah, tako pa se to res ne dela. Bodite vendar možje in se ne dajte od ravnateljev, ki imajo vedno polno izgovorov in razlogov pri roki, da se dela navadno takrat, kadar je delo na razpolago, toda tudi to delo mora biti pravilno urejeno, tako, da boste imeli poleg tovarne tudi vi kaj koristi. Ali mislite, da bo tovarna res šla rakom žvižgat, če ne boste tako plesali, kakor vam gospodje diktatorji žvižga jot Držite organizacijo po koncu in se borite z njo, pa bo uspeh tu ter bo vse govoričenje o slabi organizaciji izostalo. V restavraciji pod „Skaico“ Mestni trg štev. II. se točijo pristna, ter pitna vina. Preko ulice za 1 dinar cenejše. — Vedno sveža gorka in mrzla jedila. — Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9. do IB. ure zajtrkovalni koncert. 153 P. LUKAS LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7. se priporoča za izdelavo prvovrstnih 4koi*njev, gorskih, lovskih, Športnih ter vseh vrst luksuznih čevljev točno po meri. Postrežba priznano solidna. Cene zmerne. 145 Poslovne kniige lično črtane, v fini trpežni vezavi Vam dobavi najceneje knjigoveznica in črtalnica A. JANEŽIČ, LJUBLJANA, Florjanska ulica 84 Priporočilo ! Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dečke od preproste do najfinejše vrste. Priporočam tudi svojo veliko zalogo inozemskega sukna, kakor tudi vse vrste že gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno ip točno postrežbo po najnižjih cenah in prosim cenj. naročil Alojzij Pugmeister mojster Celje. Dečkov trg štev. 4. Sodrugi imajo pri vseh naročilih znaten popust. 141 Pozor brojoči, šivilje, nešioilje! Kroje za dame in gospode izdaluje po merah; — modni listi samo 120 Din s slov. učnim poukom, po katerih mora krojač ali šivilja krojiti obleko. Specialni tečaj za krojaške mojstre, šivilje, pomočnike, pomočnice in nešivilje; pričetek 6. aprila Vpisovanje in informacije daje: Oblastv. konces. v Franciji in Angliji dipl. KROJNA »OLA, STARI TRG šte v. 19. I. nadstr. — LJUBLJANA. m Za Velikonoč nov klobuk a moram imeti 1 Kje naj ga kupim ? ^ Najceneje ga kupiš v dobroznani , w trgovini klobukov ® ' ]flS. POR naši, a. Jamnik Velika zaloga najnov. novosti klobukov in čepic. Start in Dom" J# občekoristna stavbna In kredidna zadruga z o. z. v Ljubljani razpisuje ofertno licitacijo za gradnjo 12 stanovanjske hiše ob Glinški ulici v Ljubljani. Vsi tozadevni pripomočki se dobe dne 29. in 30. marca v pisarni gradbenega vodstva Gradišče št. 13. 157 Načelstvo. Najcenejša in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek sa popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko! „TRIBUNA“ F. JSL L. tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. 82 Modne hamgarne in šenijote v veliki izbiri in po ugodni ceni n a j dl c t e v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti. 156 M Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno m povsod le .Produkcijo kremo* za čevlje. 130 Širite Psi. Pclitiho! Priporočam svinsko črevno mast po 15 Din kg, svinske želodce po 9 Din kg in čreva kuhane po 6 Din za kg Anton Permoier (Plevčak) Gaberja pri Celju. „ZLBTDR06“ terpentinom milo Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo. Konzumno društvo za Slovenijo registrom zadruga z omej. m. v Ljubljani sprejema hranilne uloge In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni H meri. Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Doni. Glavni tn odgovorni urednik: Rudolf Golouh. S Tcrpenitn edstvo nekdaj znan kot izvrstno čiščenje madežev in ga upora-kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je pov-znana, kar dokazuje nje-splošna uporaba in pri ljubljenost *Ta dva mogočna čistilca sta združena v „Zlatorog terpentinovem mllu“ v neprekosljivo pralno sre dstvo. Napravite tudi VI poskus in kupite to ide alno miio — v vsakem ti sočem komadu je vpre-šan zlatnik po 10 frankov. Mogoče, da imate ravno vi srečo in najdete m 'Ž‘k!ši4 wSSKKnv 1. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v ♦iskarno odgovoren Mihael Rožanec. Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana