MriStra ta oprami»»:
Maribor, Koroške ulico 5. „STRAŽA“
hduja v pendei jek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi še ne vračajo.
Z «redniktvom ae more govoriti nri dan od 11.—12. ure dopoid.
Töteten M. 113.
ffamCnlna listo:
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	v.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste ; pri večkratnih osna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 9.
Maribor, dne 22 januarja Ì912
Letnik IV
Deželni zbor*
V petek dne 19. t. m. je imel Štajerski deželni zbor 'drugo stejo 'v tem zasedanjju. Bila je izpolnjena s samimi formalnostmi. Ob y2ltl. uri predpoldne je bila otvorjena. Zapisnikarja sta najprvo čitala preko ene uro v zadnji seji vložene 'pdedloge. Zlatem je Čita] predsednik več kot pol| ure naslove raznih pre/i-log. Se-le po 12. uri so bili prebrani razni predlogi, interpelacije in peticije in so se izvršile volitve v razne odseke. Izmed Slovencev Go izvoljeni: 'v finančni odsek: dr. Korošeo in dr. Verstovšek, v naučni odsek: dr. Korošec in Robič, v odsek za občinsikje zadeve: dr. Benkovič in Roškajr, v peticijski odsek: Me^ko in Terglav, v odsek za deželno-ktulturne zadeve: Novak in Pišek, jv železniški odsek: dr. Benkovič in dr. Jankovič. Po teh volitvah, ki so trajale (udi dobro poldrugo uro, je prišel na vrsto dnevni red. Na vrsti so 'bili računski zaključka o uplravr deželnih fondov v letih 1909 in 1910 in proračuni) za 1. 1911 in 1912. Po kratki debati so bile te predloge z glasovi večine odkazane finančnemu odseku. Ob '%3. lUrq popoldne je bila seja zaključena^ Prihodnja seja s<e vrši jutri v torek dne 28. t. m., ob 11. uri predpoldne.
Dve seji deželnega zbora ste tedaj že za nami in tretja se vrši jutri. Kaj bo, kako bo Šlo, na ta vprašanja se pa še ne 'da odgovoriti. Odločitev še ni padla in vse vesti, ki v tem oziru pridejo v svet, so izmišljene. Gotovo je samo, da smo še vedno v Stadiju pogajanj. Toda odločitev 'mora pasti v teh o?neh. Cas za zasedanje deželnih zborov Je skrajno odmerjen. Ca hoče priti še do kakšnega pozitivnega dela, mora začeti deželni zbor v najkrajšem Času z resnimi, ne samo formalnimi sejami. Nemško-nacionahia večina mora v teh dneh odfcjrito povedati, če hoče v-poštevalti naše opravičene zahteve, lati pa hoče vsirar jati Še nadalje pri svojem krivičnem režimu. Smo tedaj še popolnoma na nejasnem in vse besede o 'dogodkih 'bližnjih dni bi bile sama ugiba,hja.
Liberalci pa igrajo v teh važnih, odločilnih dneh drzno svojo grdo izdajalsko vlogo naprej. P’ro-da|lj in vdinjali so se Nemcem brezpogojno, na 'slepo srečo in sedaj romajo njihovi glenerali okoli po üp. Štajerskem in skušajo z zavijanji in neresnicami napraviti to izdajstvo popularno. Pa ne bo šlo. Naše
ljudstvo predobro ve. kake. v nebovpijoče krivice se mu gode v deželnem gospodarstvu in ne bo nikdar odobravalo politike, ki’ se ponuja Nemcem brez vsakih zagotovil za bodočnost, brez |vsakega pozitivnega vspeha. Ne da bi od Nemcev kaj zphtevali,, ne da bi lahke pokazali na kaikšno pridobitev, ki so jo izDoje-vali, ne da bi vedeli, kakšne namene in načrte imajo naši narodni nasprotniki, so klonili liberalci 'brez (vsakoršnih garancij svoj tilnik in zlezli zopet pod nemški jarem. Vse to dobro vedo spodnještajerski Slovenci, za to se jim liberalna politika gabi. In to tem bolj, ker liberalci s svojo zajčjo strahopetnostjo in zaničevanja vredno ponižnostjo ‘niso postavili sama same selbe v najžalostneji&o luč, temveč so vpadli za hrbet tudi našim poslancem. Čeprav liberalci pri nas ne pomenijo več veliko in Vplivajo že samo »olj kot politična redkost, je vendar ta njihov vpad vse obsodbo vrefijen. Naši poslanci bijejo sedaj težak boj za naše narodne in gospodarske zahteve. Vsak nßr pad iz zasede in bodi še tako malenkosten in neznaten, jo v tajkih resnih in težavnih pozicijah škodljiv in postane lahko celo usodjepoln. Iz vseh teh vzrokov je obsojanje liberalnega početja splošno. Se celo V najožjib liberalnih krogih ni našima najnovejša politična grdobija liberalnih korifej prijazen odmev. Vidi se to posebno iz dejstva, da mora prodajati v sedanjih mrzlih Časih samo- troperesna deteljica dr. Ku-kovecj-Spindler-LesniČar okrog po nehvaležnem in neubogljivem svetu svoje politične modrosti. Ves o-dtali liberalni Štab, M je bil prej včasih tako zgovoren, molči in varuje dbma|Č9 penate. Res, žalosten pogled nudijo razvaline nekdanje liberalne mogočnosti. Dr. Kukovec si lahko Žvižga: „fOj vse jp preč, je preč.i!
Predlogi naših poslancev.
Poslrtnci Sltovenskega kluba so vložili naslednje predloge:
Dr,. Benkovič, R o š k ,aj r, dr. J a n k o -vič in Ozmec predlog za železnico Purk’la- Ptuj —Rogatec—Brežice.
Dr. Benkovič, Tie ng lav, dr. K. Verstovšek predlog za železnico Rečica na Paki— St. Janž v Savinjski dolini.
Dr. Benkovič, T e r g 1 a |v, Pišek predlog radi deželne podpore vsled suše.
Dr. Benkovič predlog radi spodnje realke
v Trbovljah.
Dr. Benkovič predlog radi osnovanja trgovske in obrtne zbornice za Spodnji Stajer.
l)r. Benkovič in Roškar dva predloga radi staivbinskih koncesij za tesarje, zidarje ud
Dr. Benkovič je interpeliral c. kr. namestnika radi imenovanja poštarja v Brežicah.
Dr. Jankovič predlog, da se osnuje obli-gatorična deželna zavarovalnica proti vsem vremenskim nezgodam.
Dr. J. a n k o v i' č in Vrečko predlog radi zgradbe okrajne ceste II. razredi iz Lesično črez Prevorje v Grobelno in preložitve ceste II. razreda med Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami.
Dr. 'Jankovič, dr. B e n k o v i č in P i -š e k predlog radi betic, povzročene po suši in toči v političnem glavarstvu Brežice.
Dr. Korošec, Piše k, Roškar in tovariši predlog za spremembo dim-nikarsplega reda, da sis onemogoči prisilno zmetanje po 'dimnikarjih.
'Meško, Ozmec in tovariši predlog za podporo po toči oškodovanim.
NOvak je interpeliral namesltnibsi zaradi delitve knjižnice „SJahrbüchlein für die südmärkische Jugend“ y ki so jo delili otrokom v nemških šolah na Spodnjem Štajerskem.
'G zrnec predlog, da se da izdatna podpora prebivalstvu ptujskega okraja, ki je trpelo lansko leto škodo po toči in suši.
Pišek predlog za subvencijo za vodovod v Orehovi vasi.
Pišek, dr. Korošec in tovariši predlog za po suši prizadete posestnike, najemnike, viničarje in delavce na Spodnjem Štajerskem.
R o Išjfk, a-r predlog za podpore prebivalstva mariborskega in ljutomerskega okraja, ki trp. vsled toče, suše in drugih ujm pomankanje.
Roškar in dr, Benkovič predlog za iž-premembo lovskega zakona.
Roškar predlog, s katerim se zahteva, da deluje deželni odbor nato, da bo dajala državna u-prava živinsko sol, kakor fludi solne odpadke iz svojih neizčrpljivih zalog po lastni pridobitni ceni vsem živinorejcem po celi državi, ker je to za vspešno živinorejo neobhodno potrebno.
POJDLJteiTBK.
Morella.
.(Angleški qpisal Edgar Allan Poe.)
S tihim, pa globokim Spoštovanjem sem gledal na sivpjo prijateljico Morello.
Ko sem se pred' mnogimi leti slučajno ž njo sestal, se je Vnela moja duša v mogočnih plamenih, ki jih doslej še nisem bil spoznal; ali' to niso bili plameni ljubezni in trpel sem v bridkem in Vedno jas-nejem spoznanju, da si ne morem razjasniti njenega nedoločenega vpliva, niti omejiti njene moči.
/In vkljub temu sva se našla pri altarju; nikdar ji nisem govoril o svojih Čustvih, nikdar nisem mislil na ljubezen.
In v)end!ar je zapustila družbo, se me oklenila in živela le za-tae.
Bila je to sreča polna čudežev in sladkih, opojnih sanj.
Neverjetno je, kako hitro se je 'Morella (vsake stvari naučila. Pri moji veri, njena nadarjenost ni bila nafvadna in naravnost gigantična je bila moč njenega duha.
Čutil sem to in postal v mnogih stvareh njen učenec.
Pa spoznal sem kmalu, da me hoče seznaniti, mogoče vsled svoje vzgoje v Požunu, z nekaterimi mističnimi spisi, ki se smatrajo navjadno kot nekak posnetek zgodnjp nemške literature.
In ti spisi so bili njeni najljubše In vsakdanje Čtivo, in da sem jih tudi jaz začel ceniti in proučavati, se imam zahvaliti skromnemu ali vendar močnemu vplivu njene navade.
Ako sé ne motim, ni imela moja pamet tu mnoga opraviti. 'Moj spomin me ne vara, če trdim, da so ostali moji nazori vkljub vsem tem. idealom stari in
da ni niti najmanjša sled te mistike vplivala na moje misli in dejanja.
Prepričan o tem dejstvu sem se dal brez kakega strahu svoditi svoji soprogi in sem se poglobil pogumno -v labirint njenih Štufcij.
In če sem začutil v sebi rastočo moč njenega duha, tedaj je položila 'Morella (svojo hla(Ino roko na mojo in govorila tihe, Čudne besede, ki jih je bila li našla v pepelu kake mrtve filozofije in ki so zapuščale v mojem spominu sledove svojega pomena.
In tako sem sedel uro za uro ob njeni strani in poslušal godbo njenega glasu, in če je naposled zazvenel o njegovem govoru glas ‘groze in strahu, tedaj je padla na mojo dušo senca) in postal sem bled in sem trepetal pri teh nadzemskjih glasovih.
In tako se je spremenilo veselje v grozo — in najkrasnejša stvar postala je kar naenkrat — najstrašnejša.
Ne zdi se mi potrebno, opisovati natančno način teh razmotfrivanj, ki so bila posledica že poprej omenjenih knjig in ko so dolgo Časa bila edina vsebina pogovorov med menoj in Morello.
Kdor je 'proučavcjl teologičnij nauk o morali, oni me bode razumel, drugi ne.
Nejasni panteizem Fichtejev, modificirani nauk o Pitagorovih učencih o prerojenju in pred vsem pa Schellingov nauk o identiteti, vse to je Morello, ki je bila polna fantazije, neskončno mikalo.
Pa prišel je čas, ko me je začel skrivnostni duh moje sonroge težiti kot mora. Nisem mogel več strpeti dotikljajja njenih ozkih prstov, tihega glasu njenega muzikaličnega govorjenja in njenih žalostnih oči.
Vse to je ona čutila, a mi ni nikdar tega očitala; bila je spoznala mojo slabost ali buck/lost, pa jo je imenovala smehljaje:	slučaj usode; zdelo se
mi je, da je poleg tega tudi še vedela m meni nepoznan vzrok moje umirajoče ljubezni; pa nikdar ni omenila z najmanjšo besedico, ka|k naj bi bil ta vzrok.
Kljub temu je imela dovolj ženske narave/ v sebi, tako da je začela hirati ob tem spoznanju..
Polagoma sem začel opazovati na njenem licu neko bolno rdečico in modre žile na bledem čelu so se bolj in bolj prikazovale in mnogokrat se je topila moja duša v brezmejnem usmMjenjju in sočutju, pa v naslednjem trenutku sem zapazil zopet pogled njenih oči in tedaj je zatrepetalo srce in bilo mi je, kakor bi gledal v brezupne in neskončne prepade.
Priznati moram, da sem z resničnim in neodoljivim hrepenenjem čakal Morelline smrti.
T/oda slabotne moči njenega telesa niso tako hitro ginile, kakor sem želel jaz. Dneve, tedne in dplge, mučne mesece je trajaja bolezen in končno so moji izmučeni živci premagali (voljo in to večno umiranje me je napolnilo z besnostjo in preklinjal sem v strašni jezi 'dneve in ure in vse grenke trenutke, ki so postajali tem daljši, čim bolj se je bližalo to nežno življenje svojemu koncu.
Nekega jesenskega večera, ko so vetrovi spali v zračnih višinah, tedaj me je poklicala Morella k sebi, svoji postelji.
Kot prozorna tančica je bila razprostrta megla čez polja, topel žar je bil nad vodjo in med bujnim jesenskim listjem v gozdu je trepetala mavrica.
„Danes je dan jednak drugim dnevom“', dejala je, ko sem k nji pristopil. „Dan življenja, ali dan smrti. Čaroben dan za sinove te zemlje, tega življenja; še lepši za hčere neba, za hčere smrti!“
Poljubil sem zdaj njeno bledo čelo in ona. je nadaljevala:
„Umrjem in vse eno bom še živela!“
„Morella ! “
„jViem, da ni bilo nikdar onega Časa, ko bi me bil mogel ti ljiibiti; pa povem ti, da bodeš njo, ki si jo zaničeval v življenju, — Častil in molil vsaj v smrti.“
„Morella ! “
(Konec prih.)
Roškar predlog, da se fond za povzdigo živinoreje tudü za Spodnji Stajer po okrajih na jpod-lagi števila živine, kakor veleva zakon, pravično razdeli. Našemu ljudstvu sfe ne sme še najdalje prikrajke vati ta prispe vlek, ki znaša nad 80.000 kron na leto.
Terglav predlog za ustanovitev, vzornega vinograda za okraja Celje in Vransko, ki sta okužena po trtni uši.
Dr. Verstovšek predlog, da se ustanvi za Spodnji Stajer drugi deželni zavjoU za gluhoneme, ker zamore sprejeti zavod v Gradcu le vsako leto do 120 učencev, dočim je gluhonemih v deželi povprečno do 800.
Dr. Verstovšek predlog za podporo iz deželnega fonda po uimah in suši oškodovanim posestnikom marenberžikega, slovenjegraškega, Šoštanjske-g|a, gornjegrajskega in arvešikega okraja.
Shodi.
Št. Jakobi v Slov. gor.
„Jiakobshof“, v katerem je včeraj dne 21. t. m., zborovalo naše slovenskjo izobraževalno društvo, je bil pred leti središče in ! zbirališče šentjakobskega štajerčijanstva. Novi posestnik gospod Roškar pa je velikodušno prepustil lepe prostore za naše izobraževalno aelo.
Otočni zbor je bil 'izredno dobro obiskan. Divp-rana je bila natlačeno polna mladine, pa tudi stari-šev. Zborovanje je otvoril in vodil gospod 'Ketiš. Po običajnih poročilih o delovanju društva je govoril g. Ž e b o t iz Maribora, Pqvdarjal je velik pomen izobraževalnih' 'društev za baše kraje ter je vabil posebno mladino, naj se trdno oklene društva. Opozarjal je tudi na dobro in slabo Časopisje. Ko jo omenjal, kako se širi v naših krajih pošteno časopisje, je vstalo v;eč zborovalcev, ki se bodo na novo naročili naše liste. Zborovalci pa sto obsojali pisavo .„.Štajerca“ in drugih njemu sorodnih listov.
Za predsednika našemu društvu je bil izvoljen veleposestnik gospod Jožef Roškar.
Besedo sta še dobila na to domači sin Anton Roškar in mladenka Marija Roškar.
Vjspeh shoda je bil, da se je vpisalo okrog 50 novih udov. Zborovali smo nad dive uri.
Sv. Urban pri Ptuju.
Naš kraj je soseden mestu Ptuju, katero sku-Sa svoj Škodljiv vpliv po svojem šnopsuj in po „Štajercu“ raztegniti na celo okolico. Po močeh se skušamo obraniti temu pogubonosije.mu vplivu. Kot glavno sredstva porabljamo izobraževanje našega ljudstva. Naše bralno društvo že skoro deset let izvršuje to svojo preimenitno nalogo, o Čemer je Včerajšnjo nedeljo na svojem občnem zboru dajalo račun. Iz poročil društvtenih funkcionarjev se je videlo, 'da je društvo v dobrem položaju ter da vedno bolj in bolj priteguje k sebi vse tiste, ki 'iim je mer za pravi svoj napredek.
Na občni zbor je na oUborova povabilo tudi prišel gospod dr. H o h n j e c. Kazal je v svojem govoru na pogubni vpliv slabega berila in slabe družbe ter povdjrjal nalogo, ki jo morajo v tem oziru izvrševati naša izobraževalna, osobito mladinska društ-
va.	Boj Slabemu v vsaki obliki, vnema za) naše velike verske in narodne ideale, povlzidiga vseh slojev našega naroda, osobito mladine v ptujskem okraju, to je in moda ostati naše geslo.
Društvu se je izvolil večinoma stari odbor. Naj bi desetletnica bila društvu kakor v priznanje za dosedanjo delovanje, tako tutìS v bodrilo za bodoče.
Nazaret.
Včeraj je bil pri nas prav dobro obiskan snod, katerega je spretno vodil kot predsednik kmet 'Miha Dobravc, po domače Krajnc.
Ftoslajneto dr. Verstovšek je podal obširna poročilo o deželnem in državnem zboru. Zlasti je zanimalo naVzoče poročilo o delapiožnosti dež. zbora. Zgražali so se kmetje nad liberalci Gornjlegagr^Ha, ki so napadli neosnovano poslance v liberalnih listih. Posebno zanimiva je izjava spoštovati ega. gospoda Tunhšiekfa starejšega, najvećega davkoplačevalca v okraju, ki povdarja, da je resnično, kakor je poslanec sami omienil, da okraji nekaj trpijo vsled obstrukcijo v dež. zboru, toda da radi teh izgub ne smo nobeden okraj tirati poslance iz obstrukcije; on poziva poslance, da se ne ozirajo na podrobnosti, temveč da imajo splošne koristi slovenskega 'Spodn, Stajerja pred očmi.
GospoH Žjager je opozarjal na novi, odvetniški red in prosil pojasnila »d poslanca.
Gospod Turnšek iz Rečiee je stavil resolucije, v katerih se izraža poslancem S. K. Z. popolno zar upanje in se zavrača zahrbtno postopanje desetorice okraja, ki so docela osamljeni s svojim mnenjem.
Poslancem S. K. Z. se daje prosta roka pri pogajanjih, volitai zaupajo njih vkrepom in jih navdušujejo za nadalnji boj,Če ga smaitrajo za potrebno.
Veliko navdušenje je bilo med navzočimi; mio jih je do 300 ljudi.
Tia shod je zopet pokazal, kako zaupa ljudstvo tega okraja poslancem S. Ki Z. in ceni delovanje svojega državnega poslanca.
Ali ste že obnovili naročnino?
Ufa Balkanu vre.
Na Balkanu se zopet zbirajo črni oblaki- Sicer ni Ito nič novega, navajeni smo že, da izbruhne tamkaj vsako sponiLjd kakšno neurje, ki dela evropskim diplomatom mnogo skrbi. Tjukaj vzplamti vstaja, tam napadejo oborožene druhali kakšno \jas, zopet tam eksplodira kakšna bomba, ki raznese most, drugod nastanejo zopet mejni' prepiri, in ministrskih krik ni ne Konca ne kraja. Toda politično obzorje na Balkanu ni bila še nikdar tako zatenpeio, kjakor je čaš sedaj. Niti za časa aneksijske, krize ni bil položaj tar ko nesiguren, kakor je ravno sedaj, in zdi se, da je vse to i,e nekaka predigra k splošni veliki politični drami, ki se bo odigral^ prihodnjo vigred. Balkan nazivljejo sedaj en sam velik sod, napolnjen s smodnikom. Treba le iskrice, in ives Balkan je v ognju. Toda ne starno Balkan. Na tem pozorišču so zainteresirane skoroda vse .velevlasti in vse. kaže, da je ie preveč opravičena bojazen, da utegne nastati ravno rafli Balkana splošna svetovna vojska.
Vojska Turčije z Italije dela že itak „hromemu možu“, ki je pa pri vsem tem še toliko krepak, da Še lahko z berglj,ami zdravega ubije, več kufcor preveč skrbi; iz zadreg in zagat pa Turčija itak nikdar ne prüde in tudi priti ne more. Vzbuja pa ta vojska tudi razne tihe in pobožne želje, katerih u-resničenje čaka le ugodnega trenutka; vzbuja in neti ,pa tudi razne protiturške aspiracije, katerih povzročitelj je mlajdoturšlki režime sam, ki bi kar Sre noč rad preobrazil in preustrojil v srca vseh mohar medancev pregloboko vgriznjeni staroturšlki konser-vatizem in spremenil Turčijo v moderno urejeno državo konfesionalne tolerance, kar pa ne prenaša bistvo islama. Vre torej v srcih tri sto milijonov mo-hameJancev in izbruh strasti je skorjo gotova stvar v trenutku, ko bo islam prisiljen k novi amputaciji — k odstopu Tripolitanije.
Politični pregled..
Dr. Sylvester o prihodnjem zasedanju drž. zboru.
Termin za prihodnje zasedanje drž. zbora še ni določen. Ni izključeno, da bi ne zboroval državni zbor istočasno z delegacijami. Kar se tiče zasedanja samega, bo prišlo do odločilnih trenutkov še le potem, ko bodo odseki predložili svoje predloge in poročila. V zasedanju pred božičem se je rešilo skoraj vse, kar je bilo pripravljenega za razpravo. Z. jto b'o prihodnje zasedb,nje izpolnjeno v prvi vrsti s prvimi čitanji, če dotedaj odseki ne pripravijo materijala. Ker zborujejo sedaj deželni zbori in je radi tega še sklicanje odsekov onemogočeno, bodo začeli odseki delovati še-le okoli sredi februarja. Potem se bo moralo v odsekih živahno delati, ker se jim je odkaza-Io samo Čez 70 vladnih postalvnjih načrtov, mtfi katerimi so nekateri zelo veliki in važni, kakor n,, pr. finančna predloga in vojaški zakon. Kar se tiče fi-nainčne predloge, jo je fimančni odsek že pred božičem zelo temeljito prerešetava! in bo zato lahko od-kazana že po nekolikih sejajh odseka zbornici. Drugega branja vojaških pra'Kg se z, ozirom na njih obsežnost pred veliko nočjo ne more pričakovfati. Zgodilo se bo k večjem toliko, da bo očita z an vojaš-ki kazenski red justičnemu odseku, druge predloge pa vojnemu. Kot gotovo smemo smatrati, da bodo padle odločitve o važnih noitranje-političnih zadevah' še le v povelikonočnem zasedjanju. Kakjšen bo izid, se ne da reči niti približno. Tiežkoč ne bo manjkalo! Opozarjam samo na položaj v proračunskem odseku, kjer stoji vprašanje italijanske pravne fakultete pred proračunom. Ce se ne bo posrečilo odstraniti ,teh-le ovir, potem se tudi rednega proračuna, ne bo moglo sprejeti pravočasno.
Naš prestolonaslednik obišče nemškega c-sarja.
K'akor se govori, gre na,Š prestolonaslednik ,s soprogo dne 26. t. m. v Berolin, ,da se udeleži slajv-nosti rojstnega dne nemškega cesarja. V Berolinu o-stane dva dni.
Iz Hrvaškega.
HrvjaŠki ban dr. Tomašič jej demjisioniral. Že pred tednom se je zatrjevalo, da kan idr.,, 'Tomašič v kratkem] odstopi. Ta vest je sedaj oficijelno potrjena; ban TompšiČ se je umaknil in je napravil prostor sekcijskemu šefu pl. Čuvaju, M je že 'tudi imenovan banom hrvaškim.
Zla Tomašičem pač nihče ne žaljuje; še celo njegovi najožji pripadniki in vi iglinovci so se ga radi znebili. S slabo taktiko je odbil vse od sebe". Izid volitev v hrvaški sabor mu je pat Zadal smrtni sunek, paidel je pri ogrskih mogotcih v nemilost, podati je moral v 'drugič demisijo,' ki je bila tokrat tud — sprejeta.
Nekako presenetilo je pa imenov,\nje s'ekcìjske-ga Šefa pl. Čuvaja banom hrvaškim; v krogih dr. Tomašiča se je smatral podban 'Levin pl. Chavrak koi bodoči mož.
Bon pl. Čuvaj ni ravno politično prononcimana oseba, vživa še celo osebne 'simpatije pri opoziciji.
Ce se z imenovanjem novega bana razmere izboljšajo, se dvomi, spremenila se je oseba, a sistem ostane. Dokler too Khuen-Hedervary ogrski ministrski predsednik,, ni pričakovati nobene spremembe v sistemu.
Preosnova planinskih polkov.
Stiri domobranske polke planincev so tako pre-osnov(a3i, da imajo polkovni štab in nadomestni bar
taljonski kader. Ljubljanski domobranski polk Štev. 27 ima poleg štaba in kadra še bataljon št. 1, ki mu je priseljenih pet stotnij (1—5) in bataljon štev. 2, ki ima štiri stotnije .(6—9). Po zimi biva polk v Gorici in v Ljubljani.
Celovški domobranski planinski polk št. 4 ima dva bataljona £1—3) s štirimi stotnijami (1—4 in 7— 10) in en bataljon (štev. 2), ki ima dve stotniji (5 in 6). Po zimi biva polkov Štab v Celovcu, bataljoni pa v Celovcu in Šmohorju.
Tridentinski polk strelcev I ima dva bataljona s štirimi1, en bataljon s tremi in en bataljon z dve-mi stotnijami. Zimska bivališča so v TrUentu, Strig-nu in v Roveretu.
Bolcanski polk strelcev II ima en bataljon s štirimi, en bataljon s tremi in en bataljon z idjvcma stotnijami. Po zimi biva polk v Bolcanu. 'Meramu in v Rivi.
Vsak bataljon, razven 3. bat-aljona I. tridentinskega polka ima eno strojno puško.
Dne 1. marca 1912 se premesti poveljstvo 43. deželno-brambne pehotne divizije iz Lvova v Crno* vice.
Aelirentkal.
„Prager .Tagblatt“ poroča, da se Aehrenvhal iz zdravstvenih ozirov ne bo udeležil zasedanja delegacij, ki se baje skličejo sredi meseca februarja, ker bo preje demisioniral.
Vzdržuje se vest, da bo njegov naslednik grol Szeczen, sedanji poslanik v Parizu.
Burian.
„Prager Tjagblatt“ vzdržuje svoje poročilo, da kmalu odstopi skupni finančni minister Burian in da mu sledi tržaški namestnik princ Hohenlohe.
Tržaški namestnik postane šlezijski namestnik grof Coudenhove.
Burian obstopi po zasedanju delegacij skupno z Aehrenthalom.
Dalmacija.
OJgrska, vlV.ida se je definitivjno odlomila z,a vz-držjanje pogodbe glede gradnje dalmatinskih: železnic ter je določila stroške z:a zgradbo teh železnic s 104 milijoni kron. Tekom enega tedna je baje besedilo pogodbe koncipirano in pogodba podpisana. 607o dobička dobi budimpeštanska komercijalna banka, 40"% pa banka Union.	\
Srbija.
V vladnih krogih izjavljajo, da kabinet 'Milano-vič ne bo odj.topil, dokler ne dobi nezaupnice od sr-bsCde skupščine in se tudi ne bo ogibal boja s svojimi parlamentarnimi nasprotniki. Kljub temu pa upa opozicija, da pade vlada že drugi .teden.
Angleško.
„'Tägliche Rundschau“ poroča) m diplomatičnih virov, da bo angleški poslanik na Dunaju, Cartwright, še to leto odpoklicajn in prestiavljen n/a drugo mesto. Dunajska vlada je že pred meseci dala razumeti augle!ški vladi, da želi izprememlbe v poslaništvu.
Švedsko.
Švedski državni zbor se je sestal dne 16. t. m. in bil slovesno otvorjen po kralju. Prestolni govor navaja med drugim, da smatra vlada za pravično in državi koristno, zahtevati tudi za ženske volilno pravico pod enakimi pogoji, kakor obstoja za moške. In zato bo jpredlžila državnemu zlboru .tozadevno predlogo.
Raznoterosti
Predsedstvo štajerske nemškonacionalne stranke je imelo dne 18. t. m. sejto, v kateri ,se je eno-glaistno sklenilo sklicati tekom februarja zborovanje nemško-naeionalnih somišljenikov. Debatiralo se je tudi o politični situaciji na Štajerskem in se je eno-dušno izrazilo željo, naj bi se vpostavilo delazmožen deželni zbor.
Poučni tečaj. V Četrtek dne 25. januarja priredi SIoajenska krščandko-socialna zveza poučni tečaj na Galiciji. Začne se točno ob 9. uri, predpoldne. Vršil se bo v šoli. Predavala bosta gospoda dr. Hoh-njec in živinorejski inštruktor Krištof s Kranjskega. Odrasli in mladina, uljudno povabljeni!
Zadružni tečaj v Mariboru. Danes se je začel v Mariboru «poučni tečaj za zadružništvo, h! kateremu se je prijavilo lepo število fudeleženeev. Udeleženci so došli iz najrazličnejših kraj'ev Spodnje Štajerske. Tečaj je otvoril veleöäjstiti gospod dr. 'J. Hoh-njec kot predsednik pododbora Zadružne zveze t Ljubljani, ki je v kratkih, jedrnatih besedah orisal Velik pomen slovenskega Zadružništva in razmere, v katerih se nlahaja sedaj na Spodnjem Štajerskem. Predavanja vtodi gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak. V torek dne 23. t.. m. bo predava! o živinoreji gospod živinorejski instruktor Pran Kristo^ iz Ljubljane. V Četrtek dne 25. t. m. se Vrši tečaj zpsestatv-ljanje računskih zaključkov. Tečaj se konča v soboto dne 27. t. m.
Nemške marke za Koroško. „Mir“ piše: Nemške parke so tudi letos našita svojo pot na Kbrošfko in sicer v „nedolžni“ obliki darov : „nemško-državne-ga božičnega drevesca’“ in sicer za Šolo v Pliberkiu, !v Lipalji vasi in Vovbrah. Kakšen krik bi nastal v nemških listih in kako bi se trkali naši prus ki na svoja velepatriotična čuvstva, ako bi. Slovenci dobili le en dinar iz Srbije, lev iz Bulgarske rfli morda še celo rubel iz Rudije. Toda ker pripravlja nemška marka Vsenemčiji pot do Taidraita. jé vse prav. Razumemo zakaj !
Iz naše bogoslovnice. V bogoslovje je sprejet v prvi letnik1 gospod Jeraj iz Rečice. — V torek dne; 23. t. m. pehajo predavanja za, prvo polletje in se pričnejo izpiti, 3d se bodo vršili po reformiranem načrtu kot strokovni izpiti {esamina publica), oziroma kot semestralne skušnje (esaminai privata). — Dne
26.	februarja se bodo zopet pričela predavanja.
Nuncij Bavona je v noči od pet[.;!a na soboto umrl. Ob njegovi smrtni postelji so bili' brat, svakinja in zdravnik. Rodil se je Bavonia leta 1856 v Rocca di Oambiq. Zaivzemal je v,eč odličnih mest v katoliški (hierarhiji. Na Dunaj je prišel v juniju lanskega leta. V javnosti se še ni veliko pokazal. R. i. p.
Liberalna stranka zamuja vlake. Za včerajšnjo nedeljo so imeli {liberalci napovedane tri shode. Kolikor smo do sedaj zvedeli, so ti shodi kot njalašč za pust. Naše ljudstvo nima večje zabave, kot so 'liberalni shodi. Vse se smeji in norčuje z liberalne modrosti. Skoda samo, d,a zasleduje tjndi pri teh shodih liberalce smola, kakoršna se prime le liberalnih korifej, Včeraj se liberalni shod na Ponikvi ni vršil, ker je liberalni gromovnik Špindler, lei naj bi bil poskrbel vrlim Ponkovčanom za nekoliko zabave, zamudil — vlak. Je res smola, če-jo vlak prej odpiha — rešpekta res nima nobenega — kakor prijadra liberalni govornik iz gorke posteljice v mrzlo, jutro. Liberalci so že marsikaj zamultili, sedaj so prišli že vlaki na vrsto. Prijatelji, h koncu gre!
V tolažbo povemo gospodu Špindlerju, ki je vlak zamudil, da naj h,vaili Boga, da ga je. Liberalci so na Ponkvi že zelo redki. Služijo že samo kot vzorec. Pač pa so g]a pričakovali naši možje in ti bi mu pa bili marsikajj povedali. Z;ato hvalite Boga, da so vlaki bolj točni, kot Vi.
Obstrukcija v graškem mestnem svetu. Socialdemokrati so v petek nadaljevali obstrukcijo. Seja je trajala od petka popoldne celo noč do sobote do 10, uro predpoldan. Socialdemokrati so vporabili tehnično, pa tudi glasno obstrukcijo. Socialdemokrat Pon-gratz je govoril 12 ur. Med njegovim govorjom ,c5o v-prizorili socialdemokrati vsake toliko Časa divje koncerte.* da se je govornik lahko odpočil. Bilo je mnoga škandalov. V sobloto zjutraj iso prinesli socialdemokrati v sejnico celo gramofon, s katerim so de tali govornikom pavze. Prihodnja seja občinskega, sveta j« danes popoldne. Nemško-naeionalna večina hoče, bailor je videti, obstrukcijo zlomiti. Listi pozivajo župana dr. Grafa, naj bo bolj energičen 4n pa brezobziren.
Zaradi 4 kron 75 vinarjev berač postati ne more nikdo, obogateti pa vsakdo, ki si kupi turiško prečko, na obroke po 4 krone, 75 vinarjev in zadene ž njo glavni dobitek. Turške srečke, ki igrajo še celih 62 let, imajo šest žrebanj in za 1,800.000 frankov glavnih dobitkov vsaiko leto, .Vsaka srečka miora, biti izžrebana in znaša najmanjši dobitek čistih 230 kron. Kdor tedaj kupi turško srečko, niima le upanja, tla ž njo zadene glavni ddbiteld, marveč nahrani pri lem tudi gotovih 230 K. Prihodnje žrebanje je že dne 1. februarja, ne. ga zamuditi! — Pojasnila, daje in naročila na turške srečke v korist „iSlovensTd Straži“ sprejema, gosppd Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega podpornega (društva V, Ljubljani.
Za „Slov. Stražo“ so darovali jareninski Mohor j ani 12 K. Hvala prisrčnih zavednim rodoljubom ob jezikovni meji.
Volitve v Nemčiji*
Izid ožjih volitev v 78 volilnih okrajih, ki so se vršile dne (20. t. m. je sledeči: izvoljenih je devet konservativcev, 6 pristašev desnice, 2 pristaša nemške ref-, stranke, 4 gospodarski zvezarji, 20 nacionalnih liberalcev, 17 pristašev napredne ljudske stranke, 7 jčlanov centra, 8 soci aldemiokratov, 2 Velfovca, 1 Bauernbündler in 2 divjaka.
Z‘,a vsem je sedaj izvoljenih: 98 pristašev centra, 32 konservativcev, 24 narodnih liberalcev, 72 socialdemokratov, 10 pristašev nemške državne stranke, 16 pristašev ljudske stranke, 8 pristašev gospodarske zveze, 2 Velfovca, 15 Poljakov, 1 Bauernbpn-doVec in 6 divjakov.
Nemški freizinovci imajo sedaj hudega mačka, S pomočjo socialnih demokratov so upali zadati centrarne smrtni udarec, a so pri tem nailjislabše odrezali. Ni se jim posrečilo razbiti t pozvani' „(schwarz-blauen“ blok.
Se siedaj ni odločeno, si bodo ‘li priborili svo-boöfomiselci večino državnega zbora ali ne. Prepričani so bili, da: bodo & podpiranjem socialnih'demokratov zadali konservativnim strankam smrtni udarecl, toda izjalovilo se jim je. Liberalni listi sami priznavajo, da so pričakovali več od sobotnih ožjih voHi-tev, kakor so te prinesle. Tolažijo se pa Še vedno, da borio ožje volitve, ki se vrše danes dne 22. t. m. in Še dne 25. t. m. izpadle njim iv dobro. ITlodai tolažba, je že zelo revna.
Maribor. V soboto dne 20. t. m. popoldne so se pričele na naši gimnaziji strelne vaje. Udeležujejo se jih večinoma vri sedmošolci in osmošolci.
Maribor. Dne 19. t. m. je hišna posestnica Cecilija Hicl v sobi tak!o nesrečno padla, da si je pri tem strla desno nogo,
Maribor. 'Mariborska narodna društva priredijo v proslavo 401etnice poroke gospoda Srečka Steg-
narja in njegove soproge, in ob enem 7,01etnicei gospoda Stegnarja v sredo dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer .v spodnjih prostorih Narodnega, doma častni ofru-žinski večer. Z ozirom nai velike zasluge, ki si jih je stekla rodbina Stegnarjeva in posebej gospod Stegnar za narodno probujo v obče in za mariborska narodna društva še posebej, uljudno vabimo vse mariborske narodne kroge, da se kolikor mogoče tevilno udeleže tega častnega večera. Sodfeluje orkester našega Glasbenega, društva in pevski odsek Čitalnice. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Maribor. Dne 20. t. m. je umrl v Mariboru Friderik Tate, okrajni glavar v pokoju. Tax je bil ‘znana oseba na Spodnjem Štajerskem. iPOvf od, kjer jo služboval kot političen uradnik, ga imajo Še v spominu. Kot komisar je služil v Mariboru, Ljjutomeru, v Brežicah in najdalje pa v Celju. Naposled je bil imenovan okrajnim glavarjem v Brežicah. Niti v zasebnem niti v uradnem življenju se mož ni posebno odlikoval, radi tega je bil tudi umirovljen. Kot tak je dobil službo uradnega vodje na mariborskem magistratu. Dobro je še vsem v spominih njegova praMla proti listu socialnih demokratov, ki je bilja/ za njega uničujoča. Bila je tudi povod njegovega odstopa iz magistratne službe. Tax je bil kot političen uradnik hud nasprotnik Slovencev, ki so morali pod njegovim uradovanjem marsikaj bridkega poskusiti.
Ruše. Na mesto umrlega ‘dr. Gorišeka smo dobili za zdravnika nekega dr. Petritschav ki baje ne zna besedice slovfenski. Bomo še govorili. —• Veteranska ‘veselica, v gostilni Mulley je vspela vi zadovoljnost prirediteljev. Občinstva je bilo dovolj!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Včerajšnja prireditev se je dobro obnesla. Bilo je mnogo poučnoga in vzpodbudnega ter mnogo poštene zabave. Več pri-’ hodnjiČ.
Slivnica pri Mariboru. V nedeljo dne 28. t. m. so vrši v Slivnici pri Maribjoru v, bralnem drušifcvu pa večernicah ustanovno zborovanje Orla. Govorit pride predsednik podzveze gospofi dr. Karl Verstovšek. Starisi, udeležite se tudi vi tega shoda, c7**, bo-deto tudi vi slišali o namenih in ciljih mladeniške organizacije.
Svečina. Janez Zorko, 44 let star, viničar v Podigraciu pri Svečini je Šel prjed netlqaj dnevi v Ja-renino. Ko se je zvečer vrnil domov), je imel veliko rapo na vratu, katera je prizadjarnia, bržčas od kake pištole ali pa od samokresa. Ker Zjbrko ra\ii hude rane ne more nič govoriti, tudi ne pisati, se n® more zvedeti, ali si je Zorko rano sam prizadjal, ali ga je kdo napafciel in ga obstrelil. Z>orko se nahaja sedaj v mariborski bolnišnici, kjer se iau je njegovo zdravstveno stanje toliko zboljšalo, dai bo mogoče &e okreval.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Kmetijska podružnica priredi dne 2. februarja, to je na svečnico, poučno gospodarsko predavanje v gostilni gospoda Franca Krajnca, ,po rani službi božji. Gospod Alojz Pirstinger, deželni potovalni učitelj, bo predaval o zimskem in spomladnem delu v vinogradih in sado-nosnikih. Občinstvo se vabi, da se tega zborovanja, kar v najobilnejšem Številu (udeleži.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Umrl je dne 18. t m. pb 3. uri zjutraj v župnišču pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah Alojzij Kajnin, Li je bil 31 let v župnišču služabnik, mnogim Častitim gospodom je gotovo dobro znan. V soboto ‘ob 9. uri dopoldne je pogreb. N. v m. p. !
Ponikva. V nedeljo po prvi maši shod S. K. Z.
V prostorih gospoda 'Martina Zldolšdkja, po domače Pinterja. Govori deželni poslanec gospod Vrečko in drugi.
Slovenjgradec. Veliko veselico priredi narodna čitalnica, v Slovenj gradcu v nedeljo dne 28. t. m. v zgornjih’ prostorih Narodnega doma v Slovenjgradcu. 'Svilni vojaška, godba c. in kr. pešpolka Štev. 17 iz Celovca. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Kostumi dobrodošli. Vstop je dovoljen samo vabljenim in po njih vpeljanim gostom.
Iz črnokotnih tišin. Nai zadnjo nezaupnico, objavljeno po krivici z napisom Mozirje, ki so jo tako slavno publicirali gornjegrajski umirajoči veleumi v „iNarodfu“ in „Nar. Listu“ — gotovo tudi v „Tagespost!“ in „iStaijercu“ — (opomba: stavca: vsa čast!), se odgovarja: s sledečo, pač tehtnejšo nezaupnico. Bi jo sicer radi zamolčali, a si ne moremo pomagati, ker živimo v gorniegrajskem okraju v času; nezaupnic in sicer ali skienienih ali nesklenjenih, ovinkar-skih ali Odkritih itd. Prerod odloka se, glasi tako-le: St. 11914-12. Zelo nujno! Cenjenemh okrajnemu zar pitonu v Gorniemgradu. Z ozirom na tamošnji dopis z dne 7. 1. 1912, Št. 6, naznanja, pcCpisani zavod, da je r/vle volie priora,vlien, kakor ja to sporočil z u-radnim pismom dne 3. 1. 1912, prevzeti konvertiran-jo od posojilnice v Gornjemigradp odpovedanega posojila po K 122.000 že v letu 1912 (!) in stvar dokončati kjar najbolj hitro. Sedaj sledi kratek ip koristen pouk, ka,j se miora. storiti v takih zadevah, in da ne gre tako reč kar v šestih dneh izpeljati, kakor s,i jo jf namislilo načelstvo. Nadtalje sledi zanimiva točka. — Pri tem poverini si usoja podpisani zavod opozoriti na to, da se po odnehod došli/h poročilih od mnogih strani dvomi o opravičenosti sedanjega okrajnega odbora za pravomočno zastopanje okraja, ker so se že baje vršile nove volitve -in ker del, prebilvalstvla, zastopa mnenje, da posluje sedanje okrajno varstvo že pol leta brez pravne podlage. Zavod sicer noče nre-iskavati te stvari, vendar, pa hoče na vsak način
predložiti dolžno pismo novemu okrajnemu zastopu. v potrdilo in podpis ter potem sprejeti pglsojilo takoj v izvržbo. Gradec, dne 10. januarja 1912. Arbeiter-Versicherungsgesellschaft., — Sodbo si torej lahko riapravi vsak sam, iz katerih razlogov je bilo in o-stane obljubljeno posojilo zajčasno odbito in naj se nevedni dopisniki še toliko lažejo in psujejo in svojim backom pihajo v ušesta in na srce. Gospodje liberalci, ali sedaj veste, kdo bo dal zahtevani „Rückschein“!? Dobili ste že Šnofovica, pa Še boste dobili hujšega, da se boste kar umaknili v kot ter kihali in se solzili. 'Živeli tisti, ki jim je gospodarski blagor celega okraja res pri srcu!
Mozirje. Prostovoljna požarna bramba v Mozirju priredi dne 28. t. m. ob 7. uri zjvečer v gostilni gojspoda Antona Strmšekal vedelico s srečolovom in petjem. Svirala bo Šmarska godba pod vodstvom
g.	Skale.
Koroško.
Cerkvena vest. Imenovani so vizitatjorjem dekanijskih župnij sledeči gg. stolni korarjj: 1. m. g. dr. Jožef Somer za dekanije Pliberk, Borovlje, Ro-' žek, Tinje, Velikovec, Spodnji Dravognad; 2. m. g. Gvido Bittner, stolni dekan, za dekanije Celovec-me-sto, Trg, Gmünd, Greifenburg, Šmohor, Kötschach, Zgornja Bela, Spittal, Trbiž, Beljak; 3. m. g. Berdo Wappis, stolni -sholastik, za dekanije Celojvec-dežela, St. Lenart v Labudu, VolŠperg, St. Andraž, Krka, Freže, Kotorče, St. Vid ob Glini.
Vojska.
Iz bojišča.
Iz Benghazija je došlo poročilo, da so združeni Arabci in Turki, skupno- 400 mož, v noči’ od dne
17.	na dne 18. t. m. napadli neko italijansko recluto. Napad je bil odbit, Arabci so zgubili 31 mož.
V noči od dne 18. na dne 19. t. m. je pa napadlo 600 Arabcev fronto italijanskega sektorja pri A. pri Bengbaziju. Tudi ta napad je bil s pomočjo italijanske bojne iadije „Etrurije“! odbit.
Ofklopnica „jEtruria“ je nato bombardirala naselbino Coesijo.
Razgled po svetu.
Drugič na smrt obsojen. Dne 17. t. m. je stal pred olomušMm porotnim sodiščem delavec Viljem Hjabel, ki je pred 20 leti izvršil nenraven umor na neki mladi 'deklici, vsled česar je bil obsojen v smrt. Cesar ga je pa pomilostil in sodišče mu je tedaj prisodilo 20 let težke ječe, Mesecja, oktobra 1.91,1 je Habel prestal svojo kazen in je bil izpuščen iz jetniš-nice. Komaj pa je bil Habel par. dni svoboden, že se je lotil nekega mladega dečka z imenom Lisöhke, katerega je umoril in potem mrliča spolno zlorabil. Izvršil je poleg tega tudi še posilstvo na dveh nedo-letnih’ deklicah. Zaradi teh nedramnih zločinov je sedaj stal zopet pred olomuškim porotnim sodiščem. In porotniki so enoglasno potrdili njegovo krivdo in sodišče je nečloveškega zločinca zopet obsodilo v smrt. Ko je obsojenčev branitelj hotel priglasiti proti obsodbi ničnostno pritožbo, je izrjazil obsojenec: Sprejemam smrtno kazen, ker hočem, da me enkrat iztrebijo s sveta, kajti če zopet kedaj pridem na svobodo, bo zopet kjak Človek nesrečen zaradi mene.
Slovenec v Ameriki na vislice obsojen. V Pittsburgh Pensylvania, so razglasili v soboto dne 30. decembra 1911 razsodbo nad nesrečnim rojakom Ant. Malijem, ki je ustrelil dne >3. steptembr-aj 1911 rojaka Frana Bezeka v Moon Run, Pensylvania. Sodnik ’J.
A.	Evans mu je prebral razsodbo, glasom katere bo plačal svoj Čin s smrtjo na veškiih. Smrtna kazen se izvrši nad njim, kakor hitro pride potrdilo od guvernerja. Ko je Mali slišal razslodbo, se je zgrudil nezavesten na tla. Sodnik Evans ga je nj|to vprašal, ako ima k razsodbi kaj pripomniti. Mali je nato izpovedal, da je žena umorjenega! Bezeka vsega tega kriva; ona mu je kupila samokres ter ga. z grožnjami prisilila, da je izvršil nad rojakom svoj str.alš-ni čin.
Sola se je podrla, V Golonovu na rusko-Šleski meji se je vsled preobilega snega podrla onc&tna šola. Dva učitelja in štiri učenci so bili ubiti. Mnogo učencev je bilo težko ranjenih.
Knez na, čelu roparjev. V Peterburgu so zaprli kneza MaČutadze, kavkaškega; ref tu, ker je stal na Čelu Čun guski roparski bjandi, katera je v okolici mesta Charbina v iztočni Aziji plenila in izvršila več ropov.
Nova palača za konklave v Rimu. Sveti oče je ukazal, da se prične spomladi graditi nova palača, bi bo namenjena za konklave. Pred letomi 1870 so volili kardinali papeža v KVirinalu, po laškem ropu Rima so pa volili papeža v Vtatüßanu, kar je veliko stalo. Sveti oče želi, da se nova palača tako hitro zgradi, da bodo v njej volili Že — njegovega naslednika.
Zrakoplovstvo. Polet Berolin—Dunaj, ki bo u-vod velikega mednarodnega poleta, se bo pričel dne
16.	junija t. 1. Pogoj bo, in sicer prvikrat, da zrako-ploveo sprejme sabo tudi enega pastirja.
Srbija dobi nove znamke. Koncem tega meseca izdajo v Srbijo nove znamke.	___________
Nabirajte za „Slov. Stražo“.
V Trbovljah
pri cerkvi sta na prodaj (Ne
__________________________HIŠI s prizidino, pripravno za
vsakršno obrt n. pr. gostilno in pekarno — ker peka še ni v Trbovljah pri fari — isto tako tndi za trgovca, mesarja, usnjarja itd. Pred hšama je lep vrt, in o>-lo posestvo se preda zaradi izselitve pod približno polovično ceno. Resen knpoc naj se blagovoli oglasiti, ako mogoče osebno, pri bratih Rozin kleparjih v Trbovljah pri farni cerkvi št. 62 in 51.	29—3
Pri Poljčanah
ra Razgor j e se proda kme-
_____________________________tlja v dobrem stana, redi
se 8 goved, proda se zavulj smrti posestnikove, cena: 11.000 kron. Natančno se poizve pri Jožef Gajšek n v bpodn. Poljčanah.	31—3
narodna trgovina
Karol Vanič, Celje
Narodni dom.
Na drobno! Na debelo!
Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, .kakor: sukno, platna
vseh vrst itd. po najnižjih cenah.
Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni.	Cene brez konkurence
Solidna in točna postrežba.

Svoji k svojim! TBKl
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina
Najnižje cene, postrežba točna. Mali dobiček, = dobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj nevi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
m
m
m
'S£\
1
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih VOŽČenih in milly SVGČf voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
1. Dufek nasi. Fran Pucheh,
svečar in medičar v
Mariboru, Viktringhofaasse.
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
K
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna ul. ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
Lepo veleposestvo
v St. liju v Slov. g r., la-tt rajnega gospoda Jožefa Ferk a s« proda na tr» dele. Eden meri 30 oralov, drugi 6 oralov, tretji pa 5 oralov; natančneje se i*vo pri gosp. Janezu Baumanu v Št. liju v Slov. gor. 24
Grajska Maribor pri Lojzu Nudi
wS0 ooc-m hbro in tu-Jno snaž jo preproge za okna, kakor tudi moško in žer sko perilo, domače perilo itd. itd.
ulica 18
olneno
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
JiSisfetirsis razpciiljaira
R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Halo! Kaj je novega?
Upeljal sem novo svt tovnrslavno vrsto obuval „ Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajalno te vrste obuval na celem Štajerskem in s’cer po enotnih ce-rn h K 16 50, Inksus-ctna E 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v z* logi se naha ajoča obuvala po zelo znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko* kedaj se ncd*čo priiko, da si nakupi fino in poceni obuvalo. Nadalje velika izber elegantnih in modnih obuval za plesne vesel e« in bale.
Z odličnim spoštovanjem	204
Štefan Strašek, Celje, Schmidg sse.
iailil!lEIEI!lBI!l!lBl!lililBia]llEIBJ
RAFAEL SALMIČ ■
v Celju NARODNI DOM. 9
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov.
ZAHVALA.
Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem svojim cenjenim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, ki so mi jo izkazali z obiskom moje trgovine v »Narodnem domu« in za zaupanje ter prosim, da isto ohranijo tudi mojemu nasledniku ter ga v vsakem oziru naj toplejše priporočam
Anton Kolenc.
X
M
X
X

niiiisii siuiiiu n
Priporočilo.
Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino g. Antona Kolenca v Narodnem domu. Prosim, da tudi meni dozdajno naklonjenost ohranijo.
Fran Kolenc, Celie
trgovec, Narod. dom.
ifiif finim nnin
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor : vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Slovenci I
Ivan Ravnikar
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Gpaška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč. : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno 2 Točna in. solidna postrežba.I Na debelo !
Na debelo!
»»e
Veletrgovina s papirjem.
Goričar & Leskovšek
Celle : Graška ulica štev. 7.
Na drobno !
(Boričar 8
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. ****** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: Spljet, Celovec, Trst,
Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad Je* 1C 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih