I
i
ì
'j'
!
, .1 ; A
Posamezna številka staae 1 àiaay.
Ncročnina Listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserirti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravni št v o sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
2. številka.
list sa slovensko
Sleodoisen političen
MARIBOR, sne 8 januarja 1926
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo «a petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
Letnik II
Županska zveza za Štajersko-
•Na praznik Sv. Treh Kraljev so se-zbrali v Mariboru zastopniki onih avtonomnih korporacij, ki so od nekdaj bile glavni stebri obstoja slovenskega naroda in njegove narodne samobitnosti; to so naše slovenske občine.
Slovenski župani in občinski odborniki so prišli ta dan v Maribor, da si ustanovijo Župansko zvezo za Slovensko Štajersko, Koroško in Prekmurje. Povabljene so bile občine, ki ležijo na teritoriju mariborskega okrožnega sodišča. V nedeljo bo slično zborovanje za ozemlje celjskega okrožnega sodišča v Celju.
Prišli so slovenski župani in občinski odborniki v takem številu, da so napolnili dvorano Zadružne gospodarske banke. Bili so to naši vrli kmetski možje, vajeni dela in boja za svojo ožjo familijo ter za razširjeno familijo; za slovensko občino. Odličen zbor je bil to, na katerem so bili zbrani reprezentanti naše kmetske prosvete in kulture. Med njimi so sedeli naši vrli delavski zastopniki, ki so preverjeni, da brez vzajemnosti delavskega in kmetskega stanu ni prospetta ne za kmeta ne za delavca niti napredka za ves slovenski narod.
Mariborski zbor v sredo je nudil sliko avtonomistične misli, njene jakosti in razširjenosti med našim narodom. Zbrana je bila tradicija (izročilo) našega naroda. To, kar je našim pradedom dejalo moč, da so kljubovali vsem sovražnim napadom. To, kar je naš narod držalo pokonci, da ni utonil v motnih valovih germanizacije, italijanizacije in madžarizacije. To, kar je za njega bila rešitev v najbednejših in najtežavnejših trenutkih njegove zgodovine: misel slovenske in katoliške svobode, vzajemnost tistih, ki se borijo za slovenske pravice, ta od naših pradedov podedovani duh je prevladoval na mariborskem zborovanju.
To je pristni slovenski duh. Njegovi nosilci so priprosti sinovi našega naroda, ki jih ni pokvarila tujina s svojim navidezno svobodomiselnim, v istini pa rob-skim duhom, s kojim je pr-ošinjen velik del naše inteligence. Ta inteligenca, ki se je po duhu in srcu odtujila našemu narodu in njegovim tradicijam, tudi ni zasidrana med našim ljudstvom. Zato se je iz koristoljubja suženjsko udajaia tistim, ki so tlačili narod ter ■ga hočejo tlačiti dandanes. Bilo je to tako pred svetovno vojno, pa tudi danes osem let po koncu le vojne ni drugače. Kdor odklanja ono svobodo v duhu, ki jo nudi naš slovenski katoliški narod, mora postati suženj.
Narod pa noče biti suženj ter tudi nikdar ne bo postal. Mariborsko zborovanje v sredo je za to nudilo jasen in glasen dokaz. Glasniki svobodne Slovenije so na zboru na novo razvrstili in uredili svoje vrste v obrambo okoli one točke, ki je podlaga svobodi naroda v svobodni državi: okoli svobodne občine.
Vlastodržci v naši državi niso prijatelji nobene avtonomije. Njihovo pojmovanje države je vzniklo iz načel, ki določujejo državo kot nacionalistično družbo sile. V takem sistemu ni prostora za kakšnokoli ljudsko samoupravo. Tudi za občinsko avtonomijo ni mesta v tem političnem sestavu. Zato še pri nas občinska avtonomija, kolikor se je nje rešilo iz prejšnjih časov, zožuje dan za dnevom. (Pripravlja se zakon, ki namerava občinsko avtonomijo v celi državi reducirati na oni minimum, na kojem se nahaja v Srbiji, kjer se avtonomni barometer ne dviga veliko ali pa sploh nič ne nad ničlo.
V tem posnemajo naši centralistični vlastodržci italijanskega diktatorja Mussolinija. V Italiji ne obstoji sedaj niti trohica kakšne politične svobode. Zadnje drobce še obstoječe svobode je Mussolini zatrl s svojim zakonom o občinskih komisarjih, kojemu je takozvani parlament italijanskega ljudstva pritrdil proti koncu lanskega leta. Po tem zakonu občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, ne bodo več imele svojega svobodno
izvoljenega župana, marveč od .vlade poslanega komisarja. Tako se ho na Italijanskem udejstvila ta anomalija, da bodo občine v južni Italiji, zlasti Siciliji, kjer je največ analfabetov, kjer pa so občine z velikim obsegom, imele izvoljene župane, občine v severni Italiji pa, zlasti občine med Slovenci na Primorskem in med Nemci na Tirolskem, kjer je analfabetizem velika izjema, bodo imele kurat or ja v osebi vladnega komisarja. V te visoke vzore državnega urejenja so se 'ugledali tudi naši velesrbski centralisti in njihovi sluge med Hrvati in Slovenci.
Naš narod pa, narod kmetov, delavcev in obrtnikov, stoji na braniku za svobodo slovenskih občin ter je globoko prešinjen s prepričanjem o velikih nalogah, ki jih imajo občine vršiti v sedanjem času. Mariborski shod je lo prepričanje utrdil m* toliko z besedami, kolikor z organizacijo Županske zveze, ki bo krepka braniteljica in praktična izvrševalka teh idej.
V naslednjem kratko poročilo o mariborskem shodu:
Zborovanje je bilo sijajno obiskano. Skoro vse občine severnega in vzhodnega dela mariborske oblasti so bile zastopane po svojih najboljših možeh, županih in občinskih odbornikih. Dvorana je bila nabito polna in zbranih je bilo najmanj 400 udeležencev. Zborovanje je otvoril mariborski gospod župan dr. Leskovar, ki je v uvodu naglasil potrebo posebne Županske zveze za mariborsko oblast.
Dr. Korošec je imel dolg, stvaren in poljuden govor o socialnih in kulturnih nalogah občine. V zgodovinskem uvodu je povdarjal, da naj starejša poročila o Slovencih naglašajo, da nimajo nikakih vladarjev, razen starešin in županov, ki so njihovi vrhovni poglavarji, sodniki in vojskovodje. V srednjem veku, ko smo Slovenci prišli pod nemško nadoblast, so nam pustili občine in župane, dasi so njihove pravice znatno okrnili. Župani so bili vedno voljeni, nikoli dedni. Tudi v srednjem veku je ljudstvo samo izbiralo župane, gospodstvo jih je le potrdilo. Občina in njena uprava — župani in odborniki — je ostala vedno narodna, slovenska. Naš narodni protivnik nam je strl vse, le v občini organiziranega ljudstva m mogel ukloniti. Posebno danes, ko bi nekateri radi videli, da bi ne čutili več slovenski, je treba narodno tradicijo slovenskih občin podčrtati. Slovenski župani in njih pomočniki so bili vedno svobodno izvoljeni, branili so vedno staro pravdo svojega slovenskega naroda pred oblastniki. — Občina je bila prej kot država, zato ni država njena mati. Ona je po svojem postanku in obstoju od države neodvisna tvorba, s samostojnimi nalogami in pravicami. Občina je predpogoj za državo, a ne narobe. Država je zato dolžna, da upošteva samolastno pravno stališče in lastni delokrog občine, kajti oba izvirata iz narave in sta občini zasigu-rana po od Boga 'hotenem svetovnem redu. Svoboda občine je važen del državljanskih svobodščin. Danes se govori, da bodo občine izgubile velik del svoje svobode ter prišle še bolj pod oblast državnih oblastnikov; Slovenci bomo znali varovati in braniti svobodo naših občin, katera nam je bila sveta skozi dolga stoletja. Govornik je naglašal potrebo skupnosti, vzajemnosti, medsebojnega podpiranja in razumevanja v občini ter na to obširno razložil njene socialne in kulturne naloge. Dr. Koroščevemu govoru je sledilo vsesplošno odobravanje.
Dr. Leskovar je predaval za tem o avtonomiji naših občin. (Prvi početki občinske avtonomije segajo v leto 1848, ko je revolucija strla absolutizem. Prvi zakon o občinah je bil v Avstriji izd a ir leta 1862 ter je določil splošne smernice za celo državo, dočim so deželni zbori leta 1864. z občinskimi redi natančneje uredili poslo-
vanje občin. Občine so dobile precejšnjo samostojnost in velike pravice skoro v vseh stvareh, ki se tičejo javnega življenja. Z ureditvijo poslovanja sta nastala za občino dva delokroga. V lastnem delokrogu opravlja občina svoje premoženje in gospodarstvo, koje se uredi z vsakoletnim proračunom, ter vodi skoro vse tiste posle, ki se tičejo občine in Občinarjev. V prenesenem delokrogu občina sodeluje z oblastmi v korist državljanov, ne. sme pa bili izvršilni organ oblasti, za kar bi danes radi občine napravili. Občinam so odvzeli njihove grbe ter jih nadomestili z državnimi. Iz njih hočejo napraviti najnižje državno-upravne edinke, pri katerih bi država nastavljala uradništvo. Polagoma bi tako naše občine degradirali za priganjače političnih strank, ki imajo oblast v rokah. Lasten delokrog bi potem popolnoma prenehal. Že danes so občine zelo okrnjene, kar se vidi na primer pri postavljanju učiteljev. Skrb za ceste hočejo občinam odvzeti in o popravljan ju in vzdrževanju bi. odločale še samo gradbene direkcije. Za pbpravilo cest bi se pobiral poseben davek, ki bi se seveda stekal v Beograd, odkoder ga ne bi tako lahko dobili nazaj; ceste bi se pa morale popravljati s kulukom, katerega smo Slovenci že pred leti zavrgli. Obramba občine in njene avtonomije je mogoča le, če se vse občine in njih predstavniki strnejo v celotno organizacijo, kot je Županska zveza. Njena naloga je ,strogo paziti na vse napade na občinsko avtonomijo ter braniti pravice naših občin. Podlaga svobodne države je svobodna občina in svobodno občino hočemo imeti.
O Županski zvezi in njeni organizaciji je poročal tajnik SLS g, Marko Kranjc. Na zborovanju leta 1921 se je ustanovila Županska zveza za celo Slovenijo z osrednjim odborom v Ljubljani, ki je začel leta 1924 izdajati tudi posebno župansko glasilo »Občinska uprava«. Organizacija ni funkcijonirala v popolno zadovoljnost, ker je manjkal tesnejši stik s štajerskimi občinami in osrednjim odborom. Potrebno je bilo rani tega ustanoviti za Štajersko, Prekmurje in Koroško posebno Župansko zvezo. Druge države, predvsem Nemčija, imajo že zdavnaj Županske zveze. Naloga Zveze je, prirejati podučne tečaje, zborovanja in pospeševati stike županov v posameznih okrajih, zlasti pa je potrebna za skupen nastop za obrambo občinske avtonomije. V vsakem občinskem zastopu se naj ustanovi klub občinskih odbornikov SLS, ki postanejo najnižje edinice Županske zveze. V okrajih ali srezih je treba ustanoviti okrajne Županske zveze. — člani organizacije so redni ali izredni. Med redne spadajo župani, njihovi namestniki, obe. svetniki in njih namestniki, dalje izvoljeni poslanci in strokovnjaki v občinskih zadevah. Izredni člani se lahko vse osebe in — kar je posebno važno — tudi občine. Na ta način dobi Županska zveza nad 8000 članov, med temi 7 tisoč županov, občinskih odbornikov in namestnikov, kar predstavlja mogočno armado v boju za naše občine, članarina se določa na 5 D. Za redno poslovanje je potrebno lastno tajništvo. Odbor tvori načelnik in 24 odbornikov in 10 namestnikov iz posameznih okrajev; ta odbor izvoli iz svoje sredine ožji izvršilni odbor, ki vodi tekoče posle.
Po prečitanju brzojavnih pozdravov Županske zveze v Ljubljani in njenega predsednika, so se vršile volitve načelstva in odbornikov iz zastopanih okrajev. Po volitvi je podal dr. Korošec kratko poročilo o političnem položaju, ki je dalo zborovalcem jasno sliko o notranjepolitičnih dogodkih zadnjega časa. Dr. Leskovar je pre-čital nato resolucije, v katerih izrekajo zborovalci svoje zahteve po pravicah občin in protestirajo proti kršitvi občinske avtonomije, proti vsiljevanju kuluka ter proti temu, da se hoče občine degradirati v službene urade za razne državne instance.
Beograjska sodba o položaju.
O razmerah v radikalskem klubu
pišejd beograjske »Novosti«; »Čeprav predsednik radikal-nega kluba Ljuba Živkcvič napenja vse sile, da bi klub o-òistiì, vendar mu ta posej ne uspeva. Vedno se govork da želi khib drugo osebo za predsednika. Z vsemi silami delajo ha ito, dia bi se Pasic in Ljuba Jo-vaniovič pomirila. Po-mirjjenje bi bilo v tem, da bi Ljuba Jovanovič stopil v kabinet kot minister za notranje ali za zunanje zadeve. Ta rekonstrukcija naj bi bila cena m pomirjanje.
Izenačenje davkov.
Isti Mat tudi -odtaliva veliko laž prav «cme obljube, ko piše,: .‘»Ministrski svet. je brez Pasica razpravljal o novem zakonskem načrtu o zemljiškem davku in o nekaterih vpra šanjilh raznih resorjev. Zakon o izenačenju davkov, ki ga pretresa ministrski svet, je samo maska in nič drugega. Ni prav nobenega upanja, da bi se ta zakon uvedel pred
letom 1028. Izgovor je zelo preprost, češ, da ni katastrov •v celi državi Brez katastra je. seveda "iluzorna vsaka misel, da bi se mogel izvesti novi zakon.«.
Specijalist za križe.
Ko je bil radikulski prvak in reševalec vseh kriz Aca Stanojevič zadnjič v Beogradu, so listi skoraj soglasno zatrjevali, da je vse poravnal in rešil, par dni po njegovem odhodu: so se pa že pojavile zopet vesti, da njegova misi ja -ni zalegla-. Zvedelo- se je, da so nekateri ministri in predsednik kluba Ljuba Živkovič poslali po A-cp Stanojeviča, naj hitro pride in pregovori Fasica, da ne bo -delal politike z vidikov svoje rodbine. Z drugimi besedami bi se to reklo-, -naij Bašiču dopove, da njegov sin Rud,- d prva in glavna oseba. Baje je hotel Pašič pri zadnji mah vladni- -reko-nstruk ciji na prigovarjanje svojega sina -spraviti v Vlado bivšega, ministra Kojiča in so drugi ministri radi slabega glasu-, ki g-a «živa Kojič, komaj -to.preprečili.
;	»Sporazum močnejši od Pašiča.«
Sedaj se je pa po daljšem presledku zopet oglasil že znani, dobro poučeni »Politički Glasnik«. Ta lis; razpravlja v dveh člankih -o sporazumu, o razmerah v radikalni stranki, o vladnih spremembah in o Psšiču. Vsebina olbeh član kov je v 'kratkem sledeča: Srbi in Hrvati so se -pomiri-li, plemensko pomirjenije pa ni odvisno od sedanje vladne RR koalicije. Če ta koalicija tudi propade, bo sporazum še vedno -ostal in gotovo tudi -napredoval. iPomi-rjenje ali sporazumevanje se je vršilo brez Pašiča in njegove oižje družbe in ibo brez nje tudi ostalo in se še izpopolnjevalo. Sporazum je Pašiča in -njegove -presenetil -in morali so z njim računati, če Pašič danes razbije vladno zvezo in če se celo uresničijo njegovi naklepi samon-adikaine volilne vlade; s -tem ni- rečeno, da bi bila m sporazum kaka škoda. Sporaiz-um -je močnejši od Pašiča in zanj ni nobene nevarnosti od Pašičevih nakan in naklepov. Pač -pa naj Pašič dobro premisli, predino nas iznenadi s kako svojo- posebno nakano, recimo volilno vlado, posebno vladno rekonstrukcijo, koder bi prišli na površje njegovi izraziti zaupniki in bi bili
8.	januarja 1926.
___....___„i____~	____:-
»NASA SntA2A«.v
jev tovariša Semento im -Kores. Posebnih vabil ne beano j razpošiljali. — Tajništvo SLS za mesto Maribor.
Pros ve ini večer danes v petek, dne 8. t. m., ob 8. uri ;
v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabimo ponovno j jra ta -Giril-Metodov večer. Predava g", profesor dr. Franc J Kovačič. Predavanja bodo pojasnjevale (krasne skioptične j slike.
Redukcija bančnega uredništva. Jaidiransko-podunav- j sika banica je dala za Novo leto svojim uradničkom ultima- Ì itum: ali podpišejo pogodbo, da so od' letos naprej pri banki ne več ikot po bančni pragmatiki ushiž-beni'» ampak čisto navadni trgovski nastavljena s šesttedensko odpovedjo. Pri mariborski podružnici ni podpisalo šest uradnikov ago- j raj omenjenega' pogoja za nadalfno službovanje pri banki, j Th uradniki so bili s primerno odškodnino odpuščeni takoj, ;
Narodno-socijalistična stranka v Mariboru sklicuje za | nedeljo, 'dne 10. t. m,, ob pod 10. uri dopoldne v dvorani- j gostilne »Rotovž« na Rotovžkem trgu shod, rta katerem jj govorita dr. Ivo Politeo iz Zagreba in vseučiliški profesor | g. dr. Mihajlo Rostohar iz Brna. Vabljeni so strankini somišljeniki in vsi onk ki so voljni- 'mimo poslušati politično Stališče Hrvata, iki se nahaja na Radiču protivni fronti, Ica-kor tudi1 Slovenca iz Cehošlovaštke o tamkajšnjih razmerah zlasti na polju socijalne politike.
Simfonični koncert. V četrtek, dne 14. t. m„ priredi orkester mariborske Glasbene Matice simfonični koncert, fei obeiai biti senzacija v umetniškem -oziru. Nestrpno pri- j čatkovani novi dirigent g. Josip Hadek Bohinjski -bo prvič j sterpi! pred naše občinstvo. Poleg Schubertove uverture j C-dur, ki se pri: nas še ni igrala, si je izbral Be-ethovenovo I tretjo simfonijo »Eroico«, d-a pokaže svoje zmožnosti, ker 1 je ta kompozicija ljubljenka največjih dirigentov in velja j kot preskušnja za kvaliteto dirigenta. Za slovenski Maribor pomenja ta simfonija novost. Kot posebnost nam bo nudila Glasbena Matica še (nastop g. Julija Betetta iz Ljubljane, nedvomno najboljšega pevca v naši državi. Pel bo Mozartovo koncertno arijo »Za to lepo roko« ter Vilharjevega »Mornarja«.
Simultanka šah. kluba. Pri zadnji simultanki dne |
5.	jan. 1926 je igralo 39 igralcev, večina dijakov, in sicer j proti g. Kramerju 19, proti V. Pircu 20. Igra je trajala j od četrt na 9. do 11. od n. 12. ure. G. Kramer je dobil od f 19 partij 15 in pol, izgubil dve, remiziral 3. G. Pirc je f od 20 partij dobil 15 in pol, izgubil 4, remiziral 1. — | Zanimanje je bilo jako veliko, kibicev in konzultacij | več ko preveč. — Obisk jako velik. — Po igri je sviral j znani Umetniški trio Lukeš—Vesely—-Skače j. šah. klub ( naj po možnosti vsak mesec priredi kako tako prire- I d ite v.
Občni zbor. V nedeljo, 10. januar ja ima izobraževalno društvo v Lajtersbergu ob 2. uri popoldne občni zbor v prostorih g. Dreisigerja. Vsi člani se vljudno va-]>ijo. Odbor,
Komverzacijski večeri iz slovenščine za Neslovence se v kratkem otvorijo. Prijave ustmeno- in pismeno sprejemu Ivan Favai-, profesor gimnazije in tajnik Ljudske univerze
Mamica bi 0‘ročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veseio zdravje s« smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da o%aro* jete lepoto in zdravje Vaših zoh.
, šega sv obodnega slikarstva. V ciklu o inskem kulturnem življienju še sledi nekaj predavani-, med. njimi- predavanje j o novih gledaliških pokretih v Rusiji.
I Tečaji iz stenografije, slovenskega- in nemškega slov-I stva L dr, se v kratkem- otvorijo. Mrave -sprejema, tajnik j Ljudiske -univerze.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 17. t. m., se
I vrši predavanje za IKat. slovensko izobraževalno društvo v I Studencih, popoldne po blagoslovu v -društveni sobi Pre-i davatelj bo g, profesor- Prijatelj. Ker se bliža- občni zbor, so » vabljeni vsi -člani, -da se pripravijo in se razmotriva o prav ; uspešnem napredu -tega za Studence tako prepotrebnega f društva. Vsi člani na -krov, zlasti- odborniki! — Odbor.
Mariborska podružniea SPD priredi tudi v leia I 1926 svoj planinski ples dne 1. februarja v Götzovi- drvo-! rani. Prijatelji planinstva in dobre zabave, ne zamudile * te prireditve!
Poziv. Mestni magistrat v Mariboru poživlja’ v smislu naročila mariborskega vojnega okruga vse one vojne obveznike pravoslavne in evangelijske vere, kateri so dne 4. in 5. novembra 1925 položili prisego pri mariborskem vojnem okrugu v meljski vojašnici v Mariboru, da se tekom 5 dni zglase pri mestnem vojaškem uradu Slomškov trg. 5 v Mariboru, in sicer od 8. do 12. ure.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Upraviiteljstro graščine Freudenau g. Julija M-efcla v'Apačah je darovalo Dijaški kuhinji v 'Mariboru -20Ö0 din. Iskrena hvala!
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
93
Cerkev Marijinega Oznanenja je stala na vrhu pečine, ki se je dvigala od vznožja Boglie nad jezero. Pe-
I' čina je bila redko porasla z robidovjem in divjimi figovci ter zapirala za zahodu malo pristanišče Calcinera. Točka, kjer je stala. Luiza, je bila baš na koncu te pečine. Od tu bi lahko zasledovala pot čolna od Cressogna pa do pristana. Sedaj pa ji je viharen naliv kakor bela meglica zastiral vsak pogled. Ce pa se markiza ni i vrnila v Cressogno, mora vendar priti tu mimo, naj se izkrca kjerkoli. Zakaj tu, kjer je zveza pečine z obrežjem, vodijo stopnjice iz Calcinere. To je edina pot v Gornji Albogasio, tako iz spodaj ležečega pristanišča, kakor tudi iz S. Mamette, ali -iz Casarica, ali iz Cadala.
V par minutah je sila viharnega naliva pojenjala» temni obrisi pogorja so se začeli jasno odražali na svet-
V Mariboru.
Praktični tečaj za prvo pomoč pri nezgodah pod vodstvom dir. M. Černiča se -tekam meseca januarja prične, brž ko se javi zadostno število obiskovalcev (do 25). Prijaviti se je pri tajniku Ljudske univerze g. Ivanu Favai, gimnaz. profesor.
Nadaljna predavano jo ruski kulturi v Ljudski univerzi
v Mariboru. V pondeljek,, dne 11. t. -m., bo predsednik Ljudske univerze g. inž. J-anko Kukovec nadaljeval sv-oje predavanje o Tolstoju. V drugem delu -bo očrtal najzani-mivejšo -in najbogatejšo -dobo Tolstojevega življenja in de-
lovanja, fk-o je veliki ruski , -genij ustvaril -najroiairkantnejša pripovedna in -filiozcfičoa déla. V pr\ i vrsti- bo v tem predavanju podal Tolstojevo duševno 'krizo in njegovo, intenzivno iskanje živijenske resnice. Predavatelj bo v -plastični sliki Tolstoja človeka -in misleca pokazal rezultate te duševan® 'krize. — V petek, dne 15. t. m., pa bo predavali znani umetnostni predavatelj Ljudske univerze g. dir. Stelé iz Ljubljane -o ruskem slikarstvu. 'Predavanje bodo- spremljale številne skioptične slike, predstavljajoče razvoj ruskega slikarstva -od bizantinske dobe cerkvene umetnosti do novej-
lem ozadju. Luiza je pogledala doli na pristanišče. Na i obrežju ni bilo čolna, ni bilo nosilnice, ni bilo ničesar. ! Zaskrbelo jo je. Mogoče se je čoln vrnil v Cressogno? j Megla se je naglo razpršila, prikazal se je Cadale, v ■ pristanišču pa se je prikazal v sivi meglici svetli zadnji - del čolna. Markiza se je torej zatekla v Palazzo, in isto i je storil tudi Pasotti s svojo nosilnico in nosilci. Nevihta je sedaj pojenjala in nosilnica se mora vsak čas prikazati.'
1. SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
V	torek, dare 3. t. m., se je sestal mariborski občinski svet k pTvi -letošnji seji. Po otvoritvi- je g. župan izrekel občinskim svetnikom novoletno voščilo z -željo, da bi še nadalje delovali za prospeh in korist mariborskega mesta.
V kratki bilanci je podal obširno delo občinskega sveta v preteklem letu 1915. Občinski svet se- je sestal na 15 rednih sejah, izredne seje so bde 4. Občinski svet je na sejah rešil 1150 aktov i-n vprašanj. Čaka ga še težko in važno delo, zlasti proračun in- stanovanjsko vprašanje.
Poročilo župana.
Z novim letom- bi se moral -Izvoliti novi disciplinami odsek, sesitoječ -iz štirih občinskih svetnikov (2 jurista) in treh magistralnih -uslužbencev. N-a predlog dir. Jerovšeka ostane še stari -odsek -nadalje v funkciji. — Občina je prosila za koncesijo iza ovto.promet med -Mariborom i-n Okolico. Formelno mora prošnjo izreči občinski svet, ki -sklene nato za koncesijo prositi.
Redukcija socijalnih ustanov.
V	novem državnem proračunu je predvidena redukcija nekaterih važnih socijalnih ustanov, pred vsem. borze dela v mariborski oblasti in inšpekcije dela. Občinski svetnik ig. Stabej je vložil ip-redlo-g, da Občinski svet najo-dloč-nejše protestira proti nesociialnim -načrtom vlade. V svojem predlogu naglasa g. Stabej eminentno važnost državnih socijalnih ustanov, pred vsem borze dela-, ki je s tako skromnimi sredstvi, katera- ji daje država na razpolago, dosegla krasne uspehe. Pregled dosedanjega delovanja mari-borske borze dela kaže potrebo, to važno -institucijo še z večjimi -sredstvi podpreti- ter jo razširiti, ne pa ukiniti. V času od svoje ustanovitve drve 21. 11. 1919 pa do dne 31. 12. 1925 znaša skupen promet 101.107 strank i-n si-cer I 43.533 delodajalcev in 58.303 delojemalcev. V 20.990 { slučajih je borza- delo uspešno nakazala. Krediti so bili na-ravnost beraški» dasiravno je država dobila od! delodajalk cev v tem času v mariborski oblasti okrog 3,000.000 din. davka, ki ga pobira za vzdrževanje borze dela. Predlogu
Stabeja so se pridružili vsi -klubi ter 'je bil soglasno spre
, jet. — Radi odpusta delavca Babiča v mestni klavnici se odredi preiskava. — Občinski svetnik g, Petejan (so-cija- -list) vpraša župana» kaj bo z deložiranch ki1 -bo-do po zimi i vrženi -na cesto. Občinski svetnik dr. Juvan pojasni, dia se j bodo -deložacije izvršile šele v -aprilu■-maju m g. župan o- \ meni nato, da je vojaška oblast sicer zavrnila prošnjo občine» da se- ji' prepusti Dravska vojašnica.za stranke brez stanovanja, -toda komandant mesta ga je obvestil, da je komanda armije zopet zahtevala akte v Zagreb -in bo prošnji občine za prepustitev Dravske vojašnice in enega objekta Meljske vojašnice ugodila.
Poročila odsekov.
I.	odsek (poroča dr. Kukovec). Mnogo izvocmičarjev kolje živino v (klavnicah izven mesta, da se tako izogne pobiranju -visokih mestnih -pristojbin za klanje. V občinskem svetu -je 'bil- vložen predlog, da se take izvozni čar'e posebej obdavči za živali» katere -nakladajo zaklane na kolodvoru -v mestu. Odsek je ta predlog razmotrival, toda ni našel pravne podlage, na kateri bil bilo tako obdavčenje 'izvedljivo. — Odpoved lokala v magistiatnem poslopju na-Glavnem trgu, katerega ima v najemu tvrdka Novak že od leta 1863, se prekliče.
II.	o d s e k (poroča g. Stabej); V pravilih kuratom ja »Vesne« se izvršijo nekatere nebistvene izpremembe. — Državna Obrtna šola bi rada dobilo brezplačne prostore v poslopju »Vesne.« Občinski svet dovoli, da se dosedanja Obrtna -šola v »Vesni« razširi in da se' prostori -v letu 1926 —27 'brezplačno uporabljajo. — Občinski svet osvoji nekatere Sklepe -zveze avtonomnih mest Slovenije» ki so socijalnoga značaja» kot poklicno -vairuštvo, mestni dispanzerji. za -dojenčke in šoloobvezno- deco, mestna zaščita najr deničk-o-v in otroško okrevališče ob morju, katerega- bi ustanovila Zveza avtonomnih mest
'MI. odsek (poroča dir. Kaie): Zamenjava zemljišča s jvosestnikom Kaiserjem v -svrho razširjenja Magdai-enSkeg? pamka je zopet padla v vodo, ker je stavil posestnik Reiser prevelike zahteve. Na nasvet stavbenega urada bo občina ? z nakupom -omenjeni-h parcel, še počakala, da jih dobi ce- ! ne-je, ker niso pripravne za zazidanje i!n pogajanja g do- ’ seštoiikom Reiserjem se prekinejo. — Gospe j ivariki Weites!
se ne odobri postavitev paviljona na Aleksandrovi cesti,, ker načrt -ne odgovarja zahtevam- stavbenega urada-.
Stanovanjsko vprašanje.
Misled vedno naraščajoče Stanovanjske bede je pooblastil občinski--svet n-a svoji zadnji seji IH. in IV. odsek, da preštudirata razne predloge o stanovanjskem vprašanju, pred vsem predlog Društva stanovanjskih najemnikov o uvedbi davka na stanovanja, in predloga -g. župana o stanovanjskem davku, ki. se naj pobira od g-ostaščime in o pritegnjenju privatnega kapitala za graditev -novih stano-; vanjskih hiš.
'M. odsek priporoča, da -se takoj prične s predpripravami za graditev mestne stanovanjske -hiše, ki bo stala na -oglu Smetanove in Vrtne ulice. Hiša bo dvonadstropna» ter obsegala- 24 dvo- in enosobnih stanovanj. Stavba bi stala 2,090.000 din.
Skice za načrt nove hiše hoče izdelati- stavbeni urad» ter priporoča, da se ne razpiše ja-ven natečaj. Obč. svet sklene v-s-eeno razpisati brezplačen natečaj m ski-ce in, sprejme predlog odseka v celoti.
V zvezi s poročilom III. odseka so bili- tudi predlo«-»
IV.	odsek-a, katere je podal g. podžupan -dir. Lipoiid. Predlog Društva stanovanjskih najemnikov o- pobiranju posebnega davka- na stanovanje je neizvedljiv. Simpatičnejši je predlog ig. župana -o pobiranju 5% doklade -od gostaščine» kar bi prineslo občini letno 200.000 dim. — Da se privatna -gradbena podjetnost pospeši, oprošča -občina- vse nove 'Stavbe za dobo treh let vseh -občinskih doklad. — Za natančno preštudiramo vseh -teh predlogov, alasti- županovih, se izvoli poseben sedemčlanski odbor pod' predsedstvom g. župana, ki bo dol-o-čil tudi- ugodnosti, k-atere bo nudita občina -stavbenim- zadrugam. V odbor se izvolijo poleg g-i župana še naslednji jgg. lobči-nSki- svetniki: -dr. Juvan, dr.
* Kukovec, 'Dobrav-c, Planinšek, Bah-uin in Glaser.
Goslaščina pri novih -stavbah se zniža- na 13% od najemnine samo za leti 1925 in 1926. — Pri občinskih delih, katere izvršuje- stavbeni urad v lastni režiji, se- -obdrži' -, sistem iz leta- 1925. — Novi regulacijski načrt Maribora, se fcr-oči v delo inž. g. Jelencu in arhitektu g. Catte.
Dnevni red je (bil s -tem izčrpan» seja se je tajno nadaljevala.
Kaj pravite na to?
«ko »'posedate' ir agfreàtto in Vam «čne Veš obrazjn lasje dete iik la pravo nego Vaše poit). Vašega obre-
!V teh Ireh letih Je P® i®&° *e anavogo poročil» popisov in raztótij o pripravah in oraàju bodočih vojn, najbolj zanimivo je pa tov de je većina teh poročil pngtnfceg^ ®vo-ra. Angleže skrbi bodočnost prav posebno, 'kajti predi orožjem (bodočnosti doslej mogočni angleški 'imperij ni samo brez moči, ampak ob prvem «popadki bi središče Anglije e Londonom vred vec trpelo kot vsaka druga dežela ter bi v trenutkih strašnega pogina moralo gledati, kako vse stille ne morejo pomagati, kako je brezpomembno in odveč vse, kar je doslej tvorilo angleško moč.
V štirih letih svetovne vojne so vrgli nemški1 zrakoplovi na Anglijo 'bomb vsega skupaj okroglo 250 ton in je bilo odi tega ubitih nekaj nad 1000 ljudi po novi vojni: teh miki bo pa 250 ton bomb z lahkoto padlo v eni sami noči, od tega pa ne bo padlo tisoč, ampak milijon hudi, ker bodlo bombe napolnjene s strupenimi plini in tekočino, od katere zadostuje za »mirt in požig vsaka najmanjša količina. V enem tednu bo lahko 500 zrakoplovov obsulo velJko po krajino s 3000 tonami strupenih plinov in tekočin.
Po eni vrsti bomb bo naenkrat vse v plamenu, po dlru-gi bo na veliko razdaljo zastrupljen zrak, tretje strupe bodo pa bežeče množice nosile v s voji obleki in na koži, da zastrupijo pred svojim poginom — še druge.
Angleški general Maurice ije kot primer opisal sedaj London v dobi Vojne z novimi zrakoplovi in strupenimi plini. London z 10 milioni prebivalcev je prava tarča za sovražni zračni napad. 10 milijonov ljudi me moreš obleci v neprodirne dblefee, opremiti1 s plinskimi maskami ter poskriti v varne luknje pred ognjem' in »trupom. Ta silna milijonska masa bi že po parurnem bombardiranju: s strupenim plinom bežala iz velikega mesta Ker bi pa strupene ' bombe uničile tudi pristanišča — edino pot, koder prihaja prehrana za orjaško mesto, bi redki rešenoi pred »trupom morali pomreti od ilalkote.i Kaj potem, če bi med tem CtSli angleški zrakoplovci sovražniku talko zastrupili in zažgali kako pokrajino, ko pa ni več govora o kaki obrambi, o kakem merjenju moči, ampak ije vse skupaj blazno, vsesplošno uničevanje.
(Naivneži in neki nepremišljeni »pacifisti« bodo dejali, da bo pri uporabi takih sredstev vojna in vojskovanje dovedeno na absurdi, ko bodo morale prenehati vse lepe storije o junaštvu, o plemenitosti, požrtvovanju itd, ko bode strup zastrupljal ne samo mobilizirance, ampak tudi Onte, ki vojno hočejo, a sami ne primejo za orožje, ko ne (bode več razlike med fronto in zaledjem, ko ibodo isti nevarnosti izpostavljeni celo ministri itd.
Vise to je pa samo na videz. Amerikansfci vojni' inženirji ini kemiki so svoje pline že tako razdelili, da bodo tudi vse bodoče vojne 'ali imocilna sredstva zopet samo orožje v rokah vladajočih. Svetu ije že znana amerikanska »instrukcija za obvladanje ljudskih množic s plini.« Ta instrukcija predvideva natančno razdelitev kakovosti in uporabe plina za razne ljudske množice. Nagli smrtonosni plin za' kompaktne, oborožene skupine, bolj počasi učinkujočega za skupine, ki se zbirajo, smrtnega zopet 'za zapiranje din obkoljevanje, 'dušečega in omami livega za mirne vasi itd., kar pomeni, da bodo oblastniki tudi doma, v svojih deželah, z raznimi plini strahovali narod, ki se ne hi dal ‘zapeljati v besno vojno zločinstvo.	—igr.
za in Vaših, rok tarpopolò'«**» las dobit» dva prete- { tužena proizvoda. Poznavalci pravijo: odi dobrega najboljše! I. Fell er jeva prava kavkaska ElsanpOmada za obraz in kožo, čuva mladost in 'lepoto ter je najmočnejšega delovanja zöper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se Odpravijo tudi gube z obraza. Q. FeUerjeva .močna potnedft z* tese odstrar^uje perhljei
Iz Slovenije.
POZIV VINOGRADNIKOM, KMETIJSKIM PODRUŽNICAM IN VINOGJRAĐNIM OBČINAM V MARIBORU IN OKOLICI.
V torek, dne 19. januarja t K se vrši v Središču H. vinski sejem 'in vinska razstava v Središču ob Dravi. Organizacijo cele prireditve vzorno vodi vinars'ka zadruga Ljutomerčan« pod1 predsedstvom neumorno delavnega g. Roberta Kosarja. Ta razstava bo letos nekaj posebnega. Udeležijo se je vinogradniki iz najbolj slovitih vinogradov L ju-tomersko-ormoških goric. 'Prijavilo sé je že veliko število vinskih kupcev iz Kranjske, Mariboru in Avstrije^
Pozivamo vinogradnike te mariiiboirsko-stovenigoriške-ga okrožja, člane kmetijskih 'podružnic v mariborski okolici, gostilničarje in sploh prijatelje vinogradništva, da se udeležijo dine 19. t. rtv. teleta v Središče, Iz MairJbcra se peljemo z vlakom, ki vozi ob '8 .'27 z utraj z glavnega kolodvora (ob 9.17 Iz Pragerskega», cib 9.52 iz Ptuja) in 'dospemo v Središče ob 10.41.. Otvoritev je točno ob 11. uri. Vrnemo se zvečer ob 15.53 iz Središča, tako 'da smo ob 18, uri zopet v'Mariboru. Zapozneli pa še Imajo zvezo tudi z vlekom, ki vozi zvečer clb 21.11 iz Središča.
Dne 19. januarja na svidenje v Središčni
Vinogradniki mariborske ckcPce.
»Vse dere za Radičem«, piše zadnji »Kmetski list.« Mora imeti: g. poročevalec res vekke »špegie« nataknjene. Tega drvenja za Radičem in njegovimi' prav nikjer ni c,paziti. Saj se še celo bivši radičevci zgražajo', ko .slišijo o političnem' izreikoiplovstvu gospoda Štipice. Privoščiimo visoko letečim Radičevim »luftiinženerjem« na tem dbenju. Med delavskimi in kmetskimi masami je Radič izgubi! še tiste pristaše, ki si jih je za časa »republike« pridobil, če kak Švikaršič in krčevinski Škrobar »dereta« za Štipico, to ni tako drenje, da bi izzvalo v SLS potres. Poznali smo ljudi, ki so svoj čas »drli« za Ornigom, Kresnikom, Girsimajer-jem, »Štajercem«, Linhartom, Mermoljem, Drofenikom in Urekom ter Kristanom. A te velikane vso to drvenje ni rešilo'polit-čne prepasti. Gospodek! štreberji delate račun brez iknčmairja. Le poglejte, koliko ljudstva »dere« za Vami! 'Sami ste!
V Framu se je vršil dne 1. januarja 1926 oh zelo dobri udeležbi shod Slovenske ljudske stranke, poročal je gospod poslanec Falež v póldrugoiirnem govoru o političnem položaju in gospodarskem tlačenju Slovenije. Ostro je kritiziral tudi politiko Radičeve stranke, ki s podpiranjem beograjskih velekapitalistov vzdržuje to stanje, ki je krivično slovenskemu in hrvat-skemu narodu. Zborovalci so stvarnemu in tempera-metnemu govoru sledili z velikim zanimanjem in so soglasno odobrili delo in cilj politike Jugoslovanskega kluba. Shodu je predsedoval ugledni in vrli, pristaš g. Ferdo Lešnik, ki je predlagal zaupnico g. poslancu Fa-ležu in Jugoslovanskemu klubu, kar se je soglasno sprejelo. Dalje so se zborovalci izrekli, da bodo tudi v boju za svetinje sv. Cerkve in vere stali neomajno ob strani svojih škofov.
Shod SLS v Poljčanah za Dravinjsko dolino je dne 6.
t, m. dobro uspel. Udeležba je bila zelo lepa. Govoril je
preprečuje izpadanje les im prerano	fczhfce S**
nepravi' mehke in voljne. Cena obeh pomad je-enafefc S« potekus 2 lončka od ene Vrste ali po en lonček od oh*h vrst Blsanpomad že obenem z zavoijniino in poštnino W 38 din; ali samo proti naprej poslanem denapju, ker je po povzetju poštnina’ za IO diru. višja. 'Naročila nasloviti: ieket-narjjui 'Eugen V. Fellerju v Stubici Donjk Eisatsg 320, Hrv,
poslanec Franjo Žebot Ljudstvo odobrava obrambno politiko Jtugoslovenslkega -kluba v parlamentu. Radičevo politiko obsoja vse brez. izjeme, ker davčna bremena niso bila nikdar talko občutna» kakor danes, ko ima Radič pet ministrov v Pašičevi vladi Shod je bil predvsem namenjen delavcem, kateri so prišli celo te Loč in Makol Predsedoval je g. Prešern. Ogromna večina ljudstva je pri nas n« strani SLS. Na 'Radiča tu, nihče ne drži Davki, katere pomaga Radič nalagati ikmetu in obrtniku; so tudi maloštevilne njegove pristaše spametovali.
701etnico je obhajal te dni v Slivnici pri Mariboru g. nadučitelj Pezdevšek.
Občni zbor političnega društva »Straža« v Zrečah. Politično društvo »Straža« v Zrečah ima v nedeljo, dne IO. t. im., svoj občni zbor. Glavni govornik na tem zborovanju :bo g. poslanec dr. Hohnjec.
Ureditev organistovskih plač. Med organisti v Sloveniji jie nastalo gibanje za 'izboljšanje njihovega gmotnega* položaja. V časopisih čitamo o tem razne članke in, nasvete, posebno v listu »Pravica«, ki je nekako glasilo organistov, Moramo priznati, da res ni stanu, kateri tw bil •tako slabo plačan. Ni nam pa znano, da bi se bila do danes pričela kakšna resna akcija, ki bi se potrudila, to perečo zadevo urediti. Tuintsm da kdo par nasvetov In to je tudi vse. Kaj resnega pa se še ni nič storilo. In vendar je-to nujna potreba in je to tudi dolžnost vseh, (katerim je na tem, da cerkvena glasba napreduje. Nikdar se ceskve-ma glasba ne bode mogla razviti, kakor bi bilo želeti, ako bodo organista mučile skrbi za vsakdanji kruh. S tem, da se organistom nasvetujejo razne postranske službe, ne ibo nič pomagano, 'nasprotno bo še slabejše. Več služb 'bo organist opravljal, manj bo imel časa za glasbo. Tudi se bo bolj Cipri jel tistega posla» kateri mu bo več nesel. Poznam več takih organistov, ki opravljajo vse mogoče službe, teiko da imajo za glavno, t., j. organistovsko, jako malo ali celo nič časa. In ravno to je napačno. Zato je nujno potrebno, dia se plače organistov preuredijo. Pa kako? Vse gre, samo treba dobre volje! Usojaim si svetovati sledeče: Naj se skliče o tem posvetovanje, katerega se naj odele1 ižijo in sicer: zastopniki mariborskega in ljubljanskega kn.-šk. ordinarijata :in tudi zastopnika CeoiliJanškega društva v Mariboru1 in v Ljubljani. Dalje zastopniki ljubljanskega in celjskega Društva organistov. Tudi bi bilo dobro, da bi se udeležili zastopniki Županske zveze v Ljubljani in Mariboru. Od vseh navedenih korporacij se naj udeležita zbo rovanja vsaj dva zastopnika. Ta sestanek naj bi se sklical kje v sredini med Ljubljano in Mariborom, mogoče v Cello, Na tem sestanku bi se vprašanje preureditve organistovskih plač temeljito prerešetalo. Zastopniki zgoraj navedenih (korporacij bi naj podali vsak svoje nasvete. Trdno sem prepričan, da bi to posvetovanje imelo velik uspeh; Škodovalo ne bo. Organisti bodo z veseljem pozdravili to misel. Zatorej takoj na delo. Želim, da bi zgoraj navedene korporacije v listih objavile svoje mnenje o tem.
Hiralnica v Muretincih. Naše hiralnično društvo je i-melo dne 4. t. m. proračunsko sejo, h kateri so bili povabljeni tudi g. sresiki poglavar ptujski dr. Vončina» načelnik ptujskega okrajnega zastopa g. 'Brenčič in vsi gg. župani sosednih občin. Hvala Bogu, da so razmere za našo akcijp sedaj ugodnejše! Za naše društvo še je zavzel’ agrarni u-rad! v 'Mariboru 'in agrarni interesent je so popustili svoje
Volitve v Delavsko zbornico
se vršijo od 2. do vštevšega 7. februarja, kakor smo že poročali. Vse krščansko delavstvo bo imelo svojo kandidatno listo», ki jo postavi naša Jugoslovanska strokovna zveza. Proti kandidatni listi krščanskega de- j lavstva bodo stali socialni demokratje in narodni socialisti ter Žerjavovi demokratje. Med našimi krščanskimi delavci in delavkami, služkinjami, privatnimi j nameščenci je izredno veliko zanimanje za te volitve. Prosimo vse naše somišljenike vseh ostalih stanov:
. kmete, obrtnike, izobraženstvo, da z marljivim sodelovanjem pripomorejo krščanskemu delavstvu do zmage!
Kako se bo volilo?
, Volilo se bo z glasovnico z napisanim ali natiska-•olm listkom, ki ga bo treba obenem z legitimacijo od-«Uti ali poslati v kuvertu.
J	Kje se bo dobil kuvert z legitimacijo?
T Uradni volilni odbor v Ljubljani je doslej sklenil bledeče:	"	tj
L V obrate (podjetja) ki imajo zaposlenih nad 20 delavcev, delavk ali uslužbencev, bo prinesel glasovnico uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev : l*li bratovske skladnice. Tam bo izročil glasovnice vpri-i io najmanj treh zaupnikov delavstva v pisarni vodstva vodjetja. Istočasno, ko bo izročil glasovnice, bo skupno z delavskimi zaupniki določil dan, uro in kraj, kjer se bodo razdeljevale glasovnice. Delavski zaupniki moie» jo to takoj objaviti vsemu delavstvu v obratu. Uradnik okrožnega urada ali bratovske skladnice bo pusti! 'delavstvu v podjetju tudi prepis volilnega imenika. V -ta imenik morajo zaupniki zaznamovati, katerim vo-ftlcem je bila glasovnica izročena in katerim ne. Ime-«vOs i» ja 5fcedòst**9«®e invert« js g^sjsvjjicaifif! morajo
delavski zaupniki vrniti na Okrožni urad ali bratovski skladni«. Naše zaupnike pozivamo, da vodijo;točen seznam vsega tistega delavstva, ki je v volilnem dnevniku in bodo torej zanj izdane glasovnice, pa šo med,tem že odšli iz podjetja in bodo dobili glasovnice. Vse lake slučaje javite našemu tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, da bomo mogli nadzorovati in ugotoviti vse tozadevne nedopustne manipulacije z glasovnicami, ki jih ne dobi pravi volilec v roke in bi Zanje glasoval kdo drugi.
2.	Delavci in delavke, ki služijo posamič, ali jih je v obratu (podjetju) pri delodajalcu) manj kot dvajset
i in imajo od svojega obrata uo sedeža bratovske sklad-; nice »li ekspoziture Omrežnega urada za zavarovanje : delavcev 5 km ali manj, morajo iti po glasovnico sami i osebno v pisarno »Mičnega uradnega krajevnega vo-I lilnega odbora. Pozor torej zlasti volilci v mestih, trgih, s industrijskih in tovarniških središčih! Posebno opo-j zarjamo služkinje, dekle, voznike in druge hišne delavce: vi boste morali iti po glasovnico osebno v pisarno krajevnega volilnega odbora!
3.	Tisti volilci, ki imajo od svojega obrata do bratovske skladnice ali ekspoziture Okrožnega urada več kot 5 km, bodo dobili glasovnice po pošti na naslov podjetja ali delodajalca pri katerem so uslužbenk Oddaljenost pod in nad 5 km se računa po sedežu podjetja, ne pa po stanovanju delavca.
Vsa obvestila in navodila glede volitev bodo volilci dobivali od volivnega odbora za Delavsko zbornico le na naslov podjetij in delodajalcev, ker volilni odbor nima naslovov stanovanj posameznih delavcev.
To so splošna navodila glede dostavljanja glasovnic, kolikor jih je doslej bilo izdanih. Krajevni volilni odbori lahko' marsikaj izpremene. Zato pozivamo zaupnike na sedežih volilnih odborov, da tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova, cesta 6 nemudoma sporoče, če bi bili za njihovo področje kaki bistveno drugačni sklepi. Ako bi kak krajevni volilni odbor Delavske zbornice organiziral desiavi jz* je ra delavstvu ncprl-
s
t
»
praven in neprikladen način, da bi obstojal sum šikaniranja ali da so nedopustne manipulacije z glasovnicami lažje ali, da bi bilo bolj omogočeno vplivanje delodajalcev ali organov Delavske zbornice, obratnih zaupnikov ali uradnikov bolniškega zavarovanja — tudi vse take slučaje nam nemudoma na najhitrejši način točno sporočite v tajništvo SLS v Ma-s riboru, Aleksandrova cesta 6.
Najkasneje do 28. januarja mora imeti vsak volilec in volilka kuverto in glasovnico v rokah, če bi mu do tedaj ne bila dostavljena, mora takoj sam po njo h krajevnemu volilnemu odboru. Večina glasovnic in kuvert pa bo razposlanih že veliko poprej. Vsak naj pazi, da ne izgubi nobenega listka, ki ga bo prejel. Zlasti pazite na glasovnico, ki je obenem legitimacija. Glasovnice, legitimacije, kuverte ne dajte nikomur iz rok razen po pošti v pisarno glavnega volilnega odbora v Ljubljani ali pa našemu zaupniku v vaši župniji. Uradnim krajevnim volilnim odborom nobene glasovnice! Če oddaste tudi zapečateno kuverto komurkoli, nikdar niste sigurni, da ne bo prišla v nepoštene roke, ki jo bodo odprle in glasovalni listek izmenjale. Zato vse glasovnice samo v Ljubljano! Treba je skrajne previdnosti, da po nepotrebnem ne uničimo naših glasov. Zato se držite samo navodil našega časopisja, okrožnic in naših organizacij.
Kako bo treba glasovnico izpolniti,
o tem bomo še pravočasno poročali. V »Sl. Gospodarju«' in »Straži« bomo točno popisali, kako naj bo glasovnica izpolnjena in kako naj volilec z njo ravna.
Glasovali ne bomo za posamezne kandidate, ampak za kandidatne liste.
Krščansko delavstvo bo postavilo samo eno listo .za katero glasuje vse pošteno delavstvo. Lis(o bo volžila Jugoslovanska strokovna zveza. Svojo listo bodo imeli tudi krščansko misleči privatni nameščenci. Na ti dve listi bomo združili vse svoje glasovel Krščansko delavstvo gre samozavestno r t« volito*.
nasprotovanje. Čakamo te 5» re-ši-tve -agrarnega 'mimosirsitvift* d-a ìse nam dodeli m vzdrževanje hiralnice poteetno poeest ,vo, iki je last križnišlcega reda, pa je pcd agiamo rele: mo. Ker nam gredo sedaj uradi na rolko, upamo skora šnje1 m ugodno rešitve. Že ob' tej priliki opozarjamo, da bo nase društvo priredilo meseca junija pri Sv. -Marjetk veliko tombolo, za katero se bodo »birali dobitki po sosednih župm.-jak Več o tem se bo pravočasno javilo. Usmiljenim srcem se priporočamo v podporo (na naslov: F. Liplim, Gajo-voi, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcuh).
Uboj iin pretep. Iz Št. Vida pri Pianini- nam poročajo: Pri nas v Št. Vidu pri Planini se je doigral za praznike slučaj, iki je vreden vse obsodbe do radi katerega se upravičeno razburja cela okolica. Šentvidski diletantje so vprizo-r.iili Remčevo igro »iRrevžitkarji«. Igrokaz so prišli gledat tudi ljudje iz sosednih župnij. Po končani igri se je mirno vračal proti domu 17 It stari fant iz sosedne župnije Dobje. Na povratku sta napadla tega fanta dva pobalinska šolarja , pod farovškim hlevom in ga obdelala z noži. Revež je dobil smrtne zaibodljiaje. Prenesli so ga sicer v župnišče, zdravnik je bil tudi takoj na mestu, a ni bilo več pomoči. Ubogi ranjenec je izkrvavel, ker so mu bile prerezane srčne žile. Istega večera po igri so se od vina razgreti fantalini med seboj stepli do krvavega.
Slovensko lovsko društvo, glavna podružnica Maribor,
javlja svojim članom in lovcem sploh v n enem področju, da se .je pričela akcija za obnovo krvi divjačine, za sedaj zajcev, fazanov in jerebic. V to s vrh o ponuja veleposestvo Hartner Geza v Murski Soboti žive zajce v zameno z živimi zajci z Dravskega polja. Izmeno posreduje SLD v Mariboru, ki daje tudi interesentom potrebne informaci e. — Da se goji strelski šport tudi v mrtvi sezoni in se lovci po zimskih naporih družabno poveselijo, je zamislil odbor sobno streljanje na mirne in premikajoče se tarče v dvorani gostilne Pečnik na Rotovžkem trgu 2. Prvi strelski večer se bo vršil dne 16. t. m., ob osmih zvečer. Strelci in strelke, člani in po njih vpeljani gostje dobrodošli! — Članarino za SLD plačajte letos člani v zmislu tozadevnega sklepa delegatov v Celjtri 1. ali naravnost SLD v Ljubljani; 2. ali glavni podružnici iSLD v Mariboru1 na njen račun pri Trgovski banki v Mariboru; 3. ali osebno g. blaga miku. — Člani se opozarjajo, da ima gospodar na -razpolago razne tulce št. 16 in 12, ki jih oddaje članom po nizki ceni. Tajnik, blagajnik in gospodar so članom na razpolaganje vsako soboto od 18. do 10. ure v lovski sobi gostilne Pečnik, R-otov-žfci trg 2.	i
Podružnica Polzela Udruženja vojnih invalidov iima v nedeljo, dne 17. t m., svoj H. redni občni izbor in sicer cb O. uri dopoldne v prostorih g. Cizeilja na Polzeli. Dnevni red je običajen, poročal pa bo tudi delegat iz Ljubljane o važnih določbah novega invalidnega zakona. Vse vojne žrtve Gornje Savinjske doline p oživil jamo, ,da se občnega zbora 'udeležijo! — Odbor.
Deset dinarjev je majhen, znesek, vendar lahko dobiš zanj veliko vrednost, če kupiš srečko Dijaškega podpornega društva. Od tega boš imel dvojno korist: 1. dne 15. januarja t. 1. bogat dobitek. 2. Prijetno zavest, da si pomagal našim revnim dijakom. Zalo kar hitro stopi k domačemu prodajalcu po srečko, ali pa piši po njo v Ljubljano, Miklošičeva cesta 5, kajte le par dni je še do žrebanja.
Samo teden dni je še čas, da si kupiš srečko Dijaškega podpornega društva! Zato kar urno stopi v bližnjo trafiko, konzumno društvo, našo prodajalno, župni urad ali naše prosvetno društvo, kjer jo lahko dobiš za 10 D. Če pišeš po njo na odbor DPD v Ljubljano, Miklošičeva cesta 5, jo dobiš tudi po pošti. Na noben način pa nikar ne zamudi te izredne prilike, ko se ti nudi za borih 10 D nov Fordov avto, konj s kočijo, sobna oprava, kuhinjska oprema, kolo, radio-aparal, slamoreznica, plug in razno poljsko orodje, razni stroji, obleka itd. Hkrati podpiraš s tem naše dijake.
Sodobna zgodbica. Vojni dobičkar Hrček plačuje natakarju: »Imam telečjo glavo in pet kruhov.« — Pri drugi mizi pa študent Umek: »Imam samo možgane in nič kruha . . . .« Ko pa študent seže v žep, zapazi, da nima tudi nič denarja. Krčmar pa je dober človek in prav rad vzame mesto kdVača srečko Dijaškega podpornega društva, ki stane tudi 10 D, in ki je postala te dni pravi študentovski bankovec.
Dnevne novice.
SPOR RADI ZVONA »NIKOLA PAŠIČ«.
Te dini se je po nekaterih tetah beležilo, da je Pašič sredi prazmišikih počitnic z nekaterimi člani vlade razpravljal tudi O' vprašanju nekega zvona in neke cerkve na Starem, groblju v Beogradu.
To pa mi kaka državniška, ampak -po rarjkritju beograjske »Politike«, samo sledeča, bolj kemična zadeva:
Na Starem groblju v paLl-u-lsk-em predmestju so ruski ‘begunci že pred dolgimi meseci za svoje pobožnosti zav--jzeli staro kapelo, ki pripada predmestni cerkvi sv. Marka. Par.qh (župnik) te cerkve je Rusom končno še dovei'.!,, da so začeli kapelo popravljati, premišljati je. pa začel/, kem to vodi, ko je prav hitro naštela prava nova cerkev. Zbudi! se miri je. sum, da Iga hočejo Rusi prikrajšati pri cerkveni oblasti in posesti. ;
Rusi so med tem na tihem osnovali' svoj cerkveni; odbor in pridno so nabirali prispevke. Obiskali so tudi Psši-čevo soprogo, -gospo Djurdji-no, najprej so ji lepo čestitali k ozdravljenju soproga, potem, pa predložili: nabira ao polo za svojo cerkev. Ko je gospa Pašič vprašate, ker ti naj-rajše -imeli, so enogla-smo odgovorili; Zvon! — Dobite ga-, je rekla gospa Pašič — im tako -se je tudi »godilo.'Rutka i cerkev je dobila lep zvon z -napišem v ruščini: »Rosiki cer-.. kvr -v Beogradu darovala Djurdjiina Pašič za srečno in dolgo življenje- svojega soproga Nikolaj» Petroviča P&Šiea,«
»NAŠA STW2A«. .
—*     ...............— .ul.	t i ’ !■■■■—-,l	................
Ko so hoteli Rusi prav -slovesno dvigniti svoj zvon, katerega so krstili, poprej, na irne: '»Nikola Pašič«, je -pa. ves rcirburien prihitel paroh od isv. Marka: s svojim cerkvenim odborom. Svečanost je prepovedal in zagrozil celo s silo, češ, ne pustilm, dia bi ustanavljali nekako- konkurenčno parohijo in to še povrh na mojem zemljišču. iPalfflulce hočete »vabiti v svojo cerkev, mene pa izpodriniti!
Sedaj se pravdajo pred policijo in predi cerkveno obla s-t-o. Paroh pravi, da ne dovoli druge cerkve v svoji parohiji in -na njenem zemljišču, Rus-i- se pa sklicujejo na določila starega srbskega zakona, po katerem lahko v svoji zgradbi delajo kar hočejo, fcd- jo je enkrat lastnik zemljišča dovolil. Paroh seveda zatrjuje, 'da so prišli do zgradbe po prevari.
Prepir se vleče in zapleta* zvon »Nikola Pašič« pa — -molči/	—tgr.
Obsodba pótrinjskih orjunašev. Dne 6. i m. jie bila v Petrinji končana obravnave proti tamošnjim or u-nnšem, kii sd lansko leto vpretepu ubili nekega Gjuro Skorupa. Dva od obtožencev sta obsojena na 6 let, da na 5 let, eden na 3 im štirje na 2 leti- težke ječe.
Že tri volitve — a še vedno kotniisarijat! Občina Nova Gradiška je že celih 5 let pod komisarijatom. Občina je imela trikrat volitve, a kljub temu je še' danes vodja komisar. Bogzna kolikokrat só se že menjali v dobi 5 let j ražimi ter politični položaj, a komisarijat v Novi Gradiški traja dalje, menjavajo še samo osebe komisarjev. Ko je prišla radikalno-radieevska vlada, je odstavila starega komisarja in postavila novega v osebi predsednika okrajne HSŠ organizacije Andreja Beriča. Razpisane so bile nove občinske volitve, a še ni bila rešena pritožba proti starim volitvam. Dne 13. decembra in. 1, je bi! izvoljen novi občinski odbor, a sedaj ne more delovati niti novi, niti stari odbor. Stari odbor je razpuščen. a razpust ni pravomočen, izvedene so nove volitve, a izvolitev ni pravomoćna. Proti novim volitvam so se zopet priložili sam. demokrati in ra-dičevci. Tako se torej spoštuje v debi narodnega sporazuma občinska samouprava!
Občinski odbor v Brodu razpuščen. Komaj je bil izvoljeti v Brodu novi običnski odbor, ki ga je že raz- j pustil za Novo leto osiješki veliki župan ter imenoval komisarja. -
S kroglo v srcu živel 10 let. V Štipu se je ustrelil zadnje -dni ž-and&nmcrijski ikc-r-porel Štefan Roden. Po samomoru so ga -raztelesili in so našli v levi strami srca z muskulaturo zaraščeno kroglo. T-a -krogla je zadela Rođena, pred -desetimi leti na soški; frcnil, a ga ni prav nič ovirala, j Roden je ži-vl deset tet s kroglo v srcu In bi še- bil dalje Ì , živel, da se rii. sam usmrtil z drugo kroglo.	j
Nečak ustrelil po nesreči strica, V Bjelovaru je ustrelil i na Štefanovo po nesreči nečak na Glavnem tegu svojega j strica. Hrvati imajo navedb, -d-a .streljajo- iz pušik ter pištol j tudi za božične ipreznike. Seljak J-uirij Novim-ič si je na-prav -vtilii /Iz vc-piške karabinke pištolo in jo nabil. Na -Štefanovo se je -pedal -v -Bjelovar k maši im -po- končani -službi- božji je hotel s-t-re-Ijsti kar na -Glavnem -tirigu. Kapsel je odrekel, Jurij je -dal pištolo svojemu nečaiku, naj ta pogleda, zakaj se smodnik ni -uižgal. Kom-a-f -je pre-jel nečak v rclice orožje-, se je sprožilo in zadelo -iz .neposredne bližine strica Jurija, da je obležal na mestu -mrtev.
Garaža pogorela. V Teslicu jé pogorela garaža tamošnje tvrdke »Jugodrva«. Poleg barake je zgorel tudi eden avtomobil in razno orodje, ki je tvorilo opremo garaže, škodo ce ai jo na 118 tisoč dinarjev.
»Kami' t sleliski romarji.« Pevska igra v -treh dejanjih. -Libreto -P. Hugclin .Sat-tm-e-rjeve opere .»Tajda«. Spisal dr.
Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 10 din.
Razglas. Za odmero dohodnine za leto 1926priorato podati davčni zavezanci, ne da bi čakali na -poseben poziv davčnega oblastva najkasneje do dne 31. januarja 1926 napoved o svojih davku zavezanih -dohodkih in o osebnih davkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu. Dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov se ne prištevajo dohodku hišnega glavarja. Zaslužek telesnih delavcev ni zavezan dohodnini, vslèd česar ti davčni zavezanci ne vlagajo glede zaslužka od telesnega dela napovedi zä dohodnino. Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri -davčnih oblastvih m davčnih ufadih. Napovedi je oddali v Ljubljani -pri davčni administraciji, drugod pa pri onem -davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec prebiva. Davku nezavežani dohodki se morajo napovedali v Znesku, ki so gä v resnici dosegli. Zneske je navesti v dinarski veljavi. Ako dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu. Napoved se sme ali vldžiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker Utegne pozneje naval strank narasti, se .opozarjajo davčni Zavezanci v svojo lastno korist, naj podajo ustne napovedi čim prej. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se dohodnina odmeri brez na-daljnega poziva hà podstavi uradno nabranih podatkov. Napoved je po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah kolkovafi s kolkom 5 D, dokler se ne izdajo tiskovine z vtisnjeno* takso. Za odmero rent n ine za leto 1926 morajo oddati davčni zavezanci, nè da bi čakali poseben poziv od davčnega oblastva, glede vseh reutnini zavezanih prejemkov, — razen onih, od katerih odteza rentnino dolžnik — če presezajo ali sami zase ali v zvezi z drugimi dohodki 5000 D na lehr, napoved pri istem davčnem ob-laslvn, ki je upravičeno sprejemati napovedi za dohodnino, Istočasno s to napovedjo, to je najkasneje dotine 31. januarja 1926 je podali napoved za rentnino, in. sicer ali pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik, kar se zgodi tudi lahko pri pristojnem davčnem uradu. Napoved je istotako zavezana taksi 5 D. Potrebi uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih. Oddaje napovedi so op-roščeni tisti davčni zavezanci, L ki so že v minulem davčnem letu plačevali rentnino, 2. ki med tem niso izpremenili svojega domovališča in 3. katerim se prejemki niso pomnožili. Davčna odmera se izvrši v tem primeru tako, kakor da hi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v isti izmeri, ki je -bila določena v Zadnjem minulem letu. Rentnini zavezani dohodki se morajo napovedali v znesku, ki so ga v letu 1925 v resnici dosegli. Zneske je ndvesti v dinarski veljavi. Ako-niso trajali dohodki še vse leto, jih je vpoštevati po Verjetnem donosu. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se lahko odmeri rentnina na podstavi uradnih podatkov; na to posledico se davčni zavezanci ne bodo več posebe opozarjali. Davčne prikrajšbe, povzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih
Borza (Avala). Zagreb, dne 5. 1. 1026. Zürich zafclj;; Beograd 9.17'A, Baris 19.65, London 25.08%, Newyork 517.-25, Milano 20.86, -Praga 15.32M, Wien 73, Budapest 0.0-0725, Berlin 12i3.ilO, Brüssel 23.45, Madrid 73, Amnster dam 208.15, Varšava- 59.50, Bukarest 2.37'A, Sofija. 3.70, Atena 6.i82. — Zagreb, de viže: Paris 214.25 do 218.25, London 2-73.15 do 275.15, Newyork 56.10 do 56.70, Mte h no 226.42 do 228.82, Praga 166.3Ö do 168.30, Wien 7.918 do 8.018, Berlin. 1338.75 do 1348.75, Zürich 1087.80 do 1095.-80,
Danes cb tri- če-t-rt na deve-t je umrl od kapi- zadet g, steln» kanonik Alojzij Arzenšek. Vrinil se- je -od službe- božje v -svoje stanovanje, ‘kjer ga1 je doletela smrt. Rajni je bolehal že dolgo časa; na arterijo-sklerozi in ni mogel o-pravlja-ti radi- bolehnosti že več nego pol leta službe božje, 'Blagopokojni se je rodil 15. 5. 1864 v Stranicah, Bogoslov e je dovršil v Mariboru -in. bil posvečen v mašmika 18. 7. 1887. Kot mlad kaplan je bil precej časa proviizor na Bučah, kjer je zapustil med tamošnjim ptebivalstv-om -najboljše spomine. Župnikova! -je precej let v Vitanju-, odkoder je* prišel za dekana- v Vuzenico. Z-a stolnega kanonika je bil poklican v Maribor -dne 1, septembra 1916 iti je opravljal to službo do svoje smrti.
Po Svoji naravi je- bil rajni v mlajših letih vesel, šaljiv ter miroljuben. Po v rod, kjer je pastirova!, sl je- znal osvo» jit-i s Svojo, miroljubnost'o- ter štrplji-vostjo- srca vs-e-h, ki so z -njim -občevali -in ga poznali. Kot predstojnik je- bil dober, postrežljiv in ga je duhovščina spoštovala ter ljubila v dostojanstvu 'dekana lin stolnega kanonika. Bil’ je- goreč duhovnik in dober govornik.
Ostani mu dober ter hvaležen -spomin od strani duhovnih ‘tovarišev im vseh, ki- s-o- poznali pokojnikovo blago duš-ol
Pogreb le bo vršil v nedeljo po-poldne. -
Iz Maribora.
a
Mestna organizacija SLS v Mariboru se živahno giblje.
Po vs-e-h -okraji-h in ulicah -s-o razpredene niti naše organizacije. 'Na Kraljevo, dne 6. t, m., popoldne se je vršila skupna- se a ožjega -in širšega odbora vs-e-h petero- okrajnih Ci-g-a-niz-acij. Nad 1Ó0 najboljših mož je razpravljalo o važnih -dnevnih vprašanjih; Politično poročilo je podal poslanec Franjio Ž e b o t. V debato -o položaju, organizaciji, časopisju -im delavskih zadevah je- poseglo- 1-epo število -cd-jboeqi'kov. Vidijo se lepi -uspehi: naše politične šole. Pfi-hod-nii -pend el-elk se nadeIju je s predavanji -v politični š-oii., Od-rCej bo mesimo tajništvo SLS odprto Vsak dan popoldne.
Prep's veübuh imenikov z«i Delèvsko zbornico, je- na rtopctelgo v cfesfe	-ìr aćtr ',v
i glavnertì tajništvu na Aleksandrovi cesti 6 vsak dah ob uradnih urah, a v tajništvu SLS »a mesto Maribor na Koroški cesti- 1 vsako s-obo-t-o in nedeljo ob uradnih urah. Prosimo delavke in, delavce ter vse> ki so- zavarovalni pri bolniški blagajni, -da si cgledajoi/ če so- vpisani.
Okrajna zborovanja pristašev SLS za vseh pet okrajev V mestu Maribor se viršlirb- po -sledečem redu: V torek, dne-42. t. m., asa V. (roagd^tenrfd) okraj v g-ostiilnii Fri-edam (N-en-dr,). v sir-e-do, d-ne 13.: t. m., ra II (graško predim-estije) in HI. '(Melje) -okraj v gostilni Spuntigam«, v č-e-trtek/ -dine 14. t. m., ;z-a 1. (osrddnje mesto) un -IV. (koroško predmestje) okraj v ’društveni dvora?» ha Korpšlkii césti- 1. Začetek povsod tečno- ob 7. uri1 zvečer. Vstopi imajo samo s-aipitš-Ije-niiki iSLSi ih po njih vp-elja-ni p-r-ijateljiL' Valbim-o tudi/žme in mladenke! Na- zborovanjih -p-oročajo;. nar-O'dini; poslanec Fu-fh-V.- žebic-t ‘čir /-rid-iteljéi twtsfih delavcev in želetzrKčhir«
Stran ‘2,
odvrženi nekateri radičevci in radikali, ki jih ne mara. Pri takih poskusih sesilabko zgodi, da 'bo nadaljeval v .zvezi z drugimi: 'Skupinami en del radikalov .politiko sporazuma. — Ust izrecno'svari Pašiča, naj se ne igra z ognjem, ker lahko izbruhne vsak čas popolni razkol v njegovi stranke
To izvajanje važnega'beograjskega lista je napravilo veliko senzacijo. Todi radicevski listi prinašajo z velikimi
V sredo je im-el Pasic z raznimi ministri in prvaki radikalne strambe konference, bi je ma dvom, zvečer je salica! sejo ministrskega sveta, potem se je pa odpeljal ob osmih zvečer z •br/ovlakom proti Ljubljani. Opusti je namen oddiha: v Cavtatu v Dalmaciji in se je odpeljal naravnost v Monte Carlo.. Spotoma si seveda lahlko izbere še kako drago mesto francoske Riviere. Tudi čas vrnitve je negotov.
Na ministrski seji
je dal Pašič razna navodila. Pozval je ministre, da. delajo z vsemi silami na tem, da se čim preje sprejme državni proračun, za teto 1926-27, da se pri tem izvede načrt: čim
OGRSKI PONAREJEVALCI BANKOVCEV.
Afera ogrskih ponarejevalcev bankovcev je postata -strio zanimiva. Ko so v Haagu in takoj nato v Hamburgu zalotili par razpečevalcev ponarejenih francoskih tisočakov «n ugotovili, da je ponarejevalsko gnezdo v Budimpešti; je ogrska policija napela vse krapi je, da bi 'izsledila nekatere manjše krivce ter prikrila pravi obseg in pomen cele zadeve. 'Francoska in dunajska policija pa med tem ni mirovala in nihče ni imel ne vzroka in ne veselja, verovati v »uspehe« in zatrdila ogrske policije. Francoski detektivi so takoj spoznali,’da .morajo biti v afero zapleteni visoki politični ogrški: krogi in se niso dali odmakniti od te smeri in Sledi
Sum visokih in -uptivnih ponarejevalcev je ležal: taibo-rekoč' na dlani. Mnogi ogrski velikaši so na eni strani takoj ob prvih aretacijah nenadoma začutili potrebo dolgega potovanja. Eden jo je kar čez noč odikuril v Italijo, drugega je vleklo celo v Egipt .itd. Na drugi' strani je pa že v Haagu aretirani polkovnik grof ali baron Aristid Janlkovioh idovolj važna osebnost z velikim, prav visokim prijateljskim in jananskim krogom. Ob aretaciji .tega polkovnika »e je moralo na vsak način misliti na princa Ludovika Windisch-grätza. Ogrski vladni listi so dolgo časa zatrjevali, kako vzvišen je princ nad vs'akiim sumom, francoski detektivi in •diplomati pa niso odnehali in tako se je končno tudi princ pri vsej svoji visokosti In odličnosti znašel v zaporu. Francoski detektivi so. prvotno zahtevali, naj se preišče njegov grad. Do preiskave pa ni prišlo:,' ker se ni niti izplačala. Za temeljito preiskavo gradu: s kakimi 200 sobami in še z mnogimi podzemskimi hodniki bi rabil dolge tedne, od površnega pregleda pa itak ni nič: Mied tam. so se pa dogodile stvari, ki so zahtevale prinčevo aretacijo. Prinčev tajnik Desider Raba in prinčev sluga Kaspar Kovacz sta se Izkazala loot zelo važna člana ponarejevalske družbe in sta dala deloma izjave, doloma pa so se našle korespondence, lei .predstavljajo princa kot prvaka falsifikatorjev.
Zaprti panine je pravi tip ljudi, ki jih zlasti sedanji ogrski režim predstavlja: za tako silno vzvišena bitja,. Rojen je
C!r!lo-mefodijska ideja.
Dne 8. in dne 15. t, m. priredi 'Prosvetna zveza v Mariboru dva večera; na katerih se bo govorilo o sv. Cirilu in 'Metodu, o ločenih bratih in o zedinjenju 'krščanskega vzho da z zahodom. Obravnavale' se bodo velike ideje, ki stoje alasti, sedaj v ospredju, po vsem krščanskem svetu. Za nas Slovane pa je cirilo-metodijska ideja še posebej važna.
Sv. brata Ciril1 in Metod sta delovala predvsem v Veliki Moraviji dn Panoniji*, vendar je njun vpliv segal do vseh Slovanov. Pomislimo le, da ije sv, Ciril (iznašel sloven sike črke, da je s svojim 'bratom Metodom prestavil velike dele ®v. pisma tin najpotrebnejše molitve na slovanski jezik. Tako je postal ustanovitelj slovanske književnosti in. kulture. Po pravici zaslužita tedaj solunska brata ime slovanskih apostolov; to. jima priznavajo vsi vzhodni in zahodni Slovani.
Sv. brata Ciril in Metod sta ustanovila lastno cerkveno organizacijo 'itn. uvedla silovansko liturgijo. Z lastno organizacijo sta hotela doseči neodvisnost Slovanov od zapadnih sosedov, narodno-slovansko bogoslužje pa bi naj t-udS priprostemvu ljudstvu, ki ni bilo vešče grškega in latinskega jezika, odpiralo vse1 'Studence krščanske vere. Velika misel sv. Cirila in Metoda je tedaj bila, da naj postanejo Slovani neodvisni, edini v Kristusovi veri, samorasli v kulturi, da hi tako lahko tvorili most med vzhodom »n zahodom.
^al: da te cirilo-metodijske ideje niso zmagale. Ve'lika: hioravijaje padla vsied needinosti in političnih spletk, po. inajšfflh deželah je po večini izginila slovanska liturgija, in z njo pa tudi oirio-metodijski duh. Slovanski vzhod, kjer so našli zavetje učenci sv. Metoda, pa se je ob velikem razkolu odcepil od Ritma. S tem je 'izgubil stik z zapadom in mora sedaj nositi vse posledice svojega nesrečnega korakal
Kršcansjvo pa je jedno, edino in vesoljno. To je naročilo Kristusovo, iki je pred svojo smrtjo taiko-le molil: »Sveti Oče, ohraru jih v svojem imenu, katere si mi dal, da nodo eno, kakor tudi mi . . ., .da 'bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni.in jas v tebi.« .Zato se je katoliška Cerkev od
črkami, da je sporazum močnejši od Pašiča, a niti eden se ne najde med njimi, ki bi vsaj opomnil, da se je Stjepan Radič zmotil, ko je tolikokrat proslavljal Pašiča kot »patrijarha« sporazuma. »Beograjski aist mora odkriti, da je Pešič pravzaprav proti sporazumu in da je sporazum močnejši od Pašiča.	-^tgr.
večje štedienje, da ministri temeljito proučijo načrt o izenačenju neposrednih davkov, ki je do polovice že proučen. 'Ministrski; predsednik je nato povdara! potrebo, da se na; vsak način do njegovega povratka izdela zakonski načrt o centralni upravi. Ko narodna skupščina ta zakon sprejme, se izvrši redukcija ministrstev. Ostalo bi v celoti le 14 ministrskih res o jev. Z redukcijo ministrstev pa bi se obenem izvedla širša rekonstrukcija vlade.
Na tem sestanku ministrov so razpravljali1 tudi o izvedbi volitev v oblastne skupščine. Vršiti bi se 'imele meseca marca ali aprila 1.1.
Ob odhodu Pašiča so se mnogi oddahnili. Za nedelo-•čen čas je zopet vse odloženo.	—:tgT.
bil.'leta 1882 v Krakovu; oče mu je bil feldmaršallieute-mant, knez, vitez zlatega »flisa«, posestnik graščin po vseh deželah bivše monarhije itd. Aretirani' princ je bil intimni prijatelj cesarja Karla dn je tudi vsied tega prijateljstva —-brez znanja in sposobnosti seveda — zavzemal prav važna mesta; Med .svetovno vojno se je tudi igral vojaka in ustanovil posebno »Tigrovo brigado«. V tej brigadi' je bil aretirani polkovnik Jankovioh nekak general štabni šef, drugi ponarejevalec tajnik Raba pa adjutant. Ko se je ta lepa družba dovolj migrala vojske, je pa princ za spremembo postal ogrski minister prehrane, govorilo se je celo, da bo vladni' predsednik, njegova tovariša ista se pa tudi iz »Tigrove brigade« preselila v ministrstvo, da osrečita ljudstvo s prehrano. Tik pred preobratom je princ in minister pr-vačil pri umazani aferi nabave krompirja za sestradano Budimpešto. Njegovega mindsterijalnega tajnika Maricha so sicer zaprli, a so ga takoj .izpustili dn potlačili celo umazanost, ko se je dognalo, da je oče cele lumparije sam g. minister. Pod sedanjo Ogrsko je bil princ enkrat že poslanec, potem se je pa, umaknil in užival samo slavo velikega, patrijoita in zaščitnika fašistov ali »prebujenih Madžarov«, Sedaj, ko se je razkrinkal kot zločinec, si. ogrski vladini listi trudijo, dopovedati svetu, da se je ukvarjal s ponarejanjem vsied ponesrečenih špekulacij in pretečega:	finančnega
kraha.
Ugotovilo se je, da so se bankovci ponarejali v karto-grafičnem oddelku geografskega, inštituta v Budimpešti, ki ga vodi bivši ministrski predsednik grof Teleky. Ko so sledi privedle tako daleč, so postala naenkrat tla prevroča domobranskemu ministru .grofu Gs-afcy, svaku ponarejevalca Janikovioh a . Istočas no j c hotel p obegni ti tu di šef p olicije baron Nodossy. Tega. so tudi zaprli in po raznih poročilih je že ali pa šele pride v 'zapor 'tudi bivši ministrski predsednik grof Teleky, ker ga obtožujejo' razni nameščenci ikartografiičnega oddelka. Ponarejevalska družba se kar sama od sebe iafco odlično sestavlja, da ne bode mogoče prikriti, da so imeli ponarejevalci namen, na zločinski način pridobiti denarna sredstva za svoje diktatorske .in mo-narbistično-pirevratne poskuse. *	—tgi'.
9.	notri do 20. stoletja vedno trudila, da zopet pripelje ločene brate nazaj v pravo Kristusovo Cerkev. Zlasti papeži, novejše dobe, kakor Leon XIII., Benedikt XV. in Pij XI. so si zato veliko j prizade vali. Večkrat so povdarjali, da je zedinjenje vseh ločenih cerkev skupna zadeva celega fcršč. sveta. Ko je Pij XI. ob Božiču leta 1924 otvori! sveto leto, je priporočal vsem vernikom, da molijo v svetem letu za tri reči in sicer: za svetovni mir, za ureditev razmer v sveti deželi in za zedinjenje cerkev. Sv. Oče Pij XL dela z vsemi, močmi na to, dia se gibanje zedinjenja vzhodne in zahodne Cerkve razširi po vsem svetu in zanese' v vse sloje; Z veseljem je dovolil, da se Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je bilo dosedaj omejeno le, na nekatere slovanske škofije;, raztegne na vso katoliško Cerkev.
Slovani smo še posebej poklicani pri tem delu za zedinjenje sodelovati z vsemi: močmi saj smo potomci onih slavnih pradedov, ki sta jih učila sv. Ciril in Metod. In gotovo je, da je sedanji čas zelo primeren, da delamo' za u-resničenje velikih cirilo-metodijsldilh idej. Lahlko rečemo, da smo 'Slovani po veliki večini svobodni, združeni v lastnih državah; žal je le, da še tretjina Slovencev ječi pod tujim jarmom. Svobodo slovanskih narodov sta imela pred očimi tudi sv., slovanska -apostola. Sedaj je tedaj prilika, da delamo z vsemi močmi za uresničenje še ostalih točk oi-rilo-metodiiskega programa, predvsem za versko zedinjenje vseh Slovanov. Priznati pa .tudi moramo, da poleg Francozov sedaj najbolj slovanski' bogoslovci in učenjaki delajo na tem polju. Kdor se hoče o tem prepričati’, naj vzame v roke poročila o velehradsfcih kongresih, spise velehradske akademije, in naj zasleduje delovanje A,po-stolstva sv. Cirila in Metoda, Iki se je razvilo iz enakoime-novane bratovščine, ustanovljene od našega1 nepiozabnega Slomška. Lansko leto pa se je vršil v LjtiblLni mednarodni shod za proučevanje vzhodnih vprašanj, ki je nam Slovencem v posebno čast. To je priznal, sam sv. Oče v apostolskem pismu, ki ga je ob tej priliki' pisal ljubljanskemu škofu.
Naša naloga mora niti, da se za velike 'cirilo-metodij-ske ideje zanimamo, za nje delamo ih jih Urimo med vsemi sloji našega naroda Tako bomo pomagali pr: delu zedinjenja vseh točenih bratov v pravi Kristusovi Cerkvi. -
Madžarska afera s ponarejen jem francoskih frau-^ kov in njene posledice. Kakor znano, so odkrili na Madžarskem globoko zasnovano afero falzificiranja francoskih frankov, ki bo imela težke posledice za odlične ogrske osebnosti in za celo Madžarsko. Budimpeštanski geografski zavod, kakor je uradno dokazano, se je pečal že leta s ponarejanjem čeliokron, francoskih frankov in dinarjev. Geografskega zavoda so se polastile madžarske fašistovske organizacije, skušale priti potom novčanih falsifikatov do premoženja in organizirati na Madžarskem monarhistični udar. Zastopnik Zveze narodov Smith je namreč potom stroge kontrole preprečil, da bi dobivale madžarske fašistične organizacije podporo iz državne blagajne. Ker ni šlo z izrabljanjem narodnega premoženja, so se lotili ogrski fašisti ponarejanja raznih bankovcev in s tem pognali ogrske odlične osebnosti in celo državo v afero, ki je že sedaj v preiskavi postala svetovni škandal. Dunajsko časopisje odločno trdi, da je madžarska falsifikatorska afera v najožjih zvezah s predpripravami za državni udar, za kojega je bil pridobljen tudi državni guverner Horthy. Ak® bi se bil posrečil udar, bi bilo dobil Horthy naslov vojvode in veliko imetje, a madžarski prestol bi bil zasedel Albrecht habsburški. Madžarski fašisti so bili v najtesnejših zvezah z berolinskimi nacionalističnimi organizacijami. Ko se je odkrila falsifikatorska afera, je skušal Horthy zaščititi razne najodličnejše osebnosti, ki so zapletene v la škandal, a se mu ta nakana ni posrečila, ker je prizadeta Franci ja zagrozila, da prekine z Madžarsko diplomatske zveze, ako se krivcev ne zapre in kaznuje, še le na odločen pritisk francoskega konzula v Budimpešti so se doigrale zadnje dni aretacije najbolj odličnih in vodilnih madžarskih osebnosti. Med doslej aretiranimi madžarskimi prvaki so: bivši minister prehrane knez Windischgraelz, minister za domobranstvo Czaky, šef policije Nadossy, baron žiga Szte-zeny, eden najbolj intimnih prijateljev umorjenega grofa Tisze, notranji minister Rakovskv ter general-štabni šef in upravnik vojno-geografskega zavoda Las-kowich. Ko je prišla ta afera v javnost, je nameraval podati ogrski ministrski predsednik grof Bethlen ostavko, a je ni sprejel guverncA Horthy. Radi odklonitve demisije je zahteval Bethlen popolnoma proste roke v odkrivanju afere. Na drugi strani pa zopet trdijo, da pošilja Bethlen radi tega razne madžarske odličnjake v zapore, da . bi utrdil sam svoj položaj, ker je tudi on zapleten v ta svetovni škandal. Razgrebanje madžarska falzifikatorske afere bo razkrilo še marsikaj in pokazalo madžarske monarhiste v pravi luči.
Nova bolgarska vlada — novo Ime za dosedanji teroristični režim. Doslej se je počenjalo nasilje pod imenom Cankov, sedaj se bo pa pod' imenom Ljapčev. Kar se makedonskih komatov tiče, imajo v novem vladnem predsedniku še večjega prijatelja, kot poprej. Ljapčev je namreč rodom iz neke makedonske vasi in je vedno zastopal idejo prifclopiive cele Makedonije Bolgariji. Nova vlada je kakor prejšnja orodje, vojne lige. Do spremembe je prišlo v glavnem vsied tega, ker je 'bilo med predstavniki vojne lige v prejšnji vladi nekaj nesoglasja in je vojna liga rabila pretvezo in priliko, da se še bolje ustoliči; Kakor poprej> tako imajo tudi sedaj trije člani vojne lige ministrska mesta, le-samo da so sedaj ta mesta še važnejša (notranje zadeve, vojska, promet in pošta), in da so ljudje na teh mestih bolje Izbrani. —tgr.
Diktatura na Grškem. Grški ministrski predsednik general Pangalos je suspendiral ustavo in 'proglasil nad' celo državo diktaturo. Od ustave je obdržal samo prvo točko, ki pravi; da je Grčija republika. S proklamacijo diktature so odložene tudi volitve za bogzna kako dolgo. Pangalos je izjavil, da je bil povojni parlamentarni režim v Grčiji izvor vseh teižkoč ter kriz. Ako hoče izvesti Pangalos svoj program, ki bo v korist ter povzdigo Grčije, se mora nasloniti edinole na oboroženo moč. Grška mornarica mora postati pod 'diktatorskim vodstvom Pangalosa v nekaj mesecih gospodarica Sredozemskega morja, vojska pa največja in najbolj odločilna sira na Balkanu, Pangalos zatrjuje, da je dovedla vojaška revolucija Grčijo leta 1919 sko.ro pred' Carigrad; a volitve v grški parlament deta 1920 so pognale državo v paraimentarne krize ter prepire s katastrofalnimi posledicami za državo in narodi Glavna skrb grške diktature bo, da dvigne vojsko in mornarico. Razglasitev grške diktature ni povzročila doslej nobenih nemirov.
Poplave, potresi in izbruhi vulkanov. V zapadni Nemčiji, 'Holandiji in Franciji še vedno trajajo poplave. V Porenju je napravila povodenj za 30 do 40 milijonov zlatih mark skodle. Najhuje je prizadet okraj Koblenz, kjer je preplavljenih skoraj 19.000 hiš in je 18.000 obitelji z
70.000	člani brez strehe. V Holandiji je preplavljeno skoro polovico države. Katastrofalna po:plava ie napravila silno škodo. Nasipi so na mnogih krajih pretrgani in morje je zalilo cele pokrajine. Vlada je organizirala posebno reševalno akcijo. V poplavljenem ozemlju je nastal hud potres, ki je zbegano prebivalstvo še bolj prestrašil ter tudi povtzroičd preoejšn o škodo. — V državi Kolumbiji v Južni Ameriki: je pričel delovati nov vulkan v bližini mesta Pasto. Izbruh je povzročil velikansko katastrofo. Vulkan je v 48 urah izbruhal ogromne 'količine lave. Celo gorovje je zavito v plamene, dira, ki se vali iz žrela, je popolnoma zakril solace, tako da. vlada v celi pokrajini tudi po dhevu skoro popolna tema. Izbruhi vulkana so spremljani od hudih .potresov, ki so porušili cela mesta.
Napredek k smrti.
Pred tremi leti je angleški novinar H. W. Nevinson poučil svet o tem, 'kar se pripravlja v pogledu bodočih vojn v kemičnih delavnicah in preskuševalnicah smerikenske armade v Bdgewood pri Baltimore. Že ta prva poročila so. j podajala strašno sliko bodočnosti.
mmmmamummmmmm
pašič odpotoval v Moni® Cario.
Po svetu.

Vendar je preteklo deset dolgih minut. Luiza je «epremicno zrla na cestico, ki se je vila ocl Cadata do pristanišča Calcinerà. Nobena misel sc ni ganila v njej. Vsa njena duša je gledala in čakala. Na levi so prihajali mimo ljudje, ki so šli iz Calcinere ali iz Albo-gasia. Vsakokrat se je skrila pod dežnik, da je ne bi spoznali, ali da bi se vsaj izognila pozdravom in pogovorom. Končno se je prikazala na ovinku gruča ljudi. Luiza je razločila nosilnico, za nosilnico je šel Pa-solti in don Giuseppe in končno še dva markizina brodnika. Ni se še ganila, z očmi je sledila nosilnici, ki se j j prav počasi pomikala naprej. Zaprla je dežnik, ker ni skoraj nič več deževalo. Prikazalo sfe je pet ali šest dečkov iz Albogasia. Osorno jih je zapodila. Obotavljali so se, toda nenadna ploha, brez vetra in grmenja, jih je zapodila v beg. Nosilnica je dospela sedaj do vznožja gorske poti. Luiza se je premaknila.
Njene oči so bile mrzle, telo vzravnano. Obvladala jo je ena sama misel, ni se menila za dež, ki ji je padal na glavo in rame ter jo obdajal kakor gost pajčolan in šumel okoli nje. Mogoče ji je ugajalo to divjanje okoli, ki se je ujemalo z njenim. Prav počasi je stopala navzdol. Dežnik je imela zaprt ter je trdno držala za držaj, kot bi bilo to orožje. Pol se je nekoliko vila in treba je bilo narediti nekaj stopinj navzdol, da se je videlo do konca. Ko je dospela do ovinka, je. zagledala nosilnico, ki je bila na miru. Oba brodnika sta zavzela mesta dveh nosilcev. Luiza je šla do tja, kjer se razprostirajo na pot veje velikega oreha. Tam se je ustavila, baš v trenutku, ko so markizini nosilci začeli iti naprej. Vse je šlo dobro. Paso ili in don Giuseppe, ki sta šla za nosilnico z odprtim dežnikom, je nista mogla videti. Ko bi nosilci dospeli do nje, bi se morali ustaviti ter napraviti prostor, da bi šla mimo.
Ko so se približali, je spoznala, da sta prva dva nosilca Ismaelov brat in Veronikin bratranec. Na štiri korake jima je ukazala z odločno kretnjo, na j se ustavijo. Takoj sta- ubogala ter položila nosilnico na tla. Isto sta storila, ne da bi vedela zakaj, tudi zadnja dva nosilca. Pasotti je dvignil dežnik in zagledal Luizo. Začudil se je in namršil obrvi: zgrabil je don Giuseppija ter ga potegnil 'v stran, da bi lahko šla mimo. Ni mislil, da je to srečanje nalašč uprizorjeno,
Luiza se ni premaknila. »Niste mislili, da me boste srečali, gospod Pasotti«, je rekla glasno. Markiza je pogledala ven, jo spoznala, se skrila nazaj ter sedla z neko nenavadno čil ostjo svojega zaspanega glasu:
»Naprej!«
V. tem trenutku se je začul od cerkve sem silen obupen krik: »Gospa Luiza, gospa Luiza!« Luiza ni čula. Pasotti je jezno zavpil nosilcem: »Naprej!« In nosilci so gradili za drogove.
»Kar naprej!« je rekla. Odločila se je, da bo šla ob strani nosilnice. »Reci hočem samo par besed.«
Ge hi se nadejala Pasotti in markiza sprva solz in prošenj, hi morala pričakovati sedaj od tega ponosnega obraza in trepetajočega glasu vse kaj drugega.
»Besede, sedaj?« je rekel Pasotti in se skoraj žugajoče približal,
»Gospa Luiza! Gospa Luiza!« se je začul čisto blizu pretresljiv krik. Hkrati so se začuli nagli koraki. Toda Luiza je bila, kat dà ni nič slišala. »Da, sedaj!«
je odgvorila Pasotti ju z nepopisnim ponosom. »Iz prijaznosti obveščam to gospo ... «
»Gospa Luiza!«
Sedaj je morala prenehati in se ozreti. Dve, tri, štiri ženske so stale za njo, s spačenimi obrazi, zmršene, stokajoč: »Pojdite domov! Pojdite domov!« Obrazi, solze, glasovi so jo z enim mahom iztrgali iz njene strasti, in njenega naklepa.
(Dalje prihodnjič.)
Gaterist se sprejme: Električna ‘žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.	Tl
Vino prodaste staro ali uovo, -alto pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.	607
Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — Gabre
§19
□mamDaaaaamDnaamaDaaDaaanmDDmamtx:.i
Pozor! Zaročenci! Pozor!
roročam Vam svojo veliko zalogo poročnih prstanov v zlatu, srebru in dulblé po hrezkonkurenč-nih cenah.
F. KNESER, MARIBOR, prejle A. Kiffmann
Aleksandrova cesta 27,
pri kolodvoru.
Vse kar potrebujete
za sebe, svojo družino, sv- je prijatelje naj lepšo zlatnino in srebrnino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves naki! v «saki ceni ; dalje aparate z* britje ša rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarni-e, listnice, godala in najrazličnejše p aStičae predmete morete kupiti bres vsakega czika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z d ugim. Preglejte bogato ilustro-vani divot c--n>k, ki gs dobite b ezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 67$
Pozor ženim in neveste!
V manufakturno trgovino
MARTIN SUMER, KONJICE
je dospela velika množina vsakovrstnega modnega- štola-, črnega in -modrega sukna -za moške obleke, finega volnenega 'Maga v vseh 'barvah za ženske -obleke, venci, šopki svilene rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago kar se pri hišnem gospodarstvu -rabi, -po jak» nizkih cenah.
onoonnanxiinanmonnomnanDnonoaxiDcionìonoDr
nedosegljiva glede trajnosti in jakosti žarenja!
Priporoča so
1 Tiskarna st. Cirila ? Hano«,
35» poljske» 2u*is5®
si mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse), Da ustreže ljudem, jih je oslabele Tiskom® sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo -po slede« čib cenah: 65 cm veliki po ISO din., Ti s» veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 ia 800 din., 90 em veliki po 800 din,, 100 e» veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 «m veliki po 1700 din.
Stenski križi
z leseno povoha (korpusom) stanejo: Veliko»! 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po M in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 33 em po ©S in 115 din., 40 on po 140 dim.
Stenski Icipiasl
s kovinaste podobo stanejo v raznih velikostih' po 4, 12, 18 in 24 din,
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih veüccaÄ' ^1 in izpeljavah po 22, 24, 28, K) in 36 din.
==j Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priikoroča, da ri vsak, kdor križ« potrebuj», iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.

m
i
g
ü
1
n
mnhtA
ÌAR68CA
V o vhKMA
VOLTA®-*
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
Slavni lig itn. 21.
Brzojavi: Meznarič Maribor.
Trgovci, zahtevajte omnudbel
Telefon interurban 476-
Edino najboljši
telefon 919
Mvaln! strni* in noi es« bo k
Josip Petelinčka
Ljubljana
(blizu Prešaraovcg* spomenika ob vodi)
m«* minner, Phön x <> Adler
za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo.
Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dufelsi,«
Pouk v vezenju in krpanju brezplačen.	B
Večletna garancija.	Delavnica n® razpolag® |
Somišljeniki, širite naše liste!
enap saal

na
majfeoijš© in 'X)LajYmMa.»jS8
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici?Maribora,
Stolna ulica št.6	r.nn.z,,	Stolna ulica št.6
Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po 6%,
na trimesečno odpoved po 8%.