AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D©M©Y AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKN1N& DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1944 LETO XLVII — VOL. XLYII Jro je, ie vesfe 187? Train je bi ^ ^kandidat za predsedni-ij/^žav. Imel je nad l.OOC ^ govorov. Toda na de-mj.konvenciji njegovo ^ "Osnovano ni bilo. Ara-t?e8a "i prav nič bolelo, ker Hn Je računal k svojim go-feflVStopn'*n° in J'8 tekom . Je spravil čistega $90,- mirovni konferen-Hj *, Je bila edina ženska ^ K Zast°Pala Je lfS. rata. ki je bil takrat lrUe in Mezopotamije. ^ateU;1 * drž, J1 koncertne glasbe v '' da so tako slabo Pla" li n Se samo s tem niti pre- ^ ^0rejo. Orkestri pla- 0 simfonično sklad- ^ tie dočim mali or- Sa jačajo nič. Neka fa- 1 ^fonija, katero so pred- Oi orkestri Je Prine" ^odteliu $175, ali $220 Je imel skladatelj pri 8Kov ij * * * Sej in 1943 so zgradili V j, Ver«o od mesta Sois-^e podzemsko pri-Vahr rega niso pa nik-^»Th To Skrivno pod-hj e'sto se nahaja 50 čev-'25 J0Vršino zemlje ter ob-»^ lrJaŠkih milj ozemlja, W lahko 100,000 mož. ^m sovražne letalce \ ' naciji na površini SJJopja in navidez po-^i2'0'Pja, ki so bila, seve-. tl>clega papirja. Se.*.* * L,a črna garda sestoji Lel!{0v in šteje kakih k sttm.ož; En oddelek ima ujetniška tabori-'HžiV^ masne moritve Jsku ' eventuelno vstajo. IfcJJ»a trenirana moške Vei,^etijah, za požarne IWjj Za razna politična de. \ oddelek, pa sestoji iz IjH^arnah, trgovinah, k ^tavracijah, ki vohu- 1aCj. °^ajo vsako gibanj« ein med narodom. k * * * k ^ 8 i P»ov veta stare°£ W evab pri življenji N so'r<3a Je vsak dan p0' t u Neka tajna bole. \ jj evala za telo gamo tc Xleti e živel samo ol J'fa so zvedeli za ti iSa° VZeli dečka v bolni •i^l ,°zdravijo. Ko so mi I 'Je v dveh dneh umrl Nt% : * LVia ameriški naroi %0i ka> dočim je bili ifcti j je bilo leta 1864 l b„11 Lincoln. % * * :.s\t v°jaki imajo pose-lSteV° proti komarjem. ko vojak v šc . " komarjem s tei V ves mrčes v šoto V * ' iA * * evošljivi, an to samo kot fak *>sll°jaki P«vžijej° št oleda kot pa civi ls.tvo. PLINARNA POVRNE VSE ZAHTEVE Pripravljena je povrniti vso škodo, osebno in na imovini. Vsak dvom, če bo East Ohio Gas Co. povrnila škodo, povzročeno po eksploziji, je zdaj odstranjen. Plinarna danes namreč oglaša v ameriških listih, da bo plačala oziroma povrnila vso škodo, povzročeno na osebah ali imovini, vključno izgubo ali škodo na avtomobilih, poslopjih in hišni opremi, enako tudi za izgubo življenj, škodo bo povrnila takoj, ko se dožene ali sporazume na vsoti, ki jo odškodovani zahteva. škoda, povzročena po razstrel-bi, je cenjena od 7 do 10 milijonov dolarjev. Dozdaj znanih smrtnih žrtev je 133, med temi: je 67 nespoznanih. V ruševinah še vedno iščejo za žrtvami. Urad, kjer se predloži zahteve po odškodnini je v poslopju dru-: žbe, 6. cesta in Rockwell, soba j 311. Urad je odprt od 9 zjutraj do 8. zvečer med tednom, v nedeljo od 10 dopoldne do 4 popoldne. Kakih 300 oseb je že vložilo zahtevo po odškodnini. Vodstvo plinarne pravi, da ni treba s tem nobenemu imeti ka-j kih stroškov za najemanje pra-j vnih svetovalcev. Toda odvetniška zbornica pravi, da ne verjame, da bi bilo to varno za oškodovane. Družba pravi, da je treba predložiti pri zahtevi listine o lastnini ter zavarovalne police. Ne omeni pa ničesar, kaj je treba predložiti pri zahtevi za smrtne slučaje. Kar se tiče naših rojakov jim bo v tem pomagal odbor, ki ga je postavil župan Lausche in ki ima urad na 6213 St. Clair Ave. Za naše ponesrečene rojake zbiramo milodare Prinesite ali pošljite na AMERIŠKO DOMOVINO 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V našem uradu se je zglasila poznana agilna društvena delavka Mrs. Terezija Zdešar iz 20601 Arbor Ave., Euclid, O., ter nam odštela $132.50, kar je nabrala z Mrs. Terezijo Zdešar med dobrimi rojaki za naše po-gorelce. Imena in koliko je kdo daroval, bo priobčeno enkrat pozneje, ker je veliko imen. Za sedaj pa najlepša hvala v imenu naših revežev nabiralkama in darovalcem. Dalje so bili izročeni ali poslani v naše uredništvo sledeči prispevki: Perry A. Frey, mestni sodnik v Clevelandu in kandidat za' Common Pleas sodnijo, je daroval $50. Sodnik Frey je bil rojen in vzgojen v slovenski naselbini na 59. cesti, zato toliko bolj sočustvuje z nesrečnimi rojaki. Državljanom ga toplo priporočamo pri volitvah. Po $25 so darovali: Joseph Tratnik, 3956 S. Howell St., Milwaukee, Wis., ki izraža"toplo so. žalje prizadetim; Louis in Mary Roytz, ki vodita gostilno na 17406 Grovewood; Dan Stakich, zavarovalnina in. zemljiška agen-tura na 15813 Waterloo-Rd; Anton Martinčič, znani grocerist na 5919 Prosser. Mr. in Mrs. Frank Kovačič, zna/ia gostilna na 4121 St. Clair Ave. sta darovala $15. Po $10: Mrs. Jennie Franko-vič, 3551 E. 78. St; Mary in John ButkoviČ, 17810 Dillewood; Joseph in Ana Doles, 16007 Holmes; Mr. in Mrs. John Tutin, 6001 Luther; Rozie Verbič, 5107 Luther; Mr. in Mrs. A. J. For-tuna, 1093 E. 64. St; John in Mary Ferkul, 1156 E. 74. St; Joseph Prah, Sunny Acres sana-torij, Warrensville, O; Anton in Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave. Po $5: John Hrovat, 6711 Edna; John Bučar, 1668 E. 33. St; Mary Sekira hčerka Mrs. Rozi Verbič, 5107 Luther; John Prišel, 15908 Parkgrove; Jerry in Frances Krašovec, 1131 E. 76. St; Mary Laragenfus, 6700 Schaefer; Mr. in Mrs. John Mos-nik, 1010 E. 71. St; Mary Pisek, 1087 E. 61. St; Mrs. Mary Hra-star, 5901 Prosser; Mr. in Mrs. Carl Poljanec, 6620 Bonna; John W. Lokar, 6001 Dibble; Mr. in Mrs. John Lokar, 6001 Dibble; Anton Koprivec, 1007 E. 76. St; Mary Lukac Sr., 8014 Vineyard; Frank Horvat in, 1532 Poplar St., Greensburg, Pa; John Pesec, 18871 Locherie. Toplo se zahvaljujemo vsem gornim dobrim ljudem za njih milodare. Dalje se nam sporoča iz uradž te akcije, da je odločil direktori; North American banke v to svr ho $1,000. Odbornik Jim Sepic je izroči $143.00 in sicer sta darovali Mr. in Mrs. John Zalar znani slovenska pekarija na Waterloi Rd. $100, Mr. in Mrs. Anton Gu bane, slovenska modna trgovin; na Waterloo Rd. $25, Louis Lev stik je dal $8, J. Zigman iz Wa terloo Rd. $5 ter Mr. in Mrs. Jc seph Siskovich, mesnica in gre cerija na Waterloo Rd. tudi $£ Odbornik Joseph Ponikvar j i izročil $20 in sicer so prispevt • li po $5: Mrs. Mary Yerman Mrs. Mary AnzlovarYermai Angleži zasedli Solun na Grškem V naznanilo vsem onim, ki so se preselili po zadnji katastrofi v naselbini Naši ljudje, ki so jim zgorele hiše, ali drugače poškodovale, da so morali iskati zavetje drugje, so morda radovedni, kje bodo v torek volili. Obrnili smo se tozadevno na volivni odbor in tam so nam pojasnili sledeče: Tisti, ki so prej volili v 23. vardi, precinkt A, morajo priti v torek volit istotam in sicer v popravljalnico čevljev, 6031 St. Clair Ave. To velja za vse, ki so prej volili tukaj, pa najsi so danes kjerkoli, seveda'., ako hočejo voliti. t Državljani iz bivšega Lake Courta ,ki so spadali v vardo 10, precinkt D, bodo pa zdaj volili v Stanard šoli, na 5360 Stanard Ave. Razume se, da smejo volit samo tisti državljani, ki so se za to registrirali, če se niso prej udeležili dveh glavnih volitev. Vse naše državljane iz prizadetega okraja prosimo, naj se v torek potrudijo in naj pridejo volit nazaj v naselbino, če jim le ni preveč odročno. Saj vam je znano, dal bo potreboval Frank Lausche vsak vaš glas, torej ne odrecite mu ga. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama iz raznih naselbin New York. — V bolnišnici se nahaja Miss Mary Shuster, ki je bila operirana na slepiču. — V Franciji je bil težko ranjen Sgt. John Petric, ki služi pri letalskem zboru. On je nečak tukajšnjega slovenskega župnika in je bil že enkrat prej lahko ranjen. New York. — V Brooklynu je 7. okt. umrla Ana Gašperin, stara 69 let in rojena v Novi vasi pri Radovljici na Gorenjskem. St. Mary, Pa. — Mary Uljan je bila te dni obveščena od vojnega departmenta, da je bil v Franciji 14. sept. ubit njen brat Pvt. Wililam Kordan, star 28 let. Bojeval se je v Italiji, pred par meseci pa je bil poslan na francosko bojišče, kjer je izgubil svoje mlado življenje. Zapušča dva brata in dve sestri, in sicer Franka Kordana in Josephine Klancher v Gowandi, N. Y., Cpl. Anthonyja Kordana nekje na Pacifiku in Mary Uljan v St. Marysu. Koncert prestavljen Glasbena miatica naznanja, da je prestavila svoj koncert od 5. novembra na 3. decembra. Vzrok je, ker St. Clair cesta še ni urejena za promet. Važna seja Klub društev SDD na Recher Ave. bo imel važno sejo jutri večer ob osmih v navadnih prostorih. Nov grob Včeraj popoldne ob 5:30 je umrl Edward F. Skully, stanujoč na 3942 St. Clair Ave. Bil je dolgo bolan. Star je bil 23 let in še samski. Stanoval je pri starših, ki so dolgo let vodili grocerijo na tem naslovu. Njegov oče John je bil rojen v vasi Hrastje pri Grosupljen, njegova mati, roj. Suhadolnik, je bila rojena pa v Kamniku. Zapušča dva brata, Cpl. John v Franciji in Pfc. Joseph v Mississippi ter sestro Mary Furman v Clevelandu. Bil je član Makabejcev. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Miss Ursula Mekinda, vse tri iz Wickliffe, O. ter Mr. in Mrs. Ru-,dy Hočevar iz Edna Ave. Jakob Resnik iz Newburga poroča, da sta nabrala J. Lekan in Anton šraj med newburskimi rojaki $440, ter da imajo nabra. nega že nad $600 in da še nabirajo. do naslov pri njegovi ženi. m n Mr. in Mrs. Louis Koljat sta dobila obvestilo iz Washingtona, da je bil njun sin Sgt. Joseph L. Koljat 15. oktobra ranjen v Franciji. To je že drugič, da je dobil rane v bojih, prvič na 22. avgusta. Družina Koljat stanuje na 19404 Chickasaw Ave. v Nottinghamu, tel. KE 4744. m m Cpl. Anthony E. Kordan ima zdaj nov naslov in sicer: Cpl. Anthony E. Kordan, 15322637, 571st Signal Co. APO 360, Fort Benning, Georgia. Kiipujmo vojne BONDE in znamke Belgija je zdaj vsa počiščena Nemcev; Kanadci čistijo dohod do pristanišča Antwerp; Japonci poročajo o bombnikih nad Tokiem. od Bologne ter ob Jadranskem morju. Peta ameriška armada, ki naskakuje v smeri proti Bo-logni, je strla več nemških izpadov. Neko višino so Nemci štirikrat napadli z vso silo, toda vselej so jih ameriški fantje vrgli nazaj. Večkrat je prišlo do boja z ročnimi granatami. Obe strani sta imeli težke izgube. ♦ * * London, 1. nov. — Partizansko poveljstvo poroča, da je zdaj očiščena vsa zapadna obal od pristanišča Kotor. V Boki Ko-torski je imela avstrijska mornarica v prvi gvetovni vojni svoje glavno zavetišče. Kotor je močno utrjen in leži 27 milj ju-žnovzhodno od Dubrovnika. _n_ Nemci so postrelili 500 Italijanov London. — Iz Zuricha poročajo, da so Nemci ustrelili 500 italijanskih talcev v neki vasi blizu Bologne, ker so prebivalci ubili 30 nemških vojakov. Rim ,1. nov. — Nemško vrhovno poveljstvo je danes naznanilo, da so nemške čete zapustile Solun, drugo največje grško mesto in glavno pristanišče za Balkan. Mesto šteje 240,000 prebivalcev oziroma toliko jih je imelo pred vojno. Že več dni je bilo mesto zavito v gost dim, znamenje, da so naciji pustošili pristanišče. Solun leži manj kot 50 milj od meje Jugoslavije in Bolgarije in to pristanišče je služilo zaveznikom v prvi svetovni vojni kot glavni dohod na Balkan, ki je potem stri centralne sile. Grške in angleške patrulje, ki potiskajo Nemce iz Grčije proti severu, so glasom poročil samo kakih sedem milj od jugoslovanske meje. * * * New York, 1. nov. — Radijsko poročilo iz Bruslja, Belgija, je ianes naznanjalo, da je zdaj strt ves nemški odpor v Belgiji. Belgijska vlada naznanja, da je zdaj Belgija popolnoma očiščena nacijev. * » * London, 1. nov. — Angleški Commandos so danes naskočili 3tok Walcheren, ki leži ob vzho-3u do pristanišča Antwerp. Angleške čete čistijo zadnje nemške garnizije, ki so dozdaj branile zavezniškim ladjam dohod do Antwerpna. Na vzhodnem delu tega važnega otoka so pa kanadske čete dobile močan opri jem. Zdaj ne bo dolgo, ko bo veliko pristanišče na razpolago zavezniškim ladjam. Na fronti pri reki Meuse se je Nemcem posrečilo priti čez reko na severni breg. Zavezniki pričakujejo, da se bodo Nemci postavili v bran od Rotterdama do Arnhema na severnem bregu reke. S fronte, kjer stoje pred sovražnikom ameriške armade, ni posebnih poročil. Večinoma so zdaj tam boji bolj lokalnega pomena. * * * Včeraj so prihajala iz Tokia zmešana radijska poročila. Prva so trdila, da so bila nad Tokiem ameriška letala, druga poročila so trdila, da sta bila samo dva super-bombni.ka in končno so Japonci trdili, da je letel nad Tokiem samo en ameriški bombnik, ki pa ni spustil nobene bombe. Bombnik da je letel nad Tokiom ob eni popoldne v sredo, japonski čas. Zadnje radijsko poročilo iz Tokia je trdilo, da je lete' bombnik nad Tokiem v južne smer. * » * London, 1. nov. — Boji na italijanski fronti so še vedno južne ta, potem pa deček. Materi so dali samo injekcijo v hrbtenico, torej je bila tekom operacije pri polni zavesti. Tekom operacije so zdravniki povedali šele materi, da ima četvorčke. Dr. Uilery, ki je vodil operacijo, je rekel, da ni še svoj živ dan videl pri kakem porodu toliko rok in nog. Pri operaciji sta bila navzoča dva zdravnika i.i devet bolničark. To so zdaj v Zed. državah deseti živeči • četvorčki. Glasom ! zdravniške statistike so č< tv n-| čki rojeni na vsakih S58,5i).i roj-■ stev. Philadelphia, 1. nov. — Prvič v zgodovini zdravniške vede so bili rojeni v tem mestu četvorčki potom operacije. Operacija je trajala dve minuti in zdravniki pravijo, da so otroci normalno razviti, čeprav so bili rojeni šest tednov prezgodaj. Mati je Mrs. Joseph Cirminello. Zdravniki so potom X-žarkov že prej ugotovili, da bodo četvorčki, tri deklice in en fantek, to-. da materi tega niso povedali. . Dva sta tehtala po 3 funte in 8 , unč, eden 3 funte in 5 unč, eden ; pa 2 funta in 14 unč. Najprej so bila rojena dekle- ČETVORČKI SO BILI ROJENI POTOM OPERACIJE; VSE JE ZDRAVO IN VESELO Mrs. Frances Habian, 1063 Addison Rd., hči Mr. in Mrs. Anton Korošec, naznanja, da je bil njen soprog Pfc. Nicholas Habian povišan v korporala in da se nadaja točasno nekje na Pacifiku. Kdor bi mir rad pisal, VELIK SHOD BO V 32. VARDI JUTRI VEČER V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. bo jutri večer ob osmih velik politični shod, katerega prirejata Slovenski demokratski klub in pa redni demokratski klub 32. varde. Ako bo župan Lausche v Clevelandu, je obljubil priti na ta shod. Drugi prominentni govorniki bodo: okrajni načelnik Ray T. Miller, kandidat za komisarja John Pekarek, Felix Matia, direktor Emil Cro\yn, Vincent Di-Marco, senator Wm. M. Boyd, councilman John J. Prince in drugi. Državljani in državljanke! Udeležite se tega shoda v velikem številu, kjer boste slišali razne važne stvari glede torkovih volitev in svoje glasovnice. Belgija dobi prvi živež od zaveznikov Bruselj. — Zavezniške armade bodo izročile belgijski vladi v petek 8,000,000 funtov raznih živil. Zavezniki so obljubili Belgiji ves potrebni živež zdaj, ko ni v deželi več nacijev. Knjige za šole Vodstvo šole v SND naznanja, da kupi učne knjige "Prva čitanka" od prejšnjih učencev. Kdor bi hotel knjigo prodati ali pa samo posoditi, naj jo prinese v SND. Odslej se bo vršil pouk redno vsako soboto ob določenem času. Prva obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj, no Rose Suhadolc v spomin prve obletnice njene smrti. Jugoslovani imajo na listi 105 Italijanov, vojnih zločincev Washing-ton. — Jugoslovanska državna komisija, ki preiskuje zločine okupatorjev, da se obdolži 73 članov italijanske fašistične armade in 32 civilistov krivde vojnih zločinov v Sloveniji. V tem številu je vključenih 11 generalov. Obtožuje se jih 26 večjih zločinov nad slovenskim narodom do časa, ko se je Italija podala zaveznikom. Komisija zahteva, da se vse te vojne zločince izroči jugoslovanskim sodiščem trdeč, da imajo za dokaze teh zločinov na rokah vojaške listine italijanske armade. Med vojaškimi zločinci je: 11 generalov, 8 polkovnikov, 8 podpolkovnikov, 9 majorjev, 9 stotnikov, 12 poročnikov in 16 podporočnikov. Ostali so pa razni konzuli, karabinjerji, policijski komisarji in drugi. IZ BOJNE FRONTE ZAPADNA FRONNTA — Berlin poroča, da so zavezniške tovorne ladje že zavozile v ustje in plujejo proti Ant-vverpnu. RUSIJA — Ruska armada je samo 33 milj še od Budimpešte. PACIFIK — Ameriške čete so v hudem boju z Japonci ze mesto Carigara na otoku Leyte. -- \Xh lepo Poletje, ki ga ima-•i ^ol! Clevelandu, ne bo V^J0' trdi vladni vre" V^t i Proti koncu tedna ' ui vreme, ki je v I. v. času. Xv\0v naslov lrhtnet Merhar, prej I Ul5 E. 62. St. stanu-a U89 E. 61. St. Za Lauschetovo kampanjo Vnašem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lauschetovo kampanjo: neimenovan je daroval $10, po $5: Joseph Prah, Sunny Acres sanatorij, Warrensville, O., neimenovan, Mr. in Mrs. John Lokar, 6001 Dibble Ave. sta dala $3, Mrs. Terezija Zdešar iz 20601 Arbor Ave. je dala $2, Mrs. Kattie Turk, 20440 Fuller Ave. $1 in Joe Ko-stelc iz 4571 E. 86. St. $1. Najlepša hvala vsem darovalcem. Volitve za odsotne Kdor misli, da v torek ne bo v okraju Cuyahoga, da bi se udeležil volitev, ima danes zadnjo priliko, da glasuje pri volivnem odboru v City Hall. Urad bo odprt nocoj do 6:30. "AMERIŠKA DOMOVINA" JKMHKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBKVEC, Editor) 11x7 St. Clair Ave. Htnderscm M28 Cleveland I. Ohio. Publish*«} dni It MROOt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »8.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7 50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, do DoStl. pol leta »4 00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po DOfitl četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&dcllr. Celo leto »6.50. pol leta »3.50. četrt leta »2.00 _______Pomrmro« ttwllka » omtt___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. MJSO per rear. Cleveland, tor mall. »1.50 per mi D. B. and Canada. »3.60 for 8 monthx. Cleveland, by mall, »4.00 for 8 month« CT. S. and Canada »2.00 for S month*. Cleveland br mall »2.28 tor 8 month* Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year: »3.50 for 8 month«. »2.00 for 8 months. _Single oople* » cent«______ Entered a* second-claa* matter January 5th, 1808, at the ron Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878. No. 255 Thur., Nov. 2, 1944 Umazan način kampanje Republikanci v državi Ohio so že tako obupani, da so segli v politični kampanji po sredstvih, kakršnih bi se sramoval najbolj divji kravji pastir. Vrgli so se s celimi goli-d'ami gnojnice na kandidata Lauscheta, ki dnevno pridobiva na pristaših. V zadnjem trenutku so segli po skrajnih sredstvih in so začeli trositi v južnem delu države, kjer Lausche ni poznan, propagando, da je Lausche tujezemec, da bo, ako bo izvoljen guvernerjem, gledal samo za ljudi tujezemskega rodu. Na lastne oči smo videli letak, ki ga delijo po južni državi. Na tem letaku so imena kakih 12 oseb in sicer so imena teh oseb taka, da si bo povprečen Amerikanec skoro zlomil jezik pri njih izgovarjavi. Večinoma so to poljska imena z vsemi c, z, y, w in drugimi tujezemskimi črkami. In taki ljudje, stoji tiskano na letaku, delujejo za izvolitev Lauscheta guvernerjem. Ali bomo mi pravi Amerikanci pustili, pravi dalje letak, da nam bodo tujezemci vladali? Na koncu letaka stoji z velikimi črkami zapisano: Volite vsi za Stewarta za guvernerja! Pod letakom je tiskano ime nekega Amerikanca, ker mora vsak tak letak, ki je politične vsebine, imeti podpis kake osebe. Demokratje so šli na delo in so našli dotičnega človeka, ki je letak podpisal in ki živi 'v Lawrence okraju ob reki Ohio. Ta je priznal, da je on letak res podpisal, ampak •— praznega! To se pravi, da so dobili republikanski voditelji od njega podpis najprej, potem so pa sami sestavili letak. Kar bi mi radi vprašali republikance je'to: ali je.kandidat Stewart kaj boljši Amerikanec kot je kandidat Lausche? Ali je kandidat Stewart bolj lojalen Zed. državam, kot je kandidat Lausche? Dalje: kandidat Lausche je izkazal svoj patriotizem, ko se je prostovoljno vpisal v ameriško armado tekom prve svetovne vojne in se povzpel do čina poročnika. Ali je bil .kandidat Stewart tudi ameriški vojak tekom prve svetovne vojne? Dalje! Morda je res, da so tista tujezemska imena na letaku pristna in da so res osebe s takimi imeni v Ameriki. Pa naj to že tudi znači, da niso lojalni Zed. državam? Dalje! Ako je kaj narobe, če ljudje s takimi tujezemskimi imeni ne smejo delovati za izvolitev Lauscheta ohij-skim guvernerjem, ali je tudi kaj narobe, če fantje s takimi imeni padajo v tem času na bojnem polju za stvar, za katero jih je poklical v boj Stric Sam? Če se ljudje s takimi imeni ne smejo udejstvovati pri izbiranju javnih uradnikov, zakaj pa potem slavimo kot največje junake fante s takimi imeni, ki so prelili svojo srčno kri na bojnem polju, kot so, na primer: Kužnik, Pozelnik, Grdanc, Ubič, Zupančič, Kaučič, Štete in številni drugi. Ah so, po mnenju republikancev, ti naši 'fantje ali pa drugi s tistimi "čudnimi" imeni, ki dajejo take skrbi in preglavice tistim sto procentarjem, samo za to dobri, da padajo na bojni fronti in da nimajo nobenih drugih pravic v tej deželi svobode, enakosti in demokracije? O, da, imajo pravico, državljansko pravico, garantirano po ustavi in prav nič manjšo, kot jo imajo ti svetlohlinci, ki mislijo, da imajo samo oni pravico imeti višje službe, a vsi drugi jim naj bi bili pa za ponižne hlapce. Na 7. novembra bodo ti sto procentarji videli moč naših glasovnic, pred katerimi jih je zdaj strah in groza. Taka politična kampanja presega že vse meje dostojnosti. Vemo, da niso vsi republikanci taki, da je nekaj tako podlih samo na vodilnih mestih. In ti pošteni republikanci bodo obrnili lastni stranki hrbet na 7. novembra in glasovali za "fornerja" Lauscheta. Lauschetu ne morejo očitati nezmožnosti, ali nerazsodnosti, ne administrativne nesposobnosti. Zato ga tam puste v miru, pa so segli po golidah z gnojnico. Toda smrad bo ostal na njih samih, ker taka politična kampanja se studi že vsakemu poštenemu človeku. Mi pa, ki vidimo, kaj vse počnejo republikanski voditelji, da bi preprečili zmago Lauschetu, zavihajmo toliko bolj rokave in agitirajmo zanj še teh par dni. V torek pa vsi do zadnjega na volišče. Pri tem pa glejmo, da bomo opomnili na volitve tudi soseda, prijatelja in znanca. Ako mi, ki poznamo Lauscheta in njegove zmožnosti, ne bomo glasovali zanj, potem ne more biti izvoljen. Ne pozabimo, da ima Lausche zelo lepo priliko biti izvoljen, če bo vsak izmed nas storil svojo državljansko dolžnost. Mi smo ponosni na način kampanje, ki jo vodi Lausche. On kaže samo na politične bosse, ki bodo gospodarji v. državi Ohio, ako bo izvoljen Stewart. To je fakt in sami republikanci so že napadali iste politične raketirje. Z nobeno besedo se še ni dotaknil osebnosti svojega naprotnika. To je možato, to je gentlemansko, ki mora imponirati celo političnemu nasprotniku, če ni zagrizen in če se ne .boji za politično korito, kot se nekateri republikanski voditelji. Prepričani smo, kot so prepričani i sami, da se jim'bo politično korito na 7. novembra izpraznilo in narod bo dobil zopet besedo. Lausche ne bo trpel okrog sebe nobenih politilnih ra-ketirjev in bossov, kot je dokazal že v Cievelandu kot župan. Takega guvernerja hočemo v državi Ohio. Iz Loraina Kadar se gre za čast in po-vzdigo slovenskega naroda v ameriški javnosti, tudi mi v Lorainu ne zaostajamo. Med zavednimi Slovenci so za kampanjo našega rojaka in kandidata za guvernerja Frank J. Lauscheta, nabirale prispevke sledeče: Mrs. Frank Gorensek, 1671 E. 36 St.; Mrs. Valentine Gra-disek, 1714 E. 30 St.; Mrs. John Kumse, 1735 E. 33 St.; Miss Mamie Perusek, 1860 E. 30 St.; Miss Mary Polutnik, 1711 E. 30 St.; Mrs. John Tomazic, 1763 E. 36 St.; Mrs. Frank Tomsic, 1729 E. 34 St. Vsota $203.50 je bila z imeni prispevateljev poslana kampanjskemu odboru, tajniku J. E. Lokarju. Upamo, da trud in dobra volja delavcev in prispevateljev ne bo brez koristi in da bomo v letu 1945 s ponosom lahko zrli v mesto Columbus, kjer nas bo zastopal Hon. guverner Frank J. Lausche. Vida Kumše P. S. Seja Slovenskega političnega kluba bo v nedeljo 5. novembra ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu. Prošeni ste, da ste gotovo navzoči. Serviralo se bo tudi prigrizek. Martha Kumse-Semon, tajnica. o Pickerel za senatorja Joseph M. Sweeney Sedanji šerif v okraju Cuyahoga, Joseph M. Sweeney, je kandidat za ponovno izvolitev v ta urad. Šerif Sweeney ima vse zmožnosti za ta urad; mnogo skušenj si je nabral kot šerif in poleg tega pa je bil 38 let član elevelandske policije. Odkar je nastopil službo okrajnega šerifa 1941, je dobil že mnogo priznanj od glave porote, časopisja, civičnih organizacij in raznih odličnih voditeljev v naselbini, za njegovo vestno "business-like" vodstvo šerifo-vega urada. V času dolgoletnega javnega udejstvovanja je šerif Sweeney pokazal, da je aktiven, pošten in zmožen javni uradnik, ki je vodil svoje posle neustrašeno in pošteno. Nekaj sodbe o njem iz cleve-landskega časopisja: The Cleveland Press, 4. maja 1944: "Joseph M. Sweeney, sedanji šerif, mora na vsak način ostati v tem uradu. On bi moral biti ponovno nominiran z ogromno večino na demokratski glasovnici. Svoje posle vodi tako vestno, da v tem času še ni bilo slišati kakšne velike kritike glede njegove administracije." Cleveland News, 2. june 1943: "Joseph M. Sweeney je dober šerif in sicer eden najboljših kar jih je imel okraj v zadnjih letih. On deluje tiho, pošteno in uspešno." Odkar je šerif Sweeney bil imenovan šerifom leta ,1941, je vpeljal v svoje poslovanje že več novih idej in več novih odredb", ki so bile nujno potrebne za boljše poslovanje v tem uradu. S tem je prihranil okraju tisoče dolarjev, kar je gotovo tudi v korist davkoplačevalcev. Ko boste 7. novembra v voliv-ni koči, poiščite imena kandidatov za okrajnega šerifa in napravite križ pred imenom Joseph M. Sweeney. Cleveland. — Za zveznega senatorja kandidira na demokratskem tiketu William G. Pickrel, o katerega kampanji je zapisala Cleveland Press naslednje: "V volivni borbi, ki se je razvila za senatorsko mesto, je kampanja najbolj grenka." Pickrelov nasprotnik je bogat korporacijski advokat iz Cincinnati, Robert A. Taft, ki si je v zadnjih volitvah pridobil senatorski stolček s tem, da je porabil. $168,000 za svojo izvolitev v letu 1938. Taft je najbolj zagrizen nasprotnik Roose-veltove administracije. Tudi v sedanji kampanji Taft zapravlja velikanske vsote denarja. Oba kandidata je presodil delavski urednik tako-le: "Demokratski kandidat za U. S. senatorja je bil vedno odkrit in odločen podpiratelj predsednika Roosevelta in njegove progresivne politike. Taft pa je tako grenko nasproten predsedniku Rooseveltu in njegovi administraciji, da če bi FDR prišel na dan v dobrobit za nebesa, bi Taft vstal v senatu in napravil govor za zaslužen je in luksuznost pekla." Kandidat Pickrel se je vedno pokazal naklonjen delavcu, dočim je Taft vedno zastopal velike korporacije za protide-lavsko legialaturo. Pickrel si je pomagal do svoje izobrazbe sam in zato tudi razume delavski položaj. Ko boste na dan volitev v volivni koči dobili demokratsko glasovnico v roke, poiščite ime William G. Pickrel, ki kandidira za U. S. senatorja iz države Ohio in napravite križ pred njegovim imenom. -o-- John J. Pekarek Mesto Maple Heights je bilo silno zadolženo dokler niso njega.izvolili kot trgovskega moža za župana. Šole so poslovale le delno in ljudje v splošnem so bili že nezadovoljni in skoro že nihče ni hotel živeti v tako zadolženem mestu. Takoj se je z vso energijo oprijel dela; znižal je stroške in odpravil nepotrebna dela. V teku enega leta je poplačal skoro vse zaostale plače in račune. Mestne zadolžn^ce, na katere so morali plačevati po 6 /V obresti je zamenjal za cenejše in je končno tudi ves dolg izplačal. Ko je elevelandska poulična odklonila raztegniti postrežbo v Maple Hts. je temu odpomogel s tem ,da je mesto kupilo svoje buse za ljudsko postrežbo. Sedaj ima mesto te oprave v vrednosti $50,000 in brez vsakega dolga. Splošna postrežba v mestu kot pobiranje smeti in odpadkov, je bilo točno brez prestan-ka. Mesto je v tem času tudi kupilo zemljišče 35 akrov za mestni park. V mesto so pri-' vabili nove tovarne, tako sta' tam dve Jack & Heintz tovarni. I Davčna vrednost se je zvišala od $8,400,000 na $12,092,000; j prebivalstvo je narastlo od 5,-000 na 10,000. V teku desetih let tega napredka je Mr. Pekarek vodil vse važnejše posle sam osebno, ker mesto kot tako ni v poziciji najeti si posebni izvedencev, ki bi vršili take posle, zato je delal to župan sam. Mr. Pekarek je sedaj kandidat za okrajnega komisarja in se že vnaprej obvezuje, da če bo izvoljen v ta urad, da bo posvetil vse svoje zmožnosti in moči za moralni in finančni napredek Cuyahoga okraja, zato na dan volitev poiščite med kandidati ime John J. Pekarek in napravite pred njim križ. o Jugoslovanska ladja prihaja Vprašanje pa nastane: kako in s kakšnim blagom jo bomo napolnili. Skoro sleherni izmed nas ameriških Slovencev ima še katerega svojih v stari domovini, kjer nam je tekla zibelka. Ta ali oni ima mogoče še starše, drugi brate sestre in tete ter strice itd. Vsi ljudje danes potrebujejo naše pomoči. Ako imate srce do svojih sorodnikov, pomagajte sedaj, da ne bo šla ladja nazaj v Jugoslavijo prazna iz najbogatejše dežele na svetu. Oni tam doma potrebujejo pomoči. V Cievelandu in okolici imamo Svoje postojanke v razne namene. Imamo pomožno akcijo in župnijsko pomožno akcijo, ki zbirati denar za v staro domovino. Potem pa imamo tudi SANS, ki bo prav tako dobro, če se obrnete do njega. V ta namen se vrši shod, ples in zabava v soboto 11. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pridite v čim večjem številu, da pomagamo to ladjo napolnit. Z bratskim pozdravom, John Markich. Odprto pismo volivcem 32. varde in drugim Zgodovinske važnosti bodo letošnje predsedniške volitve in pa volitve za guvernerja, za kateri urad kandidira naš rojak spoštovan, pošten in priljubljen župan velikega mesta Cle-velanda. Sveta in državljanska dolžnost vsakega ameriškega državljana in državljanke je, da se udeleži letošnjih velevažnih volitev. Največja nesreča za Ameriko in za ves svet bo, ako bi bil slučajno izvoljen za predsednika Zed. držav v teh kritičnih časih Rooseveltov nasprotnik. Lahko se zgodi, da bi se z novim predsednikom zavle kla ta vojna ali pa bi se lahko zapleli še v drugo vojno. Zelo nevarno bi bilo izročiti naše sinove in hčere nezikušenemu in nezmožnemu, vojnemu vodji in prav isto velja tudi za domače razmere. Vsak izmed nas se lahko še prav dobro spominja, kako, so nas bili republikanci pripeljali na beraško palico in preprečili, da Amerika ni pristopila v Ligo narodov in posledica te ga je sedanja strašna vojna. Mogoče je guverner Dewey res dober prosekutor, a s tem pa še ni rečemo, da bi se mu dalo v roke vodstvo cele Amerike, za predsednika pa je treba v sedanjih kritičnih časih moža, ki je poln izkušenj kot je se danji predsednik Roosevelt. Zelo važno je za nas mesto guvernerja, za kar kandidira sedanji elevelandski župan F J. Lausche. Posebno se moramo zavzeti za njegovo izvolitev, ne le ker je Slovenec, ampak zato, ker je s svojim poštenim in vzornim županova-njem si pridobil spoštovanje in zaupanje pri vseh prebivalcih mesta. Zelo smo bili ponosni, ko je bil izvoljen za župana in še bolj bomo pa ponosni, ko bo izvoljen za guvernerja. Velike važnosti je tudi mesto zeznega senatorja, katerega mesto zavzema zadnjih šest let največji reakcionarec in sovražnik delavstva — senator Taft. Njegov volivni rekord kaže, da voli vedno v prid bogatašev in proti vsaki progresivni predlogi. V zadnjih volitvah te potrošil za svojo izvolitev $168,000, a njegova letna plača pa znaša komaj $10,000. Proti njemu kandidira demokrat, zmožen in progresiven, Wm. Pickrel iz Dayton, Ohio. Ostali demokratski kandidatje, katere ste izbrali pri primarnih volitvah, so vsi dobri in vredni vašega glasu. Naredtie križ v. krogu pod (Nadaljevanje na 3. strani). Ko mi je naš France J kaj se je zgodilo v nas jjf ni, sem začel računati i ^ nal sem, da sem PravZAj0.f di sam odnesel zdravo * ^ „ mimo tistih tankov sefl reč malo prej peljal do , j, bi bil še nekoliko P^«, obiral po St. Clairju, lahko pripeljal domovj j ekspresom, kar bi b' ^ strašno všeč OPA, . jjM prestano naroča, naj ^ z gazolinom. če bi ' > mer, takrat poleg tal1* bj|i začeli frčati po zraku, ^ brže gredoč tudi m«^^ sebnih ceremonij vze' 0(j. in prestavili v Coll«1 bj si S kraja eksplozij® 8 i najbrže pomagal p» t* ihto, kot si je Lausche]j8l * Johnny Lokar. namreč iz mesta P° ^ zeru ravno ob čas« Na koncu 55. ceste ) d začel spraševati čas : . S ne brambe o vsej 9 je v svojem avtu, og ■ ^ zraven. Naenkrat n^j, 1 govim hrbtom stras^ ^ se ozre nazaj in vl j^v* proti nebu železen P je t cestnega kanala. J ^ snil na gas in je žnjo vasico Brate"8 ^ ^ milji proč. Tam J« se ozrl nazaj in yl j0tin pokrov zopet na ti3'■ t„j ima zdaj rekord v Natihem naj vam P ^ej\ je John potem tam počival, predno Le"1 k sapi, da je bil sP J daljno vožnjo. . J Ko sem torej P* otiT izročilo od France^ ^t sem malo verjel, m ^J sem nazaj k m"21 p j žlico v roke. J°hanli>H cala okrog, prestav« ^ kastrole, pa m sva slučajno že nicov J pa j, sem čisto nat ju H ne bo dolgo molca' ^ ji' Ko mi je postaj fjfH , lato, je malo post«1* vprašala: »i" -J "Kdo je pa *+tA "Naš France, J pa srebal župo n»P ^ J Nekaj časa je ^JJ k0 je videla, da se* ^ j pik, je zopet vzel* ke: , ifl^J "Kaj je pa "Nič!" sem J' nil jI brez ovinkov fl ostalo juho iz U^A navado napravi" e tov Tone, kadar os,* j v skledi samo še 0 .j ta zabela. k Johana je šla * ^ f meso. Vedel sem . ^ spovedi se m * ... jji* "če ni hotell » ^ te je pa klical? ^ "Povedal mi )e't P 79. cesti in SuPc ^ H1 I ji razložil in seg pj r ; "Tam da Je-išče?" "Bežal je." k0jji'' "Bežal? Pre ,, i "Pred ognjem jeII1 fl "Kakšnim . ]| ne'\i(n ogenj je ogen.1- ie i'v fj Johana je j«,^ ' || imam prav, K® je ogenj og"Ju ^ ^j/l očividno be ifl1 ker zopet je roke: . ?i j, cej o vse te ženske in Sod Vsa sodrga!" je odgo-J8tr 'Ue- "Jaz vidim le te- Je Prelomila k'lenimi topovi, ki so ti j radeni. Dajmo j£m \\ naboj karteč." \ ^Povedujem! Nihče iljj ustreli!" Tako je za-^.lztrgal topničarju tie-Vi1 l'oJ{e. Divje vrteč oči ^])i|,V((n°tranjščino gradu •%fOI' ^ko se nočete vdali,^ Pa umrite vsi z me-^ vseeno izgubljen sem vprašal J&L a Bequarda, stoječe- Sia ' I^sVo Pognati v zrak, in A b ln. napadavce in ariza pogrebsti pod 1! 200 centov smodit ^njenega v kleteh J.ble7a'" Je dejal Be-% a groze. JUT? Slne zgoditi!" serr Pokažite mi P01 SŽ5?čne' ozke hodnike Do lCih £°ri i'n doli, in Sjmih> opolzlih zavi-1 v ^Catl navzdol, sva do- Sin116 Prehode' kamor a svetloba dneva Vv°dnik padel m via . so bila prevlečena vdi stene —z zeie_ .' baklja v njego >ej Je ugasnila. Naprej!" sem zakli-\\ 'lem strahu. Zakaj v ^ C Launayeve koralo/ kako se ognjena k tiah kresnica zibaj e po-"Poveljnikova Jeknil. "Ako pade X i Ovo klet, zleti v zrak S^. mi —i" Nisem ho-kraja; stisnil sem ^ Hjj ceščenamarije; ,.W.Je> da vidim ubogo \|nl£°>,in prišla mi je i e'k°va nora otročari-^ 0 sem jo bil nekdaj ,\d Užalil—a Bog vedi! to^Plohnisem obudil! V' iu . lskra mahoma slišal sem, kako so \ J'" • : jOj ^ je zaklical zdaj CSfVaPiŠ' ki 86 J'e bil po" a pridemo r' v' sem vPrašal. t vlažnem zidu in m^i, jjK°rake, čeprav v ne-I v!|'h « Padem po kakšnih 1 Se>nicah. Prav, kje smo," je odgovoril podčastnik. "A mislim, da se mora hodnik tu nekje zaviti na desno, in potem smo čisto blizu kleti." Komaj je bil izgovoril, ko sem z naprej tipaj očo roko začutil, da se zid v topem kotu obrača, in okrenivši se na desno sem videl le nekaj korakov proč gorečo lunto. Poveljnik je pri njenem svitu pravkar iskal odprtine za ključ v nizkih vratih. S krikom sva planila nanj. in dočim ga je Bequard prijel, sem mu jaz iztrgal vrvico iz rok ter jo pohodli na vlažnih tleh. "Gospod poveljnik," sem rekel, "zahval j en bodi Bog, da niste izvršili tega zločina, ki bi bil z nami vred tisoče nedolžnih pahnil v smrt! Ako že 'moramo umreti, bodi poštena vojaška smrt v boju na pre-strelbah. Toda saj ni še nič izgubljeno!" "Jaz sem izgubljen!" je jadi-koval nesrečnež. "Raztrgajo me na kose. A storite kar hočete." Docela strt je pustil, da sva ga peljala nazaj. Ko smo zopet prišli na svetlo in stopili ven k invalidom, ki so z našimi vojaki še vedno stražili vrata, smo na prvi pogled spoznali, da se je obrnilo močno na slabše. Poveljnikov obup se je bil polastil tudi invalidov, in zdaj so zahtevali, da se vdamo. "Meni je vse prav. Sicer me bodo raztrgali na kose. A radi mene se vdajte," je venomer ponavljal de Launay. Zaman smo si prizadevali od Flue in jaz in nekov star častnik od posadke, če se ne motim z imenom de Losme, da bi vdahnili moštvu novega poguma. "Dovolite mi vsaj še en strel s topom, in boste videli, kako bodo ti nezvesti gardisti pokazali pete," je prigovarjal od Flue. A nič ni pomagalo. Velika večina je vstrajala na tem, da se vdamo. "Dobro, pa se vsaj častno vdajmo," je zaklical od Flue. "Zahtevajmo prost odhod z vojaškimi častmi." Ta predlog jim je bil po volji, in poslali smo bobnarja na ploščad, ki je dal znamenje, da se želimo dogovarjati. Mej tem časom je nam spregovoril vrli Unterwaldnec po nemško: "Zdaj pa, ljubi rojaki, pride težka ura. Po moji misli je ta drhal tu zunaj čisto zmožna, vse nam obljubiti, a vse obljube prelomiti, kakor so prelomili kralju dano prisego. Priporočimo se ljubi Materi Božji z Rickenbacha in mojemu dedu. blaženemu bratu Nikolaju v Ranftu, <^a nam pomoreta v tej sili s svojo priprošnjo. Brat Nikolaj ima srce za poštene vojake; zakaj sam se je v marsikaterem pravičnem sporu boril za domovino in še nikoli me v sili ni zapustil. Jaz za vas vse zaobljubim en post in eno božjo pot na Rickenbach in v Ranft. Vi pa potem storite, ka-I kor hočete. Tako, zdaj pa si stisnimo roke in zmolimo krepak očenaš kakor naši dedje, kadar so šli v boj. To ne nasprotuje ne zvestbi ne junaštvu _1» Bog plati poštenjaku te vrle besede! Kakor so bile preproste, so mi zvabile roso v oči. Prisrčno sem mu stisnil roko, zmolil svoj očenaš, zaobljubil romati v Einsiedeln, ki je bliže Žuga ko Rickenbach, in sem tedaj bil docela umirjen; pri-, pravljen na živdljenje in smrt, Mej tem so bili oni zunaj Elie od kraljičinega polka, or-. jaški Hulin in nekatei'i drugi sc , opazili naše znamenje; groir topov je utihnil, in poročni! , Elie od kraljičinega polka, or i jaški Hulin in nekateri s( . se bližali našim vratom, i "Spustite takoj most in od prite!" je vpil Hulin. }J (Dalje prihodnjič) ODPRTO PISMO VOLIVCEM 32. VARDE IN DRUGIM (Nadaljevanje z 2 strani) petelinom in to dvakrat, ker na glasovnici bosta dva petelina. Opozarjamo še enkrat na vele-važne predsedniške in guver-nerske volitve v torek 7. novembra, ker pisali boste zgodovino in bodočnost svetovnega miru. Kampanjski odbor, Slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi. HALI OGLASI DELO DOBUO DELO DOBIJO Spomini iz Washingtona Piše Matthew Penko (Nadaljevanje V sredi te veže je ob steni sedeč na stolu Lincolnova soha. Vse je izklesano iz belega marmorja in je v velikanskih dimenzijah, če ne več vsaj v petkratni naravni velikosti. Ob obeh straneh glavne dvorane sta še dva manjša predela in okoli še nekaj prostorov ali shramb, kar je pa vse zaprto, ker tam ni nikakega razkazo-valca niti ne čuvaja. Stene so deloma poslikane, deloma *pa pokrite z izklesanimi kipi in z več napisi. Na eni steni je cel Lincolnov nagovor ali "Gettys-burgh Address." Vsa stavba je zunaj in znotraj od tal do vrha vsa iz belega marmorja. Izpred nje je jako lep razgled po mestu in pa na Potomac re-ko. Naslednjega dne pa smo si šli ogledat Washington Monument. Sicer ga ni treba hoditi gledat, ker se ga lahko vidi od povsod in je najvišje stavbeno delo v mestu, saj je' 555 čevljev visoko in stoji na precej vzvišeni planoti, a okoli in okoli več sto jardov daleč pa je svet nezazidan. Ker te potegne vzpenjača za 15 centov prav na vrh, smo se tudi mi podali za nekaj časa v zračne višave pa čeprav brez-zrakoplova in tudi ne kot hribdl&zci. 'To je zidan in proti vrhu vedno bolj ozek stolp, ki se v vrhu konča v šti-rioglato konico kot streha. Pri tleh meri 55 čevljev na dolgo in široko. Predno pa preide v konico je še vedno 34 čevljev v kvadrat, a konica pa je od razglednih lin pa do vrha 55 čevljev. Razen 8 razglednih lin, ki so v višini kakih 500 čevljev, ni v tem stolpu ali obelisku nobenega drugega okna ali odprtine. Na vsaki strani so po dve razgledni lini, kateri pa sta dobo z želenimi drogovi zaprti, tako ne bi veter komu odnesel klobuka. Če so kaj računali na to, da bi mogel napraviti kdo kak salto mortale, pa nisem videl nikjer napisano. Kot rečeno, na vrh se pride s vzpenjačo ali elevatrom. So pa notri tudi stopnice, ki peljejo prav do vrha, katere pa so sedaj v vojnem času spodaj zaprte in jih menda sploh malokdo prehodi. Menda so tudi v mirnem času le bolj za var- nostni izhod, če bi se slučajno prigodila kakšna nesreča. Edino, kar ima obiskovalec, ki gre gori po stopnjicah, je to, da si med potoma oglfeda razne slike in spomenike, ki so vzidani v notranjosti do višine 280 čevljev. Znotraj po stenah so vklesani tudi različni napisi, česar se pa iz vzpenjače ne more ogledati.. Temelj gre 36 čevljev globoko v zemljo. Zunanja stran stavbe je iz marmorja iz države Maryland. Ni bel, ampak je nekako rjavo-zelen-kaste rumene barve. Znotraj je pa sam granit razen onih spominskih kamnov, katerih je sicer največ iz Amerike, a mnogo pa jih je poslanih iz raznih dežel vsega sveta. .Razgled z vrha je ob jasnih dnevih in različnih dnevnih časih naravnost čudovit in veličasten. Zidanje takega kološa zahteva časa, truda in tudi denarja. Tudi ta stolp ni bil kar tako hitro pozidan. Že leta 1783 je pričel kongres ukrepati, da se postavi Washingtona kakršen koli spomenik, a vse do leta 1833, se ni ničesar ukrenilo. Šele takrat so pričele različne družbe in organizacije, kakor tudi država zbirati potrebni denar in leta 1848 se je pričelo s zidanjem. Leta 1855 je bilo dozidano 152 čevljev visoko in potem je delo zopet zaspalo vsled pomanjkanja denarja in se je zopet pričelo šele leta 1878, ko je kongres dovolil za zidanje potrebni denar in leta 1885 je bilo delo končano. Ko smo se nekako ob 11 uri povrnili iz obeliska in da nismo izgubljali dragocenega časa, smo se takoj podali od tam takoj naravnost na obisk Wash.-ingtonovega groba. To je pa ren, iz mesta in vzame z busom akoro dve uri, a z ladjo po reki pa nekoliko manj. Posestvo Mount Vernon, na katerem je George Washington pokopan leži od mesta na drugi strani reke na prijaznem in precej vzvišenem svetit, 'ki se nahaja v Virginiji. Peljali smo se z busom čez reko Potdmac do precej starinskega mesteca Alek-; sandria. To mesto ima še precej razvito trgovino in prdmet, ker ima namreč tudi vez zvez za potovanje z busom. Ker je poldne že minilo in je bil že čas, da se malo pokrepčamo, smo stopili v restavracija in tam precej dobro in po primerni ceni ■pojužimdi. Po južini pa smo stopili na drugi bus, ki nas je odpeljal iz Aleksandri je na Mount Vernon, kjer je hiša in posestvo Washingtona in kjer je tudi on in njegova soproga Martha pokopana. Predno je Washington postal lastnik tega posestva je bilo to zelo veliko, obsegalo je namreč krog'5,000 akrov zemlje. V dolgih letih pa se je pozneje precej razkosalo. Leta 1858, ko je Ladies Association prevzela posestvo v oskrbo in ga še danes upravlja, je merilo 200 akrov. (Dalje prihodnjič.) Lahko se takoj selite Prodam hišo za 2 družini 8 sob, pokrita veranda spodaj, velik lot. Hiša se nahaja na Sara-nac Rd. in 159. St. v slovenski naselbini. Cena samo $2,800. Oglasite se pri lastniku J. Ster-le, 6713 Edna Ave. aii pokličite EN 0147 po 6 uri zvečer. (255) Tri sobe V najem se odajo 3 sobe, pripravne za mlad zakonski par ali 2 starejši osebi. Blizu cerkve. Pokličite liberty 0781. (256) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob in kopalnica, zgorej, odraslim ljudem; $18 na mesec. Zglasite se med 1 in 3 popoldne na 1253 E. 59. St. (256) Pohištvo naprodaj Dobro ohranjeno, 8 kosov za jedilnico, 4 kose za spalnico, in-terspring rnodroc., skrinja; hrastov :prodati takoj radi selitve. Zglasite se na 11511 Saywell Ave. Liberty 6741 (255) Betonski zobje. — Slika nam nudi.zračni pogled na zig-zag protitankovske slavne Siegfried obrambne nemške linije, katera je zgrajena preko polja in travnikov ter čez hribe in doline. Ti velikanski betonski zob je so od 6 do 8 čevljev. Kljub svoji mogočno, sti pa ta obrambna linija ni zadržala zavezniških tankov, da bi ne bili prodrli na nemško ozemlje. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Hiša naprodaj Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V jako do_ brem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam. (x) PRIPRAVITE VAŠ FITIINEZ! Novi furnezi za premog, olin, olje,, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd-ENdicott 0487 (x-Nov. 16) Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj va šega doma; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocijančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182 (255)I Dekle hoče tlelo ; Dekle hoče delo za lahka opravila 4 ali 5 ur. Nič hišnega dela. Kje je v okolici St. Clair in 60. St. Pokličite EX 0862. (255) Toolmakers Radial Drill Press Turret Lathe operatorji Engine Lathe operatorji Nočno delo Visoka plača od ure in ■ bonus za nočno delo The Yoder Company 5500 Walworth Ave. (2 cesti od Lorain & W. 53. St.) N (263) loške se sprejme za PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Farma v najem 110 akrov, vogal South Miles in Harper v Solonu; dobra po-' slopja; rent $30 na mesec. Po-1 kličite YE 7167 pred 8 zjutraj, j _ (x); Lepa domačija Naprodaj je 7 sob bela far-1 marska hiša, žica za elektriko' za peč in ledenico napeljana, no-J vo barvana znotraj in zunaj; sej lahko takoj vselite; v kupčijo gre tudi en aker zemlje na cest^ Richmond Rd. v Bedfordu. Vse za $4,300; lahka odplačila. Pokličite YE 7167 pred 8. zjutraj. (257) Mizarska dela Za vsakovrstno mizarsko delo (carpenter work) zunaj ali znotraj, pokličite Roy Anderson 13401 Sixth Ave. East Cleveland POtomac 2682 (255) Polišerje # Machine operatorje Splošna tovarniška dela Dnevno delo Plača od ure in povrhu overtime Važna industrija Lepa prilika po vojni Picker X-Ray Corp. 17325 Euclid,Ave. (256) Stanovanje v najem Odda se stanovanje odraslim ljudem, 3 sobe; vse nanovo de-1 korirano, kopalnica in vse udob- | nosti. Vprašajte na 1049 E. 71. j St., suite 1. (257) Peč naprodaj j Naprodaj je skoro nova peč 'za gretje v hiši, na premog; istotam se proda tudi dobro ohranjen pralni stroj. Za podrobnosti p.okličite Diamond 4020. (257) Dve hiši na lotu Imata 5 in 4 sobe, velik lot; nahaja se med St. Clair in Superior ; toilet in kopalnica; nizki davki. Pokličite GArfield 3517. (255) Pohištvo naprodaj Dva kosa pohištva za družinsko sobo (front room) in hrastov set za kuhinjo-ter peč na plin za kuhinjo, table style. Vprašajte na 1390 E. 47. St. '__(255) Službo dobe Na delo vzamemo žensko za pranje ob Četrtkih; tudi dekleta za hišna opravila, pol ali delni čas. Pokličite RA 8249. (257) MALI OGLASI Hišo kupimo Slovenska družina želi kupiti dobro ohranjeno hišo za eno družino, 5 ali 6 sob; v slovenski naselbini med Norwood Rd. do E. 74. St. Kdor želi prodati, naj pokliče GLenville 9138. (256) Poravnava dediščine Proda se 3 hiše na enem lotu; ena za eno družino, 2 za dve;; za eno družino je zdaj prazna. Cena je $10,000. Zglasite se pri iS. Patrick 1026 E. 68. St. (257) Hladilnica naprodaj Proda se Coca-Cola hladilnica. Vprašajte na 705 E. 156. St. tel. MU 7924. (257) Za eno družino Naprodaj je hiša za eno družino 8 sob, dvojna garaža, vse 'v najboljšem stanju. Zglasite, 5 se na 14410 Aspinwall Ave. ! (260) Soba se odda Odda se čedna soba poštenemu moškemu; garaža na razpolago. 942 Herrick Rd. blizu St. Clair Ave. • (265) Važno naznanilo Dvor Baraga COB'1 ima sejo v nedeljo, začetek ob 8:30 dopoldne in do enajstih v stari šoli sv. Vida v navadnih prostorih. Bo tudi volitev odbora, ker ni bilo seje zaradi katastrofe na 3. petek v mesecu. Posebno so opozorjeni člani, ki so jim zgoreli certifikati, da se priglasijo za druge, da se jih preskrbi. Vljudno vabi na sejo — odbor. (256) Ugoden nakup Naprodaj je hiša na 8912 j Kemp t on Ave., velika družin- i ska soba, jedilnica in kuhinja, 4 spalnice zgorej, kopalnica s ploščami, parna gorkota, dvojna garaža. Odprta za ogled v nedeljo od 2 do 5 popoldne. Za podrobnosti, pokličite RA 7758 ali GA 6622. (257) Hiše naprodaj Dve hiši, vsaka za 2 družini, na E. 78. St. Hiša za eno družino na 73. St. Dve hiši, 1 za 2 družini in ena za 1 družino na 67. cesti. Hiša za 3 družine na 68. St. Za nadaljna pojasnila pokličite Joe Piks 1176 E. 71. St. \ EN 2628 ali 6704 St. C.ailr Ave. (Oct. 31, Nov. 2, 4) Hiše naprodaj Na Payne Ave. ena je za 2 družini, 5 sob vsako stanovanje, zadej hiša za 1 družino. $1,500 taokj, cena $4,700. Pokličite MI 1499. (256) Hiša naprodaj Za eno družino na 3023 Nursery Ave.; zmerna cena, fina hiša. Proda se tudi kombinacij-ska kuhinjska peč. Vprašajte na 3710 E. 54. St. (256) Farma naprodaj 10 akrov, 200 sadnih dreves, nova 6 sob hiša, vse moderne udobnosti, nova dvojna garaža, jako dobra zemlja, tekoča voda, Mrs. Jennie Jakse, 244 Dayton Rd., Madison, O. (255) narediti poizkus, da bi ga za- ma in nikdo ni ve mogla nazaj vrniti. haja. Arrow je bil že več dni od do- (Dalje pri! Vsi tisti, ki so bili prizadeti vsled 'razstrt' East Ohio Gas Co. in ki so imeli svojo im°vin"l varovano, najsi bo pri nas ali ne, in ki bodo vali zavarovalninsko odškodnino, naj se tako] i* sijo v našem uradu, da jim bomo pomagalise viti zahtevo za odškodnino. Haffner Insurant Agency 6106 ST. CLAIR AVE. Važno je. da obvarjete vašo l»s ^ t|ey nadaljno škodo in da odgovarja J* zavarovalninske police. Mi vam. poif^ L : protekcijo takoj in to ob vsaki ur. lo ali ponoči. * iil/WlS Construction Company XJST. 1912 POPRAVA PO OGNJU IN CENITEV NA HIŠAH APARTMENT POSLOPJIH. TRGOVINAH. TOVARNAH. ZASTOPNIKI V VSEH GLAVNIH MESTIH Naša 33 letna izkušnja v tem r (j«" garantira najboljšo postrežbo. * ^ > S izkušene mehanike in najbolj«^, f Naglo in točno popravimo vs0 jiSl '^a vzročeno po ognju ali tornado. n Ij^ govini ali tovarni. : • ALVIN. H. SIMON S, GERALD F. SBtfON^ £ 2006 St. Clair Ave. — ^ . *' .d v "j Ponoči in ob praznikih GAr" L 1 Nevici so trdili, da je njih obrambna linija "slavno-znana" Siegfried linija nepremagljiva, a kakor nam kaže gornja slika, je videti ameriški tank na poti med betonskimi zaprekami v tej liniji v bližini Aaehena. Rodney Adams Healing Servis Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste »^ej FURNEZI in PIHALNIKI Inštalirani. Vi lahko obvarjete vas>jjjir hranite na kurjavi, če Inštalirate THERMOSTAT. Mi AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo? ^ t» TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termosta^^ tako malo kot 316.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo » pertov. 21601 Westport Ave. KE^ CLEVELAND ORCHESTRA GEORGE SZELL, dirigent SEVERANCE DVORANA čet. 2. nov. 8:30 zv. sob. 4. nov. 8:30 zv. ORKESTRALNI PROGRAM Vstopnice: Severance Hali, CE 7300 Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodniko^ p cem in prijateljem, da je dne 9. septembra gt vedno zatisnil svoje oči nepozabni naš sopr° Frank Kuralt, a 0° Rojen je bil leta 1881 v Domžalah skem, po domače pri Tonkovcu. j0 P Tem potom želimo izreči iskreno ^LjrfJ0^! M. Jagru za podelitev sv. zakramentov za 11 a P1 za molitev na domu umrlega ter za spremst rodvor. p0ln< Najlepša hvala samostojnemu društvu v^o)' na, katerega člani so nosili krsto ter drage®' ^ i nega položili k večnem počitku. Iskrena cvetlice in za darove za sv. maše, ki se bodo za mirni pokoj duše pokojnika. .. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu k^jj^"0 gand za lepo postrežbo pri pogrebu ter vso P naklonjenost. Še enkrat: najlepša zahvala vsem skuP Žalujoči ostali: HELENA KURALT, soproga. FRANK, sin; MOLLY Souber, hči 111 SEDEM VNUKOV in VNUKINJ- Barberton,<0. 30. okt. 1944. FR. MIIlčlč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 935» ex pivo. vino. *Ranje in aooer pnKn zek. Se priporočamo *a obtst, Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIOA NAGROBNIH BPOMJCNIKO"* East 61st St Garage FRANK RICH, lactnlk 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Be priporoča a popravil* In bar vanje vaAega avtomobil*. DeJo totav in dobro. USED FAT mflGIC VIED FBI tiWi((»M)i ohyutid mto StVtERINE —► t»M» RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vaj avto in prebarvamo da bo kot nov. popravljamo body tn fender)«. Welding l J. rOZNIK — M. ZKLODEi GLemvllle 8830. se ni vrnilo v kočo. Elizabeta je še dolgo sedela in čakala. Nekaj časa je premagovala svojo trudnost in spanec, kateri jo je pričel neizprosno napadati; toda neizprosna narava zahteva svoje in Elizabeto je objel sladak spanec. Razlil se je po celi dolini blagodejni nočni mir. Toka in njen sin. Z največjo opreznostjo je Arrow, medtem ko je opazil, da je Elizabeta natihoma odpotovala, zapustil Indijansko vas. Ko je Toka opazila njegovo odsotnost, je bilo že prepozno se pričele približevati, ker se je večerni mrak pričel javljati. Mrak se je pričel vedno bolj in bolj širiti in objemati ta zapuščeni dol. Elizabeta pelje konja v oni mali hlev, v katerem so se že tudi nekatere koze nahajale. Stare živali so bile pohlevne in so pustile Elizabeto čisto k sebi, ja, ena je bila celo tako krotka, da se ji je pustila po-molziti, in je ona potem po-molženo mleko zavžila. Nastalo je že popolnoma temno, toda nobeno človeško bitje nad njimi visoko višnjevo ne- t bo ,in solčni žarki padajo raz njega v globoko, prekrasno z 1 zelenjem poraščeno dolino. Ptiči poletavajo po navpič- ; nem skalovju sem in tje, ker napravili so si gnjezda po skalnatih razpokah, in boječe živali gledajo oprezno z glavami skozi grmovje — gotovo so mlade koze. Elizabeta skoči s konja in ga pusti pasti. Pohlevna žival se ni hotela daleč odstraniti, ker ji je tukaj prav dobro ugajala paša, zalagala je prav pridno svežo travo in mlado cvetje. Od strašne radovednosti navdana, stopa sedaj Elizabeta preko visoke trave in gosto grmovje k koči, katera se je nahajala tik skalnate stene in je bila vsa z zelenjem obraščena. Nekak nenavadni občutek je objel osamelo siroto. Se li nahaja v ti koči kaki človek, in je bil ta ono bitje, katero me je takrat rešilo? Nobenega strahu ni občutila, ker ono bitje se je takrat j a zanjo zavzelo. > Elizabeta je dospela do koče. Nahajale so se na koči dve precej velike odprtine, katere so bile narejene mesto vrat. Globoka tišina je vladala zunaj koče in v nji. Elizabeta stopi sedaj k eni teh odprtin in pogleda radovedna v napoltem-ni štirioglati mali prostor. V enemu kotu se je nahajalo ležišče prirejeno s samega suhega listja. V drugem kotu na-poltemnega prostora pa se je nahajalo iz kamenja zloženo ognjišče, na katerem je bilo videti nekaj stare, zamazane posode. Tukaj v ti zapuščeni koči se je nahajal neki človek in je živel v nji kot puščavnik, vendar pa se sedaj ni nahajal v koči, bila je zapuščena. Ali se je nje prebivalec trenutno odstranil, ali ni več stanoval v tihi dolini solza? Na steni je yjgplfi yeč raznovrstnega starodavnega orodja in tudi puška z lovsko torbo. Tudi je ležalo nekaj žveplenk, na nekemu hlodu, kateri je prav gotovo služil temu prebivalcu kot stol. Sedaj se poda Elizabeta v drugi prostor. Dotični prostor je bil ravno tako velik toda v njem se ni nahajalo drugega, kot zopet z listja ležišče in iz neke sive snovi plahta. Elizabeta se je pričela spominjati, da je tako izgledalo tudi ono bitje, katerega je takrat v sanjah videla, da je bilo ogrnjeno v sivi ponošeni plašč. Iz tega prostora pa se je prišlo v še manjši prostor, kateri je izgledal kot mali hlev in bilo je v njemu precej suhe krme. Elizabeti je prišlo takoj na um, da mora biti ta prostor napravljen za koze, da imajo v njem ponočno zavetišče. Ona je celo zapuščeno poslopje preiskala, toda prebivalca tega poslopja ni našla. Vendar zna on še nazaj priti. Ta grobna tišina vse naokoli nje ji je blagodejno ugajala, tako da se usede in se prične radovedno okoli ozirati. Paseči konj se je polagoma približeval koči. Tudi koze so ..................................................... 1 bilo misleči, katero se Je na i 'vse dobro spominjala, še vedno j tako, kot bi se bil takrat naha- 1 jal tukaj doli kaki rdečekožec. 5 Sedaj se je pričela mučiti z i mislimi, kje da se nahaja ona < ožina skozi katero se je peljala ] v čolnu—tudi te ožine ni mogla 1 zagledati. Ona je držala konja za uzdo, ' ga potegne k sebi in spleza na njega, da poizkusi na njem pre- ' broditi vodo. In dobra žival je pričela prav < previdno bresti vodo. 1 Po kratki ježi pa so se že pri- 1 čele Elizabeti namakati noge, ' ker voda je dosegala konju do 1 prs; toda konj je imel še vedno trdno podlago pod nogami in je počasi dalje bredel vodo. Ko tako dalje jezdi zapasi 1 Elizabeta neki prostor, na katerem se je nahajala precej ši- ] roka temna skalnata zajeda. In ! tudi voda je tekla po nji. Ona obrne sedaj konja pro- : ti oni ožini, toda žival se ni dala takoj proti oni temi, katera se je nahajala v nji, ker sklepalo se je strašno skalovje nad to temno zajedo. Dolgo, dolgo časa se je morala Elizabeta mučiti, predno je pripravila konja do tega, da je šel v to neprijetno ožino. I Ta široka, temna skalnata ožina pa je izgledala, da mora j biti precej globoka. Voda je zgledala popolnoma črna. | Sedaj požene Elizabeta krotko žival in ona prične po vodi prav previdno dalje bresti. Takoj nato pa objame Elizabeto in konja strašna tema; po ■ kratkemu času pa se zopet za-| svita beli dan proti koncu te skalnate jame. Bilo je še vse tako, kot si je Elizabeta v spornimi obdržala. 1 Prav počasi se je približeva-! la prostoru, kateri se je pričel razširjati, in po preteku nekaj j minut je bila ta strašna nena-Ivadna pot končana izpod viso-jkega skalnatega oboka, i Pred Elizabeto se je nahajala sedaj lepa, zelena dolina, katera pa je bila od vseh strani z visokimi skalnatimi stenami obdana. Sedaj pride konj vedno* na plitvejšo vodo in kmalo še zopet nahaja na lepi s travo poraščeni ravnici. Tukaj se je razprostiral pred Elizabeto zopet oni skriti prostor, katerega misli, da ga je takrat videla v sanjah. Tam pri skalovju med drevjem in grmovjem pa stoji mala koča izdelana iz samih ne-• obdelanih hlodov — videlo se ■ je tudi nekaj pasečih koz plezati po skalovju, katero je bilo poraščeno z mahom in vsakovrstnim zeliščem. Ti zapuščeni siroti se je zazdela, kot da so se ji njene sanje trenutno vresničile. Tukaj sem se morala takrat nahajati. Kako pa sem od tukaj zopet proč prišla, pa ne morem nikakor vedeti! In vendar je to oni del zemlje kateri je od celega sveta ločen in dela velik vtis na mene samo radi-tega, ker sem od tukaj z nekako skrivnostno močjo dosegla zopet prostost. "Ja, ja!" Celi svet je zamotan v strašno skrivnost. Čudno se mi vidi, da tudi tukaj ne zagledam nobenega človeškega bitja, in vendar pri pogledu na ono malo kočo, ni ni-kake dvomljivosti več, da ne bi tukaj kaki človek prebival. Tisto bitje me je takrat rešilo! In ravno tisto bitje me je semkaj prineslo! ' Zgoraj, ko se končajo navpični skalnati vrhovi, se oboka Ona se je vedno dalje pomikala preko kamenja in trnjeve-ga grmovja ob visoki skalnati steni. Trenutno je zazgledala od daleč, da ji je pot zaprta in vsa prestrašena je mislila, da ji ne bo mogoče dalje. Vendar pa ko se je približala, zagleda na strani ozko skalnato zajedo in takoj se domisli, da je takrat dospela skozi to ozko zajedo do onega prostora, na katerem je takrat videla, ono malo jezero. Zajeda je bila zadosti široka, da je zamogla ona in njeni suh-ljasti konjiček skozi njo. In sedaj obstoji Elizabeta vsa presenečena pred romantično dolino. Skalovje se je naenkrat razširilo in napravilo prostor za malo jezerce, katero je ležalo v sredini te divjine in je bilo obdano od treh strani s vzako-vrstnim drevjem in drugim rastlinstvom, v ozadju pa se je ponosno spenjalo skalovje proti nebesnemu oboku. Pri obrežju jezera pa se je nahajal čoln v vodi, kateri pa je bil že na polovico z vodo napolnjen. Elizabeta se ni mogla nagle-dati te krasote, katera se ji je nudila tukaj pri jezeru. Konj pa si je gasil žejo s svežo vodo in je stopil v jezero. Sedaj pa za pazi Elizabeta, da voda ni preveč globoka, ker .ie konju dosegala komaj do prs. . Bila je dolgo časa suša in raditega se je voda tako posu-; ila, da je postalo jezero znatno plitvejše. Elizabeta je s svojim pogledom vse naokoli nekaj iskala. Domislila se je, da je bila takrat s čolnom prepeljana do nekega temnega prostora. Šele ko je čoln obstal, je videla pred seboj krasno, cvetočo dolino v kateri se je nahajalo nekako koči podobno poslopje. In akoravno se je prav oprezno ogledovala na vse strani, ni zagledala nikjer onega bitja, kot takrat v onih strašnih sanjah. Ali je mogoče med tem časom umrlo, ali pa je zapustilo Creeck—prepad? Sedaj pa je mpsmm EXPLOSIVES Po petih tednih krvavih bojev so Kitajci osvobodili prvo mesto izpod japonskega jarma in sicer vzhodno' od Burme. Slika nam predstavlja kitajske vojake plazeče se preko porušenega starodavnega obzidja mesta Tengchung. Kot vsak navaden državljan, tako sta se morala registrirati tudi guverner in Mrs. Thomas E. Deivey kot meščana mesta Neiv York, da bosta lahko volila v prihodnjih volitvah. Kot znano je Mr. Deivey republikanski predsedniški kandidat. Jos. Zelo in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno ki ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljSo postrežbo 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdicott 0583 COLINWOODSKI URAD: 452 E. 152nd STREET. TeL: KEnmore 3118 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMA^ Važno naznanilo! Kadar vam kaj zgori, pokličite nas takoj!