TRST, sreda 4. julija 1956 Leto XII. - Št. 155 (3393) PhiriORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 **• ®’ n- — 1EL^F°N 93-»«* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. st. 37-338 Podiuz G Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 OGLASI: cxi 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLKJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Saragatovo žongliranje pri volitvi žnpana in občinskega sveta v Rimn 7 upini je sicer odstopil, toda v petek ga mislijo ponovno izvoliti šele po petem glasovanju ter proglasiti monarhofašistične glasove za „dodatne“ - Disciplinski postopek PSD! proti svetovalcem v Genovi (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Zaradi razburjenja. ki je nastalo, ko je bil desničarski demokristjart-ski poslanec Tupini izvoljen za rimskega župana, je bilo danes v prestolnici več razgovorov med voditelji posameznih strank v zvezi z novo sejo občinskega sveta, ki je bila nocoj. Danes pa se je celo zvedelo iz samih naprednejših demokristjanskih krogov, da je bil sklenjen med rimskim tajnikom krščanske demokracije, Tupini-jem ter misinskimi in monarhističnimi predstavniki tajen sporazum. Prav zaradi tega tajnega sporazuma je monar-hofašistična desnica strnjeno glasovala že pri prvem glasovanju ^a Tupinija, kar je zelo. pjfenetilo socialdemokrate m republikance. To je tudi razburilo Saragata, ki je v razgovoru s Tupinijem takoj po včerajšnjem glasovanju baje grozil z odstopom iz vlade, če se ne bo Tupini odpovedal županskemu mestu. Toda Tupini je odločno vztrajal in je odklanjal sleherno m.sel na odstop in se je. kakor znano, takoj po izvolitvi celo zahvalil fašistom in monarhistom, ki so glasovali zanj. To je nov dokaz o tajnem sporazumu z monarho- fašisti. Tupini se Je da- nes razgovarjal s podtajnikom stranke Rumorjem, ki ga ie rotil, naj odstopi; govoril je nato z Andreottijem, ki pa mu je dajal drugačne nasvete in to morda v upanju na vladno krizo. Končno se je razgovarjal tudi z demokristjanskim tajnikom Fanfanijem, ki je spričo številnih pisem, ki so jih Tupiniju poslali socialdemokratski, republikanski in liberalni svetovalci, pozval župana, naj odstopi. Fanfani se je malo prej razgovarjal s Sr.ragatom in Matteottijem. ki sta mu potrdile, da bo PSDl povzročila vladno krizo, če Tupini ne odstopi. Tupini se je končno vdal in je ob začetku današnje seje občinskega sveta pozvat svetovalce na novo glasovanje. Pri tem pa se je ponovno zahvalil monarhofašistom, zaradi česar so levičarski svetovalci odločno protestirali. Tupini je dodal, da je prisiljen zahtevati novo glasovanje ker se je_ včerajšnje glasovanje tolmačilo kot odprtj^ na desno, «ki ne obstaja«. Fašist Aureli je zatem ponovil popolno zaupanje v Tupinija in ga pozval, naj ostane na svojem mestu. Zaradi te izjave so nastali novi incidenti in malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa, ko se je Aureli skliceval na dogodke v Poznanju. Zatem so številni govorniki levice pozvali župana, naj izrecno javi svoj odstop in to je Tupini tudi storil. Pri glasovanju o sprejemu ostavke se je -zanjo izreklo 64 svetovalcev (sredina in levica). Proti so glasovali monarhofasisti. Takoj zatem je bila seja odložena na petek, ko bodo nove volitve. . Toda današnji Tupinijev odstop je samo taktična poteza, ker vse kazta. ,194i) da-ia'a razen v letu ios ,ne Pomoih Jugoslavija da?e° tu m n.. aje pomoč v ži-nr obhndnr! stva>eh, ki m cem. Potrebne begun- ti. Kar tiče glasovanja za občinski svet v Genovi, je odbor sklenil začeti disciplinski postopek proti tistim sociale emokratskim svetovalcem, ki se niso držali sklepov kongresa stranke in navodil vodstva. V poslanski zbornici pa se je danes začela diskusija o zakonu o gorivih. Fašist Roberti je v začetku hotel «izreči solidarnost svoje skupine z delavci v Poznanju«, toda predsednik mu ni dal besede. V zvezi z omenjenim zakonom sta bili pripravljeni dve poročili: večinsko, ki ga je pripravil demokristjan Dosi. in manjšinsko, ki ga je pripravil fašist De Marzio. Komunist Giolitti je poudaril. da bi moral zakon temeljiti na zamisli razvoja narodnega gospodarstva in preprečiti, da bi se mednarodni kartel polastil italijanskih petrolejskih virov. A. P. Tito na od 23. julija ATENE. 3. — V Atenah so uradno objavili, da bo na povabilo grškega kralja Pavla maršal Tito prišel na otok Krf 23. julija ter bo tam ostal devet dni. Jugoslovanski državni predsednik in njegova soproga bosta gosta kralja Pavla v vili «Mon repos«. ki je poletna rezidenca grškega kralja. Med svojim obiskom na Krfu bo maršal Tito sprejel grškega ministrskega predsednika Karamanlisa', s katerim bo imel razgovor 25. julija. Grški kralj in kraljica odpotujeta na Krf jutri. razgovorov LONDON, 3. — Danes zjutraj je bila v uradni rezidenci predsednika britanske vlade o^ja seja konference Coni-momvealtha. katere so se u-deležili ministrski podpredsedniki Velike Britanije, Avstralije. Kanade, -Nove Zelandije Pakistana in Južne Afrike. Seje so se udeležile samo tiste države Commonivealtha, ki so včlanjene v vojaških zavezništvih, t. j. v NATO in SEATO, medtem ko nista bila navzoča indijski in cejlonski ministrski predsednik. Današnji seji so prisostvovali tudi angleški vojaški voditelji, ki so pudali poročilo o moderni strategiji in taktiki v atomski dobi. Jutri bodo govorili o miroljubni uporabi atomske energije, popoldne pa o odnosih s SZ. Indijski ministrski predsednik tfifehru in novozelandsk, ministrski predsednik Sidney Holland sta bila danes proglašena za častna meščana Londona. Predstavnik britanskega o-brambnega ministrstva pa je z zvezi z izjavo predsednika cejlonske vlade, da je bil dosežen načelen sporazum o izročitvi britanskih oporišč cejlonski vladi, izjavil, da ni bil dosežen ie noben sporazum in da so si samo ((predhodno izmenjali misli«. S tem v zvezi ni nobenih uradnih komentarjev, sodijo pa, da Velika Britanija upa na tako rešitev, kakršno je lansko leto dosegla z Južno Afriko glede oporišča v Si-monstownu (Velika Britanija priznava suverenost Južne A-frike nad tem oporiščem in je pooblaščena uporabljati ga v času miru in v vojnem času). Nadaljnja podpora ZDA Gangkajšku VVASHlNGTON, 4. — V poučenih krogih zatrjujejo, da bližnji Nixonov obi^k v Taj-pehu ne pomeni, da bodo ZDA spremenile svoje stališče glede Kitajske. Zato domnevajo, da bo Nixon izročil Cangkajšku zagotovila, da se bo nadaljevala ameriška pomoč. v istih krogih ugotavljajo, da potuje Nixon v Taj-Peh s privolitvijo Eisenha-werja v trenutku, ko je Kitajska ponovno ponudila neposredne razgovore o osvoboditvi Formoze in da je Cang-kajsek nedvomno mnenja, da bo obisk ameriškega podpredsednika ponovno okrepil njegov položaj. In te^podpo-re mu ZDA niso odrekle. Nixon je sedaj v Manili, kjer se je razgovarjal s filipinskimi državniki. Skupno s filipinskim predsednikom Magsajsajem <>ta objavila iz-v??0' V ,lsateri. sporočata, ca ZDA priznavajo suverenost Iilipinov nad ameriškimi bazami na .filipinskem ozemlju in se odpovedujejo sleherni lastninski zahtevi do n'ib .izjava pravi, da bodo ZDa izročile Filipinom vse dokumente in liftine. ki se tičejo bivših ameriških oporišč. Izjava pravi tudi, da sta se Mag-sajsaj in Nixon sporazumela o potrebi okrepitve vojaških oporišč na Filipinih, da se okrepi skupna obramba. Sirija priznala pekinško vlado DAMASK, 4. — Sirsko zunanje ministrstvo javlja, da je sirska vlada na svoji včerajšnji seji sklenila priznati pekinško vlado. Libanonski ministrski predsednik Abdulah El Jafi, ki je v Kairu, je novinarjem izjavil. da so med zadnjimi razgovori s sovjetskim zunanjim ministrom Sepilovom «samo izmenjali misli« in da ni mo-moče govoriti glede teh raz- govorov o uspehu ali neuspehu. ((Sovjetska zveza, je dodal ministrski predsednik, ni postavila nobenega posebnega predloga za gospodarsko pomoč, sporočila pa je, da je pripravljena nuditi pomoč, če jo Libanon želi. Zatem je El Jafi dejal, da njegova vlada za sedaj ne misli slediti zgledu Sirije, ki je sklenila priznati pekinško vlado. WASHINGTON, 3. — Demokratični senator Clinton Anderson je včeraj izjavil, da bodo število ameriških vojakov kmalu znižali na 300.000 mož zaradi napredka, ki so ga dosegli pri izdelovanju a-lomskega in vodenega orožja Senator je dodal, da bodo obrambo ameriških mest proti letalskim napadom kmalu zagotovili z vodenimi raketami, ki bodo imele atomske ((glave«. LJUDSTVO CIPRA IMA PRAVICO samo odločati o svoji prihodnosti Grška vlada je odgovorila na argumente turške vlade proti samoodtočitvi Liprčanov ATENE, 3- — Grški zunanji minister Averov je sporočil, da je odgovoril na argumente, ki jih je navedla turška vlača proti taki rešitvi ciprskega vprašanja, ki bi se o-slanjala na samoodločitev ciprskega ljudstva. V tem poročilu zatrjuje Averov tudi. da bo grška vlada vztrajala na poti resnice in bo še nadalje odločno trdila, da ima ciprsko ljudstvo pravico samo odločati o svoji prihodnosti. «Grška viada, pravi nadalje poročilo, se ne bo ozirala na grožnje in tudi ne bo grozila«, V svojem odgovoru turški vladi poudarja grška vlada tudi to, da se Velika Britanija lahko odpove pravici suverenosti nad Ciprom, ne da bi bila ta niena odločitev odvisna od pristanka Turčije. Organizacija EOKA je dala raztrositi po Cipru letake. ki jih je podpisal Dige-nis in v katerih se izraža obžalovanje zaradi usmrtitve ameriškega vicekonzula Wil-liama Bolelerja. «To je bila tragična napaka, je rečeno v letaku. Noben Grk ne goji nikakega sovraštva, do Američanov, ki so v večini ■— o tem smo prepričani — z nami v nasi pravični borbi.« Vrhovni poveljnik britanske mornarice ter zavezniških mornaric v Sredozemlju admiral Guy Grantham je v neki brzojavki, naslovljeni na šefa vrhovnega štaba grške mornarice viceacmira-la Lappaea. kategorično zanikal vesti, ki so bile objavljene v tisku, češ da je obtožil Grčijo, da pošilja orožje ciprskim gverilcem, Grantham je izrazil svoje obžalovanje zaradi napačne razlage njegovih izjav ter je zagotovil, da ni nikoli mislil, da bi Grčija pošiljala orožje in muni-cijo na Ciper. Nadalje je izjavil, da nikakor noče povzročati nesporazumov med Anglijo in Grčijo. Končno je izrekel na račun Grčije kot članice NATO in zavezniške države svojo posebno simpatijo. KOMENTAR MOSKOVSKE 0 IZJAVj CENTRALNEGA Poziv na ideološko enotnost vseh marksističnih strank*Togliattijeve izjave v zvezi s kritiko, ki jo proti njemu izreka resolucija ■ Za Nennija resolucija ,.nezadostna" - KP ZDA in Kanade zahtevata nova pojasnila od Hruščeva MOSKVA, 3. — Moskovska ((Pravda« komentira danes v svojem uvodniku pod naslovom ((Dokument zgodovinske važnosti« izjavo centralnega komiteja CK KP SZ. List poudarja da sta stranka in vse sovjetsko ljudstvo podprla ((temeljito kritiko kulta osebnosti, ki jo je spodbujal centralni komite«. List pravi dalje, da je to ((jamstvo, da ne bo v naši državi moglo nikoli več znova priti do takega kulta osebnosti in da bosta v bodoče stranka in država pod kolektivnim vodstvom ob aktivni soudeležbi milijonov delavcev«. «Ta dokument, piše dalje list, ima veliko politično ;n teoretično važnost, ker odgovarja jasno vsem vprašanjem, ki so se v zadnjem času postavljala, Ob proučevanju izjave centralnega komiteja bodo milijoni ljudi tako v naši državi kakor po vsem svetu našli popolno obrazložitev vzrokov, ki so omogočili pojav in razvoj kulta osebnosti: NADALJEVANJE DELA RAZOROŽITVENEGA ODBORA OZN INdTjski delegat bo obrazložil PREDLOG ZA PREMIRJE V OBOROŽEVANJU Zahodna resolucija z glavnimi načeli za bodoče razgovore - Sovjetski predlog za svečano izjavo o odpovedi sile in grožnje pri reševanju sporov ter o odpovedi uporabe atomskega orožja Francoski protest pri Burgibi NEW YORK, 3. — Odbor OZN za razorožitev je začel danek zjutraj svoje novo zasedanje. Prvi je govoril britanski predstavnik Nuttirig. ki je v imenu Velike Britanije. ZDA, Francije in Kanade predložil resolucijo, ki navaja glavna načela za bodoče razgovore o razorožitvi. V zvezi z zmanjšanjem vojaških sil v Sovjetski zvezi je Nutting izjavil, da Zahod sprejema ta ukrep z zadovoljstvom, teda ta odločitev nikakor ne more veljati kot nadomestilo za mednarodno razorožitev podvrženo potrebnemu nadzorstvu. «Če se mi dovoli, je dejal angleški minister, 4s'edi to znižanje splošnemu vzorcu, ki so ga prvikrat začele zahodne države ob koncu druge svetovne vojne. Leta 1945 so angleške oborožene sile štele približno 4 milijone inoz. Sedaj pa štejejo manj kakor 800.000. ZDA so tedaj imele 12 milijonov mož pod orožjem in sedaj jih imajo 2 milijona 800 tisoč. Sovjetska zveza pa ni nikoli in ob nobeni priložnosti sporočila višine svojih oboroženih sil in je samo sporočala števil zmanjšanja, za kar se je odločila šele nedavno. Morda PROSLAVA PETNAJSTE OBLETNICE vstaje narodov FLRJ proti okupatorju Govor predsednika Zveze borcev Aleksandra Rankoviča - 75 milijonov din za pomoč otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Narodi Jugoslavije bodo jutri proslavljali dan borcev kot spomin na oboroženo vstajo narodov Jugoslavije proti okupatorju. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki je predsednik Ziveze borcev, je nocoj po beograjskem radiu pozdravil bivše borce in narode Jugoslavije ob dnevu ljudske vstaje. Rankovič je poudaril, da je letos 15. obletnica, očkar je komunistična partija Jugoslavije pozvala narode Jugoslavije na oboroženo vstajo proti okupatorju in domačemu izdajalcu. S tem je KPJ prevzela zgddovinsko odgovornost za nadaljnjo usodo Jugoslavije in njenih narodov. V teh usodnih dneh je komunistična partija lahko prevzela odgovornost, ker je že zbrala okrog sebe široke ljudske množice in se je z vsemi sredstvi zavzemala in borila za neodvisnost države, narodno enakopravnost in za boljše življenje državljanov, za novo pravičnejšo drpžbeno ureditev. Rankovič je poudaril, da vladajoči razred stare Jugoslavije ni bil pripravljen braniti državo in da je s svojo protiljudsko zunanjo in notranjo politiko celo b-lajšal napad. Ti krogi so bili soudeleženi pri nacionalni katastrofi, ki je c oletela Jugoslavijo. KPJ je verjela, da se narodi Jugoslavije ne bodo pomirili z okupacijo in da bodo pod njenim vodstvom stopili v borbo na življenje in smrt za narodni obstoj, za novo Jugoslavijo. Koliko so bili narodi Jugoslavije pripravljeni na borbo, je pokazal 27. marec, ko so narodi Jugoslavije raztrgali sramoten sporazum Cvetkovič-Ma-ček o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Rankovič je prikazal zgodovinski razvoj dogodkov. CK KPJ je 1. maja 1941 pozval naroc e Jugoslavije na odpor proti okupatorju. Konec junija je bila seja centralnega komiteja, na kateri je bil ustanovljen glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije in Tito izbran za vrhovnega poveljnika. Na seji CK KPJ 4. julija 1941 je bil določen načrt o oboroženi vstaji in sprejet sklep o začetku vstaje. Ze prvi dnevi borbe so pokazali pravilnost tega zgodovinskega sklepa. Vstaja, ki se je začela v Srbiji, se je razširila na ostale kraje. Istega leta je bila ustanovljena prva proletarska brigada. Kljub napadom okupatorja so se večali partizanski odredi, iz katerih se je razvila nova ljudska armac a, ki je pripeljaia Jugoslavijo do popolne zmage r.ad okupator-jem. Ta zmaga je bila rezultat skupnih naporov vseh narodov Jugoslavije, rezultat njihovega bratstva in enotnosti, ki se je skovala v skupni ’ borbi. S svojo borbo so narodi Jugoslavije dali velik prispevek borbi narodov zasužnjene Evrope in držav, ki so se borile proti silam osi, proti nemškemu in italijanskemu imperializmu in njihovim satelitom. S skupno zmago zavezniških sil nad fašističnimi napadalci so bili u-stvarjeni pogoji za izgradnjo boljših odnosov med naroči v svetu na enakopravni osnovi. Rankovič je izrekel priznanje naporom bivših borcev in narodov Jugoslavije v obnovi opustošene države in v prispevanju k izgradnji socialistične družbe in krepitvi miru v svetu. Danes opoldne je člane izvršnega odbora osrednjega odbora Zveze borcev Jugoslavije pod vodstvom Aleksandra Rankoviča sprejel maršal Tito in jim izročil rec narodnega heroja, s katerim je odlikoval organizacijo Zveze borcev za izredne junaške zasluge in masovno junaštvo članov organizacije v borbi prot, sovražniku ip za varovanje pridobitev ljudske revolucije. Izvršni odbor osrednjega odbora Zveze borcev Jugoslavije je na današnji svečani seji izrekel priznanje za izredne uspehe in izpolnjene na. l»ge številnim okrajnim organizacijam, med njimi Beogradu, Leskovcu, Kočevju, Kranju, Celju. Trbovljah; 'mestnim organizacijam, med njimi O-patiji, Zadru, Škofji Loki, Idriji in Postojni. Dalje je odbor sklenil razpisati natečaj za idejno zamisel spomenika partizanov-borcev v Beogradu in odločil dodeliti 75 milijonov dinarjev pomoči o-trokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel vrsto odlokov s področja gospodarstva, prosvete, zaščite zdravja in notranje politike. Med drugim je sprejel odlok o novem sistemu kratkoročnega kreditiranja v gospodarskih podjetjih, uredbo o skladu obrtnih sredstev, uredbo o investicijskih posojilih in o ustanovitvi investicijske banke, ki skupno z nedavno ustanovljeno banko za zunanjo trgovino predstavlja osnovo za povečanje decentralizacije jugoslovanskega bankarstva. Predvideva se tudi ustanovitev zadružnih hranilnic in kmetijske banke. Zvezni izvršni svet je dalje sklenil, da se v Pittsburghu ustanovi generalni konzulat, in je ratificiral vrsto mednarodnih konvencij, B. B. bo s tem načjnom enostranskega zmanjševanja oboroženih sil na pobudo obeh strani doseženo neke vrste ravnotežje sil. Toda samo večstranska razorožitev podvržena učinkovitemu nadzorstvu bo lahko eden glavnih činiteljev varnosti in miru. Mi, je nato dejal Nutting sovjetskemu delegatu Gromi-ku. z zadovoljstvom pozdravljamo znižanje, ki ga napovedujete, toda pozivamo vas. da se nam pridružite pri sporazumu, ki naj omogoči zmanjšati in nadzorovati vso oborožitev in vse oborožene sile na večstranski podlagi. Na ta način se bomo lahko čutili gotove, ker se bomo zavedali, da vse. kar se napoveduje, se res praktično izvaja. Poleg tega bi vsi imeli koristi od zmanjšanja finančnih bremen, nevarnosti in napetosti ki so posledica oborožitvene tekme.« Nutting se . je nato pritoževal, da Sovjetska zveza ni bila dosledna glede nekaterih svojih prejšnjih predlogov. «če bi bila dosledna, kakor so bile zahodne države, je pripomnil Nutting. bi sedaj bili mnogo bliže razorožitvi.« Zatem je minister ponovil zahodno tezo. da ne bo mogoč noben splošen sporazum o razorožitvi brez istočasne rešitve mednarodnih političnih vprašanj. Ameriški delegat Cabot Lodge je priznal, da se je Sovjetska zveza v nekaterih točkah približala zahodnemu stališču, zlasti kar se tiče nad. zorstva, pripomnil pa je, da so točke, o katerih se ne strinjajo, številnejše kakor stične točite. Poudaril je nato važnost predlogov za letalsko nadzorstvo, ki jih je postavil Eisenhotver. Dejal je zatem, da bi znižanje oboroženih sil, ki ga je napovedala Moskva. Imelo večjo vrednost, če bi bilo sestavni del splošnega nadzorovanega načrta. ((Američani nimajo namena enostransko razorožiti se preko sedanjega stanja. ZDA so morale obžalovati, da so se razorožile po dveh svetovnih vojnah«, je deial Cabot Lodge, in je pripomnil, da bi načrt o < nadzorstvu oborožitve, katerega je predlagal Eisenhotver, nedvomno onemogočil nemški napad v Evropi leta 194o in napad na Koreji leta 1950. Na koncu je ameriški delegat pozval Sovjetsko zvezo, naj prispeva k popustitvi mednarodne napetosti, s tem da z ostalimi člani Združenih narodov pripravi učinkovit nadzorstveni sistem nad razorožitvijo in da sprejme le. talsko nadzorstvo, ki ga je predlagal Eisenhotver. Zatem je Cabot Lodge ponovno poudaril ameriško stališče, pri tem pa je dejal, da ZDA niso nepopustljive in da je pripravljen delati v OZN. da sr ustavi oborožitveno tekmovanje, zlasti pa kar se tiče a-tomske oborožitve. Na popoldanski seji je prvi govoril sovjetski delegat Gro-miko, ki je predložil načrt izjave, s katero naj bi se države članice OZN svečano obvezale, da se bodo odpovedale uporabi in grožnji sile za reševanje svojih sporov in da se bodo odpovedale uporabi atomskega orožja. Sovjetski načrt predvideva, naj bi skup. ščina pozvala vse države nečlanice OZN, da se pridružijo tej svečani izjavi, Gromiko je izjavil, da c b-oroževalna tekma ni bila nikoli tako nevarna kakor danes. #Sovjetska zveza, je nadaljeval Gromiko je z dejanj pokazala svojo željo za zmanjšanje oborožitve in oboi rženih sil, medtem ko s« ZDA izogibajo slehernemu konkretnemu ukrepu o razorožitvi«. Zatem je sovjetski delegat dejal, da po njegovem ni potrebno, da bi napredovanje na poti razorožitve bilo odvisno od rešitve političnih vprašanj. zlasti pa nemškega vprašanja. Pozval je tudi* velesile, naj sprejmejo pobude za. zmanjšanje svojih oboroženih sil, svoje oborožitve m svojih vojaških proračunov, ne da bi čakale na sklenitev sporazuma o razorožitvi, in je navedel primer Sovjetske zveze. Francoski delegat Jules Moch je izjavil, da pododbor za razorožitev ni bil ((zaščita« za oborožitveno tekmovanje. kakor je dejal sovjetski delegat. Francoski delegat je ob koncu svojih kratkih izjav izrekel prepričanje, da bo sporazum o razorožitvi utrdil ((še boječe pridobitve miru«. Zatem je bila seja odložena na četrtek zjutraj. Na svoji današnji seji je odbor OZN sklenil sprejeti zahtevo indijskega delegata m pristal, da ta prihodnji teden obrazloži pred odborom indijske predloge za premirje v oboroževalni tekmi. Znano je, da je Indija predlagala, naj bi velesile, ki imajo atomsko orožje, sklenile sporazum o prenehanju atomskih poizkusov. Razen tega predlaga Indija premirje v o-boroževanju v pričakovanju sklenitve sporazuma o razorožitvi. PARIZ, 3. — Francoski minister za maroške in tuniške zadeve Alain Savary je danes protestiral pri tunizijskem ministrskem predsedniku Burgibi, zaradi oddaje tunizijskega radia, ki je poudarjal pravičnost borbe alžirskega ljudstva. Francosko - tunizijska pogajanja, ki so se začela včeraj v Parizu, so zaradi zahteve tunizijske vlade, naj Francija privoli v postopen umik svojih čet s tuniškega ozemlja baje prišla v zagato. G dosedanjih razgovorih niso objavili nobenega sporočila, c-puzovalci pa so mnenja, da delegaciji nista dosti napredovali v smeri kompromisa. Včeraj se je Burgiba razgovarjal z ministrom za gospodarske in finančne zadeve Ra-madierom. Govorila sta o francoski finančni in tehnični pomoči za uravnovešenje letošnjega tunizijskega proračuna ter o izvedbi nekaterih gospodarskih in socialnih re-foim. LONDON, 3. — Kongres britanskih rudarjev v Rams-gate je soglasno odobril resolucijo, s katero pooblašča izvršilni odbor sindikata rudarjev, da postavi novo zahtevo za povišanje mezd. odobrili bodo ukrepe centralnega komiteja za odpravo posledic tega kulta. Jasno, da sovražniki socializma zatrjujejo, da Stalinov kult ni izšel iz določenih zgodovinskih okoliščin, pač pa da je izšel iz sovjetskega sistema samega, toda njihovo obrekovanje pobija vsa zgodovina sovjetske države. Sedanji napori Sovjetske zveze gredo za tem, da se u-rešničijo naloge, ki jih je postavil 20. kongres: gospodarski in kulturni razvoj držav : in blaginja ljudstva. To ob-razložuje nedavne vladne u-k:epe o razširitvi pravic zveznih republik, strogo nadzorstvo nad socialistično zakon.-tostjo, novi načini načrtovanja. široka spodbuda ustvarjalni pobudi množic. Centralni komite poziva vse organe stranke, naj se strogo držijo Leninovih našel Njih naloga je v celoti vzpostaviti načela sovjetske demokracije, ki jih določa sovjetska ustava, in zatreti vse ostanke kršitve socialistične zakonitosti. Izjava centralnega komiteja je velike mednarodne važn i-sti. Ker je scjcializem postal svetovni sistem, in upoštevajoč različne oblike, ki jih lahko ima prehod v socialistični red. morajo marksistične stranke ohraniti in okrepiti svojo ideološko enotnost v borbi proti grožnji novih vojn in proti monopolizatorskemu kapitalu, ki skuša zadušiti vsa revolucionarna in napredna gibanja. Nekatera dejanja, kakor na primer glasovanje v ameriškem senatu za kredite za podporo sabotažne dejavnosti v socialističnih državah _ ali pa izzivanje imperialističnih agentov v Poznanju, pice na koncu «Pravda», dokazujejo, da ne smemo ostati brezbrižni spričo novih spletk a-gentov imperializma«. Ko so danes vprašali Togliattija, kaj pravi k pisanju lista «Paese Sera«, ki smo gu že včeraj omenili, je Togliatti odgovoril: «Nisem še čitul popolnega tekstu resolucije Centralnega komiteja sovjetske KP o izvorih in posledicah kulta osebnosti. Kolikor pa poznam njegovo vsebino ,se mi zdi ta' dokument prispevek Izredne važnosti k pojasnitvi vprašanj, ki so bila sprožena v delavskem in komunističnem mednarodnem gibanju po kritikah Stalinovega dela, ki so bile izrečene na XX. kongresu sovjetske KP. Glede mojega stališča v znanem intervjuju bi bilo sedaj irsjbolje pazljivo čitati, kar sem napisal. Zame je izven diskusije in sem tudi odkrito povedal, da je bila pot/ po kateri so šli sovjetski tovariši pri izsradnji socialistične družbe, pravilna. Toda v okviru tega priznanja so možne različne sodbe o veljavi in teži. ki so jih napake pod Stalinovim vodstvom, kršitve zakonitosti in meja demokracije itd. imele na ves gospodarski in politični razvoj v SZ. Ta različnost sodbe je možna, ponavljam to, in odkrita diskusija v tej zvezi je lahko samo koristna za razvoj našega gibanja, ker odgovarja višji stopnji zrelosti Trgovinska delegacija iz SZ bo začela v Londonu pogajanja medsebojnega razumevanja 'ti zaupanja. To je toliko bolj res, ker ta različnost _ sodb ne izbriše pač pa mogoče celo podčrtava, kar zadeva mene in kar zadeva vodilne organe naše partije, brezpogojno odobravanje tistega nekdanjega in sedanjega delovanja voditeljev sovjetske KP, ki je potrebno, da se popolnoma premagajo posledice, ki jih jo imel kult osebnosti bodisi v Sovjetski zvezi kot v mednarodnem delavskem gibanju. ((Avantl!« pa je v nekem članku, ki se pripisuje Nenni-ju. označil resolucijo CK sovjetske KP kot «nedovolj-no« Ta resolucija po mnenju članka namreč ne pojasnjuje načina in razlogov, da je Stalin uspel uresničiti svoje načrte, Čeprav list tega ne reče naravnost, je očitno, da misli, da so sovjetski voditelji v začaranem krogu, ko na vprašanje. zakaj se niso postavili po robu kultu osebnosti, odgovarjajo s tem, da se skrivajo prav za ta kult osebnosti' Komentar se zaključuje z željo, da bi se v BZ povrnila svoboda mišljenja, kajti «ni demokratične formule. ki Vii sama po sebi jamčila demokracijo. To mora biti predvsem stvar zavesti in navade; dobrina, o kateri je treba, da so odkrito prepričani vsi. od vladajočih čo vladanih«. Ameriška in kanadska KP sta kritizirali nekatere točke protistalinskih odkritij v SZ ter sta zahtevali od prvega sekretarja sovjetske Kp Hruščeva boljših odgovorov, kako je bilo Stalinovemu režimu mogoče, da je nadaljeval po zgrešeni poti. Tako je v Ne\v Yorku glasilo ameriške ICP «Daily Worker» kritiziralo dejstvo, da s sovjetske strani ni bil pojasnjen zator židovske kulture pod vlačo Stalina. Omenjeni list kot kanadska KP v svoji izjavi, ki je tudi objavljena v tem listu, kritizirata način, kako so bile v Sovjetski zvezi objavljene vesti v zvezi s Stalinom. Urednik zunanje politike pri «Uaily Workerju» pa obtožuje ((Pravdo«, da je iz besedila ameri;kega komunističnega voditelja Eugena Dennisa izrezala stavek, s katerim je Eugen Dennis v članku obsodil ((izločitev mnogih osebnosti židovske kulture« v Sovjetski zvezi. Tudi izjava kanadske KP očita Hruščevu. da ni omenjal (izalora židovske kulture v SZ« ter obtožuje sovjetsko KP ahude napake« zaradi na-čina. kako je postal govor Hruščeva znan javnosti. Ce se je nameravalo govor objaviti, pravi izjava kanadske KP, «bi morali bratski gostje komunističnih partij in vsi predstavniki tiska v Moskvi biti navzoči med govorom ali pa bi morali prejeti tekst. Ce pa se je hotelo, da bi stvar ostala zasebna zadeva sovjetske KP. tedaj je po našem mnenju bila napravljena velika napaka, da je tekst objavil kapitalistični tisk in pa ameriško državno tajništvo.« Delegacija l»o imela obširna pooblastila in se bo pogajala v okviril sovjetske ponudbe naročil za milijardo šterlin-gov - Laburisti ostro kritizirajo gospodarsko politiko vlade LONDON, 3. — Sovjetska zveza je uradno obvestila Veliko Britanijo, da bo ta teden odpotovala v London sovjetska delegacija, ki bo imela obširna pooblastila, da se razgovarja o razširitvi trgovine med obema državama. Delegacijo bo vodil ministrski podpredsednik Mališev in se bo razgovarjala o nedavni sovjetski ponudbi za sovjetska naročila v Veliki Britaniji v znesku milijarde šterlingov. Bivši laburistični minister Harold AVilson je položil v spodnji zbornici resolucijo, ki graja gospodarsko politiko vlade. Po daljši debati je bila resolucia zavrnjena s 310 glasovi proti 239. Laburistična resolucija pravi, da gospodarski ukrepi, ki jih je napovedal finančni minister, ne rešujejo vprašanj, pred katerimi je Velika Britanija. Wilson je podal pesimističen prikaz gospodarskega položaja in je omenil padec vrednosti šterlinga, nezadovoljive rezerve zlata in dolarjev konec junija in povečanje izdatkov za vzdrževanje britanskih čet v Nemčiji za 16 milijonov šterlingov. Bivši laburistični minister je ostro kritiziral zadnjo vrsto ukrepov o štednji. Zlasti je kritiziral znižanje britanskega prispevka za načrt Colombo in je poudaril, da je bodočnost sveta odvisna od miroljubnega sodelovanja z azijskimi državami. Zatem je obsodil ((nespametno« ekspanzijo angleške avtomobilske industrije, katere investicijski načrt za leto 1956 določa 67 milijonov šterlingov, Pri tem je poudaril, da je morala Anglija lansko leto uvoziti 452.000 ton jekla, medtem ko je izvoz avtomobilov padel od 77 odstotkov proizvodnje v letu 1951 na manj kakor 30 odstotkov v letošnjem letu. Wilson je dalje kritiziral dejstvo, da vlada nima nobenega načrta za ponovno zaposlitev odpuščene delovne sile. Omenil je industrijsko konkurenco Sovjetske zveze in je zatem dejal, da so zlate rezerve premajhne za kritično razdobje, ki ga bo britanska trgovina preživljala jeseni, ter še na koncu dejal, da je ((dan obračuna za vlado blizu«. V odgovoru na kritike opozicije je finančni minister Mac Millan izjavil, da gospodarsko slabšanje kaže znake utrujenosti in je navedel nekatere številke. Potrošnja v prvih letošnjih šestih mesecih pa je skoraj enaka potrošnji v istem razdobju lanskega leta, kar predstavlja činitelj negotovosti. Kar se tiče britanske trgovinske bilance, je Mac Millan optimističen. Dejal je, da se je v prvih petih mesecih tega leta izvoz povečal za 6 odstotkov v primerjavi z letom 1955, medtem ko se je uvoz v ietem razdobju povečal samo za 15 odst. Dodal je, da znaša prebitek trgovinske bilance, vštevši nevidni izvoz, 100 mili.ionov šterlingov za prvo polletje, valutne rezerve pa so se povečale za 90 milijonov šterlingov od konca lanskega leta. Mac Millan sicer predvideva težave glede plačilnega ravnotežja z ostalim delom šterlinškega področja, vendar pa je mnenja, ca «se zdi, da bo gospodarstvo na splošno doseglo zaželeno ravnotežje«. Kar se tiče avtomobilske industrije, je Mac Millan izrekel priznanje doseženim rezultatom na tem področju, dal je razumeti, da se vladna politika glede te industrije ne bo spremenila in je dodal, da se ne sme pretiravati gleče težav o premikih delovne sile. Na koncu je Mac Millan dejal, da bo vlada vztrajala pri svoji politiki borbe proti inflaciji s pomočjo visoke o-brestne mere in viz-okega obdavčevanja. pri sovielsl voditelji MOSKVA, 4. — Sovjetski min. podpredsednik Kuz,nje-cov je danes sprejel glavnega tajnika OZN Hammar-skjoelda, ki je včeraj prišel v Moskvo. Pozneje je Ham-marskjoelda sprejel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov. Agencija Taf 17. uri v Ul. Puccini, Na skupščini bodo razpravljali o položaju. k' je nastal po sporočilu dr. Palamare. Čeprav je torej ravnateljstvo dolgo časa vztrajalo na svojem odklonilnem stališču glede zahteve delavcev in sindikatov, da se akordi ne smejo spreminjati, je končno popustilo, akoravno je bilo le malo upanja v tako hitro rešitev spora. Pri tem se je treba le spomniti, da je lani trmasto vztrajalo za časa stavke varilcev kar 70 dni na svojem stališču ter da je prišlo šele po dolgotrajnih in napornih pogajanjih na vladnem komisariatu do kompromisnega sporazuma. Delavci niso pričakovali tako naglega popuščanja CRDA tudi zato. ker so videli, da jih je skušalo ravnateljstvo razdvajati z dvema različnima taktikama: medtem ko se je v Tržiču pogajalo s sindikati in notranjimi komisijami, je v Trstu odločno odbijalo vsa pogajanja. Ti poskusi razbijanja e-notnosti delavcev niso kazali nič dobrega. Ce se je sedaj ravnateljstvo premislilo in popustilo. pač pomeni, da je uvidelo, da mu ne bo uspelo razbiti enotnosti delavcev v Trstu ter da so vsi taki poskusi obsojeni na neuspeh. To pa ponovno potrjuje, da se morajo delavci zahvaliti za to prvo deino zmago le svojemu strnjenemu nastopu in sporazumu med obema sindikalnima organizacijama. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da je bil čas ugoden za borbo. Ravnateljstvu se mudi izročiti ladje lastnikom v določenem roku in v ladjedelnicah ter Tovarni strojev je sedaj dovolj dela. tako da zbiranje prispevkov za sklad sindikalne solidarnosti. V o-kviru te akcije so tudi v Trstu začeli nabiralno akcijo pod geslom: »Uro dela za bolj močno novo Delavsko zbornico CGIL«. Na ta poziv so se odzvali v*i uslužbenci in sindikalni voditelji nove Delavske zbornice. ki so se obvezali, da bodo povprečno prispevali po pol dneva plače. Delavci čistilnice petroleja «Aquila» pa so sklenili, da bodo prispevali enotni sindikalni organizaciji po eno uro mezde. Upokojeni pristaniški delavci so se obvezali, da bodo prispevali 10.000 lir. Ti prvi usipehi nabiralne akcije dokazujejo privrženost delavcev svoji sindikalni organizaciji in so v vzpoc budo tudi ostalim delavcem in sindikalnim aktivistom, da napnejo vse sile. da nabiralna akcija dobro uspe. Sindikalna organizacija o-pozarja delavce na besede glavnega tajnika CGI1, Di Vittoria, ki je dejal: »Priznanje. da smo ubogi, nas ne opravlja v zadrego, ponosni smo na svoje uboštvo, ki je jamstvo naše neodvisnosti.« Zato poziva nova Delavska zbornica ponovno vse celav-ce in nameščence, naj zagotovijo s svojimi prispevki CGIL neogibno potrebna sredstva, da bo lahko izpolnila vse velike naloge, ki jih ji narekuje sedanji položaj. Obvestilo INAM V zvezi •• predpisi o razde ljevanju novih vpisnih knjižic sporoča tržaška podružnica INAM, da prenehajo 31. julija dokončno veljati izkaznice stare vrste (roza in modre barve). Zato se zavaro' vanci INAM. ki imajo še stare izkaznice ali pa sploh ni delodajalci ne morejo pri- I majo izkaznic, pozivajo, naj voščiti zamud. Res pa je, da je tudi v interesu CRDA. da delo redno poteka, kajti vse ostre metode lahko le zagrenijo delavce, kar pač ne more pripomoči k večanju delovne storilnosti, marveč jo si pred omenjenim rokom preskrbijo novo vpisno knjižico (sive barve). Te knjižice dobe ob predložitvi predpisanih dokumentov v sprejemnem uradu v Ul. Tarabocthia št. 3-1. vej zavarovanci, ki pre- Natbcaj .uresničimo ljubezenski sen* Mike Bongiorno proglasil zmagovalca na gradu Sv. Justa Izbrana sla bila Maria Pia Blasi m Ra|fa«le 6la«na iz Milj Bolničarska s'užba 1NADEL Od včeraj do 30. avgusta je urnik bolničarske službe pri ambulatoriju INADEL v Ul. Pondares 8 naslednji; od 8 do 11. in od 17. do 20. ure. Stranke se sprejemajo do 19-30. Za izboljšanje delovanja zavarovalneqa zavoda INAM Številni delavci in uslužbenci se pritožujejo nad raznimi pomanjkljivostmi delovanja zavarovalnega zavoda INAM. kar se tiče zdravljenja v ambulatorijih. Spričo tega so sindikalni predstavniki v pokrajinskem odboru te ustanove zahtevali, naj se prične diskusija o «svobodni izbiri« zdravnika. Na podlagi te zahteve je odbor razpravljal -o tem vprašanju na svoji seji v ponedeljek. Po daljši diskusiji; se »niso mogli o vprašanju sporazumeti in so zato sklenili, da se ponovno sestanejo v ponedeljek 9. junija-O vprašanju (»svobodne izbire« so že obširno razpravljali tudi na prvem pokrajinskem zasedanju INCA. na katerem so poudarili potrebo po izbolj-anju zdravstvenih uslug v ambulatorijih INAM z uvedbo sistema «svobocne izbire«. Skupščina uslužbencev Jsl. Farmacoterapico V petek ob 19. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev trgovinskega oddelka podjetja aistituto Farmacoterapi-co Triestino«. Na skupščini bodo razpravljali o položaju, ki je nastal, potem ko je ravnateljstvo sklenilo, da odda trgovinski ocdelek drugemu podjetju, kar bi povzročilo odpu-stitev okrog 60 uslužbencev. VPRAŠANJA stanovanjskih izgonov vedno BOLJ PEREČE Na vladnem komisariatu proučujejo blokiranje stanovanjskih izgonov? Doslej so izgnali že nad 140 družin, v prihodnjih tednih pa je na vrsti nadaljnjih 230 družin, ki bodo nenadoma ostale na cesti Stanovanjsko vprašanje je Še vedno na dnevnem redu. Na komisiji za dodelitev stanovanj je vloženih nad 15.000 prošenj. V Trstu pa sezidajo povprečno po 500 ljudskih stanovanj letno. V poslednjih mesecih pa se je temu vprašanju pridružilo še novo vprašanje. in sicer stanovanjski izgoni. ki p.-vzročajo sedaj največje skrbi. Preteklega a-prila so začeli metati iz stanovanj števnn?e družine. Gre predvsem za revnejše ljudi, ki si ne morejo najeti drugega stanovanja, ker nimajo dovolj denarja, da bi plačali' tako ime. novano «buono entrato« in nato še visoko najemnino. Zato ostane večina od njih na cesti in si mora pomagati z zasilnimi stanovanji, kjer v en stanovanjski prostor vselijo tudi po šest. sedem in več oseb skupaj. Sedaj pa tudi občina, ki je nudila te prostore, nima več kaj nuditi izgnanim družinam, ki jih je vsak dan več. Od aprila do sedaj je bilo izgnanih že nad 140 družin. V prihodnjih tednih pa jih V OKVIRU MANIFESTACIJ TRŽAŠKEGA VELESEJMA DAN ZAHODNE NEMČIJE Brez ladij in prometa ni moč računati na nemške izvoznike Tiskovna konferenca nemškega generalnega konzula v Milanu dr. Malzkeja - Danes so na vrsti Združene države Amerike Nemški generalni konzul iz Milana dr. Otto Matzke med tiskovno konferenco Sinoči je bila na gradu Sv. Justa zaključna prireditev natečaja »Uresničimo ljubezenski sen«, ki ga je razpisal novinarski krožek pod okriljem Združenja julijskega tiska in tržaške velesejemske ustanove. Prireditve so se u-deležili tudi popularni televizijski napovec ovalec Mike Bongiorno in igralci televizije Enzo Amadorl. Gabriella Cataldo, Nini-Comolli in Marina Fiordaliso. Na prireditev je prišlo več tisoč ljudi- Glavna privlačnost je bil seveda Mike Bongiorno. ki je nastopil šele v drugi in tretji točki sporeda-Najprej je v »motivu pod krinko« sodelovalo pet konkurentov. Izločeni so bili štirje, zmagal pa je simpatični mladi natakar iz občinske menze ki si je s jem pridobil zlati žeton 40000 lir vrednosti. Klet ilo je množično izpraševanje. ki se je spremenilo v zabavno družbeno igro z razdeljevanjem številnih steklenic likerjev in drugih daril podjetja Stock. Končno ie v zadnjem delu sporeda Mike Bongiorno proglasil za zmagovalca natečaja »Ure; ničimo ljubezenski sen« Mano Pio Blas' in Raffaela Glavino iz Milj Iz obrazložitve žirije sledi, da sta nagrado v resnicj zaslužila. On je invalid brez noge, ki jo je izgubil po prometni nesreči. onk pa je revna šivilja. Giavina je star 23 let. njegova zaročenka pa 22 let- poznata pa se že nad 7 let- O-bema iskreno čestitamo! Oč igralcev, ki so nastopili na včerajšnji prireditvi, je vredna posebne pohvale mala Gabriella Cataldo, ki je nad vt•> 7- Opozorilo voznikom Prefektura opozarja vse voznike, da morajo zaščititi vprežno-' živino v poletnih mesecih pred sončnimi žarki s posebno kapuco iz belega platna ali iz siame, in sicer tako, da bodo zaščiteni čelo, Vrat in ušesa živali (konjev, volov). Vozniki morajo imeti na vozu čeber za vodo, da lahko živali večkrat napojijo. Kršilci tega predpisa bodo kaznovani na osnovi čl. 20 občinskega in pokrajinskega zakona. Platnene kapuce lahko interesenti kupijo pri ustanovi za zaščito živali v Ul. Roma 20. Pojasnilo o maturah na slovenskih šolah V našem včerajšnjem poročilu o maturah na slovenskih srednjih šolah v Trstu smo objavili nekaj zgrešenih šte- vilk, ki jih danes popravljamo. Na slovenskih srednjih šolah je letos skupno 101 maturant, ki so razdeljeni po šolah takole: Na realni gimnaziji je 24 rednih maturam tov in 1 privatist, na klasičnem oddelku je 14 maturantov., na učiteljišču je 42 rednih maturantov in 4 privati-sti, na trgovski akademiji pa je 15 rednih maturantov in en privatist. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek. 6. t. m. ob 18. uri na sedežu. Pri vseh običajnih prodajalcih dobite revijo štev. 6 NAŠA ŽENA cena 75 lir IZPRED POROTNEGA SODISCA Za Salsanija predlaga tožilec da ga obsodijo na 7 let zapora Po tožilčevem predlogu pa bi moral obtoženec odsedeti zaradi pomilostitve le 4 leta * V petek zaključek razprave Od včeraj popoldne spe trije mladeniči, Bizaj, Clari in Pa-pi. ki so pretekli teden postali žrtve plazu v gorah, ne-vzdramilo spanje na pokopališču pri Sv. Ani. Točno ob 16. uri so krste nesrečnih mladeničev dvignili z mrtvaških odrov in jih odnesli do uDoma mladih» v VI. Manzoni, kjer so prej stanovali. Pogrebni sprevod je začenjala godba, za njo pa so nosili vence in cvetje ter prapore raznih planinskih in športnih organizacij. Medtem ko za krsto Clarija ni bilo nobenega sorodnik.« (pokojni ni imel drugega kot brata, ki je v tujski legiji), sla Bizaja spremljala na njegovi zadnji poli mati in sestra, Papija pa brat. Tudi številna množica je spremila mladeniče vse do Vlice Manzoni. od koder so žrtve planin odpeljali na pokopališče k Sv, Ani. Predzadnji akt Salsanijeve-ga procesa je že končan: državni tožilec je namreč zahteval njegovo obsodbo in sedaj bo prišel na vrsto obtožencev zagovornik, ki bo moral prikazati porotnikom, da je tožilčeva teza zgrešena. Ce se mu bo to posrečilo, potem ni izključeno, da bo svojega klienta rešil zapora. Tožilec je v začetku svojega govora poudaril, da je kaj čudno dejstvo, da Salsani ni videl, kako je ženska skočila skozi okno, da ni nikoli izvedel vzroka in da se zanj ni nikoli pozanimal. Proti njemu govorijo tudi protislovja, ki jih najdemo v memorialu, ki ga je poslal sodišču. Z druge strani pa imamo dokaz, je nadaljeval tožilec, da ni bilo Vo-gliaccovo težko vreči skozi okno: zenska je bila namreč omamljena predvsem zaradi številnih udarcev, ki jih je dobila med pretepom s Sal-sanijem. Nadalje je tožilec kritiziral pričo Guština, češ da so njegove izjave malo verjetne: Guštin je namreč videl žensko, ki je padla z okna. ni pa videl in niti slišal Salsanija, ki je takoj nato stopil na okno in kričal na ves glas. Po mnenju tožilca ima sodišče na razpolago razne idicijske in tudi specifične dokaze, na podlagi katerih je predstavnik tožilstva včeraj zahteval obsodbo Salsanija zaradi poskusnega umora na 7 let zapora. Kazen pa bi se morala na podlagi pomilostitvenega ukaza ZVU z dne 27.1.1954 znižati za 3 leta. kar pomeni, da bi moralo sodišče, če bi sprejelo tožilčevo zahtevo, obsoditi obtoženca na 4 leta zapora. Glede druge obtožbe, in sicer nagovarjanja k splavu pa je tožilec predlagal oprostitev s formulo, da dejanje ni kaznivo, kar bi veljalo tudi za Vogliaccovo in za babico Frančiško Stuparjevo, ki je bila obtožena, da je prvi r. dvema injekcijama povzročila splav. Po kratkem govoru zagovornika Vogliaccove odv. Cara-vellija, ki je zahteval oprostitev, ker ni izvršila dejanja je sodišče odložilo razpravo na petek popoldne, ko bo spregovoril Salsanijev odvetnik Morgera. Verjetno bo v teku istega dne izrečena tudi razsodba. Preds.: Rossi, tož.: Maltese. zapisn.: Magliacca. obramba: odv. Morgera in Caravelli. Prometna nesreča Malo pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 41-letno Ketty Svatoe por. Tedeschi iz. Ul. Crispi, katero so morali zaradi rane in omotičnega stanja sprejeti s pridržano prognozo na drugem kirurškem oddelku. Kakor je ugotovila prometna policija, je ženska postala žrtev prometne nesreče. Med prekoračenjem Miramarskega drevoreda v bližini Cedasa se je namreč v Tedeschijevo, ki je z negotovim korakom stopila na cesto, zaletel s svojim avtom 26-letni Giovanni Fragiacomo iz Ul. Gambini. ki je ženski .takoj priskočil na pomoč. Iz teti Slovensko prosvetno društvo •Slavko Škamperle« - Sv. Ivan Priredi dne 15. julija .zlet za člane in prijatelje, v Trbiž in k Belopeškim jezerom (Laghi di fusine). Po želji izlet na Vi-sarje. Vpisovanje na sedežu društva, stadion »Prvi maj«, Vrdeloka cesta 7, do sobote od 20 do 21.30 ure. Razna obvestila Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami na razpolago članom vsak torek in petek med 18. in 19. uro. OD VČERAJ DO DANES liUJST V A. SMHT1 IN HOHUKt Dne 3. julija 1956 se ie v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb. porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: ta-petnik Giovanni Neppj in Šivilja Lilia-na Gregori, mizar Luciano Duše in gospodinja Nerea Caffie-ri. uradnik Sergio Goriani in gospodinja Eleonora Delcampo, mehanik Sergij Skrl m šivilja Marija Gerdina, brivec Giuseppe Netti in šivilja Giustina Paoletti. uradnik Aldo Leschi in uradnica Maria Bruno-De Cu-rtis, klepar Narciso Tedesco in delavka Clara Čepar, težak Giuiio Seri ln gospodinja Livia Glraldi. zidar Antonio Crevatin in gospodinja Dorotea Trebse. UMRLI SO: 84-1 etni Nicolo Va-scotto, 72-letna Giovanna Lussan por. Vernier. 50-1 etni Marcel io Breschiari. 71-letua Giuseppina Haola Krpan vd. Schillani. 83-1 eu nj Giovanni Mozenich, 79-letna Orsola Politti vd. Majetti. 41-letni Bruno Todone, 68-letni Carlo Ceppi. 85-letna Anna Benes vd. Lioto Conduri. 94-1 etn a Elisa de-gli IvelHo vd. Descovic. 70-1 etni Vittorio Zhluea. 92-letna Teresa Hartvveger. Exce*s*or. lb.00: »Junaki so trudni«, Y. Mont and. M. Felix. Fenice. 16.00: «Puščica v prahu«, , S. Hayden, C. Gray. Nazionale. 16.00: «Slavni podvig«, G. Cooper. A. Leads. Superciuema. 16.00: «Nasilje na tovorni ladji«, A. Steel, D. Ci-lento. Arcobaleno. 16.30: «Leta, ki se ne vrnejo«. G. Philipe, M. Cor-doue. Astra Rojan. 16.00: »Kraljica Margot«. J. Moreau. R. Porte. Capitcl. 16.30: «Iztirjenci», L. Bose. J. P. Mocky. Cristallo. 16.00: »Družina Da- kers«. M. Davidson, D. Gray. Grattacielo. 16.30: «Magičm o- gen.j». Y.' De Carlo, V. Cortese. Alaoarua, 16.oO: «iva dnu SieKie-nice». V. Johnson, J. Cotten. Armoiiia. 15.00: »Vohun rdečih jopičev«, R. Montgome>ry. Aurora. 16.30: »Mehiški bratje«, A. Kenned.y, B. St. John. Gariba.di. 16.30: «Stailag 17», W. Holden. O. Preminger. Ideale. 16.30: »Priljubljena pe- sem«, M. Vitale. G, Sandri. Impero. 16.30: «ioto odneha ali nadaljuje?«. M. Bongiorno. Itaiia. 16.00: «Guga*lnica iž rdečega žameta«. R. Milland, J. Collins. S. Marcu. 17.00: «Sakali». R. Cal-houn, J. Adams. Kino ob morju. 16.30: «Tolpa ponarejevalcev«, P. 0*Brien, C. Trevor. Moaerno. 16.00: «Grisbi», J. Ga-bin, D. Scala. Mladoletnim prepovedano. Savona. 16.00: «Sam svoj od- vetnik«. G. Ford. R. Roman. Viale. 16.00: «Zločin v televiziji«. E. G. Robinson, J. Forsythe. Vittorio Veneto. 16.15: «Dolga si. va vrsta«. T. Povver, M. O Hara. Beivedčre. 16.30: «Bobnenje na jugu«. Mastimo. 16.30; «Pasji svet«, C. Chaplin. Novo cine. 16.00: «Niagara», M. Monroe. J. Cotten. Odeon. 16.00: «Toto in Carolina«, A. Ferrero. Radio. 16.00: «Rdeče in črno«. R. RasceJ, W. Chiari. Venezia. 15.30: «Sinovi mušketirjev«. Skedenj. 18.30: «Velika vročina«. POLETNI KINO Arena dei Iiori. 2(2,30: »Nilska princesa«, D. Pagei, M. Ren-nie. Ariston. 20.45: ((Ljubezen, ki nas uklepa«. J. Simmons, V. Mature. Armonia. 19.30: «Vohun rdečih jopičev«, R. Montgomery. Variete. Garibaldi. 20.00: «Stalas 17». W. Holden, O. Preminger . Marconi. 20.30: »Bi agelonski -grofi), G. Macchai, D. Addams. Paradiso. 20.15: «Obleganje sedmero puščic«. W. Holden, E. Parker. Parco aeile rose. 20.00: »Sirotici«, M. Bru. M. Vitale. Poniiana. 20.15: «Disneyevi ju- naki«. Rojan. 20.30: ((Dolgo pričakovanje«. C. Gable, L. Turner. Skedenj. 20.45: ((Velika vročina«. Stadio. 20.45: «Za ženitev so godna«, A. Ferrero, D. Scada. Valmaura. 20.30: »Zbogom Mimi«. anisoiv 4. julija l»ab 'IISIST POIŠIAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 O zdravstvenem praznoverju; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Y svetu kulture; 12.55 Domače motive igra Srebrna sedmorica; 13.30 Lahke melodije igrata pianist Harris in kitarist Primani; 13.50 Lepe operne arije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. .1; 18.21 Bratimo: Serenada št. 1 v D-doru; 18.30 Radi jska mamica; 18.40 Gul-da: «Gaspard de la netit«, glasbena suita: 19.00 Madžarske in romunske mouve igra orkester Pacchiori: 19.15 Gmo Barbieri: Uvod v gospodarsko vedo: ((Gospodarstvo. politika in nravnost«; 19.30 Pesi ra glasba; 20.00 Spori; 20.1)5 Igra orkester Xavieria Cu-gala; 20.30 Poie ženski vokalni tercet ((Metuljček«; 20.50 Gotovac: Simfonično ,kolo; 21.00 Miha ilo Bakunin. oče revolucij; 21.15 Donizetti: izvleček iz opere »La Favorita«; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki: Martin Jevnikar: ((Pisatelj Jože Dular«; 22.15 Rahmaninov: Trije simfonični plesi; 22.48 Operetne melodije. 'I' It IS T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 19.15 iiPgd oboki«, oddaja za mladino od 20. do 30. leta; 19.40 Igra kvartet Franco Vallissari; 20.00 Glas iz Trsta. H «> I' I', It Poročila v slovenščini; 5.45, 13.30 in 19.00. Poročila v italijanščini: 6.45, 12.30, 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored iz Ljubljane', 6.10 Jutranja glasba; 7.00-8.00 in 11.00-12.00 Spored iz Ljubljane: 12.00 Iz nove Jugoslavije; 12.45 Koncert plesnega orkestra radia Ljubljana: 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Kari Millhcker: Prerez skozi opereto «Diiak - prosjak«; 14.22 Zabavna glasba; 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Priljubljeni valčki; 17.15 Iz jugosl. življenja; 17.25 Po glasbenem svelu; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19,15 Melodije v mraku, izvaja orkester George Malacrino; 19.3j-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 partizanski skladatelji; 23.10 Veseli zvoki. . ■ » ' >- > i ,1 .t 327,1 111. 202,1 li|( 212,4 III purucila ob 5.00. 0.0U, 7.00, 13.00 15.1/0. 17 (JU 19 00. 22.00. 6.00 Partizanske in delovne pesmi in ko, atniee; 8.10 Iz solistične gi»sbe partizanskih skU-uaiei.iev; 9.40 JugOs,ovausKe zbo-ruv-ite sK.uuoe; ru.uu Dopoldanski simfonični Koncert; 11.15 »Julijski dnevi« tr.epoi laža); )2.00 O-poidauski orkestralni ■ spored; iJ.ib z.aoavna g.asoa: 13.jo Fe-J>,er gLiOeni sp„,ed jugosiovan-•SK,,i rauijsKih pos.aj: 15.35 Par-tižauSke ptsini narouov uJgosia-V.11**: 16.0u »Po poti miru in sožitja«; 16.45 Ma Si-cun: »Pesem gozdov in gora«, simionična suita; 17.20 rz jugoslovanske operne ustvarjalnosti; 18.00 Kadiska igra -Pino Vatovec; «Tretjl udarec«; 18.48 Glasbena medigra; 20.00 Prenos vvaterpolo-ukjne ZSSR -Jugoslavija; . 21.00 Zabavna glasba jugcssovariikih Skladateljev. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggin 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Aila Maddalena. Ul. Jslria 43: Pizzul-Cignola, Korzo Ilalia 14: Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglia v Harkovljah in Ni-coli v Skednju. Mati oglasi A w 9“ LivOIiuIIULiII »VJi i ■ - turisrno«. motorni tricikli z no-sitnostjo 350. Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, verige, prstani v cilindru, ventili, razplinjači Dellorto. MONDIALP1STON za Automoto-diesel. Specializirana delavnica, retificiranle. brušenje glav itd. Cremascoll, Trst. razstava Dl. Fabio Severo 18. 4. Julija 1956 Italijanska poj O sodelovanju s katoliškimi delavskimi množicami Prefep v rimskem kapifolu Ce se na temelju nujnih ideoloških premis, o katerih smo govorili v prejšnjih člankih, ozremo na konkretno problematiko sedanjega italijanskega položaja, moramo takoj upoštevati obstoj treh bistvenih velikih sil, s katerim bo treba računati skozi zelo dolgo dobo (in čemur bi se, iz tega ali onega razloga, mnogi socialisti v' Italiji radi izognili): katoliška stranka, komunisti in socialisti raznih struj. Hladna vojna in ostanki fašističnega razdobja so do seda; pačili pogled na stvarni položaj, prisilili največje stranke v okvir dveh nasproti si stoječih imperialističnih blokov, fašistični in monarhistični desnici pa dajali videz dejanske moči. Razne politične struje pa dobivajo danes zopet 'svoje stvarno obličje, socialisti pa, ki jih je vprav hladna vojna razdelila in zasužnjila, se kot glavna sita vračajo na politično pozon-šče Kdor ne bi znal, ali ne bi hotel upoštevati obstoja teh treh velikih sil (katoličanov, socialistov in komunistov) ne bi mogel nakazati reke poti za socializem, ampak bi se gibal v praznini, v neke vrste ideološkem pred-vc-žju. Kljub temu, da se je v teh poslednjih letih krščanska demokracija «napihnila» z ne-svojimi glasovi — in je, v ostalem že na tem, da se nam pckaže v svoji stvarni moči — ni prav nobene verjetnosti, da bi ta stranka končala tako, kot se je pripetilo Ezopovi žabi. Osrednje jedro teh sil sestavljajo družbeni sloii, ki so neposredneie in močno pod vplivom Cerkve: in kdor pozna našo deželo in njegovo zgodovino ve. da to prav gotovo, ni začasen pojav. Res je da v razdobju pred prvo svetovno vo.ino ni bilo na političnem pozorišču neke katoliške stranke, to pa se je dogajalo vprav zaradi tega ker je Cerkev vzdrževala sVoje nepopustljivo načelno stališče, ki ga je zavzela po osvoboditvi Rima in je svojim vernikom vsiljevala vzdrževanje od javnega življenja italijanske države. Ko je papeštvo spremenilo to svojo politiko in se je >-aje sprijaznilo z obstojem neodvisne in suverene italijanske države, se ie katoliška stranka takoj ustanovila in je silno naraščala pod vodstvom don Sturza. Za časa fašizma je ta stranka ponovno izginila, toda ie zaradi tega, ker je Cerkev —-po posrečenem Gramscijevem izrazu — menjala gospodarja in sprejela pokroviteljstvo fa. šističnega rfžima. Za bodoče moremo .tudi računati z ne , da bi zadušil težnje, ki se poko določeno razširitvijo — če-1 javljajo v teh organizacijah, Prejeli smo Documenti di vita italiana — leto VI, stev. 55. Izdaja' Pred-sedništvo ministrskega sveta v Rimu — Uredništvo in u-prava: Rim, Via Vittorio Ve-neto 56. Gledališki list Drame SKG v Ljubljani — leto XXXV. štev. 6 — Izdaja Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Urednik Lojze Filipič. ravno manjšo, kot je dosedanja — katoliške stranke tudi med nevernike, ker to pospešuje posebna struktura italijanske družbe; vsekakor se konservativni krogi skušajo pridružiti katoliški stranki in mnogi malomeščanski sloji skušajo najti v senci močne stranke z utrjeno tradicijo zavetje pred svojimi nejasnimi strahovi De Gasperijev cen-trizem je dejansko težil v bistvu k utrditvi te različne koalicije okrog katoliške stranke. To je hkrati usmerjenost vse evropske krščanske de-n okracije, odkar je Cerkev razumela, d-a so verske večine nedosegljiv sen. Spričo te stalne stvarnosti katoliške stranke, morajo so-c’alisti upoštevati neko temeljno postavko. V vrstah danes večinske stranke se nahajajo številni delavci. V določenih pokrajinah in tovarnah (trrej ne le v zaostalem okolju podeželja) ima katoliška stranka večino med delavci. Do ogromnih množic katoliških delavcev, socialisti ne morejo in ne smejo postaviti prtgraje, ampak most. Znano je. da je med socialisti mnogo takih, ki se upirajo taki perspektivi, bodisi pod vplivom dediščine starih ideoloških napak, bodisi zato, ker jih izrazi kot «zavezništvo» in «dvogovor». pogosto zavajajo v zmoto. Dejansko bi bilo pravilneje reči, da je od noi, ki ga je treba vzpostavit.. s katoliškimi množicami dialektični in dinamični odnos. Ko so se najprej znebili vseh apriorističnih in eksklu-zivističnih predsodkov, bi socialisti morali biti v stanju da preko svoje stranke nudijo katoliškim delavcem neko skupno programsko platformo. ki naj bo platforma borbe za rešitev najvažnejših gospodarskih in socialnih problemov. Ta ponudba vključuje delna i,n splošna zavezništva kakor vključuje tudi zelo živahna nasprotovanja in polemike: gre pa — da uporabimo neki izraz, ki je sedaj v modi — za politiko stvari, ne pa za trčenje med dvema zaprtima ideološkima aparatoma, ali za versko vojno. Ne sme nas biti strah reči, da hečemo nekega dne doseči, da se bodo pretrgale konfp si< nalne vezi. ki precejšen del delavskega razreda udinjajo cerkvenemu aparatu .n predstavljajo temelj za novo posvetno oblast Cerkve. Toda vsi se moramo prepričati, da tega problema ni mogoče rešiti v kratkem času s propagando. ampak v razdobju let, v zgodovinskem razvoju, in to s pomočjo politike, ki naj se vodi krepko in vztrajno in brez nesmiselnega ((zbadanja«. Temeljno orodje t politike pa seveda ostaja delavska enotnost na bazi: enotnost, ki bodi najširša in najbolj učinkovita in ki naj se ostvar.ja okrog določenega programa, 'Ni dvoma, da številne množice delavcev kmetov danes ne le sledijo krščanski demokraciji, ampak da te iste množice razpolag: jo na bazi s pravimi razrednimi organizacijami. Tudi če centralni aparat posega vedno. je vendarle res, da gre za zelo važen sektor za uveljavljanje socialistične pobude. Tu moramo opozoriti, da pristanek na politiko široke perspektive glede katoličanov, pomeni tudi odpoved ((laični fronti«. V teoriji je mogoče izbirati to ali drugo pot, vsekakor pa je nujno izbrati, kajti nič ne bi bilo bolj škodljivo, kakor sedeti na dveh stolih. Laično fronto — ki ostaja v glavnem težnja ,n perspektiva radikalov, U. P. (Unita popolare) in nekaterih socialistov —• ne bi bila v Italiji za dolgo dobo le manjšina (pomislimo pri tem na to da se učinkovita večina ne more obdržati z minimalnim robom ravnotežja), ampak bi ustvaril ostre in nepopravljive razpoke med delavci. V italijanskem položaju, v katerem je, kakor bomo povedali, pot v socializem, demokratična pot, bi ostre razpoke na verskem terenu končno utrdila klerikalizem in bi bile ovira za razvoj delavske in socialistične borbe. Fcpačili bi s tem perspekti ve akcije in verski konflikt bi zadušil razredno borbo. Kdor pozna italijansko stvarnost, ne more zanikati resničnosti te trditve; in dejansko nobeden, ali redki so tisti, ki javno polemizirajo proti politiki glede katoličanov, toda mnog: so, ki jo sabotirajo na praktičnem terenu, ali pa jo vodijo z velikimi mentalnimi piidržki. Predvsem pa premnogi ne razumejo,. da ta politika ne vključuje kompromisa glede laicizma, in da laične vrednote ščiti objektivno razširitev socialističnega gibanja in obnova gospodarsko-socialnih struktur. Razumljivo je, da jim je ostala v slabem spominu transformistjčna politika, ki so jo na tem področju prakticirale levičarske stranke, in predvsem komunisti; toda treba je ločiti neko resno politiko do katoličanov od akrobatskega zvijanja, ki ga je diktat vodilne države vsiljeval italijanskemu delavskemu gibanju za njemu tuje cilje. (Se nadaljuje) LUCIO LIBERTINI (Iz ((Risorgimento socialista) % m V ' L'* . Z' : Predvčerajšnjim so v rimskem občinskem svetu volili novega župana. Demokristjani so predlagali svojega kandidata Tupinija, ki je bil ob podpori misinov in monarhistov tudi izvoljen. Mišini pa so hkrati predložili resolucijo, češ da komunistični svetovalec D’Onofrio sploh ne bi bil smel biti niti izvoljen. Ta provokatorska resolucija je vzbudila pri levici ogorčenje. Prišlo ie do prerekanja in tudi do fizičnih spopadov PO ZADNJI PREMIERI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA ARZEN IN STARE ČIPKE JOSEPH KESSELRING : Bil sem zelo radoveden, kako bo naše gledališko občinstvo sprejelo Komedijo, ki .ie za naše pojmovanje in za naš okus dokaj nenavadna. An-glosaksonci, ki požirajo na stotine detektivk in policijskih romanov, ki so v dobi med obema vojnama gledali ducate pošastnih in grozotnih filmov, povečini na znanstveno fantastični podlagi ki so v grozi in makabr-nosti tako rekoč kuhani in pečeni, se pač s svojim prirojenim smislom za humor hočejo tudi enkrat na vso co grozo in pošastnost pošteno nasmejati. Bodoči kulturni hi-storik ne bo mogel mimo dejstva, da so ti pošastno grozotni filmi («Frankenstein» z Borisom Karlovom, «Dr. Jaki) in Mister Hyde» itd.) cvetel' prav v dobi. ko je začel fašizem groziti svetu z vesoljnim potopom, in da so po zlomu še smešno groteskne lutke («Frankensteinovi možgani« z Giannijem in Pinot-tom itd.). Zdi se, kot da se je bila pred vojno groza človeštva pred bližajočimi se strahotami vojne zgostila v te pošastne filme in zgodbe, ki sc se sprevrgli, -ko je bilo KAKO JE NASTAL IN SE RAZVIJAL .LJUBLJANSKI FESTIVAL. Odkrite in obnovljene idealna lokacija Sicer prostornejše dvorišče tržaškega gradu na Sv. Justu se po lepoti in arhitektonski ureditvi sploh ne more meriti z ljubljanskimi Križankami strahu konec, v nasprotni, to je groteskno humorni pol. Nado Gabri jelčičevo, ki je komedijo »Arzen in stare čipke« režirala, poznam že veliko let in zato lahko rečem, da ji je prav njeno poznavanje predvojnih «štimung», pošastnih filmov in detektivk omogočilo, da je to za nas tako nenavadno delo pravilno začutila, dojela in pretolma-čila. Njen posebni poudarek na sami grotesknosti tipov m figur, ki je šel celo preko tega kar smo videli v istoimenskem filmu in pri drugih gledaliških skupinah, ki so delo igrale, je bil za duha našega občinstva pravilno pogojen. Strah, da bi naši ljudje dela ne razumeli pravilno, je bil odveč. Občinstvo je na .groteskne duhovitosti od vsega početka pravilno reagiralo in se ni dalo zavesti od (groteskno) pošastnih situacij. Sprejelo je komedijo kot groteskno šalo in jo spremljalo s salvami smeha. Okoliščine me silijo, da bom danes krajši kot po navadi. Tu sta predvsem obe sestri m tetki Bi:ewsterjevi, ki sta našli v Emi Starčevi in Leli Nakrstovi dve nenavadno ori- vadno razvit smisel za groteskno komiko, ki ga je bil že prej uveljavil kot Podko-Ijosin v Gogoljevi «2enitvi». Tretja dvojica, zaljubljenca Mcrtimer in Elaine, sta v interpretaciji Mihe Baloha :n Tee Starčeve prinesla v vso to makabrno grotesknost sveži dih normalnega in neugnanega življenja. Baloh je vloži: v vlogo svoj tempera- ment in se znašel prav tako dobro v kočljivi grotesknosti, kot je učinkoval pristno v zaljubljenih scenah, pri čemer mu je uspešno sekundirala Tea Starčeva. Svojevrstno značilen «tip» nedolžnega blazneža je postavil Modest Sancin .s Teddv-jerr Brewstejem, ki si domišlja, da je sam prezident Združenih držav Amerike. Jemati blaznost kdaj tudi z groteskne strani je dano menda s: mo Anglosasom in E. A. Poe je v tem pogledu napisal nekaj imenitnih novel. Modest Sancin je izdelal interesantno figuro, k^ je bila manj blazna in bolj groteskna. Josipu Fišerju je v kratkem nastopu uspelo izoblikovati v ginalni in posrečeni interpre- mask: in karakterizaciji ne- tinji. Njuna nedolžnost spričo navadno učinkovit tip Mis.ei- Zamisel o prirejanju ljubljanskih festivalov se je posredno pojavila leta 1952, izhodišče pa ji je bil takratni ((Turistični teden«, ko je bil sprejet perspektivni sklep razširitve te pobude na višjo, kvalitetnejšo raven s kulturno manifestativnim festivalskim poudarkom. Začetn;ški program pa kljub lepemu u-spehu seveda še ni mogel nositi festivalske etikete. V njem je odsevalo prizadevanje kajeti vanj mrgolečo množino kulturnih. turističnih, gospodarskih in športnih -prfreditev in kvaliteta je tonila v poplavi drobnih pobud. Na osnovi uspešnega poskusa je bil v krogu Turističnega društva v Ljubljani u« stanovljen še isto leto poseben festivalski odbor, ki se je takoj lotil priprav za I. ljubljanski festival, ki je bil od 4. do 12. julija 1953. Njegov program je kazal amaterske prijeme. Dušil se je v kopici prireditev, ki jih je bilo kar 74. zajetih v pet programskih sestavin; kulturno, gospodarsko, turistično, folklorno in športno. Pri njegovi izvedbi je sodelovalo 3177 oseb. Kljub tonjenju v drobižu, prevladujoči kvantiteti, tipičnem ljubljanskem pečatu in neprimerni lokaciji, pa so prišli do izraza tudi pozi- tivni zaključki, da ima namreč ljubljanski festival nedvomne razvojne pogoje, da postane nekak jugoslovanski Salzburg. In res je že naslednji, II. ljubljanski festival, te pozitivne zaključke v marsičem opravičil. Predvsem se je o-tresel pisane kvantitete prireditev in se omejil na 14-dnevni sprejemljivi kvalitetni program. Prestopil je lokalni in republiški okvir. Nastopala sta zagrebška Opera in folklorna skupina «Tanac» iz Skopja. III. ljubljanski festival , od 11. do 15. julija 1955 je bil zasnovan v skladu z 10-letni-co osvoboditve. Povezoval je vse oblike kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti; dramo, opero, koncerte, balet in folkloro. Sodelovali so najodličnejši umetniški ansambli in solisti iz vse države, razen tega pa še prvič tudi SNG iz Trsta Okrepila se je kvaliteta. razširila se je festivalna organizacijska osnova in zagotovila specifična festivalna lokacija. Namesto dotedanjega festivalnega odbora pri Turističnem društvu se je o-snoval Zavod ((Ljubljanski festival«. Najvažnejša pridobitev III. ljubljanskega festivala pa je bila v tem, da so se na širo- ko odprla festivalnim prire-Jna dela so odkrila temelje | Njegov program je poleg ne- ditvam vrata monumentalnega Plečnikovega preddverja ter novega letnega gledališča v Križankah, kjer se je začela porajati osnovna, specifična lokacija ljubljanskih festivalov ter zoreti novo žarišče kulturnega prizadevanja, ki naj širi sloves slovenske prestolnice. Kje so in kaj so Križanke? Križanke so bile odkrite čisto slučajno. Pred štirimi leti, ko je bil ta bivši samostan nemškega viteškega reda, v vseh pogledih zanemarjen kraj, ni moglo pač nikomur priti na misel, da se skrivajo v njegovem obzidanem okolišu tako prikladni prostori, ki bi ljubljanski gledališki in glasbeni kulturi zagotovili temeljni pogoj za uspešno u-veljavljanje — prizorišče v mestnem središču brez prometnih motenj in v spodobnem arhitektonskem okviru. Poleti leta 1952 so se namreč začela obnovitvena dela na najpomembnejšem objektu samostana, na baročni cerkvi, ki je bila postavljena 1. 1714-1715 na mestu stare zgodnje gotske stavbe po načrtih beneškega arhitekta Domenica Rossija. Cerkev sodi po svojih kvalitetah med vrhove bartične umetnosti v,Sloveniji. Zavarovalna in obnovitv Tržaško vprašanj e v Tarchianijevih spominih 2. / Tako se je med Anglcsasi postopoma uveljavljalo prepričanje. da bi se dalo tržaško vprašanje rešiti z »neposrednimi pogajanji med Italijo n Jugoslavijo. Ta pogajanja pa označuje Tarchiani kol hime-r’čna in v posebnem poglavju govori o ((bajki (mitu) neposrednih pogajanj«, s Katerimi je Jugoslavija hotela le zavlačevati rešitev ali odvračati pretečo ji manj ugodno rešitev s strani ZDA in Anglije. Tarchiani pravi, da «je Tito pod pritiskom VVashing-tona tu Pa 'am pokazal nagnjenje vsaj do na pol sprejemljivih sporazumov, da pa se je moral vedno zopet umi* kati spričo {(takojšnjega upora njegovih najtesnejših slovenskih prijateljev, ki so mu bili zvesti, a v tem pogledu neizprosni« Pogajanja so se zavlačevala, Italija pa )e čedalje ostreje zahtevala, naj ZDA pritisnejo na Jugoslavijo, da bi privolila v tristransko izjavo. Po svojem povratku iz Beograda pa je Anthon.v Eden »poročil italijanskemu poslaniku v Londonu Brusni, da t° možne samo tri rešitve; 1. definitivna razdelitev STT no obstoječi demarkacijski liniji 2. status quo. in 3. vzpostavitev pogajanj med Italijo ;n Jugoslavijo. Brosio je tedaj vprašal, ali bi bil Tito voljan privoliti v rešitev, ki bi bila formalno le začasna, a po koleri bi Italija de faeto anektirala cono. in se hkrati obvezati, da ne bo anektira! cone B. Eden mu ie svetoval, nuj Italija stilizira predlog V tem smislu. De Gnsperi je že prej (14 maja 1952) sporočil Tarehla-t.iju, da nobena italijanska vlada ne bi mogla privoliti \ razdelitev STT, posebno «še ne na večer pred državno-1 anektirala cono A. Toda ni zborskimi volitvami«, in je našla pravega razumevanja ne namignil, da bo vlada prisi-|v Londonu in ne v Washing- ljena «pokazati svojo moč«. To grožnjo je leto dni pozneje izvršil De Gasperijev naslednik Pella in izzval naj-energičnejši odpor s strani Jugoslavije. De Gasperijeva vlada je 10. oktobra 1952 predložila Angliji, Franciji in ZDA spomenico, v kateri pravi, da bo predložila haaškemu sodišču s|>or zaradi ilegalnosti v coni B, in zahteva, naj se do definitivne rešitve tržaškega vprašanja ustavi anglo-franco-sko-ameriško pomoč Jugoslaviji. Brosio je sicer ponovno priporočal «provizorno» rešitev tržaškega vprašanja, proti temu pa sta bila De Gasperi :n Tarchiani. zlasti še zaradi tega ker so ZDA obljubljale Italiji razne teritorialne pridobitve v coni B. V začetku decembra je Dean .Aeheson predlagal načrt, po katerem naj bi Italija razen cone A dobila še občino Koper, Jugoslavija Da v zameno za to Re-pentahor in Bazovico. Ker 'e italijanska vlada ta predlog odklonila, ga je Aeheson u-msknil in prepustil nadaljnje reševanje tržaškega vprašanja sjoiemu nasledniku Johnu tonu. Sam De Gasperi pa le sprevidel, da bi se Italija znašla v čudnem položaju v primeru, če bi pri taki rešitvi Jugoslavija anektirala cono B, Kot članica Organizacije severnoatlantskega pakta iri Evropske obrambne skupnosti ne bi smela pričeti nobene oborožene akcije; da bi se pa c-menjeni organizaciji spuščali zanjo v kako avanturo, je bilo malo verjetno. Zaradi tega .ie Italija zopet poskušala srečo z ameriško rešitvijo. Dulles je koprski občini dodal še obmejni pas z Izclo in Piranom, Jugoslaviji pa je za kompenzacijo prepuščal Zgonik in Dolino. Na zahtevo Tarchianija bi morali biti ti razgovori skrajno tajni končni predlog pa bi se moral predložiti Jugoslaviji z odločnim pritiskom. Toda hudič je imel pri tem svoje prste vmes. Za načrt je izvede! tedanji italijanski svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu Diego De Castro in je italijanski vladi prikazal nujnost, da mora Italiji prisoieni teritorij zajeti obalni pas vsaj do Savudrije. V zameno za to naj se ponuja pravljen priznati jugoslovan-1 vijo. Vsa akcija se je reduci-sko suverenost nad delom pri- rala na to, da je 7. maja 1953 Posterju Dullesu. Da pokaže | Jugoslaviji namesto predor i Kdobro voljo Italije«, je De do Sv. Katarine železniška Gasperi tedaj sprožil misel, da proga Herpelje Kozina in del hi dobila Jugoslavija namesto zaželenega dostopa do moria pri Zavljah pristanišče pri SV. Katarini (med Sv. Nikolajem in sanatorijem v Ankaranu) ter podzemeljsko zvezo z dolino Rižane. Eden pa je bil skrajno skeptičen, da bi Ju- goslavija privolila v tako rešitev. Zaradi tega je italijanska vlada sondirala teren za že omenjeno (iprovizorno« rešitev tržaškega vprašanja, po katerem bi Italija de faeto tržaškega pristanišča (banchi na) za dobo 99 let. Se dlje kot De Castro pa je še! De Gasperi ki je na vse načine insistiral, da mora pripasti Italiji tudi Umag. Ta zahteva je, kakor izhaja tz Tarch-ianijeve knjige, bila prava fiksna ideja De Gasperiju (Tarchiani govori o «incantesi-mo — uročenosti — dikm.i-yo»), ki jo je vedno /nova sprožil ob vseli mogočih sh nemogočih prilikah. Za ures-, r.ičenje te ideje je bil celo pri- stanišča in železnice, ki ju je omenil De Castro. Bolj skromen je bil sam Tarchiani, Iti bi se bil zadovoljil s Portorožem in Sv. Lucijo, za kar bi odstopil Jugoslaviji Gažon v koprski občini. Na seji, ki so jo imeli v Rimu sredi marca 1953, je podtajnik v zunanjem ministrstvu Taviani po starem receptu predlagal, naj bi skušali pridobiti Tita za odstop cone 13 z možnostjo kompenzacije drugod. Taviani je bil namreč prepričan, da se nekaj kuha na Balkanu in da je treba priliko izkoristiti. Hkrati pa se je italijanska vlada resno ukvarjala z vprašanjem pristopa k Balkanskemu paktu. S svojimi čedalje večjimi teritorialnimi zahtevami pa ie Italija spravila v slabo voljo Washington, ki je bil sicer ptipravljen z vso energijo zagovarjati svoj prvotni predlog v Beogradu v nespremenjeni obliki. Porazen je po. Tar-chianiju bil zlasti vtis, ki ga je imel Dullesov odposlanec Byington pri razgovoru v prvi polovici aprila 1953 v Rimu z De Castrom. Ta je izrazil najprej De Gasparijeve pomisleke proti ameriškemu predlogu, ki ni vključeval Savudrije in Umaga, in je zaključil svoja izvajanja s trditvijo, da «je ameriški predlog slabši od navadne in gole razdelitve«. Le nekaj dni pozneje je De Gasperi v razgovoru z Dulle-som v Parizu zopet insistiral glede Umaga. Dulles mu je sicer obljubil, da bo skušal ugoditi njegovi želji. toda 7,DA so s tem izgubile prvotni interes na predlagani rešitvi. Temu primerno se je tudi zmanjšal prvotno zamišljeni hudi pritisk na Jugosla ameriški odpravnik poslov Beogradu Wallner izročil Koči Popoviču ameriški pred log. Ta ga je opozoril, da se pravkar vršijo neposredna pogajanja z Rimom. Očitno je bila Jugoslavija medtem zvedela za tajne razgovore med Italijo in ZDA in 2. maja je po odposlancu, čigar pravega svejstva Tarchiani ne more ugotoviti, izročila italijanskemu zunanjemu ministrstvu spomenico s predlogom za rešitev tržaškega vprašanja. Ta neposredna pogajanja pa niso dovedla do nobenega rezultata, pač pa je bila z njimi odbita ost ameriškega predloga Nadaljnji dogodki, ki so vodili do kritične kulminacije jeseni 1953, ko je De Gasperijev naslednik Pella dejansko hotel pokazati pripravljenost Italije, da s silo doseže rešitev tržaškega vprašanja, in dalje do Londonskega sporazuma. z dne 5. oktobra 1954. k. so ga podpisale Jugoslavija. Italija, Velika Britanija in ZDA, so bralcem še dobro v spominu in Tarchiani ne razkriva v tem pogledu ničesar bistveno novega. Vsekakor na je treba zavreči njegovo trditev da je Tito energično reagiral 'na sklep Anglosasov z dne 8. oktobra 1953. da umaknejo svoje čete iz cone A in čim prej prepustijo upravo Italiji, samo pod pritiskom ‘lovenskih svetovalcev in spričo javnega mnenja v Jugoslaviji. Prav tako se hudo meti Tarchiani, ko meni. da so bile tedanie silne manifestacije za Trst v Beogradu in drugod naročene in in-scenirane- Za pravilno presojanje diplomatskega boja za Trst pa bi želeli, da bi čim-nrei tudi z naše strani dobili tbširnejši prikaz. L. C. zgodnjegotske cerkve iz srede 13. stoletja in celo vrsto stavbnih členov prednice današnje cerkve. Razen tega so prinesla izkopavanja poleg že prej znanih fragmentov iz rimske dobe šf več novih pričevanj iz časa, ko je bil okoliš Križank del obrežnega predmestja Emone. Sama od sebe se je spričo bogastva teh starinskih ostalin porodila mojstru Plečniku, ki je prevzel ureditev Križank, misel na poseben zgon priznanju njihovih pravic. Najprej, naj navedemo nekaj primerov o ravnanju ravnateljstev dveh podjetij 1R1 z notranjimi komisijami. V Ansaldu v Genovi je v elek-tromehaničnih delavnicah zaposlenih 926 delavcev in 214 uradnikov. Od sedmih članov notranje komisije so trije o-proščeni dela, ostali štirje pa imajo po eno uro na dan prosto. V tfti ških elektromehanič-nih delavnicah, kjer je zaposlenih 866 delavcev in 168 u-radnikov, od sedmih članov notranje komisije ni niti e-den oproščen dela, da bi lahko opravljal zadeve, ki se tičejo notranje komisije ali pa sindikatov. Medtem ko se v genovskem Ansaldu izvaja zakon o vajencih, ki hodijo med delom v šolo in niso podvrženi odpustom zaradi majhnih dobičkov, ki jih imajo z njimi, morajo vajenci v Tržiču obiskovati tečaje po delu in so podvrženi odpustitvam. Ce osebje Ansalda premestijo iz enega oddelka v drugega, se v ničemer ne izpreme-ni njegova osnovna plača. ?-kordi in odstotki; v Tržiču pa se akordi in odstotki prilagodijo oddelku, kamor je delavec ali delavka premeščen. V Ansaldu tarif akordnega dela ne spreminjajo, v Tržiču pa jih še vedno manjšajo, čeprav je v nasprotju s pogodbenimi določili- Tudi plače so precej različ-služi v tržiški elektromehamč-ne; specializiran delavec za-r.ih delavnicah na uro 226 lir, v številnih družbenih organizacijah. Zaposlen je bil kot delavec v kurilnici v Novi Gorici, kjer je bil tudi sekretar Zveze komunistov Slovenije. Za njegovo požrtvovalno delo so se mu prebivalci obmejnih krajev obdolžili s ten., da so ga v ogromnem številu spremili do pokopališča; poklonili so mu 25 vencev in mnogo drugega cvetja. Ob od-puem grobu so mu govorili njegovi delovni tovariši in predstavniki oblasti iz Nove Gorice: bivši borci pa so svojemu tovarišu — pokojni Ladi je bil rezervni poročnik — izstrelili v pozdrav več salv. Steverjanskerr.u borcu La-diiu naj bo lahka domača zemlja, za katero se ;e neumorno boril in žrtvoval. Zadnja pot Pavle Cej por. Feigel Včeraj popoldne so se v kapelici goriške psihiatrične bolnišnice zbrali goriški Slovenci, da se zadnjič poslove od pok. Pavle Cej. soproge književnika Damira EVigla. Po ža’nem obredu v kapelici, sc pogrebci krsto odnesli na mrtvaški avtomobil, ki je bil poln cvetja; med venci sorodnikov in prijateljev je bil tudi venec Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici. Pogrebni sprevod se je nato odvil iz bolnišnice mimo sodne palače na mirnsko pokopališče. Pokojni Pavli Cej naj bo lahka domača zemlja. 10. julija splovitev v tržiški ladjedelnici V torek 10. julija bodo v tržaških ladjedelnicah splovili Genovi pa 257 lir, kvalif -1 - tonsko turbu.-isterno man delavec 203 odnosno 234 lir V Ansaldu se dosledno daje določena doklada delavcem. ki opravljajo zdravju škodljiva dela. medtem ko se v Tržiču v veliki večini sploh ne upoštevajo te pravice delivcev. Iz navedenih podatkov ss vidi. da živijo delavci tržiških elektromehaničnih delavnic v veliko slabših razmerah od njihovih tovarišev v Genovi, čeprav opravljajo enako delo ■n so v enaki draginjski sku-pni. Izvršni odbor kovinarske stroke Delavske zbornice v Tižiču. ki je zbral podatke o razmerah v omenjenih dveh tovarnah, je predlagal delavcem naj jih proučijo in dajo svoje predloge za sestavo širšega programa, ki ga bodo pozneje predložili ostalim sindikalnim organizacijam, da «e določi skupna podlaga za nadaljnjo sindikalno borbo. V Novi Gorici umrl Vladimir Drufovka Znanega števerjanskega borca je k zadnjemu počitku spremilo 2.000 ljudi V četrtek je 2.000 prebivalcev iz Nove Gorice, njene o-k. lice in iz Brd spremilo, na zadnji poti 50-letnega Vladi-mira Drufovka, znanega partizanskega borca, ki je vse do osvoboditve živel v Stever-janu. Pokojni Drufovka je tudi po vojni nadaljeval delo za boljšo bodočnost primorskega «Esso Obilen. To je ena izmed desetih ladij, ki jih CRDA gradijo za panamsko transportno družbo. Gredelj so postavili 6. avgusta lani. To je 1.822 ladja, zgrajena v tamkajšnji ladjedelnici. Dolga je 210. široka 27 metrov in bo razvijala 17 vozlov brzine. Pplovitvi bodo prisostvovali predstavniki občine in pokrajine. Poštenost občinskega uslužbenca Občinski uslužbenec, nadzornik cestnih pometačev Mario Tausani, je te dni našel v Ul. Petrarca zavoj, v katerem je bilo 140.000 lir. Pošteni najditelj je zadevo takoj javil mestnim stražnikom, katerim je izročil najdeni denar. Istočasno pa je Vladimir Pie-razzi. z Drevoreda XX. septembra št. 6 v Gorivi, prijavil kvesturi, da je izgubil zavoj z denarjem. Mestni straž-n>k. so takoj sporočili kvesturi, da je pošteni najditelj vrnil določeno vsoto denarja, k; so jo na podlagi prijave izročili lastniku. Dejanje poštenega Tausanija je vsekakor hvale vredno. Padec z lestve povzročil zlom stegnenice Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj okrog poldne pupeljali v bolnišnico Brigata Pavia 57-letnega Concetta Li Gioi iz Drevoreda XX. septembra v Gorici. Li Gioi, ki je šolski postrežnik gimnazije «Dante», je v ponedeljek proti večeru stal na lestvi n sekal suhe veje smreke, ki je na dvorišču gimnazije. Naenkrat je klin lestve na kateri je stal počil in nesrečnež je zgubil ravnotežje ter pade! z okrog 4 metre višine. Čeravno je takoj čutil bolečine v levi nogi, se takoj ni zmenil za to. misleč, da je le udarec. Cez noč pa se je njegovo stanje poslabšalo in je včeraj moral v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom stegnenice. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v približno 60 dneh. Aretacija nemoralnega Po vesteh nekaterih žensk, je agent javne varnosti v ponedeljek zvečer aretiral moškega od 25 do 30 let, ki se je na mestnih ulicah nemoralno obnašal vpričo otrok. V teku so preiskave in zasliševanja. Kdj je s prodajalnami sadja in zelenjave? Govori se, da bodo v nedeljah zaprte — Županstvo naj izda sporočilo, da se govorice pojasnijo V nedeljo so občinski straž mki obiskali več trgovin s sadjem in zelenjavo ter u-kazali prodajalcem, da morajo trgovine zapreti, ker naj bi imeli tako povelje. Prodajalci so se nemalo začudili kako je mogoče zapreti lokal, ne da bi oblasti predhodno obvestile prodajalce, o svoji odločitvi. Zlasti se jim je zdelo ravnanje nepravično, ker so si za nedeljo nakupili večje količine zelenjave, kdtera bi se do naslednjega dne prav gotovo pokvarila. Govori se tudi, da nameravajo v nedeljah zapreti tudi pokriti trg s prodajo sadja in zelenjave na drobno. Vesti upravičeno razburjajo prodajalce in kupce, kajti prvim se bo na tak način zmanjšala možnost zaslužka, kupci pa bi si morali nakupiti blago že v soboto, ki v nedeljo ne bo več sveže Županstvo naj bi upoštevalo navedene pritožbe in izdalo sporočilo, da bodo pro dajalci in kupci vedeli, kako naj se ravnajo. PO ODOBRITVI »KROŽNEGA SKLADA. V Gorico bodo najbrž premestili večjo tovarno motociklov Nova tovarna, ki jo bodo gradili v bližini goriškega letališča, naj bi zaposlila 200 ljudi - Pri zaposlitvi je treba predvsem upoštevati domače brezposelne Včeraj dopoldne so v kinu «Corso» predvajali goriškim oblastem in javnosti dokumentarni film o tovarni «De-vil» iz Fiorana Al Serio pri Bergamu. Prikazovali -so vse notranje naprave tovarne motociklov, katere lastniki so na osnovi določili «Kroznega sklada za Trst in Gorico sklemii tovarno premestiti v Gorico. V ta namen naj bi bili že kupili večje zemljišče na Tržaški cesti, v bližini letališča, kjer bi poleg večjega poslopja zgradili tudi preiskusno progo za novoizdelane motocikle. V novi tovarni, za katero pa morajo dati svoje privolje nje še geriške oblasti, naj bi našlo delo približno 200 delavcev. Ti delavci bi pred vključitvijo v proizvodnjo morali obiskovati eno in pol mesečni tečaj, tako da bi laže sledili najmodernejšemu tehničnemu postopku pri izdelavi motornih vozil. Vsekakor je ta vest, ki je bila dara že pred časom v goriško javnost razveselila goriške gospodarske kroge in še posebej številne goriške brezposelne, ki upajo v novi tovarni najti možnost rednega zaslužka za preživljanje sebe in svoje družine. Vsekakor upamo, da bodo najprej zapo slili domačine, ki so bili zaradi tujcev, predvsem ezulom ze premnogokrat zapostavljeni. Rojstva, smrti in poroke v gorički občini je bilo od 24. do 30. junija 11 rojstev, 9 primerov smrt', 5 oklicev in 5 porok. Rojstva; Daniela Petruz, As-sunta Calabrese, Fulvio No-velli, Graziella Marangotto, Anna Brumat, Tullio Daine-se, Mauro Simonit, Lilia Fior, Milvia Zotti, Rosella Tazza, Giulio Cazzato. Smrti; 57-letni delavec Kori rlfo Lessia, 74-letna gospodinja Antonija Cjan vd. Per-co 64-letna gospodinja Karolina Stepančič vd. Brisco, 63-letna gospodinja Telesa Can-ciani por. Gardenal, 83-letna upokojenka Ernesta Marini vd. Perrando, 84-letni upokojenec Carlo Giusano, 59-letna upokojenka Teresa Lutman, 55-ietna gospodinja Olga Caruso por. D'Amore, 68-letni trgovec Giovanni Romeo Russina. Oklici; elektromehanik Silvano Nunin in delavka Gio-conda Propetto. mehanik Mario Glessi in tkalka Ermini-i Farfoglia, skladiščnik Rodolfo Marini in gospodinja Luigia Scarel, podčastnik mornarice Orio Malipiero in uradnica Nives Visintin, * mizar Franco Biessan in delavka Luciana Furlan. Poroke: brigadir javne varnosti Silvio Pellegrini in uradnica Sonja Silli, delavec Fran-cesco Tasca in delavka Anna Dorni, uradnik Umberto Fer-mo in gospodinja Fulvia Cle-menti, uradnik Enrico Bledig in učiteljica Fiammetta Bini. uradnik Luigi Iurig in šivilja Alma Cristoforo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. — KINO — CORSO. 17.00: »Zlata čelada«, S. Reggiam. VERDI. 16.30; »Cas besa«, J. Leicht in E. OBrien. CENTRALE. 17.00: «Tišina: na streljanje«, M. Britt. VITTORIA. 17.00: »Ujetnica usode«, v barvah. MODERNO. 17.00: »Mala beračica«. . _• • -n m!:m « ’ m *' : -Tl- : lil!:. * : r«*H i »• 1 MILAN SI JE OSVOJIL «LATINSKI POKAL» V tekmi za tretje mesto je zmagalo portugalsko moštvo Ifieuliea Rezultata: I Milan s. je tako za leto 1956 Za tretje mesto (po podalj- osvojil »Latinski pokal«, ki mu ••—— *•" je bil. iziočen takoj pc tekmi. RIO DE JANEIRO. 3. — I-talijanska nogometna reprezentanca je danes popoldne odpotovala z letalom v Italijo. ških): Benfica - Nica 1:0 Za prvo mesto: Milan - Bil bao 3:1 (1:0). MILAN, 3. — Danes se je oh 19.30 začela tekma med moštvoma Benfica iz Portugalske ter med 01impique iz Ni ce, ki je morala odločiti o tretjem in četrtem mestu na turnirju za »Latinski pokal«, V začetku so igralci Nice bolj podjetni in spravijo nasprotnike kmalu v nevarnost, toda portugalski vratar je žogo odbil na sami golovi črti. Napadi, se vrstijo na obeh straneh, toda v glavnem prevladujejo Portugalci. Vendar se prvi polčas konča brez gola. Rezultat se ni spremenil tudi v drugem polčasu in tekma se je v regularnem času končala z 0:0. Moštvi sta morali torej igrati še dva podaljška. Milanska arena se je šele sedaj napolnila, tako da je gledalcev okrog 30.000. Do prvega gola pride šele po 132 minutah igre in sicer strelja Aguas. srednji napadalec portugalskega moštva, zmagoviti gol. Benfica si je tako priborila tretje mesto. V glavni tekmi sta nastopila finalista za prvo in drugo mesto Milan in Bilbao Milan . je nastopil s sledečim moštvom: Buffon, Fassetta. Zagatti, Liedholm, Maldini. Radiče. Mariani, Bagnoli. Dal-monte. Schiaffino. Frignani. Že v drugi minutt zgreši Schiaffino ugodno priložnost. Španci odgovore z napadom, tako da mora Maldini rešiti v korner. Buffon ima večkrat priložnost, da se dobro izkaže, vendar pa španski pritisk polagoma popusti in v 21. minuti dosežejo domači gol. Žogo, streljano iz desnega kor-nerja, dobi Schiaffino na glavo in jo poda Bagnoliju. ta pa jo v volejem neobranlji-vo strelja v gol. S tem rezultatom se konča prvi polčas. Že v 6. minuti drugega polčasa pa Španci izenačijo :z kazenskega strela. Milanov srednji napadalec zgreši krasne priložnosti in občinstvo mu za nagrado žvižga, toda v 24. minuti pa le doseže gol. Končno Schiaffino poveča rezultat na 3:1. Zannier pri Milanu MILAN. 3. — Nogometni klub Milan je danes sporočil, da je pridobil srednjega krilca Atalante Zanniera, za katerega bo Atalanti v zameno odstopil levo krilo Vallija in dodal še primerno število milijonov. * * * Nogometni reprezentanci Švedske in Nemčije sta v soboto igrali neodločeno 2:2. Švedska je vodila v prvem polčasu z 2:0. * * * Argentinska nogometna reprezentanca je premagala Urugvaj pred 70.000 gledale* z 2:1. * * * V tekmi za pokal predsednika republike Venezuele je LAHKA ATLETIKA llLI/.I IN DALEČ Mugoša rekorder tudi na 5000 m [13:58,8] V nedeljo zvečer se je v Beogradu nadaljeval lahkoatletski miting ob žarometih-Pri tem so bili postavljeni nekateri odlični rezultati. Posebno je omembe vreden rezultate Mugoše .na 5000 metrov. Ta tekmovalec, ki je dan prej postavil nov jugoslovanski rekord v teku na 1500 metrov z odličnim mednarodnim rezultatom, je tudi daleč prekosil dosedanji jugoslovanski rekord Štritofa na 5000 metrov (14’16”4) ter kot prvi Jugoslovan tekel izpod 14 minut. Poleg njega je tekel Anglež Ibbotson, ki je zinagal v času 13’5*7”2, medtem ko ;e Mugoša dosege! čas 13’58”8, Štritof pa je bil tretji s časom I4’18”2. V teku na 800 metrov sta se za prvo mesto borila Turek Kočak in Jugoslovan Vipotnik, ki sta se večkrat menjavala v vodstvu, končno pa je le zmagal Kočak z 1’51”5. Na 200 metrov je zmagal Ceh Janiček s časom 21”6. Na 400 metrov čez zapreke je bil prvi Romun Savel s časom 52” pred Turkom Ozgi-denom 54”1. V troskoku je bil prvi Bol- V skoku v višino ni bilo nič posebnih rezultatov; zmagal je Romun Seter z 1.95. V metu diska je zmagal Ceh Vrabel z 51,60, medtem ko Jugoslovana Radoševič in Krivokapič nista dosegla znamke 50 metrov. Angležinja Hokkinsonova je s skokom 5.77 m z lahkoto osvojila prvo mesto. Real Madrid premagal moštvo gar Gurgušinov s 15.12 me-Vasco de Gama s 5:2 (3:2). 1 tra. Vele m »jstri po .TugoKlaviji Sovjetski šahovski velemoj-|15 partij, 9 jih je remiziral, ster-Smislov je igral v nede-I izgubil pa 6. 1 jo v Skoplju simultanko na 30 deskah. Njegovi nasprotniki so bili igralici prve, druge in tretje kategorije. Smislov je 20 partij dobil, 6 remiziral in 4 izgubil. Na prvi simultanki proti pripadnikom JLA je sinoči zmagal Smislov s 25:5 (20 partij dobil, 10 remiziral), * * * Kapetan šahovske' reprezentance SZ Igor Bendarevski je odigral v Sisku simultanko na 30 deskah proti najboljšim članom šahovskega društva v Sisku, Po 7 urah igre je Bendarevski dobil 13 partij, 9 remiziral in 4 izgubil. * * * Sovjetski velemojster Ke- res je v Zagrebu igral simultanko s 30 šahisti. Dobil je DOBRO JE BRANIL brani Djalma Santos, dolgoletni brazilski reprezentativni lec, ima tudi pri nedeljski zrnagi Brazilije nad Italijo (2:9) svoj dobršen delež. Šahovska zveza Hrvatskj je priredila v soboto sahovski ustni časopis, na katerem so govorili predsednik šahovske zveze ZSSR Vladimir Alator-cev, kapetan sovjetskega šahovskega moštva velemojster Igor Bondarevski in velemojster Paul Keres. Govorili so o svojih vtisih z dvoboja Jugoslavija - SZ in odgovarjali na vprašanja športnih novinarjev. SZ daleč najboljša v dviganju uteži V Helsinkih se je končalo tekmovanje za evropsko pr-vensivo v dviganju uteži. Pre-seneččhje je napravil Francoz Debuf, ki je prekinil vrsto sovjetskih zmag. Vendar je zmagal nad Rusom Osipo le tako, ker je njegova osebna teža nekoliko manjša od teže sovjetskega tekmovalca. V težki kategoriji je pa zopet zmagal Rus Medvedev' 1. Debuf (Fr.) 427,500, 2. Osipa (SZ) 427.500, 3. Veseli-nov (Bolg.) 417,500, 4. Bialas (Polj.) 415, 5. Borgnis (It.) 385, 6. Srstka (CSR) 382.500. 8. Atanasov (Bolg.) 380, 9. Flen-ner (Avstr.) 377,050, itd. 1. Medvedev (SZ) 465 (150. 137.5, 177.5); 2. Pigaiani (It.) 432,5 (142.5, 125, 165); 3. Hoebl (Avstr.) 430 (140, 127,5, 162.5); 4. Maekinen (Fin.) 420 (127.5, 130, 162.5); 5. Belohoubek (CSR) 410 (127,5, 120, 162.5); 6. Cazan (Roiti.) 410 (135, 120, 155); 7. Wallgren (Šved.) 405 (130, 122.5, 152,5); 8. Aaldering (Nemč.) 392,5 (142.5, 111. 140); 9. Hillman (V.B.) 371.5 (135, 105, 137,5). Klasifikacija po državah (5 točk za 1. mesto, 3 za drugo, 1 za tretje): 1. SZ ?3 točk: 2. Italija 7; 3. Francija in Poljska 5; 5. Avstrija in CSR 4; 9. Nemčija 1. Košarkarske tekme med okraji v Gorici Že nekaj let je v Gorici tradicija, da se priredi v poletju košarkarski turnir, na katerem sodelujejo ekipe raznih mestnih okrajev. Tekme so dvakrat ali trikrat v tednu, ekipe pa se borijo za prehodni pokal «Collini». Ta turnir je v pretekbh letih povečal zanimanje za košarko v Gorici in njegova praktična posledica je bila, da imamo danes celo vrsto mladih košarkarjev, ki mnogo obetajo. V nedeljo, ob priliki zaradi otvoritve nove telovadnice Telovadne zveze sta bili prvi dve tekmi. Na letošnjem turnirju sodeluje pet moštev. Najbolj zanimiva in napeta je bila tekma med ekipama «Montesanto» in «Oberdan> Zmagali so prvi s tesnim rezultatom. V prvi ekipi sta igrala Koršič in državni reprezentant Sardagna, v drugi pa državni reprezentant Zorzi. V drugi tekmi pa je zmagala «Brigata Casale«. lanski prvak, proti skupini »Tsonzo«. Ta tekma je bila bolj dolgočasna od prve. * * * V mednarodni košarkarski tekmi med Jugoslavijo in Turčijo so zmagali Jugoslovani z rezultatom 82:67 (32:33). Pietrcngeli in Sirola v polfinalu med pari LONDON, 3. — V četrt- finalu posameznih iger med ženskami na mednarodnem turnirju v Wimbledonu je Shirlev Fry (ZDA) nosilka pete serije, premagala rojakinjo Altheo Gipson, nosilko četrte serije, s 4:6, 6:3, 6:4. G>psono-va je v zadnjem času zmagovala na vseh večjih turnirjih ki se jih je udeležila in je zato njen poraz presenečenje Fry. ki ima 28 let, je igrala v Wimb!edonu v finalu leta 1951. Američanka Brought, nosil- ka prve serije, je premagala Angležinjo Bollomer, nosilko osme serije, s 5:7, 6:1, 6:3. Končno se je Angležinja Bux-ton kvalificirala za polfinale, ne da bi ji bilo treba igrati, ker je Američanka Fleitz odstopila. ko se ni dobro počutila. V polfinalu bo Buxton igrala z rojakinjo Ward. Tako bo prvič po letu 1939, da bo prišla v finale neka Angležinja. V moških doublih je v četrtfinalu ameriški par Ri-chardson - Seixas izgubil z italijansk:m parom Pietran-geli - Sirola s 6:3, 8:10, 6:3, 6:4. Američana sta bila nosilca druga serije v doublih. Italijana bosta imela v polfinalu za nasptotnika dva Avstral ca, in sicer Cooperja in Fra-serja. ki sta premagala čilsko-švedski par Ayala-Davidson s 6:2, 3:6. 6:3, 6:2. KOLESARSTVO Na tretji etapi mednarodne kolesarske dirke «Po Avstriji« je zmagal švedski kolesar Stroem. ki je 178 km dolgo progo od Beljaka do Zeli am See prevozil v času 6:9.23. Proga je šla prek znane gore Grossglockner. Po tej etapi vodi v splošni razvrstvi Stroem. PLAVANJE Na tretjem maratonu na Seini je zmagal Egipčan Abu Heif. ki je preplaval 30 km v času 6:37.50. V tekmovanju žensk je zmagala Avstralka Swiney, ki je preplavala 26 km dolgo progo v času 6:31,10. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst letni hinn v Skednju predvaja danes 4. julija ob 18.30 in ob 29.30 na prostem CEAD film: «Huda vročina» KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 4. julija ob 20. uri LUX film: CANARIS Dramatičen dogodek iz delovanja nemške proti-vohunske službe Jtfnc na O predvaja danes 4. julija ob 18. in ob 20.30 na prostem barvni film: Karavana Luna parka ]AY C FUPPEN-HELENESTANIET Rvoia o. KURT NEUMANN t r «Si kanalja, toda ne morem se ločiti od tebe... in se nočem.« V četrtek bo nov televizijski aparat 27 palcev znamke AUTOVOX od tvrdkeRadio S os si predvajal »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ » 0000000000OOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO \’,j ((scorei) sv. Antona v liceji a. Toda za letos je to odpadlo, ker sta glavni osebi teh prikazov, »citiravac« in »bunkaravac« (godec na violino in violončelo) za narodni ples «Rezijanka» odšla v tujino, da si prislužita kaj denarja. Edino bolj proti poznemu popoldnevu je prišel iz Tarčenta harmonikar, ki je igral za ples. Popoldan je postajal tako nekam dolgočasen, ker ni bilo zaželenega folklorističnega nastopa. Sel sem zato po raznih hišah in se pogovarjal z domačini, ki so bili zelo vljudni. Med seboj govorijo vsi le rezijansko. To narečje je pač precej različno od vseh drugih slovenskih narečij ter tudi od sosednih terskih; le kakšna beseda se je vrinila v rezijanščino iz sosednih narečij. Da se pa človek lahko sporazume z njimi, je treba (ta se dobro priuči narečju. Mnogi Rezijani pa poznajo tudi bolj uglajena slovenska narečja, da, celo pogovorni jezik, zlasti RIHARD Pralaz TauaiueJ« t hišo, v kateri Je hrčnia tisti moški in ženske, ki so hodili precej po slovenskih krajih na Goriškem in so tudi sedaj v stiku z gornje-soškimi vasmi. Sam sem se čudil in z zadovoljstvom u-gotovil, kako lepo in čedno so nekateri govorili naš jezik. Zadovoljen sem tudi bil, ko sem videl, da vsi prebivalci govorijo dosledno in vztrajno svoje narečje, pa naj so otroci, mladeniči ali starejši in čeprav je med njimi dosti ljudi drugega rodu. Pa tudi dekleta, ki hodijo v večja mesta služit, se ne branijo govoriti domače narečje, ko pridejo domov. Zavedajo se,, da jih je narečja naučila mati in iz spoštovanja do matere ali sploh do staršev, spoštujejo tudi svojo govorico. Razumejo tudi, da je to narečje slovenskega porekla, čeprav o tem ne govorijo. Starejši Rezijani pa pravijo, in sicer celo z nekakim ponosom, da izvira njihovo narečje iz ruščine, in sicer iz izvedenk Rozejan -Rusejan. Da bodo tudi naši bralci spoznali posebnost tega narečja. naj navedem nekaj jezikoslovnih paberkov. »Pravi, pravi pršvico (pravljico)! Kohš mam pravet, ko ne vjin ničar. Koj . si čau (djal)? — De 'ni (oni) nyso šče rivale, Mi mamo dobri) hodet. Mamo muč (polno) žyvyne. Doelaj jitako, ka ti din (rečem), Koha dilate! Ko vi dit«?. Koha bej! Tyho, i»»Wa»iiWHirTTn«i Z - ■Mimi. Most čez Beli potok tiho da miiče.— Ja si ba bil jtan (tam). Si ha naloezla? Kam reš? Kam vi hrete? Se hre rude do per vodoe (Se gre vedno kraj vode). Sta skdroe rivala to dolu. Loepo hodyte!» Da izvirajo iz Osojanov, in da govorijo zaradi tega tudi enaka narečja, so mi povedali tudi sami v tem svojem narečju: «Jizdoe v Učji je vsoe den langač, tej tu Osoah (Tukaj v Učeji je isto narečje oziroma jezik (langač) kot v Osojanih). Ves pouk v šoli je italijanski, kar pa jih nič ne moti in ostajajo kljub temu le pri svojem narečju. Tako razglabljajoč in ker nisem v vasi našel nič več posebnega sem se okrog štirih popoldne zopet napotil proti domači cerkvici, saj je od tam lep razgled, posebno proti vzhodu, kjer se dvigajo na obzorju gorski velikani. Med potjo sem srečaval ljudi, ki so se vračali od popoldanskega cerkvenega opravila. Teh ljudi pa ni bilo mnogo in med njimi so šle ženske v družbi domačega duhovnika. Prej niso imeli dolgo nobenega, ker ga tudi težko vzdržujejo. Ta pa je tudi učitelj in tako se že lahko preživlja. Je Furlan, pa se z ljudstvom dobro razume, ker je precej uvideven. Nadaljeval sem pot in kmalu prišel do cerkvice, Vstopil sem in opazil, da je bila prazna; v njej j£ vladala tišina,* samo v zakristiji sem slišal neko stopicanje. Stopil sem tja in pogledal ter videl, da je bila tam cer-kovnica, ki je pospravljala. Nagovoril sem jo po slovensko, po mešano s kakšno njihovo besedo. Odgovorila mi je zelo prijazno in razumljivo. Vprašal sem jo, če pojejo v cerkvi kaj po rezijansko, ker sem po izkušnjah vedel, da imajo v Reziji ponekod še ohranjena kakšno pesem ali molitev v njihovem narečju. Povedala mi je, da so v velikem tednu pri križevem potu v cerkvi, ko prehajajo od ene postaje do druge, po dokončni molitvi pri prejšnji, peli primerno kratko pesmico, z naslednjim besedilom: ((Svete (zadnji e se sicer izgovarja na poseben način in je nekako zamolkel, toda ni oe, ampak takšen e, ki se na primer sliši v nekaterih vasem bližnje goriške okolice kot na primer v Solkanu ali Kronberku, kjer izgovarjajo besedo kam kem, pri čemer je ta e nekak polglasnik) mate vi prosete, tou naše sarce vi zaprite, te plao od Juzuš Kristusa«. To naj bi pomenilo: »Sveta mati izprosite, da bodo Jezusove rane (plao ali plae piaghe po Počasi ital.) vtisnjene v naša srca«. Vprašal sem nato po napevu in ona mi je takoj zapela pesem na besedilo te kitice, ki sem ga takoj zapisal in kmalu potem preizkusil tudi na harmoniju, ki je bil tam pri rokah. Bila je vesela, ko je slišala na harmoniju znano melodijo. Zaradi njene zanimivosti objavljam tu besedilo z napevom; Sve - t(S Ma - ts vi pro - se - te. tou na-ie Sir -ct vi za - pri - Rekla je dalje, da so tako pele, kadar so same opravljale to pobožnost, dokler niso imeli duhovnika. Sedaj pa je sam to opravil. Priporočil sem ji, naj ga obvestijo prihodnje leto o tej navadi, da bodo pele v svojem narečju kot doslej. V razgovoru o posvetnih pesmih mi je povedala, da imajo še nekatere, in sicer take, ki jih pojejo na planinah na paši. Tako mi je pripovedovala neko besedilo, ki pa ga ni bilo mogoče spraviti v razumljivo celoto, ker je bilo natrpano s pleonazmi in nerazumljivimi besedami in tujkami. Skušal sem to kasneje raz-vozljati s sltfvenskim duhovnikom, ki je bil dalj časa v Reziji in ki pozna njihovo p/a-o od Je -luš Kristu sa narečje, pa tudi on ni mogel priti do jasnega zaključka. Zato sem se za sedaj celotnemu besedilu te pesmi odrekel, da bi se seznanil z njim ob drugi priložnosti in ga preveril. Navedem pa vseeno prvi dve vrstici, ki sta bili najbolj razumljivi: »Hoe-ra ta Kalavo (gora Kal, ki je nad vasjo) koji čas (koliko-krgt) na (ona) e maf utrudila«. Dalje hoče reči, da pojde vzlic temu še nanjo ker ima pri tem vedno veselje iti gor: »Tou travo, no tou ružice«, Dan se je nagnil in po povratku v vas sem še počakal na avtobus, ki me je odpeljal do izhodišča izleta na Njivico. KONEC