tjjgu. p...^S?SteM N avadn* Di* —75, ob nedelj ob Din 1*—% .TABOR” nbaja w«k d**, Mwa nedetje ia (if nA««r, «fc 18. mi a detemma eutekiuH dw tar rtaa« neseoor h> P°r« & lfr—, ra i»o» RDistro D 18 -, desteBijm M In Dlf—, M inemia D»~. ismati p* de|BWB. Nbtobb m pri «*;■«' »TABORA* — >r&m«tta* Itar.-k. Poštnina plačana V floiovin?. Cena današnie štev. 1"50 Din. Naslov I Maribor, nedelja 8. novembra 1925. Naša vlada in Italija Poslanik Bordero v Beogradu. BEOGRAD, 7. nov. Italijanski poslanik Bordero je moral prekiniti svoj dopust in takoj odpotovati v Beograd. Danes dopoldan jo imel daljši razgovor z dr. Ninči£ein. Niti poslanik niti zunanji minister nista hotela dati novinarjem Pojasnila o pogovorn. Kakor se doznava b. vladnih krogov je naša vlada odposlala Mussoliniju brzojavko, v kateri Piu čestita da se je atentat nanj ponesrečil. S toni v zvezi se povdarja, da namerava podvzoti jugoslovanska vlada Pj' italijanski vladi korake glede zaščite naše manjšine v Italiji. . LJUBLJANA, 7. nov. Danes ob U. uri uopoldau so se vršile v Ljubljani de-^PPštr&cije akademske o-mladine pred ltaIDahsl'im konzulatom. Policija je de- ni0llsUante razgnala. Črne vesti iz Trsta Ogromna škoda pri »Edinosti«. - Ljubljana, t. nov. Po poročilih iz J rsbi se razdelil sledeče: Vsak najemnik in hišni gospodar, ki ima 6, 7, 8, 9, 10 ali več sob, plača mesečno 100 Din. Najemniki s 5 sobami mesečno 80 Din, s 4 ■sobami 60 Din, s 3 sobami 45 Din, z 2 sobama samo 15 Din, z eno sobo pa 7.50 Din mesečno. Popolnoma oproščenih tega, davka bi bilo krog 500 najemnikov, ki so brez dohodkov in žive v bedi. Donos tega davka bi znesel letno 1 milijon Din. t. j. 14 enodružinskih hiš. G. Bahun je mnenja, da hi bila to najprimernejša samopomoč, če bi večina od 6000 najemnikov v Mariboru ta predlog z razumevanjem »prejela, bi po njegovem mnenju občina bila prisiljena reči da ali ne. Objavljamo predlog v razmišljanje vsemu prebivalstvu, ki se za take stvari intereeira. Gotovo- če. da ima predlog svoje dobre in slabe strani. Ne bi bilo pravilno predlog a Hanine in brez diskusije odkloniti. m Mestna organizacija Jugoslovanskih nacijonalistov v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 8. oktobra 1925 ob 10. uri predpoldne na dvorišče Narodnega doma protestno zborovanje zoper nečuveno divjanje italijanskih »lculturonoscev«. K zborovanju se vabi vse. narodno zavedno občinstvo brez razlike strank, kakor tudi vsa društva in organizacije! Odbor. m Primorci. Naša dolžnost je, da se udeležite jutri v nedeljo ob 10. uri v Nar. domu protestnega zborovanja proti italijanskemu nasilju v Trstu. Kdor bo manjkal je izdajalec svojega brata in svoje rodne grude! m »Jadranaši!« Poživljamo Vas, da >e vsi udeležite protestnega shoda v Narodnem clcnnu jutri v nedeljo ob 10. uri. Ljubav do naših bratov nam narekuje sveto dolžnost, da protestiramo proti v nebovpi jočim krivicam, ki ga povzroča italijanski fašizem našemu zasužnjenemu narodu v Primorju. Pridite vsi brez izjeme. Predsedstvo. m Smrtna kosa. Dne 7. t. m. je umrla gospa Lu danil a W onkovi, soproga g-Camiila Wonke v Mariboru. Rajnka je bila rodom' iz Nachoda na Češkem. N. v •in. p. m Odličen češki R-ost v Mariboru. Na službenem inšpekcijskem1 potovanju po mestih, kjer vzdržuje čsl. prosvetno ministrstvo dopolnilne češke šole, je prispel včeraj v Maribor svetnik prosu, ministrstva v Pragi g. Jan In d r ek a. G. sv. Iiulreka je agilen član Čsl.-jug. lige v Pragi in velik prijatelj našega naroda. Ob tej priliki je stopil v stik s tukajšnjo Je. ligo in ga je njen podpredsednik g. dr. A. Reisman podrobno informiral o ligi nem- delovanju, ki gaje g. sv. Tnrlreka deloma že poznal iz praških listov. Predsednik češkega kluba g; Bureš pa je informiral praškega go-»ta o -Češkem klubu«'in sploh o razmerah čsl. rojakov. G. sv. Inrlreka se je z včerajšnjim praškim brzovlakom vrnil v domovino. m Družinski večer, ki sa. je priredilo društvo »Jadran« preteklo soboto v restavraciji »Kosovo- je bil tako dobro obiskan, da je moralo oditi mnogo ljudi, kor niso mogli dobiti prostora. Pevski zbor je neulmorno popeval. Predsednik društva jo v pozdravnem govoru naslovil n.a, vrla društvena člana gg. Luksa in Lorbekn. katera sta obhajala oh tej priliki odhoduico k vojakom, toplo besede priznanja, želeč jima kat- najsrečnejšo pot. »Jadrnnaše« je pozdravil v lepem govoru tudi g. dr. Ravnik, kot koroški rojak: ter jih navduševal za narodno delo. V najboljšem razpoloženju smo se raj&li, z namenom, da se prav kmalu zopet snidemo. m S h ml ptanovaniskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za torek dne 10. t. m. v Gotzovi dvorani velik javen shod s sledečim dnevnim redom: L Naš splošen položaj, 2. davek na najemnino. 3. splošno št eden je, 4. druge pereče zadeve. Ker se bodo na tem' shodu razpravljala vprašanja največje važnosti in tudi ustvarjale' 'smernice za naše nadaljnje delovanje in postopanje, je dolžnost vseh najemnikov in podnajemnikov, da se shoda sigurno u-deleže. — Odbor. m Zborovanje pridobitnih slojev. Tr- Kovsk.i gremij v Mariboru sklicuje za pondel.iek dne 9. t. m. ob 20. uri v restavracijo hotela »Kosovo« na Grajskem trgu sestanek trgovcev, obrtnikov In in-dusfrijcev. Na dnevnem redu je L revizija pereentu.dne podlage za izračunavanje dohodnine, za posamezne obrate in branže. 2. razprava o okrožnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev zaradi dosege blagajniškega ravnotežja brez povišanja sedanjih prispevkov, 3. določitev 'kandidatov za nadomestne volitve v dohodninske davčne komisije, ki se vrše dne 15. t.mi. in 4. slučajnosti. — Zato se vabijo vsi pridobitni sloji, ki se za stvar zanimajo, da se navedenega zborovanja udeleže. m Uvoz Češkega piva. Ker so se naši Pivovarniški magnati o kartelizLrali in tako navili cene, da je to vzbudilo odpor vseh pivcev, je Jugoslov.-češkoslovaška liga v Mariboru začela akcijo za uvoz češkega piva, predvsem znanega plzenj-skega. Lahko poročamo, da je bila ta akcija z ozirom na njen splošno narodni pomen sprejeta s simpatijami in se že oglašajo razni interesentje, ki bi prevzeli zastopstvo. Kdor se še zanima za to akcijo, naj se oglasi pri podpredsedniku Jč, lige g. dr Reismanu. m Glasbena Matica — staršem! Mnogi očetje so na razpotju, kam s sinom, da bi mu čimpreje preskrbeli vsakdanji kruh. Godbeno zmožnim in nadarjenim, zdravim fantom nudi. v tem oziru šola Glai-hene Matice dobro priliko. Učite se ne le goslanja in klavirja, ampak lotite ■s,e tudi študija na pihala. Teh godbenikov je pač zelo malo; posebno hoboisti, klarinetisti, fagotisti, hornisti so redki, zelo iskani in jako dobro plačani. Fant, ki pri Glasbeni Matici absolvira 2—3 letni kurs za pouk na pihala, lahko dobi pri vojnih godbah, pri gledališču, kakor tudi pri vseh orkestrih zelo dobro plačano mesto. Naj se torej zdravi fantje lotijo študija zgoraj omenjenih glasbil in gotovo se bodo še hvaležno spominjali Glasbene Matice. Pripomnim, da je še nekaj glasbil (pihal) za vaje v Matici na razpolago. — Fr. Topič. m Orkester Glasbene Matice. Člani se naprošajo, da se vaje v pondel.iek polnoštevilno udeleže točno oh 8. uri zvečer. in Ljudska univerza. V pondel.iek dne 9. no vembra bo predaval v- Ljudski univerzi« g. prof. dr. Makso Kovačič o »Slovenski narodni epiki v zvezi s srbo-hrvatsko«. Predavanje bo zanimivo in priporočamo občinstvo, da ga poseti v: kar največjem številu. m Tečaji Ljudske univerze. Ljudska univerza namerava poleg že upeljanih tečajev iz srbohrvaščine, slovenščine, fizike, matematike in kemije, še uvesti tečaje iz nemščine, strokovnega in prostoročnega risanja stenografije in dr., nko se priglasi vsaj 15—20 obiskovalcev. Ura stane okrog 3 Din. — Vsak predmet, po 2 uri na teden. — Zn vsak tečaj se lahko posebej priglasi. Pisnnene prijave 7. navedbo adrese sprejema: tajnik gosp.' I. F a v a i prof. na gimnaziji. m Za Martinov večer, ki ga priredi sokolsko društvo v Mariboru, to soboto ob 20. uri v gornjih prostorih Narodnega domiia znaša vstopnina 5 Din. Obenem’, je plačati I Din nočnega davka, torej skupaj 6 Din. Večer bo obsegal nekaj kratkih pevskih in drugih šaljivih točk, godba, seveda ples, licitacija .gosi j. t. d. Dvorana bo kurjena, šotori solidni in dobro založeni. Naj nikdo ne zamudi prilike razveseliti sc nekoliko v prijetnem krogu. nov bo sklepal občinski svet. m Obrtniška dela pri mestni občini. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti tekoča dela pri mrestili občini za leto 1826, se vabijo, da predloži jo e 5 Din kolokom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 20. novembra 1925, do 12, ure. v vložišču mestnega magistrata. — Ponudbe je oddati v zaprti kuverti v. napisom: »Ponudba za tekoča, dela 1925«. — Enotne cene je vpisati v izkaz za tekoča dela, katerega jo priložiti k prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri mestnemu gradbenem uradu (med 10. in 12. uro) se nahajajočo pogoje že pregledal in jih popolnoma priznal. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvolit i ponudnike ne ozirajo se na najnižjo ponudbo ali na oddajo dela po določenem turnusu. m’ Zahvala. Mestna Orjuna v Mariboru se na,jprisrčnojše zahvaljuje vsem1 darovalcem za podarjena darila ob priliki družabnega večera dne 31. oktobra 1925. — Odbor. .m Prosilci za dr. Rapočevo in Ferkovo dijaško ustanovo ali svojci, če stanujejo v Mariboru, naj se zglasijo v Posojilnici v Narodneim domu, da prejmejo rešitev. m Za Sokolski dom je nabralo urad-nišlvo kontrole dohodkov drž. žel. znesek 189 Din. Hvala in zdravo! ni.Nagla smrt. Nagloma je zadela kap nekega neznanega berača z dežele. Mož je star 60—65 let. Kdo je neztiaiiec, se še ni moglo dremati Ohloka. ia, močno Pili. BIBRET. KRIMER, ASTRAHAN. ORIG. ANGL. SUKNO I.T. D. OGLEJTE IZLOZBE! v veliki izbiri, kupite najcenejše pri tvrdki FRANC MASTEN, GLAVNI TRG 16. OGLEJTE IZLOZBSI capana; postave je močne in osivelih las. S sabo je iimel klobaso, tri kose kruha, listnico z malo denarja. Iz vsega se 'da sklepati, da je berač. Komur je slučajno kaj znanega o njegovi identiteti, naj poroča policiji. Njegova slika je na vpogled v kriminalni razvidnici. m Policijska kronika. Od petka na soboto sta bili izvršeni 2 aretaciji a vloženih je bilo 10 prijav. Odgonskiro potom je bilo iz Avstrije do premil jenih S oseb. Med njimi Maks Alojz R. in Helena K- ki jih naše oblasti zasledujejo ie d el j časa radi tatvin, goljufij in drugih prestopkov. , m Tatvina. V cvetličnjaku sanatorija je nekdo ukradel dve kompletni okni. m Eleganten slepar. Knjigovodja S-r je prijavil celjski policiji, da mu je elegantni gospod v družbi neke natakarice odnesel 600 Din gotovine, »Penkala« pero vredno 500 Din in dozo za cigarete 1200 Din. Uvedeno zasledovanje je izsledilo oba in sta bila aretirana včeraj ■na Glavnem trsni v Mariboru. Filip Lavre in Marica Kovačič. Filip je imel še nekaj t!ermr.»a m sPoriknl nirnia« pero. ■m Premetena sleparija. Neki učenki III. razreda ljudske šole se je približala neznana ženica in. jo pregovorila, da ji prinese trake iz trgovine. V to s vrbo j’ je izročila dva .2 Din novoa. Deklica ni niti najmanj slutila v prijaznih besedah neznanke krikega zlega namena. De bi lažje hitela v trgovino, ji je pustila dežnik. Ko 'e je vrnila, ni bilo ne sleparim ne dežnika. m' Zahvala. Polna veselja m zahvaljujem g. Maksu Žitniku 5z Kamnice, najditelju mojega izgubljenega denarja, katerega mi je pošteno vrnil, ne da bi zahteval najmanjšo najdenino. — Mirka Križane. m Gostovanje redke umetnice. Uprava Kina »Apolo« je angažirala za 10., 11. in 12. t. m na prehodu skozi Maribor nahajajočo se umetnico »Madame Sulj-ka« za. gostovanje. Umetnica je na svoji veliki turneji skozi Evropo absol-■ virala z izrednim uspehom največja zabavišča v veliko zadovoljstvo vseh obiskovalcev njenih predstav kot '-Kraljica čarovnic in bo sigurno tudi v Mariboru pripravila kino publiki prijetno spremembo. P0 vsaki predstavi originalne veseloigre »Gospodična, tajnica« z Con-staneo Talmadge, bo gostujoča umetnica ipol ure izvajala svoje najlepše točke. — Doplačilo k v«sikf Vstopnici samo 2 Din. m! Narodni dom. Štajerska klet. Dane« in jutri domači praznik. Koline, (fu-reš), pečene jetrne, krvave, Speci jali teta domače, povojene klobase. Izvrstna stara in nova vina. Ljudska kuhinja. V soboto podaljšana policijska ura do 3. ure zjutraj. 2392 ni Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Mat ib. tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4. Te tiskovine so uporabne le za večja podjetja. m Hotei Halbvvidl danes soboto večer in v nedeljo jutranji in večerni koncert. Vstopnina prosta. 2409 m Restavracija Union. Vsako nedeljo od 4. ure popoldan veliki ljudski koncert in ples brez vstopnine. 2405 m Kavarna Evropa. Dobro znani prvovrstni Trio Šmid - Hercer - Bernkopf svira dnevno od 21.—2. ure Soboto in nedeljo izbrani veseli razpored. 2408 Glavna skupščina pevskega zbora Glasbene tatice v Mariboru Marljivi in agilni narodnokul turni delavci, pevci Glasbene Matice v Mariboru, so imeli v četrtek, dne 5. t. m. zvečer v svojih društvenih prostorih letošnjo glavno skupščino. Kakor je bilo med letom delovanje te naše najvišje pevske institucije nad vse intenzivno, tako je vladalo tudi za glavno skupščino izredno, — za naše razdrapane društvene razmere naravnost neobičajno, — zanimanje, saj je o-tvoril skupščino predsednik g. Arnuš ob napovedani uri pred skoro polnoštevilno zbranimi članstvom. Kot gost je prisostvoval tudi predsednik centralnega odbora Glasbene Matice g. Dr. Jos. Tominšek. Iz zelo izčrpnih, pisanih poročil lanskega odbora se zrcali velika delavnost Matičnega zbora in njegovega odbora. Predsednik je v svojem poročilu omenjal znaten naprec^k zbora v vsakem Oziru ter se zahvalil vsem. ki so do tega napredka pripomogli, v prvi vrsti bivšemu dirigentu g. Topiču, nadalje sedanjemu zača-nemu pevovodji p. Gaspariču, tajniku g. Kunstu. blagajniku g. Severu, arhivarju g. Bobiču, potem g. Leskovšek'«, ki je oskrbo-j val prepisovanje skladb, gdč. Rozmanovi in vsem članom, ki so pripomogli k velikim1 zborovim uspehom. Izrecno je povdarjal dejstvo, da je zbor absolutno nad-frankarska organizacija, ki mora biti visoka šola. pevske umetnosti ter grajal iz neinformiranosti izvirajočo in p res pobu zbora škodljivo pisavo političnega časopisja o delovanju zbora. ? Tajnik g. Kunst je v svojem nad' pol ure trajajočem poročilu podrobno navajal delovanje zbora: 10 samostojnih koncertov v Mariboru, Beogradu. Novem Sadu, Osijeku in dr. več sestankov. 17 odborovih sej, 645 dopisov, mnogo drugih nastopov ob raznih veselih in žalost- nih prilikah, to so suhe številke iz enoletnega zborovega delovanja. Tako si-; jajnih uspehov kot v preteklem letu. o j katerih priča poleg mnogih vencev in j drugih trofej 1.36 časopisnih izrezkov, j večinoma kritik, zbor še doslej ni bil de-! ležen. Tudi je dosegel svoje prvo častno j članstvo in sicer ga je izbralo svojim častnim članom »Srpsko zanatlijsko pe-vačko društvo »Neven« "v Novem Sadu«, ki je obhajalo letos 251etnioo svojega delovanja. Članov je štel zbor ob koncu sezone preko 100,-letos pa se je zopet priglasilo nad 25 novih pevcev. Z ostrimi besedami -e je dotaknil tajnik tudi organizacije zbora, ki se mora vedno in vedno 'izpopolnjevati ter je neizprosno bičal neclostatke in tiste, sicer zelo maloštevilne n e red n e že, ki ne vrše striktno svojih članskih dolžnosti, kakor tudi one, k! na kaikoršnkoli način s svojim ponašanjem in govorjenjem kvarno vplivajo na zbor. O dosti ugodnem finančnem stanju zbora je poročal blagajnik g. Sever. Finančni efekti -talno razprodanih koncertov so bili tako zadovoljivi, da je zbor -mogel kriti svoje z velikimi izdatki soojene režije ter razpolaga ob zaključku-'društvenega leta še « skromno gotovino. O obisku vaj. ki se strogo nadzira in beleži, je podalo pregledno poročilo' osem rediteljev (ie). obisk pevskih vaj znaša pri večini članstva, preko 80%. vseh vaj pa je bilo do glavne skupščine 105 po dve uri, torej 210 ur. Arhivar je poročal o zalogi skladb, ki se od leta do leta množi in predstavlja že lepo premoženje. Pr! naslednji točki dnevnega reda je skupščina sprejela povsem nova, moderna in stroga pravila, ki naj bodo podlaga za nadaljnje resno in uspešno delovanje. -f* j Pri volitvah je bila predložena ena sama lista, ki je bila soglasno sprejeta. Tzvoljen je bil z malimi spremembami lanski odbor, kar znači, da se bo gibalo delovanje Pevskega zbora Glasbene Matice budi v bodoče v dosedanjem praven. Izvoljeni so: predsednik .Tanko Arnuš. I. podpredsednik Kenfelj Štefan TI. pod-p. Rozmštiova. tajnik Vaclav Kunst, blagajnik Fr. We}ssenstetner, arhivar Ferdo Bobič, odborniki gg.: Mravljakova, Kvasova. Kunstov«, Namestnikova. Plavnik, Pelnn, Holmjec, Kompara: v artistični odsek: gg. Ašič, Gaspari, Ken-fclj, Faganeli, Zemljič in Rozmanova, Revizorja gg: Sever in Štor. S Skleporm, da hoče in mora ostati Pevski zbor Glasbene Matice tudi v bodoče samo narodna in kulturna institucija, do katere politika, ne sme imeti niti dostopa niti vpliva, je bila gla.vna skupščina, ki je potekla zelo živahno, po triurnem trajanju zaključena. Pevski zbor Glasbene Matice se bo v bodočnosti povsem posvetil izvršitvi velikih nalog, katere si je postavil v svojih pravilih, hoče biti prava visoka šola umetnega petja, zato upravičeno pričakuje, da bo znala tudi javnost primerno ceniti njegovo nesebično in vzvišeno delovanje ter ga bo tudi v bodoče pri njegovih stremljenjih podpirala. Vsem iti všakomur, ki je na kaikoršenkoli način pripomogel zboru, da se je mogel tako lepo razviti, pa bodi izrečena na tem mestu najprisrčnejša zah vala s prošnjo. da nam vsi dobrotniki in prijat®*31 ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče. v v. Kunst. /okp tsfvo o Nujno opozorilo! Sokolsko društvo v Mariboru razpošilja te dni po pošti vsemi članom - zamudnikom prijavnice v izpolnitev. Pozivamo vsakogar, ki jo prejme, da jo nemudoma izpolni in vrne društvu, bodisi v društveni pisarni, Bodisi kakemu društvenemu, funkcijonarju. Lahko jo odda tudi v nabiralnik pred društveno pisarno ali hišniku Narodnega doma. Oddaljeni naj pošljejo po pošti, Povdarjamo, da rabimo nujno prijavnice vsega članstva v svrho 'izdelave točne članske evidence oziroma izstavitve nove kartoteke. Kdor tudi članarine Še ni poravnal, dobi obenem položnico. —• Kdor ne more poravnati takoj celoletnega prispevka, naj vplača vsaj polovi- ru/ava priljubljena.'in prijetna^ čajna mešanica za cbitelj, tudi pri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost. 'Continental" pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT, & CO. , Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100 Ada Negri: Izpoved Njeno življenje je bilo težko in temačno. Z možem, ki je nenadoma umi, je živela zelo nesrečno. Vedno je skrbel je -naše, zadovoljeval svo ji-n strastem in hotenja. Dan mu je m1 m val v pisarni, a večer v kavarni pri pivu ali vinu, kjer j*. s prijatelji o->.. <•«» Uižhene zmleve '.v politiko. Kali koti c > govorilo s ifrolah je obioti o dejal: >Au. ženske so gosi, ki ničesar ne ved .« 2ca;z je poslušala ir: molčala. Pila je dobra m poštena duša, žena iz ljudstva Po njegovi nenavadni smrti se je umaknila v rojstni kraj, v malo vas, kjer je. želela preživeti zadnje dni mučnega življenja. In živela je tiho, snrna rase. Nikdar ni govorila a sebi, o svoji preteklosti in o svojih dveh ctrokih, sinu in hčerki. Sin je bil inžaner, a hči je poučevala na gimnaziji. S skromno pokojnino, ki jo je dobivala kot uradnikova vdova, je pomagata onim, ki so bili potrebni pomoči. Negovala je bolne ki tešila obupane. Vsa. okolica malega kraja je poznala, ljubila in spoštovala to iinajh.no ženico kodrastih las. Celo sam župnik, dobrodušen debeluh, jo je jako uvaževal radi njene dobrote, poštenosti in plemenitega srca. Nekega večera je sedela na klopi pred svojimi vrtom in sp dolgo pogovarjala z župnikom! o viem mogočem, posebno o zelenjavi im letini. Nato sta dolgo molčala. Večer je bil krasen, topel, nebo posejano z zvezdami. Nenadoma se je žena dvignila, bleda v obraz kot krpa, in zašepetala svečeniku: — Oče, hotela bi se vatu izpovedati... Ali, tukaj, v moji hiši. Svečenik se je dvignil, se blagohotno nasmehnil in šel za njo. — Debro, pojdimo v hišo, — ji je odgovoril. Ko sta bila v njeni sobi. mu je ponudila stol, na katerega .je sedel. Starka je pokleknila na tla pred duhovna in pričela: — Svojega moža sem postih), da je umrl sam, brez pomoči. Ubila sem ga. Toda. da pričnem od kraja... Bog, to so peklenske muke! Moj mož ■.. kako naj rečem1?... me je smatral za služkinjo; ni me imel rad. Bil je moj gospodar. — J a z sem mu bila pes. To in nič drugega... Moja pokojna mati — tudi njo je preganjala ista usoda. Gledala sem jo. kako se je z vsakim,letom bolj upogibala, kako se je krivila pod železno roko očetovo, če hočem biti iskrena, povem: nikdar nisem mogla v svojem srcu Imenovati tega moža za svojega očeta. Pretepa! me je: zahteval je da molčim, da sem mu sužnja. Mrzela sem ga. Mnogo otrok sovraži v duši svojega očeta. Mar to ni greh? — Je. Toda nadaljujte, ubožica. — Moj mož me ni tiraniziral v pravem pomenu besede. So ljudje, ki s silo strasti doisezajo, da jih žene, ki jih oni zapostavljajo, vendarle ljubijo. Toda moj mož me je omalovaževal, zadovoljujoč se, da žive otroci srečno in svobodno. Otroci so me v resnici pomilovali. Mogoče so tudi oni omalovaževali. Že iz otroški! let seim bila vajena molčati in živeti sama zase. Nisem se branila, niti prizadevala pridobiti si jih-,. Odpovedala sem se vsemu. Nihče ne prodre v moje duševno življenje. Nikdo ni nikdar (razen moje matere, ki mi ni mogla pomagati) pomislili!, da imam tudi jaz dušo. Tako živi človek sam, zapu- ščen, v rodbini v stiku z drugimi, z bitji lastne krvi. A rodbina in čelo otroci se prično naposled pretepati in sovražiti. Mar to ni strašno? Mar to ni hujše od zločina ? — Seveda. Toda nadaljujte, revica. — Mogoče sem bila tudi sama kriva. Toda kaj naj bi storila?... Torej... poslušajte, torej. — Spati nisem mogla več: sen sem popolnoma izgubila. Poslednjo noč seim slišala, kako se je mož vračal iz služkinjine šobe. Vedela sem, da jo poseča že dolgo, toda molčala sem kot grob. Strašno! Zoprno! To, zadnjo noč se je mož, čim je zaškripala postelj, v katero je legel poleg mene, nenadoma pričel tresti, hropeti in dušiti. Bilo je ob treh po polnoči. Privila sem električno luč. Z roko se je držal za vrat in ležal nepremično, z izuuljenimii očmi, s peno na ustili. Videl me je, gledal me je. — Pričakoval je, da mu bom pomagala. Toda jaz se nisem ganila. Sklonjena nad njiim1, otrpla, hladna kot mrzel zid, sem do šestih zjutraj opazovala tzpačen Obraz, otrplo telo in trpljenje, v katerem je umiral. Hropeč se je boril z dušo, a jaz, ogorčena nad njegovo pokvarjenostjo, mu nisem priskočila na pomoč. Ne vem kakšna sila mi je branila. Ko sem1 se zganila, je bil že mrtev. Da sem mu nudila kako pomoč, da je dobil kak lek, bi bil mogoče ostal pri življenju; nemara bi se bil rešil. Umorila sem ga. Dihala je težko. Nastopila fe tišina, ki jo je motilo le njeno dihanje. Jasna zvezdiat, ki je trepetala na modrem nebu v okvirju sobnega okna, jo govorila: vem. vem. — Govorila je to česar svečenik ni mogel reči. — Vidite, — je nadaljevala vdova, bolj z ustnami kot z glasom. Kesam se svojega greha, kakor znam in morem. Tako prijetno je zdraviti bolne, tolažb umi ar joče, poučevati otroke!... Zel® prijetno. Jako mi ugaja. Mogoče sem/8 rodila, da postanem bolničarka, usmil j®' na sestra. Blažiti bolečine svojih bližnjih", da' jati jim uteho, to je veselje, to ie sreča ... Moranu obžalovati svoj greh. Povejte mi, kako naj to storim? Delala bom po vašem nasvetu. Vem, da em. storila zločin. Čakala je s sklonjeno glavo. Stari duhoven je šel sam va.se, premišljeval in molil. Ni se čudil. Preveč revščine, trpljenj in strahot je slišal v desetih lelih' duhovne službe, povodom mnogih žalostnih izpovedb. Zanj ni bilo skrivnosti ^ nobeni rodbini, v nobeni hiši. Vedel j,®» da je vsaiko^ srce saimo in da pričakuj® lahko pomoči edino od Boga. Toda, vedel je tudi to,, da se božja pomoč često izraža v obliki, o kateri ne moremo s°' diti. Spustil je roko na osivelo glavo sta1-re žene, ki je klečala na podu, pogledaj na zvezdo, ki je trepetala na nebesni modrini in rekel; Naj ti Bog odpustil —D— Nj. Veličanstvo (Emil Ludwig »Wilhelin der Zwclte«)< O nemškem1 romanu »Wilhelm der Ziveite«, ki je ugledal beli dan pred n8' kaj tedni in ki nas seznanja, z osebo bivšega nemškega cesarja Viljema, »mo Ž*1 na kratko poročali. Mislimo pa, da bomo čitateljeim ustregli, če posname®,0 iz »Prager Presse« podlistek, ki g a bil spisal o tem romanu znani netnSk1 publicist in velik prijatelj našega Bar0*: da g. Hermann W ep d e h Sri!filB®Mi','ane s. naveaffErfa 192R» »T A B 0 R«. SfraTT S. teo’>Nadaljnega odlašanja nikakor ne 'bomo več trpeli- Ako se naini je kje vrinila kaka pometa, naj nam prizadeti o-prosti in « pojasnilom vrne spise, da zadevo uredimo. Zdravo! Odbor. 0 Plesna šola Sokolskega društva Studenci. Sokol Studenci je ustanovil za svoje članstvo posebno plesno šolo v Sokolskem domu. Pouk se prične v nedeljo dtae 8. t. m. od8.—10. ure zvečer. Plesno šolo vodi br.^Iačus iz Maribora. — Priglasi vsak večer ob 7. uri v Sokolskem doirnu. o Ptuj. Na prvi sokolski večer, ki so bo vršil v nedeljo dne 8. t. m. se ptujski Sokol pridno pripravlja. Pri tej prireditvi, ki ji bodo sledili v primernih presledkih nadaljni sokolski večeri, bo sodelovalo Ptujsko pevsko društvo. Priporočamo torej ponovno, da tega večera nihče ne zamudi posetiti. Prične se s Predavanjem saveznega staroste br. E. Gangla o temi: »Sokolska ideja — usš ponos, naša moč«, Ob siviranju sokolskega orkestra iz Maribora in pevskih točkah pevskega društva, se bo vršila po Predavanju prosta zabava. — Sosedna br. sokolska društva, predvsem pa Ptujčani, ki sokolsko mislijo, ne smejo ta 'večer manjkati na prireditvi, ki prične ob pol osmih zvečer. m Martinov večer priredi kakor vsako leto tudi letos Sokolsko društvo v Studencih. Prireditev, ki je privabila vedno toliko prijateljev v Sokolski dom. se vrši v pehoto n novembra ob 20. 1,ri. E obilnemu ob ir k u vabi odbor. <* — ______________________________________ /8H>rl 1 Napovedana fpknia » Atena« t«Mcribflr« «*»P*de vsled slabega stanja v katerem sc nahaja igrišče. .. : Službene objave MOT.HP. V nede-tJo dne g f. so vrši prijateljska, tekma ^d Pripri fn TSK Merkur. 7, začetkom °'1 14. uri na Rapidoveitn igrišču, dirigira kof sodnik g. Sepee. službujoči od-oornik g. Voglar. Tajnik. « oniimi, ki menijo, da Društvo narodov ni storilo ničesar za Madžarsko, če abstrahiramo gospodarsko pomoč. V madžarski javnosti prevladuje neprestano mnenje, da se bo v Društvu narodov lahko delovalo za predvojno Madžarsko, katere meje bi dosezale Jadran in Karpate. To stališče zastopa tudi grof Apponyi. • Važnejši je bil dol Apponyi jevega govora, v katerem je ugovarjal politiki ministrskega predsednika Bethlena, braneč pravno kontinuiteto madžarskega legitimizma. Ton njegovega govora je bil v tem delu zelo oster. Njegovo mnenje je, da je Bethlen že napravil prvi korak k obnovljen ju pravne kontinuitete s predlogom v gornji skupščini. Ta ukrep je sicer nezadosten, vendar je treba podvzeti nove korake za izpre- Politično o&norie O čem sanjalo madžarski monarhisti Nedavno je imel znani madžarski politik grof Apponvi političen govor pred svojimi ' provinci jnlnimri roli Id. Ta govor voditelja madžarskih legi ti m isto v, mora zanimati tudi nas. kot-madžarske sosede, z ozirom na položaj Madžarske nasproti inozemstvu je Aponvi predvsem pretresal vprašanje, kakšno stališče naj Madžarska na prani Društvu •nnl.On je velik nasprotnik onih ir«tn,v 7’ -i' zahtevajo, da «aj Ogrska / P1 Eruštva narodov. Dokazal je, a mora. Madžarska ostati tudi v bodoče an Društva narodov, 'kajti tako ima Pravico, da vsa j enkrt na leto lahko poli* ,svetovnlm forumom, vprašanje Madžarske še ni rešeno. Soglaša pa se z mambo sedanjega političnega čistem a Madžarska ustava računa s trajanjem legitimnega kraljestva. Narodna skupščina, ki jo tvorita dve zbornici mora biti po ustavi sklicana le potom kralja ali regonstva. Sedanja nar. skupščina- nima prave pravne kontinuitete. Madžarska mora postati narodna kraljevina Mora se boriti proti smeri, ki hoče izvoliti kakega inozemskega princa za madžarskega kralja. Taka izvolitev bi pomenila revolucijo. Grof Apponyi ne bi niti s prstom1 mignil za kakega samozvanca. Madžarska ima svojega kralja, svojega legitimnega vladarja, a to je 13 letni urine Otto, sin Pokojnega kralja Karla. Otto Hnbsburšld je stvarni madžarski kralj, ki je madžarsko vzgojen, madžarsko misli in čuti. Iz naše družbe Rodbinska slava v Grassellijev! družini Stariči maribosrkega prvega državnega pravnika dr. Mirka Grassellija, g. Peter Grasselli in gospa Marija Grassel-lijeva, slavita danes 8. novembra biserno poroko. Jubilanta sta rojaka gorenjske prestolioe Kranja, rojena leta J041 in 1843 in sta se poročila, ko je gospod Peter Grasselli dokončal pravne študije v Gradiču in na Dunaju, dne 8. novembra 1865 v farni cerkvi v Kranju. Po poroki sta se preselila v Ljubljano in' ostala stalno v Ljubljani, kjer stanujeta v svoji hiši na Mestnem trgu nasproti Rotovžu. Zgodovina naše Ljubljane je ozko zvezana s življenjem jubilanta gosp. Petra Grassellija, ki je svoje življensko delo posvetil proibudi. osamosvojitvi in procvitu Ljubljane. Skupno z našimi najidealnejšimi starimi politiki kakor: Poklukarjem, Murnikom, Karolom Blei-iveisom, Luko Sveteem, Klunom, dr. Šukljetom, Višnikarjem, dr. Krsnikom, Vošnjakom in dr-, se je boril pod šovinističnimi avstrijskimi vladami za nacionalne pravice Ljubljane in Krajnske in je slavil svoje najlepše uspehe, ko je za časa Taaffe-jeve vlade in ob aktivni podpori deželnega predsednika Kranjske, barona Winkler.ia, goričkega rojaka priboril Ljubljani slovensko zastopstvo in bil izvoljen leta 1883 za župana Ljubljane, kateri je županova! do lesta 18%. Ti uspehi so bili tembolj pomembni, ker je v to dobo padla proslava 600 letnice pripadnost! Krajnske k bivši Avstriji'in se je t.e proslave udeležil bivši avstro-o grški cesar Franc Jožef I., ki se je moral na lastne oči prepričati, da je Kranjska s prestoiiieo vred popolnoma slovenska, tako po prebivalstvu, kakor po predstavnikih naroda. V jubilantovo dobo županovanja je padlo tudi u-sodepolno leto 1895. ko je zadela Ljubljano potresna katastrofa. V priznanje jubilantovega uspešnega in nesebičnega delovanja, ga je poslala Ljubljana v parlament na Dunaj, ■r ■ ,1 ■—1 kjer je igral v Hohenwartovem klubu odločilno vlogo. Več volilnih dob pa je bil dež,elni poslanec, namestnik deželnega glavarja v kranjskem deželnem zboru in še v visoki’.starosti z ranjkim dir. Tavčarjem deželni odbornik za časa' deželnega glavarja Detele. Tudi nova po prevratna doba ni pozabila njegovih zaslug in v priznanje njegovega dela mu je bil podeljen pred dvema letoma red sv. Save-III. reda. Ravno, tako odločilno vlogo, kakor politik, je zavzemal jubilant s svojo družino tudi kot odličen družabnik, ;iav-dušen Sokol, novinar, pisatelj in prevajalec. Urejeval in izdajal je tednik »Triglav« in sodeloval dalje časa odlično pri »Slov. Narodu«. Znan je- bil tudi izven Krajnske po svojih duhovitih in originalnih dovtipih in je danes poleg brata. Drenika najstarejši slovenski Sokol. V svoji mladosti in moški dobi je spisal in prevedel v družbi z opernim pevcem Nollijem več veseloiger in dram, ki so izšle v »Taliji«: deloma jih ima še v rokopisu. Z gosp. Nollijem sta nastopala kot glavna igralca pri prvih slovenskih predstavah ljubljanske čitalnice in sicer jubilant kot junaški ljubimec. Kljub, svoji visoki starosti, se še danes živo zanima za našo politiko in literaturo in ni nobenega, pomembnejšega. dogodka na teh poljih, da. ga ne bi poznal dodobra. Ugodna usoda, ki je spremljala in vodila jubilanta, v njegovem1 javnem delovanju, mu je bila naklonjena, še bolj v njegovem družinskem življenju. Grassellijev zakon in družinske življenje je veljalo in še velja za najsrečnejše in na.ivzornejše. Jubilantinja gospa Marija Grasselli jeva, potomka v Sloveniji dobro znane in! ugledne Kri spe rjove obitelji, jo stala s svojo visoko inteligenco svojemu možu v političnih in narodnostnih bojih verno ob strani in mu podarila več otrok od katerih živijo še 4. Najstarejša že umrla hčerka Marija, znana v Ljubljani pod imenom »županova Micika«, je znana tudi starejši slovenski generaciji na. Spod. Štajerski Po svoji nacionalni bojevitosti, ki je na- kopala njej in njenemu možu A n to ml Čapku, rodom Čehu iz Tabora, ko je služboval kot višji politični uradnik v Ptuju in Slovenjenigradteu, obilo ne prilik in preganjanj. Avstrijska vladia je skušala onemogočiti Mariji delovanje s tem. da je premestila njenega moža k namestništvu v Gradec. Sin Prokop je bil dolga leta višji u-radnik bivše avstro-ogrske banke na Dunaju in je sedaj ravnatelj »Obnovo z. z o. z.« v Ljubljani. Dr. Mirko je ob’ prevratu, torej najtežji dobi, prevzel vodstvo državnega pravdništva v Mariboru, Leon je vladni svetnik v Ljubljani in najmlajša hčerka Anica živi svojemu poklicu na Dunaju. V krogu svojih otrok in vnukov praznujeta jubilanta pomembno slavnost: cerkveni oBred bode izvršil prevz. škof dr._ Jeglič. Mi pa čestitamo jubilantoma najiskreneje in jima želimo, da jima o-stane usoda naklonjena še v naprej. Sl Mi ■&&& Mamica in otročiček vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana, Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobgjt. Dnevna gojitev s »Kalodontom« /e rr.sigurnejša pot, da obvaru«* fete lepoto in zdravje Vaših zob. SjeatJUAAhafc&na. Ki Emil Ludwig pravi v svoji novi knjigi »Wilhelim der Zweite«, da so Nemci v jeseni 1. 1918, poznali od svojega J^jzerja«. zgolj vnanjo lupino; toda ta o je ge dandanašnji. Kakorkoli sicer -"aTn «e zdi to neverjetno — v Nemčiji še n\r vdihujejo za onimi časi, ko je A vodil Nemce »krasni bodočnosti« nasproti, Zato je tem1 večje vrednosti Lud-vcigova knjiga, ki nima namena, dati zgodovino Viljemovega časa, marveč Zgolj sliko Viljema II. Pri tem se skrbno izogiblje vsega, kar so pisali o Viljemu njegovi nasprotniki. K besedi prihajajo samo njegovi prijatelji, njegovi zvesti oprode, ministri, generali, dvorjani, vse sami odlični rojalisti: Bis- marck in Hohenlohe. Waldersee in Moljke, Lulenburg in Tirpitz. Pa tudi ta % "kolikšno objektivnostjo izdelana slika nam1 vzbuja grozo kakor portret štonn-*ke kraljeve rodbine, ki ga je naslikal flekoč porogljivi Goya z mešanico etrn-Pa in barv. Kdor je proimotra! tega Hohenzoller-jA iz bližine, je moral priti do sklepa. 4* ga razumemo le tedaj, če sežemo na Področje patologije. 2e v onih dneh. ko 3» še Bismarck kancelaril, se je ta velmož bal, da bo njegovega »cesarskega gospodarja« zadela usoda bavarskega ^al.ia Ludvika, ki je umrl blazen. Ge-nf£al Waldersee poroča, Aa so se zdravniki tiste čase posvetovali, ali te pri vlada rju razvijajo duševne motnje, ki ®° *e ihn zdele v zvezi z ušesno bol simi-Mjegovl bližnji so bili neprestano v strahu pred naglimi izpremembami vla-^®r.icve^a razpoloženja: njegovo brzo- javke in govore je preveval »bolesten "ih*. Mož. ki j© n« skrivaj držal zadnje " ti nemške zunanje politike, tajni avet-Sfliatean. je.jjfja.vil obrito, da se s cesarjem’ »mora postopati kakor z otrokom ali Blaznikom, kar je on v resnici«. I11 pozneje, ko se je pri »Kajzerju« menjavala oholost, s strahopetnostjo in ko je nekajkrat nastopil popoln živčni polom, se je njegova okolica vpraševala, ali se zla usoda Friedricha Wilhel-ma IV. ne ponavlja na njegovem potomcu. Toda Ludvig v evoji knjigi po bi ja to mnenje in pravi, da noben zdrav nik — sodni izvedenec ne bi mogel proglasiti Viljema II. za neodgovornega, če ki se bil »Kaizer« kot navaden državljan pojavil pred kazenskim sodiščem- Če pa ni blazen v smislu paragrafa 51. nemškega sodnega reda, je sigurno, da ni normalen. _Ns svet je prišel pohabljen, ker mu ja boja leva roka krajša in skozi vse življenje neuporab llji-va. Za kakega zasebnika, dia, celo m vladarja mmfavne in demokratične države ne bi,taka lepotna hiba^kdoveka.i pomenila; toda tega nedonošen ca, je postavila usoda na ono mesto, ki na njem po pruskih izročilih ni smel biti civilist marveč samo vojak. Oni, ki je bil po vseh pravilih nesposoben celo za pomožno vojaško službo, je moral biti prvi najsijajnejši, najvzomejši oficir v vsej državi! Težak napor je moral Prestati t.a »v večno uniformo obsojen civilist«, kakor jpravi Luč!wig, če je hotel — zavedajoč se slabosti — kazati povsodi svojo moč. Odtod njegovo neprestano žvenketanje s sabljo, odtod njegovi zavi hani brki. pa bleščeča vojokovodjeva palica. Tudi v duševnem smislu je njegova podoba temu primerna. Viljemova ženslka natura ni Imela/ pravzaprav nič vojaškega na sebi; bil je svojeglav, klepetav, čustven; rad je imel prstane, odlikovanja, razne verižice in zapestnice. O&ohlto velik in »koraj boleetao občut- ljiv je bil njegov strah pred odgovornostjo. Prvo zimo med svetovno vojno je Tirpetz odšel od cesarja ves pobit, češ »cesar se noče za nobeno reč odločiti in nooe sprejeti nobene odgovornosti«. Že dolgo pred tem je vzkliknil okosteneli konzervativec, stari jnonker v00 Krecher »Bojj nas obvaruj vojne, dokler sedi na prestolu sedanji cesar. On bi takoj izgubil glavo, on je strahopetec!« Toda ta cesarski slabič se je povsod razkoračil kot junak in je skušal z gromovitimi govori tiidi druge prepričati o svoji moči .in sili. Njegovo življenje je postalo ena sama, morda bolestna komedija. Ker pa je moral predolgo — celili trideset let — igrati pred svetom vojnega poveljnika in duh Friderika Velikega, so se pojavljale pod šminko vse njegove slabe lastnosti. Ta človek, ki se neprestano giblje, je aapravo lenuh. Njegov učitelj Hinzpeter pravi, da «e Viljem »ni mogel nikoli privaditi prve vladarjeve dolžnosti: »dela«; tudi 7, leti »ni postal nitma!o vestnejši in .pridnej-ši, marveč narobe«, pravi Waldersee. —*■ Vsi ministri, ki so imeli opravka ž njimi, tožijo, da nikoli ni imel časa za nje, če so mu morali poročati o kakih važnih zadevah. Vse je opravljal na hitro roko in brez vsakršnega zanimanja. »Kaizer-jevo« delo je trajalo jedva dve uri na dan, a v vojnem času še .manj! Ostali čas — če niso bila na programu potovanja in govori — so izpolnili sprehodi, zasliševanja in pripovedovanje anekdot, spanje in lov. Lovi Klavnica! Divjačina se 6podl v kak omejeni prostor, odkoder ne moro pobegniti in tu se potem1 v masah ubije! V treh dneh je ubil 1675 kosov; ko je bil star 41 let, je dati postaviti sledeči spomenik: »Tu je ustrelilo Nj. Vel, cetsor .Viljem, IL najboljšo divjači- no izpied 50.000 kosov, kar je je kedaj ubil: belega fazana.« Naravna posledica njegove večne poze je licemerje. Ko je bil v družbi svoje žene Avguste Viktorije, je čutil puščobo 3 n ji je to tud! povedal v obraz, celo pred tujimi ljudmi; vzlic temiu pa. jo je v nekem govoru — namenjenem podložnikom, kaj pa, — slavil in imenoval; »dragulj, ki blešči poleg me n e.« Ko je Bismarcka posadil z njegovega stoica, se je hlinil, kako ga boli srce: zdi ee mu, »da je drugikrat izgubil svojega deda«. Ko se je bal, da: bo knez Biillov dCrnisi-jonlral, je pretil s samomorom in dejal: »Mislite na mojo ubogo ženo in deco!« Ko pa ga je ob drugi priliki vendarle odpustil, ga ,ie ob slovesu poljubljal im objemal, pozneje pa je dejal o njemu V razgovoru z ivurttenbarškiim kraljem: »Vendar sem1 napodil to mrcino!« Ali nad vsemi čustvi, nazori in dejanji kraljuje njegova cesarska blaznost: ON absoluten vladar — poleg NJEGA so vsi drogi nič. Še kot knez je odslovil Bismarcka , ker je hotel, da bi zvezni knezi plesali tako, kakor bo onsviral: pozneje se, je hvalil, dia. ni nikoli prebral ne nemške in ne pruske ustave, ki je nanjo moral vendarle priseči. Kdor se NJEMU, zoperstavlja, tetra zdrobi; o »Reichstagu« JC govoril v prisotnosti dvornega lake-Ju kot o volih« in »oslih«; poznal je z£oilj podložnike, ne pa, ljudstva in državljanov. »Moji podložniki«, je rekel ob neki priliki, »morajo delati to, kar jim jaz ukažem, toda oni skušajo misliti' z lastno glavo, odtod pa nastajajo tež-koče«. Lokavi Hollstein je dobro videl, Itako svojeglavno rodi državne zadeve »ta lov-pulzivni In žal docela površni vladar«, ki nima. golti pojma o d!ržayBWnS pra^vij, MS. Kino ; »Grajski kino« predvaja vsestransko 'dovršen filmi »Burja« samo še danes, vsled česar opozarjamo občinstvo na predčasno izpremembo repertoarja. — Vstopnice si nabavite pravočasno, dane ibo v zadnjem trenotku prevelik naval. Jutri se prične predvajati »Cigano« s Barry Pie lom- v glavni vlogi in -se konča v sredo. Odveč bi ibdilo priporočati in hvaliti film, katerega junak je Harry Piel, nena-dkriljivi svetovni detektiv in pustolovec. ’ —o— »Ancio kino« predva ja do 10. t. m. krasen filmi iz burnega življenja morskih roparjev »Strahote morja«. V glavnih vlogah Carl de Vogt"in Helena Ma-kovska. »Strahote morja«. Filmska tvorni ca v Miinchenu »Emel-ka«, si je izbrala za izdelavo, svojega filma »Strahote morja«, ki presega v tehničnem in umetnem oziru vse dosedanje slične proizvode, divje obale Jadranskega morja v bližini Dubrovnika in v Dubrovniku samem kot kraju, ki jo najprimernejši za uprizarjanje drame iz življenja morskih roparjev. Na raztrganih pečinah in čereh se odigravajo burni prizori trdovratnih bojev graničarjev s spretnimi in •drznimi gusarji. V večno zelenih, s palmami in olivami zasajenih južnih vrtovih pa se nečutno vnema strastna ljubezen. Črne. vitke .pi.p rese. ji dajejo priliko,'da se ukoreninja ne samo v .mladih, ampak tudi v srcih, katerim je (irurna. ljubezen nedovoljena. Toda vsi trpeči najdejo uteho ob hladni o-bali srnjega moriji. Celo najdrznejši glavar morskih roparjev nastane pred si-lo penečega morja krotek. Zaželi si dom, I svojce in se spreobrnjen vime v naročje gjgstoljubne domačije. Vendar pravici, ki vlada deloma tudi na tem svet-u, ne uide. Mora se pokoriti za v maščevanju storjene grehe v temnih zidovih trdnjav skih ječ. Težko kazen mu lajša bližina in sreča svojcev, ki izžarevajo veselja nad najdenim očetom — možem. tajno pecivo izbornega okusa. Naj ne manjka v nobeni hiši! 2350 Proti ©debelosti • kar prizravjo vsi strokovnjaki. — Dobiva se v vseh'lekarnah in drogerijah 1 ; Prozvria • Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VI L F AN, Zagreb, Iliča 204. A. 1448 Vilfanov £af Gospodarstvo. izvoz vina v Avstrijo Ministrstvo poljoprivrede i voda, bdelen.je za agrarno politiko in kooperacije mi je dopos-lialo odlok z dne 12. okt. 1925. b-r. 37.105-Vi sledeče ..vsebine: Po novi trgovinski pogodbi sklenjeni meri našo kraljevino in avstrijsko repub liko. ki je bila pred mesecem podpisana na D-unaju in ki je detem-a stopila auto-nomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraljevine. Orl sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo; dovoljenja zn uvoz izdaje avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere ho ono z izdavan.jeim uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naše miriistrstvo ho zahtevalo od avstrijske vlade tozadevno podatke in jih ho dalo naši javnosti na znanje. Carina na vino znaša HO zlatih, kron. do izčrpanja kontingenta od 40.000 h1 belega in 40.p.nfl hi črnega vina. Za vino jzyožeoo nad ta. kontingent se plača carina od 60 avstrijskih zlatih kron t j. za vino izpod 13% f prostorni ID alkohol. Evidenco o izerp!jenjn. kontigonTa ho vodila avstrijska carina. Razdelitve ken tingerita za sedaj ne bo, t, j. prepušča se izvczničarjem trgovcem. da v mejah •kontingenta izvažajo vino. Trgovci in izvozni čar ji v m ari bor.»ki oblasti smejo participirnti na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi. Dajem to zanimanemu na znanie s pripombo, da oh enem predlaga,m kmetijskemu ministrstvu, naj se vodi v Jh-f terasni našega vinogradništva evidenca izvoza, vina tudi z naše strani. Veliki župan. Zanj dvomi -svetnik: Dr. Stare, s. r. —D— Neugodna železniška zveza z Gornšo Radgono Ni dolgo temu, odkar smo dobili 7. železnico Ormož- Ljutomer novo zveže z Gornjo "Radgono, vsled česar je tranzitni promet, po avstrijskem ozemlju prenehat. Splošno se je domnevalo, da se bodo s to progn izboljšale prometne zve- političnenn postopanju, diplomatični zgodovini in o — ljudeh«. In resnično! Krp-nani-šarlatan je vodil čisto po svoji glavi; poli tiča e zadeve še st desetmili jonskega naroda. Toliko hvalisana volja tega u-niverzalnega diplomata je ostala odločilna in eno celo človeško starost ni bilo rešeno brez njega, nobeno živi jensko vprašanje; še manj seve zoper njega, On je norel za te-m, da bi bil pravi Cezaf; drugi so mu sugerirali svoje' misli, ali on jih je pozneje trdovratno proglašal za svoje lastne: tajna in netajna voditelja nemške zunanje politike sta bila — Po zaslugi svojega vpliva nanj — Biil-lov in Eulenburg, a nevidni Holtstein sanip potom, slednjih dveh, ki sta stala pod njegovim vplivom. In kakšni ljudje so se vrteli okoli Viljema II. in odločevali o živi jenskih zadevah celega velikega naroda? »Vsi -e grizejo med sabo«, opisuje knez Eulenburg ta dvor, »tepejo, mrzij-o drug drugega, lažejo in sleparijo. Zdi se mi bolj ko kedaj poprej, da sem- v blaznici. Nora omejenost, nora Protislovja, nora nadutost. Dn.ll-dorf. DnUdorf. Dalldorf!« (Blaznica pri Berlinu). Toda tega, da je ta nezreli mpž z deškimi vedenjem1, slabič in strahopetec, nevednež in lenuh, komedijant in suro-vež, mogel skozi desetletja igrati svojo vlogo, ni bila toliko kriva njegova do Mozga pokvarjena okolica, tudi ne držav na ustava, kolikor je bila -kriva volja onih, ki so se kot podložniki dobro počutili. Vsi." kb so prihajali k njemu, so poljubljali tla in očarano dvigali oči k njefnru; pa ne samo kancelar Biillow, ki g a je primerjal z Velikim kurfunstom in Friderikom Velikim1, ne samo generali e svojo orientalsko navado, dd mu poljubljajo roke, ne samo priliznjenci, ki so se irti neprestano laskali, ampak tudi vse nemško 'meščanstvo, ki je preko svojih najodličnejših prcdslaviteljev o-boževalo tega nadutega cesarja. Ker temu Hobenzollerju ni nič bolj ugajalo — pravi WrblcT.sep — kot »heil klici navdušenih ljudskih ms#* — so ljudske mase seve vpile povsod, kjer se je pojavil; edini delavci so mrmraje st-i^li ob strani. Strašna je beseda, ki jo je izustil ta od neprestanih ovacij in povzdigovanja opojen: vladar, ko je slišal neko tiho opazko, etrnšnejša za druge • nego zanj: »Kaj pa hočete? Saj mi vzklikajo z vsph strani!« Da, oni so vzklikali z vseh strani polnih trideset let — od 1888 do 1918, vso do prepada, ki je vanj ON sunil Nemčijo... Za „!VSartlnovo“ 7. nov. 1925 zvečer. — Narodni Goske družijo se rade, ze v avstri js-ko-ogrsko-j uj-csiovan s-ke-m mejnem okolišu, toda uprava naših železnic se na to ne ozira. Sedanja zveza je ‘bolj neugodna, kot je bila poprej tranzitna. Nezaslišano je, da prispe prvi vlak v Gornjo Radgono šele ob dveh popoldne (odhod iz Maribora 8.27), če so na poti koke zapreke, pa še pozneje. V .slučaju, da ima človek kak opravek, mora ostati v Gornji Radgoni dva dni. ker mu prometne razmere onemogočajo hitrejši povratek. Gospodarski krogi trpe vsled tega mnogo škode in zahtevajo popolnoma upravičeno s-korajšnih izpre-memb. Vlak, ki odhaja iz Maribora ob 5. uri, naj bi imel v Ljutomeru takojšnjo zvezo in potniki bi prispeli v Gor. Radgono že ob 11 uri prednoldan. Prva skrb železniške uprave naj bi bila, da izgine v najkrajšem času ta nedoistatek, ki je v sramoto modernemu prometu. — Po »M-bg. Ztg.« Važno za izvoznsčarje Iz gospodarskih krogov nam poročajo: Mnogi izvozničarji ne vedo, da carinarnica zaračuna pri vsakem izvozu \% vrednosti izvoženega blaga, če izvoznl-čar ne predloži davčno-uradnega potrdila, da je plačal davke, v preteklem četrtletju. Ta 4% na davek 'zaračuna, carinarnica kar oh robu deklaracije oziroma priznanice kakor kako brezpomembno stvar. Ker tako zahteva zakon, je v interesu vsakega našega privrednika, ki izvaža, da predloži pri izvozu carinarnici potrdilo o plačanih davkih. Tako potrdilo velja 3 mesece. Vsekakor pa naj zahteva za omenjeni 4% nadavek posebno potrdilo. na pr. priznanioo, kakor je, bilo preje običajno, da lahko reklamira pri p-ietejuem davčnem uradu, ker se mora na 0.50—1.50, 1 kg rožičev 7—10, 1 kg da-teljev 30—70, 1 kg mandljev 80—30, 1 kg orehov 7—8, 1 kg luščenih 35—40, 1 kg maka 18—20 Din. 1 kg kave I. <50—75, IT. 50—55. 1 kg pražene kave I. 75—85, TT. (10 --70, 1 kg čaja 48—250, 1 kg soli 4.95, 1 kg popra 40—45. 1 kg sladkorja v kristalu 13, v kockah 14.50—15. 1 kg riža 6—11, 1 1 kisa navadnega, 2—l 1, ki..«* vinskega 4. 1 1 olja olivnega 2-3, 1 I olja bučnega 25, 1" kg mila. 16—18. 1 kg pšenice 2.5(1—2.75. 1 kg rži 2—2.50, 1 kg ječmena 2—2.25, 1 kg ovsa 2—2-50. 1 kg koruze 2.9,25, 1 kg ajde 2.50, 1' kg fižola 1.50—2.25, 1 ko- grahn 14, 1 kg h če 6—14 1 kg pšen. moke OOg 5.25, 1 kg pšen. moke 1 475. 1 kg pšen: moke 2 4.50, 1 kg pšen. moke 7 3, 1 kg otrobov 2, 1 kg koruzne moke 3, 1 kg koruznega zdroba 4, 1 kg pšeničnega zdroba, 5.50, 1 kg ajdovo moke 7—7.50. 1 q sladkega sena 40—70, 1 q otave 60 —70. . 1 m’ trdih drv 160—180,- 1 m3 mehkih drv 105—120, 1 q trboveljskega a premoga 40- odtegnjeni 4% nadavek davke, Z deklaracijo samo pa v največ slučajih tega na rn »r ker je to navaden obračun med in carinarnico. Tržne cene "Maribor, dne 6. 'ni ura romati ' zveznik 1 doseči, stranko T'25. 1 kg govejega mesa. 10—19 Din. 1 kg vsmuov 6—7, 1 kg pljuč 6, 1 kg loja, 5 —10 Din. ,-;i. 1 kg teletine 12.50--20. 1 kg jeter 12.50—15, 1 kg pljuč 7—:9.. j. kg svinjine 12.,T>n—30. 1 kg črevesne masti 20—29. 1 kg pl ju ^ 7 10. 1. kg. jeter 19. 1 kg ledvic. 13—20. 1 ;kg doivne sveže 95—30. 1 l^r Papricirane 30—40. 1 kg prekajene .80—40, 1 kr mn -t > 25—32. 1' kg prekajenega, mesa. 26—-36 Din. 1 kg krakovskih' klobas., 35—40. 1 kg dfbreeinstkih 36—49. 1 kr- brnšvišk'h 19 —■25. 1 kg pariških S6--30. ] kg safalad 20—32, 1 kg hrenovk O'1 St, 1 kg kranjskih 38—40 1 kom .prekajenih ' -7 D;n. 1 komod kcnj.ške kože 85- 170, 1 kg goveje kože 15.59. 1 kg telečje kožo 93,50. 1 kg svinjske kože 8.50, 1 kg gornjega usula 90—.100, 1 kv podplatov 79 99. 1 pkščanec majhen 15- 20. 1 piščance večji 23 -7.59. 1 kokoš 59 --37.50 i raca 4.1—50. i co« 69—75,'l puran 55 100. 1 zaje.' domač 10—25. 1 kg krapov 12, 1 kg belic 19. 1 kg ščuk 29 Din. 1 1 mleka 2,59—3. 1 1 smetane 13—14, Tke sur. masla. 40—55. pol.pim en tulca 50— 60. 1 kg trapistov kc-gfi, 29-,3.5, 1 kg groj-akega 93~<0. 1 kg parmezana 80 -109, eno jajce. 1.59—2. 1 1 vina novega 8—10. 1 1 vina starega 13—20. 1 1 piva 8, 1 steki, piva 5.60, 1 1 žganja 30—45. 1 kg belega kruha 5.50. 1 kg črnega 4.50. 1 žemlja 7—7'A dkg) 0 50. 1 kg jabolk 4—6, 1 kg posušenih div 18—22, 1 kg surovega kostanja 3—4, 1 kg pečenega 5—6, 1 kg hrušk 6—10, 1 li.rno- •*&. 1 q velenjskega 26—28, 1 kg oglja 1' kg koksa 1—2, 1 lit. petroleja 7, 4 W-‘ bencina. 12. 1 kicn'"ltl' f:."irale v«e pogodbene države- Kukor zbornica, dozos.va. bodo interesenti no ratifikaciji potom' č-,cr,r>isja pozvali. »*■ prijavilo svoje terjatve. ... — Rlonnrfjc t žlriniilrn soljo. t\gnetli-ska drnž-bc v Ljubljani nam 111 š°: Kitic-tijski družbj prihajalo poročila, da. ee nonuja v Gnvinjski dolini ka.init --.podobi rdečkaste vol: kmetovalcem v nakup 1 n+ * jv Jnsk a. ,-oi Ker de kajnit zdrav .Ul, žkr.di.iiv.' svarimo naše f-ospodarjO pred i’ v kupom take soli. k' so Prodaja za živinsko sol. ftivinske roli danes sploh nimamo, in kar se prodaja pod tem imenom’. je samo sleparija, s katero ,=? delajo brezvestni trgovci mn sfp o dobičke n s i-čun in škodo nevednega kmeta. Gkr, r»lv,vsr.«tvfj pa prosimro, da posvetim tej trgovini vso pofrelv-o pozornost. Kar je kar" !!vp. na? --e keznujoi Oddajo vinskih trt in sadnih dre* i-- d«,t. frtnic Tit dzcVCSnio mariborske oblasti. Brihodnio spomlad, se b«> oddfljalo ?z državnih trtnie 'n drevešuic t-t-m in drevesne sadike najbolj upel''1" n Ib vrst po sledečih znižbn'h conah-' cepljenke Tn po 1509 Din (1099 kom.), kff' ren.iakj Ta po 259, TT« po 75 Din (1fl^ kom ), ključ' Ta po 199 TT« po ,35 Tl’11 (1909 kem.), dj-evesn (visok o debel p a ta) ^ po K. Din. TT.a po 10 Din komad.'To bi*' go se bo regdelilo -ned manj im o vi te P0" sestnike. ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno Potrdilo. Eventuolnlpre-ostanek sc ho dodelilo jmovitejštW 'Tjo-'•■csfnikom, katerim bo cena z p 5995 v-isja.: Naročila morajo biti k.olekovana (5 Hinj za vlogo) in se imajo vložiti najkasneje, do 25. novembra t. 1. ali pri prlstoiirieul s rezkem1 ekonomu ali pa. P1*! dotičpi.dp žavni trtniei, oz. drevesnici, odnosno pri vinarske,m !n sadjarskem .nadzorniku ** mariborsko, oblast-v Mariboru. Ii iSvIlsnia In sveta Skrivnost meteorjev lom. pet v košari jih sedi. Ena drema, druga zdeha, fr vsem se hudo dolgčas zdi. Ali dolgčas kmalu mine ko dan sedmi v mescu sine, v prazničnih oblekah vse na »M a r t i n o v o« zlete. Tam vse raja, vriska, peva, vse se veseli! In na licitaciji oela živa goska se dobi. Odkod potekajo meteorji? To vprašanje čaka še vedno rešitve. V nobenem niso našli snovi, katerih ne bi bilo tudi na zemlji. Navadno se nahaja v meteorjih 30 prvin; v prvi vrsti železo, apnenec, ogljenec, magnezij, fosfor, arzenik, žveplo i. t. d. V neznatnih količinah ie najti tudi srebro, zlato, platino. Sedaj prevladuje mnenje, da so meteorji vulkanskega izvora in da ne potekajo iz tJpbenih drugih vulkanov kakor zemeljskih. Mnogi znanstveniki smatrajo za neverjetno, da bi mogli pasti na zemljo meteorji, ki jih vrže kak oddaljen pla-ttet- Sir Robert Bali je preTačunil padanje meteorjev in je -prišel k sklepu, da potekajo od izbruhov zemeljskih vulkanov, ki so se zgodili pred leti in vrgli ta telesa daleč v prostor. Tu so opisovala eliptične poti okoli solnea, pri letnem križanju z zemeljsko potjo p-a so dcspe' la znova' v sfero njene privlačnosti. Lord Kelvin^ pa je nekoč trdil, da s° prav meteorji zanesli na zemljo organ' 0 ^'vl.ienje. Ž njimi so' dospele na na* svet življenjske kali z drugih svetoD Dva francoska učenjaka, profesor Da-linne in profesor SoUfla.nd "sta 7. ozir m11 na to hipotezo preiskala življenjski zmožnost ali kaljivost- organskih zaTod' kov, ki bi morali na poti z meteorji Pr®' biti ogromne toplotne razliko in njori-len vpliv ultravijoličastih žairkov _ fia medplanetarni poti. Navedena učenjaka trdita, da sta res našla v'nekaterih «*' teorjih organske zarodke, , ki so znju denarnih zavodov, trgov-^ko-indiislrijskih podjetij in privatnih oseh || Ul BI ~0ve informacije po očne, izčrpne in brze ll'il lili \ s° Nihaja v Vulca Ka-adžieaul. 11, Beograd IlllllUtf -ov telefon je 6-25. a brzojavni naal. Aren* Leseno pohištvo žlezno oohištv«* Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo is Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje jte izredno nizkih conah o zal j-i pohištva Sladkor najcenejši in sicer: 1 kg kocke Din 14-50 1 kg kristal 0in 12-50 5403 v podružnic) JDLIOIII, Ml, Gosposka ulica 7. Začetek ob pol 5. mi, Kavarniške cene! Radi uvedcnja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zaloga znatno znižal ' epa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegeiovega pela^ damskih hlač. ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga, »franke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanj* cene tudi 10% popusta 3.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 10 Torek 10 Velika, kavama kOMCEirr vfrtuozinie na viohni NANA IVANOVA Maribor Gosposka nlilca 5t. 20 (Plrchanova hiU) Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! 12. Četrtek 12 Umetniški večer DOS. KARNKNIK Slovenska ulica 10 Do otvoritve začasna pro dajalna Gosposka ul. 20/1 Tvrdka prodaj Anica Braun Maribor, Gra skf trg 1 nudi rokavice nogavice čevlje moške klobuke 1848 kravate itd. po najnižjih cenah Dobro blago je 17.000 m- prostora z gramozno jamo, z velikimi barakami in skladiščnimi prostori, Tezno, Ptujska cesta. Pojasnila pri E. Zelenka, trgovina s pohištvom, % Šolska ulica. 2401 po nizki ceni dobite le pri tvdki Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina . z modnim, manufak* turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami Na debelo in drobno. Krasna dvorana zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. Gen. zastopstvo *© Odda. Zelo pripravna za društva ali za pisarno. Separaten vbod; v prvem nadstropju, v sredini mesta. Naslov v upravništvu „ Tabora". 2397 ža kolarje in'mizarje pripravna skoraj nova, po nizki ceni na prodaj. Vpraša se v trgovini Alojz Ploj, Maribor, Vodnikov trg 1. 2402 F. MICHELITSCH 50% sl prihranite, ako kupujete kuhinjsko posodo pri A. Vici ju, Ofavnl trg 5. Najboljšo kuhinjsko posodo po naj nižji ceni, kakof emajlrano, pločevinasto, težke znamke „Her-kules" in lahke vrste čehoslov. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo Iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenito robo. MARIBOR • GOSPOSKA ULICA 14 priporoča pletivo Iz Bregenza Iz bom- v««tv«na za.imta bežne predilnice tvrdke „Schooller” Celbschild. Griinschild, zvezdni /- (JŠv bombaž, konzumni bombaž, [j aja|j£Cjji | bombaž za rokavice, kamgarn- j bombaž, športni bombaž, bombaž z zeleno-belo zvezdo po na}nižjih dnevnih cenah!! -*i«tiika od Din 5 do Din 9-— za 1 kg pošilja K. & R. Ježek, Hariber, Melie 103 tovarna strojev, livarna železa in kovin 2236 •V , Mestna občina mariborska naznanja, da je gosp. dr. Johann Schmiderer bivši župan mesta Maribor v petek, dne 6. novembra 1925 preminul. Čast njegovemu spominu! JTi«kar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav S.« i i> d j ar, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora« *»redstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru. Od pamučnos atlasa Din 99- Od svilenog atlasa Din 169- Od prima ševroa Din 199- Od prima laka Din 269-