e zapirajmo oči
K razpravi političnega akt.va Elektromehanske o predlogu komisije DS za dvig osebnih dohodkov v letu 1964
Raziprava je pokazala zlasti na tri probleme;. - :r
1.	Ker nimamo v tovarni urejenega problema normiranja, iz objektivnih in subjek; livnih vzrokov — zlasti zadnjih i® kaže podcenjevati,— smo skušali sedaj pokazati z , različnim vrednotenjem grup dela. vsem tistim 'činite-Ijem, ki še vedno ne »morejo« razumeti pomerja ureje-. nos ti razmer na tem področju, da je merilo za nagrajevanje opravljeno delo,- ne pa »priborjeni« normativi' časa. -Ker so ti obstoječi.normativ}. Šesto plod prizadevanj .tistih vodečih kadrov? iz proizvod. nje, ki šti'škušaliludi :;ta
tiv uporabiti kot tribuno za zagovarjanje stališč ih mnenj, iz katerih obstoječi problemi normiranja izvirajo, je bila razprava zelo živahna, ne pa tudi konstruktivna. Kljub temu je prevladalo, mišljenje, da so prav ti kadri poklicani, da najbolj odločno zagovarjajo tiste principe nagrajevanja, ki bodo temeljili na realnih, če že ne tehničnih normah.
2,	Nagrajevanje . strokovnih kadrov je gotovo eden od čini tel j ev; ki so in Še delno vplivajo in opominjajo na obstoječi kadrovski sestav tovarne.
Prav je, da politični aktiv razpravlja o vseh slabostih, ki te težave pogojujejo, prav je tudi, da kritiziramo vse tiste strokovne kadre, ki pričakovanj niso izpolnili — zamisliti pa se moramo ob ugotovitvah, da vsi strokovni ka-dn (ki so, in so bili v tovarni) niso izpolnili naših pričakovanj oziroma da dosedanjemu .razvoju tovarne (s tem tudi podjetju!) niso ničesar doprinesli.
„ Ob tajcih razpravah ne ka-ze zapirati oči. pred skromnimi primerj avami kadrovske strukture strokovnih kadrov med našo in sorodnimi tovarnami v naši državi in y Svetu (na zahodu ali vzhodu). Tako nam bo laže razumeti, kje so razlogi za relativno počasno (včasih tudi nestrokov-
Film o »Iskri« v Beogradu
no) reševanje nalog, ki nam bi. omogočile hitrejši, napre- , dek. '
Posebno vprašanje pa je Pročelje tovarne električnih instrumentov v Otočah tudi ustreznost nagrajevanja * .-strokovnjakov.., -Vprašati se moramo ali smo lahko da-.nes konkurenčni na _»tržišču« s strokovnimi kadri samb tako, da jih zaposlimo na vodilnih in vodečih' delovnih • mestifi v tovarni, ker -jim sicer' ne ; moremo zagotoviti -primernih osebnih ‘ dohodkov? Verjetno tako nagrajujemo položaj ne pa strokovnega dela. Temu problemu morajo avtorji novega pra-; vilnika o nagrajevanju posve-; titi potrebno, pozornost!
3. Posamezne težnje po ' uravnilovki v politiki nagrajevanja smo ovrgli pred več kot desetimi leti. Tedanje izkušnje nas-opozarjajo, da se k temu sistemu ne kaže vračati, če želimo kar najhitrej-, ši napredek in rast življenjske ravni. Trenutno šmp tuiji-priče rušenju tega sistema- v nekaterih Vzhodnih deželah, ki prav tako ugotavljajo, da tá sistem predstavlja eno od velikih ovir hitrejšega .gospodarskega razvoja.
Ne.
Na pobudo naše beograjske filiale, je Propagandna služba izvedla 31, januarja in 1. februar j a. prikazovanje. filma o Iskri V Beogradu. Namen prikazovanja je bil — prikazati1' gospodarskim krogom metropole obseg iri 'vsebino dejavnosti našega ' podjetja ha kar najprijetnejši način,
- Predvajanje;;, fi 1 mov je pp-; tekaip. v kinodvorani Kultur-, nega- centra v strogem- sredi--šču mesta, ker je sorazmerno .majhna, vendar pa skoraj nova in zelo sodobno urejena dvorana za ‘tak namen izredno ustrezna.,.
Film so predvajali dvakrat in sicer prvi večer za poslovne ljudi iz države, drugi večer pa za tuje trgovinske predstavnike, za predstavnike naših zunanjetrgovinskih organizacij, predstavnike javnega in gospodarskega življenja ter novinarje. Našemu
filmu smo dodali še kratek lutkovni film, ki na šaljiv način prikazuje življenje iv avtomatiziranem; svetu jutrišnjega dne. • Ta film, ki ga je izdelala ista ekipa, kot naš, film, ima' naslov. Ahno 3003, namenjen pa je bi! prijetnemu prehodu razpoloženja gb-1 stov iz uradnega v neuradni del sprejema. Povabljence smo po končanem uradnem delu pogostili .s. slovensko -zai kusko, pri čemer so stregla brhka dekleta v slovenskih narodnih nošah.
Povabljence je najprej v imenu . podjetja pozdravil direktor beograjske filiale tov. Smiljan Pečjak, potem 'pa: je komercialni direktor tov. Maksimiljan Goleč na kratko
orisal obseg, vsebino in pei> spektivo dejavnosti našega podjetja.
Po mnenju gostov in naših predstavnikov smo lahko razbrali, da so povabljenci zelo Ugodno Ocenili' tako film, kot celotno organizacijo spreje-.: ma, ki je potekal v sprošče-.. nem razpoloženju navzlic uradnemu obeležju,' saj r.šm' ter omogoča ’vzpostavitev r a j-različnejših poslovnih štikbfe in izvedbo poslovnih dogovorov, ki so izredno koristni' za naše podjetje. |
Sodim, da moramo pri tem zelo dobro oceniti napore, ki; jih jfe beograjska filiala vložila v uspeh' akcije, če--prav so se pri vabljenju go* (Dalje na 3. strani)
Obisk delegacije planske komisije Bolgarije
V torek, 21. januarja je obiskala tovarno Elektrome-hanika Kranj,\ tričlanska delegacija Planske komisije Bolgarije, katero je vodil prvi namestnik STOJAN SUL JEMAZOV. Omenjeni gostje So prišli v Jugoslavijo na povabilo Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje in so si med drugim ogledali tudi nekaj, proizvodnih podjetij. V tovarni so jih sprejeli, ing, Vladimir Klavs, ing. Alojz Grčar in drugi strokovnjaki, ki so jim pokazali proizvodne obrate in dajali odgovore na stavljena-vprašanja.
Goste je predvsem zanimala izdelava letnega in perspektivnega plana proizvodnje, kdo jih potrjuje oziroma kakšno vlogo ima pri tem republiški oz. Zvezni zavod za gospodarsko planiranje, kako poteka r nabava repro-
dukcijskega materiala, tako iz uvoza kot iz domače proizvodnje, če"-še obstajajo na jugoslovanskem tržišču fiksirane cene, določene od Urada za cene, in če se material še distribuira po' državnih organih; skratka, zanimal jih -je celoten proces, ki je potreben za nemoten potek proizvodnje, nadalje so se ' zanimali Za domačo in tujo dobavo in v zvezi s tem način pridobivanja deviz in za izvoz.
Po končanem obisku v Kranju, so gostje obiskali Bled in v nevezanem razgovoru spraševali o življenju ljudi pri nas.
Iz celotnega razgovora lahko povzamemo, da gostom ni bila poznana naša družbena ureditev oz. struktura gospodarskega upravljanja.
G. D.
Osmega februarja 1849, je umrl naš. največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.
Ta dan je naš kulturni praznik. Zavedni Slovenci prirejajo povsod svečane proslave, bodisi v domovini ali kjer koli po svetu. Naš veliki pesnik nam je prirastel k srcu, ljubimo ga in spoštuje-, mo, ponosni smo, da ima mali slovenski narod takega genija.
Ob obletnici smrti
dr. Franceta Prešerna
Ob njegovem spominu nas vedno iznova ožarja misel, naj ima kulturno poslanstvo našega naroda kristalni zven, Id naj se ohranja v nas samih in bodočih rodovih.
Prešeren ni bil bogat, za-: pustil pa je neizmerno kulturno bogastvo v svoji Poeziji, v svojih mislih in hotenjih. Primičeva Julija je bila 1 nehote In nevede navdihoval-ka čudovitih pesmi neusliša-. ne ljubezni. Kot napreden človek in Slovenec je bil ves’ v ognju nenehnega • darovanja za pravice človeka in miru . med narodi. Njegove pesmi Izžarevajo plemenitost, ponos in zavednost, na kar sami kaj radi pozabljamo.
7. FEB. 1964
LETO III ŠT. 5.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA
P industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
MLADINSKA KONFERENCA V ŠENTJERNEJU
1 Na letni konferenci mladi- Mladina je organizirala ne v obratu za proizvodnjo »veseli večer«, gostovala Z uporov v Šentjerneju je poleg njim tudi v Mokronogu, kjer gostov sodelovalo 63 mladink si je ogledala naš obrat. Ak-in mladincev, ki so se teme- tivno je sodelovala pri pro-ljito pogovorili o svojem de- slavah ob državnih praznikih, lu v preteklem obdobju. Po- na Titovi štafeti in na šport-ročilo je podala predsednica nih tekmovanjih za Dan mla-mladinskega aktiva tov. Joži- dosti. Nad 700 ur prostovoljca Brišar.' '	nega dela so mladinci žrtvo-
Mladinski aktiv v šentjer- vali pri izgradnji obratne neju, čeprav se je v zadnjem menze. Aktivneje pa mladin-času številčno povečal, ni bil ski aktiv sodeluje z ostalimi brez uspehov na športnem in organizacijami, več mladin-kulturno prosvetnem področ- cev je bilo izvoljenih v orga-ju, vsekakor pa se je prav ne samoupravljanja, kjer dobro odrezal pri samem de- enakopravno sodelujejo pri lu v proizvodnji, ki je lani reševanju problematike obra-terjal od slehernega zaposle- ta in tovarne, nega nemalo naporov in oseb- V oktobru se je mladina ne prizadevnosti. Težav pri obrata v Šentjerneju aktivno delu je precej in aktiv nema- vključila v tekmovanje' za .lo ovira to, da se precej mla- dvig storilnosti, odločena, da dink in mladincev vozi na v le-tem ne bo med zadnjimi
delo iz oddaljenih krajev.
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube mame se zahvaljujem vsem, ki
v enotah ISKRE. Prav tako pa se vse bolj mladina zanima za strokovno in splošno izobraževanje, razpravlja o Statutu in na proizvodnih konferencah o problemih proizvodnje.
Sortiranje uporov v obratu tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju
»Zlata serijah - v drugo
delavcem in sodelavkam splošne montaže za darovano i cvetje.
Peter Šimenc
Propagandna služba je lani 20 gramofonskih plošč. Sreč- la, Domžale, Bosnička 5; Se, organizirala splošno reklam- ne dobitnike naj bi seveda verin Zerijal, Koper, Tomošn no akcijo pod naslovom »Zla- določil žreb.	čevo 57; Corčl T. Uelev, Stol
Novemu odboru,	ki bo prav	ta serija«, z namenom: izdat-	Tako je bilo prvo žrebanje	jakovo, Djevdjelija; Janko
so jo spremili na njeni zad-	gotovo imel dovolj dela, ce	no podpreti prodajo , naših	nagradnih kuponov lam 10.	Kavčič, Medvode, Žlebe 57;
..	..	.	- i. bo hotel mladino še bolj raz- radijskih sprejemnikov ip decembra y Ljubljani, o če- Marija Pregelj, Ljubljana,
nji poti m za izraze sozaija.	gib£jti ¡n -poživiti	njeno de-	električnih gramofonov.	mer smo že poročali, drugo	Milčinskega 73; Aljoša Kraše,
Posebno se zahvaljujem so-	javnost na vseh	področjih	Najprivlačnejše za nove	in zaključno žrebanje pa je	vec, Stari trg pri Rakeku]
iz družbenega delovanja, želimo kupce šo bile seveda nagra- bilo 15. januarja v Beogradu, Dane 5; Radna Filipova, Ti, veliko uspehov in predvsem de. AJccija je namreč obetala, v prostorih »Aerotehne«. tov Veles, Partizanska 10; Ja-sodelovanja vseh mladincev da bo prfejel vsak 50. kupec Uradno komisijo so-to pot ne Zarič, Črnomelj, BlatnUt in mladink v kolektivu. radijskega sprejemnika in predstavljali: Dragomir To- št. 14; Mane Pristovnik, Slo-1 -B- električnega gramofona 5Q, oz. dorovič, šef uprave dohod- venske Konjice, Ul. Školče
kov, živojin Prbtič, javni to- Šf. 12; škola učenika u prt žilec in Milan čopič, usluž- vredi, Derventa; Anton Dano-benec finančnega oddelka — ša, Tržič, Slap 1; Nevenka vsi iz občine Stari grad. Jordan, Videm-Krško,: Ul. Vrv Izmed 993 poslanih kontrol- bina 6; Stane Hribar, Zgornji nih kuponov so prejeli ha- Kašelj 165, Ljubljana; Blago-grado po 20 gramofonskih je Kostič, Odjaci, Vojvodjan-plošč naslednji izžrebanci:	ska 3; Ivana Gabere, Tržič,'
Davorin Mulac,. G. Zamet Zorn. 1; IIo Ristovski, Resen/ stoječem krožnem sistemu so , št. 67, Rijeka;, Dimitrije Bir- p. Ererska; Duško čolohov. povečali dvajsetkrat njegovo ča, Dubovac, Dunavska br. 2; ski, Skopje, Tiranska 19; Ma-odpornost, s čimer so isto- Radovan Radojčič, Zagreb,. čaš Marčov, Banatski Karlo-časno dosegli boljši izkori- Držičeva 64 a'; Viktor Berlec, vac, Lenjingradska 23; ing, stek obdelovanca — litega že- Kamnik] Kidričeva 5; Lazar Josip Jambrec, Zagreb, Ra-ljajo na tem področju — že zagotavljajo višjo kva- leza. Pri nekem drugem tak- čurčin, Zemun, Dalmatinska kovščeva 15; Drago Badel, liteto proizvodnje. Tako pri aparaturi kot pri člo- Mm stroju so po sistema- br. 60; Majela Klopačič Za- Selo Ivauec, ž. p; Zaprešič -	-	y	ticnem preizkušanju njegove- boršt 8, Domžale; Branimir kod Zagreba, Partizanska c.
ga načina delovanja uporabili Cokič, Zaječar, Nerotinska S; br. 14; Marko Martini, Kam-vrsto »terapevtskih« ukrepov Milan Stefanovič, Zmajevo, nik, Mekinje 15; Ivan Taskov, konstrukcijskega značaja, če,-Petra Drapšina 53; živojin Skopje, Ul.. 143 br. 32; Ivan-: prav samo v podrobnostih. Sedlarevič, Umčani, Zem. za- ka Kos, šabac 11, z. p. Vrho-Produktivnost stroja se je druga; Tomislav Cvetanovič, vec; Josip Hauzer, Senkovac,
_________________________________ povečala za dvajsetkrat • s Gornji; Milanovac,.Dom zdrav- z. p. Medič; Marija Križanič,
preizkusne službe v podjetju plača se samo tisto, kar je tem, da so zmanjšali pri re- ya; Alojz Cerar, Ljubljana, Ljubljana, Cesta dveh cesarje mogoče že s pomočjo pra- storjeno brez napak. To me- zanju število odpadkov m do- Teslova 24; Josip Gene, Za- jev 159.
vilno usmerjenega psihološke- todo uporablja neka bavar- segli gladke površine preše- greb,' Kišpatičeva 12; .Brani- Največ zanimanja med ga postopka doseči marsikaj, ska tovarna, ki proizvaja lo- kov. Pod pogojem, da se ne mjr gvajrovič, Prepuškovec 9 v;e qeveda za glav-V tovarni pisalnih strojev komotive, omnibuse, stroje in spremeni hitrost rezanja, po- ZJ) Kosina, Zagreb; Branko navrade- štiri desetdnev-»Olimpija«, čim določen del kemične aparate. V tej tovar- meni to dvajsetkrat večji de- poiovina, škola narodne mi- notovania v Pariz Rim in bodočega stroja po avtoma- ni po že ustaljenih zakonih lovm	Piz	heijfe/ Gutimir, p. Ali Sanski Na PoI/ v poštev so prišli na-
ticni in strokovni kontroli .»nespretnezi« ne pridejo do tem zmanjšata Jtvameta iz-	o---- v ^
ni proglašen za brezhiben in zaslužka. Takšen sistem vpli- delka.
»Made in ...« ter kontrola in kvaliteta
Danes se v nobenem slučaju ne zadovoljujemo s konstatacijo, da izpopolnjeni proizvodni postopki in posebej še — pol — ali popolnoma mehanizirane ali avtomatizirane naprave, ki se uporab-
veku (kajti prav on skrbi za njo in jo spravlja v tek) se lahko pripeti, da stori napako ali da odpove. Vprav to je vzrok, da povsod povečujejo kontrolo nad gotovimi
Tri organizacije kontrole in no, če ,se dela po kosu in
dokončen, mora obrat, ki va že sam po sebi na izbiro zanj odgovarja, zahtevati iz- strokovnjakov. Toda tudi tu redna sredstva, potrebna za se zahteva kontrola, po mož-obdelavo in finalizacijo. Nad- nosti po vsakem proizvod-rejeni šef mora to zahtevni- nem postopku, co podpisati. Ta ukrep je po- V razvojnih oddelkih neka-
most; Nenad Petrovič, Sara- gradni kuponi prvega in dru-jevo, županska b. b.; Viktor gega žrebanja, ne glede na to,
Dvoumno
vprašanje
Toda na doseganje visoke i,______'	SHBS IH ...	.	.
in predvsem izenačene kvali-	»	o,,	’ j	k	ce sobrli ze	nagrajeni.
vas,	Slovenija, Slobodan	Ka-	pjandište, Ul. Maršala Tita 60,
petanovič, Sarajevo, Lenjino- _ _ ,	.	....
va 34; Amo Lekič, selo Kru- Izzrebam 50 blh: pac,	osnovna škola	p.	Hraš- Osnovna	škola Banatsko
niča; Božena Možina, Kam- srez Pančevo; Dobnvoje Stoj-nik, Majstrova št. 4; Gorazd kovic, Beograd, Bregalmčka šaranoviče-riir, 12; Stevan Radosavljevič, Banoštar,	Srem; Zdravko
Ivankovič, čapljina, Tubirat
tete izdelkov lahko vplivamo, začenši pri konstrukciji, na čisto drugačen način. Elektronski regulatorji postane-
kazal izredne posledice! Vse terih podjetij se je pokazalo, i° na primer mnogo pregled-postane mnogo bolj enostav- da se da tudi sama tehnika izdelki in sestavnimi enotami ’ J T . ... _
dela pri' konstrukcijah dvig- nejši in lažji za uporabo, ce ; J J
*---------------------;	niti na višjo raven. Da je mo- njihove- elemente zgradimo 'a a'	...
goče uresničiti višjo kvalite- na preprostejše konstruiranih V seriji za nakup radijskih yr j j to pri mehaniziranem delu na osnovah. Pri nekih vrstah re- sprejemnikov pa je bilo na-	.	,	. __ ,
konstrukcijah, je dokazala na	gulatorjev se kaže to v kon-	grajenih 27 kupcev s kolek-	v žamrnivo je, da	je-munas
kanisel-stružnici neka renska	stmkcijskem pogledu v tem,	cijami po 50 gramofonskih	žreb izbral za po ov - j
tovarna orodnih strojev. S po-	da je'danes potrebna komaj	plošč. Srečni dobitniki so:
—	Kako	kaj	spiš,	Jaka?	močjo -neznatnih Sprememb	ena petina načrtov; s pomoč-	tiudmtta Ze-nliič, S. Ra-	.	, .	. ..
—	Misliš	doma	ali	v	tovar pri enem od mnogih kon-	jo katerih se definirajo posa-	d-nci; Delan G’snca, Ul min,	11 izbrali, je kaj	težko re«.
ni?	strukciiskih elementov na ob-	Vida Matanoviča; Ida Rebu-	Marjan Kralj
Pariz osnovno šolo iz Pančevskega sreza. Koga bodo v šo
Z
Prosta delovna mesta za:
lil _	\\^ ~ g|	_ v
PROPAGANDNA SLUŽBA, LJUBLJANA Vodjo biroja za stike z javnostjo,
ki zajema informiranje javnosti pr^ko publicitete v časnikih, radiu, televiziji ter planiranje in izvajanje propagandnih akcij preko tiska, radia, televizije. Vodja biroja mora imeti večletno obsežno prakso v novinarstvu ter večletno prakso na vodilnem položaju v ekonomski propagandi. Nudimo družinsko stanovanje, zelo samostojno delo in dobre pogoje.
Tehnične referente
za urejanje in vsebinsko oblikovanje komercial-no-tehničnih publikacij v oddelku za tisk Založniškega biroja. Zanimivo in vsestransko tehnično in publicistično delo, primerno za tehnika jakega ali šibkega toka v ugodnih pogojih.
Referenta za propagando
v biroju za stike z javnostjo/ Specializirano strokovno delo pri planiranju in, izvajanju propagandnih akcij z oglasi v dnevnem in strokovnem tisku zahteva prakso na samostojnem delu v ekonomski propagandi.
Grafika
v Biroju za oblikovanje za samostojno kreativno delo na področju grafičnih oprem publikacij, oglasov, razstav in podobno. Zaželeno je nekaj prakse ‘po končani šoli za uporabno grafiko.
Litografskega risarja
v Biroju za oblikovanje za obdelavo raznih publikacij pred tiskom. Samostojno, in zanimivo delo v urejenih pogojih.
Prosimo, da pošljete ponudbe kadrovski službi podjetja, Kranj, Kidričeva ul. 40.
TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV,
LJUBLJANA
2 konstruktorja
strojna inženirja ali tehnika s prakso.
2 KD strugarja
1	KD rezkarja
zaželena praksa na ustreznih strojih. Materialnega knjigovodjo
s srednjo ekonomsko izobrazbo in najmanj 3-Iet-no prakso ali daljšo prakso na ustreznem delu v industriji.
Knjigovodjo za'fakturno službo
S srednjo ekonomsko izobrazbo in najmanj Metno prakso ali daljšo prakso na ustreznem delu. Knjigovodjo
začetnik — za dela v obratovnem knjigovodstvu. 8 KD finomehanikov, po možnosti z ustrezno prakso.
2	KD strojna ključavničarja,	/
po možnosti z ustrezno prakso.
IS PK delavk.
Prosimo, da pošljete ponudbe kadrovski službi Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana, Celov-| ška c. 180.
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV,
LJUBLJANA
Več elektroinženirjev in tehnikov za delo na tehnološkem področju. Možna pridobitev stanovanja v 1964. letu/
Več strojnih inženirjev in tehnikov za delo na tehnološkem področju. Možna pridobitev stanovanja v 1964. letu. Ekonomista-analitika
za ^odjo plansko-analitskega oddelka. Možna pridobitev stanovanja v 1964. letu.
Elektro-ali strojnega tehnika s prakso na področju planiranja za glavnega planerja signalnovarnostnih naprav. Možna pridobitev stanovanja'v 1964. letu.
Elektrotehnika
s prakso za vodjo montaže relejev.
Več KV in VK finomehanikov.
Prosimo, da pošljete ponudbe kadrovski službi Tovarne električnih aparatov., Liubliana/ Savska c. 2.
S seje uredniškega odbora tednika »Iskra«
Letni pregled, mnenje in želje
V letu 1963 je uredniški odbor glasila ISKRA pripravil in izdal 50 številk glasila in namesto ene številke predlog statuta podjetja.
Iz pregleda vsebine objavljenih člankov je razviden:
1.	visok procent objavljenega teksta (70%) z gospo-darsko-informativno vsebino, k čemur 'prištevamo še reportaže, intervjuje in poročila iz življenja kolektivov;
2.	nizek procent objavljenega teksta (2,3%) družbenopolitične vsebine, pa čeprav je bil povprečno v vsaki' šte-
. yilki po 1.7, članka te vsebine; j •• ■
3.	dobro delovanje dopisniške mreže (uredniškega odbora) v tovarni Elektrome-hanika, Kranj, dopisnikov v upravi podjetja in ZZA;
4.	še nekam zadovoljivo sodelovanje z dopisniki ZTO, PSO, Propagando, sindikatom;
5.	zaskrbljujoče stanje dopisništva pa imamo v tovarnah Instrumenti; Otoče (na 6 številk 1 prispevek), Avtomatika Pržan (na 4 številke I prispevek)., Aparati, Ljubljana, Savska (na 17 številk glasila 1 prispevek!),- Elektronski - instrumenti, Horjul (na 13 številk 1 prispevek!). Kondenzatorji, Semič (na 5 številk 1 prispevek) in »Mikrob«; Priiep (dosedaj še nistno prejeli nobenega prispevka). Pri tem pa ne moremo reci, da se prav v teh kolektivih nič ne zgodi in nimajo problemov;
n.	izredno nizko število prispevkov s problemsko vsebino ter nezadostno- sodelovanje vodilnega kadra podjetja v glasilu, kot da bi kolektivu nihče ne imel kaj povedati.
Uredniški odbor je na vseh svojih sestankih (50) redno obravnaval vsebino do dve številki glasila v naprej in težave, ki jih imamo z dopisniki, odnosno, težave, ki jih imamo zaradi pomanjkanja dopisov iz posameznih kolektivov. Da bi to stanje popravili, smo lani organizirali dva ' sestanka z dopisniki: enega V začetku, drugega pa
Film o »Iskri« v Beogradu
(Nadaljevanje s l. strani) stbv žal pokazale nekatere neljube ' pomanjkljivosti) ki so vplivale na uspeh srečanj. Prav ob tem srečanju pa se je jasno pokazalo, kako zelo je potrebno ustvariti v beograjski filiali takšno organizacijo in kadrovsko zasedbo, da bo zares lahko v celoti predstavljala dejavnost našega podjetja. Tu delo na področju stikov z javnostjo prav gotovo ne sme ostati na zadnjem mestu, saj prav ti stiki lahko odločilno vplivajo na ugled in uspešnost našega podjetja v državnem merilu in izza meja.
-mt-
sredi leta. Rezultati so bili minimalni. Prišla pa je do izraza skrb dopisnika, da bi se proti njemu ne izvajale kake sankcije, če bi javil ali objavil kako kritično vest iz svojega kolektiva; sama hvala in metanje peska v oči pa je lahko škodljiva. Izjava nekega našega dopisnika: »Sebe imam še vedno najrajši«, je dovolj zgovorna in jo lahko, posplošimo na celotno stanje dopisništva v Iskri.
Mislimo, da »pranje perila« v časopisu ne pride v poštev, prepričani pa" smo, da bi problemski članki o delovanju in poslovanju podjetja, posameznih tovarn in obratov ter organizacij, o delovanju naših političnih organizacij in naših samoupravnih organov na vseh nivojih pripomogli k izboljšanju njihovega delaj delovanja in njih vloge; časopis bi na ta način; prerastel iz informatorja v' mobilizatorja za skupne cilje-in smotre kolektiva, podjetja in vse naše skupnosti. Iti to je po naše tudi namen izda-, janja našega lastnega časopisa. Da pa bi iz navadnega informatorja napravili kvalitetni skok naprej, nam je pa potrebno sodelovanje vodilnih delavcev podjetja, vodilnih delavcev tovarn, obratov ter organov upravljanja in političnih organizacij.'
Velik kolektiv ni »VELIK« zaradi velikega števila svojih članov in svojih večjih ali manjših uspehov, temveč le zaradi svojega kritičnega odnosa do uspehov in neuspehov do pozitivnih in negativnih pojavov, ter sposobnosti vse to spoznati, priznati in napraviti ustrezne zaključke ter mobilizirati vse svoje razpoložljive sile za dosego ciljev, ki nam jih nalaga naaš socialistična skupnost.
Poleg skrbi za redno izdajanje časopisa in njegovo vsebino pa je uredniški odbor posvetil veliko pozornost stroškom izdajanja časopisa.* Iz pregleda planiranih in porabljenih /denarnih \ sredstev je razvidno, da nam je ob izrednem skrbnem gospodarjenju uspelo podjetju prihraniti 2,400.000 din, pri čemer gre največji prihranek na račun prehoda tiskanja časopisa iz normalnega tiska na roto-tisk; ha ta način je bilo prihranjeno prek 1 milijon 600.000 din, čeprav je od prvotnih 9500 izvodov v začetku leta naklada časopisa do konca leta 1963 .narastia na 13.700' izvodov na številko, kar kaže na povprečje 12.650 izvodov na teden. S prvo številko v letu 1964 pa smo dvignili naklado tednika »Iskra« na 14.000 izvodov, ki.so bo v teku leta še povečala.
Pismo iz Knjaževca
Z veseljem ugotavljam, da sem dobro izbiral, ko sem se odločil za nakup vašega gramofona. Deluje odlično in mi tudi po zunanjem videzu zelo ugaja. Ima pa ta gramofon še drugo stran —■ kupil sem ga v času vaše »Zlate serije« in glej — sreča se mi je nasmehnila in dobil sem komplet gramofonskih plošč, ki me glede na izbor izredno zadovoljujejo.
Prav zares sem zelo zado-voljeh z gramofonom, seveda pa tudi z lepo nagrado, ki je obogatila mojo zbirko priljubljenih plošč.
Ob tej priložnosti bi se vam rad od srca zahvalil, celotnemu delovnemu kolektivu ISKRE pa želim, da bi še v naprej proizvajala kvalitetne izdelke v veselje in
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame JOŽICE fKRBINC
se zahvaljujeva vsem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva kolektivu splošne montaže, ušmerjevalnice števcev in ordojame za darovano cvetje in denarno pomoč.
Gina Škrbine in Jolanda Bajželj
zadovoljstvo potrošnikov in' v dobro vse naše socialistične skupnosti.
Tovariško vas pozdravlja ji
Damjan Kmetič, oficir JLA, Knjaževac, Njegoševa 10/IIL
Tovarištvo na cesti
Nedelja ... Fičo me je potegnil iz Tržiča (kjer sem doma) v Ljubljano. Povratek mi je zagrenila pokvarjena vžigalna tuljava. V stranski ulici, kamor sem zapeljal: in Hudi »obstal«, sem z malo upanja nagovoril neznanca, ki je stal pred svojim avtomobilom, in mu omenil »smolo«, in če ima morda rezervno vžigalno tuljavo, žal, ja ni imel, vendar me je pri priči odpeljal k bencinski črpalki na Celovško cesto (2 km). Spet »smola«; imel sem le 1.500 din, in glej.; neznanec mi je brez besed posodil tri tisočake, da sem lahko kupil tuljavo. Pri povratku sem zvedel, da je moj prejšnji »neznanec« kemik v tovarni glasbil »Melodija« Mengeš. Še danes mi je prijetno, ko se spomnim na izredno gesto spoštovanega tovariša, ki naj bo vsem Šoferjem r- amaterjem .in poklicnim, kot zgled tovarištva na cestL
Gvido Dornik
H
Tribuna mladih
Kranj, 1. februarja — Danes se je ob večeru zbrala mladina kranjske tovarne, da se na tradicionalnem sestanku »Tribuna mladih« pomeni to in ono. Program je bil kot ponavadi razdeljen v tri dele: gospodarski, kulturni in zabavni.
V prvem delu je šef gospo-darsko-tehničnega oddelka kranjske tovarne tov. Božo Krajšek tolmačil navzočim eksterno in blagovno proizvodnjo tovarne, v produkciji in vseh montažah, prav tako je pojasnjeval kakšne artikle posamezne ekonomske enote izdelujejo, in kakšen proizvodni plan imajo v letošnjem letu. Pripovedovanje je bilo za tiste, ki nekaj o tem že vedo — dovolj zanimivo, za druge
Tov. Božo Krajšek
in teh je bilo precej, pa si bo morala mladinska organizacija omisliti šolsko tablo, včasih ne bi bil odveč tudi diaprojektor. Prepričan sem, da jih je malo, ki bi poznali razen splošno znanih artiklov — še ostale Iskrine izdelke; dia projektor bi to vrzel lahko imenitno odpravil.
V mislih imam tudi našo dvorano, poslušanje in gledanje na predavanjih, seminarjih ali zasedanjih samoupravnih organov, če hočemo, da bodo poslušalci zbra-, ni, morajo nastopajoče ne samo slišati, pač pa tudi videti. Za primerjavo lahko vzamemo kot primer radio in televizor. Kje je potrebna zbranost? Menim, da ni nikogar, ki ne bi dal prednost slednjemu. V naši (ravni) dvorani DS bi moral obstajati vsaj 20 cm visoki oder, na njem pa miza, stoli, ob strani pa govorniški pult. Precej zehanja, predvsem pa neumestnega klepetanja . v zadnjih vrstah bi s tem odpadlo, skratka: poslušalci bi Jjolj sodelovali, ker bi 'nastopajoče oz. predsedujoče tudi y zadnjih vrstah videli, o če-
mer za zdaj ne moremo trditi.
Vsekakor je ždeti, da predavatelj ob takih prilikah stoji, ker se lažje kreta, po-štoji tu in tam, dejal bi, da vnaša v pripovedovanje več razgibanosti. S tem odpaSe. togost in monotonost, ki zavaja dokaj poslušalcev, posebno mladih v sanjarjenje ali pretirano šušljanje. Če je govorniku potrebna dokumentacija, naj mladinska organizacija pripravi govorni-; Ški pult in bo Vse v najlepšem redu.
V	drugem delu so mladinke kranjske gimnazije s pre-ptičljivim prispevkom obudile spomin na našega največ-jega pesnika Franceta Prešerna. Za njegovo obletnico smrti so izbrale, bisere njegove poezije. S ' pripovedovanjem in recitacijami so nas povedle v leto 1800, letnico njegovega rojstva in dalje: mladosti, študija, pesništva in osebnega trpljenja. Strah: in up! To dvoje se je v pesniku borilo vse življenje, čeprav je zatrjeval; da je slovo upu in strahu dal. Ljubezen do bogate in lepe Primičeve Julije ni mogla osrečiti našega pesnika. Ni bil zavrnjen, saj se ni drznil niti približati... Le v pesmi je izražal čudovite verze o neuslišani ljubezni. Kot napreden; človek je verjel v moč pravice in prijateljstvo med narodi. Umrl je v Kranju 8. februarja leta 1849, >-v hiši, kjer je zdaj j Prešernov muzej. Spomenik na kranjskem pokopališču so postavili njegovi prijatelji! Spomin na njega pa živi in bo živel V naših srcih dokler bodo živele in slovele njegove pesmi.
Aplavz, ki so ga doživele mladinke kranjske gimnazije ob zaključku kaže, da si naša mladina takih nastopov in umetniških pripovedvanj o naših pesnikih in pisateljih še želi. Morda bi kazalo za mesec marec (Dan žena) slišati čudovite Cankarjeve črtice o materi?! Prepričan sem, da bi bil to lep večer, poln zanosa, da smo imeli Slovenci take velikane duha in srca v svoji sredi.
V	tretjem delu se je zbrana mladina zavrtela v prijetnih zvokih zabavnega orkestra. Prav je, da se sprostijo in uživajo ob veselem ritmu, in prav bi bilo, da bi jih na te prireditve prihajalo čedalje več.
Nekaj, kar me moti na prireditvah »Tribuna mladih« pa so prazni stoli, kjer naj bi sedeli gostje. Je res tako malo zanimanja kako se izživlja naša mladina? Besede, dane na konferenci so bile torej le, in žal — samo besede. Kdo, vprašam, lahko mladino kaže s prstom, Če so le redki, ki,besede in obljube tudi držijo in mladini po danih možnostih pomagajo. Je zgolj denar vse!?... Ni moč zavesti,,hotenj in dejanj mnogo več?
Mladi poslušalci z zadovoljstvom sledijo programu
Zaupanje v lastne sile
Izdelki tovarne kondenzatorjev v Semiču na zunaj ne pomenijo nič posebnega, vendar pa brez njih ni" sodobne radijske in televizijske industrije. Nihče ne ve, koliko naporov in razmišljanja je bilo potrebno za tisto pest drobnih kondenzatorjev, ki danes v milijonskih količinah zapuščajo tovarno in, ki tvorijo osnovne pogoje* za uspešno delovanje mnogih industrij z. v-liko bolj zvenečimi imeni. Morda je bilo prav tisto začetno zapostavljanje proizvodnje RA in TV elementov tista vzpodbuda, ki je spravila tovarno na upoštevanja vredno mesto proizvajalca, ki je danes kos vsem 'nalogam.
V tovarni v Semiču s ponosom pokažejo vrsto strojev, ki so plod dela in razmišljanja domačih konstruktorjev in, ki prav tako dobro delajo — nekateri od njih še celo bolje — od uvoženih, drago plačanih. Morda ni nikjer čutiti tako tesnega sodelovanja med razvojem in tovarno, čeprav bi terenska, oddaljenost med obema narekovala prav nasprotno. Lasten razvoj pdgojuje raziskovalno in znanstveno delo, ki je 'temelj "vsake samostojne proizvodnje. Prav lastni razvojni laboratoriji v
okviru Zavoda za avtomatizacijo so tista prednost, ki postavljajo to tovarno visoko nad raven drugih jugoslovanskih proizvajalcev.
Samozavest, ki preveva kolektiv semiške tovarne, ne pomeni prazno nadutost, ampak ima svojo stvarno podlago. Strahu pred konkurenco. takorekoč ni, zlasti ne po tem, ko bo dokončana rekonstrukcija „tovarne in . ko bodo v stanju ustreči vsem zahtevam domačih in tujih kupcev. Skromna finančna sredstva (pa tudi določen . ponos ustanoviteljev .podjetja), niso dovoljevala- nakup dragih inozemskih licenc, ki po navadi ne pomenijo zadnje be-; sede tehnike. Zato so se morali nasloniti na lastne sile te- zakoračiti na trnjevo pot razvoja od samega začetka,' od osnovnih elementov pa do kompliciranih naprav (na primer kondenzatorjev jalove energije). Proizvajalci so bili-prisiljeni iti v potankosti proizvodnje, ki pa ni omejena samo na ozko prečializira-ni asortiment, temveč tudi na vsakovrstne inačice (tropske, ladijske izvedbe) na podlagi. individualnih- naročil. Tako so npr.: izdelali za Institut za. elektriško gospodarstvo v Ljubljani kondenzatorsko baterijo za 800.000 V, ki služi
za proizvajanje umetne strele, razen tega pa tudi elektronske mikroskope specialne visokonapetostne izvedbe in še marsikaj podobnega.
Izgradnja, oziroma rekonstrukcija tovarne je v teku, S tem bo rešen tudi problem zadovoljivih zmogljivosti, ki naj zadovoljijo domače trži-’ šče pa tudi del inozemskih potreb.. S tem bo rešeno tudi vprašanje cen, ki so -v jugo slovanskem merilu sicer nižje od konkurenčnih, v povprečju Sp® so še vedno nad svetovnimi. Rekonstrukcija bo omogočila? velikošerij sko proizvodnjo in hkrati s tem tudi prilagoditev proizvodnih" Stroškov svetovnemu povprečju.
M. Lj.
Kontrola kvaliteta
Pozornost ob razDravi o vosnodarienlu
m
(Nadaljevanje z • 2. strani)
mezne pozicije. V tem proizvodnem procesu je človek v precejšnji meri osvobojen razmišljanja, kar je bilo. poprej nujno. To je doseženo' na ta način, da je — dobesedno »enkrat za vselej« — prenesel celotni postopek na konstrukcijo in. ji prepustil »pravico: misliti«.
Eno od vodilnih elektrotehničnih podjetij je pripeljalo standardizacijo tehnike na elektronskem področju do takšne stopnje, da leži pri njih proizvodnja na 30 »OS; novnih elementih«. Že v tem se odraža trenutek visoke sigurnosti. Po drugi strani pa so ti elementi, ne sam'o odporni napram zunanjim vplivom, temveč tudi zaščiteni pred kakršnokoli umazanijo s posebno smolo in na ta način izolirati pred posledicami človeške nepazljivosti. O številnih kontrolorjih; ki jih srečujemo na vseh pozicijah proizvodnje takšnih elektronskih elementov, pravijo, da predstavljajo »stebre mostu h kvaliteti«, a sama proizvodnja pa da je »zveza med te mi stebri«.
(Dalje na 5. strani),
Predsednik tekm. komisije Mladi proizvajalci otoške tovarne, ki so tekmovalni komisiji poslali vsak po 7 predlogov, Z leve na desno: Anton Slavko Žibert -	Avsenik, Janez Markelj, Rudi Vidic in Angel Gregorič
Razgovor v Otočah
Izredna aktivnost mladine
Iz podatkov je bilo razvidno, da je mladinski aktiv v Otočah med prvimi pri tekmovanju mladine za dvig produktivnosti. Prav zato
Direktor tovarne v Otočah tov. Albin Jensterle
sva se z organizacijskim sekretarjem tov. Francem Dolencem oglasila v otoški tovarni, kjer naju je ljubeznivo sprejel direktor tov. Albin« Jensterle, navzoč pa je bil tudi predsednik mladine Anton Avsenik. V kratkem izvlečku je bil naš pogovor takle:
»Letna statistika o dejavnosti dopisnikov posameznih - tovarn kaže, da je Otoče med zadnjimi, kaj menite o tem?«
Tov. direktor se je malce nasmehnil in dejal: »Nišem presenečen, čeprav to ni prijetno slišati. Tu v Otočah smo v preteklem letu oz. letu samostojnosti — še vedno-prebolevali »otroške bolezni«. Morda so nekateri menili, da se uredništvu časopisa »Iskra« lahko pošilja le dopise o pozitivnih uspehih, čeprav bi problemski članki lahko služili k hitrejšemu na-perdovanju, ne samo v Otočah, |pač pa tudi v drugih tovarnah.«
»Ali s tem menite, da kolektiv še ni bil dovolj čvrst za samostojnost?«
»Besedo kolektiv bi Zamenjal s strokovnimi kadri; teh pa je manjkalo, saj še danes nimamo vseh, ker jih tudi ni lahko dobiti. Sami veste, da-je iz Kranja prišlo le malo strokovnjakov v Otoče, in to se pozna! Kadri, ki so prakticirali v Kranjii, bodo potrebovali določeno dobo prakse ih študija za normalni in hitrejši potek proizvodnje. Le-temu pa bodo morali pomagati strokovnjaki, ki bodo imeli; čas1 zä poglabljanje v tekočo proizvodnjo.«
»če sem prav razumel, ste nekaj sodelavcev že dobili, so uspehi vidni?«
»Da, in kar je najvažnejše: 'če je kaj narobe/lahko hitreje rešujemo probleme kot prej. Konstrukcije, ki jih dobimo iz ZZA niso vedno v redu, za popravek pa mine včasih preveč časa. Tudi v takih primerih gre zaradi novih moči delo hitreje izpod rok.«
»Ste z dotokom materiala zadovoljni?«
»Na to vprašanje je težko odgovoriti in moram reči, da imamo z nekaterimi vrstami
V kranjski »Iskri« je bil upokojen tov. Stane Engeisberger, tehnolog in dolgoletni n mestnik šefa poskusne proizvodnje. —; Slika kaže slovo' ve. tnega in priljubljenega tov riša od sodelavcev, ki so mu ob slovesu zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let
materiala občutne težave; Sem in tja tudi bakelitni iž;, delki iz Kranja niso najboljši; zdi se mi/ da se nekateri delavci ne držijo norm pe-' čenja bakelitnih mask, zato bakelit poka ali pa se zvija; pri spreminjanju konstrukcije. pa imam vtis, da so v praksi prepočasi- vsklajevali maske in - plašč, kar pomeni dosti izmeta in dodatnega dela.«
»Kaj pa statut podjetja, ste ga že proučili?«
»Da, kolektiv je bil s tem seznanjen, posebnih pripomb pa-ni. bi-lo,«
»Kot se spominjam v prejšnjem letu delovni odnosi niso bili najboljši ... Kaj pa letos?«
»O tem bi povedal tole: naš kolektiv je Še mlad in dela napake. Preveč vidimo sebe, ne pa tovarno. Meni je Všeč, da se za koristno stvar tudi skregamo, če ne gre drugače, s tem pa ne; zagovarjam teze. da bi se po takilri razpravah grdo gledali in zamerili drug drugemu. Menim, da so nekateri člani našega, kolektiva preobčutljivi.«
»Pravi cilj obiska pri vas so odlični rezultati mladine. Kakšno mnenje imate Vi o tem?«
»Priznam, da šem vesel. Z mladino se da delati, če je prav vodena, in če obdrži svoj ¡ponos. No, imamo pa tudi take, ki jemljejo vse z lahke strani, čeprav sami niso slabi. Močno se\ pozna, da smo ha podeželju. Našim vrlini mladincem, ki so pripomogli otoški tovarni do lepih rezultatov v mladinskem tekmovanju iskreno čestitam!«
Kmalu za tem sta prišla do zaključkov tudi predsednik mladine otoške tovarne — Ant®'Avsenik in predstavnik mladine podjetja — France Dolenc. Po izjavi tbv.‘ Avsenika so bili vsi mladinci pred tekmovanjem seznanjeni z načinom dela. Komisija enajstih članov,' ob katerih sta bila tudi dva člana gospodar-
sko-tehničnega odelka, -je vso prijave predlogov vestno pregledovala. Do zdaj smo prejeli 42 predlogov jsi izbcfj-šavo dela, od katerih jih bodo nekaj obravnavali kot ra-: čipnalizacijo in bodo mladinci prejeli poleg nagrad tudi zadevne premije' po pravilniku 6 racionalizacijah.;
Predsednik- DS Janez. Stanovnik . pa - je v- razgovoru omenil, da je DS na : svoji zadnji - seji sprejel. sklep, da sg odobri 100,000. din za nagrade tistim, ki bodo ob koncu mladinskega tekmovanja za dvig proizvodnje pokazali najboljše rezultate. On, sam, .kot tudi člani DS, sp ponosni na resnost ih izredno .'voljo mnogih mladincev in 5 mladink y tem tekmovanju; jim čestitajo k zavidljivemu mestu (prvo mesto v oktobru in drugo v novembru) in jim žele še vnaprej tak polet in nadaljnje uspehe.
Ado
Kvaliteta in kontrola
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ker v miniaturni tehnniki človeška Sposobnost reagiranja že dalj časa ni več rentabilna, zamenjujejo kontrolna mesta čedalje bolj avtomati. V mnogih obratih podjetja; o katerem smo govorili.
ki delajo na istih proizvodih, na primer teleprinterjih, imajo posamezne delovne skupine izključno nalogo da bdijo nad kvaliteto proizvodnje. Redni posamični poiskusi, ki po strogosti daleč prekašajo normalne principe, omogočajo odkrivanje celo samo slutenih napak, oziroma, vplivanje na nje, še preden pridejo do izraza. Elektrotehnika in delno tudi elektronika prodirata že v najrazličnejša področja proizvodnje, ha čemer sloni tudi avtomatizacija proizvodnih procesov. :
(Po Handelsblatt)
Pisma naših bralcev
TOV. UREDNIK!
Kot upokojena delavka bivše tovarne »špik« sem doživela izredno presenečenje, ko sem bila od uprave kranjske tovarne ob Novem letu obdarovana.
V tem letu tudi redno dobivam vaš časopis, ki sem ga zelo vesela, ne vem pa, ali je brezplačen, ker nisem prejela zadevne položnice, če sem kaj dolžna vas prosim, da mi jo pošljete takoj, da poravnam naročnino. Istočasno sporočam, da je pri nas sedaj hišna številka 37 in ne 32, da ne bo kakšne pomote.
Lep pozdrav Van?, tovariš urednik, in vsem bivšim sodelavcem!
Antonija Pogačnik, Sp. Besnica 37
Spoštovana tovarišica!
Vaše ljubeznivo pismo nas je prijetno razveselilo, ker .iz dopisa veje navezanost na kolektiv, kjer ste delali, in doprinesli svoj del k mnogim uspehom. Prav zatp pa tudi kolektiv »Iskra« ne mo-
re pozabiti na bivše sodelavce, ki so ustvarjali dobrine sedanjim in prihodnjim rodovom. Letni sestanek, pogostitev, lepi koledarji in denarna darila naj bi bili odsev dobrih želja delovnega kolektiva bivšim sodelavcem, ki naj bi se na novoletnih sestankih še bolj spoznali med seboj, istočasno pa bi iz ust naših predstavnikov slišali kaj več o »Iskri«, na katero smo vsi ponosni.
K tej povezanosti pa služi tudi naš tednik »Iskra«, ki ga dobivajo vsi naši upokojenci brezplačno!, kdor pa ga iz kakršnih koli vzrokov ne dobiva, naj takoj piše na naslov: Uredništvo časopisa »Iskra« Kranj.
Kakor vidite, Vam položnice ne bomo poslali, številko hiše, kjer stanujete, pa smo tudi spremenili in bo za naprej vse v naj lepšem redu.
Želimo Vam zdravje in zadovoljstvo v zasluženem pokoju in Vas, kot tudi ostale upokojence, lepo pozdravljamo!
Uredništvo
Prosta delovna mesta
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA VABI inženirja arhitekta
za delo v Centru za oblikovanje izdelkov. Diplomanta šole za oblikovanje ali grafika z veseljem za oblikovanje tehničnih artiklov. Administrativno-tehnlčnega referenta Zaželena je večletna praksa v administrativnih delih in popolno znanje strojepisja. Stenodaktilografa
s popolnim znanjem strojepisja in stenografije. Prosimo, da pošljete ponudbe kadrovski službi Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Miklošičeva c. 28.
ŠOLSKI CENTER »ISKRA« KRANJ IŠČE več elektro in strojnih inženirjev za pedagoško delo v Šolskem centru »ISKRA.« Delovna mesta so v Kranju in v Ljubljani. Prosimo, da pošljete ponudbe''na Šolski center »ISKRA,« Kranj, Savska loka 2.
Tov. urednik!
Rad prebiram naš tednik »Iskra«. Zelo mi je všeč kotiček »Pisma bralcev«, k pisanju pa me je spodbudil poziv »Dopisujte v časopis »Iskra.«
Nekaj me zanima, pa ne mislite da samo mene. O. kje pa; takih radovednežev je še: dovolj. Svojčas _se je namreč precej govorilo, enkrat je bilo nekaj o tem tudi napisanega, (če se ne motim v Poročevalcu!) da bo DS kranjske tovarne sprejel sklep o jubilejnih nagradah oziroma značkah vsem delavcem, ki so že več kot 10 let v tovarni. Bojim-se, da ta zamisel- ni našla, pravega razumevanja, ko je že dlje časa taka tišina.
Tovariški pozdrav!
Radovednež iz Kranja
Spoštovani »Radovednež«
Vaše malce šaljivo pismo, nam je kar dobrodošlo ob poplavi resnih člankov. Tudi do Vašega pisma ni bilo lahko priti, kajti ležalo je povsem na dnu nabiralne skrinjice, kar smo opazili šele zdaj, ko so bili odstranjeni dokaj sni zaboji pod skrinjico. Sicer pa niste ničesar zamudili. O značkah (zlatih, srebrnih in bronastih) je bilo res dosti govorjenja in tudi razumevanja, in če smo resnicoljubni — ni k realizaciji dosti manjkalo. Kot sami vč1 ste, pa je prav v tistem šašu kranjska »Iskra« prešla v integracijo. Zamisel je.še ostala, le s to razliko, naj bi se jubilejne značke delile v sklopu podjetja in ne samo v Kranju. Pri obilici važnejšega dela pa se je postopek začasno odložil. Verjetno pa se bo še to leto o tem kaj več govorilo oziroma pisalo.
Lep pozdrav Vam in vsem »radovednežem!«
Uredništvo
Iz tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici
Tekmovanje mladine v tovarni elementov
V zvezi z izvedbo tekmovanja mladine podjetja ISKRA je bila v naši tovarni imenovana komisija za dvig produktivnosti dela in discipline mladincev. Za zdaj so nam znani rezultati dvomesečnega tekmovanja, in sicer Iza meseca oktober in november
1963.	Komisija je ugotovila predvsem, -da produktivnost postopno J narašča. Po sistemu točkovanja je komisija zajela podatke in ugotovila, da je posameznik dosegel v mesecu oktobru povprečno
2,01	točke, medtem ko pa je za oktober in november povprečje 2,14 točke.
Prav je, da omenimo predvsem tiste, ki so dosegli najboljše rezultate. Po zbirnih podatkih za dva meseca šobili med mladinci, ki delajo po učinku, najboljši: Marija! POČIVAVŠEK (EE Feriti) s: povprečno oceno 12,8, Janez SEVER (EE orodjarna) — 12,4, Anica PASAR (EE Kondenzatorji Žužemberk) povprečna ocena z 10,6 točkami, med mladinci; ki' delajo po času pa; Darine GRGOVIČ
(EE Upori Šentjernej) 5,00, Martina ZUPANC (EE Upori Šentjernej) 2,5 in Peter LUš-TEK, s povprečno oceno M točke.
Doslej so tekmujoči mladinci dali 6 predlogov za izboljšave/ in sicer 4 v EE Upori — Šentjernej ter 2 v EE Keramični kondenzatorji — Žužemberk, prepričani pa smo, da bodo ti predlogi upoštevani in uspešni za delovno enoto.
Vsekakor gre prvim petim tekmovalcem vse priznanje, ker so že v dveh mesecih pokazali, da so se resno lotiti dela in nalog ter pravilno razumeli namen tekmovanja. Prav je, da jih bo tovarna primerno nagradila ter jih s takim priznanjem vzpodbudila k nadaljnjemu delu. SP.
Dopisujte
v tednik
»Iskra«
Z avtom v London
Za zboljšanje izvoza in uvoza je odpotoval inž. Janez Baloh (ZTO) v London k firmi INEXPRODUCT LTD — ki bo med drugim predstavljala »Iskro« v Angliji. Inž. Baloh bo predvidoma ostal v Londonu dve leti. Pred odhodom, ga je uredništvo zaprosilo, naj pošlje nekaj pisem tudi za naše bralce. S svoje poti v Anglijo, nam je pretekli teden poslal naslednji dopis:
Stisnil sem roko tovarišem, prijateljem, družini; saj morda ne za dolgo. Toda vsako slovo ima v sebi vedno kapljo pelina. To grenkobo čutim v ustih, ko previdno ocenjujem meglo in led pred. seboj ter bolj oprezno kot junaško lovim ravnotežje avtomobila, ki požira kilometre proti jugu.
Kilometri, kilometri ... Koliko jih še bo? Mudi se. Hitim proti Benečiji Toplo je postalo, četudi ni sonca. Sam sem. le radio mi je družabnik.
Bil je pravzaprav tedaj nek
običajen dan, ko sem se odločil, da se v zvezi s predvidenimi posli »Iskre« priključim podjetju INEXPRODUCT LTD. v Londonu. Zato zdaj hitim, s polnim avtom prtljage, obleke in papir ja.
O,	ta papir? Italijanskemu cariniku ne ugaja. Prepričuje me, da se v Italiji plača na uvoz knjig carina! Pojasnjujem, da prospektni material in katalogi niso knjige. On trdi svoje: »Kar je tiskano, jej knjiga!« Končno zmaga velikodušnost.
Kilometri, kilometri! Joj, megla. Pred Benetkami dobesedno zarežem vanjo. Brzino-mer se približa ničli. Še tega mi je treba. Pomikamo se v' koloni s hitrostjo pešca. Včasih 'roba ceste ne vidim. Tam ugledam avto v jarku, poleg ljudi. Verjetno tudi ta ni videl roba. Pazi! Napenjam oči, radio igra, a jaz ga ne slišim. Upam, da mi avtocesta od Mester dalje prinese olajšanje. Za 25 km do nje potrebujem več kot 2 uri. Toda olajšanja ni. Počutim se sicer varneje, povečam nekoliko hitrost, toda ne vidim nič. Zunaj je grozljiva tema, pred menoj pa je bel zid z reflektorji osvetljene megle. Pred Vicenzo, kjer se megla razredči, me ustavi policijska patrulja z opozorilom, da je od tod naprej silna poledica in vožnja nezanesljiva. Zavijem v mali, prijetni hotel v Tavemelle.
Nato spet cesta, kilometri, megla. Pred Milanom polica-
ji napote vsa' vozila z avtoceste v mesto. Težka nesreča, promet zaprt, obvoz skozi mesto nujen. S tem izgubim več kot uro časa. Prebijam se skozi prometne mestne uli-ce_ jjs končno nazaj na avtocesto.
Zvečer sedim v prijetno okrašeni jedilnici prijetnega motela v okolici Torina. Smrečice, zvezdice, trakovi, luči.. Sam sem. Ljudje okoli mene so nervozno veseli. Naročim si stekleničico črnega in molče nazdravim vsem dragim in prijateljem. Nato pa zgodaj spat. Takšno je bilo slovo od starega leta, 700 km od doma.
Novoletno sonce me pozdravi že daleč med gorami, blizu Suze. Pozanimam se za stanje cest. Snega malo, prelaz Monte Cenisio je prevozen. Ni mi treba na vlak in skozi tunel. Strmo se dvigam, najprej po asfaltu, nato po ledenem snegu. Italijanski ca-
-rinik samo molče odpre rampo in zamahne z roko.
Bele gore bleste v soncu. Razgled je čedalje lepši. Ko mi tik pred mejo policijski uradnik pritisne žig v potni list, mu delo kar ne gre izpod rok. Čakam in razmišljam, ali je temu kriv mraz ali pa prvo jutro novega leta. Cesta se nato dviga naprej do 2083 metrov, kjer je v gradnji bodoči zimskošportni center. Vozim naprej, navzdol, v meglo.
Naslednjega dne se Parizu izognem po obvoznih bule-varjih skozi predmestja. Hitim dalje proti severu. Rad imam francoske ceste in način vožnje Francozov mi ugaja. Promet je hiter, tekoč. Tudi skozi naselja praviloma dovoljujejo hitrost 60 km/h. Kljub temu, da Francija nima posebno moderniziranih cest, se premostitev večjih razdalj ne zavlačuje in vožnja ne utruja.
Dve. možnosti prehoda z avtom na britanski otok
G
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 47. seje UO podjetja
(31.1.1964)
0 170 sprejema na znanje poročila posameznih sektorjev o izvršitvi sklepov UO in Ps podjetja v letu 1963.
: Pri tem UO smatra, naj se razprava o reorganizaciji 'Služb v komercialnem sektorju odgodi do takrat, ko bodo ia to- dani pogoji, to je, ko bodo skupne službe preseljene v nove prostore, kar pa v letu 1965 še ne bo rešeno. Komercialni sektor naj do tega čaša v okviru svojega sektorja proučuje ta problem.
0 UO Sprejema'p6ročilo in sklepe komisije za uvoz in izvoz ter daje tej komisiji vso podporo za njeno nadaljnje delo.
V zvezi s tem UO naroča vsem tovarnam, naj posvečajo. potrebno pozornost emba-liranju artiklov zlasti za izvoz in izboljšajo naj svoj odnos do upoštevanja dobavnih rokov.
UO zadolžuje proizvodni sektor, da na naslednji seji pO poda poročilo, jz kakšnih vzrokov v posameznih primerih dobavni roki niso bilj izpolnjeni.
0 Pri obravnavanju predloga ~ predračuna stroškov skupnih služb podjetja za leto, 1964. je UO sprejel naslednje sklepe:
' a) Materialni stroški skupnih služb se morajo znižati tako, da se k predvideni lanskoletni realizaciji prištejejo:
milijonov
za propagandno službo 42
za upravo	93
za PŠO	92
za ZTO	18
Skupaj	245
tako, da bo plan materialnih stroškov Za leto 1964 znašal
1.255,700.000	din.
V	zvezi s tem je treba skrčiti tudi sistematizacijo delovnih mest v propagandni službi, tako da ostane v istem obsegu kot v letu 1963 (stanje na spisku per 1. februarja 1964).
0 Predvideno maso OD je treba razdeliti, in to:
—	na maso OD, ki je potrebna na podlagi spiskov za že zaposlene ljudi v podjetju per 1. 2. 1964, pri čemer je treba upoštevati že sprejeto povečanje OD;
—	na ostalo maso za OD, -ki so predvideni za povečano število zaposlenih. Te OD je treba dati strogo rezervo, čeprav imajo poedine samostojne, službe že odobreno sistematizacijo delovnih mest.
Kadrovska služba naj prevzame skrb, pa se za vso razliko prostih delovnih mest do že odobrene sistematizacije na novo sprejme delovno silo lahko, samo takrat, .kadar so utsvarjeni vsj pogoji za to, in "icer: urejno delovno mesto in strokovna izobrazba kandidata, ne pa, da se prosta delovna mesta izpolnjuje jo brez upoštevanja teh ostrejših kriterijev.
—	Dinamiko zaposlovanja bi morali postaviti izredno ostro in jo premakniti čimbolj proti koncu leta.
—	Stroškovnik skupnih služb je treba vezati na ustvarjeni celotni dohodek podjetja.
—	Enako strogi kriteriji naj bi v celoti veljali tudi za vsa administrativna delovna mesta po vseh tovarnah.
b) Precizirati je treba, katera dela se opravljajo v upravi in katera po posameznih tovarnah, da se posamezne službe ne duplirajo.
V	smislu prednjega sklepa se dopolni sklep 46. seje UO glede sistematizacije delovnih mest.
© UO se strinja s predlogom finančnega direktorja, da je na prihodnje zasedanje
DS, ko bo obravnavano poročilo o inventuri podjetja za leto 1963,' treba povabiti poleg dierktorjev vseh tovarn in skupnih služb tudi šefe računovodstev in predsednike inventurnih komisij tovarn.
Sklepi 19. seje DS tovarne elementov za elektroniko
(24.1.1964)
® V zvezi z obravnavo o izkazanem manjku pri družbenem standardu, in sicer za pisalni stroj v vrednosti din 259.G90 sklene DS, da zadevo razišče do kraja pravna služba.
@ DS potrdi sklep UO, da finančni sektor zaradi stalnih premeščanj osnovnih sredstev po EE tudi med letom večkrat izvrši pregled osnovnih sredstev in poskrbi za ažurnost evidentiranja sredstev po EE in za vskladitve.
0 DS potrdi sklep UO o spremembi obračunskih postavk ter sklene, da se takoj pristopi k izplačevanju.
® Predsednik UO tov. Mi-hajlovič seznani DS s sklepom DS podjetja ISKRA Kranj 7.2. 19. rednega zasedanja z dne 26. 12. 1963 o obračunskih v postavkah vodilnih uslužbencev ter z zadevnim sklepom UO tovarne št. 1/c z dne 24.1.1964. DS sprejme oba sklepa na znanje, ter potrdi sklep UO 20. redne seje 24.1.1964.
© V zvezi z obravnavo o delovnih haljah v obratu Magneti sprejme DS sklep, da se za vse, ki opravljajo fizično delo pri probiranju, brušenju, čiščenju, nošenju in kontroli magnetov, kupijo: za moške delovne obleke, za ženske delovne halje, in sicer po 1 na leto.
imam: po morju ali po zraku. Odločim se za hitrejšo in zanimivejšo. Komaj je postalo svetlo, že sem na letališču Le Touquet. Lahna megla pokriva polja in vse je jnirno. Povedo mi, da ni gotovo, če bodo poleti sploh možni. Čakam. Časa imam dovolj. Saj edina ladja-trajekt odpluje iz Boulognea šele popoldne.
Po dobrih dveh urah čakanja se iz megle izlušči manjši dvomotornik Bristol 170. Postopek vkrcavanja je hiter. Avion. odpre spredaj trup. Predenj postavijo mostič, prek njega pa avtomobil zapeljejo v trup letala, kjer ga s pasovi pričvrstijo k tlom; vsako kolo avtomobila posebej. Potniki sedemo zadaj v trup in že brnita močna motorja. Nekaj minut za tem se kopljemo v soncu nad meglenim morjem.
Po dvajsetih minutah varno stojimo na angleških tleh. Ure pomaknemo nazaj. Toli-
ko da prestopim prag nizkega upravnega poslopja na letališču, že pristopi k meni uniformiranec z vprašanjem, če šem jaz Mr. Baloh. V roki drži izpolnjeno vprašalno polo za začasen uvoz avtomobila. Policijski uradnik pogleda potni list in me takoj vpraša za podrobnosti dovoljenja za zaposlitev. Ko mu povem, mi potnega lista ne vrne, ampak izjavi, da bo podatke te-lefonično preveril. Nato se podam k cariniku. Deset minut mu v pisarni naštevam in opisujem, kaj vse imam v avtu, ki stoji zunaj. Gleda me v oči in končno izreče svoj: »Hvala, v redu.« V avto niti ne pogleda, četudi ve, da je poln. Zanimivi so, Angleži. Vse življenje se pri njih v glavnem odvija na osnovi zaupanja. Toda, če koga dobe na laži, ga ožigosajo, morda onemogočijo. V tem smislu se.odvijajo skoraj vsi postopki. če sem moral kasneje večkrat pri prijavah dati po-
datke, vključno, n. pr. številko potnega lista, mi teh ni nikoli nihče preveril.
Policijski uradnik na aerodromu Lydd v pičlih 10 minutah preveri točnost mojih izjav. V potni list udari žige — formalnosti so zaključene. Po levi zapeljem na cesto med zelene travnike, po katerih se mimo pasejo ovce.
Vozi levo, prehitevaj desno! Na križiščih ni levega pravila prednosti. Prednost se določi z nemim sporazumevanjem. Predvsem pa: pešec ima vedno prednost! Tako se vozi v Veliki Britaniji. Prvi občutki so čudni. Posebno ko peljem skozi mesto; posebnih težav ni. Dobro uro je treba od predmestij do centra, števec je nameril od Ljubljane do sem prek 1800 km!
še istega dne sedim za pisalno mizo, ki bo nekaj časa moja in obenem »Iskrin« center v Vel. Britaniji. Pot je končana, pričenja se delo.
Ing. Janez Baloh
Sklepi 20. seje UO tovarne elejnentov za elektroniko Ljubljana
(24.1.1964)
0 Da bi rešili trenutno kritični položaj proizvodnje potenciometrov, upravni odbor naroča tehničnemu sektorju, da v čimkrajšem času usposobi oddelek stiskalnic in uredi vse potrebno glede dobave novih orodij za sestavne dele potencibmetrov.
0 Zaradi pomotoma spre* gledanega sklepa 19.-seje DS podjetja tč. 7 2. odstavek je upravni odbor obravnaval sklep ter določil direktorju Tovarne elementov za elektroniko najvišji mesečni osebni dohodek v znesku
100.000	din.
0 Na predlog tov. direktorja Deržiča in z obrazložitvijo o povečani dejavnosti posameznih EE v letu 1964 je UO sprejel sklep, da se posameznim vodjem EE in vodjem sektorjev regulirajo osebni dohodki, in sicer:
ing. žarko Štok — teh. sektor Anton Lap — sploš. sektor Maks Sluga — finančni sektor Ludvik Simončič — EE Upori Anton Konda — EE Ker. kon. Florijan Fajgel — EE Keram. Anton Lovko — EE žarnice Avgust Drnovšek — EE Feriti Drago Zrimšek - EE Magneti Valentin Lampič - Orodjarna
dosed. postavka se zviš 400 dinarjev	10 ods
380 dinarjev	5 ods
400 dinarjev	5 ods
360 dinarjev	10 ods
340 dinarjev	10 ods
340 dinarjev	10 ods
350 dinarjev	10 ods
340 dinarjev	5 ods
340 dinarjev	5 ods
310 dinarjev	10 ods
Zgoraj navedena regulacija OD je povišanje obračunskih postavk po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ne upoštevaje predlog DS podjetja in % splošnega povišanja v tovarni.	*
Sklepi 17. seje UO tovarne za elektroniko in avtomatiko
(22.1.1964)
© Na predlog tehničnega sektorja; tovarne UO odobri sklenitev honorarne pogodbe s tov. ing. Borisom Beskom za izdelavo elaborata za. novo trafopostajo moči 250 KVA za potrebe EE Keramični kondenzatorji Žužemberk, katera mora biti končana do E 6. 1964, ker to narekuje povečanje proizvodnje keramičnih kondenzatorjev. Izdelava omenjenega elaborata je bila ponujena trem projektivnim birojem, kateri so odgovorili, da izdelava elaborata pride v poštev šele koncem leta, kar pa bi bilo prepozno.
@ Pri pregledu mesečnega prikaza boleznin in poškodb za mesec december 1963 UO zagotavlja znaten porast boleznin v EE žarnice in EE Šentjernej. Glede na to zadolži splošni sektor tovarne, da v teh dveh enotah pregleda stanje in vzroke izostankov ter o tem poroča UO. Nadalje naroča finančnemu sektorju, da naj v bodoče prikaz obsega dejanske efektivne ure glede na povečanje števila zaposlenih v posameznih EE.
0 Na predlog in obrazložitev tov^ Lapa za odobritev dodatnih nadur za uvedbo enotne personalne evidence v podjetju, katera mora biti za našo tovarno izvršena do
1.	5. 1964, je UO odobril za meseč januar dodatno naslednje število nadur:
kadrovsko socialnemu oddelku tovarne 100 nadur
—	splošni službi EE — Upori Šentjernej 50 nadur
—	splošni službi EE — Ker. kond. Žužemberk 50 nadur
—	skupaj 200 nadur.
0 Zaradi neurejenosti oz. slabega pregleda nad stanjem osnovnih sredstev je imela postavljena inventurna komisija mnogo več dela, kot pa bi ga bilo ob normalnih pogojih. Da se te pomanjkljivosti v bodoče odpravijo, so člani upravnega odbora sprejeli sklep, da naj investicijski oddelek takoj - izda posebno okrožnico in z njo zadolži vse šefe posameznih oddelkov za ves inventar, ki se nahaja v njihovem delokrogu s tem, da1 so dolžni voditi vse evidence o stanju, premikanju osnovnih sredstev, kot tudi razhodovanju istih in predaji registrskih tablic investicijskemu oddelku. Vsakega zadolženca, ki se teh navodil ne bi pridrževal, se kaznuje s kaznijo do 5000 din.
0 Manjki osnovnih sredstev, ki jih je ob popisu odkrila za to postavljena komisija, so v glavnem nastali zaradi pomanjkljive evidence o čestem premikanju OS iz oddelka v oddelek, kot tudi zaradi dotrajanosti osnovnega sredstva, kar pa ni bilo prijavljeno komisiji za raz-hodovanje. Primanjkljaji v višini din 195.190 se priznajo s tem, da se nabavna vrednost OS zmanjša, manjkajoči del sedanje vrednosti v višini din 11.832 pa nadomesti iz rezervnega sklada. Vse za-dolžence, ki so sokrivi za nastalo razliko, je potrebno kaznovati s pismenim opominom.
0 Viški osnovnih sredstev so se pojavili predvsem zaradi izdelave polic v režiji h» izvenplanske nabave dveh elektromotorjev v Sežani, za kar fakture ni3> bile It kandirane. Ker jr nuj n—» teh fDalje na 7. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
aš statut
(Nadaljevanje s 7. strani) novo:
Investicij v višini 431.000 din narekovala proizvodnja sama in ker so bile to le manjše izdelave, se jih sprejme v fond osnovnih sredstev s tem, da se istočasno poveča tudi poslovni sklad tovarne.
Popis sredstev skupne porabe ni pokazal nikakih primanjkljajev niti viškov in sedanja vrednost tega sklada je 136,228:598 din. Stanje teh sredstev bi bilo nujno večkrat kontrolirati in sklep upravnega odbora je, naj bi se vsaj enkrat letno ugotovilo, če so ti objekti redno vzdrževani oz. kako uporabniki z njimi ravnajo.
0 Ker 13 zadolžencev odobrenega jim kredita za stanovanjsko gradnjo po 800 tisoč din na posameznika ter dva . zadolženca kredita po
130.000	din še ni pričelo vračati v rednih mesečnih obrokih kot je to bilo s pogodbami : določeno, so člani upravnega odbora sprejeli sklep, da naj splošni sektor z njimi uredi vse potrebno, da se z-odplačevanjem tega dolga prične najkasneje s 1.2.1964.
Člani upravnega odbora so obravnavali predlog povišanja števila delovne sile na 1660 delavcev, vendar se s podano obrazložitvijo tega povišanja ne strinjajo in njihov sklep je, da naj ostane veljaven prvotni plan, to je 1595 delavcev, ki pa naj bi se povečeval, v kolikor bi se za to pokazale dejanske potrebe, z odobritvijo UO.
• V zvezi z novim sistemom ocenjevanja delovnih mest ter zaradi ukinitve vrednosti normiranih grup dela, so člani upravnega odbora potrdili predlog komisije za nagrajevanje, in sicer, da se grupam od 5 do 12 povišajo obračunske vrednosti, in to:
5. grupa	130 din
6. grupa	140 din
7. grupa	152 din
8.grupa	163 din
9. grupa	177 din
10. grupa	192 din
11. grupa-	208din
12. grupa	225 din
staro:
1.	grupa
2.	grupa
3.	grupa
4.	grupa
102 din 106 din 114 din 120 din
Sklep dajemo v potrditev delavskemu svetu tovarne.
© Člani upravnega odbora so na ta predlog komisije za nagrajevanje sprejeli sklep, da se čas čakanja (člen 35 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov) spremeni v toliko, da se delavcu, ki ostane na čakanju v tovarni, zmanjša osebni dohodek za 20 %; vendar le v primeru, če se zanj ne najde drugega dela.
Sklepi 19. seje UO tovarne elementov za elektroniko Ljubljana (22. i. 1964)
© V zvezi s poročilom o rezultatih tekmovanja mladine za dvig produktivnosti, upravni odbor sprejme sklep, da se nagradi za vsako 6-me-sečno obdobje v okviru tovarne 5 mladincev, ki so za tisto obdobje dosegli najboljše rezultate.
Predlog o obliki in višini nagrade naj upravnemu odboru predloži sekretariat ZMS tovarne.
© Upravni odbor naroča finančnemu sektorju, da zaradi stalnih premeščanj osnovnih sredstev po EE tudi med letom večkrat izvrši pregled osnovnih sredstev in poskrbi za ažurnost evidentiranja osnovnih sredstev po EE in vskladltev.
© Upravni odbor na predlog tov. štublja zadolži splošni sektor tovarne, da pregleda situacijo v zvezi s plačilom zdravniških pregledov, ki jih morajo opraviti delavci pred nastopom delovnega razmerja. Stvari naj čimprej uredi in o tem poroča UO.
Sklepi 45. seje UO tovarne Iskra Kranj
(29.1.1964)
© Z ozirom na postavljene normative smatra UO, da so zaloge skladišč v prevelikem porastu, s posebnim ozirom na to, da stalno primanjkuje reprodukcijskega materiala.
GPS naj predloži UO poročilo, zakaj so prekoračeni postavljeni normativi za leto 1963.
® Upravni odbor smatra, da inventurne razlike, ki nastanejo zaradi osebne krivde posameznikov ali razlike zaradi administrativnih napak, izhajajo iz malomarnega poslovanja skladiščnikov in ostalega osebja (vknjlže-valk, uslužbencev prevzemnega oddelka in vhodne kontrole), zato predlaga upravni odbor DS, da sprejme sklep, da v takih primerih plačajo del razlike prizadeti delavci, in sicer tako, da se jim od OD odbije 10 %.
© Vsa neuporabna orodja, za katera je ugotovljeno, da se tudi v perspektivi ne bodo več uporabljala, se izločijo iz uporabe in vskladiščijo v izmetnem skladišču.
Orodja, ki se ne uporabljajo več kakor 5 let, se v celoti odpišejo in izločijo iz uporabe ter vskladiščijo v posebnem skladišču, kjer se vodijo samo evidenčno. Prostor za to skladišče naj se uredi v prostorih nove livarne.
V finančnem sektorju je treba postaviti referenta, ki bo tekoče vodil odpis orodij v skladu s predpisi.
Finančni sektor mora o odpisih poročati upravnemu odboru vsake 3 mesece.
Pripombe in predlogi k osnutku statuta podjetja »Iskra«
Ob združitvi tovarn, s sorodno dejavnostjo v skupnost podjetja ISKRA so se hkrati formirale'tudi pristojne službe, ki vodijo enotno politiko dela na vseh področjih.
V vseh večjih tovarnah podjetja ISKRA so formirane tudi službe HTV. Te službe rešuj e jo problematiko ■ varstva ljudi pri delu z ozirom na potrebe in izkušnje, ki so si •jih pridobili1 pri delu. Pri tem se pa močno pogreša povezava med službami posameznih tovarn v cilju enotne,'
Pisma bralčev
Tovariš urednik!
Že dalj časa se nahajam v bolnišnici. Težka bolezen me je priklenila, na bolniško posteljo. Lahko mi verjamete, da so dnevi pusti in žalostni. Bila je lepa nedelja, ko sem zagledal ob postelji predstavnike sindikata - ekonomske enote in tovarne, ki so mi prinesli pozdrave sodelavcev, izročili denarno pomoč in zaželeli čimprejšnjega okrevanja. Tov. urednik, to je bil lep dan v mojem življenju; globoko' sem bil presunjen nad dejstvom, da nisem sam.
Misel na podjetje, kjer sem prebil skoraj polovico svojega življenja, na sodelavce, ki sem jih moral za dlje časa zapustiti, mi greni dolge ure, dneve in noči. Želim si zdravja, ponovnega dela in srečanja S kranjskim kolektivom, ki v času moje težke bolezni hi pozabil name. Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici, kakor vsem,mojim delovnim tovarišem v kino-montaži za pomoč in pozdrave, celotnemu kolektivu pa mnogo uspehov v letu 1964.
Franc Šušteršič
strukture, vodenja, organiza- i cije skupnih akcij, enotnih . principov vodenja in obdelave, statističnih podatkov itd. Mišljenja Smo, da bi moral v okviru podjetja ISKRA obstajati' tak organ; ki bi skrbel za koordinacijo dela vseh teh služb. Razumljivo je, ,‘da bi' konkretno operativno delo bilo š_ vedno prepuščeno posameznim službam HTV v tovarnah.
Predlagamo, da komisija za sestavo statuta: pri dokončni, obdelavi’: Upošteva tudi ¡naš predlog.
Služba HTV tov. : »ISKRA« Kranj
Kaj je družbeni brulopro-
dukt tovarne?
Iz predloga predošnutka statuta je razvidno, da se v celotni dohodek tovarn ne •všteva neblagovna proizvod-in da predstavlja Celotni dohodek podjetja seštevek celotnih dohodkov tovarn. S, stališča podjetja je pravilno J postavljena teza, da se blagovna proizvodnja med tovarnami ne -zajema. S stali- . šča tovarn pa bi v njihov celotni dohodek po našem mnenju morali zajeti tudi ne-. blagovno proizvodnjo med tovarnami, ker sicer ne dobimo pravilnega odnosa med celotnim dohodkom in odpadajočimi stroški, ki se v tem primeru nanašajo na-blagovno in neblagovno proizvodnjo V tovarni. Celotni dohodek predstavlja v tem. primeru brutoprodukt tovarn.
Služba skupnega saldokon-ta bi morala obračunavati kupcem zamudne obresti tako, da bi plačane zamudne obresti krlia s sprejetimi zamudnimi obrestmi. Poskrbeti bi se moralo, da bi imej skupni saldokonti dovolj sposobnega kadra, da bi se lahko v redu vodile obveznosti ia terjatve podjetja.
Sindikat EE 89
Radijski aparati gredo dobro v kup
Po letošnjem proizvodnem planu bo obrat tovarne za elektroniko in avtomatiko v Sežani izdelal za nekaj nad 3 milijarde 700 milijonov dinarjev raznovrstnih radijskih
ISKRA — glasilo delovnega koletiva Iskra - industrije za elektromehaniko, telekomunikacije - elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — Izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
sprejemnikov. Za Ie-te v zadnjem času vlada precejšnje zanimanje na tržišču, kar je razvidno iz podatkov, da je že za 90°/p letošnje proizvodnje radijskih aparatov sklenjenih kupnih pogodb. Vrednost pravzaprav že prodanih sprejemnikov dosega višino 3 milijarde 400 milijonov iri kaže, da tudi ostalih 10% radijskih sprejemnikov ne bo težko prodati.
Največje je povpraševanje po sprejemnikih Triglav 62, Tivoli 63, Kozara 64 in Bled de Luxe, nekoliko manjše pa za luksuzne sprejemnike Triglav de Luxe.
Z razprave o statutu v produkciji kranjske tovarne