Edini slorenski jfMv^k -s ? Zedinjenih df^jfmh
Velja samkto.. $8.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISA&NE: 4687 CORTLANDT.
NO. 151. — fiTEV. 151.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 28, 1916. — SREDA, 28. JUNIJA, 1916.
Carranza najbrže ne bo ugodil amer. zahtevam
POLOŽAJ JE ZELO RESEN. — AKO CARRANZA NE BO ODGOVORIL, JE VOJNA NEIZOGIBNA. — JU ZNOAMERIdKE DRŽAVE BODO ZAHTEVALE, DA SS NE PRIČNE Z VOJNO. — V BRAZILIJI OBSOJA JO POSTOPANJE ZDRUŽENIH DRŽAV. — MEHIŠKI BANDITI SO ZOPET NAPADLI AMERIŠKE OBMEJNE NASELBINE. — NEWYORSKE ČETE SO ODŠLE NA MEJO. —ARREDONDO PROTESTIRA.
Washington, D. <27. junija. — Vladini uradniki so nadvse nemirni, ker ne da Carranza nobenega odgovora na Wilsonovo noto, v kateri je zahteval, da mehiška vlada takoj izpusti onih triindvajset ameriških vojakov, ki so zaprti v Chihuahui od boja pri Carrizalu.
Danes ni bilo eel dan nikakega glasu iz mehiškega glavnega mesta; toraj se nič ne ve, ali se bo Carranza u-dal ali se bodo morale Združene države poslužiti sile, da jih bodo oprostile in napravile tudi v drugih ozirih red v Mehiki. Carranza najbrže ne bo odgovoril Združenim državam.
Mehiški poslanik Arredondo je danes izjavil, da doz-daj še ni dobil nikakega poročila, tikajočegavse note Zdr. držav.
Arredondo je izrazil upanje, da bo prišel odgovor mogf>če danes zvečer ali jutri.
Člani odbora za zunajne zadeve so mnenja, da bo predsednik Wilson v četrtek ali petek stopil pred zbor-nieo in prosil, da se mu da polnomoe, da nastopi v slučaju, Carranza ne ugodi Združenim državam, s silo napram Mehikancem.
Washington, D. C., 27. junija. — Vojni tajnik je danes naznanil, da je dobil njegov department tekom zadnjih dni na stotine ponudb od raznih uglednih oseb, da, ako želi, lahko takoj organizirajo več regimentov prostovoljcev. V slučaju, da bi prišlo do vojne z Mehiko, bi imele Združene države več vojakov kot bi jih potrebovale.
Vojni department je vsem tem patriotom sporočil, da zaenkrat še ni treba, toda, ako bo potreba, se jim bo sporočilo.
El Paso, Texas, 27. junija. — Danes ponoči je neka tolpa mehiških banditov zopet napadla ameriško obmejno naselbino, namreč Hachita, N. M. Ubita sta bila lastnika nekega posestva: Mr. in Mrs. William Parker.
Bandit i so ukradli tudi veliko živine in vse kar je bilo v hiši vrednosti. Domneva se, da so bili napadalci člani neke tolpe krajevnih tatov.
El Paso, Texas, 27. junija. — Nek Amerikanec, ki je danes prišel iz Colonic Dublan, kjer se nahaja Pershing-ova ekspedicija, je povedal, da je bil včeraj polkovnik J. M. Jenkins z oddelkom enajstega kavalerijskega polka v boju z Mehikanci. V bitki je vjel okoli štirideset Mehikancev. Mehikanci so najbrže Villisti.
El Paso, Texas, 27. junija. — Poroča se iz Juareza, da je tam veliko Viilovili čet.
To je povzročilo med častniki veliko razburjenje, ker mislijo, da nameravajo napasti E1 Paso ali Texas City. Na yseh krajih so takoj ojačili čete in so se pričeli pripravljati za slučaj, da bi bilo treba odbijati Villovo tolpo.
Poročila omenjajo, da je Villistov nad petsto in da jim poveljuje general Mediaveitia, nekdajni poveljnik Villoyega štaba. .
Uslužbenci tajne službe so znašli, da so se Villove in Carranzove čete združile in se bodo v slučaju vojne skupaj borile proti Amerikancem.
Santiago, Chili, 27. junija. — Tekom zadnjih dni so se med vladami Argentine, Brazilije in Chili vršila diplo-matična posvetovanja, kako bi se vplivalo na ameriško in na mehiško vlado, da ne bi pričele z boji. Najbrže bodo vse tri vlade zahtevale od Združenih držav in od Mehike da se nikakor ne prične z vojno, temveč da se poskuša vse mirnim potoni rešiti. Vsi diplomati so mnenja, da bi bila ta vojna popolnoma brezmiselna, kajti take malenkosti se da mirnim potom rešiti, samo, ako bi prizadeti vladi hoteli.
Rio de Janeiro, 27. junija. — V današnjem zasjeda-nju zbornice so malone vsi govorniki napadali postopanje Združenih držav napram Mehiki. Mnogi so izjavili, da bodo Združene države krive, ako bo prišlo do vojne.
Washington, D. C., 27. junija. — Tekom današnjega popoldneva se je v državnem departmentu dvakrat oglasil mehiški poslanik Arredondo ♦ in povedal državnemu tajniku, da bo tudi mehiška vlada najbrže zahtevala, da Združene države izpuste prej mehiške jetnike v Arizoni in Texsau, predno bo ona one Amerikance, ki so zaprti v Chihuahui.
Dalje je tudi protestiral radi tega, ker je dala ameriška vlada prepoved na ves izvoe ter se tako pokazala sovražna napram mehiški v* **

VOLUME XXIV. — LETWK XXIV.
Boji na Zahodu.
Angleži napadajo na ceii črti. — Nemci so izgubili štiri zrakoplove, Angleži pa enega.
London, Anglija, 27. junija. — Današnje angleško uradno poročilo vojnega urada se glasi, da so se boji na angleško-neinški fronti na celi črti nadaljevali v isti meri kot so se vršili zadnje dni.
Poročilo se glasi:
Na vseh točkah zahodne fronte so bile naše čete zelo aktivne. Vdr le so iia večjih krajih v sovražne zakope in vjele veliko nemških vojakov.
Danes zjutraj smo z velikim uspehom razstrelili več min blizu Loosa in povzročili sovražniku velike izgube.
Preteklo noč so vprizorili Nemci pri Ypresu hud napad, toda smo ga odbili; sovražnik je imel velike izgube.	,
Včeraj se je vršilo v zraku vee bojev, v katerih so naši zrakoplov-ci spravili na tla štiri nemške zrakoplove, mi pogrešamo enega".
Berlin, Nemčija, 27. junija. — 1 'Na zahodni fronti", se glasi nemško uraduo poročilo", so se boji nadaljevali. Angleži so napadali s plinovimi bombami, ki pa niso napravile v naših četah ~ osebne škode. Angleži so morali na večjih krajih zopet zlesti v zakope, ne da bi imeli kak večji uspeh.
Pri Somme so vprizorili Angleži hud infante ri j ski napad, toda smo ga odbili in povzročili napadalcem velike izgube.
Na vzhodnem bregu reke Meuse so Francoei na vseh točkah napadali, toda niso imeli nobenega večjega ugpeha.
V Chapitre gozdu smo vjeli več častnikov in nekaj vojakov.
Jugovzhodno od Arrasa so naši zrakoplove! spravili na tla en angleški aeroplan".
Pariz, Francija, 27. junija. — Današnje poročilo se glasi, da se je vršilo na vzhodnem bregu reke Meuse več bojev, toda položaj je neizpremenjen. Pri Thiaumontu so francoske čete nekoliko napredovale in na višini štev. 304 so odbile hud nemški napad.
Časopisje se zelo bavi z ofenzivo, katera je po mnenju vseh popolnoma gotova.
Sir Rogoi Casement.
Zagovornik Koči dokazati, da An. glija nima pravice kaznovati Ca-sementa. — Državni pravdnik.
London, Anglija, 27. junija. — Včeraj je bil drugi dan obravnave proti Sir Rogeru Casementu, kateri je obtožen veleizdaje. — Sodišče je zasliševalo priče, ki pa niso ničesar novega povedale.
Zagovornik Sullivan je rekel, da se je prebivalstvo Južne Irske oboroževalo proti prebivalstvu Severne Irske in proti konskripciji Po slučaju Currah so prišli prebivalci južnega dela do prepričanja, da ne smejo dosti zaupati vojakom, češ, da jih v slučaju potrebe ne bodo branili proti ulstrskim prostovoljcem.
Popoldue je državni pravdnik izjavil, da so zaslišane vse priče ter da ne potrebuje več dokazilnega materijala.
Takoj zatem je vstal zagovornik Sullivan in začel govoriti. Govoril je več kot dve uri. Z raznimi primeri je dokazal, da ne sme biti Casement obsojen zaradi veleizdaje, zato ger ga tedaj, ko je ščuval proti Angliji ni bilo na Angleškem.
Debate so se udeležili tudi sodniki.
Obravnava se bo jutri nadaljevala.
Nemške in francoske ženske.
Haag, (preko Londona), 27. junija. — "Zeitschrift fuer Frauen-stimreeht", oficieluo glasilo nemških sufragetk je poslala sledeče poročilo neki francoski ženski organizaciji :
"Me čutimo, mislimo in trpimo kot ve in prisegamo, da potem, ko bo konec te katastrofalne vojne, bomo delale na to, da se ne bo zopet pojavila".
Premogarji v Arkansasu stavkajo.
Little Bock, Ark., 27. junija. — V rovih American Bauxite Co. v Bauxite je zastavkalo osemsto pre-mogarjev. Zahtevajo izboljšanje plač; dozdaj so imeli $1.75 na dan, zdaj zahtevajo $2.25. — Vodstvo družbe je izjavilo, da bodo rovi tako dolgo zaprti, da se bodo delavci vrnili na delo za stare plače.
Arabska usta j a.
London, Anglya, 27. junija. — Podrobnosti o arabski usta j i, ki jih je ravnokar dobila Reuterjeva agentura, kažejo, da je bil upor dobro zasnovan in sistematično izpeljan.
Renterjev korespondent pravi, da je glavni policijski glavar organiziral tri velike armade in vsaki pridejal za poveljnika enega svojih sinov. Ena armada je udarila na Meko, druga na Jiddah in tretja na Taif.
Poročila iz Sirije naznanjajo, da je turška vlada poslala v Arabijo velika ojačenja. Pričakuje se, da se bodo v kratkem pričeli biti hudi boji med puntarji in turškim vojaštvom.
Turške vojaške oblasti so izjavile, da bodo postopale v Arabiji na način, kakoršen je v navadi ob takih prilikah.
Nikjer ni menda arabska usta-ja naplavila vee zanimanja kot v Egipta. Več se govori o tem kot m je o fcakem drugem dogodka zadnjih dveh let.
V	Bavariji se 'cedi med in mleko' v primeri z drugimi kraji v
Nemčiji
Haag, Nizozemska, 27. junija. Sem došli nemški trgovci so izjavili, da se v Bavariji "cedi med in mleko" v primeri ž drugimi deli Nemčije, vsled česar Bavarci pričakujejo. da bo to poletje veliko Nemcev iz drugih mest hotelo na Bavarsko na počitnice. Z oziroma na to je monakovska vlada izdala
svarilo vsem, ki nameravajo priti na Bavarsko", da naj ne hodijo, ker bo tudi bavarska vlada kmalu primorana omejiti sedanje zavži-vanje hrane.
Bavarske mesne karte zdaj do-vljujejo 700 gramov mesa tedensko, toda glasom zadnjega bavarskega naznanila, bodo morali uživanje mesa za dvajset odstotkov omejiti.
Bavarska vlada se boji, da ne bi slučajni gosti preveč pojedli, vsled česar bi potem domačemu prebivalstvu pričelo primanjkovati jedil.
Trije parniki potopljeni v Sredozemskem morju.
Marseilles, Francija, 27. junija. Avstrijski podmorski čoln je potopil angleški parnik "Cardiff" in francoski "Fournel".
Nek avstrijski submarin je tudi zasledoval francosko ladjo 1' Ville de Madrid in tudi oddal par strelov nanjo, toda ladja je ušla.
Madrid, Španska, 27. junija. —
V	bližini Barcelone je nek podmorski čoln torpediral japonski parnik "Daijetsu Maru".
Domneva se, da je čin izvršil oni submarin, ki je prinesel španskemu kralju pismo od nemškega cesarja.
Nemiri radi pomanjkanja hrane v Lipakem..
Bern, Švica, 27. junija. — Sem došla poročila se glase, da je bilo koncem preteklega tedna v Lip-skem več nemirov radi pomanjkanja hrane. Lačne ženske in starci so napadli okoli 1800 trgovin s kamenjem.
V	poročilu se tudi omenja, da so avstrijski Čehi, ki so nastavljeni v večjih nemških mestih, da vzdržujejo mir, streljali na ženske. — Ako je bil kdo ranjen, ni omenjeno. —
V	Lipskem je zdaj proglašeno vojno pravo.
Osem paznikov potopljenih.
London, Anglija, 27. junija. —
V	zadnjih štiriindvajsetih urah se je potopilo osem zavezniških par-nikov.
Zadeli so na mine oziroma so postali žrtve nemških, oziroma avstrijskih podmorskih čolnov. .
Potem pa neko Lloydovo poročilo se glasi, da je neka vojna ladja streljala na danski parnik "Svatten".
Lustajiwziva. iRusj bodo vdrli v Ogrsko.
Priprave na novo ofenzivo.
Italijani prodirajo in se pritožujejo, ker so jim Avstrijci razdejali več vasi. — "Temps",
Kim, Italija, 27. junija. — Med rekama Adižo in Brento prav dobro napredujemo, kljub temu, da si sovražnik na vse načine prizadeva, da bi nas pognal nazaj. — Avstrijci razpolagajo z izvrstno ar-tilerijo, toda žnjo si niso veliko na boljšem, ker ne more biti vedno v akciji. — V Arsa dolini smo zavzeli včeraj dva avstrijska strelna jarka in zaplenili veliko vojnega materijala.
Na Monte Aratta, ki je izvan-redno velike strategične važnosti, ni nobenega sovražnika več. — Avstrijci požigajo za seboj italijanske vasi.
Na planoti Sette Communi so dospele naše kavalerijske patrulje do črte Corbin-Conza-Fondi-Cesu-ma. Višini Cardellia in Campanel-la sta v naših rokah.
V dolini Sugana je položaj ne-izpremenjen.
Pariz, Francija, 27. junija. — Vsled italijanske in ruske ofenzive je zavladalo med francoskim prebivalstvom veliko navdušenje.
"Temps" piše: — Zdaj je vsakemu znano, da bo zmaga na strani zaveznikov. Nemčija in Avstrija sta začeli pešati.
Rim, Italija,* 27. junija. — Nek italijanski zrakoplovec je izstrelil avstrijski zrakoplov, ki je metal bombe na Verono.
- _ .i
" ux- - . .
'armada pod poveljstvom generala le-
šinskija zasleduje zadnje ostanke avstrijskih čet v bukovini. — ruski generalni štab zatrjuje, da bodo rusi že tekom nekaj dni začeli prodirati v ogrsko nižino. — vroči boji pri sokulu. — nemci1 zatrjujejo, da so zavzeli nekaj ruskih postojank. — gen. hindenburg.
Roosevelt bo šel v paehisko vojno, ako bo izbruhnila.
Iz zanesljivih virov se je dalo
izvedeti, da, ako bo predsednik Wilson izdal poziv za prostovoljce, bo šel tudi kolonel Roosevelt. Poveljeval bo diviziji, ki bo štela najmanj 12,000 mož.
Roosevelt je zadnjih par dni veliko časa porabil z izdelovanjem tozadevnih načrtov.
Strah pred nemškimi zarotniki.
London, Anglija, 28. junija. — Državni tajnik Grey je v državni zbornici naznanil, da je obvestil vlado Združenih držav, da posvečajo veliko pozornost takozvanim nemškim zarotnikom, ki nameravajo zopet poskušati spustiti v zrk ladje, ki vozijo municijo zavezniškim državam.
Pozor pošiljatelji denarja!
* v --—
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljat ve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati i morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljate? toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, z katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
	O • n • :		
K	l	K	t
	.90	110 —	16.80
10....	1.60	180 •••	18.10
15.—	1.30	140.___	19.60
10....	5.00	160....	11.00
M....	3.70	160....	11.4C
10....	4 40	170....	13.80
•••	5.10	180....	15.10
40....	5.80	190....	16.60
tt« M.	6.60	200....	28.0C
50____	7.20	160___	.35.00
65....	7.85	100.	41.00
60....	8.65	360,...	49.00
65...«	9.15	400___	56.00
70....	9.96	460.—	63.00
76____	10.65	B00___	70.00
80....	11.35	600___	84.00
86....	12.05	700 ...	98.00
90...	12.76	8(0 ...	111.00
100 ...	14.00	00U ... 1 1000	196.00
no....	15.40		139. C0
Ker m zdaj o		hm tfenart	b skoraj
vsak di	u menjajo, zrno pi		imnraai
računa	U po na;	Inorejllh «	mmh tal
bomo tudi naka		motali pa	njfh. »-i
Včasih	■t bo a§	rodilo, da	lofeft m-
ikmdk mutf.	kaj več, Ust «M		Mikaj
mM par dni ki		mm|« fm med lam.	
ko M		rfkUf	reka, m
PrtBtt	HMM	rta leve§k	laftmma*
Petrograd, Rusija, 27. junija. — Poročila, ki prihajajo z bukovinske, vzliodnogališke in volinske mej£, so zelo pomanjkljiva.
Ruski generalni štab pripoznava, da se armada nemškega generala Linsingena zapadno od Lutska zelo dobro vstavlja ter s pomočjo svoje težke artilerije vprizarja zelo močne napade.
General Brusilov se pripravlja na novo prodiranje in je pričel z reorganiziranjem svojih čet.
Iz Vzhodne Galicije poročajo, da so si Rusi priborili veliko lepih uspehov, ki bodo imeli precejšen upliv na splošni položaj. Armada generala Lešinskija zasleduje zadnje ostanke avstrijskih čet v Bukovini. Ruski vojaki so ponekod oddaljeni le par milj od prelazov, kateri vodijo v Ogrsko nižino.
Ruski generalni štab zatrjuje, da se bo začelo tekom nekaj dni s splošnim prodiranjem preko Karpatov.
Petrograd, Rusija, 27. junija. — Rusko vojno ministrstvo naznanja:
—	Med 4. in 23. junijem so vjeli Rusi '4013 avstrijskih častnikov in zdravnikov ter zaplenili 219 topov, sedemsto strojnih pušk in 190 metalcev min.
Petrograd, Rusija, 27. junija. — Nekatera poročila pravijo, da so Rusi že pregnali sovražnika iz Bukovine, druga pa naznanjajo, da se nahajajo Avstrijci še vedno v osrčju dežele.
Dvoje ali troje listov je priobčilo vest, da so avstrijski vojaki še vedno v Bukovini, dočim je ruski generalni štab izdal že pred par dnevi oficielno izjavo, da je cela kronovina v ruskih rokah.
Petrograd, Rusija, 27. junija. — Uradno poročilo ruskega generalnega štaba se glasi:
—	V okolici Rige se vrse vroči artilerijski spopadi. Posamezni nemški, oddelki so skušali večkrat stopiti v ofenzivo, kar se jim je pa vedno izjalovilo.
Nemški letalci so obstreljevali Dvinsk, pa niso povzročili skoraj nobene škode.
Ob srednjem teku reke Strype divja neprestano vroč artilerijski boj. Letalski poročnik Orlov je izstrelil v nedeljo dva sovražna zrakoplova, ki sta padla le malo poškodovana na zemljo.
Berlin, Nemčija, 27. jimija. — Na vzhodnem bojišču se situacija za nas zelo ugodno razvija. Generalu Linsin-genu se je posrečilo pognati Ruse v Voliniji nekoliko nazaj. Rusi razpolagajo z ogromnimi množinami vojaštva, municije in vojnega materijala, pa kljub temu ne morejo ničesar doseči.
Včeraj so vprizorile avstrijske in nemške Čete na več milj široki fronti pri Sokulu bajonetni napad in pregnale Ruse iz njihovih postojank. Pri tej priliki so vjel^ precej vojakov in zaplenile veliko vojnega materiala.
Lthsingen operira zapadno od Lutska, general Hin-denburg pa na severni fronti Kakorhitro bo dobil Hin-denburg nekoliko ojačenj, bo začel prodirati proti jugu in poskušal priti ruskim četam za hrbet.
Berlin, Nemčija, 27. junija. — Uradno poročilo nemškega generalnega štaba se glasi:
Armadna skupina generala Hindenburga: Nemški oddelki, ki so vdrli včeraj pri Kekakvi v ruske pozicije, so vjeli 26 mož in zaplenili eno strojno puško. ^ ^ AAnadna skupina generala Linsingena: Južno od .36*.oo Sokula smo zavzeli včeraj z naskokom več ruskih pozicij. ** Pri tej priliki smo vjeli par sto jetnikov, med katerimi se je nahajalo tudi nekaj častnikov.
Armadna skupina generala Bothmera: V Vzhodni
—— —. »
Dunaj, Avstrija, 27. junija. — Avstrijski generalni štab poroča:
— Na Bukovinski fronti so čete generala Baltina
moral s silnimi izgubami umakniti.
I V Voliniji stoje Nemci v ofenzivi ter nadaljujejo jugozapadno od Sokula z ofenzivnim prodiranjem, j Naravnost smešna je trditev, da bodo začeli Rusi prodirati v Ogrsko nižino. Naša straž^ v Karpatih je j močna in zamore kljubovati vsem navalom. Če so Rusi TVT^KL FKANK AAKSBS* pri Kimpolungu, ni še s tem rečeno, da so že na Ogrskem
L očina da bodo ptištt	_
.
GLAS NAHODA, 28. JTTN. 1916.
•JUS'NAWDA"
XSIonmle Da2y.) Owned »d NMhM by tke BLOVEVZC TOBUfiuBXHO CO.
I	(«corpora tlon.)
FRANK SAKSEB, Pre«ldenL
loms wwedhc.
PlfLOS ot Business of the corporation
tad tddfMM at ibore officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City. N. T.
into velja Ust ea Ameriko In
••	$3.00
d pol letite •• *e ••• e	e • e ••	1-150
eclo leto aa mesto New York..	4.00
„ pot leu aa meeto New York.,	2.00
m Krropo ea res leto ■•«**•«•■*	4-60
fc ■» i» Pol leta ••>•<(■•••	2.65
t« mm Četrt lete	1.70
da je strahopetnost mati takili besed.
Nam se ue zdi.
Vsak vojak,-ki ure v vojno, je pomilovanja vreden. pa uaj se bo-j ri že za tako visoke principe iu ideale.	j
Morda bo danes, morda bo jutri napovedana vojna.	j Kar smo vsi smatrali skoraj za nemogoče, se bo hipoma čilo.
uresni-
"OLAS NARODA" Izhaja rsak dan Imcmil nedelj lo praznikov.
"OLAS NARODA"
(^Voiee of the People") *d every day except Sunday* and Holidays.
Subscription yearly 13.00.
podpisa la
prtobčojeja naj ee bUforotl poBUaU pe %-Money Order. Wrf spremembi kraja aaročnlkor pro-atmo, da as nam tudi prejtaje M-Mvalttto namtanj da hitreje naj-_demo naslornlka._
Doplačan In poiUjatram naredita ta
"QLA8 NAHODA"
«2 Oortiandt St., New Yortt City,
Telefon 4087 Corflandt
t
Preteča vojna.
Živimo v času in znamenju vojne. Dozdaj smo jo okušali posredno, zdaj pa kaže, da jo bomo tudi neposredno okusili. Čudež bi bil, oe bi se Wilson in Carranza mirnim potom poravnala.
Najprej *e v4ade hranijo z vse mi štirimi, slednjič jih pa obsenči neko čudežno spoznanje, da mora biti vojna, pa naj velja kar hoče, da mora biti na vsak način, pod vaakitn pogojem.
Le poglejmo malo v Evropo, kako je bilo taui nekako pred dvemi leti. Mesta v zastavah, vojaki v šopkih, po vseh cerkvah so pritr-kavaii. Oni, ki zaradi kake telesiie napake ni bil vojak, je bil izpostavljen vsakovrstnemu norčevanju in strupenim zbadljivkam.
M orda je bilo prišlo tisto hipno navdušenje res iz area. Vojaki so ae bili pripravili na ples, pa so jih frnali v klavnico. Že po prvih bojih, takoj, ko so dospeli prvi ranjenci v domovino, je navdušenje pojenjalo. Ker brez navdušenja ni nič, ga je vlada sama gojila.
Ko »o zatem pregnali Avstrijci Ruse iz Karpatov in k^je padlo na tisoče in tisoče naših najbolj* »ih moči, so morali razobesiti po vseh naših krajih zastave, po vseh eerkvah so peli "Tedeurn" in tudi zvonovi so morali zvoniti. — Zvo aili so k pogrebu.
Zdaj po dveh letih, ne more živa duša navdušiti ubogih in trpečih sirot. Zdaj jim niso več zmage cilj, zdaj hrepene z vso močjo, ki jo premore njihovo krvaveče srce, po miru in po boljših časih.
Ne rečemo, da bo v Ameriki tako, kot je pri nas doma. Zemlja je bogata, skoraj vsega ima v izobilju hi povsod vlhdaio še precej dobre razmere. Vsakemu, ki pri merja Mehiko z Združenimi državami, je že v naprej jasno, da bo do v erentuelni vojni zmagale Združene drŽave.
Toda s tem vprašanjem ae mi ne baviao. Znana stvar je, da ne pri neae nobena vojna bojujoči m se ničesar dobrega.
V nemirno slučaj, da se Združene drla ve poUate vse Mehike, da i vladajo ogromnemu bogastvu, ki je nakopičeno v oni deželi. Kdo bo imel od tega prof it T — Morda delavec T — Nam se zdi. da ne. Do bt&afe bodo imeli oni, ki so vojno izzvali. Ako bi se jim ne obetal dobiček, bi je gotovo ne. Kri bo te kla. Ker so Mehikanci baje dobri in neustrašeni vojaki, je bo goto ▼o veliko prelite.	«
Kdo bo vrnil materem otroke, kdo bo vrnil ženam može t — To je tufto vprašanje, katero bi si ga moral staviti vsak, ki odločuje mirom m vojno. Vsak korak, ki ga napravi ar v kako tujo zeinljo. je zazna m o van ■ krvjo. Krvava sled poka že vojaku pot. po kateri je šel nje gov prednik. V smrtno nevarnost hO stopal, če bo stopal po njej.
Dopisi.
New York, N. Y. — Iz urada
dii.istva sv. Frančiška Sera t', štev. 46 K. S. K. J. se vsem članom in elanieain naznanja, da je naše društvo ssleiiilo pri zadnji redni mesečni seji 10. t. ni., da se korpo-rativno vdeležimo slavnosti blago-slovljenja naše sloven,sk- cerkve dne 4. julija. Ker takrat še nismo vedeli, ako bo erajkev do omenjenega dne do-gotovljtma, je društvo oklenilo, da, a<ko bi tajnik prejel kitko natančnejše pojasnilo, naj to naznani članstvu. Sprejel sam portyilo od Rt. Rev. lien. Snoja,'da bo cerkev do t»daj do-gutovljeua in da bo darovana prva božja «l/užba. Zategadelj prosim a se člane in članice našega drti&va, da se te recSke slavnosti vsi brez izjeme vdeleže. Zbrali se bomo ob pol 8. uri zjutraj v naši društveni dvorani, 167 E. 4. St., ill odtain bčnlio šli na dntgo ulico v cerkev sv. Nikolaja, kjer bo*»v. maša in poslovilni govor; potem pa odtam s slovensko godbo na čelu v lastno tslovecssko cerkev, ki bo ob 9. uri blagoslovljena. Zato-raj združeni bratje in sestfe, pokažimo 4. julija, na kakšni podlagi je naše društvo, nastopimo v polnem številu, da ne bomo zaostajali za drugimi narodi. Pokažimo, da smo \-si Slovenci za našo cerkev. Vsa^k član in članica našega društva naj nosi znak. — O-menicm naj še, da se naše seje vrše vsako drugo soboto v mesecu, kajti \sake seje zase nc morem razpisati. — A. Pavli, tajnik.
New York, N. Y. — Minulo nedeljo se je nabralo ob priliki krstit ve hčerke Martina in Ane Stare. ,i2.'l K. 24. St.. za ubogo Zupanovo družino $4.81. Srčna hvala vsem darovalcem, posebno pa g-Piliču, ki je kot godec daroval cel svoj zaslužek. P. V.
Little Falls, N. Y. — Tukajšnje najstarejše društvo sv. Barbare št. 21, spadajoče v Forest Citv, Pa., je na svoji izvanredni seji dne 25. junija sklenila odzvati se povabilu, da se vdeleži korpora-tivno mestne parade v soboto dne julija, katera se prične ob 11. uri dopoldne. Vse člane tempoto«n prosim, da se paradi vdeleže. da ne bomo Slov etre i preveč zaostajali za drugimi narodi. Skupaj se bomo zbrali ob deveti uri dotpol-duie v lastni dvorani na 18 Seelev St. Slavnost se "bo vršila za mesto Little Falls; to bo nekak spomin na ves napredek tekoan zadnjih sto let. Paradi bo (prisostvoval tudi governer države New York. Whitman, kateri pride že v petek sem. Videlo se bo tudi staire narodne noše. Glavna pa je, kar je tutli povod te Javnosti, je novi Barge Canal l>ock, <ki je zdaj najvišji na svetu; ogledat si ga pride poleg governer j a tudi več drugih imenitnih glav. — Dalje naj tudi omenim, da bo tukajšnje društvo sv.'Jožefa imelo svoj piknik dne 2. julija. Rojaki, v delež km o se te prireditve, zlasti pa še opozarjam Člane našega društva, da se te veselice vdeleže. ker društvo sv. Jožefa nam bo tudi -gotovo vrnilo uaš poset, ko bomo mi imeli svoj piknik prvo nedeljo v avgustu. Pozdrav vsem rojakom! — Drugi tajnik dr. sv. Barbare.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Z., New York City. — S pojasnilom, ki ga je podal Mr. Trušno-vee. naj bo zadeva končana.
NA PRODAJ
štiri vrstna harmonika, Lubasove-ga nemžtkega dela. Stala je $73.00 in $50.00 je vredna za vsakega igralca. Prodani jo za $40.00.
J os. Kodrich. 2228 Blue Island Ave., Chicago, (28-30—6) "	111-
Rad bi izvedel' za naslov prijatelja ALOJZIJA M1VCEK. Doma je iz Pudoba pri Ložu. Prosim ga, da se ini javi. ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi pošlje, /.yt kar mu bom hvaležen. — Anton Troha, Star Route. Bolivar. N. J. (28-29—6)
Kje je JAXFZ MANDELCT Doma je iz Zapuž na Gorenjskem. Pred H. leti je bil dalj časa v Clevelandu, od tam je neznano • kam odpotoval. Komur je znan njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani, ali uaj se sam javi svoji sestri: Mary Mandelc, 185 Lincoln Road. Brooklyn, N. V.j
IŠČEM
1CM> do 150 mož za delati ,4šve-larje \ Dela je za tri leta. Gozd dober. Plača na 14 dni. Javite se na:
Austin F. Pettit, 002—604 Crockett St., (24-29—6)	Beaumont, Tex.
SLOVANSKI NASELJENCU
POZOR!	POZOR!
VABILO
na	^
OTVORITEV IN VEČERNO ZABAVO,
katero priredi naš rojak FR ANK M1HELIČ V SVOJI NOVI GOSTILNI "»
na vogalu Knickerbocker Ave. in Melrose St.
. v Brooklynu, N. Y., v torek dne 4. julija 1916.
Mične valčke in vesele koračnice bo igral T A MB PRAŠKI ZBOR iz Brooklvna. Upamo, da se uaši rojaki mnogoštevilno udeleže te neprisiljene zabave. Naš obče znani g. Mihelič bo skrbel za najbolj so (>ostrežbo bodisi /v za žejne ali lačne želodce, posebno pa bo omenjeni dan točil pristno doina-
HARRIS A EW.U&.'WX'IW:
Kolonel Geo. O. Squier, eden najb oljših zrakoplovcev v armadi Zdr. držav, ki je zdaj na mehiški meji.
4. julij.
Ob knjigi podob.
Na listih knjige razprostrte Podobe mi leže vsponod. Obrazov nekdaj ljribe črte Motri kot nekdaj moj pogled.
CK-et»f» mnoge. — Ali kteri Tako še upati bi smel. Kot upal sem jim v sladki veri, Predkar na tuje sem odšel?
f>h. se menja, in razdalja Ljivbeszen src ti lad i. mori. Kot v brezdnu termiega oskalja Zatira senca moč rasti.
Zapustil sestre sem iai brate. Za srečo 'hitel sem drugam. Na tujem res značaje zlate Pridobil tukaj sem in tam.
ni pridobil mira — čut objame-
toč znancev zbira,
Največji praznik Združenih držav dne 4. julija bo lotos tudi za Slovence v Vel. New Yorku največji praznik. Vsak pravi ameriški državljan se veseli tega zgodovinskega dneva, da pokaže javno svojo ljubezen in navdušenje za svojo domovino. Istotako bo tudi vsak pravi Slovenec v Vel. New Yorku ta <<dti javno pokazal svoje veselje in navdušenje; kajti ta dan postanemo tudi mi svobodni in prosti na svojih tleh. Po dolgem trudu in boju dobimo tako zaže-Ijeni dom, svoje središče, ki nas bo združevalo in vnemalo v dose go svojih vzvišenih namenov. Zato je letošnji 4. julij po pravici tudi za nas zgodovinski dan. Ta zavest prešinja vsakega pravega rodoljuba v Vel. New Yorku. in zato se bo udeležil t«' slavnosti vsak, ki še čuti s svojim narodom, v eegar srcu je še ljubezen do ve re svojega očeta iu do jezika svoje matere. Kdor je pa izgubil ljubezen do teh dveh najdražjih svetinj našega narodi^ ta se ne more več imenovati Slovenca, za takega ni druge besede kot pomilovanje. 4. julij naj pokaže, da smo Slovenci v Vel. New Yorku res pravi rodoljubi iu vredni sinovi svojih vernih očetov. Kot taki se hočemo z veseljem in vsi udeležiti dne 4. julija te zgodovinske slavnosti: blagoslovitve nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda.
Vsporej je sledeči:
V cerkvi sv. Nikolaja bode ob 8. uri sveta maša, med katero^poje "Domovina". Moška društva se zberejo pred 8. uro v basementu, odkoder se podajo v cerkev na določene prostore. Po maši proslo-vilni nagovor iu nato zapoje "Domovina'' slovensko zahvalno pesem. Za tem gredo društva iz cerkve in se razvrste na cesti po naslednjem redu:
Na čelu slovenska godba, za njo društvo sv. Nikolaja, poljsko, slovaško in hrvaško društvo kot na si gostje; za njimi korakajo slo venska moška društva po starosti njih ustanovitve; ženske ne korakajo v sprevodu.
Sprevod bo šel po dru^i cesti d-druge Ave. iu po njej do'eerkve v St. Marks Place.
Ob '^10 se prične blagoslovljeni*1 cerkve, med katerim ostane ljudstvo pre.l cerkvijo. Ko bo o bred blagoslovljenja dovršen, gre do v cerkev najprej dečki, ki so se zbrali v basement u. za njimi o-ble.-eue deklice in b»-lo oblečene družbenice Marijine družbe. Dee ki zavzamejo prve klopi na epi-steljski strani. Deklice in Mariji na družba pa prve klopi na evangel jski strani
Za njimi društva gostov na o-beh straneh, potem slovenska moška društva ter žensko društvo sv. Ane; dru<»i kolikor prostora v cerkvi in na koru.
Ob 10. se prične slovesna sv maša, med katero poje "Domovina''. Po envangeliju govor R<?v. A. L. Blaznika, župnika' iz Haver-straw, N. Y. Pri darovanju se prič-nfe kolekta. Po maši svira slovenska godba pred cerkvijo, dokler se ljudje ne razidejo.
_.	P. Benigen.
Kozaki naročajte se na "Glas Na-najveCJi sioveuaki dnevnik v
ZOr- Ortank, n f iini«' I irnhili
Novice.
( i
c a)f if
17 pittsburških stavkarjev opro-šečnih.
Pittsburgh, Pa.. 27. junija. — Glavna porota je danes oprostila sedemnajst pittsburških stavkar-je, ki so bili obdolžem, da so zakrivili krvopretlitje, ki se je dogodilo 2. maja v Braddocku.
Ameriški zrakoplovec poškodovan za celo življenje.
Pariz, Franrija. 28. junija. — Clyde Balsev in Sail Antonio, Tex., ki je šel kmalu po izbruhu vojne v Francijo in vstopil v ameriški prostovoljni zrakoplovni oddelek iu ki se jc.vdeležil tudi zadnje hu d<* zračne bitke nad Verdunom. bo za celo življenje poškodovan vsled rane, katero je dobil v do-ti<-nem boju.
Zdravniki, ki ga imajo v oskrbi, so izjavili, da Balsey ne bo nikdar \ «*č zmožen hoditi.
Avstri ja in Nemčija sta oslabljeni.
London, Anglija. 2*. junija. — Dr. E. J. Dillon navaja v "Fortnight Review-u *' statistike in "dejstva, tikajoča se sedanjih razmer v Nemčiji in Avstriji, iz katerih je razvidno, da je moč teh dveh držav za petdeset odstotkov manjša kot je bila pred vojno.
Dr. Dillon pravi, da je popolnoma nemogoče, da bi vzdržali pritiske Francije, Anglije, Rusije iu Italije.
Navaja pa tudi dejstva in statistike zavezniških sil, iz katerih je razvidno, da je njihova moč veliko večja kot je bila o red vojno, vsaj kolikor se tiče vojaške.
Švicarsko-ameriška trgovina.
Bern, Švica, 28. junija. — Švicarske industrije, ki potrebujejo novih strojev, so se združile in sklenile, da bodo vse stroje kupile v Združenih državah in ne več v Nemčiji.
To so storili radi tega, ker se je nemški izdelek zadnji čas zelo po-? dražil.	,
V najkraješin času pride v A-meriko več švicarskih agentov.
Nemčija in Grška.
Amsterdam, Nizozemsko, 27. junija. — Nemški poštni department je naznanil, da j«- prekinjena poštna zveza z Grško.
Arredondo glede Ville.
Washington, D. C.. 27. junija. Mehiški poslanik Arredondo je dane-. zanikal, da se j»- Villa pridružil <'arranzovi armadi.
Hughes in Roosevelt.
Včeraj je republikanski kandidat Hughes povabil kolonela Roose-velta, da bi danes ž njim kosil. — Roosevelt je sporočil, da se bo povabilu odzval.
Dober podjetnik.
—	Sem nekaj slišal, da boste poročili gospodično Zajčevo.
—	Saj sem jo mislil, toda pozneje sem izvedel, da zapravi samo na oblekah desettisoč dolarjev na leto.
—	In potem ste se seveda premi« glili?
VABILO na
veselico,
ki jo priredi dr. sv. Barbare št. 23 K. S. K. J.
dne 4. julija 1916 v društveni dvorani v Boydsville, Bridgeport, Ohio.
Cisti dobiček je v korist društvene blagajne.
Pri če tok veselice ob 2. uri pop.
Tempo t om ulj udno vaibiimo vse rojake in rojakinje, da se v obilnem številu udeleže.
Vstopnina, za moške $1.00, pijača prosta; ženske 10^. Za dobro postrežbo in: tiui prigrizek ter vsestransko zabavo bode skrbel odbor.
Torej na veselo svidenje dne 4. julija!	Od'bor.
(28&30—6)
20 tisoč a k rov zemlje na prodaj v Taylor. Lincoln, Eau Claire in^-o kapljico lastnega pridelka. Forest okrajih, Wisconsin. Že je ua tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zemlji je $7.50, $10, $12.50 do $15 za aker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite ali pa pridite sami! Slovenian Colonization Agency,
Marochnieh & Co., 124 —5th St., Milwaukee, Wis. Zastopamo Soo Line Ry. Land Co.
Tcmpatoni se eeujeiiira rojakom že vnaprej iskreno zahvaljuje za obil en obisk. Vstopnina prosta.
SVOJI K SVOJIM! (.">x 22-G v 2 d)
prošnja.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom naznanjamo, da
rano odprli novo zlatarsko trgovino na 6130 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naše podjetje je inkorpori-rano po postavali države Ohio, je pod posebnim nadzorstvom, ter je vsaka špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer je naše prvo in edino slovensko zlatarsko podjetje in k or | to r i tja no v Združenih državah.
Dasl je tvrdka nova, vendar pa bo ustanovitelji iste znani rojakom Čirom Amerike že ni nogo let.
I'rii>oroanio se za nakup zlatnine, srehrniue. žepnih In stenskih ur, 1. t. d. Pri nas bode vsaka ura, predno se jo da iz rok, natančno regulirana ln pre-iskušena. 1'osebna -Oletna praksa v [»opravi ur in zlatnine v starem kraju! in Ameriki. Priznanja in pohvalo imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodeev. Ne bomo se bahaii, temveč prinesite ali pošli i te pokvarjeno uro, zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte.
Naša i »osebnost Je novi govorilni stroii ali grafofon i, pri katerih nI potreba menjati igle, nadalje plošče v vseh jezikih.
Posebno znižane cene za tekoči mesec, to pa zato, da se z rojaki čim več seznanimo.
Toraj, ako potrebujete kaj v zlatarskem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da se seznanimo in se prepričate.
Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Win. Sitter, predsednik, J. Prostor, taj-
' nik. J. Popetnik, podpredsednik.
DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE
407 East 58th Bt. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajski slovenski zdravnik.
Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, mehurja in va« notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revmatizem. tajne bolezni. boijaet, bolezni na maternici, kožne
bolezni in otrcike bolezni. Zdravnik sam govori slovenski.
Odprto j« vsak dan (tudi v nedeljo) od devetih zjutraj do sedmih zvečer Med pt»® A»« in Ave. A. Bliz 1. Ave. Pi-
Site ali pridite osebno.
Rojake po Združenih državah prosim, da mi poročajo, ce jim jo kaj /jihno o mojem bratu Ignacu Cvelbar. (lovori se, da ga je ubil J vlak. Komur je o tem kaj znano, j naj mi nemudoma sporoči, za kar mu bom jako hvaležen.
Louis Cvelbar, Box ()4'J,	Conemaugh, Pa.
(24-30—6)
Iščem svoja brata JOSIPA in ANTONA VIDMAR tor bratranca .1 ERNE.)A BRA,JIX\ doma iz Senožeč. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani. za kar borni zelo hvaležen, ali naj se saiuii oglasijo. — Frank Vidmar, 1017 Howard St., San Francisco, Cal.
(27-2'J—6)
CCENIK KNJIG§
katere ima ▼ zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO. v
82 CORTJLANDT ST
NEW YORK, N.
MOLIT VENIKI:
Rajski plasovi, elegantni vez •
zapono	_7Q,
Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 Rajski Glasovi, v platno vea. —.45
t
NAZNANILO IN* ZAHVALA.
Ttržuim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesit, 'da mi je dne 20. junija neizprosna smrt odvzela po dolgi in mučni bolezni mojo ljubljeno hčer
JOSIPINO VOLK.
Runjka je bila rojena v Emporium, Pa., dne 24. februarja leta 189:{. Zemeljske OKtauike smo izročili materi zemlji dne 23. junija po katoliških obredih ua jn>kopa-li*"-u sv. Av£twtina v Mili vale. Pa.
l<krena hvala vsem sestram dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J. in prt-dse<lnici Mariji Lokar. ki je poskrbela za lep sprevod, kakor tudi vs»*u drugim, ki so mi brli v pomoč za čas» žalosti in ki so spremili ranjko na njeni zadnji poti. Tudi se zahvaljujem vsem. ki so darovaii prekrasne vence. Ositane naj vsem v dobrem spominu in te>bi nepozabljena bodi lahka tuja zemlja pri svojem 0ee-» tu. Počivaj v miru iu večna luč naj ti sr\ eti!
Žalujoči:
Frančiška Volk, mati. Ferdinand in Albert, brata.
Marija in Frančiška, sestri.
Pittsburgh, Pa. T
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	__.25
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	»—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	>—.70
Hitri račun ar	__.40
Pesmarica, na grobnice	ti .00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	»—.25 Slovensko-angleiki in angU
slov. slovar	$1.50 Slov.-angl in angl.-slov.
slovar	_.50
Trtna ni in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	<—.50
Umni kmetovalce	e—.50 Veliki slovensko an gleiki
tolmač	$2.00
Vosčilni listi	_.25
Zgodba sv. pisma .	—.60
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE
KNJIGE:
Božični darovi	—.15
Don Kižot	—.20
Erazem PredjamsU	^- 20
Fabiola	—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	—55
Hirlanda	—.25 Habad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—JO Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Jaromil
Jeruzalemski roma* Knez črni Jurij Krvna oareta Leban, 100 beril Malomeatne tradicije Meai ja, 1. in 2. areaek Mlinarjev Janes
—JO —JO
—JO —.45 —.25 —.2!)
Revolucija na Portugalskem —JO
Srečolove«	—.28
Strele«	—Ji
Sv. Notburga	__20
Titanik
Trojka, povest	«—.50
Turki pred Dunajem	—^5 Vojna na Balkanu, 13. sves. $1.85 Zgodovina c. in k. pežpolka
it. 17 s slikami	,—.5t
Zgodba o poviianju	<—.80 Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlate jagode, ves.	—.30
Življenja tmjeva pot	—.50 Življenje na avatr. dvoru ali Smrt cdlarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingn) —.7«
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite tvoje »ovratnike
2.	zv. Maron, kričanzU
deček	—.25
4. zv. Praiki judek	—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	t—JI
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.34
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	—JO
15. zv. Angelj sulnjev	—JO
KAZOLEDNICE:
Newjorike ■ evetliesmt humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New 7 or k s po
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
—.08
ZEMLJEVIDI:
—JO —.45 —.30 —.30
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE - UREDNIŠTVO, NE UFRAV*mvOs
— Da; poročil bom rajae šiviljo, tpri kateri 90» nam* vbieke,
Na jutro vem Na različnih potlk Nedolžnost preganjana In
poveličana O jetikl
Odvetniška tutti . Pavlika
J Pod Turikim Jarmom Pregovori, prilike, vekft
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno aH »otafk
—JO —.15 —JO
—.25 —J«
Združenih držhv mali
weliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojn astenska mapa ».20 /Zemljevidi: New York, Co-—.25 lorado, Illinois, TTsin. Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in Wot Virginia In vseh drugih držav po Avstro-Ogrske maU
veliki vesan Celi svet
Velika stenska mapa U. & na drugi strani pa eeU svet
—Jf
-.80 $15i
—vii
ILN
▼ go-
iewrt

... • : . J;	.v,. ■ jfeii.
b •• -...V: S.

Kratki zgodovina naše nove domovin.
Preti predsedniškimi volitvami leta 1888 so demokrati imenovali /a svojega kandidata takratnega predsednika Clevelanda, za podpredsedniškega kandidata pa Al-leiia <J. Tharmana. Zahtevali so, da si- nastavi samo toliko davkov, kolikor je to |H>trebuo, da se pokrije vladne stroške.
Republikanci so nominirali Benjamina Harrisona in Levi-ja P. Mortona. Potegovali so se za skoro za isto stvar.
Tudi delavska in prohibicijska stranka sta imenovali svoje kandidate.
Izvoljena sta bila Harrison in Morton ter sta 4. marca 1889 nastopila svoji mesti.
Za prcdsediiištva Harrrisona se ni drugega dogodilo kot to, da so farmarji osnovali neko Zvezo, ki jih je imela varovati pred izkoriščevalci ter je pričela pozneje še politično odločevati.
Pozneje sta se sklopili Zveza in delavska stranka v 'Ljudsko stranko Združenih držav".
Ta stranka je pred predsedniškimi volitvami imenovala za svoja kandidata Jamesa B. Weaverja in Jamesa <1. Fields. Zavzemala se je v prvi vrsti, ^la bi vlada lasto \ala vm' železnice, brzojave in te-lefone in da se inora omejiti nase I je vanje.
Demokrati so vtretje imenovali Clevelanda za predsedniškega kandidata in A. E. Stevensona za pod predsedniškega. Zavzemali so se <la bi odpravili vsak trust in da se le one na*eljtiike pusti v deželo, ki niso Kitajci, bolni ali brez denarja.
Republikanci so zopet iinenova li Benjamina Ilarrisona in White-lawa Keida. ki so izrazili svoje simpatije za prohibicijsko stvar.
Cleveland je bil vdrugie izvo I jen in 4. marea 198JK1 je nastopil. Nikdar poprej še ni bilo v deželi večje prosperitete kot takrat, ko je nastopil Clavcland drugo predsedniško dobo. toda še isto poletje je prosperiteta izginila in nastala je velika kriza.
Kriza je prišla vsled uemodrega gospodarstva pri vladi. Pozneje, • la se je ta kriza odstranila, so morali naložiti zopet visoke davke.
INOZEMSKE ZADEVE.
Ko je Cleveland nastopil, je senat delal nato. da se anektira Hal/bruhnila revolucija, odstranili so uaiske otoke, kjer je ravnotakrat kraljico in postavili provizorično vlado. Cleveland se ni s tem strinjal temveč je zahteval, da se napravi tam prejšnjo vlado, češ. da ako bi Združene države osvojile Havvai. bi bile večne sitnosti. Toda takratni hawaiski predsednik je < 'levelanda zavrnil, češ, da se ne (Mintrani in da ne da prostora kraljici.
Pred predsedniškimi volitvami
leta 1896 so republikanci imenova li Williama McKinleya in G. A Hobarta.
Demokrati so pa na svoji konvenciji imenovali William J. Brva-ua in Arthur Sewalla.
Tudi druge stranke, kot prohibicijska, socialistična in narodna so imenovale svoje kandidate.
Izvoljen je bil McKinlev.
Za njegove administracije je bilo najvažnejše kubansko vprašanje.
Leta 189."» so se pričeli Kubanci upirati in potem so se spuntali ponavadi vsako leto enkrat do petkrat, ker niso bili zadovoljni s špansko vlado. Ti boji med ustaši in Španci so bili zelo krvavi, vsled f-esar so bile Združene države o pravičene intervenirati, poleg tega je bilo pa v Kubi tudi nad petdeset milijonov ameriškega kapitala investiranega.
Kubanski ustaši so dobivali vse ootrebno^iz Združenih držav in Anierikanci so jim tudi na druge načine pomagali.
Ko se je pa to vršilo, so Španci spustili v zrak angleško vojno ladjo "Maine", ki se je potopila in 260 mornarjev je izgubilo življenje, vsled česar so Združene države napovedale Španski vojno, nam reč 21. aprila 1898. Bili sta se dve veliki bitki, pri Manili v bližini Santiaga. Zmagala je obakrat ameriška mornarica, kateri je pove ljeval admiral Dewey.
Mir so podpisali v Parizu dne 10 decembra 1S98; namreč, da Spani ja odstopi Kubo. Porto Rico in Fi 1 i pine, za kar bodo Združene države plačale Španiji dvajset milijo nov dolarjev.
Veliko Amerikanee v. je bilo zo per anektiranje Filipinov, kajti Fi lipini so zahtevali popolno neodvisnost. toda vladni krogi so vstra-jali na svojem stališču, češ. da se je sicer bati na Filipinah velike anarhije.
Tekom tega časa so pa gotovi krogi in gotove stranke še vedno silile, da Združene države osvoje Hawaii, dokler se to 7. julija 1898 ni zgodilo, da so Združene države proglasilo hawaiisko otočje za svo jo pokrajino.
Med tem je pa nastala na Filipinah velika nezadovoljnost in domačini so se pričeli putati proti Amerikancem. Amerikanei so mo rali rabiti silo in leta 1902 je kongres sprejel načrt, da se da Filipi-, nom delno samovlado.	\
Leta 1902 so Združene države odpoklieale svoje čete s Kube in prepustile deželo samosebi.
Leta 1900 so nastale tudi na Kitajskem velike nerodnosti; Kitajci so pričeli moriti misijonarje in domač ine-kritjane, vsled česar so morale zopet Združene države intervenirati in napraviti red. (Konec prihodnjič).
S 1 o ▼
podp. društvo
svata Barbare
_____m
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE! Sedež: forest city. PA.
Jm 21. jttuijt 1902 v dHUvi pMuylTtak | ^
— Zgoraj: Izmenjava straže. — Spodaj: Newyorcani čaka,;o, da se poslove od vojakov 7. polka.
nih ter prezebljenih ljudi. Dežela dar poprej videli, so si takoj, ko je pokrita s pepelom ljudi, ki so so prišli skupaj, postali nekako nedolžne žrtve vojne. Različne sorodni. Drug drugemu so tožili poljske ustanove so porabile vse'svoje gorje, drug drugega tolaži-vire v te namene in tudi ruska (li in bodrili, toda vsak posamez-vlada je zadnji čas veliko veejnik je imel v srcu strah in groz-storila kot pa pričetkom vojne, j ne slutnje ter bojazen glede pri-
— Ne mislite pa. da samo kme- jhodnjosti. tijski sloji toliko trpe; tudi dru- Zbrali so se na prvi postaji in gi. kot n. pr. veliki posestniki in čakali odrešenja, ki je imel priti profesionalni sloji so istotako iz- v podobi vlaka in jih odpeljati
Žalostne razmere v Rusiji,
Richard Washburn Child. — Collier's..— A. A.
V p<»|snu sem slišal pod oknom glasove, zbudil sem se in se pričel zavedati, da se nahajam v majhni vasi v sredini zahodne Rusije in da je zunaj še mrak.
(»lasov i so postajali vedno močnejši in sprevidel sem, da mora biti okoli hiše, v kateri sem se jaz nahajal, velika množica ljudi; takoj sem si mislil, da bo gotovo kak nov ruski regiment, ki je na potu proti fronti.
Kt»| sein k odprtini, ki je služila za okno in zapazil, da je preko noči padlo nekoliko snega na ulice iti na nizke strehe hiš, ki so *e mi zdele še bolj umazane, ko s# m videl njihove sive in črne Mrehe. sredi belega snega.
Na potu in dvorišču je bilo vse «'mo ljudi, ki so spodrsnjevali na suhem snegu. Po potu se je vila, skoro bi rekel, brezkončna procesija žensk, mož in otrok.
Nekateri so hodili pokoncu, toda ti so bili redki, drugi so hodili sključeno in njih hrbtišča so krivila pod težkimi vrečami n« hrbtu, na glavi in rokah. — Ženske so nosile poleg različnih punkeljnov tudi otroke.
Zdajpazdaj je krik ponehal, ko je zatulil vihar in zapodil ljudem sneg v obraz in oči.
Obrazi vseh so bili otožni, mr-skoro grozni, kot bi hoteli ti sovraštvo nad celim sve-
Proceaije po potu so hitele, hi-naprej, ne da bi imele cilja.
starca, sključenega, ki je nenadno postal, — Uu
zrak,opazoval deco, ki je. tekala za odraslima in jokala.
Starec je zmajal z glavo, kot hi hotel povedati, da vsega tega ne razume. Smilil se mi je starec in smilil se mi je vsak posameznik v tej množici.
Videl sem drugega, velikega, bradatega, z visoko kučmo na glavi ; postal je in gledal in buli! v te ljudi. Mislil je na svoj dom, na prešla leta in upal, da bo neka tuja magična moč ta prizor izbrisala izpred njegovih oči in prišel bo drugi: njegov dom in se znašel na svojem ležišču, prebujen iz sanj.
To so bili begunci. Prišli so iz kakih vasi s fronte, napol nasičeni. Jnapol lačni, napol oblečeni, napol goli in premraženi. Gotovo so jih vojaške oblasti spodile z njihovih vasi, z njihovih "domovanj. češ, da jih morajo požga-ti, ker to zahtevajo sedajne razmere — vojna.
BREZ DOMA. *
Ako kdo govori o ruskih begunci, ne misli, kot bi mogoče kdo domneval, na vojne begunce, kakršne se je videlo v pričetku in tekom vojne v drugih vojskujočih se državah, kjer so bežali, toda so imeli svoj cilj; ako se govori o ruskih beguncih, se govori kot o brezštevilni tolpi živalij, brezštevilni gruči žuželk v zraku. ki beže iz gozda, kjer je nastal požar.
Ruski begunec je navadno člo-
vek, ki je izgubil vse: svoj dom, svojce, prijatelje, lastnino... vse'di pozneje se ni skoro popolno
temveč le še njegov duh tava po suhem snegu.
Gre in gre. naprej in naprej.
Kam?
Bogve!
V	Moskvi sem nekega člana vojnega komiteja vprašal,, koliko beguncev je v Rusiji.
—	Štirinajst miljonov, — je odgovoril. — Nek državni uradnik ini je pa povedal, rfa jih je mogoče nekoliko preko enajst miljonov.
Rekel sem mu:
—	Ne verjamem, da bi se mogli v Združenih državah zavedati in si predstavljati, kaj se to pravi.
—	Saj se se mi ne, — mi je odgovoril. — Nekateri pravijo, da jih je osem ali (tesot miljonov. vendar najbrže jih je 1>ar miljonov več.
Osem ali deset miljonov! To je vee kot celo prebivalstvo Kanade...
Vprašal sem ga:
—	Jvani pa gredo vsi*
—	Mislim, da ga ni človeka, ki bi mogel na to odgovoriti. — je odvrnil. — Ničesar ni pri na.s bolj žalostno kot to. Jaz seiy sam na svoje oči videl, da je neka ženska po večdnevnem lunin po neugodnih potih, porodila otroka. Seveda uboga ženska ni mogla naprej; oba sta umrla, mati in novorojenec.
V	Petrogradu je preko en mi-ljou novih stanovalcev, največ teh je beguncev, ki so prestali dolgo in grozno pot s Poljske ali s kake druge fronte. V Moskvi jih je tudi preko en miljon.
—	Toda. kaj bo žnjimi? — sem vprašal urednika enega največjega ruskega list«.
Zmajal je z glavo, ne da bi odgovoril.
* Pozneje enkrat sem dobil jasnejši odgovor. Šel sem k Vladi-slavu Zukowski-ju. ki je menda eden najuglednejših Poljakov, ki se ga smatra za poljskega voditelja v ruski dumi.
Zmajal je z glavo in nato odgovoril :
—	Naj govorim samo glede Poljakov. Število poljskih beguncev med celo maso je okoli pol-drug miljon. Ruska vlada da vsaki mesec okoli šest miljonov rub-Ijev in-okoli deset miljonov rub-Ijev se je porabilo za obleko teh revežev. Toda — —
Postal je in prenehal; oba sva razumela, da je šest miljonov rubljev kapljica vode v velikanski plamen.
—	V avgustu, septembru in tu-
in celo pamet in trezno misel.
Pred njim je velikanska ruska planota in bodočnost — pa kakšna! — za njim pa izgubljena preteklost — njegov dom.
ma nič ukrenilo za te bedne mase ljudi; nobene družbe ni bilo organizirane, ali kaj sličnega. Ne tisoče in tisoče otrok in odrašee-nih je storilo žalosten konec, ko
Izgubljeno je zanj vse: njego- so bili izpostavljeni nepopislji. živijenje, za katero se jetru- vim nevarnostim, ko so se vlekli leto sa letom. Zdaj ne šive več dolgi sprevodi napol golih in lač-
gubili vse. Vsled negotovosti, v kateri se nahajajo ti ljudje, so moralično popolnoma mrtvi. Ničesar ni, na kar bi lahko upali, za kar bi laliko živeli.
— Iz te moralične smrti bi se jih dalo še mogoče oživeti, ako bi se dobilo pomoč iz zahoda in drugod in ako bi svet žnjimi so-čntstvoval. Največ sočutstvova-nja potrebuje naš narod, kajti poljsko vprašanje ni danes samo ruski problem, temveč je že — mednaroden. —
Resnica je, da Rusija sama. vsled pomanjkanja potrebnih prometnih zvez, ne more kljubovati in ne more odpomoči vsem tem grozotam in za človeštvo ne-zaslišnim razmeram, v kakršnih se danes nahajajo ruski begu ne i.
Težko mi je bilo. ko sem se zavedal, da si naši Amerikanei v Združenih državah prebirajo različne delikatne /jestvine iti vgi-bajo kake obleke bi si nabavili.
Medtem pa najmanj osem miljonov ljudi čepa po ruskih jarkih in drvi naprej v smer brez cilja v brezbodočnost.
Vedno sem videl iste slike, iste grozote in nezaslišnosti.
Vojna je daleč. Novice o bitkah prihajajo in naznanjajo o menjajoči se vojni sreči, v velikem boju na ruski fronti.
Dannadan se vlečejo nove čete proti kraju, kjer grme topovi in bruhajo v močne in zdrave čete — smrt...
KO SE JE PRIČELA VOJNA.
Vse je bilo dobro, dokler se ni začulo na vasi peket konjskih kopit. Kakih dvanajst kozakov s častnikom je pridrvelo in kmalo nato je častnik razdelil vojakom lepake, katere so potem nalepili oziroma pribili na vse vidne prostore. Naročilo je prišlo: — zapustiti morajo vsi ljudje vas.
Kmalo potem, ko so vsi vedeli kaj imajo storiti, se je pričel iz vseh majhnih in velikih, grdih in lepih hiš valiti dim — vas je gorela. To se je ponavljalo povsod v obmejnih vaseh.
Morali so bežati.'Včasih je prišlo naznanilo dan poprej, včasih je pa opoldne prišel ukaz. da mora biti vas do večera izpraznjena in — izpraznjena je bila. Potem so pa morali bežati naprej — bogvekam. •
Videl sem begunce ponajveč po petdeset ali sto skupaj, ki so se pozneje spojili z drugimi iz dru-
naprej.
Na postajah se j«' vse gnetlo ljudi in po tleh je ležalo punkeljnov in vreč. med katerimi so ležali otroci in vsled utrujenosti spali vsevprek. Železnice niso imele dovolj vozov, temveč so mo rale ubogo ljudstvo zbasati v živinske vozove; natlaeili so jih notri, kolikor jih pač šlo.
Število onih. ki so umrli na potu, ne bo nikdar znano. Koliko nesežganih in nepokopanih človeških trupel je ostalo pod snegom ruskih planot, se bo videlo spomladi. toda najbrže jih ne bo mogoče prišteti. Koliko otrok je postalo sirot, koliko žena je izgubilo svoje može. koliko mož svoje žene in koliko starišev je ob otroke. iih katere so polagali svoje nade.
V	Moskvi sem srečal nekega mladega, zelo inteligentnega častnika, ki je l»il obenem tudi arma-dni inženir in je absolviral tehnično višjošolo v Petrogradu. Z menoj, ki ne razumem rusko, je hotel govoriti nemško, toda ni smel. ker je prepovedano — celo angleščine se ne sme nihče posluževati pri telefoničnih pogovorili. — govorila sva toraj francosko. Stala sva pred neko izložbo, ki je bila dobro razsvetljena, in razpravljala o tem in onem.
Mimo je prišla neka deklica, strgana in umazana ter je nagovorila častnika, pri tem se je pa plašno ozirala okrog kot kaka žival, ki čaka. da se ji ponudi prilika, da zbeži. Častnik ji je stisnil rubelj in ji svetoval, da se odstrani.
—	Begunka ! — je pripomnil Iakonično, toda v besedi je bil glas pomilovanja in sočutja.
—	Begunka, — je nadaljeval, — nikdar več ne bo videla svoje družine. Brezštevila je deklic, ki nimajo sredstev, da bi se živele. Kaj takim preostaja, si lahko mislite.
—	Tukajle je premraz. stopimo notri, — je pripomnil in se zdrznil.
Spominjal sem se najinega pogovora. ko sem videl pozneje nad petdeset žensk in deklic zunaj na varšavskih cestah, komaj v nekake robce zavitih.
V	železniških čakalnicah je vedno potno žensk, deklic, mož-kih. starih in mladih ter otrok, ki se preganjajo in smejejo, samo, da jih ne zebe, na svojo bedo še ne pomislijo.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box »5 Wlllock, P«.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR. Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wjo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEO. 900 Chicago St., Jollet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORNlO, Box Forest City, Pa.
IT. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705. Conemaugh, Pa.
III.	Dtdzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kana
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC. Box 78, Franklin, Kans
II.	porotnik: MIHAEL. KLOPČlC, 528 Davson Ave., R F D 1 Green-
field. Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 V*. Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton Pa. 1L upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707f Fortst City, Penna.
__Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
truplo. Ubog begunec se je v mrazu, že na pol mrtev, zatekel pod prvo streho in umrL
KOLIKO SE JE STORILO ZA TE LJUDI.
Stal sem v neki ljudski kuhinji, v katero je bilo ravnokar do-šlo 600 beguncev. Ko so prišli na gorko, so se pričele njihove obleke tajati in uboga bitja so trepetala po celem životu. Opazoval sem jih in videl, da jih je bilo mogoče komaj sto sposobnih za delo. Pa ta skupina se je nahajala še v dobrem stanju, kajti, kot mi je eden izmed njih zaupal — govoril je nemščino — so kradli, kjer so kaj videli.
Kdo jim more zameriti?
—	To so povečini poljedeljski sloji, — mi je rekel nek birokrat ki je v odboru za pomoč tem ljudem. — Otroci, obnemogli starci, izdelane ženske in mlada dekleta, ki vedo le toliko, da žive. Gotovo jih ni ena četrtina zmožnih, da bi se sami preživljali; — najmanj 25 odstotkov jih ni zmožnih opravljati kako delo v mestu. Pa ruska mesta tudi nimajo toliko dela, da bi mogla zapo-sljiti vse te miljonske množice. Ali veste, kaj je rekel general — t On je rekel, da bi bila velika milost, če bi se na vsako postajo postavilo gilotiuo iu se sekalo glave tem ljudem; gilotina bi preprečila mnogo groznega trpljenja.
Ruske oblasti poskušajo na naj bolj enostaven način obdržati skupaj telo in dušo begunčevo. Zgradili so velike lesene barake in odprli so vsa skladišča, kjer so siromaki vstanovili svoja "dom-ovja", toda tudi teh primanjkuje, kajti beguncev je vedno vee in vsak dogodek na bojišču prižene par tisoč novih gostov.
Obiskal sem nek tak "hotel". Po tleh je bilo na obeh straneh nastlane slame, sredi je bilo pa nekoliko prostora, po katerem so lahko ljudje hodili, ne da bi jim bilo treba stopati na "blazine" svojih sostanovalcev.
Ko sem Vstopil, mi je vdaril na nos grozen smrad, skoro nisem mogel verjeti, da tnore človeštvo proizvajati tak dull.
Nihče ne ve, kako hrano so dobivali ti miljoni. Ruske oblasti so takoj vstanovile na tisoče kuhinj, toda tudi vsem ni mogoče, da bi mogle skrbeti za vse želodce teh ljudij.
Nekoč sera videl par vojakov, ki so delili svojo hrano, katere so deležni vsak dan, z begunci, ki so klečali okoli njih ii altanhls? prejeto hrano.
—	Ruski vojak ima dobro srce, — sem pripomnil nekemu čast niku. — Je prip'ravljen deliti hrano s človekom, ki se nahaja v bedi in potrebi.
—	Da, — je odvrnil.
i^ih vasi in potem skupaj bežali, j Večkrat najdejo hišni posest-Dasi se niso drug drugega nik- *niki pod stopnjieami kako mrtvo
terega izraz je pričal, da je inteligenten. Zanimal me je in sem ga vprašal, kako se mu godi in kako se mu je godilo poprej.
—	Jaz sem bil zdravnik; opravljal sem svojo službo na Poljskem in sem bil priljubljen daleč. okoli. Imel sem več hiš in užival sem največje blagostanje. Bil sera v Berlinu, Londonu in drugih mestih. Toda prišla je vojska in morali smo zapustiti vse in bežati. Celo noč sijio hodili, ljudje so pred seboj podili govedo in pre-šiče in vlekli na ramah in na vozovih svojo lastnino.
—	Prišli smo na neko veliko planjavo. Bilo nas je okoli petdeset. toda ljudje, ki so bili vsi premraženi in izmučeni, niso hoteli niti zavživati hrane, katero so privlekli s seboj, temveč ležali po tleh in čakali smrti. Veliko jih je pomrlo.
Dalje mi je pripovedoval, da ima ženo in otroke n da hoče dobiti zanje kako hrano. Rekel je, da so med potjo, ko so bežali, našli več mrtvih ljudi in jokajočih otrok, ki so jih izgubili stariši.
Nekega večera sem bil povabljen na večerjo k neki družini v Petrogradu. Okoli mize je bilo gotovo kakih petnajst oseb; bili so stari sivi možje in zdrave mlade deklice in ženske. Deklice so pred večerjo igrale klavir in violino. starci so pa govorili med seboj. Imeli so v.-r inteligentne obraze, toda njihove obleke so bile tiborne in zakrpane.
—	To so moji prijatelji. — mi je rekel hišni gospodar, — ki so
1 pribežali s Poljske, (iospodar, čigar gost sem bil, ima sicer sam sedem otrok, toda vendar skrbi za življenje teh deseterih ali petnajsterih oseb, ki so morale bežati iz svoje domovine.
—	Oni tam v kotu je bil nedavno eden največjih poljskih veleposestnikov. Zdaj nima ničesar, — je nadaljeval gospodar. — Kod veleposestnik ni bil navajen opravljati kako delo. vsled Česar bo zanj tudi težko, da bi se mogel na kak drug način preživljati.
—	Ona plavokosa deklica pri klavirju je izgubila vse člane svoje družine. Zaročena je bila z nekim častnikom, ki je bil v vojni ubit. Prišla je sem k meni, ne da b' imela zadostne obleke, kljub temu, da so bili njeni stariši zelo premožni. Zdaj je tukaj že štiri mesece, pa še ni nič slišala o s\'ojr cih. Pa vidite jo, vseeno se še smeje.
—	Oni bradati gospod; ki se zabava z mladino, je profesor — iz Varšave. Včasih postane grozno čuden, nekateri pravi, da blazni.
Prepričan sem, da so ruski begunci veliko več pretrpeli kot Belgijci in vsi drugi.
Uslužbenci med teboj.
BOGATINI SO POSTALI — REVEŽI.
Opazoval sem jih, ko so stali — Naš gospodar se je včeraj o pred ljudsko kuhinjo. Vsi so mol-. ženil; ali si že slišal T čali in se pomikali naprej.	i — Prav je; temu vragu sem že
Med. njimi .sem opazil starca, ka zdavnaj kaj takega privoščil.
f
/
OfciB KABODA. 28. JUN. 1M1
."p.
Jngestovanska
ST"	=
=S
Katel. Jedneta
B
±n*orporirana dne 24, januarja 1901 v državi Minnesota
sedež v ely, minnesota.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106. Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
• VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — ?th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN A1JSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Route 2. Burley. Idaho.
POROTNIKI:
CTIAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
Jf FEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI OI}BOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Stev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči so uradnih sadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-
Itožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode osiralo.
Društveno glasilo : "G L A S NARODA
Za križ častni in svobodo zlato.
Spisal Starogorski.
(Nadaljevanje).
"■Čvrsto sc branita", pripomni Sla viša, "toda ne v zd rž rta! Teh je kakor mravelj!"
I'o kratkem naskoku so vrata popustila iu Turki so vdrli v kočo.
K^daj sta Slavila in Žarko prenehala streljati. Slišala sta, kako so rjoveli Turki.
Saitrorad Pavlovič je ra/-sajal po turških ^lavalf. da jc hreščalo. Nastala j«* gnječa, hropenje jn Mtok, a staro<* je bil kakor zdivjan. Beli lasje so mil štrleli kvišku, oškropljcni s krvjo. Nikdo mu ni mojfH tlo živega. Zdajci pa pogodi knyrlja in starec sc zgrudi brez glasu. Kosenka vikne divje in se vrže med tolovaje. Strah in obup sta jo pobesnela, da je mahala z neverjetno močjo krog «ebe.
Turki so obstali in v prazno vernih srcih »e jim je vzbudil strah:
4*Še>tan... šejtan!" (zlodej. vrag!)
K«>s»'iika. spametuj se!" je zakričal mlad Turek, oči vidno vodju tolpe.
"Proč. izdajica. morihv!"
"Ne draži ljudi! Ako Iri te ue ljubil, pobil bi te ze davno!"
"Pa p>e pobi j! Bolje mi bo, kakor v tvojih rokah!"
"Ti moraš biti moja!" je viknil Ho l u ban in ji podbil orožje.
"Nikoli!" jc za v pila in sprožila. pa krogi j a je podrla drugega.
H o! u ban je planil k nji, jo pograbil krog pasu in odnesel. Ostali so pobrali, kar so našli. Koče ni:$o zažgali, ker se niso čutili popolnoma varne, zakaj Holuban je bil bojazljive narave, in ae je bal. da bi ogenj ne pri/.val vstašev. Tudi je bil izgubil dokaj ljudi.---
Medtem je ril Vjeruša po rovu z veliko težavo iu se potil. Končno je pirišel do stene in pokukal skozi odprtino. Bil je v Pavlovi-čevem stanovanju.
"Aha. providen je bil starec, ko je zidat kočo, a je najbrž pozabil na to... Tfu... Komaj sem se prcril iu potil sem se, da bi kmalu izgubil vao mast... Tfu... Kako je vse mirno! Je-li mar'angel odnesel Turke k Mohamedu.... Dja-vol! Dobro bi bilo!
Zlezel je iz rova in stopil v sobo. Pretegnrl se j« enkrat, dvakrat in za mrmral: • "Vse kosti me bole"
Nato se je jel pazno ozirati krog!stiti! sebe in vobati.
"Tu diši po krvi."
Sklonil se je in zagledal mrtvo tnrplo.
"Oh, ti si, Pavlovič!"
VjeruK.' se je letal* silna žalost. Omahnil je nizaj, pri tem pa je vfv trnju*!.
Pavkrnč.
Urno je slekel padlega Turka in se oblekel v njegovo obleko. Nato si je odrezal brado.
' Skoda, ali žrtvuj brado, da ot-mes glavo in z glavo Kosenko. Malo se poigram Turka, hvala Mohamedu, znam ga... Tfu! Ta pes jt- res prišel ponjo. Ej. nima slabega okusa, a v "kisme-tu" mu ni zapisana. Zato poskrbi Vje-ruša!"
Zunaj so se še slišali kriki Turkov, ki so odhajali.
" Počakajte, tudi jaz grem z vami!"
Skočil j e v stajo in osodlal konja. Nemalo se je začudil, ko je našel vse tri nedotaknjene.
se snidemo, ker misli spotoma na- Zapodila sta konja nazaj in prebrati nekaj blaga."	gledala trupla.	1 "To jc nevaren lov. Holuban, "Sami Tui-ki Tudi ta je Turek, pri AlaJrn, zelo nevaren! Vojvodo Vjeruša." vstasecv dobjti ni mala reč ha naših Medtem pa je -Slaviša otipal ka-pade prej e£l kup. Le poglej, ko- mižolo in jo spoznal, liko jih je že padlo nocoj zavoljo " Vjeruševa kamižola • Ne bodi ene same huri»ke!" nama žal te zamude", ti-? Slaviša. | "Beg ima mnogo ljudi. Vrttu- "Vjeruša je slekel Turka, se obletela se je ponudil neki človefc, v njegove halje .n jo udri za GIbšo, da pokale pot do Slavjše. njrmi. Veruj, prijatelj, Vjeruša ni Glavno je, da dobimo njega, dru- zastonj oblekel turške otdeke." ' go bo potem lahka stvar." } Približno v istem "času pa je I Vjerušo je pri tem. pogovoru preoblečeni vstaš poizvedoval, ko-pograbil tako v srd, da bi bil naj- kilor se je dalo. Za vojvodo se ni raje pljunil. Zaskrbelo-ga je za- hal* pač pa je že v duhu štel gla-( stran Slaviš« in Kosetike. Težka v?« ki odlete z ramen Mohamedo-stvar bo to, uiti s Kosenko, še častileev. Bolj ga je skrbelo, predno se združi Holirban z be- kako otme Kosenko. Pridržal je gom, zakaj potem je nevarnost, konj« in se pomešal med tolpo, j da ga Glišo spozna. J "Pri bradi Mohameda, kaj pra-"Oj, ti lopov", je mrmral, prijatelj? Mar ni ugrabljena "djavol te naj speče na ražnju, da huriska res lepa?" vpraša Vje-! se drzneš voditi Turke nad Sla- Tuša. j višo!" | "Bogme, lepa-je, moj ljubi Haj-( Zatopil se je v premišljevanje dar, ne branil bi se je sam prerok in nakana za nakano <mu jo švi- v rajni"' (Mohamed, prerok*Ala-gala po možganih. Čez dolgo časa kov.)
je dvignil glavo in na licu mu je "Bedak, kaj praviš! Prerok ne igrala dobra volja.	potrebuje naših žensk", pripomni
nekdo.	j
III.	"Alah je velik... Gotovo iana-
Ko so Turki odšli, sta prilezla prerok v raju svoj harem z naj-J Slaviša in Žarko iz svojega akri- lepšimi ženami!"	f
vališea. Obema se je čudno zdelo,j "Naj ima... tfu... Če si mi da niso zažgali koče in odšli tako prijatelj, povej, kam gremo ae-naglo, dasi so morali vedeti, da od daj t"
dveh oseb ne more pasti toliko' "Alah ve, da sem ti prijatelj, strelov hkratu.	j ve, da bi ti rad ustregel, ali tega
Žarko je planil v kočo, da se na /Sam ne vem. Pravijo, da se snide-lastne oči prepriča o ugrabljenju mo nekje z Osvin-begom in poj-Kosenke. Videl je Pavloviča mr- deino nad iilavičo, tistega grozne-tvega in kopico Turkov, a nje ni ga vstaša." bilo... Toliko da ni pobesnel.! "Ali se ga bojiš/" Grabil se je za glavo in stokal: | "Ne bojim se ga! Vandar mi je "O. jaz bojazljivec! Ganiti «e ljubše, če ga ne vidim. Iti nad nisem upal, ko so jo ugrabili ki ji Sla višo je toliko, kakor iti šejtanu ubili deda, dasi me je morebiti v žrelo!"
klicala na pomoč! Oh, da bi planil Vjeruša se je nasmehnil in si med nje, rešil bi jo, gotovo bi jo mislil:
rešil!"	j "Menim, da bi bilo ljubše v
Slaviša se je trudil, da ga po- šejtanovern žrelu, nego v rokah miri. Končno mu je zaklical jSlaviše."
voljno:
"Poginil bi kakor pes v bi ti nataknili na plot..1 nw>ž ali nisi?! Če bi bilsal planila med nje. bilo bi toli kor siliti v past in poinočj jifci do povišanja, ker bi z lepo devojko dobil tudi glavi. Nje bi ne bila rt hrabrost sama zoper prei zmaguje. Če tega no u.vide\ ni pomagati, dasi se temu S tem, da bi pobili tebe, bi tudi njena usoda zapečatei kaj dobro veš, da iz harema
Ali sta Slaviša in Žarko ušla Šitve, tem manj, ako ni nik
brez konj. ali sta pa še kje skrita?
Ako sta še tu, naj vsaj ue streljata po meni. Poklical bi ju, a ni varno in tudi nj ča^ia, zakaj treba je urno za Turki."
Zajahal je konja in odjezdil za četo v smeri, koder je izginila, iu ni se zmotil. Dohitel jih je neopa-žeu. Spoznali ga tudi niso. Imeli so ga za svojega, on pa je mrmral :
"Čakajte, vi črti, posebno ti, izrodek človeštva, vstaši ti že de-nejo škobea na gobec, da boš pomnil, kdaj si vohal okrog tujega
blatga !"
Neki Turek ga je ustavil in se
začudil:
"Pri Alahu, Hajdar. zdelo se mi je, da te je zadel gjaurov jata-gan!" (Gjaur, beri džaur — pes. Tako Turki imenujejo kristjane.)
Vjeruša pa je odvrnil:
"Nekoliko da, a ni me ranil, temveč omotil. Gjaur je bil srdit.'
"Srdit, srdit... Veliko naših je poklal in Alah ga je kaznoval za to."
"Kako ga je kaznoval?"
ki bi se potegnil zanjo."
Žarko je molčal in si ruval Slaviša pa je spremenil svoj in dejal nežno:
"Prijatelj, ne udajaj se bol* Njo rešimo! Skrbiva sedaj, da deva čimpreje do vstaških čel za nekaj dni bo ona pri tebi.
Žarko se je pomiril.
"Daj Bog, da se snidemo rešimo!"
"Amen", je dejal Skuviša, ni je vstopil v stajo in se začudil:!
"Pustili so konje! Ali niso
"Ali ne bomo imeli nobenega počitka?" se obrne nato k Turku.
"Ne vem! Zdi se mi, da je Ho-uban slep. Lepa gjaurka ga je ako omamila, da misli, da je v a ju; a mi smo utrujeni,"
Če mu le ue postane ta raj sčasoma prevroč", si je mislil Vjeruša. "Ako mu ga ne segreje kdo drugi, storim mu to uslugo jaz... Ko bi se le že kmalu našla prilika. da mu dekle izmaknem. Ni sicer kakor handžar, da bi jo zataknil za pas in se potohnil za grm ali skalo, vendar mu u tečem vsekakor! Ako nas pa vstaši prej pozdravijo, mi je ljubše, dasi v tem slučaju ne bom vedel, kam bi skril glavo."
Pojezdil je zopet v ospredje v Holuban ovo bližino. Kosenka se je medtem zavedla. Slišal je, kako ji je govoril Holuban:
"Golobica moja, čemu se ku-jaš? To je pač vseeno, si-li pri meni ali pn vstašu. Pri meni boš imela vsaj mirno življenje."
Kosenka je molčala. Uvidela je, da bi bilo vse ugovarjanje in upiranje odveč, le še bolj bi pazili na-
Ubil
ga je
t*'
Vjeruša je zararmral: "ALali akbar!" (Bog je najvišji) iu odjezdil naprej, zadovoljen v srcu.
"Hajdar mi je torej ime! Zelo'ta bolečina. Žarko pa se je lovil dobro! Moram mu biti podoben,Ua njegove besede, kakor potap-da me je spoznala ta opica, dasi'ljajoei se slamnarte bilke. Polago-ne zdi častna ta podob-
deli zanje, ali se pa niso čutili do- njo. Na videz je bila mirna, toda volj varne?"	I njena glavica je snovala načrte za
Tudi Žarko je začudeno pogle-j^g-dal prijatelja ter pristavil:	"Daj mi konja! Znam jahati
"Ali pa je tvoja bližina tako grozna in strašna tem <besom, da so kar najhitreje izginili." s "Gotovo se niso nadejali, da bi utegnil imeti ded konje."
"Vjeruša je že s svojim zletel na prosto, niti poklical naju ni."
"Najbrž se mu ni zdelo dovolj varno. Kdo ve. kake nakane si je izmislila njegova glava. Žarko, svoj jatagan zastavim, da je nekaj izvohal!"
t "Bil bi mu do smrti hvaležen!"
Slaviša je tolažil prijatelja, zakaj vedel je predobro, 'kakšna je
se mi
nost." ____
Dospel je do Holubana, ki je jahal s Kosenko, onesveščeno po hudem naporu. Zraven njega je jahal drug Turek. Vjeruša je cul sledeči razgovor:
"Alah naj me kaznuje, Holuban ! Ti veš, da sem ti prijatelj, in vera, da te ima beg rad. Ali ta hu-riska (devojka, deklica) jo lepa kakor mlado solnce! Beg ti jo vzame!"
4' Ne dam mu je! Rekel sem mu, kakšna je in da mi jo mora pu-
ma se je zopet zdanflo v njegovi duši. da je mislil trezneje.
"Dobiš ga, golobica moja, da! ne porečeš: Holuban je trdosrčen. "Samo na beg ne misli, ker se lahko zgodi, da se spozabi katera krcglja in ti rani tvoje lepo telo."
V S P E H MT JE BIL NEPRIČAKOVAN.
H. H. von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s s to tisoč i bolnih t stalni zvezi in danzadnem dobiva na Naenkrat ustavi Slaviša svoje- ^pe zahvalnih dopisov od onih,
katerim je Bolgarski Krvni Čaj
ga konja
"Žarko, prijatelj!"
"Kaj je?"
"Ali nisd videl, koliko trupel je ležalo krog Pavloviča t" „
"In nisi zasledil ničfaarf''
"Ničeaar."
"Imel si preveč opraviti a svojo bolestjo, saj je tudi mene prevzelo. Ali sedaj s6m se domislil."
"Česa!"
"Videl sem trnplo brez zgornje
"Ali ko jo zagleda, pozabi na obleke." to!"	Slaviša in Žarko sta se spogle-
"Spomnrm ga obljube!"	!dala.
"Potem te da obesrti."	1 "Čegavo je to truplo?"
Vjeruša si je mfislil:	Trenutek nato obrne Slaviša ko-
"To bi bilo zelo pametno." 4 Inja, rakoč:
"Kam idemo sedsyf" vpraša* "Dober vojščak poglada in upo-Turek.	'števa m Kar mam pnj zamudil.
"Lovit vojVodo vatama?I Bog apopokim aadaj. Ni izključeno, da nanj.	tt> VjmM."
povrnil zdravje, je rojak Anton t TriUer, 433 - 6 St. Rock Springs, Wyo. pisal sledeče pismo:
"Zahvaljujem se vam na Bolgarskem Čaju, ki ste mi ga poslali, ker je nepričakovano dobro deloval na moj organizem. Prosim zopet 5 škatelj, ker želim, da ga vsi moji prijatelji spoznajo."
Eno velika akatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
. 7* '. -3	•	f
Marvel Products Co.,
9 Mwvwi Bldg.
[Zemlja, kmetje in dom
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
, (man še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zen! je za posebno nizko ceno.	' Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spo-daj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. "n
Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepše-- ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadjea ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsako\rstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	^ ' ^
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-i kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.	K 1 ~ |
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' -• • FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiičen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken po$23.00.	: *>
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 6 ' akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hiSami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deeet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti. -
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. ' Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
d )
i

llfiiitfii n l i _______ .

OLAS^XABQDA, 38. JTXN. 1818.
? Mini.
man.
spwal A. P. Rušič.
»j Br
> s«* jf zbudrl-y elmrku notra-Ivoui, je |M^sla! omahljiv in
ločen. Tinti hi|» j<* apravil svojo voljo iti m* prepustil tujim, neznanimi močeni. Življenje je y»o-|>l»\ilo njegovo t »ne na t »s t in njej gova dejan j« ho pr»*stala biti samonikla. Sedaj je |»o£ual *£oIj srečo ali pa nesrečo. Ljudje, ki so bili tsskdanji utoni jene i železih vsakdanjosti. so se kruto množili. Teda.i so umirajoči* v socialni in družabni bedi {»ostali ljudje d v utrni t. Nič tnliifga ui bilo vee. česar bi ,se oprijemali, na kar hi prisegali. Nekdanje gotovosti so bile podobne bilkam na. valovih in ljudje duše v t) lat Iitopl jelKMiiu. k. se oprijemajo obupno slamnatih
bilk. R«
trmi
piral t una je m je ol
e ustvaril moč nore forme. Kuiauci-
ui cKuui du*eviu
|M»lag<*uia noirmnjo'st »vir in form. Življenje ■no /.abieilo dan** teori-

njih
i oh tla. razkrajalo jih je iu se izktt/alo kot najmočnejši*. In v tej dušrtiti anarhiji in zmedenosti se je utrdilo spoznanje dobrega in hlab»'fja. Dobro se j« ločilo «>d slabega. Ko je Mina zapadla grehu., je bila kaznovana. Njeno hrepenenje |jk> dobrem jo je sililo nazaj k m'kdaiijetnu kesanju in pokori. Življ<fija gr^h je vendar ni izpustil. Toda grHi. rnj«m iz čiste ljubezni, u človekoljubja, je rodil še večjo pogrHio. izvirajočo iz socialnega nasilja — bede. K«» pa je bilo premagano tudi to nasilje se je znova rodila lju>bejaen — premišljena hi vdana. Scilaj na višini je šele zagledala ovire, ki se ji slav-Ijajo na pot. Ta pot je bila zaprta. Ali se vrniti, ali pa ostati sredi pota.
T« 'laj je p<»stala njena duša dvoiuna. Koliko duševne moči in samonikle energije je treba, da se na tem duševnem razpotju ne iz-gt»bi priborjeno življenje, da Ae omaga od dvomov in duševnih bojev utrujeni korak. Kako spraviti v sklad in dividualno duševnost z družabno in socialno zapovedjo f Povsod nejasnost. tetnota, d vow.
Kaj se je zgodilo z Mino?
1.
Bled odsev plinovih luči je objemal v zaspano jesensko pol jutro zavito neestetičuo tovarno. Sto velikih oken se je lesketalo viuračaii wetlcJbi; le tupataui se je pojavila ob oknu mračna senca, z verižni a človeška tig-ura. V ozadju tovarne «»o se dvigali proti nebu vitki in visoki (dimniki, rz katerih se je leno -kadilo; dim s*' je polagoma izgubljal v oblačno nebo in le sem-patje se je v zraku zalesketala neznatna iskra.
Cesta pred tovarno je bila blatna in na gosto pokrita z lužami. Umazana voda je pljuskala izpod težkih konjskih kopit. Železne o-graje, ki je delila tovarno iu ee-sto. se je v tem času krčevito oprijemalo sto dolgih iu uzkih ženskih ročic. Roke ><• bile «*l mraza že na pol višnjeve in na nekaterih so se prav močno izbočile uelepe plave žile.
Same ženske. Večinoma še zelo mlada dekleta z zdravo rdečico na licih, močnih in polnih telefe. Sem-.patje je bilo opaziti med njimi tudi že starejšo žensko z lici, ki so se že v»dele gube na. njih. Ta;n za daj na dolnjem koncu *fe je vspe-ujala pokonci noseča ženska; stala je <na prstih, odpirala zardele oči na široko in se sln^ala preriti do prve vrste.
Vse te ženske so imele ta treno t«*k samo eno željo: priti v tovar no m delati za velrkisni, v mračni svetlobi se topeč trni okni. Mlajše punce so postrani, za vidno gledale starejše ženske in so se tudi norčevale iz njih. Twn se je pri tem storilo inilo ki marsikatera se je ta žalostni treuotck zasmilili sama	Toda jeza in pa | Ju os, ki }f ineuda prirojen vsaki ženski. jkn ni dopustil da bi na izzivanja molčale, po so odgovarjale torej ua ponneh s pikrimi besedami.
"Ve ate mlad«, pa lahko delate
os polju!" je pripomnila noseča Ženska, ki ji je tulada soseda ua-svctovala iti domov.
"Tako! Mladih ljudi potrebujejo ta notri, žilavih in močnih!" je odvrti i lo komaj petnajstletno b dekkrtee iu pokazalo s prstom proti vhodu. Stoječa na kamniti plošči tik vrat, se je ponosno ozrla po množici.
MKitkš«i otrok! Komaj je ušel
VABILO
AVSTRIJSKI JETNIKI V ČERVINJANU.
• oi„ .Jezno je zamahnila z roko m Druga se je druge oprijemala za potegnila w» silo zlobno kratko-krilko s p!o>če iu j«. v trenutku tudi že sama stopila na njeno mesto.
surove
ljubi se vam boste v tovar-
Smeh in vpitje sj;i sledila temu naglemu j»«»«"cMju. Posamezne punce, ki so zavidale štirideset.letnico za prostor, so kričale zelo glasno; "Vr/ite jo doli!*' lin nesra m n ieo I * * Kje se .je potepala doslej ]" Začelo se .jr živahno prerivanje in suvanje s komolci. <;ruča se je zazibala. Posameznim ženskam so pri tem moeiiem gibanju iu prerivanju Iivl,- ,-ute /. glave. Lasje s«> se vault jmi lit ih in čelu. 1 loteč izrabiti ugodni trenutek, s:. >«• uc-kateic ženske, ki so stale zadaj, pripoguile j„	z jrlrtvo naprej.
Prepir pa se je ramnemal bolj m b<»!j. S, daj so padale še hujše besede, \časih naravnost in prešerne.
** PoKtopaeke! Ni delati in mislite. «1; ni lenarile!*'
I sojeno vam je, da postanete cestne vlaeuge!"
Kmalo umijete, mati. Molimo!" >e j«. oglasilo več nežnih žensk-h glasov iu j»unce so se vrgle na starejšo žensko. Kmalo >o bili obiazi opraskani do kr\i.
"Domov pojdite; tam evilijo črvi. Vasi črvi!**
4'Tiho. staruha; molči iu misli na smrt!"
Zapovedano je tako!*' St tridesetletnica, trdno stoječa na plošri, se nikakor še ni mislila vdati. R<>ki vprti ub bok, ji- krepko vpraševala:
Kaj pa vaši Ijubcki:' Zajniste vas. če boste smrdele po tobaku.'' " Beštija!"
Tridesetletna bolelina ženska, rumenih las in zelo velikili «»či je. tližeča -e z eno roko železno ograje. začela besno pljuvati okoli sebe. Hrup se je začel znova ; besede su padale na g.w>to iu tudi j»s<»\ k ni manjkalo.
Mimo so prihajali težki tovorni vozovi s pijanimi vozniki. Sedeč n isoko na zabojih, so se škodoželjno krohot ali prepira jočim se žen-ska.m. K-r je enemu teh voznikov noseča ženska odvrnila zelo pikro in ga imenovala suroveža iu i»i-janca. se je ta zelo razhurii, ponovil
roke ali na krilo. Zdelo se je, da nastane mir. Toda kmalo se je vnelo pri zaprtih vratih zopet silno prerivanje, vuvanje, cvilenjc... Vrata so zaškripala, nekdo je vpil ami:
Pro.: !
ua;
/ep s

"Ziviaia ste, ne ljudje! Napravite prostor!"
Prikazal se je star uradTiik s če-I ie-> n«; glavi. Malce je odprl vrata in .ii!t *.ikoj^opet zaprl. Kakih petdeset žensk je ostalo na dvorišču. vse posvalkane, z mokrimi lasmi, lesketajočimi <H*ini in težko dihajoee silnega napora.
1'radnik z rumenkasto brado in čepico na glavi je ogledoval ženske. ki su s,, pj-etile na dvorišča. Kmalo je jMipisal njihova i.'n^ia. Ko je zapazil tudi nosečo žensko, je izbulil oči,
"('emu se silite ' Ali ne veste, da ne »prejemamo dveh ljudi za eiu-ga! Kako ste sitne!" je izpre-govoril.
"•Jospod!" izpregovori noseča ženska, zardi in potb;*si oči.
"Danes vas ne. morem sprejeti. Prihodnjič!" prij»omni naglo u-ratlnik. boječ se. ga l»o ženska nadlegovala z milimi prošnjami.
"Ampak, gospod! Malo jniinsli prosim. In usmiljenja. Vdova sem ni dr-ma imam lačne otreke. Nič zaslužk:i..."
.lok jo je posilil in v trenutku je bila na kolenih. Visoko je vzdignila roki in prosila usmiljenja.
Toda mrki uradnik se je že oziral po ostalih. Kričale so; "Jaz sem pridna!" ... "Revna sem in podpore potrebna!" ... "Močna Nem!' ... "Mene —imene!"
"Seveda .. . seveda ... Dobro, zelo dobro!" je klical uradnik in izbiral. Kje bo obstal n jogo v mrki pogled, kam bo padla sreča?
Veliko, močno in tudi še zelo mlado dekle je molče stalo ob strani. 1'radnik jo je naglo premeril od nog do glave. Zdelo se
nenadoma v veliko zadrego. S ši- njaimi, videla je naposled tudi pri-roko odprtimi očmi so strmele v proste delavke, ki so nosile apno prazen strop.	in oj>eko na visoka stavbišča, ter
Oez dolgo je vstopil mlad dok gospe, ki so se sauuo izprehajale in tor v dolgem platnenem površui- ( vozile. — Kakšno pa je delo onih ku in sedel na nizki okrogli stol.; žensk, ki pohajajo dan za dnevom Ko Je nekaj časa premotrival ^ v tovarno, ko tam vendar ne pe-ženske. si je popravil naočnike iujstujejo. ne kuhajo, aLi se celo iz-se približal prvi. 1'stiia na smeli, prehajajo in vozijo, temveč izde-
je izpr«'govoril:
"Pokaži mi jezik! Ali si zdraha.'"
(Jlas mu je bi.1 suh ni tudi dolgo časen. Pogledal je deklici ostro v <Ia je zardela do ušes.
Dekle je molčalo.
Ko se je mimogrede zdravnik ozrl po ostalih, je hladno nadaljeval :
Odpri jopi«'-, prosim!'
lini jo le papiroske in smodke, lepe, enakomerne in ravne, o tem ni igacla na jMkronmejšega pojma. Tud i sedaj še ni poj mila.
Njena še napol otroška domišljija ni mogla dobili trdnih tal. Niti ua misel ji ni prišlo, kako je tako delo veliko in kaka družbena veličina je delo. Ni pojmila tudi tega. da je delo rodilo njo samo in ji naložilo težko nalogo, postati
Ne'u:u se je ozrla nanj in potem ■ družbena činiteljica mogočnega in
.i i j i
v tla. Oči so bih se obotavljala
reisne. Kakor bi slediti povelju zdravnikovemu, ki j«' bil mlad in lep, xe je uzrla v strop. Nokaj prezirljivega in nelepega je bilo v njenih očeh. Nato se je okrenila iu začela naglo slačiti. Svojo> obleko je metala sedaj na bližnji st lee. sedaj zopet kar na tla. Obraz ji je bil sedaj bled, sedaj rdeč.
Na vrsto je prišla tudi druga, tretja...
Naslednjih zdravnik že ni več preiskoval tako strogo. Hitro jih je odpuščal. Vendar pa je dve deklici slabo kvalificiral, ker je bila ena kratkovidna, druga pa je imela nalezljivo kožno bolezen. *
Osemnajst, deklic je dobilo po končani vizitariji od uradnika listič, na katerem je bilo napisano njihovo ime in pa oddelek, h kateremu je bila vsaka dodeljena.
Počasi, z enakomernimi koraki so odvajali pazniki deklice ua njihove nove delavne prostore. Bilo jih j«' sedem teh paznikov, ki so dobili dva po štiri, nekateri po tri in dve in eden celo eno samo delavko. To je bila Mina. Po celem i životu je trepetala notranjega
je. da jo je slekel z enim samun< ...... .	,
popedom	i razburJ^nja. :ki je m zapustdo, od-
"Kakšno ime je tvoje, dekle?" kar je Stoptta v veliko hl 1>razii0
"Mina."
"Rodbinsko ime, sakrament !*' "Grobotek."
Postavil jo je na svojo levo «tran med izbrane. Kavno dvajset
zdravnikovo sobo. Vendar je stopala 7. velikimi, močnimi koraki za paznikom, ki je bil že star in upognjen.
Vstopila sta v veliko, nekoliko dvorano. Vse polno
svoje trde besede po duši ter stv,J z <Jih,'aza- Nek notranji, Čudni jo močno oplazil z bičem VsledjmMlllr w ^ P«lastil vseh. Mirno, tega se je prepir med ženskami!iu lablko ^ ro<:'t'' dostojanstveno poostril. f)el žensk se je zavzel za so stol)a,<' Za uratdnrkom, ki jih je
vodil k zdravniku.
• •■	... .. izakaje.no
jih je bilo. Dovolj! In vsem se je . , . ... . t .. . ... .„. 11,1. j -	i i - I žensk, mladih in starih, je bilo no-
tna I o globoko duševno zadovolj-	. , , -
tri. Izbirale so tobak ui ga vezale
]»rost ranega svetu.
< »na je videla v duhu le lepe izdelke svojih tovarišie, ki so jo zvedavo sprejele medse. T-udi te-. g.\ š - ni pojmila. zakaj hodijo te ženske v.-nk dan ob določenih urah blede in sključene ter smrdeče po tobaku domov.
Pristopila je k prvi mizi. Vse je bilo novo; vse pa tudi strašno zmedeno iu razmetano. Stopila jej ta treuotck na prag novega nepo-znaega sveta. Vse je tako silno de-j lovalo nanjo, da je bobnelo v mla-j di "lavi.	i
na
PLESNO VESELICO.
in k gledališkim predstavam.
Veselico kakor gledališki predstavi bo priredilo
društvo SV. BARBARE štev. 82 v Farrell, Pa., v torek dne 4. julija 1916
v svojih lastnih prostorih.
Igralo be bode dve igri dvakrat, iu sicer:
1.	"Krčmar pri Zvitem rogu."
2.	"Kmet iu fotograf."
Prvič se bodo igrali ob treh popoldan in drugič pa ob osmih zvečer.
Tem polom vabimo vse rojake iu rojakinje ter vsa društva iz te naselbine in sosednje okolice, posebno pa društvo "Slovence" št. 2G2 in društvo "Slovenski Dom" št. -51 v Sharon, Pa., da se te naše veselice in predstav polnoštevilno udeleže, t isti dobiček je namenjen v društveno blagajno. V enakem slučaju bo tudi naše društvo vedno v pomoč.
Za vsestransko postrežbo bode skrbel v to izvoljeni,odbor.
Na veselo svidenje 4. julija!
Jurij Okorn. tajnik.
(27-29—G)
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar ?e nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, c^a bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
"G1*AS NARODA" .TE EDI KI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDR. DRZArVAH. NAROČITE SE NANJ I
.	NAZNANILO.
j Tempotom naznanjam članom društva sv. Barbare postaja št. 53 v Pittsburgh!!. Pa. da se vrši prihodnja seja dne 2. julija. Ker bomo volili delegata za prihodnjo konvencijo, zato je žeieti. da s« vsakdo seje udeleži. Z bratskim pozdravom
Frank Krese, tajnik.
(27-29—6)
IŠČE SE DRVARJE
v Mellen, Wis.; po $1.30 od eor-da; dober rasteč les.
Charcoal Iron Co. of America. (20-6—3-7)	Mellen, Wis.
Farme na lahke in poljubne obroke.
Mi lastujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami Jjjovenskih farmer-jev in jo prodajamo v kosih po 40, 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo in hlev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a vse na dolgotrajna odplačila.
Poleg omenjene zemlje lastujemo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark Co., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3	Tioga, Wis.
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okros 400.000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilno ali španske vojuc se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako tiaznauite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash.
(12-6—17-7)
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno. Izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila t bojišča ln rame sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen.

■«1

Odslej je videla Mina vsak dan Zjutraj in opoldne nepregledne Vt« osobje lista je organizirano ln spada v strokovne nnlje.
vrste ž1 n in deklic iu tudi mož v ret i v tovarniško žrelo. Vrsta se je vlekla za vrsto, kakor v sanjah napol bdeči h ljudi. Videla je vsaki dan dvakrat na tisoče ljudi, med, katere se je odslej tudi sama prištevala; in videla je končno, kako so velika vrata to ljudstvo na večer zopet i/pljuvala. Vsaka sekunda jiii je dala do deset in jih v jutro zopet požrla.	^
Nihče pa ni zapazil, in tudi ona ne, da je zmanjkalo vsak dan ne-iiaj teh ljudi, ki so se neznano kam izgubili in nikoli več vrnili...
(Pride še).

pojo&m f[U
•,1,'^riifT
Vse druge *o ostale za durmi. Velika, nemirna čreda. Molče in! mirno so gledale za svojimi srečnimi tovarišicami. Ko so se zaprla iznova velika vrata, so nekatere gnusno klele, a še več jih je bilo, | ki so imele solzne oči.
"V sem pa se je tisiti hip rodila v
tepeno. drugi pa za pijanega voznika. Ze se je grozeče dvignilo kup pesti. Mnogo ženske so to izrabile in so skušale kar po vseh štirih preriti ^e v prvo vrsto. Tam *o s,' nenadoma vzdignile s tal kakor bi zrasle iz zemlje. To pa je dajalo nov povod prepirom in jezi.
Medtem so luči po tovarni že',81*''11 nesrečna zavist, pogasnile. Nastal je dan. Sedaj se' je vsaka izmed žensk bojevala kar na svojo pest. Krik ni prenehal niti za hip. Že so si segle ženske v ia*e. praskale po licih, grizle. cvilile...
"Hinavka!"
"Vlačuga!"
"Nesramnost!"
Iu nove ženske gruče so prihajale venomer. Množica se je neprestano zibala, vspenjala se kvi-^kti in zopet pacala. Na.val zadnjih je postal sedaj naravnost
II.
Uradnik je pri vedel svoje skromno žensko krdelee v prostorno sobano z dvema velikima ok-
v posebne zavitke; pridno so odnašale in prinašale nove zaboje. Nekaj sključenih moških postav se je kretalo med ženskimi gručami. Prčšetlša iz mrzlega zraka v gorko, s tobakovfm duhom prena-sičeno dvorano, v kateri so ženske govorile med seboj polglasno, kakor bučele v panju, ji je postalo v prsih zelo težko; v glavi se ji je finahotaa zavrtelo. Za hip se je naslonila na zid, a takoj se je zopet zavedla in krepko šla za svojim vodnikom.
Do t *ga trenotka ni mogla pojili it i, kakšno je delo žensk po to varnab. Dosedaj je na ulici prodajala pecivo in vlekla ljudi za obleko, če so hoteli brez 'kupa mli-
noma. ki sta gledali na prostornojmo nje. Ona je namreč ddbro ve-dvorršče. Soba je bila polna zve- dela. koliko izkupička mora na-rrženih stolov, z nizko in majhno J praviti, da se bo mogla živiti in da pisalno mizico bi ahrainbami s ste-lbode njena teta. debela revmatič-klenimi durmi. Neprijetno je za- na starka, zadovoljna z njo. Brez dišalo po modrkameirtih.	določenega izkupička ni šla do-
Na vse to je napravilo slab vtis,' mov in je zato hodila po*ulicah do težko jim je bilo v prsih. Nekatere'poznega večera in se je potem j so bile blede kot .zid, a druge jej iflegla brez večerje. Videla je pri
Rusi in Turki.
Petrograd, Rusija, 27. junija. — Ruski vojni urad je izdal danes sledeče poročilo, tikajoče se bojev s Turki:
Kavkaška fronta: — Odbili smo napad v bližini Trapezunta in v o-krajih Plataua in Djivizijka.
Na desnem bregu Evfrata so Turki včeraj zjutraj pričeli z nekako ofenzivo in so osvojili par naših postojank, toda danes smo jih jih zopet nazaj vzeli.
Mezopotamijska fronta: — Položaj neizpremenjen.
r
ž
<rft»	gAi
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, elivovec, tropinovec itd., kakor
f
«
i
v	^ ^ ^ w^
»udi razne likerje, naredi lahko vaak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za »1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejSe, boljše in več kot polovico cenejSe pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton pile;
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka-* kor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pilite na:J
Z. JAKSHB Box 366 Nertk Diamond Statioa,	PITTSBURGH, PA.
srdit. Velika gneča je nastala. Vse oblivala rdečica, M jim je vsled tem-pertunje, ki ao aevoljno pre-
raatori m te hlepi po leneiTenju."
«tirkWtifa let, ki jej upehane so že bile ženske, zasople' notranjega nemira mlrla kri v gia-| kladale tuje otroke z roke na^ro-tzpregwvorHa rn pordele v lica. Lasje razmnšefti,' vo. Ryke so ndmirno prekladale ko. kufcarice, ki OO hodHe n^Opir-svetle, usta široko odprta.' semintja, kakor čtoveic, ki pride j«ae po ulfc&h za «Vojemi^eepodi-t
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lakko čitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, koine bolezni, rasne zastarele ln nalezljive moške bolezni,
n^iiiiia, neprebavnost, zapeka ali konstlpacija, katar, zlata žila, revmatisem,
okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in
z, majhnimi stroški.
Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih. na glavobolu, izgubi teka, kislini
v želodcu, povraeaoju hrane, bljuvanju, žolčnem riga n ju, nečistem jeziku, smrd* ljivi sapi, slabem spanju in slabih Banjah, utrujenosti in naglem razburjenju, nervoznosti, razdraženosti in slabosti ob jutrih, črnili kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in pfašnosti v družbi, bojazni in na prepadenostil Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da. potrebujete zdravniške pomoti
m nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje ka&pot k zdravju, vsebuje
dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga
k zdravju, moči in kreposti	r
PdšUifei lcupon za brezplačno knjižico.	/
DL i. RUSSELL PRICE CO.. S^MttMsdieo* A CUotoa Sto.. Cfaioago. IK. Gospodje:—Pottjite mi takoj svojo brezplačno knjltlco. '
ZASTONJ MOŽEM
..».*'. ... NifloT *•*•«'
>...............i

m



ftfitTiii^fr

WW
, : " v: • ,
GLAS NARODA. 28. JUN. 1916.
M
EVQEN SUBi
VEČNI ŽID
(Priredil T.)


3L'
(Nadaljevanje).
1»;..	ip-neral. tint- v sri-t\ tu bi bila edina rešitev zame —
Zakol ji te me, prosim vas. -rospod general. — Moji ženi so toliko časa l»npovarjali. da jim j« izročila otroka. — Nekaj časa sta bila v tem .samostanu, zdaj pa pravijo da ju ni več. — Drugega vam ne morem I mi veda 11, gospod peueral. — Zdaj pa storite, kar hočete.
—	Strašno* — Strašno! — je stokal general.
Po vseui t »'lesu vztrepetal in planil k OagobeHu z bese-flami:
Nesramne/! Lopov! - Moje meso. mojo kri zahtevam od tebe! —
T«daj -o «H|prla vrata in na pragu sta se pojavili Roza in Hlanša. — Rodili ju je vodil za roko.
Prva jih je opazila Adriena.
—	Moj Itojf. ali se ne motim! — je vzkliknila. — Gospod Rodin kako naj vam izkažem hvaležnost ?
—	t/boga otročička — je rekel Rodin----poglejta, to je vajin oče.
Ko se je general ozrl, sta že J,-žali Blanša in Roza v njegovem na roeju.
Globok molk. ki je zavladal v sobi. je prekinila Adriena z besedami:	I
—	Go«|hmi Rodin, veselite s»- z uaiui vred.
Ko je zaslišal Dagobert te besede, je planil k Rodinu in mu začel }M>ljubljati roke.
—	Gotipod. kako uaj se vam zahvalim?
Grba je pokleknila predenj in vzkliknila:
—	Bodite hlagoslovjeni! — Bodite blagoslovljeni!
—	To je preveč zame, veliko preveč — je odvrnil Rodin. — .Jaz J»»e potrebujem nobene hvaležnosti. — Vaša sreča mi je v popolno zadoščenje.
Pa že vsaj ne boste odšli, ne da bi izpregovorili z generalom par b«^ed t — ga je vprašala Adriena.
—	Ne. ne. vi ne smete vstran! — je vzklinil Dagobert. — Ostanite, naš rešitelj!
—	Kar s«'m storil, je bila moja dolžnost — je odvrnil Rodin. — Zdaj moram k princu Džalmi.
Po teh besedah se je priklonil iu odšel.
Šesto poglavje. D Ž A L M A V PARIZU.
hiši ua Rue Blauehe, katero je dala leznana dobrotniea prineu !>/alnu na razpolago, se je dogodil tri dni kasneje sledeči prizor:
V salonu je ležal prine Džalma in kadil iz velike orientalske pi-
—	I>re<l »j'«« j«' klečal Karinghi. oblečen v temnozeleno obleko.
-	I re potekajo — je začel govoriti prine Džalma — dobrega e I o veka pa še vedno ni. Njegova beseda je____
—	In njegova beseda se bo uresničila, visoki gospod — je odvrnil Karinghi. — Pred tremi dnevi vas je obiskal v oni gostilni, ka mor so bili vas spravili nesramni lopovi in vam je rekel:
K vam me pošilja oni neznani prijatelj, kateri vas je dal odvesti z gradu Cardoville. — Zaupajte mi iu sledite mi. — Peljal vas bom \ lepo stanovanje.
—	Ali ni rekel, da bo v teku treh dni zopet prišel?
—	Da. v treh dneh.
—	Neke misli se nikakor ne morem iznehiti.
—	I gani: sem vašo misel, gospod. — Gotovo premišljujete o lepih Parižankah.
Molči, suženj. — Toda, stoj! — Uganil si mojo misel. — P rok let naj bode duh, ki mi vzbuja te misli.
—	Zakaj vendar. go*|>odf — Šele devetnajst let ste stari in sko raj Vse vaše življenje je bil sam boj. — Zakaj bi vam ue ugajale ženske?
Saj bi se jim približal, pa se bojim, da bi me ue smatrali za barbara.
—	Nika r ne imejte tako čudnih pomislekov', gospod.
Ako bi dobil tako žensko, ki je tako čista iu krepostna kot
je bila moja mati. bi se poročil.
-	Takih žensk je malo, ali ua nobene je odvrnil Karinghi in se zasmejal.
—	La/eš, suženj! - je znova zakričal Džalma iu nameril roko da bi ga udaril.
—	Samo enkrat se pokažite ženskam, pa boste videli, da imam prav. —
—	Mene praviš, da bi ljubile ženske, mene. sina vojne in gozdov.
-	GosimmI. vsaka, ki bo slišala, da ste že v svoji rani mladosti hodih ua tigre in jih streljali, bo padla pred vami na kolena in vas lhi oboževala.
—	Ali je res. kar govoriš? — Ali ne lažeš?
Globoko se j«- zamislil, nato pa z navdušenjem i/pregovoril:
-	Kje je ženska, pred katero bi jaz vztrepetal, katera bi vztre 1 »etala pred menoj? — Kje je ta ženska, kje je!
GosimhJ, eno samo žensko iskati in eno samo najti, je težavn?
stvar. — Posebno v Kraiieiji. bi, kolikor hoče.
— Oni, ki išče več žensk, jih lahko do
Sedmo poglavje.
DVOM.
Adriena .n Grba sta sedeli v sobi in se o vsem mogočem pogo varjali. — Urb i ni bila več taka kot pred par dnevi. — Oblečena
bila v lepo belo vbleko.
—	Čudno, da ni toliko časa gospoda Rod i na ? — je rekla Adriena
—	Da. gospodična. tudi meni se čudilo zdi. — S strahom in veseljem pričakujem moža, ki nam je storil toliko dobrega. — Kljub i emu se pa ne tnorem iznebiti raznih pomislekov. — Nekaj se mi zdi. «Ja ni ravnal popolnoma po svojem prepričanju in po svoji vesti
—	Nikar ne bodi tako črnocleda.
—	Saj nisem, toda moje slutnje me niso še nikdar varale.
—	Slutnje" — se je začudila Adrieua.
—	Da, slutnje. — Odkar sem vprvič videla tega moža, me niso zapustile. — Zdi se mi, da bi vam zamogel ta človek napraviti največje zlo.
~ p*. — Saj pravim, da ne vem zakaj. — Včeraj sem bila pri svoji sestri Cepsiji, katera stanuje pri neki osebi, ki ni ravno na dobrem glasu. — Oprostite, gospodična, da vam to pripovedujem. Tista oseba ima z nekim gotovim Doumolinom razmerje. — Po o-vinkih sem izvedela, da ima Rodin privatno stanovanje in da se izdaja tudi za gospoda Carlemagna.
je že sam povedal. — To ni vendar nič takega. — Be-
t. — Pravi, da nekatere oae-
be ne smejo izvedeti za njegovo pravo ime.
—	mogoče, gospodična. — Toda v svojem novem stanovanju ee je posvetoval včeraj z gospodom Aigrigny.
—	Kaj? — Z abbejem Aigrignv?
—	Seveda, dve uri sta se posvetovala.
—	Motiš se, prijateljica. — Gotovo niso dobro poučena.
—	Govor:la sem š hišnico, ki abbeja Aigriguvja prav dobro pozna. — Ko sta se ločila, je rekel abbe Rodinu; — Torej dobro. — .Jutri popoldne dobite nova povelja.
—	Ilin, hm — je premišljevala Adrieua. — Slednjič je prijela Grbo za roko in ji pogledala v oči rekoč:
—	Zakaj bi mi ravno ta dva človeka škodovala? — Abbe se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker me je bil spravil v tako nesrečo. — Dokler sodišče česa ne ukrene, mi gotovo ue bo škodoval.
—	Sicer pa nisem sama takih misli.
—	Ne? — Kdo pa še?
—	Danes je bila pri meni gospodična Klorina. - Ker sem se ji /dela preplašena, me je toliko časa vpraševala, dokler ji nisem vse-ga razi »dela. — No, saj bo vam sama povedala. — Zdaj prihaja.
Vstopila je Klorina, Adrieniua hišna.
—	Kje si pa bila brez mojega dovoljenja? — jo je vprašala Klorina.
Ah, gospodična, ko mi je gospodična Grba nekaj povedala, me :-i več zdržalo doma. Sla sem v palačo Kant Dizier. da bi se prepričala, kakšen človek je ta Rodin. - Vprašala sem madatiio Grivois. hišno gospe prineezinje. toda ona mi je odvrnila, da ničesar ne ve. — Ko sem se vračala mimo paviljona, bi ga bila kmalo srečala.
—	Kaj.' — Rodili je bil v palači? — je vzhknila Adriena. (Dalje orihodnjič).
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal na3 potovalni zastopnik
mgt
iaMA'^^-') V/'
i, ( ^r rr ; 1 n f* , \ s r'' - > r	r^ -----, J r, i \
_____^^ r
jtj^1 ^ ~ i
mglr ^ - - mi-?
/V V©	- ¥
K J V.'	. .	- ; , - -
Je tako druži v o namenjeno kopiti oanaere, sestave, rafal)« •»lbene instrument«, kaj« ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prlveak rstane itd., ne kupite prej nikjer, da tndl mene a eene vprašata. Upraiaa' '»■ (Use le 2c. pa al bode te prihranili dolarje
realke, ve« vrat pošiljam brezplačno. Pilita mmU
IVA* PAJK * CO.. Conenuiiick. Pa. Bo* tU

Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na roenino na naš list, knjige in dru ge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj toploje priporočamo.
Upravništvo "Glas Naroda"

PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.
Prof. Long-or Magnet itn i glavnik
odstrani prah, povspeši rant in »ihrani izpadanje las. Ozdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. Moški žepni česnik za brke 25c. To sprejemu te svote, pošljemo kamorkoli. Pišite: Novelty Sales Co, P. O. Box 1352, Pittsburgh, Pa.
Pozor!	Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
frank sakser,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.

Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in poak v naturalizncijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav; kje ee oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-dosle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, NewyorSki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor. gan Build ir g. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKO VRSTNE TISKOVIN« IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODI 7 DRUGE JEZIKE.
■ Si« •
UNUSKO ORGANIZIRANA
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETK, CENIKI I. T. D.
NAMOČILA
Ml
SLOVENiC PUBLISHING M.
S2 CortUndt St, New York, V. Y.
POZOR ROJAKI!
t^3 . "0LA8 NARODA" JE EDINI 8LOVEMSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.-NAROČITE SE KANJ!
:NaJn«p«tef j« mmmOm mm Imb tmm. kakor ta«) m maiki brk« to b™4o. Od tan t—ril« irtttoio f •tih tednih knuoi roatl Id dolsi luj« kakor tudi maikiia krmami brki in brada In oabodo adpMlml< <• Miveli. Revmatizem. ko«t i bol aH tr(uj« v rokah, nogah in v kriin, v ovnih dneh |in(>nllwiii>o oadra-Tim. rane, opekline, bala. tor«, krasto in črtat*, poln« doc« kurje «iwa, oarbKaa v paa dneh popolnoma odstranim. Kdor bi bmm zdravila brez uspeha rabil mu jaučim ta W00. Pišite taVoj po cenik, knjižico in iepni Koledar in polljit« 4 cente v markah za poštnino.
JACOB WAHOlO, 1002 E. 64. B'L, Clmlmnd. O.
HARMONIKE
oodlsl kakršnekoli vrata Izdelujem In popravljam po naJnUjlh cenah, m delo trpežDO lu zanesljivo- V popravo
zanesljivo vsakdo pošlje, ker eem le nad IS let tokaj ? tem poain hi aedaj r svojem Isstoem doma. Y popravek
▼samem kranjske kakor vse druge harmonike ter rafeaam po delu ka-
korftao kdo nbtava bret Difliljplfc
vprašanj.
JOHN WENZEU 1M7 lasi (2nd 8U OmM OUa.
NAZNANILO.
Rojakom t Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naJ zastopnik
JOHN KUMSE, Id je pooblaKui. pobirati narof-nino trn list Glas Narod*.
B spoštovanjem
Upravniitvo Glaa Naroda.
RoJak| naročajte aa najra^i
KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano - kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Osoa sa "BRLNJHVRO Je: • stekleni« I LM
12 stekleni« 11.00 V ZAIiOT.1 IMAMO twll Osti domači TROPINJEVEC la BlJVOf-KA kuhana v naSl lastni dlstllerlJL Na5e cene se sledeče: Troplnjevec per gal. 92.20, $2.50. «2.70 In fS.0f
Slivovits per fcal.................$2.76—0300
Tropinjevpo asboj .................... » 0JW
SllTorlts »aboj ...................... 01^.00
"•«" Rye Wblskey 5 let iUr, ssboj____ «11.00
Rnde«s Ohio rlns per ksL .... Kk, 00e_
Catawba In Delaware per sal.......75c.—80s.
Za 0 In 10 gal. posodo računamo «1.00, sa 25 *al. «2 00, sa večja naročila Je sod sastoaj Naročilu naj s* prilogi dpusr sli Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače JsmHma
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) _ v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna poob'astila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih driav,
Velikost Je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele £ Trope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drogi pa celi svet, cena $1.5*\ Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Av8tro-0?rske s Italijo. Cena je 15 centov
Veliki vojni atlas
v »tsfcuiooh se evropskih držav in pa ko • nilskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 rasnih zemljevid o v. Cena samo 25 centov.
Naročila in denar pošljit* aa:
Slovenk Pubfisbing Company,
82 CORTLANDT STREET,
HEW YORK, H. Y.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berta pL Suttuer.
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim oiit koin prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selc vpliva ua človeka In obsega nebroj lepih misli.
Friaerik pi. Bodenstedt: Odkar je unuia mad a me Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Buttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodei: *Doll z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da
se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. tJakobovski: To knjigo bi Človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem
gozdu pri Grieglach ln sem bral knjigo z naslovom *'Doll z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vso kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi t
Čolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto
Pismo. Ali bi se ne mogto ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih
kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To Je najboljSa knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) ; Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-
sudlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, U bi Sil injo
križemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI naplaat noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač p« pri prosta ženska Berta pi. Buttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to CENA M CENTOV.
Naročajte je pri:
Stovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, .New York City, N. Y,