pa esses
I* N*Jt
1
ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
_ Velja za v«e leto - • •	$6.00 |
| Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto -	$7.00 5 Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
fin
List: sloven skih i delavcev V Ameriki.
Tlw largest Slovenian Daily in I	the United States.
a hwcd every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.	til
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered ft« Second Clasa Matter, September 31, 1903, »t the Poit Office at New York, N. Y.t under the Act of Congresa of March 3, I87i.
TELEFON: CORTLANDT 187«.
NO. 57. — ŠTEV. 57..
NEW YORK. SATURDAY, MARCH 8, 1924. — SOBOTA, 8. MARCA. 1924.
ŠKANDAL II VETERANSKEM URADU
Izvedlo se bo za imena kongresnikov, zapletenih v škandal v veteranskem uradu. — Javna omenitev obeh mož bo izsilila akcijo glede Daughertja. — Kongresnika pravita, da nista sprejela nobenega denarja. — Izjavljata, da je treba molčati, predno se ne pojasni cele zadeve.
Washington, D. C1., 7. marca. — Pomožni generalni ] ravdnik Trim bo danes predložil generalnemu pravdniku Daughortvju hišno resolucijo, v kateri se zahteva imeni o!>«'h članov kongresa, katera je obdolžila neka zvezna velika porota v Chicagu, da sta za denar prodajala svoj oficijelni upliv. Poslanska zbornica je pozno včeraj soglasno sprejela to resolucijo.
(ieneralni piti vrinile je dobil v nadaljnem navodilo, naj prijavi poslanski zbornici naravo obdolži to v, ki so bajt* involvira)? člane pri transakcijah, ki bodo mogoče rio-vedle do impeachment o v ter celo do kazenskih postopanj.
Pričaku je <e. da bo generalni pravdnik takoj zadostil tej prošnji poslanske zbornice, posebno vspričo dejstva. «!;t pravijo poročila iz Chiraga. da je Chicago Tribune natisnila sporočilo iz Wasliingtona. v katerem se navaja kongresnika John Langlev iz Kentucky-ja in kongresnika Kredcricka Zililman iz Marvlanda kot oba moža, katera se je navedlo v poročilu velike porote.
KoiiL'Tcsnika Zihbnan in T,angley sta izjavila, da sta Mila, <la st> jn je zopet imenovalo v zvezi s poročilom, a oba sta zanikala, da obstaja kak vzrok za te govorice, fiiedo govorice, da je on eden osumljenih, je rekel kongresu i k Langlev:
"To sem že izvedel, a jaz vem, da nisem. Vem. da nisem sprejel nobenetra denarja in da nisem storil ničesar nespodobnega. Ničesar ne morem ugotoviti, dokler se ne bo dvignilo proti meni specifičnih obtožb in takrat bom podal ugotovilo, ki ho vsebovalo vse potrebno." Kongresnik Zihlman ie rekel: Izvedel sem za to stvar iz različnih virov ter res ne vem. zakaj se domneva, da sem jaz zapleten v to stvar. Dokler n<> po/nani jaz in ne pozna splošna javnost značaja obdolžb, k«rere se je baje dvignilo proti meni, prosim vse, na j zadržujejo svoje mnenje glede te zadeve, ker bi bilo drugače prizadeto moje ime. moj značaj in moja integriteta."
Sprejemu resolm ijc bo najbrž sledila preiskava zbornice glode obdolži tov, da sta dva člana nastopala v justi-čnem departmentu, kar je protiposavno. Ce bo preiskava odrejena, bo imela tudi polnomoč vključiti obdolžitve, da so sklenili drugi člani kongresa zaroto, kojc namen je porazili narodno prohibicijsko postavo.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
HUDI NARODNOSTNI SPORI V BELGIJI
Belgija je razdeljena na dva tabora, flamski in valonski. — Demonstracije v Antweipenn so pokazale ostrost narodnih na-sprotstev.
Bruselj, Belgija, 7. marca. — Dull nemira .je preplavil cela 11<-1-fiij'v — je rekel'eden najstarejših belgijskih parlamentarcev poročevalcu newvorvkega World.i tc'-om nekega inlerviewo. —Dežela Je razcepljena glede vprašanj, ki se tj(. zunanje in notranje politi-
VELIKA LENOBA JE IZDALA BIGAMISTA
NOVA AMZR. KARDINALA.
Hči bogatega plantažnika iz Por-torica je dognala, da je njen mož že oženj en, ko se ni kotel lotiti dela.
V četrtek zvečer so aretirali v Newarkn Anthony Burbanka. starega dvajset let. katerega je iskala policija v Berlin. N. H., ker je zapustil ženo. Na ta način je izvedela policija za dejstvo, da se je Burba rak drugič oženil, odkar ji* zapustil Berlin pred
ke. v teku par tednov, ko bo pri]™ira lotnm 'n P°k Njepova dni
STAVKA BANČNIH USLUŽ-BENCEV KONČANA.
Dunaj, Av-trija, 7. marca. — .Stavka bančnih uslužbencev, ki se je začela dne 18. februarja, se je danes končala. Banke so svojim uslužbencem zvišale plače za pet odstotkov.
POGODBA MED ITALIJO IN RUSIJO ODOBRENA.
Rim, Italija. 7. marca. — Ministrski predsednik Massolini, in zastopnik sovjetske Rusije Jor-
danski sta danes podpisala trgovsko, plovbeno in carinsko pogodbo med Rusijo in Italijo.
DR. SOLF BO ZASTOPAL NEMČIJO V WASHINTONU.
Berlin, Nemčija. 7. marca. — Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bo imenovan na me-sto dr. Wiedfelda nemškim posla-nikom v Washingt.onu, dr. Solf, ki je bil svoj čas kolonijalni minister in poslanik v Tokio. Dr-Solf je star G2 let.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom nai«, banke izvrfajejo saneeljlro. hitra la po
Donee eo našo eeno Bledeče: JUGOSLAVIJA
BaspoHlje ne cadnfe poŠte ln liplačuj« "Poštni Okorni »vod" In "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pai m hitre taplaOlo najugodneje.
1000 Din....... $13.50
2000 Din....... $2680
5000 Din....... $66.50
Pri nakazili It, ki mr»«eJo manj kot «n t!»U tflnarjav raCunlma p«aat>ej pm 11 canto v aa paltnina In druea atroika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Baapoguja na aadnje poite la taplaCoje "Jedranaka banka" ▼ Trat«,
Opatiji la Zadra.
200 lir ........ $ 9.80
300 lir ........ $14.40
1 500 lir ........ $23.50
1000 lir ........ $46.00
l»rl nakazilih, ki maia J o manj k*t SO* lir ralualma >nO«J pa 1» —I—
" Po*tnlno In tfruae atroike.
Za petUjatve, U prtacgaje neeak pet tlae« dinarjev aH pa «va «M Bf devalJpjcoM pe »ageŽnaetl ie p«eehol papoat.
Vrednost dinarjem ln Uram aedaj nI stalna, menja ea večkrat ta napil Cakorano; la tega raaloga nam ni mogoč« podati natančno cene mpnj. Hafnnamo pe ceni enega dne, ko nam dospe poalanl denar ▼ roka.
Glede h>hM t
dalarjih glejta
Denar nam je poalatl najbolje po Doneatle Money Order all pa Sew Teak Beak Draft.
FRANK BAKBKK STATE BANK
Mraet t«u cartu—t mm ' How TortL I. T.
*
šel pr*e< 1 podani:.' zbornico pn s blem a i 'mad o h reform. bo dvlg-nil nadnljnL vihar, ki bn prav t:ik u .silen, koi - -a", ki j« vihral nail glavo Theunisovo vlade.
K na skupina, llaniska, želi razdeliti armado na dva dela, s separatnimi jezikovnimi kvalifikacij.mu. Druga skupina, valonska,
žina je baje Miss Laureta Lowrie. hči lastnika velikih sladkornih plantaž na Portoricu. ki se je seznanila z Burhankom v Fifth Ave. bolnici v New Vorku, kjer je ležal Burbank hudo bolan. Miss Lowrie je takrat obiskovala k ur z za bolniške strežnico.
Soglasno s policijo se je Bur-
pa je pripravljena boriti se jVroti hank, ki je bil pripnieen v dotu do brklkejra konea.	no ha]nioo imenom .John Ro-
berts, trpeč na tifusu, seznanil s hčerko bogatega plantažnika. si pridobil njeno srce in poročila sta se septembra meseca preteklega leta. Pri pregledu njegovih listin je Miss Lowrie našla ime dot Lenega mesta v XeAv) Hampshire iz katerega je bil prišel njen mož. Ker ni hotel delati in ker sta morala živeti z denarjem, katerega so ji pošiljali bogati stariši, je stopila Miss Lowrie v stik 2 oblastmi v Berlinu, — pravi policija.
Oblasti v Berlinu pa stopile v st>k z oblastmi v Newarkn, trdeč v svojem sporočilu, da je But-bank zapustil svojo ženo. ko je bila v drugem «tnnu in da je njegova mati umrla od žalosti, ker je njen sin zbežal z doma ter zapustil svojo ženo.
Policija iz New Ilampsliira je naprosila, naj se pridrži Bnrbanka v Newarkn pod obtožbo biga-m i je. Tega pa newarska policija
•rtu
Parlament je enako razdeli med obe ti skupini, in v glavni m radi tega bližajočega se viharja je <v sedanjem času tako težko najti novega ministrskega predsednika. NSkdo ne želi prevzeti danes urad ter jurri biti strmoglav] jen. Bivši ministrska predsednik Theimiis je povedal d:uies zjutraj kralju, da je to glavni vzrok, da noče zopet zavzeti mesta ministrskega predsednika.
— Ostrost plemenskih nasprot-stev med Flamci in Valonci je razvidna iz demonstracij, ki so se pred kratkim vršile v Aritwerperui v prilog izdajalcem, obsojenim na smrt radi separatizma tr-kom do«be nen>Til;e nadvlade v Belgiji v svetovni vojnL
iz drugili vii-ov pa je izvedel poi i čevake, da povzročata splošno nezadovoljstvo tudi neprestano dviganje cen vseh življenskih prtrebščin ter padanje vrednosti belgijskega franka. Cene si po-m!v(m":!c za ve< kot 400 otfctcfkov 'zza sklenitve premirja. Plače ni*
POINCARE PRETI S SVOJIM ODSTOPOM
Poincare bo odstopil, če bo senat zavlačeval davčno predlogo. — Povedal je komiteju, da mora poročati1 o davčni predlogi do torka. — Če ne bo vlada hitro nastopila. bo trpel tujezemski kredit Francije. — Poincare je poslal ultimatum, istočasno je pa frank še bolj padel.
Pariz, Francija, 7. niair-a. — Ministrski predsednik" Poinc-ire Ho ali vsilil svoje davčne predloge senatu ali pa ho odstopil kot ministrski predsednik. Ker mu preti nevarnost prornrimskega poloma ravno v trenutku, ko se je položaj med Francijo in Anglijo izeistil in ko obstaja možnost zadovoljive rešitve reparaepskega problema, je sklenil Poincare, da je treba brez obotavljanja rešiti kredit dežele in vsled tega nore dovoliti senatu, da hi se posluževal obštrukeijskih metod, ki so zadržale glasovanje glede fiskalnih odredb skoro eel mesec v zbornici.
Včeraj popoldne je Poincare odločno izjavil senatnemu finančnemu komiteju, da je prišel čas, ko je treba hitro nastopiti, če se noče uničiti kredita Francije v inozem-:*-vn ter zaup-ifija francoskega naroda v vlado.
"Ce ne ho vaše poročilo v torek predloženo senatu v taki obliki, da bo omogočena takojšna razprava, bo kabinet predložil predsedniku Millerandu svojo resignacijo,'' je rekel Poincare ob sklepu svojega pregleda položaja.
Finančni komitej bo imel nadaljno sejo z ministrskim predsednikom in finančnim minisrom, v naporu, da doseže dogovor. Kot obstajal položaj v sedanjem času, je zavzel komitej stališče proti nekaterim glavnim določbam odredbe, odobrene od poslanske zbornice, /'oprav je pripravljen pristati v dvajset-odstotno povišanje davkov, nasprotuje komitej skrčenju izdatkov potom vladnega' dekreta brez avtoritet parlamenta, ker je mnenja, da bo s tem ustvarjen nevaren precedent. Nasprotuje tudi uvedbi kuponov, da se prepreči lastnikom obveznic sleparije pri plačevanju dohodninskega davka.
Ultimatum ministrskega predsednika je prišel sočasno z novim padcem franka, katerega so ob zaključen ju borze prodajali po 25 frankov za en dolar.
Preiskave finančnega departmenta so pokazale, da se je vodilo špekulacije s frankom iz Amsterdama in Berlina ne pa iz Londona in da si izposojajo oni, ki skušajo dovesti do poloma franka, velike množine frankov v Berlinu in steer za osem in štirideset odstotkov obresti, mesto običajnih sest ali osem odstotkov obresti.
so mqgle vzdržati koraka s tem ni 111 storiti, ker je bila biga-
* •
Koncem mrseca marca bo imenoval papež kardinalom newyor-Škega nadškofa Ilavesa in Či-kaškega nadškofa Mundeleina.
poa-isHiijcm prti rel^čin.
stroškov življenskih
NEMŠKA CESARSKA KRONA JE OHRANJENA.
mija izvršena v metu New Yor-kn. Berlinska policija bo v par dneh poslala v Ne wank svoje zastopnike, da dvignejo proti Bur-banku obtožbo radi bigamije.
AMERIKA BO DOBILA DVA NOVA KARDINALA
Dunaj, Avstrija, 7- marca. — Pred kratkim je bilo priobčeno v številnih inozemskih listih poročilo, da so Habsburžani ob priliki
MacDONALD JE POSVARIL CERKVE.
Vatikan je potrdil poročilo, da besta dobila nadškofa Hayes iz New Yorka ter Mnndelein iz Chicaga dne 24. marca kardi-nalski klobuk.
delegatov sveta Proste cerkve go-	Italija, 7. marca. — Dva
vor glede s>cijalne uporabe kr- ameriška preleta bosta dvignje-
Brighton, Anglija 7. marca. —
svojega bega v Švico vzeli s seboj ! Ministrski predsednik MacDonald
.	, ,	j ie imel pred velikim zborovanjem
staro nemt'ko cesar-ko krono ter!	1
jo nato prodali, da pokrijejo svo-
je dolgove. Neki nristokrat teri^n<jtva ^ katon m je rekel, da je I "a v kardinalat v tajnem konsi visok dvorni uradnik cesarja fca-L,,.^ vo!iki pro|,iM1K s katerim se'toriju, ki se bo vršil dne 24. mar-rola, baron Stclgner. se je baje j niora;0 por.;,ti kl.isl janit zapleteni fea. Ta dva sta nadškof iz New potikal po gostilnah Bema ves pijan, s to cesarsko krono na glavi.
Poročilo glede usode nemške eesarske krone je neresnično. Staro nemško cesarsko krono, z vsemi drugimi kronilnimi insignija-mi, razstavijo vsako nedeljo in vsak četrtek v zakladnici dunajskega dvora in vsak obiskovalec se labko na lastne oči prepriča, da je krona Konrada TI. Sališke-ga nedotaknjena.
Zmota v tem pogledu je rasta-la najbrž vsledtega, ker so ITabs-buržani v resnici odnesli s seboj v Švico eno ikrono. To je bila ona krona, katero so napravili za kronanje cesarice Elizabete kot ogrske kraljice iz neke druge stare l je zgodilo s to krono, a naj prvo so baje izdrli drasrulje nato je krona sama romala k starinarju, da se s skujpiekom pokrije stroške zapravljivega habsburškega dvora v Švici.
Dunajska zakladnica ima še vedno ves stari nemški kronski zaklad. Krono in druga znamenja lombardo-veneSke province je bilo treba seveda izročiti Italijanom na temelju pogodbe, katero ie sklenil z Italijo avstrijski državni kancler dr. Renner.
i , fmaneni komitej skrajno pesimističen,
.10 vrietno, da bo Poincare prisiljen nastopiti v senatu ter
poraziti ne le opozicijo številnih senatorjev, ki so te^no
zvezani s francoskimi bankami, temveč tudi učinek komi-
tejevega poročila, ki bo v najboljšem slučaju prikrito sovražno.	1
problem revščine, ne linančne, temveč duševne, problem degradacije moških in žensk.
— Mi moram': /■•goro-viii sc.ei-jalno rekonstrukcijo potom r:»z-vojnega socijalizma, — je nadaljeval. — To je (krha velikanske zmage m"1c nad naravnimi postavami. IIvala Bogu pa je to tudi doba. v kateri ie lahko čuti glas dusevnr.-.-.Ui. Preveč zabave je na nedelje. Preveč pozornosti s« posveča častni, a premalo i>":zoriio-sti človeškim vrednosti.
GREW JE POSTAL DRŽAVNI PODTAJNIK.
Washington, D. C.T 7. marca- — Senat je danes potrdil imenovanje Josepha J. Grewa iz New Hampshire. Imenovan je bil državnim rpodtajnikom.
se iztrga iz rok Avstrije staro nemško cesarsko krono- Italija je zahtevala kronski zaklad zase z motivacijo, da je bila ta krona proizvod italijanske zlatarske timet nost i. Tudi Cchoslovaki So zahtevali zase cesarsko krono z izjavo, da so jo »zdelali češki zlatarji za cesarja
Yorka ter nadškof Mnndelein iz Chicaga.	^
To je bilo objavljeno včeraj v Vatikanu. Papež Pij je sklenil podelili Združenim državam dva nova rleT-a klobuka v priznanje veli.kndušenega odziva ameriškega naroda na prošnje trpečih držav v Evropi. Papež je rekel, da želi s povišanjem teh dveh pre-latov tudi počastiti ameriški narod radi njegovega duha nesebičnosti in lojalnosti.
Papež je že dolgo časa z občudovanjem zasledoval delo 5a&» škofov Hayesa in !Mundeleina in po primernem razmišljanju glede zahtev drugih" dežel z ozironl |UC za-stons.tvo v svetem kolegiju je prišel do prepričanji, 3ai SB Združene države najbolj zaslužne in da sta nadškofa Haves in Mnndelein najbolj usposobljena za to visoko čast.
V Vatikanu se je priznalo, da zasluži New York radi svoje važnosti kot metropola, kardinfala, da pa se ne sme omalovaževati
ostale dežele pri podelitvi tdeče-ga klobuka. Chicagu, kot sredi-Rudolfa II. V j gen važnega ozemlja, ni bilo mo-vsakem slučaju pa s* je posrečilo j goče še nadalje odreči časti, da Manjkalo seveda ni naporov, da ohraniti kronski zaklad.	> je sedež kardnala rimske cerkve.
Kardinal Gasparri, papežev državni tajnik, je rekel danes, da je zelo vesel dejstva, "da bodo dobile Združene države dva nova kardinala. Kardinal OTonnel. nadškof iz Bostona, se je več dni posvetoval z vatikanskimi uradniki. Ko so mu povedali, da namerava imenovati papež nadškofa Hayesa in Mundeleina. je bil zelo razveseljen. kajti zastopstvo njegove dežele v svetem kolegiju bo s tem povečano na štiri.
Nadškofa Ilaves in Mnndelein bosta dospela v Rim dne 17. marca, če ne bo nepričakovanih ovir.' Papež Pij bo sprejel oba v avdi-jenel, še predno se bo vrši! kon-slstorfj.
Gotovo je da bodo imenovani pri prihodnjem konsistoriju še nadaljni kardinali, a Vatikan ob-držuje največjo tajnost glede imen prelatov. ki bodo počaščeni na ta način. Konsistorij bo najbolj važen odkar je bil izvoljen sedanji papež Pij.
Papež ima izključno pravico izbrati sveti kolegij po svoji volji. a že dolgo časa je obstajala navada dati v svetem kolegiju zastopstvom katoliškim narodom v razmerju števila prebivalcev ter moči dotiČne države. Tako je na-primer tradicijonalno. da mora imeti Francija šest kardinalov, Španska pa pet.
Staro nemško cesarstvo je imelo štiri kardinale.
POINCARE PRETI Z RESI. GNACUO KABINETA.
^ Pariz, Francija, 6. marca. Ministrski predsednik Poincare je poslal danes senatnemu finančnemu odboru uit ima tut, v katerem pravi, da bo kabiuet re-signiral, če odbor no bo hotel do 11. marca začeti debate o višjih davkih in izboljšanju splošne ekonomi ie.
28 TIHOTAPSKIH LADU PRED NEWYORSKIM PRISTANIŠČEM-
Pred newyorskim pristaniščem se je zbralo 28 tihotapskih ladij, ki čakajo ugodne prilike, da raz-loze svoje blago. Na krovu imajo baje za 11 milijonov dolarjev žganja.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •OUS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
SMRTNA KOSA.
Te dni je mrl v New Haven vojaški bolnišnici Mr. Frank Mla-dineo, star 31 let, doma z otoka Brača. Pokojnik je brat Mr. Ivana Mladinea. upravintelja Jugoslovanskega Informativnega Urada. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi. Naj mu bo lahka ameriška zemlja!	t'
FRANCOZI OBRAČAJO TOPOVE PROTI ANGLIJI.
Pariz, Francija, 6. m are a. —i Francozi so postavili ob Angleškem kanalu dva velika topova, s katerima je mogoče streljati na razdaljo sto milj.
r
• 3'-* '-i** " ''
M
QTiAS NAKOT>A, g. MARCA 1924 _.
GLAS NARODA^
PRANK tAKtIK,
■A1LY1
and Publish*« ky
Umni« Pnbliahlng Com»asg ^
LA Corporation)	""
LOUIS BCNKDIK. TfMWft

Plac* of BuolnoM o« IM Corporation and at CortUntft atfmI —rough of Manhattan,
of ADm Offioara: Now York City. N. V.
»•LA« NAHOD A*
(Vole« off tho Paoplo)
1—MOO Kwnr P«y Except «uwd«y» ana M oil day.
Ka	Jata valja llat xa AmaHko
In Canaia .............
Xa pol lata .....................—
Ca ftatrft lata	...... tl.59
Za Naw York aa lata lata Za pot lata
Za Inozamatva aa cala lata »»ts^m
Za pol lata ............
Pi
IM •7.0
Subacrl ptlan YaaHy <6Ja
Advortlaament on Aoreemant.
"4llaa Naroda" lahaja voakl dan Irvxamll nedalj In praanHw».
II
Doom kres podpisa in oabencrtl no prlobCujaJo. Denar naj ao toU*oroll porn Money Ordar. Pri sprcmarobl kraja narofiuikoY. proximo. da ao mam todi prejinjo bllTalllCo naxnanl, fla hitreje najdemo * '
»O L A S NARODA" •oroufh of Manhatttan, Talaphona: Cortlandt tSTt
NOW Yaffc, PL V.
Iz Jugoslavije.
I
c i
t >
.POINCARE PORAZEN
Kvi <.p>ki politični položaj se bo prej ali sloj razjasnil. 3|. .jasiliti s t* »>«. Mit-'l tedaj, ko ho strmoglavi jen francoski ji iuisiiski predsednik Poincare.
Tu so bo ^ najkrajšem <"asn zgodilo, kajti Poincare je
že sedaj poražen.
V poslanski zbornici je imel prej vedno veliko večino, M <Li.i se je pa la večina skrčila na <»1 glasov.
(" iiiioolj se bližajo francoske volitve, temvečji je odpor pioii njegovim odredbam in priporočilom.
jrrank pada. Razmero se slabšajo. Po Parizu mrgoli brezposelnih. Celo oni Francozi, ki so zatelebani v i Jo i ne;« reja. so začeli spoznavali škodljivost njegove poli-iii,V. l)ol>ler je bil Poincare rosen človek in mož dejanja, se je francoski narod oklepni njegovih obetanj. Sicer se je tudi tedaj -irokoiisti! in tudi tedaj je lagal.
Toda njegova beseda, pa naj je bil resnična ali laž-nji\'a, je imela, vpliv. Vsaka pesem je pa le nekaj časa lopa.
Francozov ni izpamotoval poraz v Ruhru, ni jih iz-]ianletovala osamljenose Francije, ampak padec vrednosti francoskega franka jim je odprl oči.
Franeoski frank je slab denar. Oe je pa denar slab, So hudi davki in visoko ceno .
Kadarkoli je kdo v prejšnjih časih očital Poineareju kako nemarnost, se je vlada vedno slicevala: uLe frank 1 »oglejte, naš denar je najboljši porok Poincarejevi politiki./*
Taki dokazi so pa ponavadi neizpodbitni.
Vsaka pesem je pa le nekaj časa lepa. Frank je začel padmi. Takozvani nacijonalni blok. ki je imel vedno odločilno besedo v parlamentu, se je začel cepiti. Radikale! so se odcepili ter izjavili, da bodo pri prihodnjih volitvah glasovali proti Poineareju.
Kljub temu je pa Poincare izredno korajžen človek. On dobro ve. da nihče na svetu ne plačuje tako nerad davkov kot jih plačujejo Francozi. Pa ima možak vzlic tc mu toliko korajže, da predlaga zvišanje vseh davkov za dvajset procentov. Sklicuje se na- požrtvovalnost in patriotizem državljanov, toda patriotizem je začel pojemat* na Francoskem v trenutku, ko je bilo treba zadrgniti pas za ]lar luknjic tesneje.
Cene se višajo, še predno je bila davčna predloga sprejeta.
Frank pada, in ž njim pada tudi francoski.narod iz devetih nebes, katere jim je bil pričaral Poincare.
Poincare je razgaljen pred svojim lastnim narodom, prod svetom in pred — volitvami.
Novice iz Slovenije.
-r^L
Vprašanje jtigoslovanskega kardinala.
) ■ Zagrebška *'liiječ,? se ponovno peča z vprašanjem jngoslovenske-
*	kardinala ter naglasa, <la .slo-I venski klerikalca še vedno intti^i-
lujo proti zagrebškemu nadškofu dr. Ante llauerju, ker bi hoteli, da 1»i bil imenovan za kardinala Ijub-I Ijanski škof dr. Anton Bansven-t « tura. Jeglič. Ka<kor izgleda, je Vatikan 'zaenkrat na strani slovenskih klerikalcev, ker raapola-gajo ^ s politično stranko.
Odlikovanja.
Z rodom sv. Save IV. vrste so | bili odlikovan?: dr. .Tanko Ijokar, t, 'nnpe4vtor ministrstva za prosveto;
*	k dr. Valentin Konin, direktor drž. |J'ealne giimiaizi je v Ivjubljani; Anion Jerč'novic, direktor drž. grim-nazVje v Celju; Jos?p Mazi, direik-
j tor drž. realki; v Ljubljani; A. Škerlj, direktor drž. gimnazije v .V o ve m ruestu ; dr. Josip Tomin-š*k, direikfcor drž. gimnazije v Ma-. riboru; Alojzij Vir.bnik, {profesor 1 drž. gimnazije v Ljubljani.
Orožni!kd polk ljubljanski
Na podlagi naredbe o novti formaciji orožniitva je bil razpade en orožniki bataljon v Owieku. Ko-
*««*« w'wijiuim jr mi nupuBi'tu
orožniki bataljon v Gaijeku. Ko:
i,, ... ■,1
mandant podpolkovnik Milutin Štefanov i (' je tel premeščen v Ljubljano z nalotsjo, da formira tamkajšnji orožniški polk.
Tatovi na deltL
V	Sred. Ciočevjn je bilo vlora-i j en o v stanovanje posestnsee Marije Zorko. Tat je odnesel nekaj ' bleke. perila in čevlje v skupni vrednosti 3600 Din.
V	Lfikm^ini je bito ukradeno Mart mu Blažien čevlji, oblaka in jilišat klobuk, v skupni vrednosti sOO Din. Tatvino je izvršil neki potepuh, okrog 110 let star, oblečen v a v sir. vojaško obleko.
Smrtna kosa.
V	Javorjah nad Poljanami je umrla v 82. letu starosti Helena P'?*emel,^ rojena Demšar, sestra pokojnegu Janeza Demšarja, župnika v St. Vidu na Vipavskem, in mati prejšnjega župana ter stara mati sedanjega Župana.
V	Kamniku je umrl dr. Anton Tiknter, višji okrajni zdravnik v pokoju. Dasi po rodu Nemec, je imel sočutno srce za naše ljudstvo in je na stotiue ubogim bolnikom rd zastcwij pomagal. Ljudje ga bodo obranili v dobrem sp«onMin.
Zanimivo izpred sodišča.
Sa zatožni klopi je sedel v Sarajevu nt l;i delave»-, obtožen, aa je poneveril oOO Din. Pi-odal je namreč- salokres svojega tovariša, kkupšček pa plačal zdravniki), ki je zdravil njegovo bolno ženo. Dotični zdravnik je bil zasiišan kot priča in državni pravdni k je zahteval, naj se dotk'u.1 znesek vnese v zapisnik. Tega pa ni hotel senat, kar je državnega, pravdniika tako razjarilo, da je zapustili dvorano. Sodni dvor je zahteval njegovega zastopnika, toda vsi so se Iran i Vi sprejeti zahtevo, češ da ni-->'» za to pooblaščeni. Senat je na-To obtoženca oprostil, ker ni bilo kazenskeira predloga in ker je obtoženec- ravnal v sili.
Samcmcr reduciranega uradnika.
Te dni se je nastanil v beograjskem hotelu	neki gost l*dovie.ki, ki se je prijavil za srež-lega načelnika v Kumanovem. liil jt» tih in je po izjavah uslužbencev precej pil V nedeljo 10. febr. pa ga ni bilo na spregled in hotelski vratar je domneval, da se }*' zgodila nesreča. Obrnil se je na policijo, ki je takoj prihitela na iic-e. mesta. Nasilno so odprli za-klerijena vrata in našli Udovičke-d:i ležati v pi/stelji s prestreljeno glavo. Iz pisem je bilo razvidno, (f.i gre /a v-edueiraaiega okrajnega ekonoma iz Kumaiiovcga. Usmrtil •«-•■ je. ker iii mogel najti izhoda iz ^vojetra obupnega položaja in ker ni mogel gleda«i pomanjkanja žene ii; treh otrok. V Beograd je prišel, da bi prosil za pomoč Pa-; «'cvo hčerko, ki pa je bila slučajno v Rimu. Pomagla mu je namreč /e lansko leto v stiski.
Strašna smrt 721etne starke.
V	Ogulin je prišla na sejem 72-letna vdova Marija Brajkovič iz (Ktarije. Po svojih opravkih je šla v .gcetuhio, da bi se nekoliko pogrela in okrepčala. Vsled starr-sti in mraza je vino zelo hitro učin-k uvalo, kar je zapazil občinski redar. ki je revieo odvede! v zapor. Ponoči se je starka streznila, bila pa je v.^a prezebla. Nesreča je ho-
da jf pobrala nekaj papirja m zakurila, pri čem se ji je vnela h Joka. Priced a je klecati na po-ir^oč, toda zaman. Umrla je v groz-• ih mukah. Pravijo, da je nekdo zmed stražnikov slifšfd njeno ■ je, pa se ni oglasil.
Samomor natakarice.
V	Beogradu se je z ra«-t<mino : amene sode zastrupila 16letna natakarica Kadmila Stoji,'-.
Akcija za jugoslov. ljudsko šolstvo.
Don Miguel Mihanovieli in dom pas(|iial Baburizza, dva znana prijatelja našega naroda v Južni Ameriki, sta pričela akcijo, da se ustanove v dubrovniškem okraju ljudske šole. Oba naša prijatelja je prisilila k temu koraku zavest, da je analfabetizem največji sovražnik naroda. V ubrovniškem kraju v Dalmaciji je še kakih 12 va«i brez svoje šole.
Jugoslovanska trgovska mornarica v Ameriki.
Dve veliki jugoslovenski tvrdki !iaburizzi in Božo Banac sta se vporazumeli za trgovsko linijo, ki bi zvezala evropsko obal z južno-ameriško, morda tudi Indijo. Pro-iio bo vzdrževale de^et lO.OOOtrm-s!:ih parnikov. V s\t1io natančne pi-oučitve južnoameriških trgov poseti Banae mesto Buenos Aires v Argentini in severne kraje republike Chile. To podjetje bi imelo velik pomen za povzdigo blagostanja jngusJov. naroda
Motorni čolni za finančno službo.
-rTč dni je bilo odposlanih iz Hamburga 6 motornih čolnov,.ki jih je Jugoslavija naročila na račun vojnih reparacii za finančno službo ob pomorski obala Jugoslavije. Štirje čolni bodo opravljali službo v Dalmaciji, dva pa v hrvatskem Pri morju. Njihova glavna naloga bo, preprečiti tihotapstvo, ki bujno e.vete predvsem v okolici Zadra, Reke in Otokov, kii *y pripadli Italiji.
Pv«tolovščino dečka
Pred nekaj dnevi je oddala aa-ra jevde« polic rja v Beograd nekega lfiletnega dečka, ki se je iz jal za Italijana, ki je že prepofco-v«I velik del evropskih držev. Po-ve4al da ae. i^enuje Antonio
Cas-tigliano, medtem pa je policija dognala, da je njegovo pravo ime Laslo (Ladislavi Kovač in da je rodc m Madžar. Ker je zgodaj izgubil starše, je živel pri svojem bratu, uč-felju, ki je znan pustolovec. Hotel ga je posnemati in postali pustolovec svetovnega slovesa. Toda nieirova k ari j era je končala v O-vjckn. odhodei* je n;i-meraval odpotovati v B* smo.
Peter Zgaga 1
Rojaki, svetujem vam. v Jugoslavijo se peljite. Saj ni tako slabo tam. kot pravijo. Pa če je slabo, je že vsaj "he»>a" v obilju.
Tako na primer čdtam v slovenskem listu "Naprej" sledeči;
Preklic.
Podpisani preklieujem besedo, da ni re*. da bi bila Raulolt' in Te-
itU}0Bi0tttL!tska
\
Ustanovljena 1. 18P8
Kalni.
Inkorponrana 1. 190"
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
TJscdepolna pomota.	-reziJa tldeJ kradla- Res <P* *e>\
V D n bra vi na Hrvatskem je|,ia Je Terezija Fulej hodila opol-j
te dni vršila va^.ka vt sMiea. Kma-!noži v sami sraJci lia hlev Pri; lu ]>o pričeti:u je prišlo do fan-j Detoeršku in ukradene reči uži-j trjvakegi* ,pretcpii, med katerim so; vala.
vrgli nekega 2 Ti letnega Javorja iz'	Franc Debcršek. [
gostilne. Takoj za njim je odšel	* * ~
:z gostilne n jegov brat. da bi ga | y New Yorku je ^ gnc.
a pa mu je. nusleč. da je:^ Posebno p(> nekatorili ulicah-; asnrotnik, zabodel bajo-t . ^ ... ,
umiril. Ta
njegov Ji„.,lvlu.u,	.^j,,-, . . , . x ...	,
, . ,	,	,	. Avtomobu lHueg avtomobila, av-
del v gjavo s tako ^ilo, da .se jeL .
, Jtomobd
prelomil. Brat je seveda takoj umrl, morilec pa se j-* sam prijavil sodišču.
za avtomobilom, i Srečen je pešec, ki pride živ J domov.
Edino enkrat ima pravico do pr«*ste uporabe ceste.
Takrat ko ga peljejo z ambu-
Smrt v kotlu vrele juhe.
V nekem beograjskem hotelu se je pripetila te dni strašna nesre-'hinco v špital. "•a. Otrok neke kuharice je prišel	* *
K svoji materi \ hotelsko kuhinjo. Ravno tedaj ni bilo nikogar matri in otrok se je motal okdi velikega kotla vrele juhe. Nagnil se je nad kotel in padel notri. N;išli .-o ga iia]>ii! skuhanega. Policija domneva, <!a trre za zločin, ker-je (.tn*k nezakonski in se je hotela mali najhrže na la način izne. b'iti. V<Ali se preiskava.
Znanstveniki pravijo, da izha-; .j;t človek iz opice.
Nemara izhajajo ljudje iz c» p i - j ce, nemara ne.
In če vzamemo, da izhajaji>J moramo priznati, da jili je do.-,i i, j ki se niso prav posebno <lo>ti od 1 st ranil i od njih.
Glavni odborniki: Presadi! Ik: RUDOLF PERDAN, »SS E. 18» ti t., Clvrtlu«, O. Podpredsednik: LOUIti EALAKT, Bcx 10« Pearl At«., rO. Tajisik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Hlaffajnik: LOUIS CHAMPA, Box 8«1, El>% Minn.
ttl»«*Jnllr neizplačanih »mrtnln: JOHN UOT1KN, 411 — Utk Art.
Duluth. Ulnm.	. .
Vrhovni siravnlk:
Dr. JOB. V. GRAHEK, Ml American Stat* Bank Bid«., Mfi Oran« M. 8txU» Ava., Plttaburck. Pa.
Nadzorni odbori
ANTON IBASXTK, Room S0« BakewaU Bid«.. |
Streets. Plttsburrb. Pa. MOHOR MLADIC, 1234 W. 1« Street. Chlcaco, m. FRANK BKRABEC. 4SU Washington titreat. Denver, Ml
Porotni odbor. LSONARD SLA BODNTK, Bon 41«, «ly, Minn.
GREGOR J. rOKENTA, 510 Stevenson Eldx- Puyilla*. FRANK tORICH, «317 SL Clair Ava., Clavalnnd, O.
ZdruSavalnl odbor:
VAUtKTU? P1RC, 7S0 London Rd-, N. B,. Cleveland. PAULINE ERMEXC, 533 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STBIIL33, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, CokX ANTON CBliARC, CSS Market Street. Wtckefu. m.
DUnoH and
----Jodnotlno vradno glasilo: "Glas Naroda.**.	»» *»
Vse stvari tikajoCe se uradnih sadev kakor tudi denarne »oCljatve naj te pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritotbe saj it potllja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov in botnlSkn spričevala naj se poElija na vrt a v ne ga adravnika.
Jugoslovanska KatoliEka Jednota s« priporoča vaeas Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 4ell postati član te organizacije, naj se sglasl tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev se pa okrnita na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko veta novi k I člani ali Članicami.
Jugoslavia irredenta.
ril t-l ' Lr;i .J
V i<ii*su \ r u :i<i srioial
Odvetnik C.iprara,
1'atisiinvsko i/ -ti:m!<«-1»; m- liil
voijstvo v ko jc rav-liapai-it >.
il Tp
ila je bil 'mali" Prpic l»ančni shi^a v Za«?v.-bn, kjer je opravljal v promet razne ukradene stvari. Sledovi vod i.(o v Primer je, vsled 'e^ar ilomaie\ ajo. da je Prpič p<> beanil v Italijo.
Prva obsodba Čaruginega sokrivca.
Osiješko s >dUčc je obsodilo Ca-
in^inej-a sokrivca Xikolo .AULii'a. o katerem sni(» poročali, da je po-majral umoriti nekega orožnika, na 'JO. let težke jece.
. v Alchlki jvedno kaka revo- . k<j ,M hl!	„.;1 ;at . LiUl.:l
Zasledovanje Carugmega so- inciiu	' -	. '	i
' .	Mucija.	j i -il.', u.i mi ->1\ niiisknii paria-
„ , . . nV<ra".	j Revolucija, samapose4»ii, it je j ,,u-nm ali pa v-aj / \ žnpaua v C.)
. Zgledovanja sokrivca haramba-LTOXIl5l stvar, toda v Mejaki niso i , ,i j,- ..Hno h id. V ^ira^ri jezi u
-e ( amtre, rri»it-a. so ostala dose-	■
. . .	v'	ari ve prevelike.	{ »um :t •>!.-tubah i> ma>.<eva:i ju m-
dnj lireziLspesna. r-t.bcna je zaen- ,, .	...	..	. ,,•,*.	^ . -
.	.,	/ .	MeJnska revolueiia se vrši eno I -e ».dp* hal l ai»rara ii-o:. k.]' —
krat uw:to.vila samo, da je presto-1,	.	. . .. . :* .	. . ,
, ... . .	. , 1	.leto ali dve, pa te n lenih žrtev h:«— sb»pit i ptf.l	.M nss= »li-
na bozicn i večer pri bratu vi. . .,	...	-•.•■!
,,„„.•„ r>_, , 1	... .komaj trideset.	-aja .n mu poio/.ili. kako napaeiio
<ravcmn. Pole« teea so u^otoviliJ	I ;	. ,
Vzrok tega je naslednji: Tkta I ' -liani-:.:«, njegovo di-lovauje tam
JaLjNiii 'iir.ji. < In j«* doma t-'
ill vč. kaj tlela. 11»' Vedo
j tli'lajo. * a"-mi. katen* j1'
j 'i■ < mi spravljal pravo fa-listi»v-
*	[-ko 'pur i.'aprara se noče uraak-Casopisje poroča, da je. delali uiti, marveč hoče porabiti vse, kar
»John D. Rockefeller devetinšest-l'iiure, da lu ostal še ddl.i-' fašistov-deset let.	j voditelj v Fitrlaniji in bi si
Prokleto je znal dobro zaraj- i prilastil spi« h « di-n-ilno m^sto v 1 a t i x.a overtime.	!*' 'j t*aši>tfr\-ski organizaciji, lnte-
» ^	! vt-v;ml» je »a 1> >j meti Vidmom.
*	i žitoma (lorieo in Rimom, kjer V foloradu se je vršila te dni' iiastjl,,n	faprara kot hudo >,".ič
značilna obravnava.	'užaljeni f«^ist«»v<ki prvak Morda1-ki
Neki uradnik je bil obtožen n-|je .Mu--,, lini «niloči v prilog liini-: mora.	! !janu on ti njegovim furlanskim
---1"......"-1 —:i- -- u:i ----- ' .....mr-turkom. Uori-^ki Italijani st>
u; vajen i na brce iz R,-nia. Z od-
stranka. ki zmaguje, ima orožje. Tista stranka, ki ne zmaguje, ima! ]«a presneto d<dge pete.	i
Upravne cvetke na Primorskem.
To«la '<» niso 'pravzaprav upravne cvetke. > kjiofra.ij«- slovenskih
nč;t-ij V «.«{ -; rani št^lskiii o:»ia>ti
j« /laz one iiiižn/e, ki prt-veva .Tab jati. k<- ]>reil;.pel»L » za 1-n j.h j.-«.s!i j,-ink uas-'ga !«»vanske-•ja /ivija. l eiti*!i» ni lia^ naj !.;»!jše pk'-aini in niar^-ikd«« bi opu stil svojo ,'»1/!».» radi preeanja-nja. tod:* l.nul.*•/. •;. i-it«ine jrnnle 'n >1. v»-t- ili «.• rok »_ra zadržuje i i ]■•*■ zapr.sti sv<\i.'ura mes»:i. Xaj-Višja ^isivi! «.|»i;i.,t v Tr^u če-to zahtt'Va o:l t:a:ili učiteljev, da pi-edlož"j<> kako ^p'-V-eval \ To ne ''i b i< -:eer i- -esar napačin jt.i t' da < !»la«t zahtevi', da prln-se - ]>!-.čeVi-lo dotičnik «s<ebn-:» č-*rav-:io i;i Lra brez v.-uk" škode poslal p š.i. Kaj znati i«i za našega učitelja, ki slnz'uiie n. nr. v idii.j-

'"t.
t...
v-ak« nnir j:-; - n
Tr i-;
Zalito pi.t v nad lir-, ki mu j;!i \'ajen; - m - te i ir.-i-«!«»v, ki ni
t n< nazaj «ra stane ne povrne ime italijan-niče-.:r lirn-
Poljski nacijonalisti za izgon Nemcev.
Nacijonalističiii poslanci v pr.-lj-sk.em parlamentu so stavili predlo«-. v katerem zahtevajo takojšen Zgon Nemcev iz Poljake. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da so Venuei osumljeni soudeležbe pri tajni vohunski organizaciji, ki je plačana z berlinskim denar jeni.
Kakor naše postave.
.James Manning, prvi predsednik Brown univerze, je rekel leta 1789: "Naše postave so postale tako mnogoštevilne, da dostikrat stane človeka sto dolarjev, da dobi za šiling pravice, in še tedaj je v časih ne dobi". Po sto letih ni položaj nič boljši, toda še veliko težavnejše je. napraviti si čisto razsodbo, kedar uitarao današnje časnike. In prav je rekel St. John Ervine : 4 £ Izobražena oseba je tisti človek, ki zna citati časnike in se ne da zapeljati". Čitate o mnogih želodčnih zdravilih, zapravite pa lahfco precej dolarjev, ne da bi dobili za šiling vrednosti pomoči. Izobražen človek pa ve. da je Trinerjevo zdravilno Grenko Vino zdravilo, na katerega se lahko poolnoma zanese v slučajih .želodčnih neredov, kot: slab tek. zaprtje, glavobol, nervoznost ali splošna point ost1. V januarju nam je pisati Mr. Pe-ltks jZibnlak iz Leros. Sask. Canada: "Že od leta 1918 rabim Trinerjevo zdravilno Grenko Vb no s poolnim zadovoljstvom. Vidim, da je najboljše zdravilo-, ki sem ga kdaj rabil in ne maram biti brez njega.'* Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima tudi Trinerjev Ivinim en t izvrstno zdravilo zoper revmatiwro, neuralgi-jo ali bol v križu. Če ne morete dobiti Trmerjevih zdravil v v&-ii soseščini, pdšite na Joseph Triner Companv, Chicago, III.
(Adv.)
In čudno, urednik je bil opro-ščen-
kot eksponenti r.sdi iztrebili ra-
bnlk živel j.
1'strelil je bil namreč le neke- j v»-.Mtikoni «''anrar.» lahko <i«r ga urednll:a. Takale roba je pa i"'1*4'- katero l> "lo morali
dandanes sila poceni.
*
Vsako leto potuje veliko vilo uglednih Amerikancev v
i.b
! i :-|**žijivo prenašati.
p
Gcrišlco stolnico
je bila :ned v»>jno težko j>- ško-
*;»na ho»]o n'-le.-li popravljati.
ropo.
žeja po
ste-' Ev-.
motlrosti
Tja jih žern in učenosti.	i
Toda tista modrost mora imeti že vsaj kakih pet ali Šest procen- > tov.	I
"" * "" i
Novo-poročenca sta se jrodala ' na dolgo potovanje.
Ona je bila shidlta kot bonbon-! ček, on isker in vroč kot plamen, i Minil je prvi dan, minil je drugi dan.
Povedala sta si že toliko slad-j kosti, tolikokrat sta se že objela1 in poljubila, da res nista mogla 1 ničesar več.	!
Potem sta najela stanovanje v1 hotelu. Dva dni sta se ljubila j brez jedi 111 brez pijače.
In nato znova na potovanje-
Obema je zmanjkalo besed.
Naslonila sta sei vsak v svoj kot ter dremala z na pol zaprtimi j. očmi.
—	Dragica, ali" le glava boli od predolge vožnje? — jo vpraša ljubeznjiv možičok.
Ona zazelia, se mu prijazno ne-smehne ter odvrne:
—	Ah. ne. Ravno nasprotno . . .
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za petne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potili list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4.
FRANK SAKSER STATE BANK
NA KRVAVIH POLJANAH
T BFLENJE in strahote e bojnih pohodov hivieg« ; A slovenskega planinskega polka.
V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, s gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem upora ter njega sakletvi.
Knfigm je trdo rezana* TMbnjt 870 strani ia 25 allk is vogaa

T"

Začetkom marca so po navadi denvi taki, da je človek rajši v jrorko zakurjeni sobi, kot pa da bi trapal po cestah. Tako vreme je bilo tali zadnjo .soboto, za ka-leri dan je bila določena otvoritev Slovenskega Narodna Doma. Sicer se je tuintam skušalo nasmejati pomladno solnce, pa brez posebnega uspeha. In vetrički. ki so pihajali, niso prinašali vonjav solnčne Floride, ampak so dišali bolj po Canadi, kar seveda ni čudno, ker so se prnsanka-li preko ledenih gladin Erie jezera.
Vdelcžba je bila, kljub me ravno prijaznemu vremenu, in kljub umu, da je v soboto popoldne ho mnogo ljudi zaposlenih, tolika. da se je ni bilo treba sramovati največji slovenski naselbini v Ameriki. Koliko ljudi se je vdeležilo pohoda, ne vem povedati, a da število ni bilo ravno majhno, svedoči to, da sem naštel nekako trideset zastav. Gledalcev nas je bilo pa najhrž še precej več, kot onih. kj so se vde--leill korakanja. Policisti na konjih in peš so zadržali promet na ?clo živahni ftt. f*lair cesti skoro za poj ure, da se je sprevod zvrstil in da je množica razšla. Tta-znme se, da je tudi velika večina gledalcev odšla v Dom. Koliko se nas je zbralo v Domu, ne vem, tola ^melo trdim, da nas je bilo par tisoč . . .
In to je že nekaj! Dvorana je velika in modema, da ne bi delala sramote upravi gledališki dvorani; samo lož manjka.
Zadonela je ameriška himna in poslušali smo jo s takim navdušenjem. ponosom in spoštovanjem, kot našo "Idej Slovani!" Na obrazih vseh se je čitalo: "Ponosni smo, da smo Američani in ponosni smo, da .smo Slovenci!"
Zelo ljubek je bil nastop malih deklic in fantiče v. ki so rajali in prepevali na odru. Nič ni lepšega krti mladost., in dokler je mladost, naša, je vse naše. V stoterih očeh >o se svetile solze ginjenoist.i, in s tem je dovolj povedanega.
Lista govornikov je liiia zelo dolga, in za človeka, iki je moral poslušati že toliko dobrih in slabih govorikov, kot jaz. preeej dvomljiv užitek; posebno, ako morajo poslušalci stati in v dvorani ni pravega miru. Vendar je prav, da omenim nekatere, ki sem jih poslušal z užitkom, v kolikor sem jih pač. mogel slišati.
Zelo dober nastop je imel jugoslovanski poslanik dr. TresiČ-Pavieič iz Washingtona; škoda le, da nima zelo močnega glasu. Oo-voril je v lepi in zelo lahko um-Ijivi srbohrvaščini, ko se je najprej oprostil, da sieer slovenščino dobro razume, a govoriti je ne more. Zelo lepo se je izrazil o •Slovencih, kar človeku toliko bolje de, ker so nekdanji avstrijski p-oslaniki v Washingonu in drugod. zastopali le Nemce in Madžare. Zdaj ve za nas tudi ofiei-jelna Amerika, da smo, dasi majhen, vendar upoštevanja vreden član v društvu narodov; prej smo bili le zaničevan privesek privilegiranih Nemcev in Madžarov. Govornik se je dotaknil tudi razmer v Jugoslaviji, in pripomnil zelo umestno, da se od mlade Jugoslavije ne sme zahtevati tega, kar se lahko pričakuje od starejših, urejenih držav. Jugoslavija je kot dete. ki dela prve korake in počenja vse mogoče otročje neumnosti, valja se po prahu, pesku in lužah, ker je pač otrok- Toda ta otrok je poln zdravja, poln prekipevajoče mladosti, iu ako mu bo usoda naklonjena, pokazal
Iki v mladeniški in moški dobi, da,,presenetil s svojim krasnim te-
jc vreden svojega prostora na solncn.
Upravitelj mesta Clevelanda, Mr. W. R. Ilopkins, je v dobrem govoru povdarjal, da so Slovenci bili vedno dobri ameriški državljani, bodisi v miru, kot v vojnem času. in d« ne more biti dober ameriški državljan oni, ki se sramuje svojega jezika in naroda iz katerega izhaja.
Tudi mestni blagajnik: Damm se je pohvalno izrazil o.našem
narodu, najbolj gronuoviti aplavz pa je izzval mestni odbornik Sulzman, ki je dejal, da so Slovenci svobodo ljubeči narod, ki z njim vred obsojajo, da se tolikokrat tako grdo krši konstitucij-sko pravo Združenih držav po prohibicijskih agentih in drugih vsiljevaleih postave. Naravnost burno odobravanje pa je govornik povzročil z izjavo: "Slovenci, jaz vem. da ste vi z menoj in jaz sem z vami! Ponosen sera na vas, in ponosna je na vas Amerika!"
Nastopilo je še nekaj angleških govornikov, katerih imen ne vem. in jih tudi, radi šundra v dvorani, nisem mogel dosti razumeti. Kot govorniki za slovenske organizacije so nastopili Mr. Cainkar za S. N. P. J- Mr- Perdan za J. S. K. J., Mr. Russ za S. S. P. 7... Mr. Gornik za S. D. jZ. in dolga vrsta, drugih. Ker so govori pri takih prilikah drug drugemu zelo podobni, in kolikor toliko vsakemu znani, jih ne bom posebej omenjal.
Zvečer se je vršil slavnostn banket, o katerem pa ne vem ničesar poročati, ker nisem bil navzoč ; krivi tega so pač številni moji prijatelji.
Po banketuv ki se je vršil- v spodnjih prostorih, začel se je ples v glavni dvorani. Prvi ples je stal $25.00 in vdeležilo se ga je deset parov. Sledili so plesi po dvajset, petnajst, deset in pet dolarjev, potem po dolarju in nato prosti plesi.
Jaz sem imel dovolj zabave z občudovanjem" plefcalcev in ple-sa'k, dejansko se pa plesa nisem vdeležil, ker poznam, in se zave dam svojih zmožnosti, ozirom-a nezmožnosti v podplatih . . . Vsekakor se pa nisem dolgočasil, ker sem1 imel ravno pri tej priliki srečo se sesiati z mnogimi starimi znanci in prijatelji, nele iz Clevelanda, ampak tudi iz raz ličnih drugih krajev.
Drugi dan, to je v nedeljo popoldne. se je vršil koncert, ki je, v splošnem, gotovo vsakega zadovoljil- Mogoče so bile pomanjkljivosti tuintam, nobena stvar na svetu ni popolna, toda, v celoti vzeto, je bil koncert uspeh ki bo ostal vdeležencem v lepem spominu. Mogoče res ni bilo vse prvovrstno, toda v splošnem vzeto, sem imel jaz užitek, kot že davno ne, in velika, večina vde leženeev je gotovo čutila isto.
Mladinska godba "Slovenskega Doma" iz Collimvooda je izzvala odkritosrčno odobravanje. Mogo če ni bilo Vse tako dovršeno, kot bi moralo biti. toda občinstvo jc vpoštevalo požrtvovalnost učitelja in navdušenje teh malih fantičkov in burno aplavdiralo.
Vzpodbuja je pri mladini potrebna, da ne obupa. Poznalo se je takoj pri drugi točki, ki je bila mnogo boljša odprve. Fantički so dobili korajžo in zaupanje v sebe. V mladini je naša bodočnost in gotovo se bo iz teh malih fantičkov razvil maa-sikak talent.
Pevski zbori "Zarja", "Lira" in "Jadran" so bili dobri, in toot-da bi Jt>ili še dosti boljši z bolj znanimi in i>opulamimi komadi, toda zbor "Zvon" je neoporečno odnesel lavoriko- Miorda. so bile srečno iabrane pesmi, morda je pevovodja Kogoj znal izvleči iz svojih pcveev najboljše, kar je v njih — bilo je krasno Čast komur čast!
Lepa sprememba so bile" točkt na glas ovir, s katerimi so nas o čara!i Irma Kalanova. William J. Lausche in Gertrude Kolar.
Mr. Louis Belle nas je prijetno
nor-solospevoirt "Ponočni pozdrav".
Samospevi in dvospevi Josie Lausche, Marv Udovicb. Anice Pe trovč.ie, Mary Kastelie, Mary Grill in Frances Susman so nam bili užitki prve vrste.
Zelo dober je bil tudi moški kvartet, ki nam je zapel pesem "Zvečer" .Meni se je sicer malo čudno zdelo, in premišljeval sem. od kedaj šteje kvartet pet pevcev, toda to ni motilo mojega
navdšenja in priznanja in ploskanja; zdi se mi, da je tudi ostalo občinstvo čutilo, kot jaz. Navsezadnje ne šteje pri meni lprav nič. še šteje "kvartet" dva ali pa deset članov, samo, da zažin-gajo. kot se spodobi. In zamera gor ali dol. fci peteroglavi kvartet se je izkazal imenitno.
Mr. Ivan Zormana "Odmevi iz Slovenije" so bili čudovito lepi Tako srečno izbrane melodije bi človek poslušal cel teden bre?. jedi in pijače- Tudi druga njegova točka "Ladje bele, ladje le pe ..." je bila imenitna, toda venec pripada prvi, ki je narav nost elektrizšrala nele mene. am pa k občinstvo v splošnem. Naše ljudstvo, dasi morda ni muzika lično naobraženo, veT kaj je le po in ne štedi z aplavzom.
Godba "Bled" jc nastopila par komadi, in se izkazala tako dobro, kot smo pričakovali. Gro-movito ploskanje je javno pokazalo to priznanje.
* * *
V nedeljo zvečer (2. mavca) vprizorilo je dramatično društvo "Ivan Cankar" štiridejansko narodno igro "Brat Martin". To je bil zelo primeren zaključek otvo ritvene slavnosti, (ker je igra pol na zdravega, zelo lahko umljive-ga humorja, in ker je bila v celoti zelo dobro igrana. Male po-manikljivosti se pripete povsod, celo v pravih gledališčih in pri profesionalnih igralcih. A, to ne šteje. Dokler je celota dobra, je vse dobro.
Brata Martina je predstavljal Mr. L. F. Truger. Dolg Ln suh v rjavi meniški obleki, s križem na prsih, dolgo rjavo bravo bi izredno poizvedovalnim tankim nosom domačega pridelka, je predstav ljal tipičnega, navihanega, mlade ga. frat.ra. Pa njegov osel, prav živi osel, importiran nekje iz člevelandske otkolice, je vzbujal eele salve smeha. Bratu Martinu ni bilo vseskozi ničesar očitati, razen, da je bil včasi malo pretili. Mogoče je temu krivo tudi to, da se je igralo v novih prosto-rtm in na novem odru. Na vsak način pa je bil imeniten.
Mlinarja Kremena je predstav ljal Mr. I. Steblaj- Svojo vlogo je dobro znal, samo nekoliko prebojev in nesiguren je bil; meni se je zdelo, kot da se nahaja v večni zadregi.
Cilka, njegova žena, katero je predstavljala Mrs. Švigelj, je bila izborna. Tudi veseljak in bab-jek Zelene (Mr. J. N. Rogelj) je bil dober, dasi ni imel velike vloge. Najboljši njegov opravek je bil. da je vlil nekaj potrebne živahnosti skupinam fantov in pivcev, ki bi bili drugače malo preveč mrtvi. Pristav Gornik je bil nekoliko preveč žalosten, kar je čudno za drugače tako živahnega fanta. Lenka, in Neža. dekli pri Kremenu (Mrs- Močnik in Miss Grill) ste bili dobri.
Imenitna je bila Špela, mlinarica pri gozdnem mlinu (Mrs. Anica Rogelj). Že njena tipično kmečka obleka je. zbujala smeh na vseh stranh. Pa kako je imela "izpodrecano kikljo"! Njen za-dirljiv glas je bil vreden dovršene opravljivke in skope mlinarice. Pa kako je znana po eni nogi skakati.
Krojača Črvička je predstavljal Mr. Česen, ki je imel zelo hvaležno vlogo in jo je znal izkoristiti. On je bit ve« "tam" in smejati smo se morali pri vsakem njegovem gibanju, pri vsaki besedi. Tudi govoril je glasno in dobro raizumljivo, Vendar tako1, da se ni zdelo pretirano. Jaz moža osebno ne poznam, a stavim n* vem kaj, da mu je težko najti par. posebno za humoristiČne vloge. Tudi njegova žena I'rsa (Mrs. Debcvc) je bila čudovito dobra. Povedali so mi, da je izkušena igralka, a če tudi ne bi bila, jaz bi jo bil kar na svojo roko 'postavil v prvo vrsto.
Dobri so bili načelnik gasilcev, župan, potujoči obrtni pomočnik, mesar itd. Bilo je mnogo manjših vlog. ^i jih ne morem posamezno omenjati, ki so pa, kljub.
tonu, potrebne in važne in so bile ir splošnem dobro izvršene.
Igra '«Brai Martin" zahteva okoli šestdeset Oseb, in seveda tudi precej velik oder. Ko se je po zadnjem dejanju spustil za-, stor. zagrmelo je ploskanje, kot da je privrihala nevihta sem preko Erie jezera. Ploskanje se ni hotelo poleči, zastnr se zopet razdeli in ves prostoren oder je bil poln igralcev, v sredi pa "brat Martin" s svojim sivim tovarišem oslom, ki je milostno migal z dolgimi, kosmatimi ušesi, kot v zahvalo za buren aplavz. Ko smo odhajali z dvorane, svetil se je izraz zadovoljstva, na slehernem obrazu in na vsakih ustnicah treptal je nasmeh. To je bil najboljši dokaz, da je bila igra uspeh, fast vam igralci!
Vdeležba jc bila velikanska. Več sio ljudi je moralo oditi, ker ni hilo več ' prostora. dasi je v parterju in na galeriji skoro petnajsto sedežev; tudi stojišča bila natlačena.
Krivično bi bilo. da ne omenim tudi orkestra '"Cankar", ki je vestno izpopolnil vse vrzeli, bodisi med igro. kakor turi i o priliki koncerta in o drugih prilikah. Naj nadaljujejo s svojim delom z zavestjo, da kdor se bo spominjal otvoritve Slovenskega Narodnega Doma v Cleveland u. bo imel lep stranski spomin čelc tudi za orkester "Cankar".
Yes. skoro bi bil pozabil- Med odmorom (menda med drugim in tretjim dejanjem igre "i. sta. nastopila Mr. L. Belle in Mr. J. Fcr-luga z dvospevom "Domovina". Ugajala sta nam tako. da nismo odnehali, dokler nista nastopila ponovno.
Pred igro so nastopili člani "Slovenskega Sokola" s prostimi vajami in vaja-mi na drogu. Meni je zelo žal, da isern. ta nastop" zamudil, ker so mi pripovedovali na vseh straneh, kako fino so sfr izkazal L
Znano je, da so na svetu vse stvari po tri. zato tudi mi nismo , hoteli delati izjeme- Slavnosti oficijelne otvoritve Slovenskega Narodnega Doma so trajale dva dni. in večina vdeleženeev je dodala še tretjega. to je zaspani pondeljek. Razume se, da se je tretji dan zabavalo takorekoč po odsekih. Ena skupina tu, druga tam. Jaz sem se. z mojo skupino potegnil na farme in tu se je slovesno zaključilo pirovanje- Na farmah namreč raste zlata vinska trta in drugo se razume samo sebi. Kot zanimivost naj omenim, da je bil pri zabavi našega odseka navzoč tudi zgodovinski "solc-štangelc", ki je privič stopil v politiko slovenskega naroda v South Chicagi, nekako pred dvanajstimi leti. Od takrat je verno sledil vsem večjim zgodovinskim dogodkom med ameriškimi Slovenci. Tudi k otvoritvi Slovenskega Narodnega Doma v Cleveland je dospel v upanju, da morda prav pride, če bi se slučajno zlomil zlati ključ. Pa ni bilo treba nobene pomoči pri odpiranju vrat, torej je "solcštangel" ostal v pasivni rezistenci v papirnati škatlji. in konzerviral svojo moč za bodoče politične dogodke med ameriškimi Slovenci. , Pri tej priliki smo nameravali formirati tudi miniaturno "Ligo narodov", Rus je bil navzoč. Po-3ak tudi, Turek pa je zaspal nekje v CleA^elandu: kdo ve. morda Ima še haremske navade! Mora U smo torej stvar odložiti za sedaj.
Tako se je krokairsko-slovesno zaključila (za nas) otvoritev Slovenskega Narodnega Doma na bi-ljo pred Pust«*, ko je. začelo postajati vroče trdovratim snežnim zametom, in so gori od solnč-ne Lousiane zašušljale mehke južne sapiae.
_ >
Macdonaldov razorožit veni načrt.
Po poročilil; iz dunajsVli diplo-mtskih krogov se bo vršila mednarodna razorožit ve-na konferenca no MaedorialdfA'em načrtu v nekaj mesecih na Dunaju ali v nekaterem kraju na Nizozemskem, ker noče sovjetska Rusija iti v Švico.
Zmernostm problem v Canadi.
Nekateri najbolj priljubljeni
duhovi so se zbirali vsako noč v prozaično izgleda jočem poslopju, neka leč od reke v Montrealu, če jc kaj resnice v trditvi, da so duhovi zamrlih obsojeni obiskovati pozorišča, ki so jim povzročala na svetu največ bede.
To poslopje, ki je bilo nekoč jetnišnica. je sedaj naprava najbolj dobičkanosne vladne industrije v provinci Quebec, — na-mreč Liquor Commission. — Štirje milijoni dolarjev vrednosti vin in žganih pijač so nagromadeni v kleteh, po katerih so nekoč korakali nesrečni kaznjenci, mahajoč z rokami, da preženejo hlad. ki je prihajal iz vlažnih zidov.
V tej stani j« tni<nici so bili zaprti "pa t riot je", ki so se vdele-žili leta !So7 Usta je John Joseph Panjineanxa. V tej jetnišniei so tudi usmrtili dvanajst teh vstaje v. Čeprav so umrli vsled obnp-ega poskusa, -da ustanove francosko vlado na angleških tleh. nam priča spominska plošča na starem poslopju.	bilo njih ječa, o solidarnosti da.n;išnje province Quebec. Na tej spominski plošči se opisuje može, ki so umrli kot izdajalci, kot domoljube.
Njih duhovi, ki se zopet zbira jo v stari jetnišniei ob polnočni uri obenem z druhovi drugih, ki so nosili težke verige, pijejo brez dvoma na zdravje njegovega veli čanstva kralja t*r najbrž celo žganje, ki je bilo spravljeno v les še pred izbnihom te "revolucije" novembra meseca 1S:17. kajti Tji quor Commission v Quebeeu se postavlja, da ima žganje iz časov Napoleona, ki je torej staro nad sto let.
"Postavijati" ni prava beseda za to- Komisija ima dejanski Na poleonov brandy i/, leta 1828 ter ga proda vsakemu, ki je prlprav Ijen plačati zanj $10 za steklenico. Komisija se prav nič ne postavlja, Svoje posle vrši na trezen in uspešen način, kar je skraj no presenetljivo za vladno podjetje.
Stara jetnišnica. je bila izpre menjena v Industrljalno napravo. Ta je trgovskega, značaja od vrha do tal. Manjka pa glavnih znakov vladnega obratovanja, bi rokraeije. V kolikor je razvidno iz kratkega izprelioda po poslop ju, je le ena stvar, iz katere bi se lahko sklepalo na vladno obratovanje in v tem oziru bi lahko drugo vlade sledile vzgledu eanad site, ne da. bi se ogorčenje naroda obrnilo proti njim.
Ta stvar obstaja iz tipa mož. skoro še dečkov, ki so u službeni v poslopju kot prodajalci in sii Dva teh, ki so uslužheni na enem višjih koridorjev. sta. brez leve roke. Vsak med njimi je pnliab-lien veteran iz svetovne vojne,-Živahni so ter se dejanski zanimajo za ulogo, ki jim je bila poverjena pri eksperimentalni rešitvi pivskega 7>ro"blema, ki je že dolgo časa vznemirjal svet na ta ali oni način.
Čeprav izjavljajo duševni o-četje, da je rešitev pivskega problema kot uvedena v Queheen. šele v poskusnem stadiju, je vendar dosti vzroka za domnevanje, da bo prišla rešitev tega mučnega vprašanja približno na način kot v Quebeeu in da bo pretežna večina ljudi zadovoljna s to rešitvijo.
Sedanja mqtofda razpečavanja opojfiih pijač v provinci Quebec je v obratovanju že skoro tri leta. Odpravila je salon in v kolikor pride v pošte v Moi.lT-eal je tudi v večji meri odpravila pijanost kot pa prohibit? i jska postava v New Yorkit. Montreal je pristanišče in metropola s skoro milijon ljudmi in nočno življenje ne preneha skoro do jutra, vendar a kaže vse. da je postava glede točenja pijač skrčila pijanost na minimum. Pravinea Quebec, ki .vsebuje metoropo'o diežele. ima manj zločinov in pijanosti kot pa njena soseda. Ontario, v kateri prevladuje prohibicija. Proti delavskim stavkam	Whiskey, vino, sadno žganje,
je ostro nastopila španska vlada.i likerje in druge take močne pi-Izjavila je, da bo uporabila proti pače prodaja izključno le Liquor stavku joči m najstrožja sredstva. 'Commission in sicer tako na de-
bek> kot na drobno. Prodaje tekom zadnjega leta so znašale približno dvajset milijonov dolarjev. Dobiček je znašal nekako šti-
kot je komisija sama in razven-tega morajo ti prodajalci tekmovati z drugimi. Laboratorij in prostor za uzorce sta novi iz^ najdbi Liquor komisije, katerih ni ameriški but le gar do sedaj Še sprejel. Kljub vladno zajamčeni piači. katero je mogoče kupiti za majhen denar, je perverznost človeške narave taka. da najde-
ri milijone dolarjev ter je bil posvečen cestam, šolam in drugim jmo ^postavne prodajalce opoj-javnim napravam. Poleg tega pa j nlh	eol° v Q»ebecu in v
jc plačala provinca dominijski j sklatli^u komisije je prostor, v vladi Canade iz svojih dohodkov katerem je spravljeno 'tako wisest milijonov dolarjev davkov | P^njeno blago, prodaje opojnih pijač.	1 K(>m,>lja ,ma "voJ,> li,st™ Pn'
Trgovina. kateri načeluje Lt- 1 liei-'° iu t;l T:lk.° aktivna kot quor Commission v obnovljeni 80	prohibicijdd agenti
jetnišniei. nudi približno dvajset m v »»arsikatrem oziru še bolj
e. Isiotkov v m h doho Ikov province. To je obširen posel sam po sebi in oni. ki so odgovorni za njega vodstvo, so prepričani, da je važen tudi s socijološkega stališča tn vsled tega se smatrajo varuhom ne le posla kot takega, temveč tudi Varuhom ideje.
Njih ponos glede podjetja jačt njih naravni ponos z izključno trgovskega stališča. Svojo napra-. «
vo smatrajo za varno pred vsa kim škandalom in nikdar se niti za trenutek ne obotavljajo dati na razjxdago vse rekorde, katere zahteva opozicija za svoje inter pelaeije v parlamentu. Prepričani so. da take informacije le še večajo njih kredit, celo v rokah njih političnih nasprotnikov.
Največjo skrb pa se posveča temu, da dobi občinstvo najboljšo pijačo za najmžjo mogoče ceno. Pred kratkim je pričela komisija uporabljati manila papir z vodno znamko, da prepreči nakane butlegarjev in komisija je prepričana, da bo to na uspešen način preprečilo poskuse butlegarjev, ki hočejo obe- t i ljudem svoje proizvode po l pretev*/o. da je to vladno žgatije-
Glasi se. da je to edini Manila papir, z vodno j.namko na celem -vetu. I>m>lic"r«iti proces produkcije tega papirja bi bilo predrago podjetje za vsakega butlegar-ja. Poleg vodne znamke pa ima omot steklenice še majhne modre črtice, slične nitkam v papirju bankovcev. Ti omoti nosijo serijske številke iti vsled tega bi se vsako tatvino omotov kaj hitro razkrilo. Omoti so skrbno zaklenjeni za železno mrežo v enem dolenjih nadstropij starega poslopja.
Liquor Comsissaon pa ima tudi svoje lastne naprave za pretakanje pijače v steklenice, svoj kemični laboratorij in druge na-
v mar-dkatrem pretkana. Poslužuj** predvsem stektoskopa. s katerim je mogoče zaslediti prepovedano pijačo v prtljagi-
Robert Peck.
Varno odpravljanje masti
Hu]fta.tl. hujBatl. huJSatl. Je cealo d*-jenu ljudj. Postati teiiak in Blok. J* kUo mode ln družim. Vsi debtsluhi vljejo rok* * zadregi In stiski. Oui ao proti ngahnlm cdr&vllom. boje ee težkega, vežbanja. '-roti neprijetni In nezadovoljivi dljeti. do-tbr ne tadciiejo dh neškodljiv Mumoli Prcduls (Marmola Presorlotlon) t«r naufe potom rjtia. da varno, stalno ln 'ah ko buJ£a1o brez IZDrememb* ilvljenja. t.jda neMcod'jivo, hitro tn tajno dobivajo Idealno postavo, neino kožo. bo« JAI tek ln zdravje kot so ga. kdaj pr«J TT.dll. tn sedal pridejo Marmola Pradpl«-i« Tablete (Marmola Prescription Tab-'eta) iz tste slavno neškodljiv« formule krit J« Marmola Predpis (Marmola T»ra-scrlpti^nt. Zadovoljive dobrolne u&tnka teya slavnejra varnega zrrmnjaevalea maB *obe spoznate. da-sta vaSemu lekarnarju en dolar en zavoj air 5e poflUe&e sto 55%-oto Marmola Company. CS4 Oarfield ^uildin?. r>.'tr.:it. Mi« h., s proSnjo, naj •».m poiljejo zavoj Marmola Pred planik
Tablet (Marmola Praeeriptton Tablets*.
—Adv't-
Marrja vd. Ucš?jaiičič. Velika P.u-k -vlea pr: lii: I' -M-ici. bi rada z v ib':i. kaj je z njenim sii-ii m AN TONOM V11 R pok. Fienea. Zads»ji!:r it je pisal iz Amerike dir* !?'». f- 'n*naria l'>l-"» njegov na«! v je bil tedaj: Anton Vjčič !*»• x .">1. Wendel. \V( 4'.u i-fl-mil i l*;i. Kdor bi kij vede! o n «rešiinem Antonu Vičič. n ij bIa«M>v.«di pisati, na na-i"v: !).■ I-" rtifiat 3Iikuietičr ndvetnii:. Pir-::a l»Lstr:ea — Bi-ste! za. V--u-*ziti (i!1 d""i, Italia.
Viak p«T«o bi moral b»«M
novo mi »jo "PESMARICA GLAZBSNB ItATICTB' -Em štiri moško glasov« Uredil Matej Huba* Knjiga ima 296 strani, ter v»ebu-« 103 najboljših in najnovejiik pesmi z notami Oana ■ poštnino I3.0V. "GLAS NASODA"
prave, ki so neobhodno pot relme j ^ CorUAndt S1> NeW York. K. Y v podjetjii, ki se mora nepresta-1 __ _ ________-
no boriti z butlograrji.	---
Do.sti žerane pijače, katero ku-t' puje komisija, je bolj močne jrle-de proefov kot pa .se jo prodaja j na drobno. Proofe se skrči z di-.stilirano vodo. ^rsp-lp.sr.o s priznanimi znanstvenimi prineipiji. ;; komisija skrči nato tudi eene. katere mora plačevati občinstvo. Na daljna ekonomija, katero izvaja komisija, obstaja v tem. da se i izvleče iz sodov, v katerih je do- i zorevalo žganje, alkohol, katere-crn .se nato proda v industrijah^ s vrhe.
i
V solnčnem pritličju .stare jet-j nišniee je soba za uzoree. ki j dosti bolj mična kot so pn temna skladišča, v katerih stoji in le/.i > nevrjetno število sodov vsake' možne velikosti in oblike.
Soba za uzoree imn oh vseli št i- \ rih stenah omare, v katerih -toje s+ekleniee z uzorci vseh pijač, katere prodaja komisija- 1'zorci se orično z Napoleonskim brandv-jem ter se končajo s šerijem. ka- J tcTe<ra. prodaja komisija približno po 65 centov kvart.
Tu vidimo ploščnate steklenice. okrojrle steklenice, štirioijla-te in dnifre vseh moproeili in nemogočih oblik. Nekatere te steklenice so lončene, a druire zopet iz prozornega stekla, skozi katero la.hko vidimo barvo pijače.
Ti uzorci p'menjajo standarde. Ko pride pošiljatev. se vzame iz nje uzoree. pa analizira, spravi v steklenico ter pošlje v sobo za uzoree. Tam ostane uzoree kot standard za. vse bodoče pošiljat ve istega blagra. Komisija naide le redkekdaj uzoree. ki ne dosejra standarda. Kunuie namreč od
tvrdk, ki so približno tako poix*>- _ _
ne na svoj posel in njega sloves ' L——	l
Kako se potuje v starikra j in nazaj v Ameriko.
t^ DOB je namenjen potovati % stari kraj. Je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih lamareao dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Tam bodo gotovo ▼ korist; tudi
priporočamo vedno le prvovrstna paru Ike. ki imajo kabine tudi t HL razredu.
Tudi oni ki Be niso ameriški državljani, morejo potovati v atari kraj na obisk« toda potrebno je, da ee povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripuščenl bres vsake ne prilike ▼ to deželo.
* Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor teli dobiti sorodnika aH pa svojca U starega kraja, naj nans
piše za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota snaM 8421 novih priseljencev.
Za potne stroške lspla&tje pe našem naročila JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 CortUndt Street New Tecfc Olavno zastopstvo Jadranske banke.
Prav vsakdo—
kdor kaj Jič*; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspek —.
mali oglasi
▼ "Glas Naroda",
Mtaiste Niiižič se hoče oprafv..,
r u ' ^ « ■. - f
Člaai opozicije ao ga vprašali zakaj je tako meni nič, tebi nic, izročil Italijanom Reka. — ifinčič je odgovoril na dolgo in široko, povedal je dosti, a »tvornega le malo. — Zakaj se ni apelirala na Ligo narodov? — Edini izhod. — Radičeve spletke. Pridobitve s sporazumom.
18» ariiA^	m sili la je dobil od nekega Hrvata ii
vsakega dlan a, da premisli prej
dobro, predno se spusti v tako avanturo. Toda Liga narodov je
še ralajja in brez praktične možnosti nastopiti proti onim, ki nw hi vpošteva& njenih sklepov.
Iz tesga se vidi, da smo imeli samo dve poti za rešitev reškega vprašana: ali prijateljski poTa-zum. ali pa pustiti vprašanje nerešeno, kar bi značilo z drugisni besedami, da pustimo Italiji, da reši vprašanje po svoji volji. Našla vlada ni rnog^a spravni države v težak položaj. Če bi se v Rimu prepričali, da sporazum na rešitev reškega vprašanja ni mogoč. bi to znaitno poslabšalo naše odnošaje z Italijo, a vplivalo bi jako neugodno tudi na celokupen naš mednarodni po ložo j.
Premislite sami, al? «e je vlada izognila nevarnosti, da ji g. Radie in gospoda iz Hrvatske Za-jedniee ne očitajo, da je izdala življenske interese hrvatskega naroda in jeli mogla ali smela rešiti reško vprašanje na drugačen, kakor s-poraziunen in prijateljski način z Italijo (medklic poslanca Jvoste Maijkiea: Oni že pet let izdajajo državo). Ne mislim se tu p pušča ti v polemiko z gospodo iz Zagreba, ki niso čutili, kako malo resno izgledajo njihove izjave po tem, kar so oni tlel al i, in zlasti
Sporazum z Italijo se ne more oceniti neodvisno od splošnega političnega položaja v Evropi in od celega niza dotgodkov, ki so morali vplivati tudi na siner naše zunanje politike. Četudi je velika vojna končana m so mirovne pogodbe s svečanimi izjavami stopiie v Veljavo in četudi je ustvarjena Liga. narodov,! kljub temu še po šestih letih miru v Evropi nimamo občutka umirjenosti in varnosti. Zato se na vseh straneh pojavljajo poskusi, da se sklenejo posamezni sporazumi, ki bi &m boljše zagotovili mir Evrpe.
Zvezna pogodba, ki je bila sk lenjena med državami Male an-tante, kakor tudi zveza med Francijo in Čeho&lovaško spadajo brez dvoma v to kategorijo. I'tis, ki ga je napravil pakt o prijateljstvu med našo državo in Italijo pri vseh prijateljih miru in dobrih odnoŠajih med narodi, je pokazal, da tudi naš pakt sipada v to kategorijo mednarodnih sporazumov.
Res je. da bi moral tukaj govoriti .samo o reškem vprašanju, glede katerega je dosežen sporazum, ki se nahaja sedaj na dnevnem redu narodne skupščine. Toda kdo ne čuti. da sta obe dejstvi: sporazumna rešitev reškega vprašanja med našo kraljevino In Italijo v neločiljivi zvezi? Brez sjiorazuma rešitve reškega vprašanja je bilo nemogoče misliti na samo sklenitev pakta o prijateljstvu in prisrČnga sodelovanja.
Opozicija gre v glavnem iz tega, da je pristanek na priznanje Reke Italiji previsoka cena za dobre prijateljic oduošaje na sosednjo kraljevino- Točno je samo toliko, da brect rešitve reškega vprašanja ne bi bilo mogoče živeti v doorih odnosa jih s sosednjo kraljevino. Vsi vemo koliko so naši neprijatelji delali na to, da se naši od noša j i z Italijo čimbolj poostre, -ker so v vseh svojih načrtih za rušenje naše države prišli vedno do zaključka, da so preslabi in da nam ne morejo nič. ako ni na njihovi strani službena j njihov šef Radie. Za Radie a. te-Italija z vso svojo mo<"jo. Dalje pa je prepričanje, da vprašanje t»a ljubitelja in stvaritelja miru. Reke tleli nas in Italijo v dva neprijateljska tabora, prizadevalo ki hvali s prijateljstvom s Teo-mnogo skrbi tudi onim, ki so 1«U prijatelji ene kakor tudi druge dorom Al eksand rovom, reško države. Vedno, kadar bi nam bili voljni napravili kako uslugo, so se morali vprašati, če tega Italija ne bo smatrala kot neprijateljski akt in obratno. Kazen tega se je na reško vprašanje v znnanjem svetu polagala velika važnost, kakor pri nas in v Italiji, tako, da je obstojala več ali manj bojazen, da bi moglo 4 o vprašanje izzvati spopad med obema državama. Lahko je preceniti, ka"ko je tako razumevanje pritiskalo na ves naš mednarodni položaj in nam sla-zicijo v vsaki meri ter nas mnogokrat prisililo k večjim občutljivejšim žrtvam, kakor pa je ta. da je izginila neodvisna reška dTŽava.
Vladi se ne more očitati, da bi se ne bila dosti trudila za vzpostavitev nezavisne reške države. Leta in leta je zaradi tega zavlačevala rešitev našega sporazuma z Italijo, čeprav so bili zaradi tega, kakor sem rekel, ogroženi važni naši interesi. Čim dalje smo čakali, tembolj >mo iz razvoja zunanjega položaja videli, da je upanje za ustvaritev nezavisne reške države vedno bolj ginevalo Nato omenja dr. Ninčič, da so v zadnjem času postajale velike države ved no bolj desiniteresirane na reškem vprašanju, vsled česar .smo bili vedno bolj osamljeni. Nato nadaljuje:
To je najšibkejša točka te pogodbe. Ustvaritev reške države ni bila na noben način zavarovana in zagotovljena. Vse je bilo prepuščen za nedoločen kasnejši čas. Po vseh poskusih, ki smo jih napravili, jc bilo jasno, da se reško vprašanje v prijateljstvu ne more drugače rešiti, kakor s priznanjem stanja, ki je trajalo že šest let, t. j., da Reka ostane definitivno v rokah Italije.
Re< je, da sta poleg rešitve s prijateljskim sporaznmom ob-
vprašanje dosedaj ni obstojalo. Radie je bil vedno .zelo pazljiv nasproti Italiji m je prepričeval Italijane ,da so jim Srbi neprijatelji ter da le Hrvati žele najbolj še in najprlsrčnejše odnašajo z Italijo. Med pogajanji za Reko je Radie vse napravil, kar je mogel, da jc slabšal naš položaj v Evropi. On nas jet predstavljal "ko-t imperijaliste in dok dokaz svoje miroljubnosti "m dobre volje ponujal Italiji nevtralizacijo vse vzhodne obale Jadranskega morja, torej vse Hrvatsko Print or je in vso Dalmacijo. On jim je ponujal to. česar so se naši delegati na mirovni konferenci najbolj bali, t. j., da. se proglasi nevtralizacija dalmatbisike obale. Prava sreča za to državo je. da Radič ni innel oblasti, da bi svoje politične ideje uresničil in sreča je, da. ga Italijani niso vzeli resno. Ker ne bi imeli nikake med-
stopali še dve možnosti: da zahtevamo arbitražo ali pa, da pufetimo narodne garancije, da v slučaju vprašanje odprto. Edina korist bi bila v obeh slučajih brez dvoma za, vlado, ker bi si na ta način najmanj obremenila svojo odgovornost. Kako korist pa bi imela država?
Arbitraža sc more zahtevati samo tedaj, če obstoji med strankama sporazum tudi o vprašanjih, kdo naj vrši arbitražo ter o samem predmetu, o katerem naj se vrši arbitraža. Po čleaau 5. rapall-ske pogodbe obstoji med nami in Italijo sporazum, da bi imel razsoditi predsednik švicarske republike, če se ne bi zedini-li v vprašanju mej. Ni pa predvidena arbitraža za ustanovitev neodvisne reške države in tudi za nobene dru«o vprašanje, ki je s tem v zvezi, razen vprašanja o mejah. Ker pa si nismo že preje zagotovili pri Stanka predsednika švicarske republike je glede na mednarodni položaj Švice in na njeno stalno težnjo, da v vseh polrtieuih sporih očuva svoje nevtralno stališče, jasno, da Ui njen predsednik sprejel arbitražo samo tedaj- če bi se obe stranki nanj obrnili. Preostalo nam j« še da bi se obrnili na Ligo narodov.
^Vrbitražo pri Ligi narodov predvideva člen XIII. in se mora
uporabiti samo tedaj, če sta obe stranki zato, da postane spor predmet arbitraže. Ker pa takega sporazuma med nami in Italijo ni bilo, bi arbitraža pri Ligi narodov sploh ne bila mogoča.
Ostalo bi nam samo, da se po-služimo člen XV. pakta, ki dopušča, da vsak član Lige narodov nanjo apelira, če se med Člani pojavi spor. ki bi mcgel izzvati prekinjen je od noša je v. Tudi v tem slučaju bi ne imeli velike praktične koristi. V takem sporu bi Liga narodov najpreje poskušala, da na lep način zagotovi rešitev spora. To pa brez sporazn-ma spornih strank seveda ne bi bilo mogoče. Če bi lore to ne u-spelo, bi Liga narodov o vsem sporu napravila poročilo in priporočila rešitev, ki bi se ji zdela najpravičnejša in najprimernejša. Obstajali pa naj bi dve možnosti. Če bi Liga. narodov poročilo sprejela soglasno, tedaj bi se člani društva zavezali, da se ne bodo v oijsko val i proti stranki, ki je zaključek poročila sprejela Če pa poročilo ne bilo sprejeto soglasno od vseh Članov, bi imrfi vsi člani društva v štev* i interesi ran i stranki, proste roke.
slučaj, da bi Liga narodov smatrala, da naš spor z Italijo zaradi ustanovitve neodvisne reške države. spada pod člen XV., t. j. da hi mogel dati povod vojni med nami in Italijo, četudi naša država ni stala nikdar na stališču, da obstoji možnost vojne z Italijo samo zaradi redkega vprašanja; vzemimo dalje, kar pa ni vrjetno, da bi vsi člana društva, med katerimi pa ima Italija preizkušene prijatelje, glasoval i ža našo težo, kakšna obveznost bi v tem — za nas najugodnejSem slučaju — nastala za Italijo? Italija bi bila zavezana. da nas ne napade z vojsko. Od te obveznosti bi mi ne imeli posebnega uspeha, ker bi Italija, ki drži Reko v svojih rokah, b*la na boljšem. ^Za nas bi V tem za nas najboljšem slučaju ostal lep moralen uspeh, praktičnega pa bi ničesar ne pridobili. Posdediea pa bi bila ta, da bi se od noša ji med našo kraljevino in Italijo poslabšali in najbrže zelo poostrili na veliko veselje sovražnikov obeh držav. Niti najmanj ne nameravamo pocenjevati Ligo narodov. Ona že s samim svojim nastankom in z možnostjo, da pridejo pred set ali pred sam plenum v razpravo težki spori, ki bi mo-
Vzemimo za nas najugodnejši gli dovesti do vojne, zelo ubla-
vojne ne bi kaka druga država zavzela Hrvatskega Pri morja, in Dalmacije, bi z nevtralizacijo naše obale samo za nas nastala obveznost, da ne bi smeli podvzefi nobenega predhodnega vojaškega ukrepa, ki bi nam dal možnost. da našo obalo v slučaju voj-ne'branimo. Z drugimi besedami. Radič je v skladu z gospodo iz Hrvatske Zajed niee. ki ga nikdar niso dementirali, ponudil garancije vsem, ki bi hotteli iztegniti* roko' za vzhodno obalo Jadranskega morja in jo zavzeti kadarkoli bi jo hoteli. Za g. Radiča obstoji reški problem šele. od momenta, ko sta se naša in italijanska vlada sporazumeli, da ga spravita z dnevnega reda. in o-mogočita medsebojne prijateljske o d noša je. Radiču je seveda več za ustvaritev nezavisne reške države, kakor pa za to, da se sprav? z dnevnega reda opasen spor, ki bi ga on mOgel uporabiti za vojno proti naši državi.
Tudi od drugih opotzicijonalnih strank se stalno ponavlja, kritika, da je vlada izročila Reko Italiji in s tem oškodovala življenske interese naše države. Niti to, niti ono pa ni točno. Dati se mora samo no, kar se ima ali vsaj kor nom pripada. S tem, pa da smo priznali rapallsko pogodbo in neodvisno reško dravo, smo tudi priznali, da Reka ne bo naša; izgubili smo torej Reko že le-.ta 1920, ko smo sklenili rapall-sko pogodbo, ne pa sedaj. Točna tudi ni druga trditev, da so s prest ankom neodvisne reške države kršeni življenski interesi naše .države. Pristanišče neodvisne reške države ne bi bilo naše pristanišče, ampak tuje in težko je reči, pod kakimi tujimi vplivi bi ga takoyvaua neodvisna reška država prepustila nam v uporabo.
V nadajjnem svojem govoru je dr. Ninčie citiral neko pismo, ki
M OTfannn res HRR*
tajajo?
jPrimorja, ki že 30 let živi na Reki Pisec tega pisma popolnoma soglaša s tem, da Reka pripada Italiji, in povdarja, da je reško prebivalstvo neprijateljsko raz- j	^^ ^^ ^
položeno proti nam. Ob citiranju tega pisma je prišlo do protestov pri opoziciji. Dr. Nineič je zavračal trditve, češ, da ne more navesti imena osebe- ki je pisala pismo.
vedoacev spravljajo v stik i zadnjimi odkopavanji v Egiptu. — Maj M. moral imeli raziskovalec?
Nadaljujoč svoj govor, pravi: Med tem, ko je izguba naše drža-
Neposredno po od krt ju Tutan-kamnove grobnice je objavil v pariškem "Matinu" egip-tolog dr.
ve s tem sporazumom tako dvora- j c Mardrus sestavek, v kate-
A la	Mtttt&lA ft^MUAft |m
nil Ju nral* d^lrau |W
taHjivo?
Vprašanje o podedljivosti vnetja slepiča si je stavilo že celi vrsti zdravnikov. Odgovori so bili zelo različni. Neki fraiaao^ki zdravnik pride pri 300 pacijeutih do zaključka, da govori poded- j ljivost dispozicije za to bolezen j 40 odstotkov. Neki nemški zdrav- !
TS2S¥8 pri pilZttjH Rt Rt}»
višjo son.
Letošnjo spomlad bodo vprixoriH tretji poakns ter skušali dospeti na najvišjo goro sveta — na Mount Everest. — Dva sta se izjalovila.
Svetovno časopisje z velikim zanimanjem pričakuje letošnjo
nik pride pri 332 bolnikih skoro.	.
, .	v^	.	,	! ekspedicijo angleškega generala
do »tega s-tevda m razultata, na-1 r»	^
„ .	. . ' Bruee-a na Mount Everest, na jvi-
ljive narave, je dobiček brezdvi*- j - svaril »red odniraniem mre« Pri 4S odst. Drugi raz is ko-1	^	•	• -
~ .	• {ieui jc s\«iru preu oupiraajtm,	*	©	x ! jy0 goro sveta, ki nrsamo najvec-
negtrajo absolutno i'•
men. S tem sporazumom ne izgu-1 ?roba Par tedm>Y p02nej^ je
bjmo niti pe<U svoje zemlje, na- ltmrI ra2Lskovalec grobnice lord sprotno pridobimo ded našega j Cariiarvon Sedaj se Mardrus po-ozemlja z našim elementom, i^u-| novno	Y -Matinu- s ^e-
bimo pa samo veliko iluzijo. Pri-; deC.im C.lailk(nn.
dobimo razen tega v izključno! G(lkar se ^ ^^ Tutankam-! Kodan ju. V 292 shičajih se je porabo za r>0 let jako dober, če nova „robnicaj se ie ,x1i„raia eela
valei zopet	au^uuuiu i •	.	,	,
j ji- . «T- , , jega športnega temveč tudi podedljivost. Neki danski zdrav- j_____ .	^ ,
•	i i «	- - - , , . znanstvenega pomena- Britanska n»k, dr. P. \ermg si je delal za- ,	..	, . ,
•	-	i - -t	, ... I ekspedicga v tretjič poskinwi do-piske pri 1393 slučajih, ki so bili l	, ... - . . . .
....	, . .	Jseei \rh velikana kti je akorai 9
v bolnici v Fredericksbergu P]"11 kilometrov visok.
ne najbojši bazen v reškem pri-
vrsta dramatičnih pripetljajev.
stanišču, ki bo popolnoma zado- katere sem predvia,val ter jih sto val za naš promet preko Re- , napovcdal
ke. Kar je pa najvažnejše, preide j Evo dejsteT in evo drame: i^. v naše roke baroško pristanišče j „at britanski sportnik, lord Car.
/. De4to in z Bankinom ter popravek meje na kanalu Rečini.
; narvon, se dolgočasi. Zato sklene
brezdvomno dognalo, da je na-1 .	dnevnik "Times"
stopila tudi pri drugih članih iste I ^ JC	za	^htmi-
robine, ker se pa ui moglo dobiti I J° rivtorsko ^ravo ^ ^j^ljenje
točnejših podatkov od 611 bol-! ?°r ° tem	P«dvzet-
nikov, je skoro gotovo, da je šte-j^: ^ '	^
vilo v tem oziru še večje. V eni ! }z	poSlleITiamo
, .. .	vil	v.-- I članek, v katerem pripoveduie
družini sta obolela oce in hci v ,. _ .... 1. 1 J
„	. ,	, . , vodja ekspedicije o pripravah za
presledku enega tedna na tei bo- :	. . 1 *
naskok snežnega m ledenega ve-
i potrošiti nekoliko denarja za iz-
Razeu teoritorijaliiih pridobi- i kopine v Egiptu. Delavci slučai- i b'xni. ta slučaj je pa bil brez pri- " ^"it" ' ,	1	, . ,	iihdna siedcce:
tev je buo s tem sporazumom n- : no zasade lcrampe v vhod neke- : mere- \ neki drugi družini je
rejenih nekaj zelo važnih vpra- i ga podzemskega prostora- Tako ! umrl na tej bolezni oče in v več-!	P' H^ave za tretji naskok
šanj. AH ni jako važno, da je za- | pride na d an »rob, ki se nam ' jih ali manjših presledkih še 4 na Alount Everest, ki ga podvza-
vod sv. Jeronima. postal sedaj naš | je ohranil nepoškodovan. Triti-!llf> -r» otrok. Tu navedeni slučaji	,ctoslSKJ	™ kf,u"
naeijonalni inštitut? Ali ni tudi | so Čl etna grobnica pa hrani po- nam Pa še nič ne dokazuje, ker =
važnn avtonomija pravoslavne j leg zakladov stare umetnosti \ Ki'1 vp« drugih bolezni, ki niso!	™ udeležili raz-
cerkve v Trstu, Zadru in na Re- sebi tudi vse drugo, kar so za-i podedljive in katerim zapade kot I-kovanj:t Himalajskih gora in ki ki? Ali nima prav resnega, po- i prli v njene prostore davni egip-mena za naše	i črir^ki duhovni in ceremonijerji:
na rešitev prašanja izmenjave i vsa sredstva, ki naj obvarujejo kro^. /a kar bo iWla Italija ve- . grob pred poškodovanjem. Pov-like izdatke? Razen tega pa smo ; d ar jam to. Moralo je torej biti se i znebili resnega spora, ki nam j samo po sebi razumljivo, da bi je prizadejal veliko škodo, kakor i se raziskovalci bili morali zava-hitro je bilo mogoče skleniti pakt : rovati pred vsem vidnim in ne-prijateljstva in prsrčnega s<"v.lelo- • vidnim. Tega pa niso storili, ho-
vanja z našim najvažnejšim sosedom Ttalijo.. Ali naj omenjam še to, da nam je ta pakt koristil tudi s tem. ker nam je zagotovil izvršitev treh, za nas posebno važnih mirovnih pogodb, od katerih je samo ena sklenjena z Italijo
disi da so bili tako malomarni ali ošabni. Saj imamo ljudje vendar jasne pojme o vsem . . . Vera v tisočletno duševno civilizacijo, ki je c vela pred nami, je nesrmise! in babjeverstvo. In začelo se je na doslej mirnem "polju egiptologije
kot neposredno isosedo. Vse tri ! z bučno reklamo, kakršne so se tičejo naših sosedov Madžarov ' zmožni samo Angleži in A meri-in Bolgarov. Velikega pomena te- j čani. Razlcričalo se je, da bo ta ga političnega sposazuma ne rao- < in lord tega in tega dne iznesel re nihče podcenjevati, njegov starega faraona na beli dan. Ali značaj sega preko sedanjosti in i kaj se je zgodilo?! Mesto njega, gre v bodočnost.	j ki je že tisočletja počival v "ja-
Samo kratkovidni ljudje ,mo- i «ai večnosti" so prišla na dan no-rejo trditi, da smo sklenili ta spo- ! si!a s truplom nekega drugega razum, ker smo slabi ter da bo- j"	Carnarvona. To je bilo
mo. ko se ojačimo, di-ugače de- J prvo dejanje-
lali. Ne gospoda, predvsem mi I Potem je prišel na vT-sto drugi
žrtev več kot en član kake dni- jso »kušali doseči enega njih vr-žine.	j hov. vedo. da je treba ponovnih
Precej pomembno bi bilo vpra- j poskusov, da se doseže najvišja sanje po gostos-ti slučajev v go- | <očka. C.—K. Hovard Bury, je tovih letnih časih. Dolgo se je natančno preiskal veliko skupi-mislilo, da sta pomlad in jesen ; nf>	in je tako dala drugi
posebno ugodna za razvoj vnetja ! ekespediciji mnogo važnih ze-slepiča radi velikih slučajev pre- j ml je pisnih podatkov. Raditega je hlajenja posebno pri onih' ljn- ; m"do mogo-^e, skoraj dosečii na j videli, ki imajo za imenovano bo- šj' vrh, ker je. dobro poznala pot.
lezen dispozicijo. .Tudi se je obrnilo pažnjo na upliv v jeseni običajnih črevesnih katarjev. Vsi mnogobroni slučaji in velik ma-terijal so dali v tem oiziru le ne gativen rezultat. Dognalo se je. da so v nekaterih letih slučaji enakomerno razdeljeni na vse letne čase, v drugih letih zopet.
Oni en it i) je itr-?ba, do je Tibet starodavna dež*vb„ \rečina velikih cest, ki vodijo po njej, so že od nekdaj dobro poznane. Toda ravno ceste, ki vodijo v bližino Mount Eversta, so bile Evropejcem do leta 1921 popolnoma nepoznane.
Ekspedici ja letošnjega leta
da se kopičijo v manjših razdob-1 ima mnogo laije delo-, naša pot
jih. Določen', čas, v katerem bi redno nastopali, se ni mogel dognati. Končne rešitve niso podali tudi poskusi dr. Verninga. toda marsikaj govori vendar za to, da. ni možnost podedljivosti izključena.
Nadaljna raziskovanja bodo
predsednika vlade: "Dober sosed velja toliko, kako dober brat", s kraljevino Italijo vzdržujemo
je za bubonsko kugo ter odšel za svojim prijateljem v večnost. Tretja žrtev, drugi multimilijo
odnošaje intimnega prijateljstva nar .1e bil odpornejši. Živel je Se
in prisrčnega sodelovanja. To naš narod jasno čut L On odetbrava politiko, ki je dovedla do zaključi t ve pakta prijateljstva z Itali-
šes.t mesecev. Toda v hipu, ko je stopil na jahto, da se po Nilu navzgor vrne v dolino kraljev, se ga je lotil nevidni čuvar faraonov
Vzroki kožne neugodnosti.
ja in ki mu prinaša pokojen in mi- in Je položil v smrtao barko ren jutrišnji dan. **	i Ozirisa, gospodarja mumij. Woclf
Joel je šel za svojima predhodnikoma.
Tretji slučaj se napoveduje v "Tempsu" od 20, januarja. Javlja se, da je umrl Sir Archibald Douglas Reid, najizurnejši radio-graf v Augliji in to v trenutku, ko se je pripravljal na preiskovanje Tutankamove mumije z X-žarki. Mož je izdihnil nenadoma in vzrok njegove smrti se ne da pojasniti.
Peto dejanje drame je bila strašna kužne epidemija, ki je izbruhnila v Egiptu takoj po otvoritvi faraonske grobnice.
Kaj bi storil jaz, če bi vodil izkopavanje v Egiptu?
Najprej bi se poslnžil sredstev, ki nam jih nudi moderna znanost, da se z njimi ohranimo opasno-sti, ki nam prete od strah zaprtih prostorov. Zrak bi razkužil, ozo-niral in subliminziral bi ga, kajti v takem zraku počivajo poleg neštetih kužnih bakterij tudi bacili. ki so se izlegli iz starih od-p-adkov kož, cunj in drugega materiala, ki se nahaja v notranj-ščni starih grobov. Oborožil bi se bil dalje s puščicami resumov.
Toda da se oddolžim duhu izginule civilizacije in d$, počastim vso tajinstveno znanost njenih
Nobena kožne neugodnost ni tako nadležna kot prišč. frišč je nalezljiv, prenaša se ga z dotikanjem. Povzroča ga živalski zaje-dalec. Ko pride samica na kožo, začne riti po nji. Posledice se pojavijo in sicer v podobi številnih vodenih mozoljev, ločenih drug od drugega. Koža začne strašno srbeti in srbenje še hujše, kadar se bolnik segreje. V razrito kožo zleže zajedavec dvajset do petindvajset jajčec. V kratkem času se izleže zalega. Vsak zajedavec povzroča več tega strašnega trpljenja. Največkrat se pojavi prišč med prsti zapestjem, po srednjih delih rok inj na trebubu. Prišc nikdar sam ne izgine. Poslužiti se morate Severovega Eska, znanega prej kot Severovo Mazilo za Kožo. Odpravil bo hitro delo ter odstranil vzrok ebolezni. Ustavi prišč ter pusti kožo gladko. Dobite ga pri vašem lekarnarju. Cena 50 centov. Če ga vam lekarnar ne more preskrbeti, pišite na i W F- Severa Čo., Cedar Rapids, Iowa.
šanju več jasnosti.
nlsm šibki, s šibkimi se pogodbe ! ™>ž, lordov prijatelj milijarder gotovo prinesla tudi v tem vpra ue sklepajo. Pri slabičhi se nlkdo ! George Jay Gould Amerikanec. ne poteguje za prijateljstvo in : ^^ on di-zno posegel v ogroža prisrdčno sodelovanje. Naša | die smrtne doline, gnan od pod-država se razvija in napreduje, j igrajoče radovednosti. Poaabil pa Ni dvoma, da bomo v bodoeno- i na • d* kraljuje tam dvoj-sti jač.ji. Ali za našo državo je j nik starega faraona. In tudi tega največje važnosti da po reku j moža Je doletela smrt — izdihnil
slej zad.nja znana žrtev Tut^nka--Aj^vt. elementov, bi se bil poklonil''dn- me nova.
nam je. znana, vemo, kaj rabimo in vse potrebno smo pripravili-Poznamo značaj ljudstva, s katerim bomo v stiku in slednjič poolnoana zaupamo našemu mostni, kajti izbrali smo si ljudi, ki se ne strašijo niti mraza niti truda. Najvažnejši faktor pri ekspedici j i je pa monsum, veter, ki piha v Indiji šest mesecev z ene strani, šest mesecesv pa z druge.
Problem naskoka na tak hrib Na železnici.	j je tem bolj komplieiran, ker je
Pisatelj sedi v kotu in čita v j popolnoma različen od navadne-zarumenelem zvezku brez platnic: j ga turisti vsakega raziskovanja go-Eloge de Milord Marechal, par le j rovja. Treba je najprej pripe-Marquis d'Argens. Gospod, z o-;]jati ekspedicijo na vnožje gore, kroglo, plavolaso šč§tinasta gla-i to se pravi k bazi za nadaljn* vo se polglasno vznemirja: "Prav-i operacije, in to v popolnem redu zaprav sramota, da bere Nemec v' in zdravju. Možje morajo biti spo tukili časih preračunano ravno j sobni za nadaljne delo, ne da bi francosko knjigo. Pisatelj ljube- 1 jih bil o 300 km dolgo, težavno po-znivo : <£To vas nič ne briga. To Itovanje po Tibetu utrudilo. Ker da, da boste danes spali: Prijatelj to potovanje vrši v zgodnji spo-Fridriha Velikega je pisal to o' mladi, je tem bolj naporno, njem." Okrogloglavi gospod je bil Raziskovalci še niso edini v sicer od besede nič pomirjen, am- mnenju, ali je treba vzeti kisika pak še vedno kritičen: "No, veste seboj, da se dospe na vrh gore. kaj, stari Fric je bil pravzaprav To stvar je treba še prest ud irati. tudi popolnoma nezanesljiv kanto- V vsakem slučaju je pa poskus nist!"	leta 1922 pokazal, da je človeku
mogoče, navaditi se na mnogo večjo višino, kot se je prej splošno mislilo. Raziskovalci so mnenja, da bodo vsled treninga mogli priti zelo visoko, ne da bi bilo treba vzeti seboj aparatov za udihavanje kisika, kar bi jih zelo olajšalo, ker je vprašanje teže opreme eno najvažnejših cele ekspedicije.
Na zapadtt blavnega taborišča, ki si ga misli ekspedicija ustvariti, vodi pot po ledeniku doline Rongbuk, na severo-zapadni strani Mount Everest a, in tu se nahaja prekrasna pokrajina, ki je nihče še ni popisal. Velika ledenika Choys in Gyachtmg-Kang sta tudi še poolnoma neznana In namen ekespedicije je, jih tudi raziskati. Pogled na Mount Everest iz doline Rongbuk nima pa nič posebnega na sebi in ni nikakor tako lep, kot na marsikatero drugo visoko goro-
Vodja ekspedicije je dejal velikemu lami v Rongbuku, Sangu. Rimpoehe-ju, da hoče ekspedicija doseči najvišjo "očko sveta, kj je obenem najbližja tqčka nebesom.
Tudi dobro.
"Ne bodi hud moj možiček, služkinja je danes zasolila juho, kajne, sladek poljub te bo potolažil?"
"No, magari, nisem surov človek, pripelji jo notri.1 *
hovniku pravega (glasu", strajV-nemu zaklinjevalcu dvojne duše. dejal bi bil: "Jaz sem čist, čist sem in sem čist kakor heliopol-ski faniks. Dvigam se proti tebi s čarovnijo vseh čarovnij, s sedmerimi vozli obeh božanskih sester, z nepremagljivim Kopešem, ž rdečo vodo in esenco tahonsko. z dvojnim peresom Ozirisa, z resničnostjo besede. Tako te zapečatim v tvojem skrivališču niča z
žigom večnosti'*.
* « *
Iz Luksorja poročajo, da je tam umrl kanadski učenjak profesor Lafleur, ki se je podal v Egipt, da 'bi tam nadaljeval raziskovanja Jordo. Carnarvona. To je do-

Zagonetno, toda resnično.
Novi tip kriminalca.
Piše sodniic William M'Adoo.
Kaj naj »torimo s celo armado J jo ljubezni, na^nenja. simpatije, zločineev, postopače v in drugih j prijateljstva, usmiljen osti, zmer-sličnih elementov, ki so se tako no* t i in čistosti. Kruti so, sebie-nei/merno pomnožili izza konca'ni, brez občutkov, strahopetni, vojne in ki se potikajo po cestah j pre brisani, leni, razuzdani in v in ulicah N'ek Yorka?	| številnih pogledih se ne razliku-
Obupni slučaji zahtevajo obup-; je o dosti od roparskih živali-
Žive le. da zadoste svojim živalskim nagonom, teku, spolni degeneraeiji in sploh vsemu, kar prispeva k zadovoljitvi čutov. S tt'm pa je združena njih velikanska nečimurnost.
V zadnjem aennacijonabiem ro. jarskem napadu in dvojnem ropu v Brooklvnu je bila prva stvar, katero je storil eden morilcev z denarjem, katerega je dobil, da ga je zapravil v družbi razuzdanih žensk, ki niso posebno izbirčne v svojih spolnih odnošajih.
Ce bi ne bil medtem prijet, bi bil naslednji korak vdeležiti se hazard nega kockanja. Ponavadi mislimo, da «e igra kocke za majhne s vote ali za pijačo, a band it i, ki oropajo bančne uslužbence za tisoče, igrajo kocke za visoke s vol e.
(»ovoril sem o nečimurnost i gangsterjev in band it ov v splošnem. To je razvidno w. dejstva, da gi-f vodit.1 j ali odličen član kake gange rajši za par let v Sinig Slug kot bi dovolil, da pa pretepe in telesno premaga policist v n.ivznčnsti njegove franke.
Policija lahko prime enega teh
lie odredbe. Prva stvar je odpraviti ovire, ki se stavljajo policiji v bran. Pustite policiji, da gre v brloge, v katerih se kore ti obu-patHM. v biljardniee in slične naprave ter aretira v*ake-ga. ki ne dela-
Policija naj navali na take prostore ob nedoločenih časih, ob desetih zjutraj, ob treh popoldne in naslednjega dne in ob enajstih zvečer. Policija naj bi imela pravico zaslišali take ljudi glede vira njih dohodkov, če iznajde. da >»• iz navade potikajo po takih prostorih.
To I»i bilo mogoče storiti z razširjenjem takozvanc Potepuške pusta ve. IzVx'ite klavzulo "nobenih sredstev za vzdrzauje", ki daje osumljenemu priliko izjaviti. da ga podpira njegova družina in stavite v postavo mesto tega nekaj lx>lj določenega, s čemur ho omogočeno zapreti kot potepuha elovetka. ki se ne mov» i/kazati / delom.
a
To bi moral biti neposredni korak, ('o se ho število zločine?v v bodočnosti večalo v istem rfi7-merjn kot se veča sedaj, sem pre-
pričan, da bomo imeli veliko na^ ))anf{itov ter ga v samoobrambi
pravo, v katero se bo spravilo za nedoločen ra-5 v<o duševno in moralno pomanjkljive ter jih prisilijo k produktivnemu
delu. dokler bi »e kompetentne' oblasti ne prepričale, da jc vat« no zopet spustiti jih med dostojne ljudi.
pretepe in vsled ponižanja, ki je zvezano s lem, je dotičmi takoj I odstavljen s prejšnjega mesta ter ročnemu ^ „a tudi sram dejstva, da ga je policist pretepel. Ni ga pa .sram kriminalnega rekorda. C*f4o ponosen je nanj. Cim višji in čim bolj drzen je njegov zločin, tem
Rokom a vb i in vlomilci, ki so ( večjo čast uživa v dolenjem sve-dejanski in m n/.ni morilci, ropar- tn, v katerega spada, ji vsake baže. žepni tatovi, proda-j M1adi ij„dje sedanjega časa. ki jalci omamljivih sredstev ter r0pajo, kradejo in ubijajo, delajo splošni krišiloi zakona, so pona- j VSP to kot	številni med
vadi mladi možje in ženske, v sta-, njimi vodijo mirno in navidez Sti od šestnajstih do tridesetih T>0£teno Življenje v drugih delili let. Isto velja jrlede ljudi obeh J mc«.ta# <la?eČ proč od pozorišča spolov, ki za vž i vaj o omami j i va ny]h a.e;,,učnega delovanja.
sredstva.
Tako revlkok^laj se vidi kakc-
je rope. vlome in tatvine izvršujejo kot izvršuje trgovec ali banč-
ga človeka srednje starosti ali ni uradnik svoj posel, starejšega med temi tipi. da sva | Svoj prosti čas. posebno Če se jaz in neki policijski uradnik pri.jjm je posrepii večji rop, prežl-pregledovanju novih slik zločin- vc družbi ženst. v igralnicah m ske galerijo nehote prijela za isto j v najhujših kriminalnih heznicah sliko starejšeg,: moža. Tako pre- {mesU ki obstajajo iz pool-roomov
poto\'e vrste. V številnih slučajih niso ti pro&t*>ri nič drugega kot glavni stani zločincev. Sredi dne-
senetljiv je bil ta značaj med trpi. zastopanimi v zločinski galeriji.
V prejšnih časih je bilo drugače- Takratne tatove ln vlomilce so imenovali 13ig Mike, Bi-g Charley in večinoma so bili to močni možje srednje starosti.
jih najdete pogosto v gotovih kino-glediščih, pogosto v namenu, da najdejo tam ženske njih lastnega tipa.
Temeljni člen njih r pravilnika
Človek je lahko zapazil na njih t ^ poslovnika se glasi, da ne sme-
lt ek a j profesijonabiega. Današnji zločinci, med katerimi je dosti pritlikancev. oboroženih do zob. pa so povsem različni. Navaden meščan bo brez dvoma mislil, da se navaden zločince, ki »mirne krvi in iz zasede ustreli bančnega uslužbenca, razlikuje glede zunanjosti. obnašanja, jezika in obleke od navadnega mladega moža. ki se kreta v isti družbi, Stvar pa ni taka- Nobene stvari ni, s pomočjo katere bi lahko šli na cesto ter izbrali dejanskega ali možnega kriminalca med par tovariši, ki žive v istem družabnem okolišču ter pripadajo isti narodnosti.
Sredi belega dno sta me roparsko napadla na robu Palrsad dva mlada tolovaja, ki sta izgledala kot da sta ravno dovršila višjo šolo z dobrim uspehom. Proučeval ei kriminologije so že davno opustili teorijo Loinbrosa, da zna-či posebno oblikovanje lobanje in obraza kriminalni tip. Nekateri najboljši možje, kar sem jih ke-daj poznal, so imeli proč Štrleča ušesa in nekateri največji lopovi, s katerimi «em se uradno seznanil, so imeli ušesa prilepljena k strani kot podtne znamke.
Z biološkega sbOitfa je t« ar. m«da	zločincev čustveno
^enonaaina. Ti ljudje ne
jo *pod nikakimi okoliščinami izvrševati nobenega poštenega dela.
Ti predstavljajo velikansko armado ne le v mestih kot sta New York in Chicago temveč po celi deželi, v drugih mestih ter indlist rijalnih krajih. Glasilo se je, da je rodila vojna te zločince, ki imajo neprestano revolver v roki. To pa ni res. Zločinci in sploh nevarni ljudje, se razvijajo vsled dednih lastnosti in okolice in nekateri so neozdravljivi- Popolnoma resnično je, da je dala vojna velikanski m pet us ali velikansko hodriio ropanju in streljanju. Popolnoma resnično pa je tudi. da je bilo tekom vojne sprejeto > armadp veliko Število zločincev. V naravi stvari je, da je moralo biti tako. Draft je bil vseobsežen ter uspešno izveden.
Pogosto vprašamo mladega človeka v sodišču, oe je bil v armadi. Če jc primerne starosti, ga vprašamo, če je bil draftan in če pravi, da ne. uvedemo takoj preiskavo, da doženemo. zakaj je ušel dotični vojaški službi. Večina onih. ki prihajajo v naša sodišča, obstaja iz mož. ki niso šli nikdar preko morja. Ujel jih. je zada$ draft, poltem ko je bila že posneta smetana z raiadaga prebivalstva deMe. Na drugi strani bo pet lahko rečemo, da j« do-
OkAS SABOS*, 8. MAfrCA IftK
sti teb. katere se predstavi sodišču, tako mladih, da bi sploh ne mogli biti draftani tekom vojne.
Kaj naj storimo žnjimi? In p©-? sebno. kaj bomo storili žnjimi, še predno so izvršili kak zločin? Nobenega dvoma ne more biti, da so biologi, psihiatri in duše-lovci jasno pokazali tip. katerega sem obrisal zgoraj. Nekateri med temi ljudmi bi sploh nikdar ne smeli biti na prostih nogah. V ta namen sc bo morala država kot je New York nekega dne spečati s problemom, velikanskega zavetišča zunaj na deželi, ki bi se samo vzdrževalo s po močjo ročnega dela. V takem zavetišču bi zadržali take ljudi, jih imeli pod stalnim zdravniškim nadzorstvom ter obdržali tam za nedoločen čas, v največjih slučajih za celo naravno življenje.
•Seveda, kot stoje stvari sedaj, je le mogoče poslati človeka na varno za najdaljšo predpisano dobo. če je kršil postavo. Pozitivno bi ne smel biti noben- tak človek na prostem. Nobenega sodnika bi ne smela varati prijetna zunanjost in v mislih bi moral obdržati varnost in interese splošnega prebivalstva. V vsakem slučaju bi biilo treba dati mlademu streljaču najvišjo mero kazni. Vsaki dan, ko je na prostih nogah. obstaja nevarnost, da bo ubil koga. ali da bo izvršil leak obupen zločin. Trošenje eneržije je imeti potrpljenje žnjim. f'e bi ga bili ujeli predno je izvršil zlo/* in ter postopali ž njim kot sem predlagal, bi še lahko v priborilo poskus, da. se ga reši. Ta načrt hI seveda stal velike svote denarja, a denar bi bil ekonom i e 110 izdan. Prej ali sloj bo treba lotiti se tega problema.
Velik dan bo za Nov/ York, ko bo ustanovljena ta volika. dobro urejena naprava, v katero se bn poslalo to armado, kot v deten-eijsko taborišče. Tam bodo morali ti mladi ljudje delati pod streho in na prostem. Nadzorovali jih bodo telesno in duševno ter jih učili koristnih obrti in drugih stvari, številni med njimi bodo morali ostati tam tekom vseh sv jih živih dni. Kot stoje stvari seda.j. bi bilo treba Potepuško Do-tavo te države ojačiti. da bi lahko policija prijela take mlade ljudi pod obdolžbo pot epu št va ter jih zadržada tako dolgo na varnem kot le mogoče. To bi bila lobrodelnost za jetnike same ter varnostni sredstvo za občino.
Težkoča obstaja v tem. da prič-no ljudje, ki se niso nikdar pečali s temi stvarmi, izjavljati, da je vse to neumnost, v trenutku, ko trdite, da lw bilo treba uporabiti znanstavene metode pri teb mladih zločincih in možnih zločincih. Ti ljudje pravijo, da se daje s tem zločincu le ivotuho, da se ga odeva z nekim bleskom in da se pospešuje zločin.
Zagovorniki teh odredb pa nočejo drugega kot po možnosti vil a prej preprečiti zločin. Na drug; strani pa naj bi se zadržalo te duplin ske ljudi obeli spolov v slučaju. da je bil zločin že izvršen, tako dolgo kot spoli mogoče na temelju sedaj Veljavnih postav in določb. .
Premet v šibeniški lukt.
Kaj je gospodarska
ROYAL MAIL.
»ragsaad
NČW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON ,4Ohi»" "Orduna" "Orca" "Orbita"
Ti parniki so novi ln moderni v v«a-k«m ©siru. najbolj priljubljena Potnikom in elasovite radi komodnoati ln — KOMFORTA.
Zdrava, teftna ln obilna hrana »e Mrvi ra vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na nafie zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL WAIL STEAM PACKET CO.
2« Broadway._New York
Ogenj v Trzinu. •_
Pogorelo je «r 'sp ida*-'jo pr-«lop-
l.Ka 10:_13. ie dopofnvalo v šibe-rršlvO iukr» v Dalmaciji 14S3 paro-brodov s ski»pnf- tonažo 428.522 in 57 jadrnic s 26.145 tonami.
5EVER0VA ZDRAVIIA VZURZUJfcJU
ZDRAVJL V DRUŽINAH
-«•-.- f i

Judifc
5EVEAA5 E 5 K D
t*
pticijo ijoiil«
Priporočljivi *t odpoapč pri zdrviVljeijjli srbečic«
tq ndzqih Hpzq'h bolezql.
CENA SO c
W. F SEVERA CD.
p-—. .1 C3 '-J .1 p ; n	1 rj W A
Znanost, ki j> imenujemo narodno gospodarstvo, mora danes1 brezdvomno zanimati vsakega, ki! mu ie količkaj leteče na blago- < ~t-i.nju naroda in njegovega, na-; predka. N.doge. ki jih mora tla- j nes reševati navo<bio go-poda r-stvo. ni-o samo neštevilne. ampak; tudi po v veni drugačne, knker predi svcto-\mo \ r jno. V svetovni vojni i
je hi! edini cilj vsak e vojskujoče; županu Mihaelu Čolnarju. Zgo-^ države /maga. zmaga za vsako! :o!o je veliko jr .spotlarskega orotl-ecno. VOed tetra ni samo zastalo; ja ter v a krma. tako da ni imel v>ako delo. ki ni bilo v direktni; prav nič živini položiti. Ker je žu-zvr-> i z vojno, temveč f? je tudi. na.i vsej okolici dobro znan in pri zapravilo in unfčilo v par letih to, i ijubljeci. am liudje radi prunaga-kar se je preje gradilo in izdelalo; j . ker škoda je ogninna. Goreti v desetletjih. Narodi morajo da- ie začelo v steljnjaku. kjer je o-ne-; ne le nadomestiti izgubljeno i trenj zanetil, kakor se «plcšn:> sr>-i;i unleenio. a.mpak tudi na--in na-; [i. neki slabounun (»trak. Xe-dr-me-^tve prilagoditi novim raz-i umor 11 emu trudu gasilnih društev meram. V prvi viv.ti velja to za no- iZ Mengša. Dom-al, St« iia in Tr-vo na.slale dižave. TviJja je najti; z.ina s* je zahvaliti, da se požar ivi p da nadomestimo izgubljeno; razkril na.sisednja poslopja, in ustvarimo to, kar nam manjka,! /. najmanjšo up .rabo sO.le, Miovij m časa. Kako se to izvrši, to uain	t
pove gospodarska psihologija Go-; NAZNANILO IN ZAHVALA -pod;:rs!:a psihologija je torej ei-j Tužuim in žabisMiim areem na-<io praktična znanost, ona je del J znanjam. ua je po krat ki iiolezni, - V-prrnu ntalne psihologije, ki s+ej P»,f*viden s sv. zakramenti, umrl lahko takoj uporabi v narodnem <l-"> 14- ^''»ruarja i) 7. uri zjutraj
moj ljubljeni .-vj.r, g m treh otrok
MATIJA KOŠMERL.
Pokojni je bil član štirih <lm-št<»v in stieer društva sv. Jožefa .št. :«) JSKd . društva Friderik Barage št. K^K.l., dmštva Kari Lieliknfeht ŠNPd. in društva FagJe??.
Pogreb se je vršil v četrtek 14. februaria ob 2. uri pop.
Ob tej piiliki me vea.e dolžnost, da naj i skrene j *e sahvaltm prijateljem in znancem ker raij-kega v tako lepem številu oil »iskali. ko j« ležal na ni rt vaškem odru. Srčna hvala tudi vsem enim, kateri sn darovali krasne vence pokojnemu. Zahvaljujem se tudi na-šei)m o-, /upniku lit-v. .J. K. ^chiff-rerju za lep pogrebni fjlired.


Kretanje parniteov - ShSpoing News
L*r- {.cdarst vn. (['siholoei ia pomeni duše^lcvje.)
Praks;; gospodarske psihodogije je p ras! ara. ona jc t«.liko stara kol Človeški rod in človeško delo. Kakor je pračlovek spoznal, d'a e/.e uje^vv kameniti 110/ bolje in hitreje, ak;> ga zbinisl na dinigem kamnu, tako se j*- udejstvovala •gospodai-.ika psih»>logr|ja od pra-
eloveka iz kamene dobe do danes, • b ravno podzavestno.
V^a izbtiljšcinja na Tehničnem p.-lju. prehod f.d kamna do železa, »d navadnih suni do voza in avtomobila, od enostavne grmade do radiotclcgrafije, vse te iznajdbe majo vee ali manj končni eilj, do-i snvoter v kolikor mogrče naj-:nanj«šom času in z najmanjšo upo-
-abo sile,	tl , . . .	.	.
Pokojni je umrl v starosti 40
To podzavest no prizadevanje je; let. Rojen ic bil v SodražW?i pri poslalo sča^-nna zavestno in dobilo | Ribuiei. V stareiu kraju zapušča zra-za v stavku: "Ne trati ener-| - Četa. mater in tri brale, in sictr gi^o. uporabljaj jo	j-Janez je načelnik ljubljanske !>o-
V gosp<«darstvn igra človek j sta-'e- France je doma in Alojzilj glavno ulogo, le 011 obvlada orne-: '0 duhovnik v šit. Ruoertii: tukaj njene tudi temeljne količine, silo v Ameii iki pa zapušča dve sest.] i : nov m čas. On jih uporablja, onl ^1*- J«>hn Arko v (;hislu>lmu, ahko z njimi vai-čuje. ali pa jjihPIlul- in -A,rs- Fr}in* Ambrczieh zapravlja. Naloga getpodarake' v P'»hlu, Minn . ter brata Kudt»lfa isihologije je, da pivišče in vodi; v luJu.vn > človeško ž ■ vi jen je. v k o-ikor jc to v zvrzi z gc rvod ir-' ■tvora. Ona mu pokaže ed. no ]>ra-o iv.t, da ■doseže svoj cilj, ona »'rs? v višji meri ono. kar vidimo, la sc dogaja v prirodi, namreč; naravno izbero in prilagoditev.' \eK"liko manj kruto izvrši to na-; rgo gospodarska psihologija, ker j «na noče uničenja sl.ibejših in manj \wdnih. ampak jih 4u>če le; u-ilagodlti razmeram in jim naka-; '.ati pravo mesto, ki bi si ga narav-! lini potoni drugače šele jiriborili! ^ veliko iz-giibo časa Ako posta-! o m o človeka k delu. za katerega | jc mijl>olj sposoben in ki mu na-1 :**vi 10, vsled tega !i|tli najbolj prUj »a, ako mu dalje damo najboljše; orodje, go<ežemo gotovo najvišji koristni e fekt deln. Razume se, da ne sme. postati postopek gospo-larr ic p"'ltolog:ije istočasno vir za / rahljanje delavca, kar bi (lopa-i-i< lo le moment m o korist delodajalcu. To bi ne bilo nobena go- * spodarska psihologija in bi tudi; ne bila kriva tth izrastkov. Kake«- na primer ni kriv iznajditclj wiorfija, ki je za človeštvo neprecenljive vrednosti, za zlorabo, lca se vrši / nioifijein. Zlate dobe ne bo prinesla niti gospodai^ska psi-iioiogi.ja, jircd precenjevanjem ae moramo ramo tako varovati kakor pred p<)de«njevapjem Racijo-naliziranje (porazdelitev) dela ho dovedlo čisto gotovo do lioljših deloA-nih pogojev, do večje ioiten-ziteto d.ela. pri krajšem dejavnem čast j in hfdjšib mezdah. Boljše mezde pa istočasno tudi izvor večji!' poti e .1, posebno še, ker stopa v ospredje pridobljeni čas, ki zahteva v časovnem oziru potrebe, na katere ni preje nihče mislil. StvaVi postanejo vsakdanja potreba, ki sc jih je preje smatralo za lirki-us. Istočasna pp postanejo ravno te "rtvari vsled večje produkcije cenejše. Označili smo bi-Stapo in hotenje gospodarske psihologije. *	(P. v N. D.)
15. marca:
Aquitania. Cherbourg: Or dun*. Char-boo»»; Orduna. Cherbourg, Hamburg Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa.
20. marca:
Cleveland, Cherbourg in Hamburg Iflnn-Wahda. Cherbo"»» tn Hamburg.
22. marca:
Zwevlatlian. Cherbourg; Olympic, Cher oourg; Rochambeau. Havre; Saxocla Cherbourg; Zealand. Cherbourg.
26. marca:
Bremen. Bremen.
IT. m area t
DuUo, Genoa, marca:
La Sri vol®, Havre; Prea. Harding. Chre TOurg: Orca. Cherbourg. Ha»aburg; Anda-nla, Cherbourg.
2. aprila:
Berengarla, Cherbourg.
2. apriia:
Her. nsarin, V'hTliourjr: Paris. 11;: vr.-.
5. aprila:
M::j«-stii\ Ch. rhours: Tyrr'nonia. <*!i-r-bours; r;«-<«rp- Wnshinptoti. «liour«.
9. aprila:
riir-ritvi. Chf-rboiirff. '
jl2- aprila:
; leviathan. Cherbourg; Olympic. Chrr-
! hours. Veendam. Cherbourg.
16. aprila:
Aquitania. I'hirbourg: Ohii-nRrt. Havre. ;19. aprila:
«- I
j Homeric, Cherbourg; , Ausonia. Cher-jhotirg: Pres. Horvseveli. Cherl^ur*; NVw ; .vmsieritum, Kotterdam; Ho<-hamb*-au. ' Havre.
ObiV-holmu. Oh " liolm. M inn.. 1. marca 1!)24. Žalujoči ostali: Frances Košmerl, soproga.
Matthew, sin. Fannie in Helena, hčeri.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spom ad v stari kraj na obisk ali xa talno, priporočamo, iJa se o»JloTi ta ptirnik "PARIS", največji in naj-iovf»jši pamik francoske parotinxl-ie dražbe, ki o«J]>luje iz Xew Yorka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza . preko Fraucije, ^vice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna ik> francoski pro-<i, zlasti pa Sc a parnikom 4 PARIS' fn se prKle v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zase-Ino ozemlje, se jieljejo iz Pariza na--avno?.t v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi na£ uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo sla naprej vedno z •stim vlakom, kot iiotniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parnikn v kabinah po 2-4-6 v eni kabiui; kdor želi potovati takrat na tem parnikn, naj nam doposlje čim prej $10.00 are za IU. razred in za dragi razred., da mu preskrbimo dobro kabino 2e sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser State Bank
#m Votft, N. Y.
NAJVEČJA ARABSKA
*
Najnovejft* ttastrMAa
«LOVKHIO »uBuiHnre oo 9«w Tofl.^ T. .
23. aprila:
f.iris, Havre: Brenjraria, d.erhours. 2£. aprila:
Alitj'-siic. »'herbourg: Aihania. <'h.r-ihours: I'r. B. Hardin«. «*h»-rb..(u
29.	aprila: Keimhlie. I'li^rhourg-.
30.	aprila:
Mauretiinln, i 'herlwmrg.
3. maja:
I.t-viathnn. fherbourfr: Olympic. Oher-,'^urs: Pr-s. VViNon. Trsi. l.a Savoie. | Mavre.
' 7. maja:
\< uitiinla. ChPrbmirs.
i 10. maja:
j Hotnr-rif. t "hfrh< .nrs: AmerJcn, »^li-r-5i< .11 rp.
14. maja:
| 1'nri--. I In vre; Marthn \Va>hin»trm Trst;
! it-renRoria. < *i»» rl»~.iirs-
1] J^^mE^w^wE^ ^iKPo
v JOINT treRV'icEtt/»Tri
m
/t\
JOINT tfCRvics VUIT«
HAMBURG AWSMCAN LINE
Najkrajša pot v vse dele <*
JUGOSLAVIJE
Odphitja vsak t^dt-n z nabiral razkošnimi parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT QALLIN OEUTSCHLAND I'arnikt s 1. 2 in 3 razredom in znani •■Mount Clay", "Cleveland", "Hanw" ••Thuringia" in "Westphalia" s kutinami In 3. r.izi-«-dcm. CLEVELAND 20. marca ob opoldne 1'spešna. uljudiia služba, izborua kuhinja. prije-tni in privlačni prostori.
UNITED AMERICAN LINES
39 Broadway, New York
All pooblaščeni krajevni zastopniki.
[DSUIICH UHJf
l^llarmviiost w JuxotUvijfV?
Edino alrtktno »pomladno odplutja
Otvfritvens voini« tnanpga Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja_ Martha Washington—14. maj.; 12. JulL v Dubrovnik all Tr»t.
Zelczn na v notranjost zmerni. Nobenih vl-zeiev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. 4k CO- 2 Weit St.. N. Y.
_ SLUŽBO DOBI
Slovenka ali Hrvatica. Do)»ra p!a-'"•a lep 'J"iii za prnvo dekle. Oglasite se . .Jt«se.oh Stembol, 7i> Newark St., X< \vaik, N. T. (S-10—:i)
POTREBUJEMO
izkušene šivalke z?« moške slamnike. D<'lo C-e-z čao in bonus. Oglasile se pri: S Morel Co.. 104-1061 lileeeker SL, Xew Ywk; X. V. (7-S—:i)
POZOR, SLOVENKE!
Potrebuje sc gospodirjo na farmi v st-arositi >.d IZ do 43 let. I.o--lisi «aiuiea ali vdova. Za nadaljua »r.jasnila pišite na: J.»In« Rudolph, R. 1. P»ox 120. Deerbrook, Wis.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovc« la o-brtnlke, pri katerih kupu-jete ali naročat« in ste s njih postrežbo »dovolj da oglašujejo v listu "Olas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPECI J AL 1ST MOŠKIH LJOLEZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih •in ker znnm slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaše br.ezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let aem Dridob.l posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdrnv;»'» zastrupljeno kri, mazuljc in liae po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V pntH-delj*-k, s=r»-do in p^tek od :». dopoldne do 5. popoldne; v torek, > <-trT»-k in sol.-ot.i od S. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah in |?nisin!l:ih cd 10. dopoldne do 2. popoldne.
Pred začetkom pomladi
l\
je najboljši čas za pošiljanje denarja v staro domovino, ker je pomoč, katero nudite Vašim sedaj, bolj izdatna nego vsako drugo dobo v letu. Zemljo in vse kar je ž njo počivalo, je treba obnoviti in obdelati, a vse to se more boljše izgotoviti z Vašo pomočjo.
f | Vsled naše dovršene organizacije Vas glede j j točnosti, naglosti in cene za
Pošiljanje denarja
lahko bolje poslužimo, nego katerakola druga banka. Našim mnogim strankam je to dobro znano, a da se tudi Vi o tem prepričate, pošljite nam Vaša naročila.
DENARNE. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4%
NA LETO.
ODPREMA IN DOPREMA POTNIKOV.
Frank Sakser State Bank
82 CortUndt Street	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
■Ill ftSCS
J
nT, A S KATiODA*. S. MARCX 1924
Jankova obljuba.
< Vvki Ignacij Herrmann. -:—t

Taki at, len je oče Cl >rec peljal j svojega prvega sinčka v i>olo. n:u j je bil« vsekakor resneje pri srenj neg') dečku. Janko je yeselo skakal in nikakor ni mogel dočakati učenja irr m* je hrtfcl od očela po-viti pred šolskim <p-:slopjem. Tf -In oče (Joree ga je vedel prav v pi vo nadstropje, k vratom razreda: prekrižal je dečka, ga poljubil in pritisnil za kljuko.
šele pre.l vrati šdvke s*be se i<* za hip zre nil Janku obraz, za-j«<kal pa ni, kak(.r s-? je (I.irce bal. l)e.'»ek se je obrnil in vprašal <četa:
•*!':« prid«." zopet p ine, o«"ka, kajne?"
•*Seveda pridem. Le lepo se vedi in pazi na vse, kar vam bo g-»-v.p-.d učitelj povedal."
In p<.tem se je (ioroe vrnil d<>-ri''V in med potjo se jc zamišljal v duševni položaj dečka tam za viiitn>i, v klopi. (Joree se je spo-nvu.j?il. kak.-- bilo njemu takrat pred lili, ko ga je pripeljala mama v prvi ra/avd hi ga izročila g» ;M»da učiteljii Šliblcrju. Da.
dokler stula ju i v rat.ill in govorila 7. gt.KjK>di»m učile!jeni, mu je bilo še d osi i dobro, čeprav j<* čutil sebi iv.o pogledov mnogih so-uč>-ncev, sat n'h tujih < brazov, ki * > fja obkoljevali. Ko pa se z;i r-iafet jo ziipria vrata in ko je sto-»iil g.isp -d učite>lj str«igega pogle-!a na |»od;.i m kriknSl ''Tiho!"—-in ko se je prl(g"i In mm. kot bi odrezal, tedaj mu je tesnoba in žalost stisnila *r<-e kakor z železnimi in neizmerna bolest je Ida v g«>rk:h, debel ii solzah iz oči. da jo w r.lavalo preti njim. Kog vč. a!i bo srd i jle tudi Janku tako ?
N'i mu b:!o. Ko je prišel čez dve »ri ( če (Jorec ponj. mu je pirtskak-
i	i il deče!: nezmerno vesel napro-
ii	in. pred.no ga je mogel oče vpn.šati. je mali šolar začel pripo-\» do vat i:
4 O'ka, t • je bilo lepo v šoli!" "Ali se ti ni tožilo?" "Prav nič! Crospod učitelj nam je r»:av.l take ler>e reči. Ta je pri -d en !"
Oče t Joree s.' je oddahnil. In b !o iau je v resnici na smeh, ko j - pnniivlil. da je prebob 1 mrzlico :>rveea š:.<1 koga dneva svojetra situ pravzaprav on .sam, oče.
In deček je komn j čalcal druge ure popoldne, ko bo zopet v šoli. in naslednji dan je b lo prav tako i i vi . dalje. Janko ni bil nikoli žalost en in je hodil v šolo rad in ve.sel
Nekoliko je oče (Jorec to razn-m«l Ivo j« bil 7. dečkom pri za,|.:-r vanju, je opazil, kako lepe, zrač-ne. vesele so šol«ke sobe. Kakšna razlika mul temi udobnim', wet-Imi iič lnieami in o:io te^no luknji s '•»iiiiviiiii, zakajenimi stenami, z ?»>!iini rop .in kamor so vedli i g.i v prvi razred. Ta brlog je b i v pritličju. t.rn nekje v zakotju. ločen od vse?a sveta po ozki, ' rmi	7. grba st i m dvoriščem,
ki pa je obdajalo oVrog in okrog v. -ko. vlažno z'dov.je, in končno j-4 bil tm še czek, temen hodnik.
In razen lega: v Jankovem razredu je bil vseh skupaj kakih i .deset učenec v. dočim je sedelo v onem tedanjem prvem razredu, kamor so zapeljali njega, j.edaj očeta C ore a v lesenih klo-natl:v<nih več kot osemdeset !<-.'knv. i:i o^oVo jc razlika tudi v tem, kako ravnajo učitelji z u-Č. nci. Janko ni govoril nič dfn-gega neg o svojem g . podu uči-tetju. kar je pe '-alo. kako ga ima rad. <>Č»» C;orec se je opominjal na mračni , če to nejevoljne obraze sv'fjih nekdauj'h učiteljev; niti na m* -I jim ni prišlo, da bi bili \ ij z majhno prijaznostjo oshi-ddi prve vezi malih paglavcev. In ' ' a 'e bila skoro najvažnejši učni pr pomoček in ie imela vedno do-v lj opravila.
Seveda, jc priznaval Goreč v duhu, ko se je spominjal na razne pe obvščine ju na nekatere po-ebn*» se odlikuj t'e nepridiprave; "Aii -smo bili menda tudi lepa .s> d; ga 1 Vrabec naj bi bil z nami jrzii!"
No. f.kr.-'tka oče Goree jo bil -I. da je šola .Tanku všeč in da hr;ii tako rad v šolo. Deček ni bil pi 'več bistr: uiitcn. a učenje mu ni delalo težav. Zlasti je Janku uuajala. kako jim o^Iaj^ gospod učitelj bivanje v šoli z raznimi po-vm icami. V tej zabavni obliki fvi mu šli mnogi nauki najbolj v
___l'l£i
■ :. - .VT f '	.
To je lVs»jalo že nekoliko mesecev : prišla je zima.
Tu je pribitel nekega dne Janko v .mraku iz šole in komaj je po-iedfl v kuhinji malico, je prikradel po prstih v očetovo s'J»o. "Ali te ne nvtim. očka?" "Govori, kaj hočeš?" ' Očka", j^ mel Janko palec leve loke "jutri je gotl našega go-«,]>« da očilelja."
" l> bro, Janko. Poneseš mti mojo vizitko."
"Da. rčka, toda--—"
"Aha ti bi rad cospodn učitelju \<Ščil, kajne? Xo, poiščem ti v knjigi kako kratko voščilo."
"Voščilo že znam, očka, mamica me je naučila. Ampak jaz sem —" "No, kaj torej šr>?" Janko je uprl oči vpraša joče v očeta in na«_rlo in potiho rekel:
,"Obljubil s-Mi! gospodu učitelju sieklmieo vMia za god..."
Oče (Joree je pdložd kup računov in drnglh trsrov^kib papirjev, v k.aterih je bivkal. položil svinčnik na mizo in rekel;
"Steklenico vina si obljub/!'.' Kako ti je prišlo to na misel?"
V •naglasu in v edem vprašanju je h l-i nekaj, č<*sar .Tanko goi«.ivo' ni pi 'čakoval. Gledal je nekaj časa fičeta, ne da bi odgovoril.
"No, kako ii j" pri-In t.o jm mi-sel, -Tanko0"
Janko je i^kp.1 besede: "("►eka, v»iš. -F<«škn — .Task < j«-rekel ^gospodu učitelju — da mu pr nese jut »-i šunko. Da mu j.- re ke! oče..."
"Tako? .loško?" "Da. očka, veš, njegov oče je p reka je valeč.' *
"Aha' Potem pa Joško lahko obljublja šunke. In kaj je jekel gospod učitelj?"
"Rekel mu jc. naj gre v ki p." "No. dobro. 1'jj zakaj si ti govori! o >'inu ?"
"Veš, ko j.» J-.-ško obljubil Šunko. m pa j ii/. obljubil gospodu učitelju >• tek Iglico vina..."
Se zdaj se je zabli^nila v Jankovih očeh neka častihlepno:-' ki •ja je na p.; lila, da j'1 obljubil vnn, da ne bi zaostal za Joškom.
No dobro. Janko, prav nič ne ugovarjam. Pa ki« imaš steklenico. ki si j.» obib'.bil go-pedu učite'ju ?"
-Janko je zardel kakor mak. '•Jaz — nimam stekle ;ice, očka.
Glas se mu je tresel.
'Nimaš? Kako pa si mogel po-iem r idjubili. ko nimaš?" ^ Jankova usta so se polagoma začela k rož't i v obliko podkve, obrnjene s koncema proti bradi. Pri t^m so se napol odpirala, a molčala.
<4Xo, vidiš, Janko, malo prenaglil si se. I;ržkone sii p:>zabii. da nimaš vina nikjer. Jutri se t rej opravičit- pri go~<»>odu učit. 1 ju, naj ne bo hud. pa da mu nis' ničesar prinesel."
Janko je bojeval hud notranji boj. Premagoval se je, da bi udaril v jok; napel je vse sale in dejal:
"Toda, kar se obljubi, se mora izpolniti, rčka. Saj vedno tako praviš... "
"To je res Janko, ampak premislili moraš, ali moreš izpolnita, kar o kljubuješ, liil se malo prenaglih be*-d — vprašati bi me bil moral prej. kaj mislim jaz. Saj bi bil jrovpod učitelj lahko hud."
'Ne", pravi i in-zlu Janko, "go-pod učitelj ni bil hud."
"No, seveda, ker je videl, kako je smena, če takile pobalinski Obljubljajo i emogoče stvari. IJes. kai s<« obljubi. s<- mora izpolniti. Ne pre iste jo nič drugega, kot da t%.rej kupiš steklenico vina..." "Toda nimam denarja, očka." "Kaj. niti vina niti denarja? Potem pa še bolj vidiš, kako bi bH nespameten."
"Očka, mislil sem", je govoril Janko in njegove besede so se že kar -potikale ob jok. "mislil ^em, tla kupiš- ti to vino. .. Saj me vendar ne boš pustil, ko sem obljubil in ko je slišala vs šola. In kar se obljubi..."
lu Janko ni moarel več zadi*že-vali solz. llile so se mu iz oč; in lovile druga drugo, -ko so divale po razbeljenih licih
Oče Goreč bi se bil skoro ome-čil. ko je gledal v solzne Jankove oči; moral je oditi, da se mali žla-budrač ne bi tako poceni izmuzal. In ko bi v tem hipu ne biila nezmerna žalost premagala Jankove pozornosti, bi bil lahko opasti
pravo očetovo voljo iz njegovega mehkega, mirnega glasu, s katerim je rekel:
"Idi se učit. Jaiiko, in premišljuj. kako boš goippodu uč-itelju stvar raztoiniačil. Kil si zelo nag-Ijh besed. Zapmuii si to za bodočnost."
Ka'k<-r ubcig grešnik se je nd-pbizil Janko v s>l>o k materi in zlezel v kot. ne da bi zinil besede. Sedel je k t»vojemu abecedniku, a :ii videl erk, ker je bil mr:iK in so mu s;>lze Javljale oči.
Očetu Goreit nikakor ni bilo lahko pri siren, ko je za malim trrešnikem zaprl vrata in zopet sedel k svojemu delu.
'"Kaznovati — kaznovati!" je mrmral sam zase. "Lahko je reči: kaznovali — toda za to je treba več moči, _ kot bi kdo mislil. Ta ilrhalea je proti človeku kakor David prot i Golijatu . . "
Ko se je oče Goree vrnil zvečer z p.prehoda, je prišla k njemu gospa Gorčevu in rekla:
"Ilečeš. da bi šel takole v posteljo. očka? Strajšno mu je žal."
"No, mali. moral sem ga na kak način kaznovali z:l njegovo nepremišljenost — sicer bi me mogel spraviti nekoč še v večjo zadregi. Se bo že umiril. le počakaj!"
In oče Goree je vz^l i/, tlessiega /.ej>a zim-ke suknje steklcnieo vina — iz levega dru^o.
Nekoliko pozneje jc stopil Goreč v otroško sot »o. -Jani!;o j«- sede! pri mizi nad knjigo in si ni upal dvigniti oči. Ko in je zašu>-.t«*l svileni napil- in sta udarili -tekb niei ob mizo: se je mali grešnik t zrl oči so se mu razširile ui znova mu .je rdečica ob iil a lace.
Storit je kvišku, c.ojel <-četa vratu in mu pritisnil vr če, vlažne .tstne na usta.
"Hvala, očka! Verjemi mi. nikoli več ne bom tega storil, vselej te bom prej vprašal..."
Srce iiiii je prek pevalo od ^reče. ko je lezel risfi večer v - vojo posteljo. lu težko je bilo reč;i.dcdo je bil srečne.j-Ši: aii mali Janko ali pa njegov očka. ki je bil vesel, da je sinček tako krčevito vztrajal pri svojem: kar se obljubi, se mora iznolniti...
Vesti iz Rusije.
Uradni naslev nekdanje ruske države.
Na kongresu ruskih zveznih republik, ki se jc nedavno vršil v Moskvi, je bilo sklenjeno, da se bo Rusija odslej uradno imenovala: Zveza soeijalističnih sovjetskih republik (.po nisi; i: Soju/, swdjali-stičeskih sovjetskih res-puJilik. o-krajšano: SSSR). Cičerln, minister za zunanje zadeve, je o tem sklepu obvestil vs^ inozemske vlade in jih profil, da v bodoče rabijo samo to poznamenovanje.
Eikov, Ljeninov naslednik,
je bil rojen leta 1881. v mestu Saratov kot si,, kmet sikih siarišev. Študiral je na kazartskem vseuči-iišču. Leta 1890. je topil v so-e i j al d e m o k r a 1 .sk t stiunko ; 1. 1 !W).T pa se pridmižil boljševikom. Hikov je pob g Kra-iina (sedaj ministra za zunanjo trgovino) naj-'>oljši poznavalec ruskih gospodarskih razmer. Zaradi posebne poštenosti in ipa spretnosti ga je L jen in zelo cenil in mu pomagal, da je prišel v stranki do vrha.
Rusko-italijanska rogodba.
Dne 7. februarja je bila v Rimu podpisana pogodba med Rusijo in Italijo, glas« m katere je Italija dobila za dobo treh let iparoplovno prvenstvo v t Vnem morju. S "to pogodbo pa je Italija tudi, kot prva za Anglijo, pravno priznala sovjetsko Rusijo. .Sovjetska Rusija se je v tej pogodbi tudi zavezala, da IhuIo uživali italijanski
Veselile se vdrcnenja s PAIN-EXPELLERJEM.
Po trdnem dnevnem delu si nadrgnite roke. nose fn hrbet. Človek, ki dela z miži cam i. ne ■m• biti bolan. Urite ee vedno. PukiiUW'vdifnenje • Pain-ExpeUtrJcm.
Pain Kxp*Uer ohranja zdrave Ijndl pri zdravju! K In 70c. steklenica v lekarnah
ZSŽ.

i.rrrv'T
Stkana in barvana po slavnem "Masiand" procesu.
To r-mlovitf l>r<z..":tvn^ j ;■«-!•>■• " !"> laml'" |HT;p<-su ^(l ^:ir:o.!ir:;!ni stkiin^ s težkim vsevoliuistiin ii« « !n \v. ]>mivrswil! V»lli:iti*i riti. ]>r<-:j.Uiiš- :i»- tiin-žriokl :n »iijuj. N' .s<':ii i!!i:ijo več volne l-:«n kat^r.i-
k^li ilrutrsi pr«-i»riif^n i»o koiikiir.-ju'tii i-f'-
Tii. IJarve s>> vtisnjeni- v tihiK" l""t pri-ti^kt-,ni 1 isoT-p-rili l.nUuv po tkanju t«-r so
parno vžr:liio v sr.in !]£:iriino volne t**r
•sežejo skozi ns drugo stran. T.» so tr.ijti.-barve. Pi>-|tr<ig-(. j>.> "^ia^IajHl" p;<>io.«u tlaj<> največjo trpežnost za manj denarja.
T<> (ipj?itVfi s<"! iU>];.'Z:iIi slolisf«"«':*! V tijih letih.
l*r»'č-itajie ITartmanovn sraran-vtn mo-tiiij ter nanx'irt* preprogi na dnevno
*/.;.l.i. !:•> !-.-». ki;.št.j.>.
NIC DENARJA VNAPREJ!
Ne C. O. D. — Ničesar plačati ob sprejemu preprog-
Te i.ristnc pr«--
prop«* pt> "Alas-laTtrt" liroctsu. r. svojim močnim, tesnim tkanjem, ustrojem ter sl.t-novitnlmi barvami. ki	skozi. ^t* ne smejo smatrati Kot r>:-.e >; "površinskimi"
barvami, ki vrt"-krat f.blede. — llartman jim s-i ra-ntra svetovno vreilnost prepr->K
Niti penija si-daj. Samo ];np«.n posljitr. in Hartman, največje svetovno pod jetje za domačo opremo v::ni bo poslal ro r-ndovil:> !lxl2čv. prostorne oblik« "MiManl" ■bn-zAivno -tapetno prcprojro. Ob piiliodu ne pluenjie ničesar. Xe C. O. i>. Uporabljajte obe preprogi 30 dni brezplačno, in če niste zr.dovnli-ni, ju pošljite nazaj. :n mi bomo plačali jirevozne stroške na obe si rani. <V » b.lrž.te, plačate samo za veliko preprogo pomalem na mesec. (>l>.ližite mul. prepropo kr.t ! la rt mil no v dar.
9xl2čevljev prostorne oblike "Masiand" brezšivna preproga	;	,
(>ar:tntirawo bolj trajna Lot katerakoli druga, stkana tapetna preproga po pcdohiii <e:u|. : imnt.- p, i ilam-am. skoraj .f« i-to
BREZPLAČNO N,vnt£?T
RAZPRODAJNI CENIK
XajpO!"">liieJša knjiga, k.ir jih j' . vtlaj ixitanih. N'a.l	strani — rtS v
: >r:;\:ii bnrvah — največjih sveiovnib ::xi■!"'.ti:.j pohištva. pr«-!*rt»B. karpetov. j -iv-ilnib vtro;«*v. v.r»-brnin. : f.;<li farm-j i.fi ii. ju>tr«'liš«"int-. i; !. Nič denarja vnaprej. 20 dnevna prosta po-j -.kušnja. Lnhki mesečni obroki. | "> li?ri:j' te v. r ■:. -11: j" ko! «ia bi imeli
Samo r-e vidite na tleli, za morete eeniti krasoto in trajnost teh rudovitih "Masiand" preprog. I la rt man pa ran tira. <!a imajo več volne na površju in več voinatili niti na ine ter večjo te/o kot katerikoli druca tapetna I»reprojra. ki je naprodaj za isti denar. Samo primerjajte jo z drnirimi preprogami glede leže. tkanja in moči. l*otem opazite stanovitne barve, ki SEŽEJO SKOZI NA DRl*(iO STRAN — Rarantirano. da ne bodo obledele, oulejte si Innsoljski ueinek v bogatem rmenem ozadju /. lepim kitajskim uzor-
v.ai. Vpra&fjte z.i wiik šiv.
BREZPLAČNI DAROVI
Ta knjiga razloži
ceni. posebnih rdef-ih, višnjevih, rjavih in R lVlt-rntenih l-arv. Na te preprog;* boste ponosni.
in to je najveeja razpr.«laja preprog vse 0 fl;irtm:in(iven: svetu.	,'uilovltem darilnf...
!narrtti. Ki vam bavi tlosli kras:<ilij predme-tov. ko stek-l
;T;l;l Hartmr.n Furniture & Carpet Co.
, lo. sr«-'T''.irvo. jmsn-
Skoraj eno leto za plačevati.
Naročite ti dve krasni, močno barvni tr-
j»e?.i;i "Jfasland" lapetni preprogi na ■»<) d.-, rlatr.iiio. :.>ab-t-dnevno posku^njo. Ne izgrešire te prilike, ne	IM. i--
Obdržite ju. samo če str ni ter plačajte samo za in ničesar za malo.
Dept. 6447
Chicago, Illinois
...	, .. i vsem brezi >!ru" no Z
veseli m ?.a«lovolj-
I*. siji te
9x12 čev. -Maslnad" fapetno preprogci No. 34FMA34, cena ?C9.95. I--« -1 j*- ojrisar.a in ^rijo ^7x54 inf-nc ira-\ i>ti siM't:sjo."-ii propruRo. pov-. rii hr-'Zplui'no. i >b »lost. ivi r:-- bt-m pla«"al rir-fsar za bla^o, r:iz»-Ti malih jh vir<i>knv. Irnt-1 tiom "0 tir.i r.a ]>ri>sti ]io-skušr;ji. č"e h<«n 7.ailovolj«-:i. vam liom poslal nv-M-rno, t'n bo p!.u"ii!ia <-»-na SJl'.'.'S Za !«xl2 f-evljev i -.-jTogo. Za malo preprogo ne bom nikdnr ničes^tr l»i :«":' 1. 1 .as inir.a .it- \nša. <b.klt-r ni vse plafano. <> ne iM.m Kidovoijcn |>o drit-h proste imskušnje. vam born pogini olw- jireproKi nazaj, in vi U"sti- pla-fal; prevozne stf-šl:.* na ob.- r-trani.
nakupom . Pošljite! preprogo do? sr.icc za ta brez' v	cfačni cenik danes.|
"Naj Hartman o-l
Naročite No. 34 F M A3 J. Razprodajna cena 9*12 čev. preproga. 529. 9j.	premi VAŠO gie- '
Nič denarja vnaprej. $2.70 mesečno. 27x54 inčna preproga zastonj.	ztio."	|
r astniki te^a lista vedo ila je vsako 1 lartma novo ugotovilo resnično ter earant:rn jo vr,š<- za dovoijj j Vo.
FURNITURE & CARPET CO.! Dept. 6447 JKS^'M Chicago.lllinois]
Največje nodietje na svetu za oprem.i /loma.	■ :.i,»si,>V........................... Pr'uva .........
čitatelje današnje izdaje Glas Naroda! z:„,,s--nje me-huka dn.^ne ......................
HARTMAN
4'Nič denarja vnaprej*' ponudba je le za
Ime
k. r
ali
p..-X No.
naoljene i na Ruskem po-elnio šeito.	zanima posebno to. da
!i<k1o te zaši^te oel^žni slovenski tmKel.ienei \y. Rez je, o knlerih ie bilo ]>;s:ino svojeas v koledarju družbe sv.	rja hi o katerih
jo pred vojno obvirno in zanimivo ]>i>:ij v "Dom in Svetu * znani naš ruski potopisee <lr. Ivan Snitie, profesor v škofizavrwllli.
Spominska proslava v Brindisi.
V nedeljo 10. februarja s> odkrili a- r.rindi-v r.a.-<-večan način ; ! minski plešeo na rešitev si-b^ke ; vojske po i' al ionski vojni moma-j j r:i*i. Zastopnik Jusr.islavijc gene-' , ra!	Ja/-menie se je v t- i>lih:
j bfseiiJih *-p-rtiiiujal te<ra eina
Če govori lep;i žena neumnosti, jo poslušamo v. največjem veseljem in mislimo, da je povedala pri tem bo«rVe pametnega.
MOŠKI! Zaščitita Proti ulex«aja
!
N »havite najboljšo r«Mi<o PREPRE«_BA mm MOsKE
Velik« toba^-Sc. Kit (4'a> f 1 Valtkaniry ali Smn-Y-K.it Dept: B 92 BeaVnutn St.. New York Pišite sa okrožnico.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
f
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTIS0V.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista ceaa*
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New York
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Anglešfta Slovnica
Obseg* sledeč«;
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE, Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOV EN.-ANGLEŠKE BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsakdo pri nabavi driav« Ijanskega papirja.
. Vse angleške besede so navedene, kako se pilijo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t« knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščina brez učitelja.
[Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, cena s poštnina
$1,50
Slovenic Publishing Company
182 Cortlandt Street
New York. V. T