Ljubljani, ponedeljek dne 17. jugija 1912. '■ k ■ ■ ■ JL«W*>?!rt M JJ.fJJ.liUi s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: S?ev. 11! 8. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani V upravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so ::: pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: V narodno social, mladinske organizacije! Trst, 14. junija. Roditelji so prepojeni z veliko ljubeznijo do svojih otrok. Ni je matere, ki ne bi ljubila svojega otroka. Ako tudi pokaže v gotovih slučajih hipno sovraštvo do njega, je to sovraštvo le navidezno — ni nikako sovraštvo, ampak le ljubezen. Pod črnim plaščem hipnega sovraštva matere do otroka je skrita globoka, ukoreninjena ljubezen. Ta ljubezen ne pojenja — temveč gori do groba. Stara mati bi umrla z lahkoto, ko bi le sin dospel iz tujine. Kako bi bila vesela ko bi prišel! Ker pa sina ni, se pa skoraj ni mogoče ločiti od življenja. Kadar pa pride in komaj odpre vrata, pa minejo materi, na smrtni postelji se nahajajoči, bliskoma vse bolečine in niti ne čuti smrtnega boja: brez bolečin zaspi in na ustnicah je opažati nasmeh in na obrazu radost in veselje. Navedeno je resnično in noben ne bo tajil, rda ne odgovarja resnici. No, in če je že tako potemtakem pojdimo naprej, raziskujmo! Stariši morajo za otroke skrbeti v vsakem oziru, ker jih ljubijo. In to tudi store. Oni pač vedno dobro žele svojim otrokom, če včasih tudi kaj njim na škodo ukrenejo. Takega koraka se ne zavedajo, ker bi ga ne napravili, ko bi bili o njegovi škodljivosti prepričani. Napri-mer, kaj ni morda škodljivo otroku, ako se ga ne pošilja v višje šole? Kaj ni škodljivo, če se ga že v 14. letu pošlje na težko delo? Da, zelo škodljivo je to. Pa kaj naj stori ubogi oče odnosno mati, če ne more — vsled uboštva — poslati otroka v višje šole! Nič ne preostaja drugega kakor iz otroka ustvariti hlapca, sužnja. Saj je tudi oče. Sin pa podeduje od očeta ta hlapčevski naslov. Bogati stariši pa že bolj lahko skrbe za svoje otroke. Denarja imajo v izobilju in kdor ima vse radosti, je srečen. Srečni so tudi njegovi otroci, ker ne podedujejo suženjskega naslova. Pri nas na Slovenskem so otroci povečini revni. Obsojeni so na suženjstvo že s prvim dnem, ko zagledajo luč. In vse njihovo življenje je potem »življenja trnjeva pot«. Od prvega dneva naprej do zadnjega so hlapci. Delajo, in trpijo, stradajo in bolehajo ter plakajo dokler ne pride dan odrešenja: smrt. Če o tem razmišljamo, nam morajo stopiti lasje po koncu. Sužnji vse življenje! O — to je groza! Kdo nas je vkoval v verige. Kje je tista sila, da jo zdrobimo? Prah in pepel naj postane!! Tarnati nič ne pomaga. Plakati tudi nič. Razmišljajmo na kakšen način da postanemo poprej svobodni! Pameten človek bo rekel: ako stremimo slovenski očetje in matere po tem, da njihovi potomci ne bodo to kar so oni, ako žele svojim otrokom srečne dneve, naj jim odprejo oči! Nič drugega ni treba kakor mladini pokazati krivico, ki se nam godi, ki nas drži za grlo. Mladina se bo že osvobodila kadar bo spoznala vzroke trpljenja. Združeno bo nastopala. Zahtevala bo preustroj sistema. Ker pa ne more poslati reven oče oziroma mati otroka iskat spoznanje na visoke šole — saj se ga tam tudi ne najde, ker je nauk po vseh Šolah današnjemu sistemu koristen — zato treba mladino izobraziti v društvih. Dolžnost starišev je, da pošiljajo šoli odrasle otroke (od LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Temu nagovoru je sledilo globoko molčanje. Nič prijetno ni, mes amis, gledati dvanajst maskiranih obrazov in dvanajst osvete-željnih laških oči srepo uprtih vase. Toda stal sem pred njimi, kakor pristoja srčnemu vojščaku. in mislil samo na to, kako čast delam conflanškim huzarjem s svojim ponosnim vedenjem. Ne verjamem, da bi se bil mogel kdo bolje^ in vredrneje vesti v tako oteževalnih okoliščinah. Oziral sem se brez strahu od morilca do morilca in čakal odgovora. Starec s sivo brado je naposled prekinil molčanje m vprašal: »Kdo je ta mož?« »Gčrard je njegovo ime«, je odgovoril mali hišnik izza vrat. »Polkovnik Gčrard«, se oglasim jaz. »Nočem vas pustiti v dvomih o svoji osebi. Ime mi je^Etienne Gerard, polkovnik Gčrard, petkrat častno imenovan v bojnih poročilih in odlikovan s častno sabljo. Adjutant generala Sucheta sem in zahtevam takojšnje izpušče-nje svoje in svojega tovariša.« Zavladalo je isto strašno molčanje kakor prej. m istih dvanajst parov neizprosnih oči se je uprl# vame. Zopet je izpregovoril sivo-bradec. »On še ni na vrsti. Dve imeni stojita še pred njim na našem zapisniku.« 14 let naprej) v mladinske organizacije. Stariši, 1:5 žele svojim otrokom vse dobro, bodo to tudi storili; takih pa, ki bi jim slabo želeli, pa sploh ni. Vsak oče, vsaka mati, naj pazi, da se učiani mladina v narodno-socialnih mladinskih organizacijah. Treba, da dobi mladina pravo izobrazbo. Vsa izobraževalna društva pa ne izobražujejo mladino v pravem smislu. Klerikalna izobraževalna društva vzgojujejo za ponižnost in molitvenike in puške; liberalna pa tudi niso nič boljša. Izobrazba mora biti prava. V pravem pomenu besede izobražen človek, bo iskal resnico, bojeval se bo za — njo. Resnico pa današnji sistem črti, ker mu to koristi. Zagovarja samo krivico, ker Je tako zagovarjanje v korist onim, ki hočejo, da ostane družba na večne čase v sedanjih razmerah. Stariši! Ako pripoznate, da je hudo biti hlapec in nositi težko breme, pošljite mladino v nar. soc. mladinsko organizicijo! V organizaciji se bodo izobrazili, postali bodo pravi, odločni bojevniki. Zmiraj bolj bo prodirala današnjemu sistemu škodljiva misel. Vedno več odločnih bojevnikov proti hlapčevstvu in suženjstvu bo prihajalo iz mladinskih organizacij. Razlikovali se bodo močno od drugih ljudi. V očeh jim bo plapolal goreč plamen. V tem plamenu bo gorela ljubezen do vseh zatiranih in goreče ko-prnenje in hrepenenje po svobodi. To bodo pravi ljudje, imajoči pred seboj ideal, blesteč se daleč v daljavi. In gnalo jih bo proti tej krasni svetlobi, dokler ne dospejo do nje. V daljavi, kjer blišči ta ideal, je pravo človeško življenje! Zato: Naprej!! Pismo iz dolenjskih Benetk. Škoda Vaše glave g. urednik, nikjer je pfe-več ne otresujte, ko zagledate ta nadpis pred seboj. Tudi meni samemu ta naslov ni v »glavo padel«. Hočem se enkrat postaviti s tujim perjem. Predno vam nadalje pišem, potrpite malo, da Vam razložim kako sem prišel do »dolenjskih Benetk«. Te dni nekega večera stojim na državnem mostu, ki je poročil Novomeščana s Kandijo (poroka je bila civilna in cerkvena) in: gledam doli in gori po zeleni Krki in njenem slikovitem obrežjem desno in levo. Da Vam resnico pišem, gledal sem tod naokrog, a videl nisem ničesar, zakaj moje misli so potovale dolgo, dolgo vrsto let nazaj, oh nazaj, nazaj. In so se utavile pred dobo, ko sem kot dijak tako prisrčno vzljubil to skrivnostno, to tamno-zeleno našo glavno, hočem reči, našo edino reko: Krko. Ljubil sem jo poleti in pozimi. Po leti sem večji del svojega življenja prebil v Krki, kot žaba v luži, kot riba in raki v vodi. Takrat je namreč bilo pri nas še polno rakov, da, tistih znamenitih krških rakov, o katerih ste gotovo že kaj slišali, če jih niste tudi sami jedli. In jk> zimi — takrat so bile hude zime, brr — če se nanje spomnim — in v teh hudih zimah se je zgodilo, da nam je, kar nas je bilo Antipodov, led prikrajšal pot čez most, pa smo jo pod sedanjim Šukljejevim »Kamnom« ubrali kar po-prek čez široko Krko. Pa drsali smo se seveda, posebno nazaj grede iz šole. O to so bili časi, časi, Vam povem, da Vam ne morem prav povedati, kako lepi, najlepši časi so bili takrat. In moje misli so tistega večera plavale na- »Iztrgal se nam je iz rok in planil noter.« »Naj čaka, da pride na vrsto. Spravite ga dol, v leseno celico.« »Pa če bi se nam ustavljal, ekscelenca?« »Potem ga pomirite z bodali. Sodišče vas bo opravičilo. V celico z njim, dokler ne obračunamo z drugimi.« Stopili so k meni. V prvem trenotku sem mislil, da bi se branil. A kdo bi izpričal to, kdo sporočil? Res se je zdelo, da le odlašam svojo usodo, toda doživel sem bil že marsikaj in se mi ni zgodilonič, tako da sem se naučil upati in zanašati se na svojo zvezdo. Dovolil sem lopovom, da so me prijeli! in odvedli. Gondolir je stopal ob moji strani s široko namerjenim bodalom. Po njegovih divjih očeh, sem lahko sodil, s kašnim zadovoljstvom bi mi ga zasadil v prsa. če bi mogel najti povod. Mes amis, te beneške palače so čudovita poslopja; hiše. trdlmjave* ječe, vse v enem. Vodili so me po nekem hodniku in navzdol po golih kamenitih stopnjicah, dokler nismo prišli v kratek koridor, kamor se je odpiralo troje vrat. Porinili so me skozi ena in jih zaklenili za mano. Skozi okno mrež je padala s hodnika skopa luč. Tipaje z očmi in rokami sem preiskaval svojo celico. Po vsem. kar sem bil slišal, mi je bilo jasno, da ne bom čakal dolgo tu. nego bom moral stopiti kmalu i>red tisto sodišče; no, kljub takim rečem nisem mož, ki bi bil voljan zanemariti kakršnokoli priliko. Tla moje 'ječe so bila tako vlažna in stene nekaj čevljev visoko tako mokre, da ni bilo dvoma, da leži pod vodo. Tesna luknja tik pod stropom je bila edini vhod za zrak in luč. Skozi njo je sijala name svetla zvezda, in pogled nanjo me je navdal z radostjo in nado. Religiozen človek nisem bil nikoli, četudi sem zaj v dobo teh srečnih časov, ki jih ne bo nikdar več nazaj. Kar me neki znani glas vzbudi iz kraljestva teh spominov, ta glas je dejal tako: Kaj ne, kako lepe so tudi dolenjske Benetke? — Ozrem se... pred menoj stoji visoki gospod, pisatelj, sovrstnik Jurčičeve dobe. Poznava se že dolgo let iz Ljubljane. »Veste, da je Novo mesto s svojo Krko zlasti v tem času res nekaj, kar Človeka nehote spominja na Benetke. To živahno življenje s čolniči po gladini Krke, to slikovito obrežje, sploh cela okolica, je nekaj, kar se človeku mora priljubiti. Moja hčerka, ki me je spremila na mojem uradnem potovanju, kar ne more prehvaliti, kako lepa je novomeška okolica. Ko je ta gospod, s katerim sva včasi pri »belem volku« v Ljubljani mnogo debatirala o raznolični zanimivosti naše Dolenjske, tako navdušeno govoril o krasoti dolenjske metropole, ko je ta zares slikoviti polotok s svojim živahnim večernim življenjem nazival »dolenjske Benetke«, tedaj so se meni domačinu šele odprle oči. Skoro bi se bil kar pred njim skesano po-trkal na prsi: Kako mi Dolenjci sami malo poznamo svojo ožjo domovino! Kako malo se zavedamo kaj imamo, da jo imamo. Spremil sem svojega prijatelja iz Ljubljane, k s r u prijatelju iz Kandije, šel je iskat druz. m- burju in tam sva se poslovila. Vidite g. urednik, tako sem prišel do .uu lenjskih Benetk«. Zato ne zmajujte preveč z glavo, škoda bi je bilo. Z večjim povodom sem jaz kmalo na to stresal glavo, ko sem bil priča, kako novomeški izvoščki izlorabljajo večji promet tujcev na Dolenjskem. Spominjam se, da še ni dolgo temu, ko se je trgovskim potnikom ali sploh onim, ki so rabili voz po več dni, računalo po 12 K od dneva. Potem so poskočili na 13, ker pa je to zloglasna številka, so računali ravno 14 K. Odkar pa se je belokranjska železnica spočela, so privili še eno krono, prišli so torej na 15 K. In to naj bi bila stalna taksa. Ker pa je zgradba belokranjske železnice privedla še več tujcev na Dolenjsko, in se izvoščkom zdaj bolje godi, kot malemu bogu na francoskem, so postali prevzetni; začeli so računati že kar po 16 K. Izkoriščanje tujca, to je postala zdaj prokleta grda dolenjska razvada. Potem pa, če tako izkoriščanje zopet izkoristijo tuji podjetniki na ta način, da se zadovolijo z nižjimi cenami, potem pa vpijejo in tarnajo: vse nam bodo tujci požrli. Tako je bilo tudi glede prevzetja voženj za belokranjsko železnico. Domačini so mislili, da bo ta železnica nekaka molzna krava, iz katere vimena bo vsak molzel kronce kakor se mu bo ljubilo. Nastavili so cene, da bi z njimi lahko ministre vozili v kočijah, ne pa mate-rijal na težkih tovornih vozeh. Pa so se pošteno vrezali. Prevoz so prevzeli tujci za mnogo nižjo ceno. Poslušajte: Zdaj pa tisti domačini, ki bi bili lahko kaj zaslužili, če bi bili v složnosti in po zmerni ceni ceni sami prevzeli ves prevoz, sužnjarijo pri tujem podjetniku, nekateri za res sramotno ceno. Preje niso hoteli kot samostojni pošteno zaslužiti, zdaj pa kot hlapci tujega podjetnika radi vozarijo za vsako ceno, ln taki ljudje hočejo, naj jih javnost podpira? Ne! dokler se domačini ne bodo odvadili tiste grde razvade, ko mislijo, da se tujca mora izkoriščati, bi bil v krščanskem duhu rečeno, smrten greh to razvado še v listih podpirati. Ravno tako je tudi glede prodaje živil. Okoličanke danes že ne vedo, kaj je spodobna, poštena, krščanska cena. Živilski trg v »dolenjskih Benetkah« že močno diši po krivonosih vselej spoštoval druge, ki so bili, ali spominjam se. da se mi je zazdela tista zvezda kakor vsevidno oko. ki gleda name, in čutil sem v sebi isto. kar nemara vznemirja mladega, plašnega rekruta, ako vidi v bitki, da ga meri mirni pogled * njege ga polkovnika. Tri stene moje celice so bile kam en rte, četrta pa lesena, in zasledil sem. da so jo napravili šele nedavno. Bila je očividno le pregrada. ki je delila veliko celico v dve majhni. V stare, kamenite zidove, drobno luknjico okna in masivna vrata ni bilo nikakega upanja. Samo lesena pregrada je mogla priti v poštev Res mi je pravil razum, da če pro-drem skozi njo. kar se mi ni zdelo bogvekako težavno, se bom nahajal prejkone v drugi, ravnotako močno utrjeni celici. Vseeno pa se mi je zdelo priporočljivejše, storiti kaj. kakor čakati križem ok. Obrnil sem torej vso svojo voljo in moč na leseno steno. Dve deski sta bili slabo pristavljeni druga k drugi in pribiti tako malo da sta se dali očividno z lahkoto odtrgati. Iskal sem primernega orodja in ga našel v eni izmed nog ozke postelje, ki je stala v kotu. Vteknil sem jo s koncem med dve deski in sem ju hotel ravno razkreniti, ko zaslišim nagle korake. Prenehal sem in prisluhi. .1. Da bi mogel po_.ibiti, kar sem slišal tistikrat! Videl sem mnogo bitk in pobil sam več ljudi, nego mi je včasih ljubo priznati, ali to je bilo v poštenem boju in moja vojaška dolžnost. Čisto ^ drugačna reč pa je poslušati, kako ubijajo človeka v taki jami razbojnikov. Vlekli so nekoga po hodniku, nekoga ki se je upiral in se prijel mimogrede tudi za moja vrata. Zdelo se je, da so ga spravili v tretjo celico, ki je bila najbolj oddaljena od moje. »Pomagajte, pomagajte!« slišim krikniti obu- Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ta Uredništvo in upravništvo: a: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, a: ::: Telefon Številka 118. n: sinovih Palestine. Ni čuda! Te »dolenjske Benetke« so v zadnjem času postale živahno zbirališče čilutov iz vseh delov sveta. V Mestu in sosednji Kandiji sta se kar stalno naselila dva čifuta trgovca, Na vsakem večjem sejmu pa kar mrgoli čifutskih »bazarjev«. Da bi le videli, kako daleč je še naš dolenjski kmet. Pri doma*-čem trgovcu, kjer jemlje navadno na »puf«, je izbirčljiv, kot kaka stara devica, vso prodajalno prekucne, nazadnje si še ne more izbrati robca za na glavo. Gre rajši vun na stojišče k čifutu. Tu mora vzeti kar čifut ponudi, desetkrat preplačati, zraven pa si še čisto mirno pusti dopasti, da ga čifut zmerja s tepcem, buteijnom, oslom, ali pa da ga celo prime in vrže izpred stojnice. Vse to spravi kmet mirno kamor si že bodi. Seveda se tudi potem maščuje. Ampak to je narobe sv~t! Ne maščuje se nad čifutom, ampak nad domačini, in sicer pri vsaki stvari, kjer on nastopa kot prodajalec. Ne zmajujte zopet z glavo, g. urednik. Je sicer grenko to, kar Vam tu pišem, ampak fe žal le preresna resnica. Tega krivi so vsi Usti, ki pojejo le slavospeve na »naše dobro, krščansko ljudstvo«, ki vidijo plevel,o, veliko pfevda meti: pšenico, pa ga le iz samo — sebičnih oefrov ne por ujejo — če vidijo, da ne gre z lepa, magarl fn^i z grda Jaz pa pravim: Ravno kor IJabim md, je naša sveta doRnost, izruvati pfe-ravega klasja, nož v roke, pa tere$$ ra-k,. vidiš, da se gnoflna drugače ne ozdravi. Ker se*— že pri tej pridigi, še nekaj na naslov obrtnikov v »dolenjskih Benetkah«. Obrt. niki navadno povsod tožil« o slabih časih. HHU fer pa ne izpuhteva toliko jeremijad v zrak. kot ravno v naših »dolenjskih Benetkrfl«. Da st prepričam o kvaliteti teh tožba rij, sem napravil pri raznih obrtnikih razne poskuse. Pri tema sem naročil to, pri drugemu ono in tako naprej. Povsod pa sem stavil termin, do kdaj mora biti delo izgotovljeno. Vsak se je pridnUt bo, bo! Pa sem šel od enega do dragega. Da Vas predolgo ne mučim: razen enega čevljarja v Kandiji, ki se je res vselej držal termina, povsod drugod še danes čakam na izgotovitev. »Ne morem, je toliko dete, pa bo Jutri gotovo«. To so navadni izgovori. Res dete imajo dovolj, af! nikjer ne najdem tistega veselja do dela. tistega ponosa do svojega stanu, k! le nekdaj tako odlikoval našo domačo obrt, v tfetfli časih, ko mojster ni fmel Časa med največjhn delom se sprehajati po ufid, pohajati v gostilne, kvartali po kavarnah in se brigati za vse drugo, le ne za svoj obrt, le ne za to, kaj med tem, j ko on zapravlja dragi čas in denar, delajo nje- j govi pomočniki v delavnici. Nasprotno pa po- j znam v »dolenjskih Benetkah« nekaj obrtni-! kov, ki ne tarnajo po gostilnah pri polnih kupi-! cah vina o slabih časih, ker za to nimajo časa, ker raje delajo sami, ker so zadovoljni s tem kar imajo. Menda nikjer drugje ne dobfste tako malo stanovske zavesti med obrtniškim stanom, kakor ravno v »dolenjskih Benetkah«. Oče se še ni sramoval in se še ne sramuje tega, kar se je učil. Sin, ki bi imej očetu pomagati in ra j nekoč nadomestovati kot samostojen obrtnik, : on se sramuje poštenega rokodelstva. Njemu! blesti le cesarska uniforma magari po Ječah,; ali kar je sploh kaj takega, kjer si obrani bele roke, in kjer dobi — penzijon. Obrtni stan, ta nekdaj tako ponosni stan, ki je poleg trgovcev tvori! glavno jedro pristnega meščanstva, ta stan v naših »dolenjskih Benetkah« Izginja in bo tudi izginil, čim pomro osiveli očetje kot zadati predstavitefji domače obrti. Danes too- pen glas, potem pa udarec in zopet vzkrik. »Pomagajte! Pomagajte 1« Je zaklicalo, bi nato? »Gčrarcf! Polkovnik Gčrard!« Revež, ki so ga klali. Je Ml moj ubogi pehotni stofctšfL »Morilci!« zarjovem, »morilci!« tu začnem razbijati divje po vrstfh. Ga pa fe vifcBft Kasno še enkrat nato fe utihnilo vse. Pičlo Brimrto nato: »Gčrard! Polkovnik G&**rdl« Revež, ne bo videla živa duša več. šel fe bit po fett i poti kakor že sto drugih ped njim to zrirno v Benetkah, ki se niso mogli več oglasiti k apelu pri svojih polkih. Rablji so se vračali, in mislil sem, da pri* I dem zdaj jaz na vrsto. Namesto tega pa so | odprli vrata celice, ki je ležala poleg moje, ! in potegnili nekoga na hodnik. Slišal sem jih, ; kako so šli z niftm po stopnjicah navzgor« Takoj sem se spravil zopet na delo. V par j minutah sem zrahljal dve deski toliko, da i sem ju mogel poljubno odriniti ali poriniti na- ' zaj. Ko sem zlezel skoz. sem bil v drugi polovici celice, kakor sem pričakoval. Upanja na ■ beg sem hne! prav tako malo kakor prej. kajti dalje ni bilo več lesenih sten, in vrata so bila zaklenjena. Nemogoče mi je bilo dognati, kateri nesrečni tovariš je bil tukaj zaprt. Vrnil sem se torej v svojo lastno celico in porinil i deski nazaj. S preziranjem smrti sem čakal, j kaj bo. j Da mi je bilo dolgčas, si lahko mislite, i mladi prijatelji; toda nazadnje sem zasbšal i zopet korake in se pripravil, da bom priča no- i vega umora in bom moral poslušati zopet upi- ! tje nedolžne žrtve. Nič enakega se ni zgodilo; : mirno so spravili nekega jetnika v celico. A J ni mi ostalo časa, da bi pogledal skozi odprti« ; no. ki sem si jo napravil, kajti trenotek nato | so se odprla naglo moja vrata, in vstopil Jo j podli gondolir z ostalimi morilci. 1 te biti vse uradnik in offcir, skratka: cesarski človek.----------- Vidite g. urednik, kakor imajo »solnčne Benetke« doli na jugu tudi svojo senčno stran, žalibog tudi naše lepe »dolenjske Benetke« niso brez mračnih senc socijalnih razmer. Danes sem Vam narisal le nekatere, pa ne bo prena-pačno, če posežem še globlje. Danes mi je moj pridni čevljar v Kandiji podkoval tudi rezervne čevlje jutri dobim tudi podkovano palico iz Ljubljane — da iz Ljubljane sem jo moral naročiti, ker kovači v »dolenjskih Benetkah« imajo vse druge muhe v glavi — in tako se bo zgodilo, da izpolnim, kar sem obljubil: prihodnje pismo Vam najbrže napišem na bogve katerem Kraškem rebru naših' Gorjancev, če ne celo daleč tam kje iz divje Žumberaške Švice, med Krko in Kolpo. Amen. DNEVNI PREGLED. Vsesokolski ziet. Skušnje iz prejšnjih velikih zletov so nas privedle do zaključka, da preskrbimo za slovenske udeležence praškega zleta skupne obede, s čemer se izogne zmešnjavam pri iskanju obedov. Zleta se udeleži velikansko število tujcev, gostilne bodo kakor navadno ob takih prilikah prenapolnjene in marsikateri slovienslcih izletnikov bi moral po nepotrebnem ure in ure iskati po Pragi primerne gostilne za obed. Da se temu izogne, smo prišli do sklepa, da si Slovenci že vnaprej zasigurajo kosila. Vpoštevamč vse razmere ob takih prilikah smo določili za to hotel »Adria«, Vaclavsko namestje. kjer bo kakor znano tudi zbirališče Slovencev. Cena obeda in sicer menu za posameznika bo K 1.40. Drugače se bodo prodajali kakor navadno obedi a la carte. s čemer se naravno isti silno zdra-žijo. Sporazumno s hotelirjem je reč tako urejena: Župno predsedstvo naj poveri zbiranje denarja za obede enemu izmed članov odbora, ki se udeleži zleta. Ta naj nemudoma obvesti o tem vsa v župi včlanjena društva in odseke, ki naj takoj poberejo denar onih. ki reflekti-rajo na skupni obed. ter naj pošljejo denar in natančen imenik dotičnih članov, ki so plačali obede župnemu poverjeniku. Ta naj pošlje po zbranih prijavah denar in imenik prijavljenih članov cele župe na naslov: Sloveti, sokolski krožek. Praga. Vodičkova. Lucerna. Zletna pisarna. — Po prihodu Slovencev v Prago naj se takoj javijo župni poverjeniki, ki so poslali denar na krožek pri našem zastopniku. ki bo'pri sprejemu prisoten. Ta odda župnim poverjenikom znamke za obede, in ti jih razdele med. prijavljene člane dotične župe. V imeniku naj bo označeno za koliko in katere dni je posameznik plačal obed. Denar in Imeniki morajo biti v Pragi najkasneje do 24. t. m. za pozneje prijave ne prevzamemo nobene odgovornosti Važnost te zadeve boste znali gotovo dovolj ceniti, ker je to le v Vašo korist, važna ravnotako kakor stanovanja, ,vstopnice itd. Pripomnimo še to. da bo gospod hotelir rezerviral sobe za obed Slovencem, kamor bodo prepuščeni le oni. ki se izkažejo z znamkami. Upamo, da pravočasno izvršite nasvete. Nazdar! Slovensko sokolstvo namerja že nekaj let sem. da se pokaže na Bledu, tej podobi raja kakor pravi Prešeren. Ker se je pa zavedalo, da ni še tako popolno kakor je treba, je do sedaj odlašalo s svojo namero. Letos pa se je za trdno odločilo in namenilo, da stopi na plan na najlepšem koščku naše lepe domovine pred očmi tujcev, ki mu bodo natančni, hudi sodniki. Slovensko sokolstvo se ne boji stroge sodbe, če je le pravična. Kajti zadnja leta se i je razraslo in razkošflt^lo v veliko drevo, ki stoji nepremično v slovenski zemlji — napre-i ‘dovalo je po številu in kar je še več, da za-popade sokolsko misel tako kakor še nikdar poprej. Slovensko sokolstvo se nadeja, da si zasluži na Bledu priznanje domačinov in tujcev zlasti pa bratov Čehov, pri katerih je pravo sokolstvo doma. Slovenski Sokoli! »Otok bleški kinč nebeški«, se poje. To lepoto. kateri ni kmalu enake daleč naokoli, povzdignite s svojimi krepkimi in prožnimi telesi, z ubranostjo svojih gibov in kretenj, z odločnostjo in pogumom svojega duha. Te vr& naj bodo kakor glas vpijočega v puščavi, da se pripravite za veliki dan. ki bo za slovensko sokolstvo dne 15. avgusta t. 1. na Bledu. Bratje Sokoli izravnavajte do tega časa. kar je na Vas še krivega nesokolskega vadite se nepretrgoma. da s« bo videlo, do ste neutrudljivi delavci v sokolskem vinogradu, pridite v takem številu, da bo jezero zarudelo od Vaših rudečih srajc. Da bo prvi nastop slovenskega sokolstva tem veli častne jši. naj bi se število krajevnih prireditev, katere niso tako velikega pomena kakor bo nastop slovenskega sokolsva. kolikor mogoče omejile, da se vse moči nerazcepljene ohranijo za zlet na Bled. Zlet na Bled .bo šola za slovenski sokolski zlet v Ljubljani leta 1913. Zlet pripravi in preskrbi vse potrebno gorenjska sokolska župa v zvezi s telovadnim društvom Sokolom na Bledu. Slovenska Sokolska Zveza pa je proglasila ta zlet za zvezin zlet. Ta zlet naj bi bil po Pragi edini smoter vsemu slovenskemu sokolstvu za letošnje leto. Kajti ako se posreči to. se posreči drugo leto slovenski sokolski zlet v Ljubljani. Za to pa na delo na vseh štirih straneh (slovenske domovine, da s,e vidi letos na Bledu naša moč. naša vnema in naša gorečnost za blagor slovenstva. Brez glave. Mandeljeva študija o kranjskih deželnih financah priobčena v »Vedi« je »Slovenčevem« zaprla sapo. Šukljetova knjiga »Deželni zbor kranjski in deželne finance« pa jim je popolnoma zmešala glave. V soboto je izšla Šukljetova brošura in človek bi pričakoval. da se bodo klerikalni finančniki takoj spravili nanjo. Kaj šel »Slovenec«, je mesto tega vso svojo sobotno številko posvetil ma-nom pesnika Aškerca, katerega blati in psuje prav po klerikalni navadi in napada ravna- teljstva. ki so dovolila 'dijakom, da se udeleže pogreba. Toda o tem ijjfc bomo polemizirali s »Slovenčevim«, ker nam je smrt pokojnega pesnika preveč sveta, da bi se prepirali s klerikalno cunjo. Dovolj je, da je pokojniku vsa Ljubljana brez razlike slojev izkazala zadnjo čast in se poklonila njegovim manorn. »Slovenca« hočemo opomniti raje na nekaj drugega. Mesto, da blatijo Aškerca, naj raje lepo vzamejo v roke Šukljetovo brošuro in jo nauče na pamet. Izbero si jo lahko za svoj finančni evangelij. Tega seveda ne bodo storili. ker niso dovzetni za nobeno pametno in trezno Študijo oziroma razpravo. Lanipe na pomoč! Z enim »kretenom in puhloglavcem«, namreč z Mandljem je Lampe že odpravil. V par besedah m,u je odgovoril na njegovo študijo in s tem za vedno obračunal ž njim. Mandelj je po Lampetovem nazi-ranju kreten, puhloglavec in slamorezec in zato se ne izlača polemizirati ž njim. Glede Mandlja je »Slovenec« že potolažen. Na vrsto mora priti sedaj drugi nevarni konkurent, katerega so izredili klerikalci sami. bivši deželni glavar pl. Šuklje. Gospodje okolu »Slovenca« so njegovo brošuro sicer že dobro preštudirali.^ a žalibog so prišli do prepričanja, da govori buklje siamo golo resnico. Treba je torej na nek način že odgovoriti, toda kaj in kako. Gospode okolu »Slovenca« je Suklje tako zmešal, da stavijo edino nado še na Lampeta. katerega kličejo obupno na pomoč. Lampeta čaka torej lepa in hvalevredna naloga. Stvar je v resnici jako težavna. Če bi dva naprednjaka spisala te študije, bi klerikalci hitro obračunali ž njima. Ena sama mala notica, da so liberalci spisali neke jerejmijade, bi zadostovala. Sedaj pa je precej nerodnoj. Spisi so izšli iz klerikalnih vrst samih in to boli. Tisoči in tisoči ljudstva bodo začeli sedaj premišljevati, odpirale se jim bodo oči. klerikalna armada se bo očividno zmanjševala, la prokleti Suklje. ta prokleti Lampe! Rusinsko vseučlllško vprašanje rešeno. Zadnje dni je avstrijsko poslansko zbornico rusinska obstrukcija v brambnem odseku silno vznemirjala. V največjih skrbeh pa je bila vlada sama, ki bi kolikor mogoče hitro rada spravila brambno predlogo pod streho, čemur pa so se Rusini energično postavili v bran in zahtevali od vlade ugodno in definitivno izjavo glede rusinskega vseučiliškega vprašanja. Vlada v začetku o tem ni hotela ničesar slišati, ker se je bala Poljakov, ki so brez izjeme vsi strastni nasprotniki rusinskih kulturnih zahtev. Rušini so odgovorili z obstrukcijo v brambnem odseku in sklenili vstrajati v obstrukciji. dokler se bo dalo. Vlado je obstrukcija zelo presenetila. Pričela se je pogajati z Rusini in Poljaki, a brez vspeha. Vsi poskusi so se vslcd trdovratnosti Poljakov ponesrečili. A Rusini niso hoteli odnehati niti za pičico od svojih zahtev, ampak so zahtevali brezpogojno, da Poljaki kapitulirajo. To je pomagalo. Tako Poljaki kakor vlada se morali vgrizniti v kislo jabolko in kapitulirati. Rusini s svojo obstrukcijo, ker pač ni šlo drugače. itzs,ilili nvoje vIseutAiiišče. Univerza so Ustanovi tekom šestih let in sicer v Lvovu. Ru-sinskim profesorjem se v tem prehodnem Stadiju zagotovi gotov upliv v lvovskem profesorskem kolegiju, junktim glede prenehanja rusinske obstrukcije v deželnem zboru in cesarskega lastnoročnega pifcma pade v vodo. Rusini so izšli torej iz bitke kot popolni zmagovalci, Poljaki kot poraženi. Star veteran je ruski vojak Jurij Godo-vjlev. ki živi v vasi Groznij. Rojen je bil leta 1796.. služil je pri vojakih petdeset let in se še dobro spominja Napoleona in požara Moskve, bil je v mnogih vojnah in bitkah. Sedaj kot 1151etni starček živi v svoji rodni vasi in država mu izplačuje letno penzijo. Ruska avljatičarka. Na letališču za zrakoplove poleg Moskve se je dvignila s svojim aeroplanom tudi gospa Tomaševa in uprizorila lep polet, dvignila se je na višino 2300 m, kjer jo je dohitela velika burja. Malo je manjkalo. da veter ni prevrgel aeroplana. Vendar se je gospej še pravočasno posrečilo, da se je spustila iz viharnega ozračja nizdol in mirno pristala zopet na letališču. Strašna smrt učiteljske rodbine. V noči od četrtka na petek se je v Liesingu izvršila strašna rodbinska tragedija. 461etni učitelj Fr. Raschendorfer je v sporazumu z ženo zastrupil s ciankalijem svoje štiri otroke, ženo in nato še samega sebe. Najstarejši otrok je bil star 19 let ostali 7. do II. let. Nesrečni učitelj je zapustil pismo s sledečo vsebino: »Bog mi opusti moje grehe. Nisem mogel drugače. Prodajte našo imonino in plačajte moje dolgove.« Učitelj Raschendorfer fe živel v strašnih finančnih stiskah. Imel je plače 1300 K. od tega le moral plačevati 400 K za stanovanje. Smilila se mu je žena. smilili so se mu otroci in zato se je odločil zastrupiti vso družino. Aretirani anarhist. Na Reki so aretirali nekega 23letnega mladeniča iz Rusije, o katerem je policija smatrala, da je anarhist. Pri aretaciji je najprej izjavil, da se piše Ivan Masjak, pozneje pa je priznal, da je ruski žid Aron Cireds Moren. Glava odsekana. V tovarni za bombaž v Novem Jičinu je neko delavko stroj zgrabil za lase. Nesrečna delavka je prišla konečno še z- glavo v stroj, ki mu je takoj odrezal. (Obležala je na mestu mrtva . Cela pokrajina zgorela. Na Koroškem je pokrajina Vače pri Beljaku popolnoma pogorela. Le pet hiš je ostalo celih. Požar je povzročil hudi veter, na drugi strani pa dejstvo, da je primanjkovalo vode. Ogenj je zbruhnil v gostilni Pacher in sicee v kleti, Kako je nastal ni znano. Vas je podobna razvalinam, škoda je velikanska. Stekli psi so v Lvovu popadli že več oseb. Dosedaj je v Pasteurjevem zavodu 24 ljudij, ki so oboleli za steklino. Dva otroka sta že umrla , Streli na strogega profesorja Dijak Fr. Staeh iz Lvova je med poukom na realki ne- nadoma stopal iz klopi in ustrelil na profesorja matematike dva strela, ki sta Pa k sreči profesorja le lahko ranila. Dijak je nato pobegnil in je bil aretiran v stanovanju svojih starišev.. Pri aretaciji je izjavil, da je storil dejanje iz maščevanja, ker mu je je dal profesor po krivici slab red. Zeppelin častni član mesta Hamburg. Hamburški senat je podelil grofu Zeppelinu častno meščanstvo. Zadnja častna meščana sta bila Bismarck in Brahmet. S prvo za večno združen. Po 221etni odsotnosti se je te dni vrnil 721etni mornar MoC v svoje rojstno mesto Kent in se je ustrelil na grobu svoje prve soproge. V pismu, katerega je zapustil, izjavlja, da je bil za vedno rad družen s svojo soprogo in sinom. Avstrijski vohuni v Pontebl. Na ukaz vojnega ministrstva so avstriskega topničarskega poročnika, ki je bil radi vohunstva v Pontebi aretiran, izpustili v Vidmu na prosto. Oproščen je neki drugi avstrijski častnik, ki je bil radi špjonaže že dva meseca v preskavi. »Slovenec« pravi, da ne bo imel onih mož več za svoje, ki pojdejo še kdaj za pogrebom katerega slovenskega pesnika — )n da bodo smatrali vsakega za svojega odločnega nasprotnika, kdor se ne bo odtegnil takim priredbam. Torej pozor! Za kratek čas: Včeraj je gledal polet tudi nemški žid Angel s svojim prijateljem: Ta mu je rekel: Vidiš, ti si angel, pa ne znaš leteti, Vidmar pa ni angel — in leti. Odpravite škandal. Pod tem nasfovom hujska »Slovenec« proti »Dnevu«, ker se je zavzel za pesnika Aškerca. Pravi, da naj tisti, dolžnost — in da naj pomečejo katoliški ljudje »Dan« iz hiš. da odpravijo škandal. Mi Tihotapci. Pri Gasku v bližini Sarajeva je finančna straža zadela na tri tihotapce. Ker na poziv straže niso hoteli obstati, je straža pričela streljati. En tihotapec je bil ustreljen, drugi na begu vjet, tretjemu pa se je posrečilo pobegniti. Smrtna obsodba Zidarja Pavliček in Seku-Ia, ki sta dne. 19. novembra 1. L. umorila v Lvovu židovskega urednika Tota z nožem, ker sta sta ga smatrala za policista, sta bila te dni pred lvovsko poroto obsojena v smrt na vešala. Kinematograf »ideal«. Spored za soboto 15.r nedelo} 16. n pondeljek 17. junija 1912: 1. Jahalne vaje kavkaških čet. (Naraven posnetek.) 2. Niko n skopa teta. (Velekomično. Igra Cletni Abelard.) 3. Zračni kolesarji. (Krasni va-rietetni film.) 4. Skrivnost razvalin. (Dramatična življenska slika. Samo popoldan.) 5. A-rnor na preži. (Krasna, kolorirana veseloigra. Samo zvečer.) 6. Na trnjevih potih. (Nravna drama v dveh delih. Prvomočni umetniki. Izdala je film nemška mintoskopka ih biografska družba v Berlinu. Dolgost filma 90 metrov. Predvajanje tri četrt ure.) 7. Moric ih njegova sika. (Velekomična učinkovtost. Igra Prnce.) Jutri v »Noči pragozda,« (amerikanska senzacija). Iz odbora »Slov. Matice« sta stopila dr. Opeka in dr. Ušeničnik menda zato, ker je pedsednik »Slovenske Matice« profesor dr.. Ilešič govoril na grobu pesnika Aškerca. Matica s tem ni nič izgubilti. Sobotni »Slovenec« je posvetil polovico svojega papirja — umrlemu pesniku Aškercu,. O njem je napisal uvodnik in celo vrsto daljših notic. Iz vsega se kaže klerikalna jfeza ih so-, vraštvo do pesnika Aškerca., Ker se nilna nad kom znositi, se zaletava v vse, ki so bili pri pogrebu. Posebno pa napada »Dan«, ker se mu zdi, da je ravno »Dan« pripomogel, da je imel pesnik tako lep pogreb,, kakor mu ga klerikalci niso privoščili. Nam to nič ne škoduje. Mi smo storili svojo dolžnost, »Slovenec« naj stori svojo. Naša dolžnost je dvigati' slovenskega narodnega duha, širiti med ljudstvo narod-, no misel in slaviti to, kar je narodnega in slovenskega. — »Slovenčeva« dolžnost pa je na-spdotno, nositi med ljudstvo klerikalnega pro-tinarodnega duha, širiti klerikalno misel ter blatiti to, kar je narodnega in slovenskega. Mi vršimo svojo dolžnost — on naj vrši svojo. Prej ali slej se bo izkazalo, kdo Je ihtel prav. Rečemo samo: Ni ga na svetu lista, ki bi se upal tako sramotiti spomin slovenskega pesnika — kakod je to storil obotnl »Slovenec«* Kdor bo to spoznal, bo vedel, kaj mu je storiti, pa pravimo, »odpravite škandal«, vrzite iz svojih slovenskih hiš in lokalov list,, ki si upa na tak nečuven način sramotiti spomin slovenskega pesnika«, kakor to dela sobotni »Slovenec«.. To je škandal, ki nas sramoti pred celim kulturnim svetom. Kakšen je bil Aškerc? Po »Slovenčevem« mnenju je bil Aškerc: eden izmed najbolj plitvih, najbolj površnih, enostranskih stovnskih duhov — ker ni poznal katoliškega bogoslovja. Kako pa da je sploh napravil skušnjo za duhovnika? Bogoslovni abecednik je po mnenju »Slovenca« nujno potreben za to. da se človek ne moti. Kako pa. da se tako mnogi motijo, ki ga znajo iz glave? Kaj ezuauuje »Slovenec«. Pravi, da ozna-nuje Kristusa, na križ razpetega — pa ozna-nuje le sovraštvo proti slovenski Inarodni kulturi. Umrl je g. Ivan Korenčan vulgo Groš, tr-gocec v Ljubgojni pri Horjulu. N. v m. p.! Odborova seja »Matice Slovenske« dne 11. junija 1912. — G. predsednik se v svojem poročilu omejuje izključno na nenadno smrt pesnika Aškerca, — Izstopivšima gg. odbornikoma (Jr. M. Opeki in dr. A. Ušeničniku se izreče zahvala. — Pri svečanostih Palackega bo »Matico« zastopal g. predsednik. —> Nekatere literarne ponudbe se odkažejo književnemu odseku.^ — Jugoslovanska književna akademija v Zagrebu mora dobiti rokopise slovenskih pasijonskih iger predno se definitivno odloči za njih izdajo. — V korekturi je druga četrtina zemljevida slov. ozemlja. — Sedaj je plačalo za 1912 845 udov. Pošljite naročnino, ako” je še niste! DRUŠTVA. Radogojevim članom je razposlal blagaj- i nik poštne položnice, da vplačajo zaostalo članarino za preteklo leto in pa za prejšnja leta. Vsak član ima na položnici zapisano število zaostanka na članarini. Z ozirom na to. da j je Radogojeva blagajna skoro čisto prazna in bo nemogoče podpirati v prihodnjem šolskem ( letu večino dosedanjih podpirancev, se Rado- I gojevi člani uljudino prosijo, da naj čimpreje i vplačajo zaostalo članarino in pridobijo še j novih članov, ter poskrbe za večja darila Ra-dogoju. Dijaštvo. ki je samo interesirano na j blagajniškem stanju Radogoja se pa opozarja, i da brez pridnega nabiranja daril, ne bo podpor V prihodnjem šolskem letu. Vagon premoga — glavni dobitek. Na veli-* kanski ljudski veselici dne 7. julija v prid Na-j rodnemu skladu bo velik srečolov, ki bo oprem- j ljen z naravnost dragocenimi dobitki. Glavnfej dobitek bo pa vagon premoga, ki pride vseka--j kor v velik prid onemu, ki ga zadene, saj mo-1 rejo ta premog peljati le štirje pari konj, ker gaj je za štiri velike vozove. Lepega dobitka bo go- j tovo vsak vesel in vsak si ga bo želel dobiti. Vidmarjev polet Dasi je lansko leto Letiš svojim ponesre—-čenim poletom vzbudil v naših Ljubljančanih?’ precej nezaupanja do zrakoplovcev — vendar i niso Ljublgančani popolnoma obupafi nad tem,.] da se prej ali slej polet nad Ljubljano tudi v T Ljubljani posreči. Vera v zmago zrakoplovstva i se je včeraj v polni meri izplačala. Vidmarjev ! polet se je popolnoma posrečil. Popoldne po tretji uri so od vseh strani;] drle množice proti vojaškemu vežbališču. Po J cestah so drčale kočije, bregi, vozovi, avtomo-bili, biciklji. Tudi iz okolice so prihajali ljudje '5 od vseh strani preko polja. Na vojaškem vež-.’ bališču se je nabralo okoli 10.G00 ljudi). Mnogi so ostali tudi v daljavi, posebnem j ljubljanski Grad je bil poln. Med važnejšem! osebami na vežbališču smo zapazili ljubljanske-, ga župana dr. Ivana Tavčarja s soprogo, dežel, predsednika barona Schwarza, Chorinskega,,i itd., Klirnenta. Kuzmaneka jn razne dostojan- j stvenike. Občinstvo je nestrpno čakalo poleta..' Aviatik Vidmar je hladnokrvno hodil okoli s-vojega zrakoplova, ki je stal na-ravnini. Našemu poročevalcu je iz-. Javil, da je vreme zelo ugodno, še bolj kakor-’ PTed dvema dnevoma, ko je tekel čez Ljubija-, no. Gel dan Je bilo nebo nekoliko zamračeno,.] toda ozračje je bilo mirno. Po 5. uri je bilo ] vse pripravljeno.. Vidmar je sedel v zrakoplov ; ih propeler so začeli vrteti. Prvi polet Železni ptič se je z velikim šumom začel; gibati. Vidmar je zletel po tleh kakih 30 uie-4 trov — na to se je zrakoplov dvignil in je zle- a tel naravnost v zrak. Vidmar je v pozdrav dvignil roko, na kar mu je občinstvo burno ploskalo. Vidmar je pred strmečim občinstvom-,' obkrožil 4kratno daleč okoli celo vežbališče in je po 10 minutah gladko pristal. Občinstvo je navdušeno ploskalo. Drugi polst. 2e prvi; Vidmarjev polet je gledalce v poj^ ni meri zadovoljil. Se bolj pa jih je navduši) ‘ drugi polet. Vidmar je kmalu zopet zasedel svojega žeelznega ptiča in je plaval naravnost,;; proti Posavju. Tam je počasi zakrožil In se je j dvigal više in više. Oddaljil se je od vežbališču 1 precej daleč. Dočlm je prvič letal v visočini j 200metrov se ej zdaj dvignil više. Letel Je pre-.! ko polja proti Ljubljani. Navdušeni gledalci so mu sledili z očmi; dokler so mogli. j Nazadnje je Vidmar skoraj izginil v obla-, kih. Videlo se Je kako kroži nad Ljubljano, ka-. \ ko plava čez Grad, kako se vrača..^ Bolj in bolj se je bližal in med ploskanjem občinstva I se je zopet kmalu pojavil nad vežbališčem. Ob- [a krožil Je še dvakrat vežbališče in je zopet ( gladko pristal. Polet je trajal 20 minut. Ko je : Vidmar izstopil, so se vsuli gledalci v sredino in so mu čestitali. Mladina ga je vzela na ramo, in ga je nesla okoli. Pri tej priliki mu je čestital tudi ljubljanski župan. Uspeh. Vidmar- jo podal krasen eleganten polet, ki je vzubil v vseh občudovanje in navdušenje. Saj je bil to prvi posrečen polet v Ljubljani; Njegova samozavest, pogum in hladnokrvnost kažejo vnetega zrakoplovca. CeU polet je mir..'j dil gledalcem lep užitek in je napra vil utis, ki bo marsikomu ostal dolgo v spominu. Glasne ovacije so pričale o Iskrenem nav- 1 dušenju ljudstva. Pri poletu Je igrala »Slov. Filharmonija.« Po poletu se je Vidmar odpeljal skočijo v mesto, ljudje pa so se razšli na vse strani; Bili so vsi enega mnenja, da kaj takega še niso videli v Ljubljani. Vojaško vežba-. lišče se je izkazalo zelo primerno za polete. Za red je skrbela policija in žandarmerija in ni bito nikakih nerednosti. Aviatiku Vidmerju čestitamo k njegovemu uspehu v Ljubljani.___________ Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* t Najnovejša telefonska hi brzojavna poročila ŠUKLJETOVA BROŠURA. Dunaj, 15. junija. Nemški listi prinašajo 9 šukljetevi kritiki kranjskih deželnih financ ob» ^4 se prodaja po vseh tofoakarnah po 6 vin. GORICA: Karol Schmelzer. južni kolodvor. Ter. Leban. Corso Verdi 20. ,|an-Sardaqua, Gosposka ulica štev. 0. IJI.ar U.. državni kolodvor. KRANJ Adamič Glavni trg. Rant. Šifrer, na kolodvoru BLED: Pretnar in A. VVoIShng. K. Schmelzer, Nabrežina. K. Schmelzer. Št. Peter na Krasit, K. Schmelzer. Divača. Trbojevič. Reka A. Komel. Komen pri Nabrežini. Rus Josip, Gorenji Logatec. Domicelj A.. Rakek. K. VVerli. Cerknica. Marinšlč. Postojna. M. Grobotek. Bohinjska Bistrica. Oton Homan. Radovljica. M. Žigon. Škofja Loka. Zvezna trgovina, Celje. Vilko Welxl, Maribor. M. Peterman. Zidanmost. Josip Kos, Novo Mesto. Tomašič. Opatija. Sitx, tiskarnar. Idrija Glavno zastopstvo dunajske družbe Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 S?. Peira cesla št. 32,1. nad. najnovejše mode, solidno v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, usade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. Jk SHTAZ A, glavni zastopnik za Kranjsl.o in Primorsko. delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. v'ARNA' NARODNA Novo došla, priljubljena elitna koncertuje vsak večer. Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost. Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se pri' poroča za obilen obisk FRAN KRAPEŠ, kavarnsr. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! — Ljubljana —— Prešernova »rtiča štev. §. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tei?nis in pristnih g«l8swsklh gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Sokolsko obleko dobro ohranjeno za srednjo postavo se kupi. Ponudbe pod »A. A.« na »Prvo anončno pisarno.« 415—1 Zaloga poništva in tapetniškega blaga FR. KAPUS, LJUBLJANA Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom la vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nlcatn ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo; Največja in najbogalejša tovarniška zaloga f preclzijskih ur, zlatnine, . srebrnine in briljantov. 1 Lastna tovarna tsr v Švici. | Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5-—. | ■v — Fr. Čuden, Lubljanal urar, trgovec in posestnik delničar družbe J „Union-HerlogfV‘“ 258 3. Marije Ter^zye oetsta štev. 11. . Velika izbira vsakovrstnega pohištva za < A spalne, jedilne in gosposke sobe. Di-vane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, L _. j podobe, zrcala i -v • • V' otročje vozičke Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. C/ ■: nizke! Izdelki solidnil Bell rojaki Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 2t> vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. JilsMa listal if • 11III M 11111■11 rillMIIIIMItll : v Ljubljani == r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. a a Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. — 512 — Torej kamenoiom. se je začuti«! plemič. Pa povejte mi. kam vendar vodijo , m ki se izgubljajo navzgor in navzdol na levo in na desno? Saitano se je začel smejati. Uprl je oči v svečo, ki jo je držal s konci prstov in ki je le slabotno plapolala in skopo razsvetljava!n temo. Svečka je bila že skoro dogorela: — Kam da vodijo vsi ti rovi? Nikairior moj ljubi, in vsepovsod. Razven treh ali štirih so vsi brez izhodov. Malokdo se tu spozna, ali jaz sem tu doma. Ti rovi so žile Pariza. Žile brez krvi! Ali razumete? Stala sta naproti in si zrla v oči. Trt-pitajoči plamen revne svečke se je čudno zvijal in sence obeh so vijugasto plesale po mrzlih stenah. Saitano je skrival na obrazu demonski nasmeček; Passavant ga ni izpustil niti za trenutek iz oči in je oprezoval vsakemu njegovemu gibu. — Carodejivik je dejal hipoma s težkim glasom, upam, da ne snuješ izdaje? — Izdajo? — Da, ali s tvojim življenjem si odgovoren za me! je dejal Hardy in izvlekel bodalo. — Odgovoren! je odgovoril Saitano in stopil dalje. Ali še vam imam povedati o ka-menolomu. Nešteto je skoro število njegovih rovov: dolgi so in kratki, nizki in visoki in se križajo tolikrat in na tako čudne načine, da tvorijo nerazpletljivo mrežo. Olejte. na desni imava takoj novo odprtino. Kam pelje? Kdo ve! In koliko rovov izteka zopet iz tega in — 509 — — Pri Rosielys? je lejal Passavant !n srce mu je hitrejše utripalo. — Da. pri '"oselvs!... >aitano se je ustavil, položil je roko na plemičevo ramo in je dejal z zamolklim glasom : Ali jo boste pa tudi spoznali? tecite... pomislite, da je bila otrok, ko so jo odločili od vas. Zelo lepa je bila takrat* i>u sedaj!... Kako primerno naj napravim, da vam prikličem pred oči le senco podobnosti njej, kakršna je danes. Blesteča je in bela in mladostna... ah pač. mogel bi jo primerjati, da. da... mogel bi jo primerjati z — Odette de Champdivers!... Passavant ni trenil. Čudna sladkost ga je obšla in na kratko je zaukazal: — Podi* va! — Pojdiva, ej dejal mirno Saitano. Napravila sta s(to korakov 'in čarodeUec je zopet obstal. — Na mestu sva! Passavant se je ogledal. Na svoji levi je zapazil mimo koničastih hišnih streh stolpiče clunijske opatije. Na desni pa je stala nizka hiša in k tej je stopil Saitano. Odprl je vrata s ključem, ki ga je imel pri sebi in je vstopil. Plemič mu Je sledil. Vrata sta zaklenila za seboj. Stala sta v po-ponli temi in naenkrat je Passavant zaslišal, kakor da so se odprla nekje vratiča in zopet zaprla. Takoj na to. pa se Je posvetilo. Pred njim je stal Saitano s kratko svečo v roki. Prekoračila sta hodnik in prišla do drugih rat. ki so bila tudi zaklenjena. V sredi sobe. Hiša Sairtf-Pol. 128 mnxv^*msaaBiis+ .: vwo •• .-^,: flBMHBIllIBnHHBII Mnm flHFU.lMH!fllHtiknT» iHitflilim« '‘'""fflffflfllft fflTTmrru.