I^veT™ NARODA IOc^Sm-'$ RATES are JLJJLJLKJ ± 1 lil iV/1/lX H ^ 8V£ SŠTČSZr,S, t j! REASONABLE }} »~nik«). i RLftaunAPLL. . . ._ _List slovenskih delavcev v Ameriki.____H ZA S6-— NAj^TO SOflJZDAJ^ H fELEPHONE: CHebe« 3—1242 m Bm«< a*m Matur Bnlmto ZIM. IMS tka Pot 0ttlM .1t New lark. N. I„ aater Act al famnaa al Mart* M lm. No. 12. — Stev. 12. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1940 —PONEDELJEK, 15. JANUARJA, 1940 Volume. XLVIII. — LetnuTxLVIIL .iiinnsi avli a ni nnvm 11 a prfhmia s^i^^sssss^ f ''MUUvLnV iUri Ell UU V ULILn I IILIIUU" ko tudi časmkarsko ministrstvo uradno zanikuje, da je Italija _______prosila Turčijo za dve mornariški postojanki ob Črnem morju. KNEZ PAVLE V ZAGREBU Hrvatje so priredili veličasten sprejem ZAGREB, Jugoslavija, I 5. jan. — Kraljevi namestnik knez Pavle je prišel včeraj v Zagreb ter je to prvi uradni obisk jugoslovanskega vladarja po zadnjem obesku kralju Aleksandra leta 1933. Prihod kneza Pavla v Zagrebu pomeni potrditev sporazuma, ki je bil sklenjen v avgustu lanskega leta med Hrvati in Srbi. Knez Pavle bo ostal v Zagrebu tri dni ter bo stanoval v palači bana dr. Ivana Šubašiča. Kneza spremlja njegova soproga kneginja Olga. ZAHVALNA PESEM V KATEDRALI knez Pavle je s svojim spremstvom dospel v Zagreb ob treh popoldne in sta ga j>ozdravila ministrski podpredsednik dr. \ Indimir Maček in ban dr. Subašic. Z železniške postaje se je knez odpeljal v katedralo sv. Marka, kjer je bila peta zahvalna pe-em za sporazum med Hrvati in Srbi. Zatem pa je bil knez priča slikovite parade sebi v east. HRVATSKI KMETJE V PARADI okoli 15,000 kmetov z okoliških vasi, s krivci za klobuki, je korakalo mimo knezovega stojišča. Se pred enim letom je bila ta kmetska organizacija nepostavna in oblasti so voditelje preganjali. KONJENIKI NA CELU PARADE Parado so vodili konjeniki v jopičih iz ovčje kože in iv platnenih hlačah, jahajoč gorske porrije. Kadar so jahali mimo kneza, ki je stal na balkonu palače, so mu ealutirali. »Splošno priznavali uspeh knezovega obiska je pristno znamenje izboljšanih odnošajev med Ilrvati in Srbi. Po sporazumu, za katerega ima knez Pavle velike zasluge, so Hrvatje dobili velike avtonomne pravice. Navzlic temu, da je po sklenjenem sporazumu prišlo na Hrvatskem do nekaterih izgredov, ki so pa bili najbrže posledica prevelikega navdušenja, prevladuje med Ilrvati duh odgovornosti. KNEZ PODPISAL VOLILNO POSTAVO ZAGREB, .Jugoslavija, 15. januarja. — Knez Pavle je vče-laj podpiral novo volilno postavo za hrvatsko narodno skupščino. ITALIJANI SE SELUO IZ JUGOSLAVIJE •RIM, Italija, 15. januarja. —« Pred več ko sto leti je avstrijska vlada iz Tirolske naselila v Bosni večjo skupino Italijanov. V nedeljo pa je odšlo iz istega okrožja 345 italjanskili družin v Italijo in sledilo jim bo še več družin. Ministrki predsednik Benito Mussolini, ki jk» Hitlerjevem zgledu hoče, da »e Italijani, kjerkoli žive, zo]»et »vrnejo v svojo domovino, ja t jugoslvansko vlado sklenil sporazum za preselitev. Iz Jugoslavije se bo i|m tem načrtu 'izselilo v Italijo nad lOoo pravnukov prvotnih naseljencev. Te družine so potovale skozi Trst ter so na potu v Pontinio, kjer je bilo nedavno izsušeno bivše Pontin^ko močvirje in se sedaj nahajajo rodovitna polja. Nekateri pa bodo šli v Libijo in Abesinijo. Največ teh Italijanov je bilo naseljenih okoli Moholianija in Banjcluke v Bosni. OPOROKA ZASUTEGA PREMOGARJA liARTLEV, W. a., 15. jan. — Ko so sinoči prinesli iz rova iruplo Ernes ta W. Hoopsa, ki je bil star 41 let, so našli pod njegovo kapo oporoko in liavodila za njegov pogreb. i I oops je bil med 91 kopači, ki so bili v sredo pri eksploziji takoj libiti, ali pa jih je po-sneje zadušil iplin. Na kos papirja je lloopes med drugim napisal naslednje: 4 4 Ako ne bomo rešeni, moja ljuba žena, Te prosim, da 1 Kritje š moje truplo domov (Jackson, O.) in naj ima Rev. Sp^ars nagrobni go*or. Er- Rtiv. George Spears, ki je I duhovnik in majner, je bil med 47 majnerji, ki so -&e rešili iz rudnika. Sinoči so prinesli iz rova truplo zadnjega majnerja, ki je bil ubit pri eksploziji. Uprava Pond - Creek Pocahontas Coal Companv naznanja, da je bilo vsega skupaj ubitih 91 majnerjev. Sipocetka je bil prištet k ponesrečenim majner-' jem tudi Perev B. ArwelL to- I • » j da pozneje se je izkazalo, da I je bil med reševalci in je rekel, da ni imel časa, da bi po-(gledal seznam ponesrečenih ' tovarišev. Tirolski Nemci za preselitev Za ®elitev v Nemčijo se je odločilo 90 odstotkov Nemcev. — Ze sedaj odhaja na tisoče Nemcev, Četudi je Nemčija zapletena v vojni. RIM, Italija, 15. jan. — Rini je zelo bridko dregnilo dejstvo, da i.-o tirolski Nemci z »veliko večino glasovali za povratek v Nemčijo, navzlic temu, da jo sedaj Nemčija zapletena v vojno na življenje in smrt. Po uradnih številkah se je izmed 2(>fi,985 Nemcav odločilo 179,085, da se preselijo v Nemčijo; to je 67 odstotkov. Samo ."J 1,851 se jili je odločilo ostati v Italiji; to je 12 odstotkov. Ostali se niso niti vpisali v volilni imenik. Drugi viri pa trdijo, da se je za vmiteiv v Nemčijo odločilo okoli 90 odstotkov Nemcev. Itelija jih ni mogla pridobiti za sebe Italija jih v 20 letih ni mogla navezati na sebe. Zadnje čase jim je obljubila, da bodo mogli ostati na svojih domo- ) vili v dvojih ljubljenih dolinah, ako se odločijo, da ostanejo v Italiji, lie da bi se morali preseliti daleč od nemške meje, kakor je bilo prvotno nameravano. Nasprotno pa jim je skušala italjanska propaganda dopovedati, da gredo, ako se odločijo za Nemčijo, v negoto-j vo 'bodočnost, in w deželo, ki se nahaja v vojni in da bodo pre-j ganjani v protestanski Nemčiji, ker so nad 99 odstotkov katoličani. Vse to pojasnjevanje i pa Nemcev ni bilo mogoče pridobiti za Italijo. Italjani so poskusili vse mogoče | Iz tega je razvidno, da je I tirolskim Nemcem trdno »vko-jreninjena narodna zavest, katere Italijani niso mogli izru-vati, navzlic temu, da so poskusili vse. Najprej se za Ti-rolce niso zmenili. Nato so fašisti sklenili, da jih iztrebijo z nasiljem. Od leta 1923 do 193G je bila v teku velika kampanja za poitaljevančeivanje tirolskih Nemeeiv. Vsi uradniki so bili Italiiani in dovoljena je bila samo italjanšeina v javnosti. Imena mest, trgov in vasi so bila poitaljančena, pa vse ni nič pomagalo. Dve leti časa za preselitev Oni, ki so se odločili, da se preselijo v Nemčijo, imajo Časa do 21. decembra 1942» Toda i mnogo tisoč jih je že odšlo in 'nekateri mladi Tirolci so 'bili že sprejeti v nemško armado. Tirolci so bili fv veliki večini • poslani na Poljsko, katero ho-Iče nacijska vlada ponemčifi. Moskva protestira proti poročilom Glavni vojaški stan v Ljeningradu je izdal poročilo, ki zanika poročila o finskih velikih zmagah. MOSKVA, Rusija, 14. jan. — Glavni stan ljeniiigradskega vojaškega okrožja je izdal dolgo in ostrih besedah sestavljeno poročilo, ki odločno zaui-kuje (poročila inozemskih časopisov o velikih finskih zmagali in velikih ruskih izgubah. To poročilo se i*osebno nanaša na vojne operacije zadnjih treh tednov ter pravi, da je bilo vsled nenadno nastalega hudega mraza samo nekaj spopadov med infanterijo. Nato poročilo ostro napada inozemsko časopisje, ki je zatrjevalo, da so Finci na več krajih prekoračili rusko mejo in da se bore na ruskem ozemlju. O teh poročilih pravi, da so samo 4'gola laž, otročja, strešna laž," ter da Finci niso na nobenem kraju prekoračili melje. Priznava pa, da se Finci nahajajo G do 9 milj od ruske 'meje pri Suomossalmiju, na J drugih krajih pa so oddaljeni od ruske meje 45 do 80 milj. Yr odgovor na poročila, da je ruska 44. divizija pri Suonios-salmiju izgubila 14,000 vojakov, pravi poročilo glavnega stana, da šteje ta divizija okoli Suomossalmija samo 10,000 '•mož in da ni izgubila več kot 900 vojakov, ki pa so večinoma podlegli nenadno nastopivše- mu linudemu mrazu. - ^ *" * RUSI BOMBARDIRALI HELSINKI HELSINKI, Finsska, 1 4. januarja. — Finsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo v petek opaziti nad finskim o-zemljem in zlasti v jugozapa-diicm delu dežele nad 400 laskih aeroplanov. V soboto so ruski letalci vi-gli na Helsinki okoli 40 bomb. Ubiti ste bili dve oscfoi, najmanj štiri pa so bile ranjene; vžigalne bombe so zažgale eno cerkev in več drugih poslopij. United Pre pravi, da je b^lo v »petek in soboto nad Helsin-kim in v okolici izstreljenih 13 ruskih aeroplanov. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI- KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke p« 2 oz. po 3 cente. i Priziv pastorja Dworeckega zavrnjen j TRENTON, N. J., 12. jan. 1— 42letni duhovnik poljske j cerkve Walter Dworeeki je bil obsojen na smrt zaradi soudeležbe pri umoru svoje hčere. 1 Njegov zagovornik je vložil priziv, toda pri/.i v mi sodLsče je potrdilo ob-odbo. Obsojen je bil dne 5. oktobra, ker je najel 231etnega Pe-tra Sevceka, naj umori njegovo 1 Klet no hčer Wando. -_____ Tovarna mora obratovati MEXICO CITY, Mehika, 12. jan. — Zvezni delavski urad je naročil American Smelting & [Refining Company, da ne sme | zapreti svoje tovarne v Mate-jhualu v državi San Louis Po-tosi. Družba je nedavno obvestila delavski urad, da bo nje-j na tovarna prenehala obratovati. Osem mesecev za poljub BARI, Italija, 13. jan. — Giovacchino Palladino bo moral osem esecev sedeti, ker je poljubil ženo nekega drugega. Ko je obiskal svojega prijatelja Pinto, je poljubil njegovo ženo, nakar je pograbil Pinto vinsko isteklenico in ga udaril ž njo j k) glavi. Sodišče je Pinto oprostilo, dočim bo moral Palladino plačati 1000 lir kazni in osem mesecev sedeti. Japonski kabinet resisniral SES* "Tk' t*' ■ mh sednika gen. Nobujuka je odstopil.—Amer. trgovska pogajanja opuščena. TOKIO, Japonska, 14. jan.' ■— Ministrski predsednik general Nobujuki Abe je cesarju Hirohitu vročil ostavka svojega kabineta. Bivši ministrski predsednik princ Fumimaro Konove je odklonil prošnjo vojaških, finančnih in političnih krogov, da bi sestavil novo ministrstvo. Princ Konoye je rekel, da mu njegova vest ne dovoljuje, da bi prevzel vodstvo vlade, češ, da ne vživa zaupanja iu da nima zadostnega finančnega in gospodarskega znanja, ki je potrebno za vodstvo sedanjega in bodočega političnega položaja. Vplivni list "Niči-Niči" pravi, da ameriški poslanik Jos. C. Grew zaradi ministrske krize ne more nadaljevati pogajanj za trgovinsko pogodbo z vnanjim ministrom admiralom Kičisaivnro Nomuro. Onstran morja... ANGLEŠKA LETALA NAD PRAGO LONDON, Anglija, 14. jan. - Zračno ministrstvo naznanja, da je škadron angleških bombnikov, ki se je dvignil izza Maginotove črte v Franciji, poletel daleč v Nemčijo in je spuščal propagandne spise na Dunaj in Prago. Kot pravi Associated Press je bil to največji po i avedo valili polet v sedanji vojni. Ker >o zadnje dni tudi nemški aero-plani letali nad Anglijo in njenim obrežjem, so nekateri mnenja, da obe strani nameravate pričeti veliko zračno ofenzivo, ker ste obe dobili zadostne podatke. Navzlic temu, da so bombniki leteli 1600 milj nad sovražnim ozemljem, so se vsi varno vrnili, ne da bi bili kakorkoli obstreljevani. Francija rekrutira pse PARIZ, Franciaj, 13. jan.— Francoska vlada je začela re-krutirati pse za vojaško službo. Vpoštev pridejo le psi, ki jih hočejo njihovi lastniki prostovoljno izrojiti. Stari morajo biti od enega do petih let in najmanj poldrugi če»velj visoki. Fincem manjka delavcev STOCKHOLM, Švedska, 13. jan. — Finska vlada poziva mestne ženske, naj začno obiskovati ^posebne tečaje, v katerih se bodo naučile farmskega dela. Fin-ski manjka delavcev, ta^o fannerskih tkot tovarniških. Na farmah name-jraiva zaposliti čimvečje število žensk, za delo v tovarnah bo po dobila izvežbane delavce iz Švedske, ki so bili proglašeni kot nesposobni za vojaško slu-j žbo. Stroge odredbe proti Zidom BERLIN, Nemčija, 12. jan. — Tajna policija je začela včeraj izvajati določbo, da morajo biti Žid je zvečer ob osmih doma. Včeraj so policisti obiskali več kavarn ter vse Žide, ki so jih dobili tam aretirali. Vsak je moral plačati 100 kron kazni ($3.00). Po nekaterih poljskih mestih morajo biti vsi Žid je v hišah med 5. uro popoldne in 7. uiti zjutraj. Iz Kapitola: KONGRESNIK {PROTI SPIJONA2I WASHINGTON, D. C., 13. jan. — Neworški kongresnik Marcantonio, ki zastopa v kongresu ameriško Delavsko stran ko, je rekel, da protišpijonažna služba, ki jo je ivršil ameriški poizvedovali urad, preti uničiti državlajnske svoboščine ameriškega naroda. V svojem govoru se je skliceval na izjavo načelnika poizvedovalne službe, J. Edgarja Hoovera, ki je rekel, da dobi njegov urad vsak dan oil privatnikov povprečno nad dvesto ovadb. Hoover ima v seznam velikega števila oseb in skupin, ki bi utegnile biti v slučaju vojne nevarne Združenim državam. Marcantonio je očital Hoov-eru, da se njegove metode no razlikujejo dosti od metod nemške tajne policije (gestapo). — Če ima gospod Hoover res imena oseb, — je vzkliknil Marcantonio, ki so krive oziroma osumljene špijonaže ali sabotaže, je njegova dolžnost, da te osebe aretira. S samimi : seznami si ne bo dosti na boljšem. Če pa te osebe niso drugega zakrivile kot to, da se v vseh ozirih ne strinjajo z gospodom Hoovrom, so po mojem mnenju ti seznami jako nevarni. Senat ODOBRIL imenovanje Edisona WASHINGTON, D. C., 12. jan. — Senat je odobril imenovanje Cliarlesa Edisona kot mornariškega tajnika. Med o-nimi, ki so imenovanju nasprotovali, je bil senator Borah. Edison je nedavno priporočal, naj kongres uveljavi postavo, ki bo v slučaju potrebe I>ooblašča!a predsednika prevzeti kontrolo nad tvsemi mornariškimi tovarnami in potrebščinami. Senat je tudi odobril imenovanje Jamesa H. R. C^oniwella za poslanika v Kanadi. Njegov iprednik je bil Daniel Roper, bivši trgovinski tajnik. Proti IZPREMEMBI Delavske postave WASHINGTON, D. C., 13. jan. — Demokratska kongres-nica Mary Norton iz New Jersey, predsednica zborničnega delavskega odbora, je rekla, da bo nasprotovala vsakemu poskusu, čigar cilj bi bil izpre-meuiti Wagnerjevo postavo. Demokratski kongresnik Bam-speck, • demokrat iz Georgije, ki je istotako član Delavskega odbora, je mnenja, da bo trebn nekoliko omejiti delokrog Delavskega urada, posebno kar se tiče kolektivnega barantanja. Delaivski odbor se bo jutri septal. *, , f inm mm m . . ilBODF« New Toff Monday, January 15, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL* I -GLAS NARODA" (Ttui m oifion«) OtMtf iid to m+smrno rumumntm OMTANI (AORiMhl) 47th Year » » • • » i » < HHOD SVB1 fia BOR UMOAI9 AMD HOUD1X8 ^ ——— —•«•»« j Za laocHutn. m eeio Mo •• f7Jfc» Bt Mrt M ----— |UC'b pol leta ................fW tUg MBODl* UHAJA VSAKI U4N BTZEMll N1DBU (| PIAB|IKOV - i ■■■ «ii ■^■r- . n ■ . ■ —---- .. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da Imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je ta IZBOLJŠANJE USTA. POMOČ AVSTRALIJE ANGLIJI PESMARICA 1 "Glasbene Matice** Uredil burglia. Živo se s}Knniujam prvega srečanja s tem možen}. Mrs. Rnpnik, vdova po mo- l'V z*t sir; hi je jo v j iiioki«'. «vki * koliei.. Kakor i d<;smav; , s«> je Ilaee premaknil iz okolice Trel>eljno«?a j proti K;t] I i vasi p.i Tržiš.'«, kjer ga zasleduje vt rja patro-la orožnikov. Tu1 i i drugod so mirnejše orožniš-ke patrulje ki n*ii tako o nemo poč i jo vsak izhod iz obkoIjevalne.ua obročti. t pati je, da j" nevarni zločinec na-pos'u'd vendarle v pa--ti, iz katere mu vsi potnagači in pajl: >.i ne bodo mogli pomagati. . •ožni- 'l'm ,lol,n'm prijatelju Marku, njen sin in njena hči -o me spremili pred leti iz Carbon- dale v Midway. Vprašali sum protilincarska postava Poslanska zbornica je že vtretje odobrila protilinčar-sko postavo in, sicer tupot z 251 proti 132 glasovom. Kongresniki iz južnih držav so navedli proti postavi dvoje argumentov, ki «ta oba enako bedasta. w V prvi vrsti se sklicujejo na dejstvo, da se je število Uncanj zmanjšalo In bo v doglednem časn dospelo na ničlo. ( e,llu »aj bo torej postava, ker ne bo nikogar, ki se bo pregrešil iproti nji. Nadalje ugotavljajo, da se predlagana zvezna postaja tiče samo južnili držav in je vs ledtega nepotrebna, kajti posamezne države naj ,*ame rešujejo probleme, spadajoče izključno v njihovo področje. To je seveda precej čuden argument.. Ako južne države ne morejo oziroma nočejo odpraviti barbarske šege linčanja, ni samo pravica, pač pa sveta dolžnost zvezne vlade storiti v interesu Združenih držav nekaj, kar je neobhodno potrebno. Ako se južne države sklicujejo z ozirom na iprotilinčar-sko postavo na pravice posameznih držav, se to približno tako >Iiši, kot da bi linčanje zagovarjale. Visakdo ve, da temu ni tako, toda sklicevanje na pravice posameznih držav je v tej zvezi precej izzivalno. Ako je poslancem iz južnih držav res za izstrebljenje te£ i barbarstva, bi morali zahtevati, naj nastopijo proti ma-t4 ranim zločincem povsem neodvisne tfblasti. V mnogih slučajih lokalni šerifi niso hoteli nastopiti proti Likarjem, dasiso jih poznali, kajti bili so pač z njihovo pomočjo izvoljeni v šerif ski urad. Ta ali oni kongresnik je v zveznem glaivnem mestu proti lineanju, ker hoče s tem zbuditi dober vtis, ko se vrne domov, je pa vse po starem. Senat je že dvakrat zavrnil protilinčarsko predlogo, > prejeto v poslanski zbornici. Tudi sedaj, ko je bila v poslanski zbornici že ivtretje sprejeta, bo prišlo v senatu do ostrega boja. • Senator Conallv iz Texasa je že izjavil, da bo skušal z obstrukcijskisu govorom (filibustrom) onemogočiti vsako senatno debato. Tisti ljudje po južnih državah, ki v slučaju obtoženega zamorca ne morejo pričakati, da bi proti njemu nastopilo redno sodišče ter morajo svoji kr voločnosti zadostiti s srednjeveškimi orgijami, imajo -svoje zastopnike iv Wasbingtonu. Pristaniški delavci v Melbourne nalagajo na parnik meso za angleško civilno prebivalstvo in vojake v Franciji. Iz Slovenije jim uvoženi zmenila na enak način k:.'kor turška zakoura ive in četrt tisočletja pozneje. Arteinizija je popila na i-1 i na-čhi [Kipel svojega pokojnega moža in je bila piepričana, da ga je \>oga sprejela vase. SMRT ZNANEGA KOŽARJA. Xa litijskem ]K>kopatišku so nedavno pokopal i uglednega pcscishiika »Jako Sni reka rja iz St. Jurija pri Litiji. Po vsej dolini in tudi mnogi Ljubljančani p»o ga iioznali f*>d imenom Hrib.ski Jaka. Njegova domačija ropi na prijaznem hribu. Jaka se je bližal K.Vletniei. Bil je trt^čat, vi-ok nrož, ki je 'krepko upira! vsem boleznimi Znal je mikavno pripove lova- za pokojnika le polu'alno besedo. Staremu zastopniku pojemajočega kožarsikega ceha bo ohranjen lep -«p;>niin. UTOPLJENEC PRI REN-KAH JE IZ LJUBLJANE. Zagorski orožniki so 10. decembra m. I. popoldne potegnili iz Save pri Kenkaii neznanega utopljenca, starega okoli 50 let. Ker pri sebi ni imel dokumentov niso mogli ugotoviti identitete par pa je krat- 'Pred dnevi je prišel Ilacr v neko hišo v Kapli vani ter je zelo nervozno poprosil gospodinjo. ki je bila sama doma. za vodo. Žena ga je spraševala, kilo je in ali kaj prodaja, pa ni dobila pravega o Lgovo-ra. Ko se je napil vrt le, je hitro šel. Ženi se je čudno zdelo, kam se 11 mi tak«) niJudi. ni niii od daleč yumila, klo bi bil. Ko tera je bila Paderewski član poljske vlade PARIZ, Francija, i:j. jan.— Svetovnoznani virtuoz na klavir, Ignac Paderewski, ki je star že nad osemdeset let, je dospel iz Švice sem ter sprejel mesto v novi poljski vladi, ka- jti o svojih dogodi ja jih. Ba-1 ka beležka v časnikih na pot i-' ran tal je s kožami kar je je s kozanti k:ii- je iia-nes v slovenskih krajih n*d-ka obrt. Revirji so izpraznjeni, puške previt" pokajo, ko je tpa lovcev in j>ov na jjretek. Jaka je poznal lwji.j'se ča-e. Xa-kupoval je kože prav po vsem Zasavju. Prav kIo {H^lednje-ga je imel trgovs'ke zveze z ljubljanskimi kožarji in je bil reden go-1 "Divje kože" na velesejiiwu. Pot do Hrib«kega Jake je 'bila mnogim prijetno ra^Tvedrilo in je bil start poštenjak naj4to]j srečen, ko je zapredel v pomenek s svojimi znanci pred idiličnim čebelnjakom. Ko so ga zdaj prinesli podšent ju rs ki fantje na svojih ramenih iz vai-i na pokopališče, ga je spremljala številna druščina. Vsak je imel« »nJlt.jillH'IMlipjiiMlllllli, ,j.|limilI,h.,||l!NIH; iiii"M|niiH>iHt!"Hani:»"'l'iiiniiii';|Hitn;i»'' FRANCOSKE FINANCE V tem času ui življenje F raneije praiv posebno prijetno. Vsi sposobni moški med devetnajstim in petinštiridesetim letom so pod orožjem. Njihove družine dobivajo nizko odškodnino oziroma podporo, živijenski st roški so zmanjšani do .skrajnosti. Tisti, ki so tloma zaposleni pri raznih delili, razmeroma dobro zaslužijo, toda od zaslužka jim dosti ne ostane, kajti ]>etna>st odstotkov plač gre za davke, pretežni del ostalega denarja pa za vojne bo ude. Navzlic temu je pa morala francoskega naroda dobra, in življenje gre neinotoma svojo pot. Proti diktaturi, ki jo izvaja Daladiefova vlada, ni sko-ro nobenega ugovora. Pravzaprav to ni diktatura v dobesednem pomenu, kajti vsako Dala dierovo odredbo mora pred u-vel javi jen jeni odobriti poslanska zbornica. Volja naroda je ^potemtakem še vedno vseodločujoča. Staro leto je 'bilo s tem zaključeno, da sta senat in poslanska J&ornica soglasno odobrila uravnovešen civilni in vojaški proračun. V«i otroški so pokriti, poleg tega pa še ostane pokirngi milijon dolarjev za kakšne skrajne oziroma nepre-vMene potrebe. , Ne more se sicer reči, da zro Francozi z veseljem v bodočnost, kajti vojna ne prinaša nobenih dobrot, pač pa nalaga ie žrtve in zahteva od vsakega -držvljana, da stori svojo dolžnost t " i 5h < Francozi so se v-dali v svojo usodo, ki jo še precej voljno prenašajo, zarvedajoČ se dejstva, da se bore za dobro in pra-S&Uf-...........>m s o se v po)H)ldar^ki'h urah o-glasili zasledujoči orožniki v K sipi j i vasi in pokazali ženici sliko Place ta. je takoj potrdila, da je na sliki tisti, ki jo je bil prosil za vr.do. Ženica se jr silno prestrašila, ko je izv^le-la, kako nevaren človek jo je bil obiskal. . organizirana po vpadu Nemcev in Rusov v poljsko ozemlje. MRTVEC PREŠEL V ŽIVEGA. STAVKA na Filipinih MANILA, Filipini, 1l\ jan. — Stavka delavcev v sladkornih tovarnah v San Antonio je zahtevala nadaljno žrtev. Te- ko smo se v pikuiei nekoliko okrejM*ali in se že hoteli vrniti, vstopi orjaška postava z ogroiu iiim slamnikom na glavi. — Sem slišal, da >i nie i-skal, — mi pravi, — veš, čebele sem ogrebaJ, zvečer je naj-jiripravnejši čas za to. To je pa moj sin — predstaiul mi je %'isokoraslega moža, ki je prava slika svojega očeta. — Zdaj boš pri meni. Kar je unije, je tvoje. Tak je bil pozdrav. Ko *em se naslednjega jutra zbudil vsled ptičjega petja in opojnega duha šmarnic — vse belo jih je bilo poi noben zajtrk tako teknil, kot po tistem ranem izprehodu. Obi-skovala sva dosti rojakov, ki so se priselili tja iz Roj\ t in okolice sv. Tleh Kraljev. Moj dva dni trajajoči obisk je bil zaključen z razkošnim obedom v gostoljubni Le-kovčevi hiši. Rojaka Žusta pozna vsa tam kajšnja bližina in daljna o-kolica. Amerikanci slovkujejo njegove ime "Just*', in vsak, kdor tega moža natančneje pozna, ve, da nihče ne zasluži bolj primernega imena. Se mi zdi, da sem letošnje leto precej dobro začel. Kajti začeti novo leto z okusnimi krvavicami, po mojem mnenju nikakor ni slabo znamenje. Ž tarja univerze v Ljubljani. (Josipa se je priprljala na zagorsko pokop ilišče in je v po-■kojniiku takoj spoznala svojega n«oža. Denarne pošfl jatve Denarna nakazila izvršujemo točno in [zanesljivo po dnevnem kurru: V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50 ........... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 ..... .... " 1000 KBK SB ČRNE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE- I NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI nujna nakazila izvršit- Sjemo po cable letter za pristojbino fl^- SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 1M W. Wk gR. NEW YORK Ivan Novak je pre 1 4. tedni zapnstiii . | or 11 in se ni več vi nil. l>oina je rekel" svoji so-pro^'i. ila ]K)juj>anee ni toliko č; sa ležjil v votli. Suknjiča, ki ^a je ime! ob c/Miodu na se'bi, sedaj ni^it več našli in tudi nje.uove suknje voda gotovo ni odnesla. Morda je kaj odjprodal. saj oh odhodu prel štirimi tedni ni imel denarja s seboj. Bil jo lepo oh rit. Vse upravičil .je donfnevo, da si je poiskal lil a'. In i urrob v Savi >ele pred nekaj dnevi. Pokojnika ro odpeljali v Ljubljano, kjer je bil pokopan. . RAZBOJNIKU HACETU SPET *f A SLEDU. .Razbojnik Hace dela orožni-št vu «še vedno velike preglavice. Kakor vse kaže, jo hotel s pisani, k\ so pri"spel& iz Štajerske, spraviti zasledovalce' na napačno sIimI ter se jo meti vsem tem časom, kar se jo po-javil pri Trebeljneni in blizu Hmoljnika skrival 7>o tanioš-n.jih gozdovih ali celo po >a-lmotnih viir-eli, kjer je naše1' vlarno (skrivališče. Upravičen je sutni, >da ima zveste .pajdaše ki nrti pravočasno javijo vsako nevarnost. Tudi pisma, naslovljena na neko dekle, pri katerem .je bdi prenočeval, potrjujejo, sun L- da je pisma na Štajerskem odldal kateri izmed njegovih pajdašev. Pazljivi orožniki so nVu spet prišli na sled. Da bi več ne ijamxraril in da bi brezu&pešili pomoč skritih pajdašev ali tudi neredkih zaščitnikov, so po- kom včerajšnjih spopadov jo njimi me jo obdaril prijatelj bil usmrčen en delavec, pet jib Matija Lenaršič, in reči molje bilo pa težko poškodovanih! ram, da bi se nič ne pritožil, Pred kratkim se jo ne'ka I Izza nove.ua leta je bilo areti-jče bi moral imeti vsak dan ta-vdova obrnHa do tm^ških ob- ranili v zveai s sta.vkarskimi ko ivečerjo. Kakor'hitro mi bo mogoče, rali sprejeti, ker niso našle no la iz* Ljubljane v Zagorje go- , .. .. . . ( . . , 4 . . v ' ' lastl s predlogom, ki so ga jiio-. nemiri nad sto o-eb. hj>o AoViikovo, soprogo ne-' - i-rečnega Ivana Novaka., vra- , , , .. . . . . hone do I ovne, ki bi t en m nasprotovala. Vdova j«' zahtevala, naj jk'pel njenega moža. ki so ga sežgali v krema tori ju. 290 UR NA DREVESU. \Ameri>ški rekortlerji so do-»ili močnega tekmeca v Ma-Ižiiru Viktorju Ami. Kakor rei l»u c i rajo na še manjši obseg, poročajo iz P»udimj>ešte, se poker ga hoče v vodi raztopi je-j naša tem in >i daje to v časnega ptipiti, kakor sta si z mo- nikili ojjisovati, da .je presedel ženi obvjuhila, ko je bil še živ. 2!X> ur za:po?ed na nekem dro-Tisti, ka bi izn^ed njiju prvi ves-u. Ameriškega šampiona tem pof lročju je hutl<» potolkel, kajti ta je zmogel samo 172 ur. To pa ni edini rekoiU katerega je Anti pono>en. unifrl. naj bi v podobi pefH-la prešel v drugega. Ta za'konJka dvojica se je naslanjala na zanimiv primer; na ijz stare orientalske zgodovine'Izpelo mu jo tudi. da jo z voz-Se danes poznamo niavalino o-gromnega mavzoleja v Ilalika-masu, ki i^o ga v .-t a rem veku smatrali za enega izmed sedmih svetovnih ču-des. Ta mavzolej je dala zgraditi žena kralja Mavzola. po katerem je bi< tudi fane. Lopa kraljica Arteinizija, ki je umrla leta uim kolesom tekel 17 km daleč da je pojedel v onem csbrokii .'»D surovih kronrpirjev, da jt ležal "JI dni v neki cementni cevi in da je gun wast o žogo 14.OP0 krat zapored vngel v zri'k ter io ujel. Z \vemi temi dejanji je potolkel doseda-. nje rekorde ameriških šampio- 350 prod Kr.. se je bila > svo-.nov v potni i ni h področjih. se bom dpravil v Downtwn, kjer sem bil zadnjič 10. marca lanskega leta. Da slovenski Downtown ni tako mrtev kot bi kdo domneval, pričajo slovenske prireditve na Osmi. Prejšnji teden je v enem samem dnevu izgubilo »v Hartley, West Virginia, 169 otrok svojo očete in 57 žena svoje može, ki so bili zaposleni pri Pond Creek Coal Company. — V petek je bil plačilni dan, — pravi poročilo, — in ker dvaindevetdeset premoga rjev ni moglo osebno priti po svoj zaslužek, so bili čoki poslani njihovim »vdovam in sirotam. V teli suhoparnih "besedah je vsebovana vsa tragika a-meriškega majnerja. cS^p V Jugoslaviji ženske še nimajo volilne pravice. V staro-k rajski h listih čitam mnenja naših velinož, če naj postanejo žen>ke v tem pogledu enako-praivne z moškimi ali ne. Nekateri se zavzemajo za žensko volilno pravico, drugi zopet izražajo svoje dobro utemeljeno pomis like. Po mojem mnenju je najbolje povedal eden naših največjih veleumov, pesnik Oton Župančič, ki je dejal: — Sem zato, da dobe vse pametne ženske »volilno pravico. To je beseda vseh besed, katero se mora strinjati vsak treznomisječ človek. Kajti pametna žertska odtehta deset pametnih moških in sto takih, ki mislijo, da so pametni. Prikurjena ženska — no, p%. kaj bi govoril . . . Rojaki, da ne pozabite, naročite še danes Slovensko-Amerikaiiski Koledar za 1940, Dosti zauiiiiimt^a ga v »jem. It GLX9 KIBODI^-New Totf Monday, January 15, 1940 SLOVENE (YUOOSLi^) DAM PtiTifllm »odpi«« in naefanoatl ne priotrfuje- \ mm. DapU n četrtkove ttevllko naj bod« v 1 Min urada najkasneje v sredo zjutraj. Vesti iz slovenskih naselbin j_ Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše čitatelje in se 2 njimi naši rojaki tako-rekoe med seboj pogovarjajo. Slovenski Dan ostalo veselo Iz raz- je *cilaj trajna u-tava. Slav. ,ti(vt, kater:", se je vršila v so-»Mo 8. julija na Wi*t View Parku, je lula neopore-kano us|H*Šna. Pogle«! na množico veselili in sniejoeili ljudi jo moral ogreti vsako srce. Najl/olj ugledni Slovenci m> požrtvovalno pomagali napraviti ta dan resnični i*speJi. Z duhom prave sloge, katero je pokazal ollior in navdušenje množine, nič drugega kakor jieizmcrua katastrofa 4*i bila mogočo | »»kvarila to združeno v«-soljo, f'etudi so grozovzročali stalni pr5 dežja in so včflV-Hi tudi vlili celo ploho na glave množice, katera se jo premikata po par ku. je v*e«*no razpoloženje celi lan. ličnih virov jo sklepati, da bi Inlo število prisotnih ljudi od |wt do o-o! 11 ti-oe. Stotine jmsoiii j«' prišlo in iiošt(»vilni telefonski klici so čestitali odbora na odličnem dolu in so dajali različne nasvete na bodoče Slovenske dneve. Nobena moč no moro preprečiti bodočih letnih A- ,merikansko-Slovertskih dne-vov. Najlnilj značilno je bilo /ta jprisronoj^e prijateljstvo jnod onimi, kateri so prisostvovali. Politična nav.iranja in verske razliko so bile jk»-za-bljeiie /.a ta edini dan veselega rajanja. Starejši Ijuidje so dopustili mladini, da • j<» ir]»ravljala. Fii poglejte, ali .razumete, da med našo mladino ni po[H)lni Slovenec, -i moj prijatelj,*' je naš<> geslo. Naša na-rodriost in na*a kultura mora Ž i vet i večno. .Ta*/, sem jiono--'«»11 it a govorico nioie iiuitere. \obena moč na >vetu naju ne more ločiti. iDovolito, da rečeni vsem onim, kateri ni>o goroee delovali za mi> prvi Slovenrki dan * av-talnj«*: Jmk s«>nr mlad mož. vzgojen v Ameriki. Moj oče je mrtev /.«• 20 lot in iiwtja msiti je že v ti ■šesUle-etih letih. Njeno pri-ipovedke oo vezalo na moje prednike. To ni i bo pomagalo, da .bom trVhio držal noge na trdih tleh, da ne bom nikdar pozabil, da la duh, :ki živi v meni, kateri je vladal generacije v doticni mali, s slan*o pokriti hišici, v oni mali vasi v rsednji Evropi. (V bi vi poznali mojo drago -taro man*), katera je umrla z molitvijo na ustih za svojo " Mico*\ mojo nlater, ali vas J Krm vprašal h kateremu društvu pripadate, predno se bo-ya spoznala in začela obujati spomine? . Za vsako o-vbo, ne ozirajoč so na stan, je potrebno, ne samo, da in ta svoj cilj za bodočnost ,an*pak, da ima ravno tako čist jKtgled oilkod priha ja. Ali se ne počutim bogater-i. če vem, da moj >tari oče. sedaj 88 let star, še zmeraj obleln ie svoj nlali kos zemljo nad Sf. Jernejem f Ali ni moj eii* o-cenjevanja zaradi tega bolj oster? Ali ni mojo naravno nabiranje toliko l)olj pravilno? Č*e vse to ovržem, potem ame-rVkanizirajte ime Ludvika Župančiča, katerega sem podedo-,val fK» pontr>nem očetu 11 a vo-eeli materi v oni domači hišici, na zelenem griču za Novim Tiioston«. Ali naj pretrgani vrez tr.lnega vzroka kritizirali odbor tega prvega Slovenskega dneva. Vsem: tem osebam .moremo sedaj povedati, da vsaka poedina intcligen^m* :n nrzunian eseiba se je z vsem sr-iceni pridružila teirm slavju. Jf>nih |)ar. kateri niso n edini. Mi bi se morali ve-elit; v vseh >e>lankili, in č«* mi verujemo v posebni nazor- brez osi rov mi ga moramo zasledovati ob pravom Času. Večkrat si ljudje pokvarijo svoj program z n<-strpnostjo. 'i >si4)iio, mi radi poslu jemo SSoveiM-i, ki so pošteni in de ' Javni in, ki zmeraj ne skušajo preobrniti drugega. Eno vprašanje je bilo večkrat ponovlje no v naših razpravah. č» je Slovenski dan upravičen ;n, če jazlična p«xl|K)rna društva bi ponlpirala naš načrt. Fklen naš vzgledni društveni vodit« Ij ^o .je izrazi!, da ali se on n.» pokaže kot v/.oren SI lo ven .1 po nav.orih, katere on izvaja ino potrebna /.id ali Ita!-.*i*i laLko n.V gov: ♦•» iranizaeiji da -o rav»:a-: po pravili!?. Ta idra je l,i! a na svoje«; mostu ' *<■ si liberalen pripadaj napredni organizaciji, in če nisi liberalno navdušen, potem pripavlaj kam drugam, kjer se strinjajo s tvojimi nazori. Toda naše mnenje .ie, da organizacija, katero jo mislil moj prijatel'j, je -lovensko društvo, ime je slovensko, člani so skoraj vsi Slovenci in lahfko rečem, da moj prijatelj jjjia ugledno službo zato, ker je Slovenec, ker se strinja s pvojiini sodrugi in ne zato. ker po njegove ideje narodno slav-jie. Ta-ko vsaj čutijo vsi nasi fprijatelji. Mi v-n hiio člani .teli organizaqij zato ker so udovenske i^i naši Jllovensid domi, kateri omogočijo narodne podporno organizacije so "Slovenski domi" in ne "Delavski domi" ali kaj drugega, rnr~T T 4 LOV NA SRNJAKE V PENNSYLVANIJSKIH SUMAH Spisal A. A. Bomback, Barberton, O. lli»ll!|,:itlii»Hl|,.1.HIi'ii:?||| ,||l!llll||,hi||llll| miiio'Uimtiii^'Mm i>itfi'l»iHinU""timl| MEHKO VEZANE KNJIGE '(Nadaljevanje.) iNekaj trenutkov pa je bila zopet tišina. Niti šumenje suhega listja ni bilo več slišali ne od levega no od desnega krila. Obrnem moj |H>liod nekoliko na desno. Nikogar v bližini. Pa se zopet podam ua levo, da bi mogoče opazil naše fete levega krila. Nič. nikogar ni v bližini. Pa se domislim naše stroge komande, da • e snidemo pri "drugi" stezi. .Za vraga. — si mislim — kje je ona druga steza? Pa nekoliko pospešim korake, da bi bil jaz na stezi preje, nego naš gtrogi komandam ter da tam' j>očakani stotnijo. Tako jo re-Čein neka"ko pol ur«1. — Nikake stezo — eno uro — pa še nobene poti. Dve uri. pa še nisem opazil nikake steze. Zde-}o ise mi je, da som nekako predaleč v sovražnem teritoriju, ter da me sovražnik še lahko vjame in tako »škoduje na vplivu našega komandanta, vendar sem bil odločen, tla pridem ,v-aj tja, kjer smo včerajj napadali. Ura jo že deset zjutraj. fte v«»dno nol)one steze in niti sovražnika. Menda me je .^ovražnrk cul, ker sedaj sem ,že precej glasno dihal. *— Halt verda! — začujem pred seboj v grmovju. Pa ko /vstavfiin, in pričakujem na-/iHljnjegn povelja. Nato vi-.io tovariši iskali, ter da bo-iifo izgirbili današnji dan brez vsakega uspeha ali koristi. jNe+cako ob dveh popoldne sem sicer našel prostor (mimo katerega sem že prej šel) toda jsz sem Lskai "vrhovno ko-manfdo in moštvo je iskalo pa mene. (Nekako ob štiri-li poiiol Ino .naleti-m na nagega "kaprala Novaka" ki takoj javi na vrhovno komando. Tedaj me vzame pa naš komandant Spe-tič na report. Obdeloval me jo raznimi rek ruti. neizlviišeni-mi zabiteži. itd. Marsikaka je padla. Jaiz sem se j>a jezil na Jcaipitana. češ, da mi ni dal dovolj informacij o dotični >tezi. ko je v ti kontri tudi v nedeljo bitka, pa so mi povedali, da ,ne, temveč, da ^o imeli samo jnanevre, ter da so nekaj sovražnika na tihoma vjeli (ker .se danes ni nadejal boja) in pri vezali ter, da jim dajo jutri svinčeni krst, ako .-e .je nahajala lovska četa. Toda katere nisemi nr.išeU ter mu za- kar iz samih domačinov. preti.1, da ga reportam na 44 regimen te" komando. Kapral .Novak je pa tirlil, da nam je dal kapitan dovolj, in pravilna navodila, ter tla sem jaz te|>ee, (.la ne spadam v lovsko druž-jbo, ter da naj bi bil raje ostal ;loma pri "materi". No, vse sen t nloral vzeti za dobro, j J>isciplina je potrelma, >i mi-' iKo nas je Mr. Rozimin |)o prijaznem syirejenra peljal kar ,v klet 44na pokušnjo", smo si takoj pretTstavljali, da je 11110-Ja ta četica veliko u^ptdia na bojnem polju. V kleti je bilo j>o!no pohoti, napolnjenih z mesom kot -e tt) spodol>i v tej ,'ovski sezoni. Trije briiki Jfcintje (sinovi) so pa delali slim, ter molčim. Med tem jejklobast kot na 44kontrakt.'* čas za končanje danas-j — Koliko ste jih potolkli?— napadanja" in jaz som rvpraša No vonn — Nt: veš? Kani si nnme-tn jen ? *— Tja. kjer smo lovci četrte .kon»|ftiuije napadali včeraj do mraka. Ali je še daleč? 1— Hej, dragi rekmte — mi reče — ti si prišel štiri milje preUaleč. — Kaj naj sedaj storim, častiti kapitan. — ga vprašam'. , i— Takoj ]M)jdi nazaj, kajti tvoja četa te bo gotovpjskala, jn ako te no dobe ob času, te 'Jiotlo iskali še |>onoči a za tvojo nepremišljenost in tvojo re-kratsko nevotlnost ti Še lahko dajo "špange" da bodeš ]>ri-hodnji^' "bolj pazil na lovsko disciplino. Nato mi da še ne-Jtaj potrebnih informacij o on-dotnem terenu ter komandira 44kertajh, marš." Ta;koj sen» vedel, da me bo- in če tvoja imiti in oče gresta tam v soboto večer in pojeta "Bod* moja, bod* moja", gre-,sta tam zato, ker i?ta ona dva «in njihovi /prijatelji Slovenci in ne zato, ker pripadata lk te-/rru ali onemu j>olitienemu ali (podrpomemu tlruštvu. Tako-fekoč nrt čutimo, da ne bi bilo nobenega, nasprotja napram tej ideji, ker skoraj vsi ti ali ,V.saj večma teh Slovencev, kateri podpirajo to idejo, pripadajo k tem organizacijam, Jcatere se ne zanimajo za to jdejo, katera se imenuje Slovenski dan. I* iŠe več se bo slišalo v pri-hdtftijih tednih iz Pennsylva-nije o tem> predi ogn. pnsei njega ga komaj čakal. Na transportu ni bilo veliko govora, cela četa me je zaniČevalno pogledovala, češ, da sem jim pokvaril celi dan. Do-pevši domov, nas je že čakala izvrstna večerja in razna draga okrepčila, med katerimi smo pozabili na današnji neuspešni dan. I Naš kapitan nam še pove, da drugi dan je nedelja, dan počitka, ter da naj preveč ne ob ^lajamo tfneva gospodovega, odamo nekoliko n;v inšpekcijo okrog ilmgili čet, da poiz\*emo kaj o njihovem uspehu. iNaŠ transport nas pripelje na Mrs. Mušičevo farmo na ta-kozvani Highland, kjer je bil k v a rt i ran sam <4oberjager" Baraga, ki nas je tudi takoj -.•prejel v 44avtlienco" ter nas ,]x>gostil s steklenico tega • 'kratkega" pa še enega in takoj naprej. Dani je stanovanje Mrs. Mušičevo precej ol»-,-irno. pa m rs je bilo jK)|H»lno-ma (Milno. Nekateri bojevniki so bili jako veselega razpf)lo-žonja, zopet drugi psi bolj v ?krbeh, so-ii nam drugi dan kaj posreči, da pobijemo kakega štirhiožetega sovražnika, ter končamo »boj zmagoslavno. 'Prostaki IStajner, Kiinkstolj, Bii4k Jr., so nas peljali v Stalo, da s>i ogledamo kako je tre-'ba ravnati s sovražnikom, ako kakega dobimo, ker tam jih je že en fpar viselo. Drugi nas je oiKWoril, da je potrebno iti na sovražnika dokaj "zgodaj" zjutraj, dokler sovražnik še ne vidi. da se nm tako lahko približamo prav (pred nos in a!ko ne drugače, ga lahko 44 vpiliš" kar s puškinim kopitom ter tako prihraniš naboj jn strel, -na katere jako pazijo mednaroldni opazovalci. (Ravno sem hotel iz <4firi>o-ca" poizvedeti, kje je dimga polovica St. Clair Riffle regimenta, ko se pokaže poizvedovalna patrulja iz bližnje šume. In ko ta naonani, da je vse 'clear* .prikoraka še 'manšaft'. Jaz sem bil takoj 'firbieen* današnji komandant Novak. — Dva — txkrovori ^Pi*. Rozman, ttxla — dostavi. — toda te smo celo loto redili v hlevu. Zadnje tri tetino smo /i 11 pa še z koruzo obrodili, tla bo več masti. iMod tem pogovorom in "^jk* kflisšaiijem" jo pa Mr-. Koz-man pekla 44krvavico" katerih pkusni vonj nam je siii! v nos prav doli v klet ter na- vabil v sobo, ali boljo v kuhinjo. ".1 koder je prihajal, ter končno zmagal. d«d«i" v klet. krvavi- 'Takoj 'gremo 44na (ampak no k fantom temveč na že |jočen«* ee). Pri tem <4vžitka ptdnem dehi" nas je pa Mr. Rozman Še s 44ta rujnini" poKtr«»gel. Kmalu se je vse siproiiienilo v jako .veselo družbo, polno radosti, »len njegovih sinov je jmčel igrati na harmoniko slovensko )>os>mi in sn»o ga pa po možnosti opremi je val i s (K'tjem. da »se ja kar razleiralo. Se naš .gt»-FIM>lar Toni Malino se jo [razveselil. In tudi Frank Ko-Ipiidar ( brat ^hv. Rrnnnan) je .držal z nami v petju in veselju. Tako nam je potekel čas 44brez |)oja. in po inštrukciji naše- ga kaprala je prišel čas, tla se podcino domov v Jameis City, Ida se zopet pripravimo na boj .drugega ti ne zdravi in 44 čili." V ponedeljek zjutraj je bilo jiiiiše moštvo popolnoma pripravljeno za odhod žo pred C. pro zjutraj. Naiš četovodja Spetič nam naznani v 4befelu\ tla nas bode danes imel pod komando sam ober.-t von Joe i^kerl, da bon>o tako imeli v načrtu najstrategistične postojanke in baje kaj več vojnega uKpeha. Gospa Maihne je hitela z obtoževanjem naših tor-nLster z raznimi sendviči, češ, ako se tudi danes kvlo izgubi, da ne bo revež lačen, nakar da naš . novi spoštovani komandant 44von Skeri" komando za odhod, ter naš transport oddirja z nami še v.temno jutro. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISE IN "GLAS NARODA" F^azp rodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. 2. Belgrajski Biser 33. P«/i palet 34. Pravljice (H. Majar) 35. IVavljice in pripovedke za ml* dino (S. Kušutnlk) 34>. Povesti in Slike (Ksavrr Hcsko) 37. Itiee Selivke (Tagore; 38. Praški Judek (Josip Vole) 40. Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Straiari 13. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Splllniau) 44. Rdeča in bela vrtnica (Antuo Hnonder) 45. Revolucija na Portugalskem Ifi. Sisto s Šesto og!cMala Petra. Toda njenra je bil tiobrotni zaprl oči in ušesa ter ga napravil slepega in g uliega za ves ctvet. i Grenko se smeje, je vrtala starka. **Ali >i slišala? Bolje je. da jaz grem. Zaradi Petra .veš. Ce ne. bedo še name začeli stresiati jezo. Ti pa, otrok, ti of-tani, dekler te ne poženejo iz te hiše. Peter je zaslužil, da člov« k zanj kaj prestane Jesti pa pridi domov vsak dan. I>a bi tukaj jedla f Niti mrviee kruha ne smeš vzeti." ja hči ostati pri njem. Pred menoj boite imeli mir! Jaz grem. Z lrogotu!" Vn^dhofcr je vtaknil roke v žep ju jezno zamrmral: "No, no, tako l"udo tudi nisem mislil." Roman je segel z roko za ušesa, kot da ga tilnik boli. • 44Jezi, me, ker mora s|»ra ženica tako iz hiše. In kaj >Mk> Elizabeta mislila o nama in o naji ni bratski ljul>ezni? .4K"e, bolj si pameten, kot vsi drugi, čemu bi ne bil tudi boljši? Rečeni ti, če bi pokojna mati še živela, bi ne «|>odila dekleta iz hrše. Pokojna mati je bila taka, kot pridiguje Peter, da bi morali biti \>i ljudje." "Kar pri miru me piir-ti i« Petrom in njegovimi pridigami." Toda ta njegova jeza je bi la kakor slama, ki vaplaniti in Ufiisne. Pomiril se je in zamrmral: 1 *4 No, pa naj bo, zaradi mene." * Tako jo vedno rekel, kadar ni hotel, da je moral vstreči svtijpiua sinu. 44 Pa naj ostane dekle. Sama sreča, da smo se s fare iz-rebili." , IStopil je k oknu. ** Tod i L- kakor pravim! LjuHfje bodo govorili. Veš, Jjudi moraš poznati. Jn Julka, kaj bo rekla?" Roman je prestrašen za jecljal: 44Sveta Marija! Na Julko pa niti mislil nisem. Ko bo Julka zvedela, da je dekle v hiši — salamentt" Težko sopee se je oziral Romam po tleli, kakor človek, ki je nekaj izgubil, pa ne ve, kje bi iskal. { Stari je stopil k omi. "No, ta bo lepa! Zdaj pa gospod župnik prihaja. Zdaj ie bo vlilo." i Dvignil je konca suknje, kot da bi imel sesti na nečisto klop in odšel skozi vrata. £Ca dvorišču je mati Nana izplaknila okrvavljene brisale jih razobesila po plotu. Boke si je brisala ob predpas-jjk in hotela oditi, pa ji je gospod župnik zastavil pot. , 'Začuden je pogledal starko. "Baiš sedaj mi je povedala moja Kbtarina. Ali je tako nevarno? O, ti -sveti Bog! Mamica, moliti moramo Z molitvijo ga moramo "spraviti v življenje." "Moliti?" V utrujenem Limaričinem obrazu se je začrtala tTtJa jtoteza. "Seveda, seveda, molila bom že. Toda pri meni dmna. \ vašo cerkev me nihče vec ne spravi. JDoma inrm Kristusa, ki ima samo eno roko. Toda ljubši jni je kot vaš, ki je štirinajst čevljev dolg, ki ima vse ude in visi v vaši cerkvi. Z Bogom, gospod župnik." JJmarica je odšla. Gospod župnik se je v skrbeh oziral za njo. ljudje, ljudje! Ljudje, kaj ste znoreli?" ftil i; <• (Nadaljevanje prihodnjič.) Razne vesti M02 BREZ SPOMINA. Brazrlske ofb!a>1i se ha vi jo Jta čas s svojevrstnim piime-roiu, ki je o njem v zadnjih 20. letih vtnhio zi:ova poročal ves svetovni tisk in ki zadela nekega bivšega italijar skega vojnega ujetnika. Po svetovni vojni so d Mali v neko "taliian^ko bolnišnico moža, k* je bil izgubi! spomin in ki za njegovo istovestno^t ni bilo nobene ofxire. I)*'c ženski sta ga označili za svojega moža. Njegova s: ika je šla svoieča-no skozi v-e svetovne liste. ^Nekega dne se je javila žena italijanskega profesorja profesorja Oanele in ga tudi spoznala za svojega izginole-ga moža. To navedbo so z druge strani ovračaJi. Trdili so, da gre za t urinskega stavea Brunerja. Prišlo je do prav-de, ki >>e je končala s tem, da so moža brez spornima spoznali za Brunerja. Gospa Canelova pa se za to razsodibo ni zmenila in se je s svojim domnevnimi možem izselila enostavno v Brazilijo. Kakor poročajo brazilski listi se je možu sedaj vrnil spomin ter je spoznal svojo ženo in otroke. Izjavlja , da je res profesor Canela ter je uvedel, vse potrebno, da ga kot takšnega priznajo. Sedaj jo težko obolel in noče umreti kot «ta-vee Bruner. Brazilske oblasti bodo odločile o stvari, pri čemer se bodo naslanjale na izjavo profesorja Silve da je bila raz-odi: a italijanske oblasti zmotna. Najzaneslivejši dokazi, da je Canela res Canela. je v enakosti krvnega tipa njegovih otrok, ki so se rodili pred voino tor pozneje v Italiji in Braziliji. • DIAGNOZA IZ LAS. Zdravnik, ki je v ženevski dražbi užival velik ugled in je iiinel velike us»pohe kot čudežni doktor, se je izkazal za navadnega ponarejevalca in sle|>ar-ja.* Lažni zdravnik, po imenu Georges Bater, je dve leti nemoteno izvrševal s>vojo prakso. Bolniki >o prihajali k njemu od blizu in o«l daleč, čeprav je konzultacija pri njem veljala IT) in več švicarskih frankov. 'Mož, ki mu očitajo danes eo-!o vrsto smrtnih primerov, je bil dofbrn založen z najrazličnejšimi francoskimi in drugimi medicinskimi diplomami, ki si jih je sam izdelal. Sčasoma si je razvil eel modemi obrat. Deloval je z vsako vrstnimi električnimi aparati, motorji, transformator ji, prisluškovalnimi pripravami, nihali in drugimi aparaturami, ki jih je izumil sani. Njegova special! tet a pa so bile najrazličnejše analize s ponuoejo las. Vsakemni bolniku in bolnici je vzel šop las, da bi po njih kakor je sam izjavljal, določil pravo bolezen in potrebne le-ke. Kot leke pa je pacientom ■zapisoval nafbolj neverjetne želišične vorl-o ter poleg navadne oslajene vode ter vsakovrstnih. skrivnostnim liomeopat-skih in drugih pripomočkov. Policija je zaplenila celo skladišče takih lokov in celo zalogo fantazijskih aparatov. fBater ni bil pri zaslišanju ničesar utajil, mnogo njegovih pacientov se je kakor sploh v podobnih primerih izjavilo zanj in so ga.navzlic nedvomnimi primerom, smrti, ki jih je zakrivil, začasno izpustili iz zapora. VHcnttnjBBBicnBwwni n.r nipn. n:'*' nun i r ^ liinciTiiisuiniitiivi n ADVERTISE IN HI .AS NARODA DOMOVINA STARIH PEVCEV Karel rja, domovina starih finskih pevcev in KaLevalo,, je ozemlje, ki moli iz Finske najbolj proti ruskemu vjflio-du. To je gorata, divja dežela z rekami in širnimi močva-rami ter pada stnno in razčlenjeno proti največjemu evropskemu jezera Ladogi. Tu je na evropskem severu prehodni pas med civilizacijskimi ob' i -kalifi zapada in vzhoda. Še xlanes se bojujeta tu protestantska in grško pravoslavna cerkev ter obe svetovni nazi-ranji za nadvlado in čeprav se je finsko-karel.sko pleme, ki prebiva tu že stoletja, vedno odločno borilo za svojo ,-amo-siojnost, čutiš povsod v pokrajini. človeku in življenju bližnje tipi-čno ruske oblike. /Vzhodno od Ladoškega jezera. ki gre preko njegove površine politična meja, so Ka-relija v Rusiji nadaljuje pi-oko širokih stop. V malih mestih iz svetlih, en on ad stropni h hišic se dvigajo značilno ruski cerkveni zvoniki in na trgih vitliš prave tipe mfužikov. •"Rusija" — čutiš in misliš povsod. Na finski strani Karel i je jo sevdda malo drugače. Že pred vojno si čutil povsod zaskrbljeno čuječnost pred bližnjim sovražnikom. Toda ta sovraž-ikik niti ni bil toliko Rusija, kakor boljseviki, ki so jih imeli nekoč v deželi in ki so iih le po krvavih bojih moirli spraviti iz nje. Celo na Vala-mn, romantičnem sfanio-tan--kem otoku, na Ladogi, kjer jo bilo v.carskih časih razen as- ketskih menihov videti le po-| božme romarje, je bila postav-j Ijena baterija fin^ih obalnih I topov. Ta čuječnost ni bila1 odveč. Prepogosto je priha-j jalo tlo aretacij, kajti v e. * Toda Ruisja ni samo boljševizem. Kdor bi jo tako gledal. l>i jo gledal« napačno. To je neizmerna dežela z odročnimi, malo znanimi ozenriji. kjer knUetje še danes molijo za carja in imenujejo cerkev svojo "matjuško." Drugi so pač že nekaj slišali o mnogih dogodkih v zadnjih desetletjih, pa ne verjamejo, tretji verjamejo in sprejemajo. To je še vedno tara Rusija. Tudi to čutiš povsod v finski KareM ji. največ morda na Valatnu. Šti-rideset kilometrov od obalo loži ta z otočki obdani otok -svojinn slovitim pravo-lavnim samostanom. To je svet zase, ki spominja skoraj na srednji vek. Tu molijo v nebo vskimi čopicanfi in dolgimi pajeolani so menihi na Va-lamu prav takšni, kakivne -i moremo elavnen|u nunskenuu samostanu v v/hodni Kareliji. a je dobila dovoljenje. da sme živeti s svojo staro materjo zunaj samostana. Menihi jo častijo kot svetnico. Ti ljudje verujejo v no-vogorodskega metropoli ta, ki se je rešil kakor po čudežu iz rdk svojih rdečih sovražnikov in A' svojo staro Rusijo ter dobe skrivnosten, vzvišen izraz, kadar jim hočeš irovoriti o moderni politiki. Kdo ve, kako še bo — govori njih izraz . . . Poučni spisi Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Gena: broš $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša iz daja, 728 strani. $5.oo ' AH.VS NEW AMERICAN INTERPRETER. — KRATKA ZtiOHOVINA SLOVENCEV, IIRVA- RUSKI REALIZEM. Spisal dr. 1»m Prijatelj. ] Trda vez. 279 straD* Cena $1.10 TOX ,N SRBOV. »5 -tranl 413 utranl. .... \ , „ , * Cena 30c V kujlrf «o opisani predhodniki Id Idejni oU- l^na knJlKa » Nemce in ta one. ki so nem- ^na melJHelJi te -nske rtrule. •čine smozut. RNJItfA O LEPEM VEI>ENJU. HJrtMinl.l Vm Qena $1.50 1 AM!fImA AMER.KANC1 spisal lie., j Cena 5125 ^^^ _ ^ Jot# ^Ttlftart | ; M. Irunk. (608 strani.) lrdo vezano KNJI«A O DOSTOJNEM VEDENJU. :i1 v tej kajfd "baja naft znani potnpl«er innnlk Opis posameznih držav; priseljevanje Slo- Cena 50c I^vtlJtar aimmtne na svoja hrezfite*Una jo- * , vencev; njihova društva in dru^a Daruuoe tovanja. natanove. Sogato ilustrirano. KUBlCNA RACUNICA. Trda »ea. 144 -tr Cena $1.50 j Cena $5.00 Navodila za Izračunan Je okroglega, seaaue- : anc.leftk« SLOVENSKO beriix>. Sedava dr. " teMn^ ,eM Cena 75c SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI i F. J. Kern. vezanr Cena $2.00 IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, j ' RI1RSKA vfU«H4 . , . .ft LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praktlfna 5roit Cena 50C. J , BURSKA VOJSKA. 98 strani. Cena 40C zbirka navodil za kuhinjo In dom ' \ \ BODOČI DRŽAVLJAN, naj ^ k.Jiiiea - Cena 500 JN ANGI^KO SLO^N- $ ; 4 How f become a <2iizen of Ue United MATERIJA ln PNERUIJA. Spisal dr. Lavo Cer- SLOVAK. 148 strani. uena tfUC. \ » Sta tea". g BnkaniL l«0 stran' i V tej knjigi so vsa pojasnila ln aako- Nauk o atomih, molekullb In elektronih. Po- SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. S \ ul za naseljen^ Cena 35c« ljudno pisana razprav« o lcipuun i^oderna l>rajta fiolovlca Knjige vsebuje o«*mAko-slo- ananoatl venski aiovar lo kratko slovnico »lovtuskega « » BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA Cena $1 25 10 lezlka. Cena 40c \ * ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c MLEKARSTVO, spisal Anton pevc. S allkami UVOD V FILOZOFIJO Spisal dr. Franc Veber. . | 168 strani. 352 strani. Cena 75c 3 ! DENAR. Spisal dr. Kari Englli. « »,ek.rje ln ljubitelje mlekarstva J 23« strani •p,ob _ nn UMNI KMKTOVALEC. SpImI Kraor 1'uvte. - Denarni problem je zelo zapleten In tetaven Gena $1.00 cena broft. Cena 50c « t ln ga nI mogoCe storiti vsakomur Jaan^ga. NAROD. K> IZUMIRA. 101 nI rani < » Plaatelj, ki je znan CeSkl narodno-goapodar- Poljuden «ols najsevernejfiegs naroda na svo- VELIKI VSFVEDEŽ 144 sir« : aid Strokovnjak, je razfiirll svo.^ delo tako, tn. Vegove iete ln navade. ^^ UQimlTib ln kratkočl|(1Illh Bpretno. , | da bo aluillo slehernemu kot orlenUCnl spis Cena 40c. stl; burke ln Šaljivi poskusi: vedeievalna ta- * * denarju. Gena 80c. bela; punktlranje; saatavlce. * * NAftE SKODUIVR ŽIVALI w PODOBI in BB- ^ J ' p » DOMAČI ŽIVINOZD RAVNIK, spisal F ran jo Do- SEDI. Opijal Fran Erjavec. 224 strani. BroS. U " , ► lar. 278 atranL Cena trda vez Cena $1.50 Cena 40c. ___________ „ . . . . . ... „ T VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. 1 ► ^ . ^TmJŽ? i"' OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranl. Ve*.. Knjiga je Izfila v zalolbl Vodnikovo drutbo J f opla raznih bolezni ln zdravljenja. sUko. Knjiga je namenjena v prvi vrati ra stavbno. ter vsebuje tivljenjeplse mo«. ki ao a svojim ' DO ORHIDA DO BITOLJA. 1M Hrani. umetno ln strojno kljuCavnUarotvn »«r iele- delom privedli aiovenakl narod la •utenjatva I Zanimiv potopi« • allkami »«-tto krajev nate aolivarstvo. v svobodo. Cena 60c. J atare domovine, kt Slovencem le malo Uena l ananl. ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAR. Trljo ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena 70c. : deli: 162. 141. 133 strani. Cena mehko ve* Zanimivosti la ruske zgodovine ln nstanCen t Poljuden ln natančen opis odkritja novec« opla vojaške republike aaporoSkih kosa kov. J P GOVEDOREJA. Spisal R .«gvart. 143 stranL SP»« « *lt* MoT Cena 50c. 1 S slikai"* Je sestavljen po naJboUSIh virih. » Cena $1.25 Gena 50c. zdravilna želi6Ca. «2 stranL J j Cena 50c ► IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 atranl. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea. 251 m... ____i f Poljudni spisi o naravoalovju In sv^zdoanan- PHroCna knjltlca. ki vsebuje vaa. kar Jo »rl VERNE DUŠE V VICAR t ^ nakopa ln prodaji notrebao. 8piaal Pmsppr Merlmee. 80 atranl. Cena.. M < , Cena 50c. Cena 75c. Eden najbolj« h aplsnv franroakega mojstra. vzeta ta našega kmetakega Uvljenja. ► KOKOdJEREJA. Sestavil Valeutln Kasinger, M PROBLEMI SODOBNE filosonjk * f atranl. Cena tidovea M Broi. .... M 8pinl dr< F. veber. 841 atranL VOLK SPOKORN1K (splanl Franc Metka; s < i Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa L** — —....--------------------M j P KRATKA SRBSKA GRA^^TIKA. 68 atranl hote aeananlU a glavnimi e»«ami aodoboa Trda vea.......LS8 , l Cena 30c. nioaoflje. Cena 70c. zadnji dnevi nesrečnega kralja--Me ] ! KNJIGARNA "GLAS NARODA" ^T