Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 151 (9456) TRST, nedelja, 27. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VOLITVAH V PARLAMENT V olivci v Italiji so v zadnjih treh letih že trikrat presenetili. Do prvega presenečenja je prišlo ob referendumu za razvezo zakona pred dvema letoma,- Najbolj optimistični napovedovalci so bili mnenja, da bo zmaga tistih, ki so bili za razvezo malenkostna. Nasprotno je bilo doseženih 59,1 odstotka glasov. Za lanske deželne volitve je bilo pričakovati določeno slabitev Krščanske demokracije in krepitev levice, predvsem socialistične stranke. Presenetil je razmeroma hud poraz KD, ki je v primerjavi s političnimi volitvami 1972 izgubila 3,2 odst., predvsem pa je presenetil velik skok KPI, katere glasovi so porasli za 5 odst., dočim so socialisti napredovali za nekaj več kot 2 odst. Presenečenje letošnjih parlamentarnih volitev je v pridobitvi lani izgubljenih glasov krščanske demokracije na račun malih strank (letos je dobila 38,7 odst. glasov za poslansko zbornico), prav tako so se dvignili glasovi KPI kar za 2,4 odst. v primerjavi z lanskimi volitvami, torej 7,3 odst. v primerjavi z letom 1972 (sedaj ima 34,4 odst.) in izguba socialistične stranke v višini 2,4 odst. v primerjavi z lanskimi volitvami (sedaj ima 2,6 odstotka). Presenečenja ne pridejo sama od sebe in tudi italijanski volivci ne veljajo za muhaste. Do lanskega leta so se kazale razne tendence na številnih povojnih volitvah, toda pravih presenečenj ni bilo. Sedanja kreptev levice, predvsem KPI, pomeni, da v italijanski družbi sedaj močneje vre zaradi mnogih nerešenih problemov na vseh področjih družbenega življenja. Če socialistična stranka v okviru levice ne krepi svojega položaja, je najverjetneje treba iskati vzrok v tem, da ji vedno bolj odprta politika KPI jemlje manevrski prostor. Dokazi neodvisnosti KPI od sovjetske partije, njena zagotovila nedelavskim družbenim plastem v notranji in gospodarski politiki, njeno spremenjeno gledanje na važna politična- vprašanja: mnogo tega. sega na področje socialističnih stvari. Znano je, da pri podobnosti programov da volivec svoj glas raje močnejši stranki. To pomeni, da bo vztrajanje KPI pri današnji politiki še naprej krepilo to stranko ih slabilo socialistično stranko, če si ne bo pravočasno zagotovila dodatnega političnega prostora. Poslanec Fortuna je pred meseci dejal, da bi ta prostor predstavljal boj za državljanske pravice in smo videli, da je ta boj zagotovil radikalni stranki predstavništvo, sicer maloštevilno, v parlamentu. Po hudem lanskoletnem udarcu si je krščanska demokracija torej ponovno opomogla. Razen cerkve in drugih dejavnikov je gotovo pri tem odločala preusmeritev finančnega kapitala, ki je zapustil potapljajočo se liberalno barko in prešibko republikansko stranko ter stavil svoje karte na KD. Kandidatura predstavnika družine Agnelli, lastnice Fiata, na listi KD, je najvidnejši znak te preusmeritve. Znaten prispevek k ponovnemu uspehu KD predstavlja tudi lov na volivce skrajne desnice. Krepitev dveh velikih strank in šibitev manjših je nadaljnji korak k polarizaciji, kar mnogi označujejo kot približevanje modelu politič- ne strukture v državah zahodne Evrope. Brez dvoma pa je, da je italijanski primer nekaj originalnega, iz katerega se lahko poi ri nekaj povsem svojskega. Splošna povolilna slika v Furlaniji - Julijski krajini je podobna vsedržavni, omembe vredne so le nekatere podrobnosti. Prav tako si je treba pobliže pogledati volilna področja, kjer prebiva slovenska narodnostna skupnost. V tržaškem volilnem okrožju sta bila izvoljena dva poslanca na listi KD. Presenečenje predstavlja, da je dobil več preferenčnih glasov Tombesi, ki pripada manjšinski desničarski struji in ki je v predvolilni kampanji zagotovil, da je dedič bivšega poslanca Bologne in da bo glasoval v poslanski zbornici proti ratifikaciji osimskega sporazuma. Šele drugi, s tisoč manj preferencami, je bil izvoljen večkratni poslanec Belci, ki dolgo vrsto let vodi večinsko morotejsko strujo v Trstu. Vsekakor predstavlja ta razlika neprijetnost za KD toda tak izid preferenčnih glasov, je treba iskati predvsem v razliki povečanega odstotka glasov, ki jih je, upoštevajoč lanske volitve, prejela KD na Tržaškem (4,7 odst.) v primerjavi z vsedržavnim (3,2 odstotka). Očitno je namreč, da so poleg desne skupine same KD skoncentrirali svoje glasove tudi desničarski volivci izven območja KD na Tom-besija, zato da bi sedanjo večino KD spravili v zadrego in da bi demonstrativni uspeh njihovega izbranca služil za napihovanje svoje moči. Ta nauk bi moral biti poučen, kajti za dopuščanje iskanja glasov na desni z avanturističnimi gesli, zato da bi stranka dobila več glasov, je tržaško KD že kaznovala. Na Tržaškem so tudi te volitve pokazale, da dobiva KPI med Slovenci; vedno več glasov in da močno presega absolutno večino Tudi v slovenskih okoliških občinah na Goriškem je na teh volitvah postala daleč najmočnejša stranka. V šlovens&ih občinah v Benečiji je KD dobila največ glasov, toda se je levica znatno okrepila. Popolna novost je prvi nastop Slovenske skupnosti med Slovenci v videmski pokrajini. Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini so bili na teh volitvah zelo živahni zato tudi uspeh ni izostal. Na prvem mestu je treba omeniti izvolitev slovenske senatorke Jelke Gerbec na listi tržaške KPI. Druga pozitivna stran je bila uveljavitev slovenskih poslanskih kandidatov s preferenčnimi glasovi. Za izvoljenim poslancem A. Cuffarom na listi KPI na Tržaškem je dobil največ preferenc S. Spetič (5.056) in bi bil izvoljen za poslanca, če bi lista dobila še nadaljnjih 2.000 do 2.500 glasov. Za nas Slovence bi mnogo pomenilo, če bi imeli zastopnika tudi v poslanski zbornici. Tudi za tržaško federacijo KPI bi izvolitev drugega poslanca pomenila velik uspeh. Zato je treba že danes začeti pripravljati teren za prihodnje parlamentarne volitve in sicer s strani tistega, ki poslanca lahko nudi in tistih, ki bi lahko dali manjkajoče glasove. V volilnem okrožju Gorica, Videm. Pordenone in Belluno je doti! Bratina, slovenski kandidat na listi KPI, 5.710 preferenc in s tem prehitel dosedanjega goriške-ga poslanca Menichina. Na listi socialistične stranke je kandidat Košuta zasedel na Tržaškem drugo mesto. Kot že omenjeno, je Slovenska skupnost tokrat samostojno nastopila na parlamentarnih volitvah, kljub temu da je bilo že v naprej znano, da ne more izvoliti niti poslanca niti senatorja. Med glavnimi razlogi za tako odločitev je brez dvoma mnogo neizpolnjenih obljub krščanske demokracije do Slovencev. KD je 'svojo nejevoljo za ta nastop izrazila kmalu po volitvah z ne preveč strpno ugotovitvijo, da je treba šteti med pozitivne pojave zadnjih volitev izguba glasov Slovenske skupnosti na Tržaškem. Ne glede na to, da so ti glasovi šli v prid Spetiča, podobno kot del glasov slovenskih socialistov in se ti glasovi jutri lahko vrnejo, jximeni taka ocena KD podcenjevanje zahtev Slovencev na splošno, in znak, da se v KD še marsikaj ni spremenilo. Omenjeno je že bilo da je Slovenska skupnost prvič nastopila s svojimi listami tudi v videmski pokrajini in čez. Zanimivost je, da je dobila glasove malone v vseh občinah ne glede na to, da so kompaktno furlanske, oziroma italijanske. Slovenci so gotovo razpršeni po vsej deželi, so pa ti glasovi tudi nesigurni. Važni so predvsem v narodnostno mešanih občinah in v slovenskih občinah Beneške Slovenije. V le-teh je pa odstotek glasov nizek, zato bo morala Slovenska skupnost vložiti mnogo naporov, da se bo uveljavila. Močno spremenjena struktura obeh vej parlamenta daje še bolj plastično sliko, kaj so prinesle zadnje volitve. V poslanski zbornici je naraslo število poslancev KPI za 48, izgubo 4 socialističnih poslancev je nadomestila izvolitev šest demopro-letarskih, štirih radikalnih in enega iz mešane skupine, tako da je levica narasla od prejšnjih 241 na 295 poslancev, ima. in ostale manjše stranke, ki so imele pr^j skupno 333, jih imajo sedaj 300. Ker ima poslanska zbornica 630 poslancev, je za večino potrebnih najmanj 316 glasov. Podobno razmerje je tudi v senatu, tako da večine pa podlagi stališč strank v volilni kampanji ni mogoče sestaviti. In to je sedaj glavni problem italijanskega političnega življenja. Vsestranska kriza v italijanski družbi bo kljub težavam terjala čimprejšnjo sestavo takšne vlade, ki bo voljna, predvsem pa sposobna razvozlati probleme in bo zadosti močna ter pogumna, da bo krizo začela reševati v temeljih. Taka vlada in današnja sestava parlamenta bo morala čimprej uresničiti pričakovanje Slovencev, da bi končno zaživeli kot enakopravni člani družbe in kot enakopravna skupnost. Kakor koli že. hitro reševanje slovenskih problemov trka na vrata parlamenta. Reševati jih bo moral tudi zato, da izpolni obveznosti do slovenske manjšine, ki izhajajo iz osimskega sporazuma in da izpolni obljube, ki so jih pred milijoni televizijskih gledalcev dali pred volitvami vsedržavni tajniki največjih strank, za KD Zaccagnini, za KPI Berlinguer in za Socialistično stranko De Martino. BORIS RACE . Neofašistična stranka jih-35 namesto prejšnjih 56, KD POD ŠOTORI JE ŽIVLJENJE ŽE ZDAJ KOMAJ ZNOSNO, KAKŠNO BO ŠELE POZIMI Poživimo solidarnostno akcijo za pomoč žrtvam potresa v vaseh Beneške Slovenije in Rezije! Volitve v državni parlament, predvsem pa volilna kampanja, ki je zaposlovala tudi našo slovensko javnost, je na prvi pogled postavila malce v ozadje usodo jurlanskih in beneških ljudi, katerim je katastrofalni potres v prvih dneh letošnjega maja uničil domove in z njimi vso tisto skromno imovino, ki so si jo prigarali s trdim delom v tujini ali na skopi domači zemlji. Toda v resnici le ni povsem tako, kajti znano je, da so tudi v tem predvolilnem in neposrednem povolilnem obdobju bili in so na delu ljudje in skupine, ki se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem pomoči prizadetemu prebivalstvu. Solidarnostni odbor za Beneško Slovenijo pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi nenehno v tesnem sodelovanju z ustreznim odborom v Beneški Sloveniji dela v tem smislu in čeprav njegovo delo ni bučno in javno propagirano, je vendarle zelo prizadevno. Prav tako so v teh naporih živo angažirana slovenska prosvetna društva na Tr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiliffiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii NOVOIZVOLJENI PARLAMENT SE SESTANE ČEZ TEDEN DNI VODSTVO KD BO V SREDO MORALO POVEDATI KAKO Sl ZAMIŠLJA IZHOD IZ SEDANJE KRIZE Socialisti in komunisti poudarjajo, da je možen programski sporazum le, če se KD odpove diskriminaciji proti levici in predvsem proti komunistom RIM,, 26. — Novoizvoljeni parlament se bo' prvič sestal točno čez teden dni, prihodnji ponedeljek. V pričakovanju tega datuma se mrzlično razvija, kljub neznosni poletni vročini, notranja dejavnost v strankah, razprava poteka preko časopisnih stolpcev in mikrofonov zadnjih «povolilnih» zborovanj. Na dan prihajaj j — pravo nasprotje z razžarjenim vzdušjem nedavnih dni — previdni predlogi, polemike so zameglene in utišane. Voditelji strank razvrščajo svoje čete in se pripravljajo na bitko, skušajo razumeti, kako se bodo ravnali nasprotniki, navezujejo prve neuradne stike. Vzdušje je,’ torej; mirno, kot pred nevihto. «Začenjamo spet po starem, kot če bi volivci ne zahtevali, naj se'starine umaknejo in zaigra nova muzika. Žal pa vidimo vedno iste obiaze,» je ironično komentiral dogajanje socialist Loris ' Fortuna. V vzdušju splošne previdnosti je za KD značilno, da trenutno edina nima jasnih predlogov. Morda se bo kaj izcimilo v sredo, na seji. vodstva stranke. Arnaldo Ferlani pojasnjuje svoje predloge zad- ....„„„„„„„...„..................Milim.......mm.... OBE STRANI ZELO ZADOVOLJNI S POGOVORI SIRSKI PREDSEDNIK ASAD ZAKLJUČIL OBISK V SFRJ Položaj na Dližniem vzhodu v ospredju pogovorov med Titom in Asadom V Italiji vlada splošno pričakovanje za sklic prve seje novoizvoljenih vej parlamenta, ko bodo senatorji in poslanci volili svoje predsednike. Vsekakor pa bo moralo odločilno besedo povedati vodstvo KD, ki se zbere v sredo. Doslej so demokristjani vztrajno molčali, pač pa se krepko prepirajo za «oblast» znotraj stranke. Medtem pa stranki levice, KPI in PSI, ponavljata predloge, ki so jih že pojasnili med volilno kampanjo: nujnost sporazuma vseh demokratičnih sil, da se končno najde rešitev trenutni gospodarski in družbeni krizi. Sirski predsednik Hafez El A-sad je zaključil svoj Inujši obisk v Jugoslaviji, kjer se je sestal s predsednikom Titom. Oba državnika sta bila s pogovori izredno zadovoljna, obravnavala pa sta v glavnem položaj na Bližnjem vzhodu s posebnim poudarkom na položaju v Libanonu. Odločno sta se izrekla proti kakršnemukoli posegu ne-arabskih sil v Libanonu, kar bi tamkajšnji položaj še otežkočilo. Več kot šest milijonov Portugalcev bo moralo danes izvoliti novega predsednika republike. Za predsedniško mesto se potegujejo štirje kandidati, kaže pa, da je favorit general Ramalho Eanes, poveljnik generalnega štaba vojske, ki ga podpirajo socialisti in socialdemokrati. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Predsednik Sirije Hafez El Asad je popoldne končal enodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. S predsednikom Titom sta danes nadaljevala včeraj popoldne začete pogovore, ki so se pretežno nanašali na aktualna vprašanja iz mednarodnega življenja, zlasti na o-bravnavo sedanjih razmer na Bližnjem vzhodu. Beseda je tekla tudi o dvostranskih odnosih. Kot poroča Tanjug, sta predsednika Tito in Asad nekaj časa prebila v pogovorih sama, nato pa so se jima pridružili sodelavci.' «Obisk v Jugoslaviji, čeprav kratek, je bil bogat rezultatov in v tem oziru zelo uspešen.» je po pogovorih s Titom na, tiskovni konferenci izjavil sirski predsednik Asad. «Včeraj in danes smo izmenjali mnenja o mnogih zadevah in lahko vam povem —< je poudaril A-sad — da smo se sporazumeli o vseh vprašanjih, o katerih smo razpravljali. -Naši sestanti so bili plodni in koristni. Prijateljstvo že dolgo povezuje naši državi,. Da- nes, ko zapuščamo Beograd in odhajamo v Bukarešto, smo popolnoma zadovoljni s tem, kar smo do- j segli tu v pogovorih, med toplim in prijateljskim srečanjem s predsednikom Titom. V zvezi s tem bi se s te konference želel zahval.ti predsedniku Titu za vse, kar je storil zame in za člane moje delegacije,» V odgovoru na vprašanje v zvezi z bivanjem sirskih čet na ozemlju Libanona je Asad odgovoril, da bodo sirske čete zapustile o-zemlje te dežele, ko bo to zahteval predsednik Libanona. Dodal je, da so sirske sile vstopile na ozemlje sosednje države na podlagi zahtev tamkajšnjih oblasti in tisočev Libanoncev. O pogovorih Tito - Asad se je z novinarji pogovarjal tudi jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. Naglasil je, da bo srečanje predsednikov Tita in Asada prispevalo k nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja in odnosdV med državama. Po Mi-ničevih besedah so jugoslovansko-sirski pogovori potekali v zelo prijateljskem vzdušju, polnem vzajemnega razumevanja in odkritosti. Minic je izjavil, da sta Tito in Asad v izmenjavi mnenj dosegla popolno soglasje o podvzema-nju novih naporov in korakov, dahi čimprej prekinili boje v Libanonu. Obe državi sta pripravljeni še naprej si prizadevati za dosego rešitve, ki bi zagotovila ohranitev neodvisnosti in celovitosti te neuvrščene države. Tito in A-sad sta se strinjala, da ima ta trenutek za rešitev krize največji pomen akcija arabske zveze. Predsednika sta tudi poudarila, da bi sleherni poskus intervencije kake nearabske države pripeljal do dramatičnega položaja v Libanonu, Jugoslavija in Sirija bosta delovali tako, da do tega ne bi prišlo. VLADO BARABAŠ Egiptovske oblasti desničarskim silam so poslale v Libanonu opozorilo, v katerem ugotavljajo, da ne bodo «stale križem rok» in dopustile napade na palestinska taborišča. Kairo grozi s posegom lastnih, kakor tudi medarabskih sil. njih dni: «Potrebno .bo globoko soočenje med strankami, ker moramo doseči prevzemanje skupne odgovornosti glede temeljih vprašanj ’ družbenega življenja, negle-de na to, kdo je v vladi, kdo pa v opoziciji.» Ferlani torej ponavlja predlog o tem ,da je usojeno demokristjanom, da vladajo, komunistom pa, da so v opoziciji do sodnega dne. Forlani pa je še bolj p-eviden in misli, da bi moral tak sporazum med vlado in opozicijo (dejansko premirje) «veljati, dokler Italija ne bo premostila gospodarske krize». Po domače povedano: komunisti naj bodo pridno v opoziciji, dokler traja kriza, nato pa se bomo spet kregali. O KPI Forlani meni, da se je sicer okrepila in da bi bilo neumno ne priznati te moči. Iz te ugotovitve pa prihaja na zaključek, da bo zato «vse težavnejše, saj smo v položaju, kateremu smo se izognili nred 30 leti.» Giovanni Galloni, je svoje misli zaupal strankinemu periodičnemu glasilu «La discussione»: po njegovem bi morali socialisti «razumeti, da jih bodo komunisti pohrustali, če se bodo še družili z njimi». Zato pa jim predlaga, naj se vrnejo v vlado v obliki nove levosredinske koalicije, kot v starih časih. Seveda Galloni pozablja, da se je medtem KD nekoliko zredila na račun svojih bivših zaveznic in bi prisotnost socialdemokratov ali republikancev bila komaj zaznavna. «KPI mora ostati v opoziciji, in pika,» grmi medtem v Firencah senator Amintore Fanfani, ki se pripravlja na sejo vodstva KD. v sredo, ko se bo moral pomeriti (kot «zmagovalec») z Zaccagni-nijem in njegovimi. Če so glede političnih odnosov med strankami megleni,' so demokristjani zelo jasni, ko gre za razdelitev oblasti znotraj stranke. Za senatorsko skupino se kandidira Adolfo Sarti, medtem ko Forlaniju svetujejo, naj zasede mesto, na katerem je sedel Flaminio Piccoli. Toda Piccoli (predsednik poslanske skupine) in Bar-tòlomei (načelnik skupine senatorjev KD) sporočata tisku, da se na svojih mestih prav dobro počutita. Na levici je razprava o i>olitič-nih perspektivah bolj stvarna. Komunisti in socialisti ponavljajo predloge, ki so jih bili dosila pojasnjevali med volilno kampanjo: potrebno je sodelovanje vseh demokratičnih strank, brez diskriminacij na levo. Tako je Giacomo Mancini (PSI) izjavil rimskemu socialističnemu tedniku, da «mora KD stopiti s podstavka, ker ni več1 nobenega razloga, da bi o-stala tam». Demokristjani lahko tudi ohranijo «vodstvo vlade» — trdi socialistični voditelj — vendar ne smemo dovoliti, da bi temu pridružila še kakršno obliko podrejanja ali diskriminacije do drugih levičarskih strank, predvsem KPI. Giancarlo Pajetta (KPI) pa opozarja, da «se še ni začelo obdobje, ko bi kdo predlagal: glejte, tu je miza, sedimo za njo, razpravljajmo, sklepajmo. Resnici na katere naj sedejo stranke, predvsem tiste, ki so jih volivci nagradili». Pajetta odklanja vsakršno anticipacijo, ki bi bila preprosta, preveč preprosta. Potreben je «predvsem program, ki bo tembolj učinkovit, čimbolj bo vezan na dejanske potrebe družbe», program pa naj «uresničujejo sile, ki so zares zasidrane v ljudstvu», tudi KD. Tudi «novo-parlamentarne» (torej nič več «iz-ven-parlamentarne») stranke govorijo o programu. Poslanec Milani (demoproletarec) je na primer povedal, da se bo DP borila skupaj z vso levico za dober zakon o splavu, priznanje policijskega sindikata, odpravo «zakona Reale», neizprosen boj davčnim utajam. Tudi radikalci napovedujejo. da bodo zasuli ' paidamerit z zakonskimi osnutki. CANDIDA CURZI Danes v Portoriku gospodarski vrh zahodnih držav SAN JUAN DE PORTORICO. 26. — Predsednik ZDA Ford, francoski predsednik Giscard D'Estaing, za-hodnonemški kancler Schmidt ter predsedniki vlad Italije Moro, Velike Britanije Callaghan in Japonske Miki se bodo čez nekaj ur sestali v Portoriku, da bi nadaljevali s pogovori, ki so jih začeli na srečanju na vrhu novembra 1975 v Rambouilletu. Pred osmimi meseci je bilo zahodno gospodarstvo v hudi krizi, medtem ko se je položaj trenutno v nekaterih državah izboljšal. Cilj sedanje konference v Portoriku je proučiti možnost, da se sedanji tempo gospodarske rasti ohrani, za kar je še posebno zainteresirana Italija, za gospodarstvo katere je nujno potrebno živahno izvažanje v tujino. iMinnillliiimifiiiiiiiiiiuitiiiiiMiiiiiiiiMtiiiiiiiintiiiiiiiuiiiiuinniintiuiiinitiiiiiufiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMMllii BINERAI RAMALHO EANES FAVOHII Danes predsedniške volitve v Portugalski Volilno pravico ima nad 6 milijonov Portugalcev LIZBONA, ,26. — Nekaj čez 6 milijonov Portugalcev bo šlo jutri na volišča, da bi izvolili 14. predsednika republike, tretjega po padcu fašistične diktature. Za izvolitev se potegujejo štirje kandidati in sicer general Ramalho Eanes. sef generalnega štaba vojske, predsednik vlade admiral Pinheiro De Azevedo, član CK KP Portugalske Octavio Pato in bivši poveljnik vojaške policije major Otelo Saraiva De Carvalho. Prevladuje mnenje, da bo general Eanes prejel/absolutno večino glasov že med prvim glasovenjem in da balotaža ne bo potrebna. 40-letni general Eanes je bil do pred nekaj meseci skoraj neznan široki javnosti, ko -so ga decembra imenovali za šefa generalnega štaba' vojske. Imel je pomembno vlogo pri ponovni vzpostavitvi discipline v oboroženih silah. Med svojo volilno kampanjo je predlagal dokaj napreden program, pri katerem se je navdihoval pri idealih socializma in pluralizma. Podpirajo ga tri stranke, socialistična, ljudska demokratična in socaldemokrat-sko središče. Admiral ■ De Avezedo, ki je prav pred nekaj dnevi hudo zbolel in je še vedno v bolnišnici s pridržano prognozo, ima pičle možnosti za zmago. Po vsej verjetnosti bodo glasovi tistih, ki bi volili zanj, če bi bil zdrav, šli v veliki meri generalu Eanesu. Octavio Pato, ki ga imajo za naslednika komunističnega tajnika Al-vara Cunhala. lahko šteje na glasove komunistov, se pravi približno 15 odst. vseh glasov. De Carvalho je imel dokajšen uspeh na svojih volilnih shodih in lahko računa na deset od sto vseh glasov, morda nekaj več če bodo zanj oddaji glas tudi nekateri člani portugalske partije. Seveda portugalski problemi ne bodo rešeni z izvolitvijo predsednika republike. Slednji bo moral določiti predsednika vlade, ki bo po mnenju večine političnih opazovalcev socialistični voditelj Mario Soa-res, ta pa bo mora) sestaviti manjšinsko vlado. Volilna kampanja se je zaključila včeraj opolnoči, treba pa je zabeležiti tudi nekaj incidentov. V središču Lizbone je prišlo do fizičnega obračunavanja med pristaši Eanesa in De Carvalha. žaškem in Goriškem, na katera Slovenska prosvetna zveza naslovila apel naj tudi v tem poletnem času prirejajo prireditve, katerih čisti dobiček naj gre v korist žrtvam potresa v Beneški Sloveniji in v Reziji. Podobno velja za športna društva, taborniško organizacijo in za društva in organizacije, ki delujejo v okviru drugih zvez. Vso to aktivnost nam narekuje čut solidarnosti s tako hudo prizadetimi rojaki v vaseh Terske in Na-diških dolin. Njihov položaj je slej ko prej težak, kajti z vseh strani obljubljena pomoč, predvsem pa pomoč od države, doteka silno počasi, ker se kljub dobri volji nekaterih zapleta v gostih mrežah birokratskega poslovanja, v določeni meri pa tudi zato, ker je ta pomoč tudi zaradi dramatičnejših o-koliščin bolj osredotočena na po rušene kraje v furlanski nižini. Toda poletja bo še prehitro konec in z vso dramatičnostjo se že in se bo z vsakim dnem bolj postavljalo vprašanje preskrbe ljudi za deževno jesen in mrzlo zimo. Pod šotori je življenje že zdaj komaj znosno, kakšno bo šele pozimi. Res je, da so furlanski in zlasti naši beneški ljudje skromni in v svoji skromnosti tudi preponosni, da bi prosjačili za pomoč. Raje so, tako kot jih je naučilo življenje, sami zavihali rokave in trdo pri-, jeli za delo. Toda ta njihova skromnost in ta njihova vnema nas še nikakor ne razvezuje od naših bratskih , in človečanskih dolžnosti, da smo jim v teh zanje tako dramatičnih časih dosledno ob strani z našo ne le moralno, marveč tudi materialno solidarnostjo. Naši naročniki in čitaielji so tako svojo materialno solidarnost s prizadetimi zaradi potresa v Beneški Sloveniji že pokazali, ko so množično odgovorili na tiaš poziv za zbiranje sredstev za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Beneški Sloveniji. V manj kot enem mesecu smo samo v okviru naše nabiralne akcije zbrali več kot 27 milijonov lir. Vsem darovalcem se za njihov človekoljubni odziv toplo zahvaljujemo. Ker pa se prav gotovo vsi skupaj zavedamo, da zbrani znesek še ne dovoljuje, da bi lahko z njim učinkovito prispevali k obnavljanju poškodovanih domov in gradnji novih, smo se odločili, da naslovimo na vso našo javnost nov poziv z namenom, da poživimo našo nabiralno akcijo, ki naj po možnosti zadobi še bolj organiziran značaj. V tem pozivu, ki smo ga v teh dneh razposlali slovenskim ustanovam, podjetjem in posameznikom, predlagamo, da bi se vsakdo od nas po lastni presoji odločil za redni mesečni prispevek v naš sklad vsaj za letošnje leto. V času razpošiljanja tega poziva smo tudi že prejeli pozitivne odgovore nanj, kar nam potrjuje v prepričanju in v ponovnem spoznanju, da je čut človeške in bratske solidarnosti pri tržaških in goriških Slovencih živ in da bo zato naš poziv rodil rezultate, ki si jih obetamo. Z našim pismenim pozivom prav gotovo nismo prišli do vseh, ki bi želeli pristopiti k naši solidarnostni akciji. Zato velja zanje ta javni časopisni poziv, ki ga naslavljamo na prav vse Slovence v naši deželi z željo, da bi po možnosti spodbudili še drugačne oblike moralne in materialne solidarnosti. Pri naši solidarnostni akciji naj nas vodi geslo: pomagati Benečanom, ki jim je potres uničil domove, da bodo zimo preživeli na suhem in toplem! KOLEKTIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Berlinguer na čelu delegacije KPI na konferenci v Berlinu RIM, 26. — Delegacijo KPI n* evropski konferenci komunističnih in delavskih partij bo vodil njen generalni tajnik Enrico Berlinguer. Z njim bodo odpotovali v vzhodnonemško prestolnico tudi načelnik zunanjepolitične komisije Gian Carlo Pajetta, Sergio Segre, Luca Pavoìini, Antonio Rubbi in Angelo Oliva. Prlmoriki^dnovTufc TRŽAŠKI DNEVNIK 27. junija 1976 POLITIČNE STRANKE OCENJUJEJO VOLILNE REZULTATE Deželno vodstvo SSk zadovoljno zaradi izida volitev 20. juniji Samostojni nastop na volitvah je bil «nujno potreben» Volilni izidi so še vedno v središču pozornosti političnih strank in njihovih vodstvenih organov, ki se v teh dneh sestajajo, da bi dali oceno rezultatov volitev 20. in 21. junija in da bi iz njih črpali tudi smernice za bodoče politične akcije. V prejšnjih dneh se je sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je volilne rezultate ocenilo kot- «povsem zadovoljive in izredno vzpodbudne — kot je rečeno v tiskovnem poročilu — za nadaljnjo u-trditev slovenske liste na prihodnjih deželnih in drugih upravnih volitvah». «Šlo je namreč — dodaja poročilo SSk — za izredno močan pritisk vsedržavnih strank na slovenske volivce, da bi se odločali po svojem ideološkem prepričanju in ne predvsem kot Slovenci. Deželno tajništvo zato ugotavlja, da je pretežna večina zavednih slovenskih volivcev ohranila m'mo kri in se ni vdala psihozi strahu za usodo demokracije.» Po trditvi, da je SSk «iz tega neenakega boja za slovenske glasove izšla z dvignjenim čelom ter politično utrjena in prekaljena», deželno vodstvo potrjuje prepričanje, da so Slovenci nezadovoljni zaradi politike vsedržavnih strank — «tako vladnih kot opozicijskih» — do problemov slovenske manjšine. SSk zavrača nato očitke, da je njen samostojni nastop preprečil izvolitev slovenskega komunističnega poslanca v Trstu ter kandidatov KD v Trstu in Gorici in poudarja, da je bil nastop nujno potreben, ker je zaobjel vse Slovence v deželi. Končno se deželno tajništvo SSk zahvaljuje vsem podpisnikom, aktivistom ter tradicionalnim in novim volivcem, ki so s svojim glasom potrdili njen narodnoobrambni in gospodarsko - socialni program. Tiskovno poročilo o volilnih rezultatih je objavilo tudi pokrajinsko tajništvo SSk, ki med drugim ugotavlja. da je stranka «dobro prestala svojo najtežjo volilno preizkušnjo, ki je bila pravzanrav križarska vojna med KPI in KD». Pokrajinsko tajništvo SSk polemizira s KPI in s KD, kateri očita, da je žela svoje uspehe tudi na račun svojega dvoličnega zadržanja glede osimskega sporazuma, kot dokazuje dejstvo, da je prevladal tudi kandidat, ki temu sporazumu nasprotuje in je to razglašal med volilno kampanjo. no pomoč in ureditev kolektivnih _ krog 30 zavarovalnic, pa je dose- Naložbe, ki so v okviru grupe prevozov. O zavrnitvi načrta je včeraj razpravljal tudi izvršni odbor EZIT. Odbor je poudaril, da je načrt povsem v skladu z deželnim zakonom št. 65 iz lanskega leta, na podlagi katerega je deželna uprava podelila finančni prispevek za uresničitev središča. Vodstvo EZIT bo zato ponovno nastopilo na pristojnih mestih, da bi bil načrt sprejet brez vsakega nadaljnjega odlašanja. Sporočilo pokrajinskega sindikata upokojencev Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL sporoča vsem upokojencem pristaniške ustanove, da se je spor, ki je prišel pred sodišče, ugodno zaključil za delavce, da pa je pristaniška ustanova vložila priziv. Tajništvo sindikata sporoča, da bo o vsaki morebitni novost; v tej zvezi nemudoma obvestila prizadete. V POSLOVNEM LETU 1975 Delavske zadruge povečale promet za 2 milijardi lir Na trgovinski zbornici so se v petek zvečer zbrali na rednem letnem občnem zboru člani Delavskih zadrug. V poročilu upravnega sveta, ki ga je podal predsednik Fragiacomo, je poudarjena zlasti skrb za zajezitev inflacije. V tem okviru so Delavske zadruge lani prevzele več pobud: tako je ostala cena mesa v prodaji v zadružnih veleblagovnicah nespremenjena vse od avgusta do decembra 1975, poleg tega pa so zadruge vsakih 15 dni organizirale posebne «ponudbe» raznega potrošnega blaga po znižanih cenah. Skupen promet Delavskih zadrug se je lani povečal za okrog 2 milijardi lir, k čemur so prispevale zlasti nove veleblagovnice, med katerimi je bila najbolj uspešna trgovina na Trgu stare mitnice. Glede nadaljnjega razvoja Delavskih zadrug v prihodnje je predsednik naglasil, da bo organizacija zaprla še nekaj tradicionalnih trgovin in uredila namesto njih sodobne veleblagovnice. Poleg tega je v načrtu odprtje nekaj prodajaln v okviru več jih tovarn na Tržaškem. Včeraj v Trstu občni zbor «Assicurazioni Generali» Pod vodstvom sen. Merzagore je bil včeraj v Trstu občni zbor delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali. Skupščina je poslušala in odobrila poročili upravnega sveta in nadzornega odbora, bilanco poslovnega leta 1975 in sklep o porazdelitvi dividende v višini 500 lir na delnico. V svojem poročilu je sen. Mer-zagora poudaril, da je bilo lansko poslovanje zavarovalnice uspešno, le odsek za zavarovanje civilne odgovornosti v prometu je konec leta zabeležil izgubo 15 milijard lir. Izguba, ki jo je zavarovalnica utrpela na tem področju — je dejal Merzagora — je znatno manjša od izgub, ki jih beležijo druge zavarovalnice, saj predstavlja odsek RCA v okviru Assicurazioni Generali le 15 odst. prometa, medtem ko je ustrezni delež pri drugih italijanskih zavarovalnicah znatno večji. Zavarovalnica je v lanskem letu kasirala v Italiji in tujini 585,3 mi lijarde lir premij, to je 90,3 mili jarde ali 18,3 odstotka več kakor v letu 1974. Celoten inkaso grupe NA TRŽAŠKEM SODIŠČU Gradua proglasitev volilnih izidov Na tržaškerji sodišču so včeraj u-radno proglasili dokončne rezultate parlamentarnih volitev 20. in 21. junija. Zjutraj je predsednik centralnega urada za 32. (tržaško) volilno okrožje dr. Zumin proglasil rezultate za poslansko zbornifco, v katero so bili izvoljeni komunist Cuf-faro in demokristjana Belci in Tom-besi. Popoldne pa so bili še proglašeni rezultati za senat v naši deželi. Kot je znano, bodo v palači Madama našo deželo zastopali demokristjani Toros, Tonutti, Beorchia in Giust, komunista Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi ter socialist Bruno Lepre. jel 1.261 milijard, jih lani opravili so znašale 2.494 milijard in so bile za 392 milijard ali za 18,7 odstotka večje kakor v letu 1974. V razpravo o poročilih upravnega sveta in nadzornega odbora so posegli številni delničarji. Posebno zanimiv je bil poseg milanskega delničarja Accetija, ki je v zvezi z obsežnimi nakupi delnic Assicurazioni Generali na tamkajšnji borzi dejal, da gre za nakupe s strani zasebnih «prijateljev» zavarovalnice in torej ne morda za organiziran «naskok» na družbino glavnico. Po občnem zboru se je sestal u-pravni svet, ki je med drugim potrdil za predsednika sen. Merzago- ro, za delegiranega upravitelja odv. [ tedenski počitek ali v ponedeljek ali E. Randona in za podpredsednika v sredo. ali v soboto bodo lahko v dr. F. Mannozzija in dr. E. Padoo. | teh dneh odprte. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiii V (orek odprle le pekarne in cvetličarne Združenje trgovcev sporoča, da bodo na praznik sv. Petra in Pavla, to je v torek. 29. junija, vse trgovine zaprte. Odprte bodo le pekarne in cvetličarne, in sicer do 13. ure. Vse trgovine vseh strok, ki imajo ZAKLJUČEK NA TEČAJA FILMSKIH AMATERJEV V soboto pozno zvečer je zaključila svoje delo žirija, ki ji je Tržaški kinematografski klub — Club Cinematografico Triestino — FNC poveril nalogo, da si ogleda in o- iju Draguču. Filme, ki so bili nagrajeni, bodo predvajali v četrtek, 1. julija, ob 21. uri ter v petek, 2. julija, ob 16. uri v veliki dvorani prista- 1 nimico r\r\QÌn io Iràonr hirtrln -nmi ceni filme, ki so jih na sedmi med- ' niške postaje, kjer bodo prvi —....1~- čer, v četrtek, podelili tudi nagrade. Jutri v Miljah koncert narodni natečaj poslali avstrijski, jugoslovanski in italijanski filmski amaterji. Žirija se je sestala dva večera zapored in si v osmih urah ogledala trideset filmov, kolikor jih\ . , je izbirna komisija izbrala za nepo- OrkCStra GlaSbenC IMtlCe sreden natečaj. Sledilo je nato še ocenjevanje m nagrajevanje najboljših del. Letošnjega mednarodnega film-se je, udeležilo s skega natečaja svojimi deli pet avstrijskih filmskih amaterjev. Iz Jugoslavije je deset filmskih amaterjev poslalo trinajst filmov, ostalih dvanajst filmov pa je delo prav tolikerih italijanskih filmskih amaterjev. Med domačimi filskimi amaterji, ki se tako rekoč stalno udeležujejo teh natečajev, je tudi naš tržaški rojak Aljoša Žerjal, ki je tokrat poslal skoraj četrt ure trajajoč film z naslovom «Sentimentalno potovanje». Med domačimi filmskimi u-stvarjolci pa je tudi Petraccova, ki je poslala filmček o istrskem nase- Na Marconijevem trgu v Miljah bo nastopil jutri, 28. junija, ob 20.30, godalni orkester Glasbene matice iz Trsta. Koncert prireja avtonomna turistična in letoviščarska ustanova miljske občine. Spored obsega naslednja dela: Benjamin Ipa vec — Serenada za godala, Vivaldijev Koncert za violino in violončelo, J. Haydna Godalni kvartet opus 3 štev. 5 šole Glasbene ma-1 tiče in Vivaldijev Koncert za fagot in godalni orkester. Kot solisti bodo nastopili Črtomir šiškovič violina, Iztok Kodrič — violončelo, Vojko Cesar — fagot, Jagoda Kju-der — violina in Albert Biancuzzi — viola. Dirigira Oskar Kjuder. Vstop prost. VČERAJ M TRŽAŠKEM VELESEJMU Posvet o trgovini s tropskim lesom in predstavitev turistične Štajerske ■v Čezmorske dežele zadržujejo hlodovino in ponujajo izdelke domače lesne industrije ■ Velesejem se bo zaključil v torek opolnoči Na tržaškem velesejmu se je včeraj nadaljeval mednarodni posvet o lesu, in sicer je bil tokrat v ospredju tropski les. Poleg italijanskih uvoznikov, predelovalcev in razpečevalcev se je posveta udeležilo tudi večje število uradnih predstavnikov afriških dežel, članic organizacije EAMA, in Malayzije. Prisotne je v imenu velesejem-ske uprave pozdravil podpredsednik Fragiacomo, skrb za vodenje raz prave pa so prisotni prepustili prof. Giordanu s florentinske univerze. Dnevni red zasedanja, ki se je odvijalo v francoščini in angleščini, je bil določen sporazumno ob za četku posveta; prisotni naj bi vzeli v pretres vprašanja v zvezi s proizvodnjo tropskega lesa v posameznih deželah, dejansko razpoložljivost s posameznimi tropskimi zvrst- Assicurazioni Generalijn ki -«šteje o- mi, načrte za . povečanje proizvod IliiMiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiMiiiiimiiijiiiitiiiiiiiimiiiiiiiimrmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiuiiuiiiii OB TRADICIONALNEM PRAZNIKU V KRIŽU Jutri zanimivo srečanje -razgovor o vinskih razstavah Vabljeni so predstavniki krajevnih uprav, pripravljalnih odborov, izvedenci in vinogradniki Sindikati zahtevajo ureditev središča za socialne storitve v industrijski coni Pokrajinska sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL opozarja v daljšem poročilu, ki ga je objavila te dni, da je deželni tehnični odbor zavrnil načrt za ureditev središča za socialne storitve na območju industrijske cone v Žavljah. Načrt je bil zavrnjen — pravi poročilo — ne morda iz tehničnih, temveč iz zgolj birokratskih razlogov: deželni tehnični odbor namreč zahteva, naj se poprej izdela in odobri poseben «načrt za produktivne dejavnosti» (na podlagi deželnega zakona št. 39 iz leta 1974), medtem ko sta deželna odbornika za javna dela in za industrijo še pred kratkim zagotovila vodstvu EZIT, da omenjeni zakon X'kakoT^npr.: “^0^^601^ ne pride v poštev za in us rij o j razstav, ocenjevalne komisi- CT ,v. Zavlja • , , • je. način nagrajevanja, odkupna in Sindikalna zveza ugotavlja da je ustekleničenje, nabava središče za socialne storitve neob-1_____________ hodno potrebno v na katero gravitira okrog 20.000 delavcev in drugih prebivalcev. Birokratski zapleti okrog njegove uresničitve so toliko bolj škodljivi, ker je deželna uprava že nakazala 207 milijonov lir za ureditev te socialne strukture. Da bi podprla zahtevo po takojšnji odobritvi ustreznega načrta, bo sindikalna zveza priredila v četrtek, 1. julija enourno stavko (od 10. do 11. ure) vseh delavcev, zaposlenih v okviru industrijske cone. Med stavko bodo v tovarnah razpravljali o problemih, ki se nanašajo na središče za socialne storitve, in ki zadevajo še posebej odprtje skupne menze, otroških jasli in vrtca, odprtje samopostrežne trgovine, ureditev središča za hitro zdravstve- V Križu se je včeraj začel tradicionalni praznik vina in rib, ki se bo zaključil v torek, 29 junija, na praznik vaških patronov sv. Petra in Pavla. V tem okviru je glavna prireditev razstava domačih vin, na kateri sodeluje letos 20 vinogradnikov s 17 vzorci belega in 5 vzorci črnega vina. Včeraj pozno popoldne je bila otvoritev, ob kateri je spregovoril predsednik konzorcija Miro Sedmak, ki je omenil probleme in težave, ter pohvalil prizadevnost vinogradnikov. Sledil je koncert domače godbe na pihala, nato pa je s sporedom partizanskih pesmi nastopil pred spomenikom padlim moški pevski zbor Vesna. Program letošnje, 10. vinske razstave. objavljamo na drugem mestu, pripomniti pa moramo, da gre za jubilejno prireditev, kateri hoče konzorcij pridelovalcev vin v tržaški občini dati posebno vsebino. Kot je razvidno iz programa, bo namreč jutri ob 18.30 v dvorani prosvetnega doma «A. Sirk» srečanje — razgovor o vprašanjih vinskih razstav, osmič itd. Organizatorji so poslali vabila pokrajini, občinam, pokrajinskemu kmetijskemu nadzomištvu, pripravljalnim odborom za vinske razstave, organizacijam in strokovnjakom, vabijo Pa tudi posamezne vinogradnike, da se udeležijo tega prvega srečanja, na katerem se bodo pogovorili o dosedanjih izkušnjah, o predlogih in pobudah, da bi vinske razstave čim-bolje organizirali in jih izpopolnili. Ne gre za nekako okroglo mizo z dolgimi poročili, pač pa za izmenjavo mnenj in za ugotovitve, na podlagi katerih bi se lahko našla skupna stališča in sklepi. V vabilu je navedena vrsta vprašanj, o katerih naj bi se pogovo- industrijski coni, I oprerne' razne prireditve v okviru razstav itd. ... Zamisel je vsekakor dobra, potrebno pa je. da se srečanja udeleži čimveč ljudi, predstavnikov krajevnih uprav, izvedencev in vinogradnikov. Sprejet zakon o popravilih na poškodovanih javnih zgradbah Peta stalna komisija deželnega sveta, ki ji načeluje svetovalec Ri-bezzi, je v petek sprejela z večino glasov zakonski osnutek o popravilu javhih zgradb, ki jih je poškodoval potres. O zakonskem osnutku, ki, ga je predložil deželni odbor, bo razpravljal prihodnji teden deželni svet. Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSDI in PRI, svetovalci MF, MSI in PLI so se vzdržali, svetovalci KPI in PST pa so glasovali proti. Dne 25. t.m. je v Ljubljani, na fakulteti za matematiko diplomiral RADO LIPOVEC Svojci mu čestitajo. nje. pravila za izvoz- hlodovine in rezanega lesa na tuja tržišča, cene in pogodbene klavzule. Položaj na kamerunskem tržišču je orisal zastopnik družbe Cocam Mokouri, ki je poudaril predvsem nar.en kamerunskih oblasti, da bi povečale izvoz manj znanih vrst trdega lesa. V tej zvezi je Mokouri dejal, da je Kamerun danes v Afriki praktično edina dežela, ki razpolaga s še neraziskanimi pragoz dovi. Njene razpoložljivosti z lesom so obsežne predvsem v srednje-vzhodnem delu države, težak problem pa predstavlja nedostopnost gozdov in pomanjkanje cest in železniških prog, po katerih sprav Ijati hlodovino k morju. Sledil je pregled položaja v državi Zaire, ki ga je podal N. Mbumba. Govornik je naglasil, da se Zaire čedalje bolj nagiba L temu, da bi' izvažala predvsem izdelke ' lesne industrije, ne,,pa več toljko hlodovine kakor v preteklosti. Podobne težnje beležijo tudi druge afriške in a-zijske dežele izvoznice lesa, kakor so povedali Oudo za Srednjeafriško republiko, J. H. Francois za Gano in AW Kong-Hwee za Malayzijo Glavne misli iz razprave, v katero so posegli tudi številni predstavniki tržaškega združenja trgovcev z lesom, je povzel prof. Giordano, ki je na koncu poudaril pomen vsakoletnega srečanja lesnih operaterjev v okviru tržaškega velesejma. Včerajšnja sejemska kronika beleži še okroglo mizo in družabnost v zvezi s turistično propagando v prid avstrijski Štajerski. Dopoldne je bila na gradu sv. Justa okrogla miza o turističnem sodelovanju med Furlanijo - Julijsko krajino in štajersko ki sta jo pripravila avstrijska ustanova za turizem in Skal club iz naše dežele. Na posvetu so nastopili predstavniki avstrijskega turizma Gaisbacher, Obereg-ger in drugi, predsednik tržaške letoviščarske ustanove Tombesi in predstavnik trgovinske zbornice dr. Tamaro. Zlasti Tamaro je nakazal več možnosti za okrepitev turistične izmenjave med našo deželo in Štajersko. Pogovor o turističnih vprašanjih skupnega interesa se je nadaljeval popoldne v avstrijskem paviljonu in v dvorani za konference na sejmu, kjer so zavrteli vrsto kratkometražnih filmov o turističnih zanimivostih Štajerske, teina prostoru za prireditve, kjer je nastopila folklorna skupina iz okolice Gradca. Velesejem se naglo bliža koncu: z dvodnevnim posvetom o mednarodni lesni trgovini se je zaključila serija specializiranih priredi- ' tev v njegovem okviru. Med sprem- Ì nimi prireditvami je na sporedu še podelitev posebnih priznanj za barmane, ki sodelujejo na natečaju Stocktail. Nagrade bodo podelili v torek zvečer, malo pred zaprtjem 28. velesejma, ki se bo zaključil opolnoči. Objavljene lestvice za ljudska stanovanja Tržaška avtonomna ustanova za ljudska stanovanja je objavila prednostne lestvice za dodelitev ljudskih stanovanj, ki jih gradijo v tržaški pokrajini in sicer: dokončne lestvice razpisa IACP štev. 4/1975, dokončne lestvice razpisa IACP štev. 2/1975 za prenovitev lestvice za Dolino, začasna lestvica razpisa IACP štev. 2/1975 za prenovitev lestvice za dolinsko občino. Lestvice bodo na vpogled občinstvu na občini ali na tajništvu u-stanove za ljudska stanovanja v Ul. Ghirlandaio 43. © Skupna vrednost prispevkov, ki so jih razne ustanove, podjetja in zasebniki v Italiji in tujini doslej nakazali v deželni solidarnostni sklad za žrtve potresa z dne 6. maja. je včeraj presegla 6 milijard lir. © Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice je včeraj umrl 5-letni Daniele De Cecco. V tržaško bolnišnico so ga prepeljali 7. maja; pri potresu je namreč zadobil hude poškodbe na glavi. SINOČI NA OPČINAH Odprtje 4. bienala umetnikov amaterjev V Prosvetnem domu na Opčinah so sinoči s kratko, a prijetno slovesnostjo odprli 4. bienale umetnikov amaterjev, ki ga je priredilo prosvetno društvo «Tabor». Svoja dela razstavlja osemnajst slikarjev, kiparjev in fotoamaterjev iz raznih krajev Tržaškega ter iz sežanske občine, številni obiskovalci so si sinoči z zanimanjem ogledovali razstavljena dela, med katerimi so nekatera, ki prav gotovo presegajo amatersko raven. O pomenu razstave je na otvoritveni slovesnosti spregovoril umetnik dr. Robert Hlavaty, ki se je zahvalil razstavljavcem, izrekel priznanje openskemu prosvetnemu društvu za hvalevredno pobudo ter poudaril pomen enotenja kulturnega prostora tudi v obmejnih krajih. Po njegovem nagovoru je zapel nekaj pesmi domači pevski zbor, ki ga vodi Svetka Grgič. Podrobneje bomo o razstavi še poročali. Pismo uredništvu Šovinistična nestrpnost Zveza komunistične mladine Italije — FGCI iz Križa nam je poslala za objavo naslednje pismo: «Zadnji dan volilne kampanje, dne 18. 6., se je pripetil v Križu neljub dogodek politične nestrpnosti, ki ga ostro obsojamo. Okoli 21. ure je namreč nao avtomobil 'krožil po vasi in kot je pravica vsake stranke, demokratič i j vabil volivce, naj volijo KPI. V italijanskem delu vasi in prav v trenutku ào je naš tovariš govoril o enakosti in sodelovanju Slovencev in Italijanov, sta 4e avtu približali dve osebi, ki smo ju prepoznali kot voditelje vaške KD in sta začela naše tovariše h Jo žaliti. Ti pa niso sprejeli provokacije, ampak so mirno končali s pozivom volivcem in odšli. Dogodek je imel več prič, ki so žaliivce takoj izolirale in izrazile solidarnost našim tovarišem. Gotovi smo, da je med italijanskim prebivalstvom Križa zelo malo takih ljudi, ki ne vidijo rade volje sodelovanje med obema narodoma. Mi pa, z naše strani, poudarjamo našo popolno zavzetost in boj, da bodo Italijani in Slovenci v teh krajih živeli v miru, v medsebojnem razumevanju in sodelovanju.» Na filozofski fakulteti v Ljubljani je z odliko diplomiral BOŽIDAR KANTE Čestita mu družina Kante. ............................................................................................................ Danes, NEDELJA, 27. junija EMA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 20.36. Jutri, PONEDELJEK, 28. junija ZORANA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,2 stopinje, najnižja 21,5, ob 19. uri 26,3 stopinje, zračni pritisk 1021,1 mb stanoviten, veter 10 km na uro jugozahodni, nebo jasno, vlaga 57-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. junija 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 79-letni Raffaele de Rigo, 79-letni Alessandro Basso 64-letni Antonio Acquaviva. 90 letna Lucia Giacomelli Donolo vd. Merluzzi, 62-letni Bruno Devetta, 82-let- ■ t " ■ Včeraj - danes VOfiFNJF! na Carmela Sillani vd. Bogataj, 76-letna Augusta Bonivento por. Penzo, 77-lethi Raffaele Gridelli, 75-letni Gaspare Coretti. OKLICI: natakar Marino Bresaz in trg. pomočnica Rosanna Vascotto, natakar Slavko Dodič in šivilja Ma-riagrazia Negro, uradnik Carlo Donato in učiteljica Maria Pia Somma, šofer Nicola Granieri in trg. pomočnica Adriana Matelič, uradnik Fabio Chersicla in uradnica Tiziana Scodellaro, mehanik Dario Giorgi in uradnica Miriam Crivici, železničar Gianfranco Tadina in u-radnica Rossanna Degrassi, uradnik Bruno De Monte in uradnica Rosa-maria Revere, uradnik Giovanni Dallagiacoma in uradnica Rossana Chersul, pristan, delavec Igor Slavec in gopodinja Ellida Sandri, trg. zastopnik Luigino Noventa in uradnica Rita Lugnan, strojni kapitan Franco Papassissa in uradnica Maria Biloslavo, matematik Roberto Senes in univ. študentka Flavia Bastiancich, uradnik Fabio Antonini in gospodinja Edda Robba, u-radnik Adriano Gerbino in uradnica Simonetta Rossi, uradnik Alessandro Dronigi in uradnica Annamaria Richter, uradnik Giorgio Valente in gospodinja Luisa Giraldi, glasbenik Fabio Sualdin in študentka Loredana Zanono, pristan, delavec Franco Gasprotich in bolničarka Daniela Orel, učitelj Antonio Marši in u-radnica Annamaria Devescovi, delavec Adriano Mahorcic in frizerka Gabriella Mariutto, podčastnik JV Franco Olivo D’Angelo in uradnica Alda Zamolo, uradnik Silvano Forza in bolničarka Luisa Giurissevich, glasbenik Maurizio Bacichi in trg. pomočnica Vesna Taucer, Gabriele Muggia in učiteljica Patrizia Me-dizza, bolničar Francesco Leale in gospodinja Silvana Zorzenoni univ. asistent Fulvio Salimbeni in učiteljica Marina Bon, mehanik Walter Babuder in trg. pomočnica Daniela Alessio, trg. pomočnik Sergio D’Amore in trg. pomočnica Sonia Poc-kay, uradnik Sergio Degrassi in študentka Manuela Fumis. gasilec Lauro Zettin in uradnica Laura Apollonio, pleskar Franco Barnobi in uradnica Sonia Medelin, šofer Giorgio lelen in otroška negovalka Modra Gruden, agent JV Marco Chirollo in gospodinja Germania Ma-ielle, častnik Luciano lannetta in uradnica Yole Silvana Caira, u-pravitelj Ljubomir Cvijovic in u-radnica Almira Cossutta, zdravnik Zdravko Bisin in študentka Viviana Sirca, delavec Claudio Braico in trg. pomočnica Serena Petronio, delavec Marino Turellli in vzgojiteljica Giuseppina Deodato, uradnik Eugenio Manzi in uradnica Paola Barbon, aranžer Dario Toffolo in trg. pomočnica Mariagrazia Bralni, zastopnik Pierpaolo Maccechini in uradnica Daniela Rubieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda. Istrska ulica 7; Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. DARILA Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%c — Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti. Urama In zlatarna LAURENTI Trst Trieste Largo Santorlo 4 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in EN PAS od 22. do 7. ure. tel. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM -INADEL ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Bari LOTERIJA 15 70 55 75 24 Cagliari 38 34 43 81 64 Firence 63 50 4 18 12 Genova 27 28 76 34 85 Milan 50 85 71 88 31 Neapelj 69 86 4 53 5 Palermo 32 59 28 84 22 Rim 70 55 38 54 62 Turin 28 32 58 70 49 Benetke 4 79 77 87 29 ENALOTTO 1 X 2 1 X 2 X 2 1 1 2 X KVOTE: 12 točk - 4.653.000; 11 točk ■ 261.000; 10 točk - 26.000 Ur Šolske vesti Vpisovanja otrok v opčinsKe otroške vrtce Devina-Nabrežina za šolsko leto 1976-77 bodo 28. in 30. junija od 9. do 12. ure v prostorih posameznih občinskih otroških vrtcev s slovenskim oziroma z italijanskim učnim jezikom. Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, Ul. Caravaggio 31/L, sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje se začne 1. julija. Zavodski svet državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šoli skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ali 101) do 15. julija. MLADINA IZ BOLJUNCA ORGANIZIRA TRADICIONALNO SAGRO « NA JAMI » Program: Danes, 27. junija: ob 18. uri moški pevski zbor «V. VODNIK» iz Doline, ansambel «O.S.L.A.I.» latinskoameriške narodne glasbe, vokalna skupina «DOREMI» iz Kočevja, mešani pevski zbor «F. PREŠEREN» iz Boljunca. Od 20. do 24. ure ples z ansamblom «SUPER GROUP». Jutri, 28. junija: od 20. do 24. ure ples z domačo godbo na pihala. Delovali bodo dobro založeni kioski! SPD TABOR - OPČINE V Prosvetnem domu IV. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV od 26. junija do 4. julija Razstava bo odprta vsak večer od 19. do 22. ure ob praznikih od 9. do 12. in od 17. do 22. ure. Razna obvestila TPPž priredi danes, 27. junija, ob 20.30 koncert na športnem igrišču pri Sv. Ivanu v Trstu. športno društvo «Polet» vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na prostovoljno delo, ki bo danes, v nedeljo, 27. junija, ob 8. uri, na novem kotalkališču na Pikelcu. Po koq-, čanem delu bo skupno kosilo. Dom Jakoba Ukmarja v Skednju, vabi na drugo- škedenjsko poletno. pri-, reditev danes, 27. junija, na prostem pred domom ob 19. uri. Nastopajo godba na pihala iz Brega, otroški pevski zbor iz Skednja, baletna skupina škedenjskega doma, mešani pevski zbor iz Skednja, moški pevski zbor Tabor z Opčin, folklorna skupina «Stu ledi». Od 17. ure dalje bo odprt kiosk. Zveza cerkvenih pevskih zborov in župnijska skupnost pri salezijancih v Trstu priredita jutri, v ponedeljek, ob 21. uri v salezijanski cerkvi v Trstu v Ul. Istria 53 koncert, na katerem bo nastopil organist Hubert Bergant in sodeloval ekumenski pevski zbor. • Zgoniška občinska uprava sporoča, da bo v tednu od 28. t.m. do 3. julija, zaradi letnega dopusta u-službenke, na razpolago občinstvu na domestna sanitarka vsak dan od 9.30 do 10.30 v ambulanti v Zgoniku. NA CANKARJEVI PROSLAVI V BAZOVICI JE ZMANJKAL VELIK RAŽENJ., KDOR VE, KJE JE ZDAJ, NAJ ČIM-PREJ SPOROČI NA TEL. 226161. PD Slovan in ŠZ Gaja Kino Ariston 21.30 «L'altro dio». Režirat: Elio Bartolini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Gli ultimi giorni di Pompei». Igra Steve Revens. Grattacielo 15.30 «Quel rosso mattino di giugno - (Sarajevo, 28 giugno 1914)». Režiral Veljko Bulajič. Igrajo F. Bolkan. C. Plummer, R. Pa-jič, B. Durič in M. Schell. Fenice 16.30 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis, Roger Moore. Excelsior 16.30 «Il letto in piazza». Igrata Renzo Montagnani m Rossana Podestà. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Milano violenta». Igra Silvia Dionisio. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 « O mia bella matrigna ». Igrata Sabina Ciuffini in Philippe Noiret. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Il profeta del gol - Joahn Cruyff story». Barvni film. Aurora 15.30 « Bambi ». Barvni film Walt Disneya. Sledil bo dokumentarni barvni film «Natura bizzarra». Cristallo 16.00 « Squadra antiscippo ». Igra Thomas Milian. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.00 «La supplente». Igra Carmen Villani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.30 « Hard - Core, profumo di vergine». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 « L'uomo venuto dalla pioggia». Igrata Charles Bronson in Marlene Jobert. Barvni film. Impero 16.30 « Remo e Romolo - due figli di una lupa». Igrajo Enrico Montesano, Gabriella Ferri in Pippo Franco. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.30 « I tre giorni del Condor». Igrata Robert Redford in Fayè Dunaway. Ideale 15.00 «Buona fortuna maggiore Bradbury». Igrata David Niven in Toshiro Mifune. Barvni film. Radio 14.30 «I quattro del drago nero». Barvni film. Astra 16.00 « L’incorreggibile ». Igra: Jean Paul Beimondo. Barvni film. Abbazia 15 00 «Un animale chiamato-uomo». Igrata G. Ray in G. Hill. Giardino Pubblico 21.00 « Assassinio sull’ Orient Express ». Igrata: Sean Connery in Ingrid Bergman. Volta (Milje) 16.00 «Combattenti della notte». Igrajo Yul Brinner, John Wayne in Senta Berger. SD Breg obvešča, da se vpisovanje za^izlet v Škofjo Loko zaključi v torek. 29. junija. Vpisujejo: Ricma-nje - Enio Kuret, Hilarij Cej; Boršt -Boris Žerjal, Igor Petaros; Boljunec -Silvester Koren, Lavra Kofol: Dolina -Slavko Krmec, Vojko Lovriha; Domjo -Danilo Žerjal, Jordan Kralj: Mačko-Ijc - Nadja Zonta. SPDT priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni avtobusni izlet v Bohinj. Za planince je možnost vzpona čez Bogatinsko sedlo h Krmskemu jezeru in sestop v Lepeno, ali krajši izlet na Komno in h koči pri Sedmerih jezerih. Za turiste poskrbljeno prenočevanje v Bohinju. Odhod avtobusa iz Bohinja v nedeljo ob 15. uri. Povratek preko Vršiča, v Trento, Lepeno v Trst. Vpisovanje samo do konca junija v Ul. Ceppa 9 v uradu ZSŠDI PD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kumrovec v torek, 29. junija, ob 6. uri z «Gorice». «I» «Pw~ moreč ob 16.00: odprtje kioskov in nagrajevanje ob 17.00: nastop godbe na pihala ob 19.00: družabna športna tekmovanja (vlečenje vrvi, tek v vrečah itd.) ob 20.00: ples z ansamblom «Supergroup» Ponedeljek, 5. julija ob 19.00: odprtje kioskov ob 19.30 okrogla miza o nogometu v zamejstvu ob 20.00: ples z ansamblom «Supergroup» Delovali bodo dobro založ.eni kioski, specialitete na žaru, odlična pijača . . . dokončajo nižjo srednjo šolo in so pred izbiro nadaljevanja šolanja. V zvezi s tem smo pred dnevi prejeli razveseljivo vest. Zavodski svet strokovnega zavoda «Galvani», v katerem je žal zastopan le en slovenski šolnik, je na svojem zadnjem sestanku, ki je bil preteklo sredo, vključil v svoj program dejavnosti za šolsko leto 1976-77, ki ga mora predložiti višjim šolskim oblastem, tudi ustanovitev oddelka za kemijske analitike v okviru slovenskega strokovnega zavoda. S prhodnjim šolskim letom se torej za slovenske dijake, ki so uspešno zaključili srednjo šolo, odpira nova možnost. Predvsem pa se odpira nova možnost za dijakinje. Kemijski analitiki so danes tista vrsta tehnikov, ki jim ni težko najti zaposlitve. Po treh letih študija se dekleta lahko zaposlijo v kemijskih laboratorijih bolnišnice, raznih ambulant, krajevnih uprav ter ter raznovrstnih tovarn, kjer je toliko povpraševanja. Poleg tega pa se lahko odločijo za nadaljevanje študija na bieniju in nato na univerzi. Kot vselej v zadnjih letih pa visi nad slovensko strokovno šolo, kot Damoklejev meč, pogoj, da se zadosti določenemu številu vpisov v prvi razred, brez katerega ministrstvo za šolstvo ne da pooblastila za ustanovitev novega razreda. Tako je s predvideno ustanovitvijo prvega razreda za kemijske analitike. Ravnatelj strokovnega zavoda «Galvani» inž. Domenico Piazza je že naslovil prošnjo po u-stanovitvi omenjenega prvega razreda pristojnim oblastem in s 1. julijem se bo začelo pogojno vpisovanje. Če se bo vpisalo dovolj dijakinj in dijakov, bo ministrstvo za šolstvo tudi formalno pooblastilo ustanovitev oddelka. Vsekakor je vse to za strokovni zavod razveseljiva vest in upamo, da jo bodo pri svoji izbiri nadaljnjega šolanja upoštevali in primerno ocenili tudi dijaki oz. dijakinje in njihovi starši. verzo v Trstu ter tečaj telovadbe, ki ga ob vodil prof. Jože Peterlin. Prijave za oba tečaja sprejema zastopnik Združenja strašev na o-penski osnovni šoli od jutrišnjega dne, 28. junija, do sobote, 3. julija, in sicer od 9. do 12. ure. Potrebna je takojšnja prijava, da Združenje lahko pravočasno vloži potrebne prošnje za slovenskega učitelja, ki bo vodil tečaj angleščine ter za rezervacijo telovadnice na srednji šoli. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi na 10. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki jo prireja v okviru tradicionalnega praznika vina in rib DANES, 27. junija ob 19.30 koncert mladinske godbe na pihala iz Križa ob 20.30 ples z ansamblom KRAS JUTRI, 28. junija ob 18.30 v dvorani A. Sirk srečanje - razgovor o vinskih razstavah v tržaški pokrajini V TOREK, 29. junija ob 20.30 ples z ansamblom THE LORDS Kioski bodo odprti danes in v torek od 9.30 naprej, jutri pa od 18.30 naprej IZ BOLJUNCA KAREL KRALJIČ - DEVETDESETLETNIK Krasen junijski dan je. Odprem družini šestih bratov in, dveh se-vrtna vrata in se napotim v hišo, ster, ki so skoraj vsi dočakali vi-št. 21. v Boljuncu, kjer bo čez j soko starost. Prav lepo se spomi-par dni praznoval 90. rojstni dan | nja svojih mladih dni, kako so kot Karel Kraljič. Vzravnan sedi za j otroci sledili vaškim praznikom: mizo in prebira Primorski dnevnik. Pokaže mi stol in ponudi kozarec črnega vina. Pogovor steče takoj na nekdanje čase. Počasi in premišljeno mi pripoveduje o vsem maju, fantovski, šagram, lučanju in pustu. Kako je bilo vse bolj strogo, a obenem tudi svečano. Tudi osnovne šole v farovžu se spominja, a še najbolj pri srcu mu je kar ima v spominu. Na stara leta ostal tedanji učitelj Anžlovar. cerk želi izročiti čimveč gradiva o vaškem delovanju prosvetnemu društvu F. Prešeren. Priložnost je taka, da o slavljencu nekaj spregovorimo, saj dolgo pot je prehodil in veliko ima povedati. Priložnost imamo tudi, da se mu zahvalimo za storjeno delo, v katero se je vključil že v mladih letih. Rodil se je 26. 6. 1886 v številni .l''HIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII|||||||MIIIIIIIIIII||||lllll||IIIIIlirilllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMMll|lllll|||ill||||||||||||||||||||||||||l|||||„||„,|„|,|,|,|M||||,||,||||I|,||||||||||n||||||||||,,||||||,,,,|,m,,,,,,,,,||,|||||,m|,|„ S SJJC ZGONISKCOA OBČINSKEM SVETA Odobreno posojilo za občinsko telovadnico Soglasno izražena solidarnost SS C MIRO ŽERJAL SREČNO PREVOZIL ČEZ 80. LETO Izkt openskih otrok v Beneško Slovenijo Združenje staršev osnovne šole na Opčinah prireja v torek, 29. junija, izlet z osebnimi avtomobili v ..špeter Slovenov,, kjer bo .nagrajevanje otrok iz Beneške Slovenije ,ki so se udeležih tečaja «Moja vas». Namen..tega-izleta je, da bi osebno izročili šolske potrebščine in igrače, ki so jih openski učenci zbrali za otroke, ki so bili žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Odhod izpred šolskega poslopja bo točno ob 13. uri. Združenje staršev na Opčinah prireja dva tečaja za otroke V okviru pošolskih pobud v prihodnjem šolskem letu bo Združenje staršev osnovne šole na Opčinah priredilo tečaj angleškega jezika, in sicer v sodelovanju z Ljudsko uni- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja v petek, 2. julija, ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ceppa 9 SREČANJE FOTOAMATERJEV Vljudno vabljeni vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in bi radi delali bolj organizirano! V petek se je sestal zgoniški občinski svet, ki je obravnaval nekaj važnih točk, zaradi pozne ure pa so prekinili zasedanje in bodo že prihodnji teden izčrpali še preostale točke. Uvodno besedo je podal župan Jože Guštin, ki je analiziral najvažnejše dogodke v zadnjem obdobju od uvedbe psihopedagoške službe, predavanj v vrtcih, nadomestitvi občinskega zdravnika pa do pomoči potresencem, proslave osvoboditve in razstave vin. Svetovalci so nato zastavili županu nekatera vprašanja v zvezi s postopki proti kršiteljem urbanističnega zakona, čiščenjem klancev, zasilnim popravilon. cest in omejitvijo hitrosti na nekaterih odsekih. Svetovalec Vladimir Rebula je končno pohvalil hitro namestitev avtobusne čakalnice v Repniču. Po odobritvi zapisnikov zadnjih občinskih sej je odbornik Miloš Budin orisal pereče stanje tržaškega Stalnega slovenskega gledališča, ki je moralo za krajšo dobo prekiniti svoje delovanje in je prišlo tudi do zasedbe Kulturnega doma. Nato je predlagal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in v kateri je izrečeno zadovoljstvo, da je po zagotovilih oblasti in po izrazih solidarnosti vse demokratične javnosti Stalno slovensko gledališče obnovilo svoje delovanje; izraža še solidarnost in podporo SSG za njegovo kulturno poslanstvo, za zbližanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ter za kulturno bogatitev; končno zahteva, da ,se SSG vendarle dodeli pravni status. , Nato so proučili odgovor osrednje komisije za krajevno financo in občinski svet je soglasno sklenil, da vztraja pri prvotni zahtevi, da se uslužbencem dodeli taka stopnja, ki ustreza njihovim funkcijam in odgovornostim. V zvezi z uvedbo smetarske službe je odbornik Tonko Furlan poročal, da bo prišlo do manjše zamude, ker pokrajinski nadzorni odbor zahteva še nekatere dodatne točke v zadevnem pravilniku. Na njegov predlog je nato občinski svet izglasoval še pet dodatnih točk za delovanje občinske smetarske službe, ki dopolnjujejo prvotni pravilnik. Podžupan Boris Simoneta je obrazložil vsebin« občinskega proračuna, ki ga je odobril pokrajinski nadzorni odbor. Izrazil je zadovoljstvo, da ni prišlo do občutnega krčenja proračuna in da so bile posamezne izbire uprave v celoti sprejete. Še posebno važna je u-gotovitev, da je bilo odobreno posojilo za pričetek gradnje občinske telovadnice in za izvršitev najnujnejših javnih del. Veliko breme pa predstavlja izdatek za kritje stroškov javne prevozniške službe v pričakovanju poslovanja pokrajinskega konzorcija. Končno je občinski svet v zvezi s prošnjo domačina za zamenjavo zemljišča v zelenem področju z zazidljivim jusarskim zemljiščen soglasno pooblastil odbor, da stori vse potrebne korake, da se omogoči prosilcu izgradnja stanovanjske hiše. — bs — Danes se na Katinari poročila MARGARET NADLIŠEK in BORIS MIHALIČ Svojemu sodelavcu in njegovi izvoljenki čestita Slovenska prosvetna zveza. Danes se na Katinari poročita MARGARET NADLIŠEK in BORIS MIHALIČ Svoji odbornici in njenemu izvoljencu iskreno čestita PD Lo-njer - Ratinava. Ob današnji poroki občinskega svetovalca BORISA MIHALIČA z MARGARET NADLIŠEK mu čestitata župan in odbor občine Dolina. Danes se poročita MARGARET NADLIŠEK in BORIS MIHALIČ Iskreno jima čestitajo tovariši dolinske sekcije KPI. Danes bosta prilezla na zakonski hrib MARGARET NADLIŠEK in BORIS MIHALIČ Poln nahrbtnik sreče in zadovoljstva jima žele prijatelji Kratkohlačniki. Danes se poročita MARGARET NADLIŠEK in BORIS MIHALIČ PD Prešeren jima na skupni življenjski poti želi obilo sreče in razumevanja. Čestitkam se pridružuje kolektiv Primorskega dnevnika in ZTT. .............................................................................1,1,1 Namesto cvetja na grob Franca Grgiča darujeta Lidija in Emil Grgič (št. 10) 4000 lir za dom handi-kapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Franca Namesto cvetja na grob Franca _ Grgiča daruje družina Bak 5.000 hr n ih ietili pravilno in pošteno opredelila. Oba sta bila partizana, a se Mirko lUa 1945 ni vrnil domov, kajti pri Velikih Laščah na Dolenjskem je padel pred očmi brata Otona, ki so ga slovenski domobranski kolaboracionisti zajeli in izročili nacistom. Ti pa so ga poslali v svoje taborišče Mauthausen. Miro, ki je torej pred nedavnim slavil svoj 80. rojstni dan, je še vedno kar krepak in svež, k čemur mu pomaga tudi njegov živahen in vesel značaj. Pa tudi delo, kajti Miro še vedno kaj pospravi na domu, na vrtu, kjer je pač potrebni). Pa tudi na osmicah, kjer se čuie njegov glas . . . Dragemu Mirotu, na katerega nas spominjajo mnoge vožnje po naših krajih, želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin ob 30. obletnici smrti Ivanke Filipčič daruje Albino Umek 10.000 lir. j V spomin na starše Ivanke in Iva-1 na Mozerja daruje hče Adalgiza Bie- ! kar 2000 Lr. Darovi in prispevki V počastitev spomina Marije Sosič Vidau (Branačeve) darujejo bivše pevke društva Zvon z Opčin 15 tisoč lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah, 13.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 13 tisoč lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na svaka Franca Grgiča darujeta Ivanka in Karlo (Padri-če 15) 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje družina Grgič (Padriče 61) 5000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 12 — Stanjevi) 5000 lir za skup nost handikapiranih na Opčinah. Ob 10. obletnici smrti mame Tončke daruje Milka Švab 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na dragega prijatelja in dobrotnika Antona Filipčiča darujeta Angela in Nino Grmek 10.000 lir v dobrodelne namene. Ob 30. obletnici smrti dragega Rudija Kocjančiča daruje družina Pavel Ba retto 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na Antona Filipčiča darujejo Silva Zerial, Libano Bonelli, Sonja Majovski, Boža Percich in Boris Zobec 9000 lir za Dijaško matic*. Če greste na dopust v Jugoslavijo lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v skoraj vse letoviške kraje. Za 14 dni stane dnevnik 1.300 lir. Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo-tujete in istočasno kdaj se vrnete. O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Grgiča in Rozine Bernetič daruje j za ŠZ Gaja. Francka (49) 2000 lir za ŠZ Gaja in Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje Romano Grgič z dru- V spomin na Franca Grgiča da rujeta Erminija in Ivan Kalc 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na najdražjo preminulo prijateljico Jožefo Štoka daruje Ema Štoka 5000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Franca Sosca daruje družina Slavka Sosiča 5000 lir za ŠD Polet. Ob 5. obletnici smrti Bruna Kralja daruje žena Marija z družino 5000 lir za TPPZ. V spomin na Alberta Simiča darujeta žena Pavla in sin Mario 30 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje Marija Grgič (Pa- j driče 57) 1000 lir za ŠZ Gaja in i Grgiča daruje Rozina Kalc (Padri-1000 lir za PD Slovan. I če 79) 3000 lir za Dijaško matico. 2000 lir za PD Slovan. V spomin na drago sestro Rozino in bratranca Franca daruje Silvestra 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Rozine Žagar vd. Bernetič daruje Pavla Mahnič 10.000 lir za TPPZ, 5000 lir za ŠZ Gaja in 5000 lir za PD Slovan. V spomin na Rožinco Žagar vd. Bernetič, Franca Grgiča in Milkota Milkoviča daruje družina Rismondo 15.000 lir za ŠZ Gaja in 5000 lir za PD Slovan. V spomin na Franca Grgiča, Milkota M lkoviča in Rozino Žagar vd. Bernetič daruje družina Grgič (Padriče 62) 10.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen daruje družina Žagar (št. 13) 5000 lir ža ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča darujeta Milka in Lojze Žagar 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Franca Grgiča in Mlkota Milkoviča daruje družina Karla in Marte Guštin 10 tisoč lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje družina Milkovič -Gornik (Gropada) 5000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Franca Grgiča daruje družina Križmančič 2000 lir za PD Slovan. V isti namen daruje družina (št. 52) 2000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Fj-anca žino (Padriče) 5.000 lir za handika-pirane na Opčinah. Za handikapirane na Opčinah darujejo: Eda Kalc z družino (Padriče) 3000. družina Pertot iz Barko-velj 20.000, neki župnik 5000, Tončka Cesar (Ul. Olmi 16) 5000, Berto Kralj (Trebče) 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Vinka Glavine daruje Rudi Zahar iz Za-brežca bivajoč v Ljubljani 5000 lir za obnovitev dvorane v Borštu. Namesto cvetja na grob pok. Milka Milkoviča iz Gropade darujeta Zora Mršnik in Stana Turk 20.000 dinarjev za športno združenje Gaja. Motorizacija je danes preplavila že ves svet. pa čeprav je hkrati' razmeroma mlada, saj so prvi avtomobili začeii brneti in zasmrajati zrak šele na prelomu stoletja, točneje celo v prvih letih našega stoletja. Toda slavljenec, o katerem nameravamo pisati danes, je bil med tistimi, ki so prvi pri nas znali tedaj redko prevozno sredstvo upravljati. V mislih imamo Boljunčana Mira Žerjala, ki je prvič sedel za volan pred dobrimi šestdesetimi leti, namreč tam v začetku prve svetovne vojne, leta 1915. šoferskih veščin se je Miro Žerjal učil v Judenburgu na Koroškem. Od tedaj je Miro napravil toliko kilometrov, da bi prav gotovo večkrat obšel zemelj sko oblo, saj mu je bil volan življenjski poklic. Miro Žerjal, ki mu Boljunčani pravijo po domače tudi «Balotca», kar je Miro podedoval po svojem dedu, nizkem, okroglem, debelušnem človeku, ki je tudi rad balinal, se je rodil pred osemdesetimi leti v Boljuncu v zavedni kmečki družini, ki je imela, kot je bilo tedaj v navadi, veliko otrok. Današnji slavljenec je svoj jubilej slavil pravzaprav predzadnji dan maja, kajti rodil se je 30 maja 1896. Osnovno šolo je Miro opravil še v stari šoli ,v farovžu. Že v deških letih se je vključil v vaško življenje in kot mladenič je sodeloval pri «fantovski uri», pri postavljanju «maja», pri «šagrah», pustovanju in vseh domačih prireditvah, ki niso imele le zabavnega, pač pa tudi kulturno prosvetni značaj, da ne rečemo celo narodnoobrambni pomen. Od leta 1910 do 1915 je Miro sleherni dan prihajal peš v Trst, da se je izučil za mehanika. Ko je postal že. delavec, so ga poklicali «pod orožje» in moral je v Judenburg, kjer je kmalu opravil šoferski izpit. To ga je rešilo, da ni odšel na bojišče, kajti kot šofer je s tovornjakom dostavljal. živež. iz. Logatca v .Idrijo in razne kraje, koder so bile stacionirane avstrijske vojaške enote. Konec vojne se je vrnil domov in se zaposlil kot šofer pri Kàtniku. To mu je omogočilo, da je večkrat prevažal «gospodarjeve» prijatelje, med katerimi je bil tudi pòk. dr. Josip Wilfan. Z nastopom fašizma se je Katnik izselil, Miro pa je -našel zaposlitev v tovarni olja Gasli-ni, brž,po osvoboditvi se je zaposlil najprej pri PNO, nato pa je prišel k nam, k Primorskemu dnevniku, kateremu je ostal zvest, vse do upokojitve. Leta 1922 se je Miro oženil. Za ženo je vzel domačinko Terezijo Rusjan, ki mu je rodila dva sinova, Mirka in Otona. Z ženo sta vzgojila dva zavedna fanta, ki sta se v odločil- S PADRIČ Poslednje slovo od Franca Grgiča V petek so na Padričah pospremili na zadnji poti Franca Grgiča. Vest o njegovi smrti je med vaščani in daleč naokrog globoko odjeknila, saj je bil Franc Tagur-njev, kot so ga običajno imena vali, zelo cenjen in priljubljen, tako zaradi veseiega in odprtega značaja, ki ga tudi številne hude življenjske preizkušnje niso omajale, ' kot zaradi njegove aktivne angažiranosti v vaškem družbeno - kulturnem življenju. Francu Grgiču bi bilo 23. avgusta 76. let. Kljub bolezni, ki ga je nekaj let pestila, in trdemu delu, O S M 1 C A Josip belo in Lavriha iz Doline 233 toči črno domačo kapljico. je bil še do nedavnega čil in poln življenja. Po smrti žene pred tre mi meseci se je v njem nekaj zrušilo in mu načelo življenjske sile. Že zelo mlad ie okusil marsikatero grenko. Zgodaj je osirotel ter se z bratom in sestro težko prebijal skozi neizprosno in trdo kmečko življenje. To ga je kot šestnajstletnega fanta sicer rešilo, da .se je . izognil bojišču, kmalu pa so nastopili še hujši časi fa šističnega preganjanja, kateremu se kot ' zidarski . vajenec in nato kot zidar ni uklonil, čeprav ga je to stalo večkratno brezposelnost. Tudi družinske razmere mu niso bile vedno naklonjene, še mlad se je poročil, a je po trèh letih ovdovel in ostal sam s sinom Milkom. Vse te hude preizkušnje je vselej premagoval z neuklonljivim optimiz mom. Leta 1928 se je v drug c poročil in v tem zakonu je imel še sina Silvana in Aleksandra ter hčer Silvano. Svoje otroke je vzgojil v narodnozavednem in naprednem duhu. Njegova napredna usmerjenost se je odražala tudi pri njegovem aktivističnem delu med NOB. Poleg terenskega dela je sodeloval tudi pri raznih akcijah, kot je bil napad na svetoivansko vojašnico. Posebno poglavje je njegova dejavnost v okviru prosvetnega društva «Slovan». Že iz mladih let j8 bil član tamburaškega in pevskega zbora, v katerem je neprekinjeno pel do nedavnega. Ob bridki izgubi izrekamo svojcem iskreno sožalje, Francu pa, da bi mu bila rahla domača gruda. Mali oglasi ISOtSuGHERO 1SOLSUGHERO Odlična prirodna izolacija, ki omo goča življenje «stene ob steni». Tel. 1040) 820182 / 3. DRUŽINA iz Rocola išče hišno pomočnico. Tel. 93-519. STANOVANJA Z VSEM UDOBJEM 1 Kupite jih ali jih vzemite v na jem. kot vam je ljubše, vendai vedno zahtevajte, da so termični izolirana ter tudi proti ropotu. PRIZNANO podjetje v Trstu išče va jenko za prodajalno pohištva in va jenca za mizarsko delavnico. Te lefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija «Conoscersi». Ul. Pellicce rie 6 - Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923. STANOVANJA veljajo več če so termično in zvočno zaščitena SOiSuGHERO prirodna izolacija za živlienie «stena ob steni» G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3 veni organist, dober, učen kot ma-•: Ir«*-*,, V' -f" j ' GORIŠKI DNEVNIK NAUK SEDANJIH VOLITEV ZA POLITIČNO AKCIJO 0 volilnih rezultatih smo v teh 11jenje stranke tudi med Slovenci dneh veliko pisali in prav je, da in da lahko PSI tudi v bodoč-danes napišemo še nekaj, kar naj | nosti daje stvaren prispevek k us-bi imelo pregledno in zaokroženo merjanju slovenskih glasov na le-obliko. Morda bi bilo odveč po- vo. navijati uspeh, ki so ga levičarske j Odločitev Slovenske skupnosti, da stranke dosegle v sedanjem volil- samostojno nastopi, je sila razbu-nem boju, ker je ta podatek že rjia predvsem nekatere šoviniste v prodrl v zavest vsakogar in ker že krščanski demokraciji, ki so v sti-belezimo njegove poslednice v po- iu Fanfanijeve nestrpnosti odrekali volilnem razdobju, pač pa je po- SSk pravico svobodne politične iz-trebno kaj vec napisati, kako se je bire jn so na podlagi iz trte izvi-slovenski volivec ravnal na sedanjih tih podatkov prisojali SSk krivdo vo.itvah in kakšne nauke naj iz za neizvolitev goriškega senatorja sedanjih volitev potegnemo za vsa- kodnevno politično rabo. Kot smo že zapisali, je KPI postala vodilna stranka v vseh treh KD, čeprav so pred volitvami vsi vedeli, da resnične možnosti za izvolitev ni imel. Tudi 1972. leta ne, ko je predhodnica SSk-SDZ takrat slovenskih občinah na Goriškem ter j giovala zanj. S samostojnim na-v vseh slovensk.h vaseh občine Go- ■ stopom je SSk aktivizirala svoje rica in se je občutno okrepila tudi volivce na Goriškem, z nastopom v v mestnih četrtih s številnim slo- j Beneški Sloveniji in Kanalski do-venskim prebivalstvom. O porastu ■ ijnj pa si je odprla dotok voTvcev števila slovenskih volivcev za KPI [q utegnejo še kako nadomestiti najbolj zgovorno govori izreden j 0sip na Goriškem in Tržaškem. V uspeh kandidata KPI v poslansko j tam je tudi ključ za ponovno iz-zbornico Ivana Bratine, ki je pre-1 volitev svetovalca SSk v deželni jel v volilnem okrožju Gorica, Vi- i SVet. dem, Pordenon, Belluno kar 5.710 j __________ preferenčnih glasov. Bratina je da-1 nes prvi neizvoljeni kandidat KPI j • števerjanski župan je odredil, da v našem volilnem okrožju ter bi ob sedanjem številu glasov oddanih za stranko postal poslanec, če bi prejel še 436 preferenc. To je prvič, da se je slovenski kandidat na Goriškem tako uveljavil. Ugotovitev pa ne velja samo za Bratino, ampak tudi za kandidata na listi PSI Jožefa češčuta, ki je prejel v istem volilnem okrožju 1.181 preferenčnih glasov. Toliko preferenc kot, Bratina doslej ni prejel še noben kandidat ria listi KPI in na listi PSI. Kako si to lahko razlagamo? Prvič s tem, da so za slovenska kandidata glasovali Slovenci v go-riški, videmski in drugih pokrajinah našega okrožja. Drugič pa s tem, da so za slovenskega kandidata glasovali tudi tisti komunistični in socialistični italijanski volivci, ki spoznavajo našo zavzetost za pravične družbene odnose in pravičen položaj naže narodnostne skupnosti v tej družbi ter so hoteli prispevati svoj delež k našemu boju za uveljavitev narodnostih pravic. Ti podatki nadalje govorijo o tem, da tudi na Goriškem Slovenci postajamo subjekt dogajanja, da tudi na Goriškem živimo celovito politično in kulturno življenje in da bo potrebno poslej to upoštevati v političnih izbirah. Ne moremo več pristajati, da drugi govorijo in nastopajo v našem imenu, ampak hočemo spregovoriti sami. če tokrat nismo izvolili Srebrničevega naslednika1 v rimski parlament, se bo to mer ralo zgoditi prihodnjič. Predvsem pp-i bomo morali izvoliti slovenskega deželnega svetovalca. To je prva obveza v naslednjih volilnih bojih. Rezultati sedanjih volitev pa ne ponujajo samo zgornjih ugotovitev, ampak tudi napotke tistim, ki bodo v naslednjih mesecih sestavljali programe. V nadaljnji politični akciji ne bodo mogli prezreti jasnih predlogov, ki cj se izoblikovali s prispevkom kandidatov na listah KPI, PSI in SSk za reševanje naših narodnostih vprašanj na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Potrebno pa bo delati tudi v smislu obnove, ki jo je v tej volilni kampanji tako pogosto o-menjala stranka krščanske demokracije, kar pomeni angažiranost za reševanje vprašanj na odprtih stališčih v korist družbene pravičnosti in napredka. Ob koncu še nekaj kratkih u-gotovitev. Socialistična stranka je v sedanjem volilnem boju ohranila avoje položaje, pa čeprav njene navzočnosti v tem boju ni bilo čutiti v tolikšni meri kri v preteklosti. Predvsem so jo pogrešali v slovenskih vaseh, kar se je poznalo tudi v volilnih izidih. To pa ne pomeni, da posledic ni mogoče odstraniti. Nesporno je, da obstajajo politični in družbeni razlogi za živ- se, ob priliki današnjega festivala slovenske glasbe, odvija avtomobilski promet enosmerno po cesti, ki povezuje Trg Svobode s pokrajinsko cesto nad Oslavjem. Parkiranje vozil je dovoljeno samo na desni strani. OB VPISOVANJU V OSNOVNE SOLE IN V VRTCE Dolžnost vseh slovenskih staršev je da vpišejo otroke v slovenske šole Še nekaj dni je časa za vpis otrok v 1. razred osnovnih šol - Ministrsko dovoljenje za 4. in 5. razred slovenskega trgovskega zavoda v Gorici - Kdaj slovenska vrtca v Ronkah in v Krminu? V teh dneh vpisujejo na vseh slovenskih osnovnih šolah učence, ki bodo jeseni prvič prestopili šolski prag, t.j. otroke, ki bodo obiskovali prvi razred. V glavnem gre za otroke, ki so že, tako v mestu kot na podeželju, obiskovali slovenske otroške vrtce, ki jih imajo na Goriškem kar percej. Vendar pa je v vseh slovenskih osnovnih šolah še dovolj prostora za vse tiste otroke slovenskih ali narodnostno mešanih družin, ki so obiskovali italijanske vrtce. Mislimo, da je ta vpis otrok v slovensko šolo pravzaprav arkr.ost slovenskih staršev, saj ne bi talco samo zadostili nacionalni obvezi marveč tudi koristili svojemu otroku, ki bo poznal oba jezika, ki sta tu na meji neobhodno potrebna in bo zato našel primernejšo zaposlitev. Vpisovanje v prvi razred osnovnih šol bo trajalo še jutri in v sredo dopoldne na vseh slovenskih šolah. Učiteljice bodo staršem na razpolago in jim dobrohotno raz- ložile kako je s poukom na slovenski šoli. Zato še enkrat apeliramo na zamudnike ali na tiste, ki so še v dvomu, da svojega otroka vpišejo v slovensko šolo; Prav tako je potreben vpis otrok v otroške vrtce. Slovenski otroški vrtci na podeželju in še predvsem v mestu so dokazali svojo vitalnost, kajti iz njih prihaja vsako leto več otrok, ki gredo potem v osnovne šole in nadaljujejo študij na srednjih šolah. V teh dneh se Sekcija VZPI in prosvetno društvo A. Paglavec vabita danes, jutri in v torek na PODGORSKI PRAZNIK Danes in jutri prosta zabava z ansamblom MARCOSSI. V torek ples z izvolitvijo lepotice praznika. Vabljeni. iiiiiiimiimiiiiiitniiiiiiiiiiiriimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiii!iii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii| POGOVOR Z DARIJEM COTIČEM IN GIANNIJEM MARSONOM Proslava 20-letnice ŠD Sovodnje v znamenju naporov za nove uspehe Štiri leta brez lastnega nogometnega igrišča - Zelja po telovadnici - Kako raste pomladek Darij Cotič” .. ' ' V Sovodnjah zaključujejo • vrsto prireditev, s katerimi so počastili 20-letnico ustanovitve športnega društva Sovodnje. Ob tej priložnosti se v vasi z zadovoljstvom spominjajo pomembnega deleža pri uspeli proslavi 50-letnice ustanovitve slovenskega športnega združenja, v počastitev katere so leta 1974 odkrili spomenik v športnem parku ter pri lanski proslavi 30-letnice osvoboditve, pri kateri so sodelovala vsa društva v občini, tudi športna. O pomenu športa in o njegovem razvoju smo se pogovarjali z dvema vaščanoma, Darijem Cotičem, predsednikom ŠD Sovodnje ter Gian-nijem Marsonom, trenerjem nogometne ekipe. «Ko so me pred štirimi leti izvolili za predsednika našega nogometnega društva, nismo ime': svojega igrišča — je rekel Cotič — ker so ga prekopali in pod njim speljali avtocestni priključek. Štiri leta smo bili brez njega — toliko je bilo namreč potrebno, da so zgradili cesto, viadukt nad cesto in obnovili igri- ■iiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMimiJiiJiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMimiitiiiiiiiuiHliiiiiii V OKVIRU PRAZNOVANJ 20-LETNICE ŠD SOVODNJE Osrednja kulturna prireditev danes popoldne v Sovodnjah V jutranjih urah bo na sporedu netekmovalni pohod S pohodom po sovodenjskih krajih se bodo danes zjutraj nadaljevale športno-kulturne prireditve v okviru 20-letnico športnega društva Sovodnje. Pohoda, ki je netekmoval-nega značaja, se lahko udeležijo vsi, stari in mladi. Tekmovalna proga, k: se bo odvijala po cestah so-vodenjske občine, bo merila približno 11 km. Današnji pester spored se bo nadaljeval ob 15. uri s slikarskim ex tempore za predšolsko mladino. Vsi otroci, ki se bodo udeležili natečaja, naj se na prireditvenem prostoru zberejo že ob 14.30. Tema, na katero bodo risali, je posvečena Sovodnjam in športu. Osrednja proslava se bo pričela ob 19. uri. Na odru bodo najprej nastopili harmonikarji domače glasbene šole, nakar s, bo predstavil sovodenjski mladinski zbor. Spored bosta nadaljevala folklorna skupina iz Sovodenj ter skupina kotalkarjev z Opčin. Zvečer bo za ples igral ansambel The Lovers. Ponedeljkov spored predvideva ob 21. uri nočno štafeto, katere se lahko udeležijo ekipe športnih in prosvetnih društev. V torek, zadnji dan praznovanj, bo v jutranjih urah planinsko-orien-tacijski pohod, ki ga bodo pripravili taborniki rodu Modrega vala iz Gorice. Pravilnik pohoda objavljamo na drugem mestu goriške strani. y okvir teh praznovanj spa- da tudi prijateljsko nogometno srečanje med naraščajniškimi reprezentancami z Goriškega in Tržaškega, ki bo na sporedu ob 19. uri. Zvečer bo tekmovanje v vlačku ter prosta zabava s plesom. Matilde Figelj iz Pevme ni več Prejšnji teden je v Mariboru, kjer je bila pri sorodnikih, v 73. letu starosti preminila pevmska vaščan-ka Matilda Figelj, zavedna Slovenka, ki je vse svoje življenje posvetila rasti in razvoju naše narodnostne skupnosti. Matilda Figelj se je rodila v Pev-mi; že v mladih letih je ostala sirota in s sestro živela pri teti na Oslavju. Kot asistentka je službovala pri znanem goriškem zdravniku Bačarju, ki je moral zaradi nospro-tovanja fašizmu oditi na Štajersko. Z njim je šla tudi Matilda. S Štajerskega se je na Oslavje vrnila leta 1941 in se takoj vključila v NOB v goriških Brdih. V povojnem času je Matilda aktivno sodelovala v naših organizacijah. Tudi v zadnjih časih je svojo ljubezen do slovenskega naroda izkazovala s prisotnostjo na raznih naših prireditvah. Ob tej težki izgubi izreka prosvetno društvo Naš prapor sorodnikom iskreno sožalje. šče na istem kraju, kjer je bilo poprej. Izgubili smo stik z občinstvom in zašli v težave s podmladkom. Lahko si predstavljate, kaj pomeni igrati prvenstvene tekme na tujih igriščih. Še sreča, da je Štandrež blizu in da smo si tam uredili matično igrišče.» Darij Cotič danes nima več teh skrbi, ker so se medtem stvari lepo uredile. Dobili so novo igrišče, opremili so ga s slačilnicami, v velikem stilu proslavljali obletnico, ki je v vasi sila občutena. To je opazno po udeležbi na prireditvah, ki bodo trajale deset dni, po uspeli tekmi med reprezentanco ZSŠDI in Olimpijo iz Ljubljane, nagrajevanju zaslužnih športm-h^delavoevr -Zgodovina društva je zajeta v brošuri, ki objavlja gradivo domačih:-piscev in fotografov. V njej j V izražena želja, da bi zgradili nove športne objekte, potrebne za mladino in tako razširili športno dejavnost. Če so težave zaradi pomanjkanja igrišča tako hitro odpravih, je zasluga Giannija Marsona, tega med mladimi danes najbolj priljubljenega domačina. Marson je danes trener (naredil je izpit), svojo nogometno kariero pa je leta 1968 začel v Sovodnjah ter si je s svojim talentom odprl pot k Atalanti. Tega cilja ni u-resničil zaradi prevelike impulzivnosti. Morda pa je to tudi sreča za Sovodnje, zakaj z njim so obdržali doma sposobnega organizatorja. «Veliko delam s podmladkom — nam je povedal. — Za nogomet izbiram samo pridne otroke, takšne ki se radi učijo. Imam stike s starši. Začel sem z otroki v starosti od 12 do 14 let in priznati moram, da so mi dali veliko zadoščenja. David Uršič, recimo, se ne igra več s pasjimi bombicami in se je začel učiti. Tudi njegovi vrstniki vedo, da bodo brcali le, če bodo delali v šoli in doma.» Marson trenira dve ekipi, ki sta sestavljeni iz mladih v občini Sovodnje. Samo vratar je iz Gorice. Pred 20 leti je Marson sam branil sovo-denjska vrata, potem je bil tri leta pri Pro Gorizii in pri Juventini, kjer je tudi treniral. Izkušnje, ki jih je zbral v tem času, so mu v dragoceno oporo. Njegov prispevek pa se ne kaže samo v vadenju ekip, ampak tudi «Za nas je velik uspeh igrati s tako veliko ekipo, ki igra v prvi ligi — je dejal Marson — in jaz sem v drugem polčas« dal to priložnost prav vsem igralcem Sovodenj.» Kako velikega pomena je bila ta odločitev smo izvedeli kasneje, ko je mladi nogometaš rekel: «Nisem imel priložnosti zabiti gola, toda zame je bilo dovolj že to, da sem star-tal na isto žogo z igralcem Olimpije.» Gianni Marson v prispevku, ki ga je dal za usposobitev igrišča. V Sovodnjah so nam povedali, da je Marson največ prispeval za ureditev sodobnih slačilnic s centralno kurjavo. Zgradbo je ometal .položil ploščice, s svojim navdušenjem pa je privabil k sodelovanju še druge entuziaste. Prosili so nas, naj navedemo njihova imena in se vsaj na takšen način oddolžimo za žrtev. Tule so: Davorin Pelicon, Darij Cotič, Milenko Pete-jan, Alojz Butkovič, Radimir Fajt, Drago Tomšič, Egon Petejan, Marjan Tomšič, Julko Čeudek, Jože Devetak, Ottavio in morda še kdo. Seveda v pogovoru, ki smo ga Odpmtene naprave dveh goriških radijskih postaj Goriško sodišče je včeraj takoj vzelo v poštev petkovo odločitev u-stavnega sodišča, da lahko nemoteno delujejo zasebne radijske in televizijske postaje. Tako so včeraj dopoldne odpečatili naprave radijske postaje Radio Onda Est, ki jih je dala sodna oblast zapečatiti pred približno mesecem dni. Naprave je odpečatil marešalo karabinjerjev Valerio, prisotna sta bila lastnik naprav Uberto Drossi in njegov branilec odv. Gianluigi Devetag. Isti podčastnik sodne policije je včeraj zjutraj odpečatil tudi naprave zasebne radijske postaje Radio Regione Gorizia. Prisoten je bil lastnik naprav Massimo Cargnel, njega pa je zastopal odv. Livio Ber-not. Obe postaji sta že pričeli z radijskimi oddajami. Drevored San Marco in Trg Unità v Tržiču bosta od 1. julija do 30. septembra zaprta za promet; uredili bodo namreč otok za pešce. Tako so sklenili na županstvu, da bi vsaj v poletnih mesecih delno omejih promet v mestnem središču. zaključuje tudi vpis v slovenske otroške vrtce, tako v tiste, ki jih upravljata goriška in števerjanska občina, kot v tiste ki jih v goriški, sovodenjski in doberdobski občini u-pravija ustanova ONAIRC. V teh dneh razpravljamo torej o vpisu v osnovne šole in vrtce. Pri tem memmo, da morajo v akciji zbiranja otrok v slovensko šolo sodelovati vsi člani naše manj-šme, še najbolj člani pdosvetnih in Športnih društev. To povsod, kjer so ta društva aktivna, že v prejšnjih letih smo poudarjali, n.pr., da bi bilo treba v Podgori še marsikaj napraviti. Sedaj v tej vasi delujeta dve slovenski prosvetni društvi in prav bi bilo, da bi poskrbeli, da bi vsi otroci slovenskih družin obiskovali slovensko šolo. Prav bi bilo tudi začeti misliti na slovenska vrtca v Krminu in v Ronkah. Ni namreč dovolj da deluje slovenska osnovna šola na Plešivem, izven krminskega središča, prav tako ni dovolj da se nekateri slovenski otroci iz Tržiča in Ronk vozijo vsak dan v šolo v Doberdob. Naše merodajne organizacije se morajo pozanimati za to, da bi se v teh dveh občinah sporazumeli z demokratičnima občinskima upravama in da bi odprli o-troška vrtca, ki naj bi bila kasneje zametka slovenskih osnovnih šol v teh dveh središčih. Ob zaključku pa še razveseljiva vest s šolskega področja. Ministrstvo za šolstvo je poslalo ravnatelju slovenskega trgovskega zavoda v Gorici pismo s katerim obvešča, da bosta v prihodnjem šolskem letu na tem zavodu odprta tudi četrti in peti razred. Sklep o odprtju teh dveh razredov je sprejel zavodski svet letos 24. maja in ga poslal ustreznim šolskim oblastem. Dijaki, ki so letos obiskovali četrti razred, bodo lahko tako dokončali petletno šolanje, dijaki, ki so pravkar opravili malo maturo v tretjem razredu pa bodo lahko nadaljevali študij v četrtem. S tem se odpravlja, upajmo dokončno, krivica, ki je bila napravljena naši soh ob začetku lanskega šolskega leta, ko ni bilo dovojitnja za odprtje četrtega razreda in je prišlo do stavk in protestov vse slovenske javnosti. Vsekakor pa menimo, da je sedanje ministrsko dovoljenje modra poteza in da pomeni to uspeh za prizadevanja naše narodnostne skupnosti v Gorici.-t • Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 120 mest kandidatov za študijski tečaj za občinske tajnike. Prejšnji teden umrl Franc Kovic iz Rupe Prejšnji teden so v Rupi pokopali 86-letnega domačina Franca Kovica, nekdanjega odbornika OF za Rupo-Miren in vestnega širitelja slovenskega čtiva. Iz svoje hiše so številni kurirji raznašali Partizan-ški dnevnik in drugi partizanski obveščevalni material po hišah. Po vojni pa je vedno sledil kulturnopolitičnemu življenju v vasi in ostal zvest naročnik našega dnevnika in drugih izdaj v zamejstvu. Med vojno je tudi zbiral hrano in oblačila ter pošiljal partizanom v zaledje. Preživljal se je s čevljarstvom, delal pa je tudi v tovarni Safog v Gorici. Leta 1957 mu je umrla žena Marija Pavletič. Zapušča dve hčerki in sina, katerim gre naše iskreno sožalje. Slovenska skupnost o volilnih rezultatih Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici zavrača namige o njenem arbitražnem stališču do posameznih kandidatov v vsedržavnih strankah. Uspeh ali neuspeh posameznih kandidatov mora biti odvisen le od prizadevnosti posameznih strank. To je ugotovitev do katere je prišlo pokrajinsko tajništvo SSk na svojem zadnjem zasedanju in je brez dvoma nekak odgovor stališčem goriške krščanske demokracije, ki krivi samostojm nastop SSk na parlamentarnih volitvah, da ni bil izvoljen goriški demokristjan-ski senator Michele Martina. V svojem tiskovnem poročilu se tajništvo SSk zahvaljuje volivcem, ki so dali podporo volilnemu nastopu stranke, za katerega so se odločili ,tak0 je rečeno v poročilu, somišljeniki stranke na bazi. Istočasno pa Slovenska skupnost zavrača tudi namig nekaterih, ki bi hoteli, videti v številu volivcev SSk nekakšno etnično štetje. SSk ima, podobno kot druge stranke, pravico samostojno nastopati na volitvah za boljšo afirmacijo pravic slovenske manjšine. Vodstvo SSk meni, je rečeno v poročilu, da ima stranka izrazito mesto v slovenski narodnostni manjšini in da^ je delo vsedržavnih strank med našo manjšino strumentalizirano in dema-goško. NA POBUDO VZPI IN PD A. PAGLAVEC Prijeten izlet Podgsrsev k dobrim ljudem na Gorenjsko Obisk Iskre in tovariško srečanje v Preddvoru - V Begunjah so položili venec V Podgori se še danes s prijazno mislijo spominjajo izleta, ki sta ga sekcija VZPI in prosvetno društvo Andrej Paglavec priredila na Gorenjsko in na katerega se je s tremi avtobusi odpeljalo 150 izletnikov. Na poti tega enodnevnega j izleta so imeli več postankov. Najprej so se ustavili v tovarni Iskra v Kranju, kjer so se srečali z rojakom iz Števerjana Guidom Dornikom, pred sednikom delavskega sveta v obratu telekomunikacije ter kadrovske službe. Z zanimanjem so si ogledali potek proizvodnje v tej največji jugoslovanski tovarni elektronskih izdelkov, ki zaposluje po raznih o-bratih skupno 56.000 delavcev. Po izmenjavi pozdravov in daril je podgorski moški pevski zbor, ki ga vodi Marjan Ciglič, zapel nekaj pesmi. Naslednji cilj potovanja so bile Begunje, kjer so si ogledali zapore, v katerih so Nemci mučili in pobijali slovenske borce za svobodo, potem pa so na strelišču položili venec. V Preddvoru so Podgorce priča kali folklorna skupina, predstavni- ki krajevne skupnosti in Zveze borcev. Folkloristi so izletnikom pripeli rdeč nagelj in jim ponudili Šilce žganja, predstavniki družbeno -političnih organizacij pa so jim zaželeli dobrodošlico. Za prisrčen sprejem se jim je zahvalil vodja izleta Saverij Rožič, ki je na kratko opisal položaj naše narodnostne skupnosti na Goriškem ter dejal, da bomo naše rojake iz matične domovine vedno lepo sprejeli in jih po slovensko ogovorili. Povabi! je folklorno skupino, ki je že nastopala v števerjanu in v Štan-drežu. naj pride tudi v Podgoro. Sledil je prosvetno - zabavni program, v katerem sta sodelovala podgorski pevski zbor in folklorna skupina iz Preddvora. Na tem srečanju so se izletniki srečali z znanim slovenskim revolucionarjem Mihom Marinkom ter se z njim zadržali v pogovoru. Izlet je potekel v najboljšem vzdušju ter je bil v nekem smislu priznanje vsem, ki so se tako pridno udeleževali prostovoljnega dela pri gradnji partizanskega spomenika. PO USPELEM ZAKLJUČKU LANSKE SEZONE Športniki in navijači iz Doberdoba morajo skupno reševati težave društva Za jutri zvečer je ŠZ «Mladost» sklicalo vaški sestanek, ki bo ob 20.30 v dvorani PD «Jezero» Kljub poletni vročini in počitniškemu vzdušju, so si doberdobski športniki, zbrani pri domačem športnem združenju Mladost, nadeli nalogo obnove in poživitve društvenega dela. Letošnja nogometna prvenstva so pri kraju. Z njimi so se zaključili tudi treningi, na spisku odbornikov pa preostaja še o-bračun opravljenega dela v pretekli sezoni, če so številni navijači in nekateri odborniki zadovoljni z doseženimi športnimi izidi, ne moremo pa tega trditi za opravljeno delo pri upravljanju in organizaciji. Zato so se tudi odločili za razširjeni sestanek. Hiba, ki pesti delovne odbornike pri doberdobski Mladosti, se ne dosti razlikuje od tiste, s katero se ubadajo v glavnem vse ,naše športne in prosvetne organizacije. Pri zadnjem občnem zboru Mladosti je prevladal predlog, da se odbor razširi od prejšnjih devet na osemnajst odbomiških mest, kar bi moralo dopustiti večjo delovno moč pri načrtovanju in izvajanju številnih obveznosti, ki jim je moralo društvo kljubovati. Ostalo pa je vse po starem. Pri urejanju nogometnega igrišča, prevažanju igralcev, treniranju, upravljanju in vodenju društva so se srečavali vedno isti, redki ljudje, ki so svoj prosti čaš in pogostoma tudi družinsko dolžnost zamenjali za društveno delo. Ob robu nogometnega igrišča, se je ob vsaki tekmi zbralo nič koliko gledalcev, ki so pričakovali, da bo njihova ekipa zaigrala kar najbolje. Pravtako navdušeno so številni navijači razpravljali o športu v gostilni in tudi na občnih zborih društva. Pri dejanskem delu pa so bili priklenjeni vedno isti ljudje. Kako iz krize? Pravkar je šla mimo tridesetletnica osvoboditve in so jo v Doberdobu dostojno proslavili. Pravtako se vsi radi zberejo pri vsa- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimi4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiin OB ZAČETKU RAZPRAVE PRED POROTNIM SODIŠČEM Učiteljica iz Medeje Roberta Godeas zanika sodelovanje pri umoru očeta Za zaprtimi vrati zaslišanje o odnosih z župnikom Jutri ogled kraja zločina - Razsodba morda 7. julija Pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Maltese, prisednik Bot-tan - Griselli, porotniki Umberto Picotti, Elana Millo, Maria Rosa Napoli, Teodoro landresca, Franco Percoco, Francesco Braulin, Marisa Gambel, Mirella Tribusson, zapisnikar Casagrande) se je včeraj začela obravnava proti 27-letni Roberti Godeas iz Medeje, ki je obtožena, da je s sodelovanjem neznane osebe v noči med 15. in 16. oktobrom 1974 ubila svojega očeta. Sodišče je že novembra lanskega leta začelo obravnavo, vendar jo je kmalu prekinilo ter odredilo psihiatrični pregled obtoženke, akte pa vrnilo nreiskovalnemu sodniku. Dr. Maltese je na včerajšnji razpravi najprej orisal okoliščine v katerih se je zgodil zločin. Godea-sovi so živeli v kmečki hiši v Medeji, v bližini farovža. Družino so sestavljali 44-letni Arrigo, žena Virginia Cantarutti ter hčerki 24-letna Roberta in 10-letna Loredana. 16. oktobra 1974 je sosed Giovanni Moc-chiut odkril na dvorišču omenjene hiše truplo. Po prvem površnem pregledu je občinski zdravnik menil, da gre za samomor, vendar so karabinjerji na podlagi nekaterih imeli takoj po nogometni tekmi z dejstev, predvsem štirih vbodov v ljubljansko Olimpijo, ni manjkalo prsni koš ter številnih krvavih ma komentarjev. 1 dežev v kuhinji ter v skednju skle pali, da gre za umor. Najbolj je preiskovalce presenetilo dejstvo, da je umorjeni Arrigo imel na sebi kar tri majice, ki pa niso bile prebodene. Na podlagi nekaterih indicev (pri tem moramo omeniti, da je bila mati Virginia Cantarutti ob tem času v krminski bolnišnici! je goriški preiskovalni sodnik dr. Pa scoli dva dni kasneje odredil aretacijo Roberte Godeas ter jo obtožil očetomora v sodelovanju z neznano osebo. Na včerajšnjem zaslišanju ni Roberta povedala nič novega. V glavnem je potrdila, kar je že izjavila preiskovalnemu sod niku. Dr. Maltese ji je postavil nekaj vprašanj, o njeni mladosti ter o odnosih med materjo in očetom Roberta je namreč do petega leta živela z mamo, ki takrat še ni bila poročena z Arrigom, v Bologni. Kasneje, ko so se preselili v Medejo pa naj bi bili v družini pogosti prepiri, zaradi vmešavanja nekaterih sorodnikov v družinske zadeve in tudi zaradi ljubosumja Cantaruttijeva naj bi imela namreč razmerje vsaj z dvema moškima V družinsko življenje pa so posegle tudi nekatere osebe, ki so se sukale predvsem okrog Roberte, zaročenca, najprej Ottorino Grion in nato Die go Verzegnassj ter medejski župnik don Filiputti. Zlasti slednji je bil reden gost, saj je župnišče v neposredni bližini hiše, kjer so stanovali Godeasovi in kjer se je dogodil zločin. V kakšnih odnosih sta bila Roberta in don Filiputti, ki se je pri njej zadrževal do poznih ur, nismo zvedeli, ker je zasliševanje obtoženke o teh odnosih potekalo za zaprtimi vrati. Branilec, odvetnik Bernot, ki je skupaj z odvetnikom Pedronijem (včeraj je namreč odvetnika Bat-tella nadomestil odv. Pedroni) prevzel obrambo, je takoj na začetku razprave prosil za odložitev, vendar je sodišče po kratkem posvetu prošnjo zavrnilo Predlagal je nato zaslišanje novih prič ter ogled kraja zločina, kar je sodišče sprejelo. Zavrnilo pa je prošnjo za izpustitev obtoženke na začasno svobodo. Približno ob 19.30 se je razprava zaključila. V soglasju z zagovornikoma in javnim tožilcem so se dogovorili, da si bo sodni zbor jutri ob 9.30 ogledal kraj zločina v Medeji, popoldne pa bodo zaslišah o-sem prič, med njimi družinskega zdravnika Godeasovih dr. Venutija. Razprava se bo nadaljevala 30. junija, zaključek procesa pa naj bi bil 7. julija, ko bo sodišče izreklo raz sodbo. ki drugi proslavi, naj bo to spominska, kulturna ah športna svečanost. Poslušajo govore, petje in glasbo, odhajajo na domove polni prepričanja, da je njihova doslednost v vsakdanjem življenju za naš narodni obstoj neizpodbitna in požrtvovalnost zadostna. Pa ni vedno tako. Ker smo že pri šnnrtnem združenju Mladost, naj povemo, da je tam pet ali sest ljudi, ki garajo «za vse grešne duše», bi dejal kra-ški kmet, medtem, ko drugi raje izbirajo med brezdeljem, kopanjem ali celo delajo «na črno», kjer se poleg tega še dobro zasluži. Prav te dni načrtuje občinska uprava razširitev nogometnega i-grišča. To bo domačim športnikom naložilo" HOVih" nalog za bodoče.'' Zm-to je pričakovati, da se bo jutrišnjega sestanka'7 udeležilo - čimvečje-število članov in navijačev, da bodo tako začrtali smernice nadaljne-ga dela. Bliža se jesen in z njo tudi nova športna sezona. Zaradi tega je prisotnost vseh ne samo zaželena temveč obvezna, da ne bi čez zimo od naših igralcev zahtevali samo lepih rezultatov, ne da bi tudi kaj za to storili. Vaški sestanek vseh športnikov iz Doberdoba bo jutri zvečer, v ponedeljek 28., ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «Jezero». NATEČAJ «MOJA VAS» V torek v Špetru nagrajevanje otrok Kljub temu, da je nedavni potres hudo prizadel mnogo krajev v Beneški Sloveniji, je študijski center Nediža naletel pri vsakoletnem natečaju «Moja vas» na velik odziv beneških otrok, saj je kljub vsemu prispelo več kot sto prispevkov v domačem narečju, in to iz vseh krajev Benečije, od doline Idrijce tja do Rezije Zato bodo tudi letos na dan špe-trskega patrona ,to je v torek, 29. junija, nagradili otroke, ki so se udeležili natečaja. Center je pri javnih in zasebnih ustanovah zbral mnogo nagrad, tako da bo vsak udeleženec natečaja odšel domov z lepim spominom na svoje sodelovanje. Zaradi popotresnih razmer organizatorji ne računajo na tako rekordno število publike kot prejšnja leta, so pa kljub temu oskrbeli primeren kulturni program. Tako bodo ob 16. uri na dvorišču učiteljišča v špetru nastopili mladi harmonikarji Glasbene matice iz Trsta, beneški zbor Pod Lipo iz Barnasa, člani beneške dramske skupine s prizorom «Sardelon». Slavnostni nagovor bo imel pesnik Marko Kravos, pripravili pa bodo tudi razstavo o delovanju skupin šolskih otrok, ki so po uradnem koncu šolskega leta (to je po 6. maju) razvijale različne dejavnosti. • Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Nova Gorica in Krajevna skupnost Gradišče prirejata danes, 27. junija, ob 17. uri na Gradišču nad Prvačino srečanje godb na pihala. S tem srečanjem, ki mu je pokrovitelj delovni kolektiv SGP Gorica, bodo počastili 30-letnico povojnega delovanja godbe na pihala Gradišče. Gorica VERDI 15.30—22.00 «Il mio uomo è un selvaggio». Y. Montand in C. Deneuve. Bareni film. CORSO 15.30—22.00 «Kobra stoter». M. E. Benediet. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Attenti al buffone». N. Manfredi. Barvni film. CENTRALE 15.30—21.30 «Il vangelo secondò Simone Matteo». P. Smit in M. Cobby. Bareni film. VITTORIA 15.30—22.00 «Gioventù bruciata». J. Dean. Bareni film. Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 «Un gioco estremamente pericoloso». PRINCIPE 15.00—22.00 «Prigioniero della seconda strada». Bareni film. Nova Corica in okolica SOČA «Sarajevski atentat», jugoslovanski barvni film ob 16.30, 18.30 in 20.30. SVOBODA «Agent 007 - krvava Me-ry», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Dve dekleti v nočni srajci», francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes u goriškega matičnega urau-j ROJSTVA: Alessandro Fagotto, Fabiana Perion, Giulio Fait. SMRTI: 68-letni Valentin Goljev-šček OKLICI: uradnica Cristina Bajec in trgovski direktor Gabrijel Šuligoj, prodajalka Anna Boschin in varilec Claudio Cecconi, uradnica Daniela Rubieri in trgovski potnik Pierpaolo Maccechini, gospodinja Io-landa Scollo in delavec Ferdinando Pertini. POROKE: gospodinja Tiziana Mauri in upokojenec Livio Clementini, gospodinja Bruna Lovini in delavec Claudio Cosmani, delavka Saletta Zitani in pleskar Onorino Angelo Mo-rassutto, gospodinja Francesca To-masin in železničar Umberto Ciolf. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ui. Romana, tel 40-497. Prispevki Namesto cvetja na grob tete Matilde Figelj daruje Ivan Figelj 20.000 lir za prosvetno društvo Naš prapor. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega FRANCA KOVICA se iskreno zahvaljujemo sovodenjskemu županu Jožetu Češčutu, dr. Belliju, prof. Butkoviču, nečakom Oskarju, Nikotu in Dominiku, sorodnikom in sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastih njegov spomin. Žalujoča družina Rupa, Nova Gorica, 27. junija 1976. RAZGOVOR Z DR, BRATKOM KREFTOM Cankar na Dunaju in sedanji trenutek Razmišljanje ob slavnostnem govoru na Dunaju o Cankarju v Beethovnovi dvorani Čisto po naključju sva se srečala s podpredsednikom SAZU a-kademikom dr. Bratkom Kreftom v kavarni «Maksimarket». Ponoči se je vrnil z Dunaja, kjer je imel slavnostni govor o Cankarju na akademiji, ki sta jo priredila slovenski in avstrijski Ppnklub skupaj z avstrijskim društvom za literaturo in kulturno zgodovino. Začudil sem se, ker sem ga tako zgodaj našel v kavarni. «Moral sem se vrniti že sinoči, čeprav bi bil rad še ostal na Dunaju iz študijskih razlogov, toda zdajle ob 10. uri predsedujem na filozofski fakulteti komisiji, pred katero mora doktorant braniti svojo disertacijo. Zato sem si tu pripravljal nekaj vprašanj.» «Kako je bilo na Dunaju?» «Bili smo presenečeni, ker je bil tako velik obisk, da so morali odpreti še premično steno v Beethovnovi dvorani. Prepričani smo bili, da bo obisk z avstrijske strani slab. Med slovenskimi in jugoslovanskimi ljudmi je bilo razburjenje, ker smo zjutraj zvedeli iz nekaterih časnikov, da so se prejšnji dan sporazumeli zastopniki vseh treh strank z državnim vodstvom, kdaj bodo izvedli tako imenovano štetje. V nekem časniku so celo namigovali, kakor da se je to zgodilo v sporazumu z zastopniki naše manjšine, kar seveda ni bilo res. Vse se je spet zgodilo brez njih. Zaradi prihodnjih volitev kockajo vse tri stranke z usodo naše manjšine, kakor so po izročilu kockali rimski Žolnirji za obleko nazareškega tesarja potem ko so ga pribili na križ.» «Ste zvečer na akademiji kaj reagirali na to?» «Seveda sem.» «Kako?» «Niti mi ni bilo treba nič dodajati, ker sem imel že v konceptu svojega govora o Cankarju kratko poglavje o zgodovini slovenske kulture, književnosti in jezika od brižinskih spomenikov dalje. Vse skupaj je bilo tesno povezano s Cankarjem, ki je v svoji prozi povzdignil slovenski jezik do Ustih izraznih in stilnih višin, kakor ga je Prešeren pred njim uveljavil že v stihih. Seveda bi bilo potrebno, da bi govoril o tem obširneje, ker avstrijska ofi-cialna politika naravnost žaljivo omalovažuje vso slovensko kulturo. V tem se ni iz časov cesarja Franca Jožefa še nič spremenilo. Zaradi omejenega časa odstavka tudi nisem mogel razširiti., Kakor pa se je pozneje izkazalo niti ni bilo potrebno, ker se je že v Ljubljani napisani odstavek, tesno povezan s Cankarjevo jezikovno in stilno problematiko, izoričal dovolj udaren. Del občinstva, med katerim so bili tako koroški Slovenci kakor zastopniki društva «Ivan Cankar», me je skupaj z nekaterimi demokratič-n'mi domačini prekinil z burnim in dolgim ploskanjem.» «Kaj ste povedali v tistem odstavku?» «Najprej sem govoril o tem, do kakšnega umetniškega mojstrstva sta v svojem delu dvignila Prešeren in Cankar jezik slovenskega Ijvdstva, katerega pismena tradicija se začenja že pri brižinskih spomenikih. Začenja pa se tam tudi že slovenska lirika in tako z 7i'o slovenska književnost, saj je prof. dr. J Pogačnik že pred Isti dokazal s pomočjo strukturali-stične metode, da drugi brižinski spomenik m navadna cerkvena molitev, marveč religiozna pesem. Od njega sem skočil h gomješta-jerskemu nemškemu ljubezenskemu pesniku Ulrichu Lichtenstein-skemu, ki poroča v svojem verzi-ficiranem Ijubezensko-pustolov-skem romanu, da ga je koroški vojvoda Bernhard Sponhejmski, ko je prišel preoblečen kot Venera na svojem potovanju iz Italije na Koroško, pozdravil v takratni slovenščini: «Buge vaz primi, gralva Venus!» (Bog vas svreimi, kraljeva Venera!). To je dokaz, da je na dvoru koroškega vojvode Sponhejmskega bila slovenščina celo dvorsko-pro-tokolarni jezik in ne samo jezik koroškega kmečkega ljudstva. Največji dokaz za ugled slovenščine in slovenskega koroškega ljudstva pa izpričuje ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju, ki se je vršilo v slovenščini do leta 1414. ko je bil po stari ljudski pravici ustoličen Ernest Železni. Odpravljeno ni bilo zaradi jezika, marveč iz raz-redno-fevdalnih razlogov: poznejši vojvode niso hoteli več prisegati ljudstvu, marveč samo plemičem. Odvzeli so tako nasilno eno izmed starih pravic koroškega kmečkega ljudstva, ki je spadalo prav tako k «stari pravdi». Žal so te. in še nekatere druge stvari avstrijski širši javnosti premalo znane. Pod vtisom raz- BERITE REVIJO nwj ličnih razgovorov v zvezi z vprašanjem koroških Slovencev, se mi zdi, da bi bilo potrebno izdati popularno, a hkrati znanstveno podprto publikacijo s posnetki različnih dokumentov od brižinskih spomenikov dalje do danes. Knjižica bi morala iziti v različnih jezikih, opremljena bi morala biti tudi s številnimi fotografijami, ki bi zajemale tudi dokaze, da so koroški slovenski partizani prvi začeli boj zoper nacistično okupacijo. Knjižico bi bilo treba poslati tudi različnim mednarodnim političnim osebnostim, hkrati pa bi morala priti v roke najširšemu demokratičnemu svetu. Brez internacionalizacije nam stvar ne bo uspela, kakor kažejo vsa znamenja. Slišal sem na Dunaju, da jim eventualna internacionalizacija edina še dela skrb, saj nas sicer že ves čas makiavelistično izigravajo zdaj na ta zdaj na drug način. Izkoriščajo tudi našo dobro voljo za dobre sosedske in gospodarske odnose. Kje je tu duh iz Helsinkov — pri njih? Pri nas je. Zato smo tudi zelo potrpežljivi, toda po tem zadnjem sklepu treh strank, za katerega so se sporazumeli tudi mimo koroških Slovencev, ali se ne vprašujemo u-pravičeno in z nami vsi demokratično misleči ljudje ne samo v Avstriji, marveč tudi drugod, kjer jim je vprašanje prisotno, da se po takšnih ravnanjih, kakor je ta zadnji sklep dan pred spominsko slavnostjo Ivana Cankarja, že nekje bližamo meji potrpežljivosti in prevelikega prizanaša-nja? Kje je tu še sploh govora o demokraciji, ki je nekaterim zmeraj na ježku, za hrbtom pa se skriva neonacistično in neofašistično bodalo? Kje je tu krščanski in kje socialistični humanizem v politiki dveh najmočnejših avstrijskih strank, ki se vsaka zase sklicuje ne enega izmed njih? Užaljeni in ogorčeni pa so takoj vsi brez primere, če najnaprednejša slovensko-koroška mladina rabi besedi neorasizem in genocid», je končal najin kratek razgovor o Cankarju na Dunaju in koroški problematiki podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft. Dušan Željeznov Slovenski oktet slavi letos 25-letnico svojega obstoja. Za to priložnost bo v sredo ob 10. uri v ljubljanskih Križankah tiskovna konferenca, na kateri se bomo seznanili z bogatim in vrhunskim umetniškim delovanjem okteta KOPRSKO KULTURNO PISMO Bogastvo glasbenih prireditev pred nastopom poletne sezone Violinist Črt Šiškovič v Kopru - V Portorožu pianistka Dubravka Tomšič s orkestrom Slovenske filharmonije - Koncert mešanega zbora iz Izole - Pihalci in trobilci piranske glasbene šole - Pevske skupine v Mirnu pri Gorici - Revija v Lokvi Zadnjega maja je gostoval v Kopru violinist Črtomir šiškovič iz Trsta, ki ga sicer poznamo z raznih nastopov v Trstu in Kopru ter kot nagrajenca na raznih tekmovanjih učencev glasbenih šol, ki se jih je udeleževal kot gojenec šole Glasbene matice in Trsta. Nastopil je kot diplomant Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, kjer je študiral v razredu prof. Cirila Vero-neka. Koncert je potrdil izredno glasbeno predanost, ki se je odražala v zdravem pojmovanju mladega poustvarjalca. Obširen spored del J. S. Bacha, Leclaira, Pa-ganinija, Srebotnjaka in Koncert za violino F. Mendelssohna je iz- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB DO 12. JULIJA V KROMBERŠKEM GRADU Retrospektivna razstava solkanskega slikarja in lutkarja Milana Klemenčiča Od vplivanja miinchenske šole mimo impresionizma do ekspresionizma Med razstavami, ki si sledijo v precej rednem zaporedju v krom-berškem gradu, so za zgodovino slovenske likovne umetnosti izrednega pomena retrospektivne razstave primorskih umetnikov. Te razstave imajo namen preverjati delo ustvarjalcev in s tem očrtati kar se da vemo fiziognomijo posameznih umetnikov, obenem pa osvetliti probleme in pogoje primorskega kulturnega prostora, v katerem so ti umetniki ustvarjali in ta prostor kulturno obiskovali. Letošnja retrospektivna razstava je posvečena solkanskemu rojaku, slikarju in lutkarju Milanu Klemenčiču. Po obsegu in vsebini je razstava bogata in izčrpna, saj je poleg osnutkov in študij ter scenskih in kostumskih osnutkov razstavljenih kar 92 oljnik slik, ki zgovorno «spremljajo» Klemenčičevo preko štiridesetletno ustvarjanje. Po razstavi, ki jo je Goriški muzej posvetil najprej Meliti Rejčevi, nato pa Šantlom, se mi zdi, da smo s pričujočo posvečeno Kle- menčiču precej jasno zaokrožili poglavje o slikarstvu na Goriškem v prvi četrtini našega stoletja. Šlo je takrat za slovenski kulturni prostor, ki se je v likovnem pogledu šele prebujal, a je že od vsega začetka mnogo obetal, in bi se bil prav gotovo krepko razvil, da se ni na to še nebogljeno pomlad zgrnila najprej vihra prve svetovne vojne, nato pa še fašizma. Tako vsebujejo življenjepisi primorskih umetnikov in kulturnih delavcev isto tragično življenjsko shemo: da so namreč doraščali in se razvijali v domačem okolju, komaj pa so dodobra dozoreli, so bili prisiljeni ali umolkniti ali pa se izseliti. K sreči se je večina izselila v matično domovino in se v novem prostoru ter v novih pogojih naprej razvijala: pa ne tako, kot bi se lahko, ko bi ostala na svojih tleh. , To je precej razvidno tudi pri Milanu Klemenčiču: njegov razstavljeni opus opozarja namreč na dvojno obdobje (kot v katalogu ..............................M........... V VILIKI DVORANI IZVRŠNEGA SVETA SLOVENIJI V LJUBLJANI Podeljene letošnje Žagarjeve nagrade za dosežke v šolstvu in izobraževanju Med nagrajenci tudi učiteljski pevski zbor «Emil Adamič», ki je bil ustanovljen leta 1925 v Trstu V petek so v veliki dvorani izvršnega sveta v Ljubljani slovesno podelili pet tradicionalnih vsakoletnih Žagarjevih nagrad za izredne dosežke na področju šolstva in izobraževanja v Sloveniji. Slavko Brataševec, ravnatelj poklicne kovinarske in avtomeba-niške šole v Kopru je prejel Žagarjevo nagrado kot pobudn k reorganizacije poklicnega šolstva na obali. Z obsežno analizo je tedanji okrajni skupščini Koper prikazal težke razmere, v katerih je potekal pouk na poklicnih šolah na Koprskem. Opozoril je na to, da je potrebna reorganizacija strokovnega šolstva na o-bali in da je potrebno zgraditi funkcionalen šolski center v Kopru, ki naj bi dajal razvijajoči se industriji kvaliteten kader. Tako je bila leta 1956 ustanovljena industrijska kovinarska šola, katere ravnatelj je postal Brataševec že ob ustanovitvi. Ta šola daje že 20 let industriji kvalificirane delavce, delovodje in strojne tehnike. Slavko Brataševec se je ves čas svojega delovanja na šoli trudil in tudi uspeval povezati šolo z gospodarskimi organizacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi na obali in z ostalimi dejavniki, ki so povezani z vzgojo in izobraževanjem. Svoje dolgoletne izkušnje v strokovnem šolstvu prenaša z nesebičnostjo na mlajše člane šolskega kolektiva. Kljub svoji zaposlenosti na šoli je bil ves čas svojega delovanja močno družbeno angažiran in je aktivno sodeloval v številnih strokovnih združenjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Drugi letošnji Žagarjev nagrajenec je Karel Kos, pomočnik direktorja Zavoda SR Slovenije za šolstvo. V obrazložitvi nagrade je rečeno, da delo Karla Kosa sega v celotno sfero strokovnega šolstva ter da prejema nagrado za izredne zasluge pri razvoju srednjega strokovnega šolstva v Sloveniji. Tretji letošnji nagrajenec je Franc Munih, ravnatelj osnovne šole «Dragotin Kette» v Ilirski Bistrici. Vodstvo te šole je prevzel že leta 1945. Organizacijsko, kadrovsko in pedagoško je pov- sem na novo organiziral ne le tamkajšnje nižje gimnazije, temveč celotno osnovno šolstvo na področju Občine in kasneje okraja Ilirska Bistrica. Zaradi uspešnega in obsežnega organizacijskega in pedagoškega dela je bil imenovan za pedagoškega svetovalca in direktorja zavoda za prosvet-no-pedagoško službo Postojna. I-lirska Bistrica in Sežana v letih 1961-1964. Prosvetni delavci tega dela Primorske so v njem imeli vzornega mentorja in svetovalca. V delu Franceta Muniha na šoli se ves čas zrcali predanost delu z mladino na temeljih socialističnega humanizma ter težnje pri iskanju in uvajanju novih izvirnih metod v učnovzgojni praksi. Nikoli ni čakal zunanjih pobud, ampak je sledil dosežkom pedagoške prakse doma in v svetu in jih bogati s svojim; bogatimi izkušnjami. Tako je prednjačil pri uvajanju novih oblik pouka pri matematiki, slovenskem jeziku in družbenih predmetih ter individualiziranem in programiranem pouku. Četrti nagrajenec pa je Franc Turičnik, vodja centra za izobraževanje pri gradbenem podjetju Stavbar v Mariboru, ki je s svojo prizadevnostjo in osebno angažiranostjo dosegel vidne uspehe na področju izobraževanja v delovni skupnosti gradbenega podjetja Stavbar Maribor. Žagarjevo nagrado je prejel za svoje prizadevno delo na področju strokovnega izobraževanja in izobraževanja ob delu. Peta letošnja Žagarjeva nagrada pa je pripadla učiteljskemu pevskemu zboru «Emil Adam č», ki je bil ustanovljen leta 1925 v Trstu. Sestavljali so ga zavedni slovenski učitelji pod takratno fašistično Italijo. Do leta 1929 je uspešno deloval pod takratno italijansko oblastjo in s tem opravil pomembno kulturno in politično vlogo med našimi rojaki. Leta 1930 je zbor prenesel svoj sedež v Ljubljano, kjer je nadaljeval s svojim delom. Leta 1941 je po «kulturnem molku» zbor prenehal delovati, leta 1952 pa je bil na pobudo sindikatov slovenskih učiteljev ponovno ustanovljen. V zbor se je takrat prijavilo 156 učiteljev iz vseh krajev Slovenije. Danes je v zboru 97 uči-teljev-pevcev, od tega jih aktivno deluje 65. V povojnih letih je zbor gostoval v vseh krajih Slovenije, v vseh jugoslovanskih republikah in v 12 evropskih državah. Lansko leto je imel ob svoji 50-letni-ci pomembno gostovanje v Sovjetski zvezi. Prav tako je sodeloval na številnih mednarodnih tekmovanjih, kjer se je vedno odlično uvrstil. V svoj spored uvršča dela domačih in tujih skladateljev, goji umetno, narodno in partizansko pesem. V zboru je polovica pevcev glasbenih pedagogov; člani zbora po vseh krajih Slovenije vodijo 94 različnih zborov, otroških, mladinskih in odraslih. številni pevci so uspešni organizatorji kulturno-prosvetne-ga življenja v krajih, kjer delujejo. D. Ž. podčrtuje Marko Vuk): prvo zavzema čas do prve svetovne vojne, ko je Klemenčič bival in deloval v Šturjah pri Ajdovščini, drugo pa čas med obema vojnama, ko je živel v Ljubljani. Vendar pa ni težko razbrati, da se slikar v drugem obdobju ni nič posebno razvil, pač pa da je le ob strani spremljal likovno dogajanje v osrednjem slovenskem prostoru. Drugo obdobje je potemtakem manj enovito od prvega, ko sta mu bila tako domača krajina kot obrazi domačinov mnogo bolj življenjski. Jasno je, da se v tem prvem poglavju čuti precej močan vpliv munchenske šole (bolj kot beneške ali milanske), vendar pa je že iz izbire motivov in, recimo, «letnih časov» razvidno, da ne gre tu le za «nedeljskega» slikarja, pač pa da išče Klemenčič še posebno v krajinskih izrezih globjo čustveno vsebino pokrajine, s katero deli življenjsko usodo. Morda ne bo pretirano reči, da je bil Klemenčič s temi predlogi prvi in v nekem oziru najpomembnejši Pilonov učitelj: Klemenčičeva vipavska pokrajina in npr. Pilonov Log pri Vipavi to dovolj zgovorno potrjujeta. Zato velja poudariti, da je Klemenčič (tu mislim posebno na njegova dela kot so Goriški grad. Dvorišče v Šturjah, Pivci na solkanskem dvorišču, Andrejev sejem v Gorici in Vrbe ob poti na Planino-zimsko sončno popoldne) že pustil za seboj odmev nekakšnega «romantičnega realizma», (ki mu je botrovala, hočeš nočeš, ne ravno najbolj zagnana miinchen-ska šola oziroma njeni poklicni preroki), mimo obšel predloge impresionizma, ki ga kot zgleda, niso posebno zamikali in v najpomembnejših delih dokazal, da nosi v sebi klice ekspresionizma (te bodo pognale s kubističnim pridihom ravno v Pilonovem opusu). Nekateri poudarjajo pri Klemenčičevi krajini tudi vlogo svetlobe: vsekakor mislim, da ne gre tu za kako izžarevanje, ki bi razodevalo tako imenovano magično presnavljanje v impresionističnem smislu, pač pa svetloba tehtno poudarja in takorekoč uveljavlja neko trdnejšo (ponekod tudi tršo) zakonitost. Zdi se, da se je Klemenčič včasih samo poigral z impresionistično tehniko, kot da bi hotel poudariti, da je o tej dobro obveščen in nič več (glej «Pointlistična pokrajina»). V ljubljanskem obdobju zgleda, da je skušal Klemenčič nekako po-impresionistično dohitevati nove generacije, a je ostal pri teh poskusih manj prepričljiv (Rdeče strehe, Pogled, iz «Peglajzna», Ljubljanski grad). Še bolj zgovorni so v tem pogledu nekateri portreti, ki se že po samem merilu «merijo» z nekdanjimi meščanskimi portreti. Edinstvena izjema je portret Jože Glonarja, ki nam priča, da se je Klemenčič tu za trenutek «razvezal» in odkril novo pot. Na žalost je ostalo pri tem. Poglavje zase so na razstavi (in seveda v, zgodovini slovenskega lutkovnega gledališča) Klemenčičeve marionete: v likovnem pogledu bi človek rekel, da jim je umetnik pogledal globoko v oči in nam v zmanjšanem merilu izrezal pretresljivo resnične maske številnih «poklicev in nepoklicev». Posebej velja omeniti katalog razstave, ki bistveno dopolnjuje razstavo samo. Obširno besedilo sta napisala Marko Vuk (v poglavjih «Milan Klemenčič in njegov čas» ter «Slikarsko delo Milana Klemenčiča») in Emil Sma-sek (v poglavju «Začetnik slovenskega lutkarstva»). Prav tako je Marko Vuk zelo skrbno in natančno sestavil seznam razstavljenih del in pa bibliografijo. (Razstava bo odprta do 12. julija). Milko Rener vajal v dokajšnji tehnični pripravljenosti; v smiselno oblikevanih frazah in njihovem logičnem spajanju je dosegel nazorne poustva-ritve, med katerimi so zapustili zaznaven vtis predvsem Leclai-rova in Srebotnjakova Sonata ter Mendelssohnov Koncert, pri katerih je sodelovala pinistka Mojca Šiškovič z velikim smislom za skupno igro in gradnjo. Le-ta je tudi z uspehom spremljala pri Paga-ninijevih Variacijah na G struni. Mladi violinist si krepko utira pot tudi v slog Bachove muzike, pri katerem si bo gotovo še bolj izostril ritmični čut. Z ozirom na dosedanje dosežke in nadarjenost lahko pričakujemo od mladega u-metnika nadaljnjega razvoja v kva-bteti igre in interpretacije. V Portorožu smo poslušali koncert orkestra Slovenske filharmonije ob sodelovanju pianistke Dubravke Tomšičeve. Na sporedu so bila tri dela: Klasična simfonija Vladimira Lovca iz Kopra, ki je bila prvič javno izvedena. Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru Franza Liszta in Slike z razstave Modesta Musorgskega. Lovčevo delo, ki bi po svojih vrednotah zaslužilo, da bi se večkrat pojavilo na koncertnem odru, je moralo čakati nad dvajset let na koncertno izvedbo. Vsekakor gre priznanje umetniškemu vodstvu Slovenske filharmonije, da se je spomnilo na avtorja, ki jc napisal že marsikaj pomembnega. Nismo pa mogli biti zadovoljni z občutno pomanjkljivo pripravo, ki se je odražala v šibkostih intonančne narave, ritmične preciznosti in skladnosti igre. Najbolj očitno je bilo to v tretjem stavku. Odnos do domačega skladatelja bi moral vsekakor biti boljši, zlasti kadar gre za prvo javno predstavitev njegovega dela. Svojo pravo vrednost pa je orkester pokazal v Lisztovem Koncertu, v katerem je intenzivno do konca sledil vznesenosti, ki jo je vzbudila pianistka Dubravka Tomšič. Ta je nimo virtuozne igre zadela ob tisto struno, ki redko s tako močjo zazveni iz Lisztove muzike, kakor nas je osvojila tega večera. Povedala nam je, da Liszt ni le avtor virtuoznosti in klavirskega blišča, če zadeneš v umetniško bistvo in če z izredno sposobnostjo individualne kreativne moči izoblikuješ muzikalne vrednote do neposredno učinkojuče odzivnosti. 1S#H r Predsednik Kraške zadruge E. Kraus odpira razstavo grafičnih listov Franka Vecchieta v Kraški galeriji v Velikem Repnu. Ob E. Krausu umetnik, ki je v zadnjem času požel celo vrsto uspehov na mnogih razstavah doma in v drugih krajih Italije in Jugoslavije .................................................................... Mladi grafiki iz šole Marjana Kravosa Ustanovitev grafične šole deželnega umetniškega združenja se posrečeno vrinja v kulturno življenje Trsta, predvsem zaradi tega, ker je njen pobudnik znani tržaški likovnik Lino Dambrosi pregovoril Marjana Kravosa, da je prevzel v tej šoli mesto učitelja — pedagoga. Marjan Kravos je mlad a že znan grafik, njegova mojstrskost pa izhaja iz specialke ljubljanske likovne akademije, ki je dala slovenski grafiki polet v same vrhove grafične zmogljivosti. Uspehi Kravosovega pouka se sedaj prikazujejo na prvi razstavi nove šole v razstavni dvorani Cesare Sofianopulo, ki bo trajala do konca meseca. Ogled te razstave nam razodeva, da so mnogi učenci v predloženih delih razvili svoje izrazne razsežnosti tudi preko amaterskih ambicij, saj med njimi ni poklicnih slikarjev, njihov uspeh pa je hkrati lep 0bet, da se bo tržaška grafika obogatila, če bo kdo izmed njih v tej smeri tudi nadaljeval. Tullio Clamer, ki ima za seboj že knjigo poezij, je v katalogu z nerimano pesmijo predstavil skupinsko občutje enajstih raz-stavljalcev, med katerimi je tudi on sam z velikimi listi, iz katerih veje pesniško dojemanje človeka tako v posameznih kot tudi v skupinskih podobah. Odlično obeta tudi mladi Roberto Valerio, ki prehaja iz igrive abstraktnosti v krepko izrisanost živali, ki nakazujejo njegov figurativni razvoj, njegovo figurativno rast. Figurativnosti sledi Anita Scopani v pestro prikazovanih pokrajinah in tudi v prikazovanju ljudi in to v najrazličnejših tehnikah jedkanja, ki jih je Marjan Kravos posredoval prav vsem svojim učencem. To se kaže posebno v razvoju, ki ga očituje Carmen Filiini v svojem naturalističnem šopku obarvanih cvetlic, pa tudi v komaj nakazanih stiliziranih šopkih. Olivia Siauss je gotovo med vsemi najboljša risarka v tradicionalnem pomenu ujedanke in to predvsem v pokrajinah, ki prikazujejo Kras s krepkimi zapredki črt, vtem ko je pesniško rahla v tehniki mehkega lošča, ki ustvarja videz nekakšne risbe z ogljem. Obetavno se razvija tudi najmlajša Jasna Merkujeva in to s svojimi čistimi izvedbami izsekov in preproste vsakdanje domačnosti, kot so na primer šopi dežnikov, kuhinjskih nožev pa tudi skupine hiš, ki jih umetniško dvigujejo različna jedkanja. To je o-pazno tudi v še bolj enostavnih izsekih stavb pri odtisih, ki jih je dal na razstavo Paolo Pestelli. Bogatejša je tematika mlade Loredane Ferenaz, ki v miniaturizaciji risbe doseže, posebno v listu, ki prikazuje vas, znaten u-metniški učinek. V nasprotno smer se pa premika Edy Pavatich s skoro grozljivim soočenjem golega človeka z neznanim, ki se še stopnjuje pri prikazovanju spla-šenih konj. Mladi štivančan Feručo Kocman nam je znan že iz raznih ex tempore tekmovanj. Tu je razno-teren in plodovit tako kar zadeva tematiko, kot tudi, kar zadeva tehniko. Vidimo pa neko kristalizacijo doseženih rezultatov v dveh listih kockastih razpadajočih stavb, torej razpadajočih razvalin, kjer mu je uspelo obrzdati slikarsko nagnjenje. Usmerjanje v določen cilj pa manjka v sicer zelo delavnem učencu Cosimu Inchingolu, ki pa ima odlično prikazan skupinski portret verjetno te šole, ki bo zagotovo mogla še veliko prispevati v bodočem razvoju tržaške grafike, kot je nekoč, že pred petdesetimi leti in tudi koj po drugi _ vojni, prispevala Černigojeva šola, šola mojstra, ki pravkar prikazuje svojo grafično u-metnost v Tržaški knjigarni. Milko Bambič Drugi del koncerta so izpolnil* Slike s razstave M. Musorgskega. Dirigent Klaro Mizerit jih je izoblikoval v plastično zgrajenih podobah v vseh njihovih barvnih odtenkih. Sicer pa smo v njem spoznab dobrega dirigenta in poustvarjalca široke glasbene kulture. Svoj redni letni koncert je i-mel v koprskem gledališču mešani pevski zbor iz Izole. Pod vodstvom Mirka Slosarja je izvajal dela Gallusa, Švare, Vrabca, Lajovica, Pahorja in Dekleve ter St. Mokranjca in Matetica . Ronj-gova. Nekih posebnosti, ki naj bi jih zabeležili od zadnjih njegovih nastopov, m bilo. Sodeč po drugem delu programa — prvega podpisani ni sbšal — bi lahko poprečje izvajalske kvalitete o predelili kot solidno, če izvzamemo odklone intonančne narave ter pomanjkljivosti, ki zadevajo problem kompaktnosti, preciznosti in glasovnega zlitja in seveda tudi celotne zelo šibke izoblikovanosti Lajevčeve Lan, česar si dirigent ne bi smel dovoliti. Tudi OčenaS hlapca Jerneja K. Pahorja še nima svoje prepričljivejše izrazne fiziognomije, svoje pristne izpovednosti — ne vzbudi občutka o-bupa, gneva in protesta; zahteva večje miselne in čustvene poglobljenosti doslednejšega oblikovanja na teh elementih. Zbor je glasovno dober in tudi sposobnosti in zmogljivosti ima kakor malokateri primorski zbor, moral bo pa posvetiti več pozornosti bolj natančnim pripravam, ker se v njegovih nastopih zadnjega časa odražajo večje ali manjše površnosti. Zbor, ki je dosegel že pomembno stopnjo svoje glasovne konsolidiranosti in dokaj kvalitetna interpretacijska dognanja, si ne sme dovoliti, da bi zapadel občutju samozadovoljstva. Prepričani smo, da bo znal kreniti na tisto pot, ki ga je pripeljala do uspehov in ki naj ga popelje še dalje, nikakor pa ne nazaj. Saj mora ostati še vedno vodilni dejavnik in pobudnik napredka v zborovskem petju na Primorskem. V dvorani Galerije v Piranu je bil zaključni nastop gojencev višjih letnikov glasbene šole iz Pirana in sicer pihalcev in trobilcev prof. Leandra Pegana in Um-berta Radojkoviča ter pianistov iz razredov prof. Ivanke Lipoglav-škove, Silvije Gračnerjeve in Darje Perošove. Večer je ponovno o-pozoril na splošno nadarjenost mladih, ki več ah manj prihaja do veljave na vseh glasbenih šolah na Primorskem, pa tudi uspehi le-teh, ki so tem večji, čim bolj se s pritokom novih učnih moči konsobdira notranja programska in učna organiziranost šol. Glasbena šola v Piranu ima v tem pogledu že večletno tradicijo, ima pa še nekaj, kar ji daje posebno značilnost: v kolektivu je močna vzgojna dinamika; stalno je prisotno stremljenje ne le po strokovno tehnični vzgoji, temveč tudi po muzikalnem oblikovanju gojencev. Tako prizadevanje se je odražalo tudi na tem nastopu, bodisi pri mladih igralcih, bodisi po dobrih pripravah in interpretacijsko skrbno zastavljenih sodelovanjih vzgojiteljev pri klavirju ali v ansamblih. V M mu pri Gorici je bilo srečanje štirih pevskih skupin, ki ga je organiziral pevski zbor iz Mirna. Na skupnem koncertu so nastopili: moški pevski zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk, ki je vrnil svoječasni obisk zboru iz Mirna, mladinski in moški zbor iz Mirna ter Sovodenjskj nonet. Prvi je imel obširen spored del, ki so zastopala ustvarjalna obdobja od XIV. stoletja do novejšega časa. Značilnost tega precej zlitega zbora je v tem, da poje izrazito komorno, interpretacije pa so v skladu s slogovnimi posebnostmi; to je prišlo do izraza še posebno pri Gherardelovj glasbi, pri pesmih Josquina De Presa in Gallusa ter pri izvrstno izvedenem ka-konu-napitnici W. A. Mozarta. Mladinski zbor iz Mima je po svojem sestavu glasovno nesorazmerno zaseden. Sprejemljivo je izvedel Pirnikovo Smrt v Brdih, medtem ko Golubova prirejena narodna zaradi intonančne labilnosti ni sodila na ta koncert. Moški zbor iz Mirna si je poleg Vrabčeve priredbe dalmatinske Eto pletem izbral še tri pesmi na partizansko tematiko: Pesem galebu in Podgorski mornarji Rada Simonitija ter Slovensko pesem Ubalda Vrabca. Vse je izvedel dovolj plastično, to velja zlasti za Slovensko pesem, ki na reviji «Primorska poje 76» še ni dosegla večje izrazne moči. Zbor je bil tudi bolj glasovno kon-solid ran in enoten ter nekoliko bolj odziven kakor na svojem gostovanju v Ronkah. Sovodenjski nonet se je od lanske jeseni, ko smo ga poslušali v Dobrovem v Goriških brdih, in-tonančno bolj izčistil, zlasti je lepo zazvenel v slovenskih ljudskih pesmih, s posebno toplim nadihom je bilo oblikovano Pisemce v priredbi F. Marolta. Prelovče-va Sedem si rož pa še ni bila dovolj izdelana in še išče svoj ver-nejši izraz. Zbor iz Ronk je vodila Sonia Magris-Sirsen, zbora iz Mirna Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani) horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Hvaležni boste nekomu, ki vam je s svojimi izkušnjami in nasveti pomagal iz zagate in Vam preprečil še hujše napake. Računajte z uspehi, vendar pa le proti koncu tedna. Tudi v ljubezni boste imeli kako zadoščenje, toda ne velikega. Malo nervoze. BIK (od 21.4. do 21.5) Na potovanje boste šli ali se o tem pomenkovali z nekom, ki bo o tem odločal. Lepo se boste pučutili kjerkoli, doma ali na poti. Ne računajte pa z materialnimi rezultati. Neka oseba vam zavida in se je skušajte otresli. Zdravje v splošnem dobro. DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Vse se bo kar dobro izteklo, celo še bolje kot ste računali. Toda ne računajte z velikanskimi dobički, kot tudi ne z velikimi zadoščenji. Na pot bo treba a ne bo vam hudo. Možno je, da se srečate z nekom, ki vam bo popestril monotonost. Glavobol. Veljaven od 27. junija do 3. julija 1976 —s. RAK (od 23.6. do /V > \ 22.7.) Odločiti se bo I ) treba in to čim V prej ter ubrati bolj pametno ali vsaj bolj smotrno pot. Govor bo o nekem novem sodelovanju, ki pa ni zajamčeno. Srečanje s poslovnimi sodelavci ne bo prijetno. Zadoščenje v družini ali v ožjem krogu. ___ LEV (od 23.7. do /T 22.8.) Imejte zaupa- / j nje vase, vendar i J pa tudi v sodelav- N. ^ ce, ki so svojo na-^ vezanost na delo dokazali. Razmere na vašem poslovnem področju ne bodo najboljše. Oseba, ki vam je bila pri srcu, pa se je oddaljila, se vam bo ponovno približala. DEVICA (od 27.8. do 22.9.) Od začetka boste bolj slabo vozili in bo potrebna celo tuja pomoč, nato bo vsak vaš korak pomenil gmotni in moralni uspeh. Računajte tudi z razumevanjem okolice, predvsem z razumevanjem ljubljene osebe, ki pa se čuti nekoliko zapostavljeno. Utrujenost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Več discipline bi morali vnesti v svojo dejavnost in s tem bi dohiteli zamujeno. Precej ste zaostali za svojimi tekmeci. V javnem življenju vam bodo podtikali tuje napake, račun pa bo vaš. Isto velja tudi za čustva. ŠKORPIJON (od 24. r'v;W, X 10. do 21.11.) Sku-* * šajte pokazati ti- ste svoje lastnosti, ki jih sicer bolj malo uveljavljate. Vsekakor boste prišli do svojega cilja, a rezultati ne bedo takšni, kot bi sicer bili. Veliko več u-spehov boste doživeli v ljubezni in v javnem uveljavljanju- STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Končno boste prišli na svoj račun in dosegli to, kar že dolgo čakate. Ne zanemarjajte pa tistih, ki so vam pripomogli k uspehu. Neka oseba se bo skušala uveljaviti na vaš račun in vam bo marsikaj pokvarila. Ljubosumni boste in ne bo vam zadoščeno. © © KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Veliko zadovoljstva bo v vaši družbi, ker vam bo uspelo zbrati okoli sebe tiste ljudi, ki vas imajo radi. Toda bodite bolj trezni in prisluhnite tudi tistim, ki so kritični. Rezultati so včasih negativni. V ljubezni pa bo vse kot si želite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Opravka boste imeli s poslovnimi in tudi družbenimi nasprotniki. Izberite si sredstvo oziroma pot, da jih boste lahko spravili v kozji rog. Ne bo vam lahko, a vendar bo šlo. Tudi v družini bo zašepalo, vendar ne hudo. Glede zdravja pa vse prav. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Upoštevali bodo vas in vašo sposobnost, toda zavihajte rokave in bodite bolj smotrni, kajti vaša občasna zaletavost gre komu na živce. In tudi rezultatom škoduje. Potovanje verjetno bolj zabavnega kot poslovnega značaja. Novo poznanstvo. U-trujenost. AGENCIJA «NOVOSTI» ZATRJUJE Sabljači, agenti CIA naj bi šli v Montreal Moskovska agencija trdi, da so skušali tudi na zimskih igrah KRIŽANKA... z našim krajem BERLIN, 26. — Kakor poročajo iz Washingtona, ameriška obveščevalna služba CIA ne bo več «jemala v službo» časnikarjev. Zadeva 54 časnikarjev ki so poleg svojega dela opravljali tudi vohunsko službo za CIA. sicer še ni pojasnjena, to da upati je, da CIA zares ne bo več angažirala novih «delovnih» moči, saj si je že s temi časnikarji nakopala precejšnje nevšečnosti. Toda s tem. da se je vsaj deloma pojasnil primer časnikarjev, je ostalo nepojasnjenih še mnogo vprašanj. Kakor poroča agencija «Novosti», si v vodstvu CIA v Washingtonu nakopavajo nove težave. Tokrat s športniki. Agenc:ja «Novosti» zatrjuje, da je . ameriška obveščevalna služba CIA sklenila, da bo na bližnjih o-limpijskih igrah nastopila s svojim moštvom, in sicer v sabljaštvu. Seveda njeni sabljači ne bodo nastopil: kot zastopniki ameriške obveščevalne službe, čeprav so nekateri ameriški senatorji označili vohunsko službo CIA kot «državo v državi», pač pa namerava CIA zaobiti določena pravila na svoj način. CIA, kot je znano, usmerja in delno financira radijsko službo «Free Europe», torej tisto «svobodno Evropo», katere namen je «zrušiti ko munistične režime» v deželah vzh. Evrope, kot je že pred dvajsetimi leti rekel ameriški general Clay, ko so v Muenchnu ustanavljali novo radijsko postajo, ki oddaja v vseh jezikih vzhodnoevropskih narodov. In v tej radijski postaji ima veliko športnikov, med katerimi so tudi bolj li manj uspešni športniki. Med temi je tudi nekaj sabljačev. Deset teh sabljačev bi naj prišlo na olimpijske igre v Montreal v Kanado. Kakor poroča agencija «Novosti», je CIA skušala svoje ljudi vključiti v zahodnonemško moštvo, kar bi bilo tudi povsem «naravno», pa čeprav ne pošteno. Ti «športniki» so namreč nemškega porekla in za-hodnonemški državljani. Toda za-hodnonemški olimpijski odbor je ta predlog odklonil. In tedaj so v vodstvu CIA sklenili, da naj ti športniki nastopijo kot ameriški špori-niki. Vodstvo CIA je «pritisnilo» na pravem mestu in ameriški olimpijski odbor je. kot piše agencija «Novosti», vključil te športnike v ameriško ekipo. Vest. ki j , prinaša moskovska a-gencija, sicer ni najnovejša in je morda prišlo medtem do kake spremembe, ki ni prišla v javnost. Toda .agencija pravi, da skuša ame- riški olimpijski odbor te «športnike podtakniti» svetovnemu olimpijskemu odboru v Montrealu, kar da je in kar je vsekakor v nasprotju s pravili, ki veljajo ali ki naj veljajo v tem najvišjem mednarodnem športnem forumu. Toda agencija «Novosti» pravi, da to ni prvič, da se je CIA skušala vriniti v podobna tekmovanja na tak način. Tudi letos februarja, pravi agencija, je skušala CIA vključiti r emnajst svojih «športnikov» v zimskošportne tekme, ki so ble v Avstriji. Toda olimpijski odbor je to preprečil, kajti zvedel je za nakane in škandal preprečil. Ne vemo, kako se bodo ti «športniki» v Montrealu obnesli, ali če sploh pridejo tja. Mi vest le navajamo, hkrati navajamo tudi vir ve-st:. Prav nič pa nas ne more presenetiti. če bi dejansko vohuni CIA iz muenchenske postaje nastopili, saj sami ameriški visoki funkcionarji trdijo, da vohunski službi CIA ne moreš do živega, celo Bela hiša ji ne more nič več. 1 2 3 4 ■ ■ 5 6 7 8 ■ 9 10 11 B 12 13 ■ 14 □ 15 16 17 ■ 18 m 19 20 21 m 22 H 23 ■ 24 25 ■ 26 M ■ 27 n 28 m 29 m 30 M 31 32 33 m 34 35 M 36 37 ■ 38 39 @ 40 m 41 42 M 43 ■ ■ 44 VODORAVNO: 1. «naš kraj», a. eden .najboljših italijanskih kolesarjev (Francesco), 9. podolgovato, odebljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlini 12. Srečko Kosovel, 14. glasbilo s šestimi stru- fiiiiiitiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiciiiiiiiiiiimiiimiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiimikiiiiiiiiiiiuiiiiniiiitiiii Bogastvo glasbenih prireditev (Nadaljevanje s 5. strani) Anton Klančič, Sovodenjski nonet pa Zdravko Petejan. Ob zaključku so vse tri moške skupine pod vodstvom Sonie Magris-Sirsen skupno zapele v furlanskem duhu napisano Zardinijevo Montanaro. Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Sežane je organizirala v Lokvi revijo pevskih zborov, ki delujejo na območju sežanske občine. Udeležili so se je: na novo ustanovljeni mešani zbor 'z Lokve pod vodstvom Marije Piacer, moški zbor is Sežane pod vodstvom Ivana Kjudra, moški zbor iz Ponikev pod vodstvom Miloša Pegana, moški zbor iz Komna pod vodstvom Marjana Plazarja. ženski zbor iz Sežane in kot gost mladinski mešani zbor iz Bazovice, ki ju oba vodi Evgen Prinčič in moški ter mešani zbor iz Divače, ki ju vodi Edi Race. Revijo je odprl solidno pripravljen otroški zbor osnovne šole iz Lokve pod vodstvom Sonje Piacer. Po glasovni izdelavi in po interpretativni učinkov tosti sta bila najboljša moški in mešani zbor iz Divače. Ženski zbor iz Sežane kakor mešani zbor iz Bazovice sta se znatno približala boljšemu glasovnemu zlitju in lepoti izvajanja. če primerjamo ta nastop s sodelovanjem obeh zborov na letošnji reviji «Primorska poje». Nekoliko kompaktnejši kakor na isti reviji je tokrat bil tudi zbor iz Komna. Zbor iz Lokve je v začetniškem stadiju in ne moremo zaradi tega pričakovati večje glasovne dovršenosti, ki jo bo prineslo nadaljnje prizadevanje, če bo zbor ohranil isto delovno vnemo. Veliko veselje do petja je potrdil sicer maloštevilni zbor iz Ponikev, kar lahko rečemo tudi za zbor iz Sežane. Končno gre priznanje tudi Zvezi kulturno prosvetnih organizacij v Sežani, ki se trudi, da bi zborovsko petje na njenem področju čim bolj vzcvetelo in se kvalitetno razv jalo. Mislim, da je taka revija, na kateri lahko nastopijo tudj začetniški in šibkejši zbori, ki ne morejo zbrati večjega števila pevcev, le-tem nedvomno v veliko vzpodbudo za . nadaljnja prizadevanja, a obenem tudi priznanje za že opravljeno delo. nami in trupom v obliki osmice, 15. kemijski simbol za antimon, 16. daljše obdobje, vek, 18. izstre lek, 19. ime italijanske filmske i-gralke Zoppeli, 20. zgornji del na obeh straneh trupa, 22. Karlovac. 23. nemšl i filozof, ki je utemeljil kritično ali transcendentalno filozofijo (Immanuel), 24. drobna, 26. preizkus, preizkušnja, 27. vsaj, vseeno, 28. žensko ime, 29. špansko žensko ime. 30. oziralni zaimek 31. največje jugoslovansko prista nišče, 33. slovensko šporino dru štvo v Trstu, 34. pa, vendar, 36 nemška tovarna motorjev, 37. na cistična partijska vojaška organi zacija, 38. jugoslovanski družbeno politični delavec (Stane), 40. alu minij, 41. zastonjska vožnja z av tomobilom, 43. ime tržaškega nogometnega trenerja Rocca, 44. ime ameriškega pevca Presleya. NAVPIČNO: 1. okroriasta tvor ba iz školjk, rabljena za nakit, 2 Rado Kragelj, 3. pretres, 4. šport za vsakogar, 5. žensko ime, 6. desni pritok Volge, 7. Sarajevo, 8 pristaniško mesto v Maroku, 10 nravoslovje, 11. roman E. Zolaja 13. grški pisec komedij, 15. sklad nja, 17. ljubitelj, nestrokovnjak 19. ki je last osebka, 21. indijski drobiž. 23. angleška filmska igralka (Deborah), 25. Kajetan Kovič 26. kazalni zaimek, 28. frigijski kralj, ki se mu je ob dotiku vse spremenilo v zlato, 29. norveški pesnik in dramatik (Henrik), 30. prevozno sredstvo, 32. staro grško pristanišče na vzhodni obali Beo cije, 34. italijanski filmski komik 35. ime jug. zvez. nog. trenerja 38. sodo število, 39. kraj na Kra su, 4L Arthur Rimbaud, 42. Paul Verlaine. (lako) i——iii NEDELJA, 27. JUNIJA 1976 11.00 12.15 13.30 14.00 15.00 16.20 17.25 18.40 18.55 20.00 20.45 21.50 22.40 14.25 18.00 19.00 19.50 20.45 21.40 22.05 10.00 10.05 11.05 11.45 12.30 13.15 14.45 15.15 16.25 16.55 17.25 18.25 19.00 20.30 20.50 21.05 22.05 22.35 23.10 23.25 20.30 21.15 22.50 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal MAŠA in V NEDELJO OB 12. URI. KMETIJSKA ODDAJA. DNEVNIK. Amerika 20. let: ČRNI MORSKI ROPAR z D. Fairbanksom. JUTRI OPOLDNE, detektivka. Program za mladino: ČLOVEK IN PRIRODA. KOZSIBROWSKY FA UN AFFARE. ŠPORTNE VESTI. SKUPAJ. KOT BI SE TO NAS NE TIKALO. DNEVNIK. Solo la verità: LA MORTE DI ERMINIA. Tretja epizoda iz serije štirih epizod, ki jih je napisal Enrico Roda. ŠPORTNA NEDELJA: Kronike in rezultati. Napoved programa za prihodnje dni. Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal ŠPORTNO POPOLDNE. Avtomobilske dirke v Monzi in skoki v vodo v Bocnu. TV film «VELIKI LOV»: Ugrabljeni lev. K MIZI OB 19. URI. Kulinarična oddaja z Ave Ninchi DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO - ŠPORT. BIM BUM BAM, glasbena prireditev. DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI. SEDMI DAN, kulturne aktualnosti. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana POROČILA. Za nedeljsko dobro jutro: TRBOVELJSKI OKTET. BITKA ZA RANJENCE, nadaljevanka. OTROŠKA MATINEJA: Mihec iz Lenneberga, Zgodbe o poluhcu. KMETIJSKA ODDAJA. POROČILA. MORDA VAS ZANIMA: Borut Petrič. NASTOP VOJAŠKIH ORKESTROV, oddaja TV Sarajevo. KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI. MI SMO MLADA VOJSKA TITOVA, reportaža. VESELI TOBOGAN. Tokrat bodo v okviru te oddaje predvajali posnetek, ki so ga posneli v Muenchnu med otroki slovenskih delavcev v Zahodni Nemčiji. TV ŽEHTNIK, šaljiva, zbadljiva oddaja. SUMLJIVA OSEBA, celovečerni film po predlogi B. Nušiča. DNEVNIK. TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR. A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITU, nadaljevanka. Jugoslovanska mesta: ZENICA. ŠPORTNI PREGLED. DNEVNIK. Rokometni turnir Bratstva in enotnosti. Koper — barvna OTROŠKI KOTIČEK. GANGSTER LOVE, celovečerni film. GERMINAL. četrti del. Zagreb 12.00 NARODNA GLASI. .. 17.45 SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVE. 21.05 BEOGRAJSKE ZGODBE. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder: Moj oče in jaz; 12.00 Nabožni, oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?. 13.30 Glasba po željah; 15.45 M. Lipovec:‘Gospod X, radijska igra; 17.05 Koncert; 17.45 Plošče; 18.30 Glasba in šport; 18.30 Ritmi; 20.00 Šport. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 9.40 Jutranja glasba; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 Z nami je; 11.45 Orkester; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Popularne popevke; 15.00 Ansambel Al Caiola; 15.45 Carlo in Egisto Baiardi; 16.00 Koncert na trgu; 17.00 O slikarju Robertu Hlavatyju: 17.15 La Vera Romagna; 17.30 Sosedni kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 18.45 Glasbeni program; 19.30 Vedri zvoki; 20.30 Lahka glasba ;/2l .00 Naši pevci; 21.35 Šport; 22.0C Vladimir Nazor: «Boškarina». RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Skladbe in godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drobec satire; 15.50 Program z O. Vanoni; 17.00 Ritmi iz Južne Amerike; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu z Loretto Goggi; 21.15 Beethovnov kvartet; 22.30 Srečanje z Eumirom Deodatom. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20 00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 9.07 Veseli tobogan: 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.55 Vojaki, dober dan!; 11.05 Popevka poletja; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru; 15.05 Nedeljsko popoldne, prenosi športih dogodkov in humoreska: Thurber: Macbethov umor; 17.00 Radijska igra, Marjan Marinc: Weekend; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci! 21.00 V nedeljo zvečer; 23 20 Tribuna mladih; 00.05 Literarni nokturno - M. Sorescu: Pestra; 00.15 V lučeh semaforjev. 12.30 12.55 13.25 13.30 16.45 17.15 18.15 18.45 19.10 20.00 20.45 22.35 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 22.00 22.10 18.10 18.30 18.50 19.10 19.35 19.45 20.30 21.01 21.05 23.35 20.55 21.15 21.35 22.05 23.05 23.15 21.00 22.20 23.05 PONEDELJEK, 28. JUNIJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: MICHELANGELO in RAFFAELLO. TEDENSKA KNJIŽNA ODDAJA. VREMENSKA SLIKA. DNEVNIK. PROGRAM ZA NAJMLAJŠE. Program za mladino: SLIKE IZ SVETA IN SMITH, 7. epizoda. Poljudna znanost: ELEKTRONSKA MIKROSKOPIJA. Danes pride na vrsto zadnja oddaja z gornjim naslovom in bo govor o znanstvenih raziskavah kot elementu, ki ima tudi ekonomske in družbene posledice. Trenutno je v Italiji 300 elektron skih mikroskopov, ki. jih uporabljajo prvenstveno na univerzah in v bolnišnicah, pa tudi v industriji. . SINDIKALNE AKTUALNOSTI. .Risani filmi: Magoojeve prigode in Gustavove prigode. DNEVNIK. ŽRTVOVANI, film, ki ga je napravil John Ford in igrata v njem med drugimi Robert Montgomery in John Wayne. Filmske premiere, ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika. Drugi kanal DA, NE, ZAKAJ. RUBRIKE DNEVNIKA 2. Il cavaliere solitario: VPRAŠANJE ČASTI, TV film.. Junaki risanih filmov. DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO. PETROSINO. Scenarij so napisali Mandarà, Gualtieri in Guastalla, po strokovni raziskavi, ki jo je v ZDA pripravil Arrigo Petacco. DNEVNIK 2 - druga oddaja. SIMFONIČNI KONCERT. Slovaški filharmonični orkester bo pod vodstvom Arama Hačaturiana izvajal Drugo simfonijo, ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana GRDI RAČEK, risani film. Japonsko lutkovno pravljico v bar vah bodo predvajali v slovenski sinhronizaciji. IZ OČI V Oči, film. OBZORNIK. SLADKOVODNO RIBIŠTVO. ODLOČAMO. MLADI ZA MLADE. DNEVNIK. B. Johnson: VOLPONE, predstava ljubljanske Drame. KULTURNE DIAGONALE. DNEVNIK. Koper — barvna OTROŠKI KOTIČEK. DNEVNIK. Živalski vrtovi: LONDONSKI ŽIVALSKI VRT. ISTRSKE in KVARNERSKE POPEVKE. MOJSTRI STARE JAPONSKE OBRTI. Baletni večer: ROMEO IN JULIJA. Zagreb MAFIJA, drama. KNJIGE IN MISLI. DOKUMENTARNI FILMI. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino, 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 18.55 Poje Oto Prestner: 19.30 Jazz; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.00, 21.30 Poročila; 840 Jutranja glasba; 10.00 Ž nami je; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Pevci in ansambli; 11.45 Orkester Freeman; 12.05 Glasba po željah; 14.00 V telovadni cah in na stadionih; 14.40 Simi. poemi; 15.15 La Vera Romagna; 16.00 Otrošk' kotiček; 16.45 Plošče; 17.45 Operne uverture; 18.00 Športni pregled; 18.15 Ritmi in melodije; 19.00 Glasbeni koktajl, 19.35 Vokalna skupina «Prijatelj»; 20.00 Prenos RL; 21 30 Lahka glasba; 22 00 Jazz; 23.00 Matej Bor: Raztrganci; 23.35 O-oerna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po ročila; 6.30 Budilka; 8.30 Jutra nje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava; U.3u Orke ster; 13.20; Hit Parade; 14.05 Neapeljske' 15.10 Aktualnosti in Šport; 15.30 Radijska nadaljevan 'kaTTDOa Komorna in operna glas ba; 17.35 Knjižne novosti; 20.00 j Beseda gre o ploščah; 20.20 Ponovno na sporedu z G. Cinquetti; 21.15 Kulturne in umetniške novosti SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00. 20.00 Po ročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan, 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pi san svet pravljic; 10.20 Pesmice. 10.40 Vedre melodije; 12 03 Za vsa kogar nekaj; 13.10 Revijski or kestri; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Pripo ročajo vam ..; 15.05 Zbor Slavček iz Trbovelj; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Zabavni orkester; 18.00 Studio ob 18.00: 19.00 Adamič in Kozina: 19 25 Zvočni signali; 20.40 Veseli plan šarji; 20.50 Lahko noč, otroci! JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ÒD 29. JUNIJA DO 3. JULIJA 1976 TOREK, 29. junija 17.55 Zapojte z nami; 18.10 U-ganka Silvercronskega gradu: 18.45 Obzornik; 19.00 Vsearmadno športno prvenstvo; 19.50 Ne prezrite: Jurč čev Deseti brat; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.01 Neuvrščeni in osvobajanje dela; 21.44 Zanikrni tiger, nadalj. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Športne igre JLA; 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Izgubljena ljubezen, film; 23.10 Bangladeš, dokum. SREDA, 30. junija 16.58 Napoved sporeda; 17.00 Vsearmadno športno prvenstvo; 17.45 Jubilej Janike Balaša; 17.15 Zgodbe o Veržencih: 18.30 «Kromanjonski človek o sebi», film; 18.55 Obzornik; 19.10 Od zore do mraka; 19.45 Glasbeni amaterji; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Xala - Impotenca, film; 23.15 Miniature; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Olimpiada včeraj; 22.05 Igre brez meja; 23.25 Športne igre JLA. ČETRTEK, 1. julija 16.30 Vsearmadno športno prvenstvo; 17.25 Nogomet: Buduč-nost - Crvena zvezda; 19.20 Mozaik; 19.25 Ali si res želite dolgo živeti, film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Puccini», nadalj.; 22.05 Kam in kako na oddih; 22.15 Četrtkovi razledi; 22 45 Dnevnik; 23 00 Koncert APZ «Tone Tom- šič». KOPRSKA BARVNA TV 17.25 Nogomet: Budučnost-Crvena zvezda; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zaklad prepovedanega otoka, film; 23.05 Partizanske bolnišnice; 23.35 Vsearmadno prvenstvo JLA. PETEK, 2. julija 15.00 Teniški turnir, finale žensk; 17.00 Vsearmadno športno prvenstvo: 18.20 Lesna industrija; 18 30 Obzornik; 19.10 Uganka Silvercronskega gradu; 19.45 Umetnost in stvarnost; 20.05 nasveti za dorn; 20.30 Dnevnik; 20.55 Notranjepolitični komentar;, 21.05 Kapitan Mi-kula Mali, nadalj.; 21.40 Dan dr. Silve, dok.; 22.10 Helena, sodobna ženska, film; 23.05 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Tenis 20 55 Otroški koti ček: 21 15 Dnevnik: 21.35 Kruti stolp, film. 23.05 Partizanski zbor iz Trsta; 23.35 Športne igre JLA SOBOTA, 3. julija 15 00 Teniški turnir finale mo ški. 17.25 Nogomet: Radnički - Ri jeka; 19.25 Franc sco Pizzarro: 20.15 Risanka 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični pregled. 21 00 Su tjeska, film; 23.10 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Tenis; 17.25 Nogomet: Rad nički Ri jek a. 20 30 Otroški koti ček, 21.15 Dnevnik; 2135 Deka meron: O sodniku s koledarjem; 21.05 Indonezija; 22.35 Festival Split 76 (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) ISTRSKI ODRED Tudi njena premestitev na bolj skrit in teže dostopen sektor je bila v Brkinih izključena, zato je preostalo le manevriranje na ožjem gozdnem območju med Preložami -Ostrožnim brdom - Suhorjem in potokom Suhorico. Ta možnost je izhajala iz domneve, da sovražnik ne pozna natanko lokpcije bolnišnice. . Sicer je bila na tistem območju že 8 mesecev in so zanjo vsaj približno vedeli prebivalci 10 brkinskih vasi, vendar je ni — kar se zdi komaj verjetno — do začetka novem-bca 1944 nihče izdal. Vsaj opaziti ni bilo dotlej, da bi jo Nemci iskali. Pomanjkanje dokumentov iz sovražnih virov siepr še ne dopušča zanesljivejšega odgovora na vprašanje, kdaj in kako so Nemci zvedeli, kje približno je bolnišnica. Iz njihovih ukrepov pa je vendarle mogoče dokaj zanesljivo sklepati, da so okoli 10. do 15. novembra vedeli, da je bolnišnica nekje v Smagorski dolini. Zato so se njihovi pritiski na 'to območje stopnjevali. Dne 10. novembra so ujeli nekaj borcev 4. bataljona 9. brigade. 13 novembra ob 11.30 pa je vdrla iz Podgrada čez Brezovo brdo na Rjavče skupina 25 Nemcev iz bataljona «Heine», preiskala vas in prijela nekaj sodelavcev NOV.* Te so odvedli v Podgrad, kjer je delovala skupina policije SS pod poveljstvom zloglasnega Arturja Paula Walterja. V tistih in naslednjih dveh dneh so Nemci še nadalje preiskovali gozdove na širšem območju med Podbežami, Zajelšjem, Javorjem, Hujami in Pregarjem. Potem so tri dni mirovali, da bi prikrili svoje prave namene. Budna in iznajdljiva partizanska obveščevalna služba pa je njihove načrte odkrila in že 16. in 17 .novembra poročala, da nameravajo nedičevci in pripadniki 4. bataljona 1. polka slovenskega narodnega varnostnega zbora organizirati večji pohod v Brkine. OFENZIVNA AKCIJA GEORGA MICHALSENA V BRKINE IN NA PIVKO Globočnikov štab za protipartizanski boj v Trstu je imel okoli 15. novembra v načrtu obsežnejši ofenzivni nastop proti partizanom v Brkinih. Čeprav je partizanska obveščevalna služba prek ncdičevcev in domobrancev odkrila nemške načrte, ni mogla preprečiti nemški esesovski vohunski službi vohljanja po Brkinih. Ta je med 12. in 15. novembrom odposlala na teren «partizana» in «dezerterja»: s «prepustnico» komande mesta Materija sta se priključila na Ostro-vici ali v Padežu civilni kurirski liniji, potem pa je «partizan» spremljal nemškega «dezerterja» iz Padeža skozi Orehek in Slivje ter Markovščino «na štab» v Skadanščino Tako sta odkrila nekatere kurirje, nato so jih 18. novembra nekaj aretirali. Nemški načrti na tistem delu Primorske pa so dobili tedaj širši pomen, saj se je bilo nemško poveljstvo medtem odločilo braniti ta del Primorske do skrajnih zmogljivosti, ker držijo čezenj nadvse pomembne strateške prometne zveze med Postojno, Trstom, Reko in Gorico. Takšno odločitev potrjujejo tako tedanja partizanska obveščevalna poročila kot potek vojne v končni fazi. Zato je nemško poveljstvo začelo utrjevati razen Krasa in Čičarije še okolico Klane, Postojne in Pivke. Železniška križišča št. Peter, Divačo in druga pa so Nemci zaščitili še s protiletalsko artilerijo. V predore med Št. Petrom in Divačo so pripeljali dva daljno-strelna topa kal. 259 in dva 305 mm ter več vlakov goriva in streliva. Prav zaradi širših vojaških načrtov nemškega poveljstva in vloge tega območja v njih je dobival problem boja proti partizanom v Slovenskem primorju, zlasti pa v njegovem južnem delu, vse večji pomen. Zato je Globočnikov operativni štab za protipartizanski boj v Trstu ukazal vodji SS in komandantu policije za Tržaško pokrajino, SS — Sturmban- -RODIK BREZOVO BRDO> MARKO/SČIN^ OFENZIVA VODJE SSIN KOMADANTA' pouciJe za tržaško pokrajino ;RAD GEORGA MICHALSENA PROTI 1.0. !N DRUGIM ENOTAM'NOV V. BRKINIH 19.11194 Uganda: S. v ^ meje oodročja žiičenja Ofenziva nemškega vodje SS in ko mandanta policije za tržaško pokrajino Georga IVlichalscna proti Istrskemu odredu in drugim enotam NOV v Bikini h 19. 11. 1944 tiihrerju Georgu Michalsenu, da organizira obsežnejše oten-zivno čiščenje na območju severovzhodnih Brkinov, Gornje Pivke in Pivških Dolan.* Michalsen je 16. novembra izdal povelje za akcijo, d -ločeno za 19. november ob 6. uri. Zanjo je uporabil: 3. bataljon 15. SS-policijskega polka, tretji akcijski odred komandanta policije in varnostne službe, tri vode 705. zaščitnega bataljona in eno četo 2. bataljona 139. polka 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev, celo 7 .četo in del (okoli 120 mož) 3. bataljona Slovenskega narodnega varnostnega zbora s Pivke oz. iz Prestranka, 2. polk srbskega prostovoljskega korpusa in dva oddelka s 15-vvatnimi radijskimi postajami iz, 182. gorske čete za zvezo, skupno okoli 2.500 mož Namen Michalsenove akcije ni bil le uničenje bolnišnice, temveč tudi 4. bataljona 9. brigade in vseh drugih partizanskih enot na akcijskem območju, ki ga na brkinski strani omejujejo izliv Padežnice v Reko, kota 628 (Grad), kota 758 (Straža) pri Tatrah, kota 771 (Karlovica) severozahodno od Pregar j a in doline potoka Posrtvice do Brc pri Zarečju. *štab 4. bataljona 9. brigade je v svojem operacijskem poročilu 14. novembra 1944 poročal, da so Nemci ujeli 2 funkcionarja civilne oblast:. (Poročilo v A IZDG F. 299/11), KIVP pa je v svojem situacijskem poročilu 16. 11. 1944 omenila, da so Nemci ujeli «pet naših tovarišev». (Kopija poročila v AO IO v Kopru). **Georg Michalsen je bil pred prihodom v Trst član zloglasnega odreda «Einsatzkommando Reinhard» skupaj z Globočnikom in Christianom Wirthom na vzhodnem Poljskem. Opravljal je poglavitne naloge v uničevalnih taboriščih Belsec. Trebiinka in Majdanek v okviru «Akcije Reinhard». Od tam je prispel v Trst. nato ga je Globočnik imenoval za vodjo SS in komandanta policije v puljski pokrajini, jeseni 1944 pa ga premestil v Trst. (Regionalni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja dežele Furlanije - Julijske krajine v Trstu La Risier» di San Sabba, uradna objava aprila 1971). (Nadaljevanje sledi) PnmòrslaTìnévhìfc SPORT SPORT SPORT 27. JunTja 1971 KOŠARKA ZA TEKMOVALCE LEI1KA 1962 IN MLAJŠE Eùntoveki brez nasprotnikov na zaključnem turnirju ŠD Breg Domačini so presenetljivo osvojili tretje mesto - Borovci so bili drugi FINALE ZA 3. MESTO Breg — Polet 28:26 (14:14) BREG: Korošec, Barut 10, R. Pertot 2, Riccobon, čok, Žerjal, Meneghetti 10, Slavec 6, I. Pertot. POLET: Gulič, Piccini 6, Benčina 11, Kovačo 2, Feraglia, Bratož 5, Leniša, Vremec, Hrovatin 2, Tau- nar SODNIKA: Žerjal in Lisjak. PROSTI METI: Breg 4:16; Polet 2:8. PON: Benčina. V najbolj izenačeni tekmi je Breg prenesetljivo premagal Polet in tako nepričakovano osvojil tretje mesto. Domačini so zasluženo zmagali predvsem zaradi večje požrtvovalnosti in večje volje do zmage. V Bregovih vrstah je presenetil kapetan Meneghetti, ki je skupno z Barutom v glavni meri pripomogel, da je Breg osvojil prestižno tretje mesto. V Poletovih vrstah je bil Benčina najzanesljivejši. FINALE ZA 1. MESTO Kontovel — Bor 60:38 (40:16) KONTOVEL: Bukavec 28, Ban 22, Ukmar, Emili 2, Micheli 1„ Sedmak 3, Cernoli 4. BOR: Kerpan 12, Canciani 4, Pegan, Lokar 2, Ražem 16, Bajc 2, Škerl 2, Pečar. SODNIKA: Koren in Oblak. PROSTI METI: Kontovel 2:4; Bor 0:2. V zelo korektni in večkrat tudi zaspani igri je Kontovel brez težav odpravil še zadnjo oviro — Bor — in tako osvojil prvo mesto na tem turnirju. Borovci so stopili na igrišče že prepričani v poraz in tako je bil posel Kontovelcev še lažji. Edini, ki se je uspešno upiral razigrani dvojici Ban - Bukavec je bil Ražem. Vse to pa je bilo premalo za zmago. KONČNI VRSTNI RED Kontovel Bor Breg Polet Dom Gorica Sledilo je nagrajevanje. Vse e-kipe so dobile pokal, najboljši košarkarji posameznih ekip pa spominsko kolajno. Najboljši posamezniki pa so bili: Kontovel — Pavel Bukavec; Bor — Massimo Ražem; Breg — Boris Slavec; Polet — Aleks Piccini; Dom Gorica — Ugo Domik. L ’LjC. . Najboljši strelec turnirja je bil Pavel Bukavec (Kontovel), ki je dal poprečno 27,5 točke na tekmo. Ekipe je nagradil odbornik ŠD Breg Boris Žerjal. L. Koren OBVESTILO NOGOMETNI KLUB DOMIO PRIREDI ZABAVNE VEČERE s plesom danes, v nedeljo, 27., in jutri, 28. t.m., od 18. do 24. ure. Delovali bodo dobro založeni kioski: specialitete na žaru, izbrana vina in druge pijače. Vabljeni. : *r) I PLAVANJE PO IZBIRNIH TEKMAH Naša košarkarska društva so v zadnjih tednih priredila vrsto turnirjev ob zaključku letošnje dokaj uspešne košarkarske sezone. Tudi Bor je priredil turnir v minibasketu, ki so se ga udeležili: Bor, Breg, Kontovel, Polet in Sokol niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii!iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu(niuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin*MmiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii ATLETIKA NA BLIŽNJIH 01 ZENSKE V OSPREDJU V tekih na se obetajo srednjih progah ogorčene tekme Pričakuj« se, da bosta padla najmanj dva svetovna rekorda (na 4t)0 in 800 m) ŠD Breg je v petek priredilo košarkarski turnir za tekmovalce letnika 1962 in mlajše. Breg je s tem turnirjem tudi končal letošnjo sezono, ki je bila navsezadnje tudi dokaj uspešna, saj je dolinsko društvo nastopilo kar na petih prvenstvih. Bregovega turnirja se je udeležilo pet slovenskih ekip in po predvidevanju je zmagal Kontovel, ki je bil za razred boljši od vseh nasprotnikov. IZLOČILNE TEKME ’ Bor —? Polet 37:33 p.p. (19:21; 33:33) BOR: Bajc, Škerl 2, Canciani 6, Pečar 2, Pegan 12, Kerpan 13, Ra- ypvrn O T.mirar POLET: Gulič, Piccini 4, Benčina 7; Kovačo 6, Faraglia, Bratož 8, Leniša 2, Vremec, Hrovatin 6, Taučer, Sosič. SODNIKA: Koren in Žerjal. PROSTI METI: Bor 5:14; Polet 1:4. PON: Canciani in Hrovatin. V dokaj izenačeni tekmi je po podaljšku zasluženo zmagal Bor, v vrstah katerega sta se najbolj izkazala v napadu Kerpan in Pegan. V Poletovih vrstgh je bil najboljši Bratož. Kontovel — Breg 52:36 (25:12) KONTOVEL: Bukavec 27, Ban 17, Micheli, Ukmar, Emili 2, Sedmak 2, Cernoli 4. BREG: Barut 14, Žerjal 2, Meneghetti 4, R. Pertot 6, I. Pertot, Korošec 2, Čok, Slavec 8. SODNIKA: Sosič in Oblak. PROSTI METI: Kontovel 2:8; B.eg 0:6. Proti dvojici Ban - Bukavec so bili Brežani brez moči. Vseeno pa so domačini zadovoljili zaradi požrtvovalnosti in predvsem Barut je bil v drugem polčasu uspešen v napadu. Dobro je zaigral tudi Boris Slavec. Polet — Dom Gorica 23:17 (11:9) POLET: Piccini 8, Benčina, Leniša, Kovačo 6, Taučer, Vremec, Hrovatin 6, Gulič, Faraglia, Bratož 3, Sosič. DOM GORICA: Juren, Cantelli, Mermolja, Sošol, Sancin, Bučinel, Devetak 4, Košuta 1, Dornik 12. SODNIKA: Žerjal in Koren. PROSTI METI: Polet 7:16; Dom 3:14. Kljub Dornikov! dobri igri, je openska peterka zasluženo zmagala, Openci so bili boljši zlasti, v, drugem polčasu in to predvsem zaradi boljše skupne igre. Bor — Dom Gorica 29:22 (15:14) BOR: Bajc, Škerl, Canciani 15, Pečar, Pegan, Kerpan 6, Ražem, Lokar 8. DOM GORICA: Juren, Cantelli, Mermolja, Sošol 2, Sancin, Bučinel, Devetak 8, Košuta 2, Dornik 10. SODNIK: Oblak. PROSTI METI: Bor 7:10; Dom 0:4. Tudi v drugem srečanju je bil drugi polčas za Goričane usoden. V tem delu so Goričani namreč povsem odpovedali in predvsem Ì Canciani je s hitrimi protinapadi povečal prednost za «plave», ki so se tako uvrstili v finale za 1. in 2. mesto. V goriških vrstah je bil zopet najboljši Ugo Domik. lini.Hlinil.n..............................................................................im....■mi.................................................................. Napredek deklet NDR V ZDA le Babashoff Zmanjšana premoč tudi ameriških plavalcev Slab mesec dni pred začetkom smislu, da njihovi rezultati niso sa-olimpijskih iger v Montrealu ima- mo plod načrtnega, bodisi še tako mo v plavanju položaj, ki je vsaj modernega treninga, v širokih obrisih zelo jasen. Ob j Prvo vprašanje je zakaj so žen-popolni premoči deklet NDR se v. ske tako dobre, moški pa stopajo moški konkurenci trdno držijo ZDA. v koraku z ostalimi evropskimi dr- V resnici je zelo težke iztaknit, | žav®ml, tin7 nePr™ern0 ^taiajo imena, ki bi v ženski konkurenci H lahko prišla do kolajn izven ekipe dekJ*ta ^DR ‘ahko nastopala tud: v NDR. To velja še v večji meri, ker mosklh M 56 uvfstlle ceI° bodo letos lahko v vsaki panoai |na ’ mes °.\ . , . nastopile za vsako državo po trii , S°M ^ ' Plavalke, oziroma plavalci P£z 15 -fk* ^ svetovnih rekordov na izbirnih tek- mah v vzhodnem Berlinu ,je sprožil običajni val predvsem polemičnih komentarjev. Splošno mnenje je, da z dekleti NDR nekaj ni v redu, v Med kopico ženskih svetovnih rekordov v letošnji sezoni izstopata dosežka na 400 m in 800 m. V prvi panogi je bil rekord popravljen celo dvakrat, v drugi pa sta v isti priložnosti dve atletinji tekli pod starim rekordom. Oba teka se v Montrealu obetata na izredni tehnični ravni in nov rekord bi moral pasti vsaj na 400 m, kopica odličnih tekačic na 800 m pa obeta nekaj takega tudi na daljši razdalji, kljub temu, da je zadnja znamka V5S" Sovjetine Gerasimove nekoliko preostro potisnila v ozadje letošnje čase okoli 1’58”. Na 400 m so se tekačice razživele posebno po olimpijskih igrah v Mehiki. Najprej sta bili na prvih mestih Francozinji Besson in Du-clos, nato pa je do rekorda prišla I predstavnica Jamajke Neufville. Že občutno pred igrami v Miinch-nu so nastopile tekačice NDR. Kolektivno nimajo konkurence, kot posameznica pa njihovo premoč o-groža poljska veteranka Irena Sze- winska, ki je pred dnevi prišla do novega rekorda (49”75). Ni še povsem jasno, kakšno vlogo bo v Montrealu odigrala evropska prvakinja Rita Salin iz Finske. Druge bodo težko prišle v poštev za prva mesta. Konkretno se postavlja problem dvoboja NDR - Szewinska. Od Nemk je najboljša Christine Breh-, mer, na 01 pa bosta zreli za zmago tudi ostali dve ■ tekačici. Po našem mnenju, je Szewinska zgrešila, da je tri tedne pred igrami dosegla svetovni rekord, čas bo še bolj vzpodbudil Nemke, ki imajo zaradi mladosti veliko več rezervne moči. Zmaga bi jim ne smela uiti. Pot svetovnega rekorda v zadnjih 10 letih 52'’4 Judy Amoore (Avstralija) 1965 Nicole Duclos (Francija) 1969 Colette Besson (Francija) 1969 Marilyn Neufville (Jam.) 1970 Monika Zehrt (NDR) 1972 M. Lisa Pursiainen (Fin.) 1973 Irena Szewinska (Polj.) 1974 49”77 CJiristine Brehmer (NDR) 1976 49"73.Irena .Szewinska (Polj.) 1976 Tek na 800 m je postal polnovreden s~ prvim časom pod 2 minutama leta 1971. Do praga te meje ga je privedla Jugoslovanka Vera Nikolič. Letos doživlja tek izreden razvoj. Ženske, ki navadno v športu ne taktizirajo, kar serijsko dosegajo čase pod 2 minutama in svetovni rekord je padel povsem zasluženo, čeprav tam, kjer se tega ni pričakovalo. Sovjetinja Gerasimova in Stirkina sta tekli 1’56”0 in 1’56”7, obe občutno pod staro znamko 1’57”5 Boi- Si"! 51 ”7 51”0 51”0 51”0 49”9 nosti. Vzhodne Nemke so tekmovalno popolnejše. Najboljša med njimi bi utegnila biti Ànita Barkusky-Weiss. Problem NDR je samo v izbiri. Povsem enakovredni naj bi bili tudi Bolgarki Štereva in Tomova. Obe nista nastopili na balkanskih igrah, kar pomeni, da nekaj skrivata. Tudi za njiju bi moral biti čas okoli ,1'57”5 dosegljiv. Tem skupinam moramo dedati še nekaj dru-gih tekačic iz ostale Evrope. ZDA in morda tudi katero iz Afrike. Pot svetovnega rekorda v zadnjih 10 letih 2’01”1 Ann Packer (V. Brit.) 2’01”0 Judy Pollock (Avstr.) 2'00"5 Vera Nikolič (Jug.) 1'58”5 Hildegard Falck (ZRN) 1’57”5 Svetla Zlateva (Boi.) 1’56”0 Val. Gerasimova (SZ) 1964 1967 1968 1971 1973 1976 KOŠARKA Kontovel nonnuiB bi:\ HHiiiJi k v finalu? (• A ! T Mm. I MB ugjR am m m- grm M Stm r IMttr 'ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA < > H SS ifi H Košarkarska zvéza nam je včeraj sporočila, da je Kontovel glavni kandidat za vstop v finale v B skupim 1. moške košarkarske divizije. Najresnejš. tekmeca naših košarkarjev, POM iz Tržiča in Grado, sta se namreč odpovedala finalnim tekmam. Kontovelci pa bodo morali danes ali v torek zbrati vsaj dve točki. Danes bodo namreč Kontovelci igrali proti Beglianu, v torek pa proti Staranzanu. Pričakovati je, da bo- garke Zlateve. Stvar je nedvomno i dg Peter Starc in tovariši pospra-presenetila vzhodne Nemke, ki so viii kar štiri točke. ! verjetno računale, da bodo do re-korda prišle one in tudi množično. I Določanje favoritinje za ta tek Igre za kratek čas Pri; tabornikih poznamo veliko krajših in enostavnih igric, s ka terimi se naši medvedki in čebelice razvedrijo med enim delom in drugim na taborjenju ali na sestankih. Ko igro izbiramo, se moramo seveda prilagoditi prostoru (ali je to gozd, travnik, igrišče, morje, sneg, soba), letnemu času in vremenu, uri (ali je dan, mrak. noč), starosti in številu otrok ipd. Nekaj več bom povedala prav o igrah, ki jih lahko igramo v zaprtem prostoru. saj bodo primerne tudi za večerne vre ali dneve slabega vremena, ki jih preživimo v koloniji ali doma. Tu je cela vrsta iger, s katerimi lahko preizkušamo svoja čutila: vid (igralec naj si n.pr. nekaj sekund ogleduje predmet in. naj ga skuša potem čim bolj podrobno opisati; vsi igralci naj nekaj: Časa opazujejo večje število predmetov, raztresenih po mizi, in naj jih potem skušajo napisati čimveč), sluh (prostovoljcu zavežemo oči, vsak se po vrsti oglasi in prostovoljec ga skuša spoznati; podobno lahko vsi poslušamo zvoke; ‘šM/Mv^Hlasetote najrazličnejšega izvora, ki so- bih posneti na magnetofon);* iit'podol>n*-mi igrami lahko uritho-'-'tipvtrt'VÙb) tudi za razvijanje občutka za čas poznamo vrsto iger, od najbolj e-nostavne, ko mora vsak oceniti, koliko sekund je minilo v času med dvema dogovorjenima znakoma, do bolj zapletenega primera take igre. Časovna Igra Igralci so razdeljeni na dve ena ki skupini. Vodnik da prvemu v vsaki skupini v roke predmet. Vsak ogleduje predmet 15 sekund in ga da naprej sosedu. Tako gre predmet iz roke v roko, vsak ga ogleduje določen čas. Dovoljeno je, da ga da voda, Ančka, 'Afrika, : Anton itd. Mi dovoljeno, da se ista beseda po* navija. Vsak igralec ima največ 10 sekund časa, da pove. Sestavljanje brzojavk j V določenem času mora vsak i-gralec sestaviti brzojavko. Vendar j takih uspehov. leta 1972 ni bilo Ulrike Richterjeve med prvimi 100 na svetu, leto kasneje pa je bila svetovna prvakinja in rekorderka na 100 m hrbtno s časom 1T4"99. Istega leta je Karla Linke zmogla na 200 m prsno 2’46”2. v letu dni pa je z 2 34''99 postala svetovna rekorderka. Birgit Treiber je leta 1974 na 200 m hrbtno veljala 2’24"66, leto kasneje pa je dosegla svetovni rekord z 2T5”46. Izreden je razvoj tudi pri Antji Stille. Leto 1975 je 200 m hrbtno zaključila kot 12 v NDR s časom 2’24’'82, v letošnjem letu pa je bila že v marcu svetovna rekorderka z 2’13”5. In končno primer Carole Nietschke. ki je lani preplavala 100 m prsno v 1’17”H, letos na V času svetovnega rekorda 1T1”93. Težko je verjeti, da je napredek deklet NDR plod samega treninga. V tem pogledu niti Američani ■ niso amaterji in vendar ne dosegajo Že nekaj let se go- Mlada Bregova košarkarja: P eter Žerjal in Edmund Klabjan se je z novim rekordom zapletlo, lovadnici v Ul. Monte Cengio. Tekačice iz SZ so navadno slabe v| Trije finalisti so že znani. To so: zaključkih, Gerasimova in Stirkina ! Ferroviario, San Sergio in Scogiiet pa očitno imata nekaj časovne pred-1 to B. Zveza je nadalje tudi objavila spo-, . red finalnih tekem tega prvenstva, | 5re•, a 1 P°znele naprej, če misli, ki bo 3. in 4. julija v Trstu, v te- ! da da je imel prednik predolgo j oziroma da ga je oddal prehitro. Ko dobi zadnji predmet, ga po NOGOMET «ITALIJANSKA BORZA» JE V POPOLNI INFLACIJI Za Savoldija ponujajo že tri milijarde, za Pruzza le dve. Poprečen italijanski nogometaš vetja preko 500 milijonov ■ Mladih talentov ni * Tudi Sollier bo zamenjal klub Čeprav se bo «italijanska nogometna borza» zaključila le 13. julija, pa se vodstva raznih italijanskih klubov vneto zavzemajo, da bi že pred tem datumom kupila tega ali onega nogometaša. Denarja je malo, nogometnih talentov ni, vsak še tako poprečen nogometaš pa danes velja 5110 milijonov in več. Savoldi pa je že dosegel «magično kvoto» treh milijard. Skratka, prava inflacija, ki zopet kaže, da je italijanski nogomet v huid krizi. Da bi se to izredno slabo stanje popravilo, pa ni izhodišč tudi zato, ker doslej je bil italijanski nogomet stvar nekaterih magnatov, ki so v glavnem gledali na ogromne e-konomske interese, pri tem pa so zanemarili osnovne športne prijeme: gojitev tehničnih kadrov; investicij v športne objekte ni bilo; za naraščaj pa ni nihče skrbel. Rezultat vsega tega pa je jasen: italijanski nogomet danes ne pomeni več nič v mednarodnem merilu. Italijanska reprezentanca je na vseh prvenstvih razočarala, italijanski klubi pa so bili že v začetnih kolih izločeni v vseh pokalnih prvenstvih. Poglejmo, kaj se dogaja na «nogometni borzi». Torino Predsednik Pianelli je izjavil, da razpolaga z veliko vsoto denarja. Torino je sicer državni prvak, v prihodnji sezoni pa bo moral braniti italijanske barve v pokalu prvakov. Treba ga ojačiti. Torino se poteguje za branilca Bologne Bellugija. Dobrodošel bi bil tudi Danova, v skrajnem primeru tudi branilec Interja Bini. Radice bi za prihodnje prvenstvo tad razpolagala z naslednjo postavo: Castellini, Santin, Salvadori, P. Bala, Bellugi (ali Danova), Bini, C. Bala, Pecci, Oraziani, Zaccarelli, Pulici. Juventus Trapattoni bo kot trener zamenjal Parolo. Navijači Juventusa so bili s potekom .lanskega prvenstva razočarani, še posebno, ker je naslov osvojil mestni tekmec Torino. Napad je v prejšnji sezoni zatajil. Boniperti je pripravljen žrtvovati več igralcev in tudi izdatno vsoto za Savoldija ali Pruzza, za katerega pa se poteguje večina italijanskih prvoligašev. Juventus se poteguje tudi za Chià-rugija, mladega Murara (Inter) in ponuja Anastasija, Spinosija, Cuc-curedda, Morinija, Gentileja in tudi Gorija. Bivši trener Milana Trapattoni pa bi rad razvrstil to enajsterico: Zoff, Gentile, Tardel-li, Marchetti, Bellugi, Scirea, Muraro (Chiarugi), Causio, Savoldi (a-11 Pruzzo), Capello, Bettega. Milan Bo igral Ri vera? Se bo le vrnil Prati? Kaj pa Re Cecconi? Verjetno pa bo dres Milana oblekel Pruzzo. Tudi Milan bi rad Bellugija. Skratka, velika zmešnjava za novega predsednika Duino, ki bi rad povzpel svoj klub na sam evropski vrh. Z lansko postavo pa tega cilja ne bo mogoče doseči. Milan bo zato moral temeljito spremeniti svoje vrste. Morda bi Milan le uspel s to postavo: Albertosi; Sabadini, Boldini, Turone, Bellugi, Giudetti, Rognoni, Re Cecconi, Pruzzo, D’ Amico, Prati. Kot vidimo, povsem nova enajsterica. Inter Ni novost, da je predsednik Interja Fraizzoii daleč najbolj prizadeven na «letni nogometni borzi». Tudi letos je pripravljen potroriti teguje se 800 ponuja srednjega napadalca Bonin-segno. Hotel bi Casarso in Merla (Fiorentina), pa še Esposita, Pruzza, Savoldija, Bellugija itd. Verjetno pa bo Inter v prihodnjem prvenstvu igral takole: Vieri, Guida, Bini, Oriali, Gasparini, Pacchetti,. Muraro, Merlo, Casarsa, Mazzola, Esposito. Napoli Trenersko mesto je prevzel Pe-saola, ki je tako zamenjal Vinicia. Vse kaže, da bo Burgnich le prenehal z nogometom in da ga bo Napoli skušal zamenjati z Wilsonom. Obrambo bo verjetno ojačil Roggi (Fiorentina), na levem krilu pa bo dolgolasega Braglio zamenjal Speg-giorin (Fiorentina). Postava: Carmignani, Bruscolot-ti, Roggi, Orlandini, Vavassori, Wilson, Massa, Juliano, Savoldi, Novellino, Speggiorin. Bologna Giagnoni je prevzel vodstvo tega La Palmo (Napoli). Tudi Zuccheri bi bil dobrodošel. Postava: Mattalini, Galdiolo, La Palma, Zuccheri, Della Martira, Pellegrini, Caso, Antognord, Bonin-segna, Gola in Desolati. Roma Moštvo v zadnjem prvenstvu ni zadovoljilo. Kapetan Cordova in Prati sta bila pravi «trn v peti». Roma bi zato zamenjala Pratija s Callonijem (Milan). Dokončno je že kupila Contija (Genoa) in Vichija (Catanzaro). Verjetno bo prišlo tudi do zamenjave Morini - Orlaiv dini. Lazio Rimski klub se je rešil pred izpadom šele v zadnjem kolu. Predsednik Lenzini je bil s prvenstvom svojih nogometašev razočaran. Treba bo obnoviti moštvo in predvsem, trenerja, ki bo Vinicio. Lenzini je celo pripravljen žrtvovati vrsto a-sov, kot so: Re Cecconi, Wilson in D’Amico. Za Re Cecconija bi Milan celo odstopil .te nogometaše: kluba. Postavil je «veto», da bi Gorin, Biasiolo, Scala in Bigon. prodali mladega Chiodija. Pripravljen je odstopiti Bellugija za dva Juventusova branilca (Spinosi in Morini), pri tem pa bi zaslužil še 500 milijonov. Če bi ne prišlo do te zamenjave, pa bi rad najel od Milana Benettija in Beta (v zamenjavo seveda z Bellugijem). Poteguje se za mladega veznega igralca Coma Pezzata. Giagnoni bi torej rad to enajsterico: Mancini, Roversi, Paris, Maschi, Bet, Cereser, Rampanti, Be-netti, Clerici, Pezzato in Chiodi. Fiorentina Mazzone, trener Fiorentine, zadovoljen z uspehom v zadnji zoni. Treba bo ojačiti napad Vinicio bo verjetno razpolagal s to enajsterico: Pulici, Ammoniaci, Martini, Badiani, Ghedin, Landini, Garlaschelli, Scala, Bigon, Biasiolo in Giordano. Cesena Dino Mannuzzi, predsednik Cesene, je že prodal Fiorentini Zucche-rija. V zameno je dobil Beatriceja in Brescianija. Ima pa še v zalogi visoko igralno karto (ki velja milijardo lir), to je Danovo, za katerega se poteguje predvsem Juventus. Mannuzzi je najel novega trenerja Corsinija, ki bi lahko poslal na igrišče to postavo: Boranga, Od- ^____ _ di, Ceccarelli, Beatrice, Spinosi, Ce- zaB.oi.hv.cL1'': "in G To ! ra, Bagnato, Frustalupi, Bresciam, ni se- Po- milijonov, poleg tega pa še I (Ascoli). Zamenjal oi ItOggija ziBittolo in Urban. Sampdoria V Genovi so se navijači že sprijaznili z dejstvom, da morajo čakati do zadnjega kola, da se rešijo pred izpadom. Trener Bersellini pa je izjavil, da je treba končati s to «tradicijo» in da zato mora klub nujno najeti tri ali štiri nove nogometaše, in sicer Zigonija, Mozzinija, Lombarda in Brignanija. Postava: Cacciatori, Lombardo, Amuzzo, Bedin, Mozzini, Lippi, Tut-tino, Brignani, Saitutti, Savoldi H., Žigoni. Perugia Zastavonoša tega moštva, tovariš Sollier, bo verjetno odpotoval v Ceseno. Trener Castagner pa hoče Neapeljčana Pogliano in Bocco-linija ter Mora (Verona). Perugia je že prodala Napoliju napadalca Novellina in se poteguje za Brugnero (Cagliari). Verona Ferrucio Valcareggi je bil s svojim predsednikom Garonzijem dokaj jasen. Dejal mu je, da želi novih nogometašev in da nihče od starejših ni nujno potreben v Veroni. Bivši zvezni selektor torej želi to enajsterico: Ginulfi, Bertini , Si- rena, Furino, Berni, Maddè, Orlandi, Mascotti, Bertarelli, Busatta in Mariani. Catanzaro, Genoa in Foggia To so novi italijanski prvoligaši. Na «italijanski borzi» bo Genoa imela vodilno vlogo. Za njenega napadalca Pruzza se poteguje polovica prve italijanske lige. Samo s tem igralcem bi lahko Genoa na novo kupila preko pet močnejših igralcev. Catanzaro in Foggia pa bosta v glavnem ohranila lansko postavo. petnajstih sekundah prinese vodniku, ki na podlagi ure ugotovi za koliko se je vsaka skupina zmotila. Poleg te skupine iger poznamo seveda še najrazličnejše druge. O pisala bom samo nekatere, ki jih lahko tudi sami nato spreminjamo; ob njih si bo lahko tudi vsak s trohico domišljije omislil nove igre. Nadaljuj! Igralec pove besedo. Sosed nadaljuje in pove besedo, ki se začne s tisto črko, kakor se je prejšnja končala, na primer: slepec, cev, ■11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 27. junija 1976 ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, stadion «Grezan Nastopa tud1 Bor KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 na Kontovelu Kontovel — Begliano * * * 10.00 na Opčinah Polet — Grado * * * 10.30 v Deliri Bor — San Sergio KOLESARSTVO VETERANI 15 00 na Opčinah Nastopa tudi Adria « * * MLADINCI 9.00 v Ronkah Sodeluje tudi Adria pa, to ni navadna brzojavka, ker se | vori o farmacevtskih pripomočkih, morajo vse besede začeti z isto za- j ki večajo z obsegom mišic tudi te-četno črko in mora biti stavek smi- j lesno moč. V resnici so plavalke seln. Ko preteče določen čas po-j.NDR z nekaterimi izjemani. krep-bere vodnik vse brzojavke in jih i keje zgrajene kot drugod po svetu po vrsti prebere. (Da je vrhunski šport že zdavnaj Primer: Nobena nova naloga ni Nacetu ne Nandetu neumna niti ne najbolj nora. Kaj si napisal Udeležencu igre zavežemo oči in mu damo v-roko svinčnik Tovariš vodi njegovo roko in piše na list papirja. «Slepec» naj bi .po potezah ugotovil, kaj je pisal. Drugič menjata vlogi. Abeceda in imena Vodnik pripravi dvakrat toliko listov, kolikor je udeležencev igre. Na polovico listkov napiše abecedo, nd drugo polovico pa razne pojme, na primer mesto, reka, gora. država, slikar, pisatelj itd. Vsako skupino listkov zase pomeša ter jo da na mizo, Nato, vzame iz vsakega 'kupčka ' f>o dfi‘sÌTstek, na pr.mei — Kfc?; ”"f črto, L dobi listek «reka». Igra se konča, ko zmanjka listkov. Zmaga tisti, ki dobi največ listkov. Primerjava Udeleženci igre si -napravijo enako velike kvadrate . 30x30 cm ter jih razdelijo ng 5x5 cm. to je na 25 manjših kvadratov. Igrata se po dva in dva igralca. Vsak dobi po 5 majhnih vredmetov ene in 5 druge vrste, na primer: fižol in grah. denar in gumbe, itd Prvi igralec položi svoje predmete neenakomerno v razne kvadrate. Drugi si ogleduje položaj predmetov 5 do 10 sekund. Prvi nato svoje kvadrate zakrije, drugi pa skuša razvrstiti predmete na svoji deski ali kartonu tako, kot so bili postavljeni nn prvi. Planika , presegel naravni okvir, je danes jasno. Skrbijo kvečjemu posledice uporabe sredstev laboratorijske izdelave. Na drugi ameriški fronti se žensko plavanje istoveti s Shirlev Babashoff. ki bo v Montrealu plavala v 5 posameznih disciplinah in v 2 štafetah. Na papirju bo imela možnost, da izenači rekord rojaka Spitza, verjetno pa bo zelo težko prišla do zlata. V edini panogi, kjer je svetovna rekorderka (800 m), bo poleg plavalk NDR tudi Avstralka Turrall. Moški so seveda znatno boljši, nekdanja ameriška sila pa se je na vrhu močno skrčila in enakovrednih nasprotnikov bo od vsepovsod. Edino na 100 m orosto in verjetno z Naberjem v hrbtnem slogu bo šlo Američanom lažje. V šprintu imajo neverjetno izbiro in tudi časovno prednost, Naber pa je na tem. da dokončno izbriše iz liste rekorderjev legendarnega Matthesa Po drugi strani so v NDR začeli s Pyttlom rušiti Spitza. Oba asa držita sedaj samo rekorda na 100 m hrbtno oziroma delfin. Od olimpijskih iger se največ pričakuje na progi 1500 m prosto. Rekord Goodella na 1500 m pa je 15’06"66. OBVESTILO Športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na prostovoljno delo, ki bo danes, v nedeljo, 27. junija, ob 8. uri na novem kotalkališču na Pikelcu. Po končanem delu bo skupno kosilo. iimiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiHviniiHiimiiiMHiimmimmiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiitftiiiiif« RAZVOJ BOROVE ATLETIKE TOREK, 29. junija 1976 ATLETIKA KROS (mladinci in člani) 17.00 v Trstu Prireja Adria KOLESARSTVO VETERANI 9.30 v Trstu Prireja Adria * * * MLADINCI 15.00 v Morsanu Nastopa tudi Adria Že afirmirana — Sanja Antoni Najbolj perspektivna — Marinka Semolič > Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnin» za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300 — din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 27. junija 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/il nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska VESTI S KOPRSKEGA OBETA SE REKORDNA TURISTIČNA SEZONA Samo v prvih štirih letošnjih mesecih so zabeležili 218.000 nočitev PORTOROŽ, 26. — Vsi podatki kažejo, da se letos obeta slovenski obali rekordna turistična sezona. Samo v prvih štirih mesecih letos so zabeležili 218 tisoč nočitev, kar je za 7 odst. več kot v enakem lanskem razdobju. Trenutno se mudi na obali okrog 10 tisoč stalnih in priložnostnih gostov. To je znatno več kot lani v juniju. Podatki iz pi- občlnske skupščine potrdili nekaj sprememb. Odslej bodo zaprte za promet Župančičeva ulica (do vstopa v Garibaldijevo ulico) ter Gor-tanov. Staničev in Carpacciov trg. V Dimnikarski ulici bo odslej prepovedano parkiranje, omejitev v parkiranju pa so uvedli na Trgu revolucije. Problem dostavnih vozil bodo morali še posebej rešti, saj ranske občine kažejo, da je tam kar le-ta predstavljajo največjo oviro v za 45 odst. gostov več kot lani v enakem razdobju. Turistični delavci pričakujejo glavni naval konec junija in v začetku julija. Z začetkom šolskih počitnic se bodo namreč napolnili počitniški domovi, v katerih je nad 7 tisoč ležišč. Vsa obala pa razpolaga z o-krog 22 tisoč turističnimi posteljami, od tega jih je 7400 v hotelih. Glede oskrbe lahko rečemo, da bo vse v redu, pa tudi cene niso pretirano visoke. Gostje bodo imeli tudi razne možnosti zabave, saj bodo povsod igrali zabavni ansambli, uredili so tudi nekatere nove športne objekte (med drugim tudi v Lu-| ciji), vso sezono pa se bodo vrstile tudi razne atraktivne prireditve. Najbolj boleča točka so pravzaprav ceste. Obalna cesta je kljub nekaterim obvoznicam preobremenjena, nekoliko pa se bo popravil položaj na ankaranski cesti, kjer so opravili nekaj temeljitih korektur na kritičnih točkah. mestnem prometu. Potrebno pa bo tudi nekaj reči o neuvidevnosti voznikov dostavnih vozil (pretirano dolgo razkladanje in podobno). LETOS BOLJŠA ŽETEV SOLI? Sečoveljskim solinarjem se letos obeta boljša žetev soli. Vreme je ugodno in če ne bo posebnih zaprek, računajo na pridelek okrog 12 tisoč ton soli. To pa je neprimerno več kot lani. ko so nabrali komaj 1150 ton soli. danes ob obali KINO KOPER: ob 18. uri amer.: ŽRELO; ob 20.30 franc. - itali.: POLICIJA NEKAJ PRIKRIVA. IZOLA: ob 18. in 20.30 italijanski: KDO STE FANTOZZI. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. ameriški: MARIJAN ROŽIČ OBISKAL BRIGADIRJE Generalni sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Marijan Rožič je obiskal brigadirje, ki gradijo brkinsko siemensko cesto. Pozanimal se je za delo, kakor tudi za življenjske razmere mladih graditeljev pa tudi za probleme prebivalstva. Kakor je znano, so brigadirji že dokončali tri kilometre ceste na najzahtevnejšem odseku od Zavrhka do križišča Vareje - Barka. Marijan Rožič je razen tega obiskal tudi Lokev ter se pogovarjal s pripadniki JLA, ki pomagajo prebivalstvu pri urejanju vodovodnega omrežja. ŠTUDIJSKA DELEGACIJA IZ VZH. NEMČIJE V KOPRU KOPER, 26. — Petčlanska študijska delegacija CK enotne socialistične stranke Nemške demokratične republike, ki je na tridnevnem obisku v Sloveniji, je obiskala tudi koprsko luko. Delegacijo vodi načelnik oddelka za transport in zveze Hubert Egemann, spremlja pa jo republiški sekretar za promet in zveze. Livij Jakomin. Gostje so si najprej ogledali pristaniške naprave, nato pa so jih predstavniki kolektiva seznanili z vlogo in tudi s perspektivami tega največjega slovenskega pomorskega podjetja, člani delegacije so se zanimali tudi za delovanje Zveze komunistov v Luki ter za vpliv te organizacije na samoupravljanje in na gospodarjenje. USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Večina osnovnih šol na koprskem področju je zaključila šolsko leto, v prihodnjih dneh pa bodo razdelili spričevala tudi v tistih šolah, kjer so morali zaradi podaljšanih zimskih počitnic dodati nekaj dni. Prvi rezultati govorijo o zelo dobrih uspehih (okrog 99 odst). To pmeni za 1 odstotek boljše, kot je blo lansko poprečje (98 odst.) in kar za 5 odst. boljše kot je bilo poprečje leta 1971 (94 odst.). Prosvetni delavci sodijo, da je treba pripisati iz leta v leto boljše učne uspehe dejstvu, da se tudi v šolstvu zmeraj bolj razvijajo samoupravni odnosi, da so uvedli sodobnejši način ocenjevanja in da prinaša uvajanje celodnevne šole temeljito preobrazbo v osnovnošolskem izobraževanju. NEKAJ PROMETNIH SPREMEMB V KOPRU Glede na zmeraj večje prometne težave v starem mestnem jedru so Ha seji izvršnega odbora koprske LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO. PIRAN: ob 18. ameriški: 99 IN POL ODSTOTKA MRTEV; ob 20.30 italijanski: VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE. PORTOROŽ: ob 20.30 nemški: LORD IZ PREDMESTJA. TRGOVINE V Portorožu bodo dežurale Samopostrežba Koloniale, Sadje in zelenjava KZ in mesnica Emona. V Piranu bodo dežurale Samopostrežna Koloniale na Trgu bratstva, Sadje in zelenjava v Ul. A. Vivode ter Sadje in zelenjava na Trgu bratstva. V Luciji pa bo dežural Market Nanos. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna dežurna služba^ pijay tgko pa, bodo dežurale tudi lekarne. DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: NA NAŠ TEKOČI RAČUN 1840 PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI : Peter in Mirella Merkù - Er-langen 49.500 Ur, PD I. Gruden 70.000 Ur. V TRŽAŠKI KNJIGARNI : Vida in Rudi Kovačič 10.000 lir, Rado Milič 3.000, Jožef Kri-žmančič (Bazovica) 50.000. Avguštin Kalc (Padriče 166) 5.000 lir. » # * POVZETEK Na naš tekoči račun pri TKB 119.500 lir V Tržaški knjigarni 68.000 » V Gorici 60.000 » 247.500 lir Prejšnja vsota 27.877.110 » SKUPAJ 28.124.610 lir + 545 N-din. * » • Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. barcaffe ŠAMPION KVALITETE GIOVANNI BATTAGLIN PRVI V CAENU! Polet presenetil v Velenju Uspeh italijanskih barv je podkrepil Gavazzi z 2. mestom - Na skupni lestvici vodi Maertens Mauro Renar je med pionirji celo zmagal CAEN, 26. — Italijan Giovanni Battaglin je osvojil 2. etapo «Tou- ra». Lestvica te etape je naslednja: 1. Giovanni Battaglin (It.), ki je prevozil 236 km dolgo progo v 6.43'49” s p.h. 35.140 km na uro. 2. Pierino Gavazzi (It.) po 10", nato pa so sledili v njegovem zaostanku še 3. Jan Raas (Niz.) 4. Freddy Maertens (Bel.) ' 5. Jacques Esclassan (Fr.) 6. Regis Delepine (Fr.) 7. Luciano Borgognoni (It.) 8. Ercole Gualazzini (It.) 9. Robert Mintkiewicz (Fr.) 10. Gerben Karstens (Niz.) Skupna lestvica: 1. Freddy Maertens (Bel.) 10.38’39'’ 2. Jesus Manzaneque (šp.) po 17" 3. Bernard Thevenet (Fr.) in Bert Pronk (Niz.) 20” 5. Michel Pollentier (Bel.) 21" 6. Joop Zoetemelk (Niz.) 22” 7. Raymond Poulidor (Fr.) 27” 8. Bellini (It.), Hezard (Fr.) in Ocana (šp.) 28” 11. Knetemann (Niz.) in Schuiten (Niz.) 31” 13. Pesarrodona (Španija) in Bračke (Bel.) 32” 15. Borgononi (It.) 33” Jutri bodo opravili tekmovalci v Touquetu 37 km dolgo etapo na kronometer za posameznike, kar bo po- novna priložnost za Maertensa, da še bolj utrdi svoje vodstvo na skupni lestvici. DANES SE ZAČNE V BOHINJU Drugi seminar ZSŠDI Danes se prične v Bohinju drugi seminar za odbornike zamejskih športnih društev, ki ga prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji že' drugo leto. Seminarja se udeležuje 30 odbornikov športnih društev z Goriškega in Tržaškega. Teme, ki bodo na dnevnem redu pa so naslednje: 27. 6. 1976 Zjutraj: problematika zamejskega športa (predavata Kocman in Križ-rnančič). Popoldne: Idejnost v zamejskem športu (predava prof. Aldo Rupel). 28. 6. 1976 Zjutraj: organizacija športnih prireditev (predavatelj Zoran Naprud-nik). Popoldne: nova športna ureditev v Sloveniji (predava Šugman). 28. 6. 1976 Zjutraj: politični položaj v Italiji (predava dr. Karel šiškovič). O seminarju bomo poročali v prihodnjih številkah Primorskega dnev-nika. Finalista sta Verona in Napoli Verona in Napoli sta se uvrstila v finale tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Rezultati zadnjega dne tega tekmovanja so taki: A SKUPINA Lazio — Genoa 1:0 Verona — Inter 2:0 B SKUPINA Milan — Fiorentina 1:1 Sampdoria — Napoli 2:2 Pertotov memorial V nadaljevanju nogometnega tek- movanja za Pertotov memorial na Proseku je sinoči Koper premagal Ponziano z 2:1, Primorje pa Opčine s 5:1. BOKS Carlos Monzon ohranil naslov MONTE CARLO, 26. — Argentinec Carlos Monzon je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže. Kolumbijca Rodriga Valdesa je premagal po točkah v 15 krogih. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo v Velenju mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za «Kriterij Velenja 1976». Tekmovanja se je udeležilo skupno 45 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi 5-članska reprezentanca Zahodne Nemčije, 19-članska reprezentanca Jugoslavije, 8 predstavnikov ŠD Polet, 7-člansko predstavništvo UIPS Bologna in 6-članska vrsta kotalkarskega kluba Rudar iz Velenja. Čeprav na tekmovanje niso prišli Švicarji in Belgijci, pa je kljub temu ostalo na visoki ravni, saj so nastopili najboljši tekmovalci ZRN in Jugoslavije, pa tudi dejstvo, da sta na tekmovanje prišla predsednik mednarodne kotal-karske zveze Belgijec Van de Wyn-garden in član komiteja Nemec Sar-torius je dovolj zgovorno. Poletovi tekmovalci so šli v Velenje predvsem zato, da se odzovejo prijaznemu vabilu ir. si tudi v mednarodni areni pridobijo potrebne izkušnje. Seveda, pa so šli na pot tudi z željo, da ne bi ostali prav na zadnjem mestu, kot se je v začetku zdelo. Trener Peter Brleč je za kategorijo pionirk in pionirjev (do 12. leta starosti) določil Jadranko Košuto in Kristino Degrassi, Borisa Škrka in Maura Renerja, za kategorijo mladink je določil Aldo in Tatjano Sosič ter Andreja Sedmaka, za člansko kategorijo pa Pavla Sedmaka. Poletovi tekmovalci so bili v Velenju zelo lepo sprejeti in kaj kmalu so med njimi in njihovimi vrstniki nastali prijateljski odnosi. Otvoritvena svečanost je bila v petek popoldne, ko je predsednik organizacijskega odbora Janez Pukl pozdravil vse tekmovalce in ostale goste, potem pa je vse nagovoril še inž. Mirko Bizjak, glavni direktor rudarsko - elektroenergetskega kombinata Velenje, kj je pokrovitelj tega tekmovanja. Po mimohodu vseh tekmovalcev, obdanih z zastavami, ki so jih nosili domači kotalkarji, se je začelo tekmovanje v kratkem obveznem programu, ki jo določalo vrstni red za tekmovanje v prostem programu. To tekmovanje pa se je začelo včeraj zjutraj. Najprej so nastopile pionirke, 13 po številu, in že tu je bilo razvidno, da sta se Poletovi tekmovalki v kratkem programu dobro uvrstili, saj sta prišli v tretjo, najkvalitetnejšo skupino. Obe sta svoj prosti program dobro izpeljali, tako da se je Kristina Degrassi u-vrstila na odločilno 4. mesto. Jadranka Košuta pa takoj za njo na peto. Toda do glavnega presenečenja je prišlo v skupini pionirjev, kjer se je Mauro Renar uvrstil na 1. mesto, Boris Škrk pa na tretje. V kategoriji mladincev je Andrej Sedmak, po razmeroma slabem obveznem programu, mnogo boljše izpeljal prostega in se uvrstil na četrto mesto. Popoldne sta nastopili še v kategoriji mladink Alda in Tatjana Sosič, ki sta v hudi konkurenci 11 tekmovalk zasedli zelo dobro 5. in 6. mesto. Morda najhujša konkurenca pa je bila v kategoriji članov, v kateri je nastopil tudi Pavel Sedmak. Proti prvaku Jugoslavije, proti enemu najboljših tekmovalcev ZRN in proti morda najboljšemu Italijanu, ni mogel napraviti nič, vendar kljub zadnjemu mestu ni zapustil slabega vtisa, zlasti še če upoštevamo, da je kot mladinec nastopal v članski kategoriji. Uspeh Poletovih tekmovalcev je bil torej povsem nepričakovan, vendar popolnoma zaslužen, saj je treba upoštevati,, da je tekmovalce ocenjevala petčlanska žirija mednarodnih sodnikov in so vsi _brez izjeme svoje programe res dobro izpeljali. Naj še omenimo, da je Mauro Renar, kot prvak v svoji kategoriji, po nagraditvi, skupno z ostalimi prvaki, izvedel še eno ekshibicijsko točko. Vsi tekmovalci so na koncu prejeli priznanja, trije prvouvrščeni v vsaki kategoriji pa so prejeli še medalje, ki sta jih podelila že o-menjena predstavnika mednarodne zveze za kotalkanje in predsednik jugoslovanske zveze za kotalkanje Jože Gačnik. E. Kraus Assicurazioni Generali S.p.A. Zavarovalnih premij za nad 1.261 milijard lir v skupni bilanci grupe za leto 1975; 585 milijard premij samo na območju zaveda Generali — Hude posledice italijanskih tarif za avtomobilsko zavarovanje (R.C.) se krijejo z rezultati dejavnosti v tujini ter z uspehi, ki izhajajo iz premoženjskega stanja — Mednarodna struktura družbe jamči razdelitev rizi-kov ter ravnotežja dohodkov — Določitev po 5Q0 lir za delnico — Dosmrtni senator Cesare Merzagora ponovno potrjen za predsednika; podpredsedniki dr. Franco Mannozzi, dr. Fabio Padoa in odv. Enrico Rondone, ki zavzema tudi položaj upravnega delegata. Poročilo upravnega sveta strnjuje predvsem odločilne dejavnike, ki so vplivali na bilanco družbe. Z negativnimi učinki: — protitehnične tarife, ki so bile vsiljene italijanskemu trgu na področju avtomobilskega zavarovanja RC in ki so prinesle družbi primanjkljaj v višini nad 15 milijard; — poslabšanje razmer na področju zavarovanja profi kraji in v transportu v' Itaitjl'; — že nasilna podražitev x’aznih uslug, še posebej v odnosu na naraščajoča bremena na račun upravnega in produkcijskega osebja; — omejitev dohodkov od nepremičninskega premoženja zaradi zakonskih predpisov kaznivega značaja. S pozitivnimi učinki: — mednarodna struktura družbe, ki jamči delitev rizikov in ravnotežje dohodkov; — pomembnost dohodkov, ki izhajajo iz naložb in ki znašajo nad 91 milijard; — perspektive poslovanja v tujini, predvsem v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji ter še v kaki državi Latinske Amerike; — mogočne premoženjske rezerve družbe, ki so ob izvajanju «zakona Visentini» le delno razvidne. * * * Premije grupe. Generali (matična družba ter kontrolirani zavodi, v katerih grupa Generali razpolaga z nad 50% vsega delniškega premoženja) so v letu 1975, ob popolnem obojestranskem kritju zavarovalnine, prekoračile vsoto 1.261 milijard lir. Poslovanje grupe — ki za eno tretjino odpade na področje življenjskega zavarovanja,- za dve tretjini pa na področje škode — prihaja iz kakih trideset trgov: največji delež, za 74 odstotkov celotnega obsega, daje Evropska skupnost, vštevši Italijo s 34%; sledijo evropske države izven ES z 21%. Bilanca same matične družbe — Assicurazioni Generali — prinaša v letu 1975, v Italiji in tujini, vseh zavarovalnih premij za 585 milijard 346 milijonov lir, kar je za 90 milijard 544 milijonov lir več kot leto prej. Finančno poslovanje se je leta 1975 uresničevalo v naložbenih operacijah ter v umiku iz naložb v raznih valutah v skupnem obsegu za nad 200 milijard lir. Ustanovljena je bila na Holandskem nova holding, vtem ko so druge kontrolirane finančne družbe dale zadovoljive rezultate. Na nepremičninskem sektorju je bilo v letu 1975 vloženih v Italiji 24 milijard 96 milijonov, v tujini pa 7 milijard 897 milijonov, skupno torej za 31 milijard 993 milijonov lir. NEKAJ PODATKOV IZ SKUPNE BILANCE GRUPE GENERALI (v milijonih lir) 1975 1974 Poveč. v % Zavarovalne premije 1.261.750 1.095.102 15,2 Tehnične rezerve 2.302.530 2.012.796 14,4 Portfelj vrednostnih papirjev m zajamčena posojila 1.422.314 1.233.382 15,3 Nepremičninsko premoženje 894.539 712.944 25,5 Depoziti pri kreditnih zavodih ter likvidnost v blagajni 177.178 155.534 13,9 Dohodek od naložb 154.623 133.082 16,2 PREMIJE V POSLOVNEM LETU 1975 NEKATERIH GLAVNIH KONTROLINARIH ZAVAROVALNIH DRUŽB (v milijonih lir) • 1975 Poveč. v % v odnosu na 1974 ''-f ;. ' : : ' ■ : ' • 1975 v originalni valuti r «Erste Aligemeine» na Dunaju 179.785 9,1 «La Concorde» v Parizu 156.781 14,8 «Alleanza Assicurazioni» v Milanu 107.380- 22,-9 «Deutscher Lloyd» v Muenchnu na Bavarskem 100.396 8,7 «Generali France» v Parizu 38.305 10,7 «De Nederlanden van 1870» v Amsterdamu 22.258 20,0 «Generali do Brasil» v Rio de Janeiru 17.564 59,1 «Standard Generai» v Johannesburgu 15.026 10,0 «Čaja de Prevision y Socorro» v Barceloni 11.449 19,7 PREMIJE V POSLOVNEM LETU 1975 Neposredno poslovanje (v milijonih lir) Italija Tujina Skupno Poveč. v % Življenjsko zavarovanje 73.080 59.220 132.300 16,3 Požar in razna tveganja 32.202 19.277 51.479 27,1 Kraja, kredit in jamščina 24.086 1.279 25.365 33,7 Toča, živina, kristal - in dež 4.772 161 4.933 30,7 Nezgode in bolezni 38.005 2.216 40.221 20,6 Avtomobilsko zavarovanje (RC in razni riziki) 95.913 4.203 100.116 13,9 Razna RC 13.393 3.959 17.352 21,2 Transport 13.720 12.729 26.449 7,2 Letalstvo 3.443 1.488 4.931 7,1 SKUPNO NEPOSREDNO POSLOVANJE 298.614 104.532 403.146 17,9 Posredno poslovanje Življenjsko zavarovanje 38.586 50.239 88.825 26,1 Škoda 13.780 79.595 93.375 13,0 SKUPNE PREMIJE 350.980 234.366 585.346 18,3 DRUGI ZNAČILNI PODATKI IZ BILANCE MATIČNE DRUŽBE (v milijonih lir) 1975 1974 Poveč. v % Tehnične rezerve 1.201.151 1.052.374 14,1 Premoženjske rezerve 109.150 29.912 264,9 Portfelj vrednostnih papirjev 495.629 429 030 15,5 Nepremičninsko premoženje 451.276 335 297 34,6 Pozavarovalni depoziti 320.593 267.504 19,8 Depoziti pri kreditnih zavodih 68.068 57.581 18,2 Posojila na življenjske police in posojila za vknjižbo na 22.757 18.971 20,0 Dohodek od naložb 91 479 75.777 20,0 Na kmetijskem področju so posesti, ki so last družbe (devet v Italiji, ena v Franciji in ena v Argentini) zabeležile proizvodnjo, ki je bila za 27,7% višja kot v prejšnjem poslovnem letu. Podjetje «Genagricola», ki ga družba kontrolira, ima s svoje strani pet posesti s skupno 583 hektarjev zemlje. Družba je izkoristila možnost, ki jo dopušča zakon štev. 576 z dne 2. decembra 1975, in delno ovrednotila samo nepremičninsko in kmetijsko premoženje v Italiji in si zagotovila ostala ovrednotenja v prihodnjih poslovnih dobah; hkrati so bile re-valutirane — tudi na račun davčnih olajšav ter v smislu krajevnih zakonskih predpisov — nepremičnine v Bruslju in Madridu. V razdelku stroški so plače in socialni prispevki za osebje dosegli v celoti vsoto 74 milijard 653 milijonov lir, kar je za. 23,6%. več kot v prejšnjem poslovnem letu. Nove pogodbe, sklenjene v letu 1975, so prinesle precejšnia bremena za poslovno leto in bodo naraščala tudi v prihodnjih poslovnih dobah. Iz računa dobiček in zguba izhaja aktivni presežek v znesku 1.207.939.311 lir. Hkratni dvig zneska 5 897.288.320 lir iz sklada za revalutacijo nepremičninskega premoženja v tujini dopušča določitev po 500 lir na delnico in sicer znesek, ki je enak onemu iz prejšnjega poslovnega leta, vendar pa za večje število delnic (od 8.944.320 na 13 milijonov 714.624), ki izhaja iz zadnjega povečanja glavnice, ki je bilo dano v užitek s 1. januarjem 1975. ie * * Občni zbor članov je odobril poročilo upravnega sveta, bilanco ter nagraditev kapitala za leto 1975; nato pa je ponovno potrdil za člane upravnega sveta gospode An-toina Berheima, Fritza Hummla, Rosaria Nicoloja, Orsina Orsija Mangeilija ter Andrea Roso in imenoval za novega člana viteza dela Paola Pagliazzija. V nadzornem odboru je bil gospod Mario Bone) imenovan za nadomestnega člana nadzornega odbora. * Vf * Na izrednem občnem zboru je bilo sklenjeno, da se spremenijo 18.. 29., 33. in 37. člen družbenega pravilnika in sicer v smislu, da predsednika, ki je odsoten ali zadržan, nadomesti podpredsednik, ki pa hkrati vrši funkcijo delegiranega upravnika. * * * Upravni svet, ki se je po zaključenem občnem zboru sestal, je ponovno potrdil za predsednika dosmrtnega senatorja Cesara Merzagoro, za podpredsednika odv. Enrica Randoneja (ki hkrati vrši funkcijo delegiranega upravnika), dr, Franca Mannozzija ter dr, Fabia Padoo. - —in ■im i ur ■ nini it n 1 r i»m ■— i—■ —* ——