SpeOUou te Bbbonainenta pocfaUfl Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev, 156. V Ljubljani, v ponedeljek, 13. julija 1942-XX. Leto VII. Izključna poofilaMenka ca oglafcTan}« Italijanskega in tujega § Uredništvo in oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. izvora: Unione Pobblicdtš Italiana S. A-, Milana i Redazione, Amministrazione: Kopitarjem 6, Lobiana. I | Concessionaria e »dušiva per la pnbBlidti 91 prOTenienza italiana ed esteras Unione PobblicitA Italiana &A« Milano, Hudi boji na egiptovskem obrežju pri El Alameinu Vojno poročilo št. 775 — Angleški pritisk ustavljen — Hov zagon osnega letalstva na vseh bojiščih Vesti 13. julija tfradno vojno poročilo štev. 775 pravi: Ponovni napadi na obrežnem predelu postojanke El Alameina so privedli do hudih bojev, ki še vedno potekajo. Sovražnikov pritisk, ki so ga podpirala oklepna vozila, je bil zadržan in uničenih je bilo 12 oklepnih voz težke vrste. Letalstvo je pridno sodelovalo v bitki ter posegalo vanjo z zažigalnimi bombami^ in s strojniškim obstreljevanjem sovražnikovih čet Osni lovci so sestrelili 14 angleških letal. Bombniški nastopi na otok Malto so se nadaljevali. Italijonsko-nemški oddelki so zadeli naprave v Halfarju, Ta Veneziji ter Micabbi in prizadeli angleškemu letalstvu izgubo 6 strojev. Angleška letala so predsnočnjim vrgla nekaj bomb na okolico Caltanisette (na Siciliji). Ni poročil o kaki škodi. _ Področje vojnih nastopov, 13. julija, s. Posebni, dopisnik agencije Stefani poroča: Letalstvo osi je včeraj^ obnovilo svoje živo delovanje in je bilo navzoče po vseh nebih nad bitko. Po kar se da naglem napredovanju ita-lijanshih kopnih sil proti vzhodu je sinje orožje nujno moralo spočasniti svoj bojni zagon in sicer zaradi urejevanja novih letališč, ki so jih osvojili, zaradi prevažanja strojev, priprav in ljudi. V istem razdobju je angleško letalstvo imelo prednosti bodisi zaradi pomnoženega števila letal, ki so jih poslali na egiptovsko bojišče z raznih terišč na srednjem Vzhodu, iz Indije, iz Anglije in celo iz Amerike, bodisi zaradi bližine oporišč v Egiptu, bodisi zaradi neizogibne delne krize, vsiljene italijanskim letalskim silam zaradi premeščenja. Ko pa se je sinje orožje osi uredilo na novih oporiščih, se je z mogočnostjo svojih strojev in z junaštvom svojih pilotov vrnilo spet obvladovat nebo. I Preganjanje nasprotnika in odbijanje sovjetskih razbremenilnih napadov na južni ruski fronti Spel 18 ladij la 116.000 ten polepljenih Hitlerjev glavni stan, 13. iuliia. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu: Na južnem odseku vzhodnega bojišča brzi oddelki in motorizirane enote pehotnih divizij brez oddiha preganjajo umikajoče se sovjetske čete. Krajevni odpor ie bil povsod strt. V Rostovu in raznih pristaniščih kavkaške obale so bile z bombami zadete važne vojaške naprave. Razbremenilni sovjetski napadi severozahodno od Voroneža niti včeraj niso dali nobenega uspeha. Ob sodelovanju letalskih sil je bilo v teh bojih uničeno 63 sovjetskih oklepnih voz. Na odsekih severno in severozahodno od Orlova so Sovjeti povzeli svoje napade z znanimi pehotnimi silami in oklepnimi vozovi. Ti napadi so bili po hudih bojih zavrnjeni ob uspešni podpori letalstva. Tudi na bojišču pri Volhovu so sovietski napadi spodleteli s hudimi izgubami za boljševike. Včeraj je sovjetsko letalstvo izgubilo 74 strojev. 6 nemških letal se ni vrnilo. V Eeiptu se nadaljujejo hudi boji okrog postojank pri El Alameinu. Oddelki bojnih letal in strmoglavcev so s težkimi in najtežjimi bombami napadli postojanke in oddelke angleških motoriziranih sil ter jim prizadejali hudo škodo. V letalskih bojih so nemški in italijanski letalci sestrelili 14 angleških strojev. Na Malti so bile bombardirane angleške le-* talske postojanke. Lahka nemška bojna letala so na morju pred južno angleško obalo potopila dva rušilca, ki sta plula v skupini angleških vojnih ladij. V pretekli noči je letalska sila bombardirala važne vojaške naprave ob vzhodni angleški obali s težkimi bombami. V južnem predelu pre- . liva Sv. Jurija je bila zadeta in poškodovana 1 tovorna ladja, ki je plula v spremstvu. Po neuspešnem vznemirjevalnem napadu, naperjenem proti mestu Flensburgu so nekateri angleški bombniki v nedeljo ponoči preleteli danziško ozemlje. Rušilne in zažigalne bombe, ki so jih Angleži zmetali, so povzročile škodo na poslopiih v stanovanjskih predelih mesta Danzig. V neki bolnišnici, ki so jo bombe zadele, je našlo smrt mnogo otrok. Štirje od napadajočih bombnikov so bili sestreljeni. Kakor ie bilo objavlejno po posebnem poročilu, so nemške podmornice na Atlantiku in v ameriških obalnih vodah potopile 18 trgovskih ladij s skupno 116.000 tonami. Neka druga 7000 tonsko ladja, je bila poškodovana po torpedih, tri prevozne iadrnice pa so bile po topniških strelih takoj potopljene. S tem ie nemška podmorniška sila po raznih bojiščih Ledenega in Sredozemskega morja po 1. juliiu potopila 34 ladij s skupno 225.900 tonami ter tako hudo zadela sovražno oskrbo na vseh bojiščih. Sedanji vojaški nastopi Italije, Nemčije in Japonske -samo priprava za odločilne stvari Ženeva, 12. julija, s. Londonski dopisnik »Journala de Genevec poroča, da so vojaški opazovalci prepričani, da niso sedanji vojaški nastopi nič drugega kakor zgolj priprava in da hočejo velesile osi izvesti program, ki. stremi za popolno osamitvijo Rusije. Napadi proti konvojem v Ledenem morju, ofenziva na vzhodni fronti in. izkrcanje Japoncev na Aleutskih otokih so tri glavne točke tega programa. Hkratu je narasla delavnost osnih podmornic v Atlantiku in zavezniško trgovinsko brodovje ima na tem odseku ogromne izgube, med- tem ko zavirajo Japonci s svoje strani plovbo ob zahodnih obalah ameriške celine. Na kopnem nadaljujejo Japonci končno svojo ofenzivo v Čekian-gu, da bi onesposobili vsa oporišča, ki bi jih mogli Kitajci in zavezniki uporabljati za napade na Japonsko. Hkrati napredujejo Italijani in Nemci v Egiptu, medtem ko sta na vzhodni fronti ogrožena tudi Kavkaz in Irak. V Londonu pravijo, da je ta načrt jasen. Osne sile manevrirajo, da utrdijo svoje postojanke. Ko bo storjen ta prvi korak, bodo nadaljevale z odločilnimi nastopi. Nove kršitve švedske nevtralnosti po Sovjetih in Angležih Stockholm. 13. julija, s. Včeraj ie neka podmornica potopila švedsko motorno ladio »Lulea«, ki ie z drugimi ladjami plula v skupini in v varstvu ladij vojne mornarice ter švedskega letalstva. Ladja je bila torpedirana Churchillove navedbe o letalskih izgubah na Bližnjem vzhodu - potrdilo za resničnost italij. vojnih poročil »Kadar italijanski letalec reže, da je zbil sovražnikovo letalo, smo lahko prepričani, da se je to tudi res zgodilo« Rim, 12. julija, s. Pri zadnji razpravi v angleški poslanski zbornici je bil ministrski predsednik Churchill, da bi vsaj deloma pomiril poslance in angleško javnost, prisiljen podati nekaj številk o tem, koliko vojaštva in orožja sta Anglija in Združene ameriške države poslali od tedaj, ko je šla Italija v vojno, na Srednji vzhod. Tako smo zvedeli, da je Velika Briatnija do danes poslala na Srednji vzhod 6000 letal. Ta številka v celoti potrjuje vse podatke, ki eo jih navajala italijanska vojna poročila v zvezi z letalskimi zmagami, ter dokazuje na nenavaden način vso skrajno težnost tega, kar so italijanski pogumni letalci povedali po vsakem svojem vojaškem nastopu. Iz obvestil, ki so na razpolago, in iz sedanje delavnosti angleškega letalstva, se res lahko ugotovi, da Angleži zdaj razpolagajo na Srednjem vzhodu s približno tisoč Mali. Preostaja samo še ugotoviti, kaj se je zgodilo z ostalimi 5000 letali, ki so jih Angleži in Amerikanci poslali na Srednji vzhod po vstopu Italije v vojno. Račun ne bo težak. Iz italijanskih vojnih opročil izhaja, da so od začetka vojne do konca letošnjega junija samo italijanske sile z gotovostjo uničile na Srednjem vzhodu 2.400 letal, približno 800 pa najbrž. V teh številkah pa niso obsežena vsa letala drugih narodnosti, ki so jih Italijani sestrelili od začetka sovražnosti do konca letošnjega junija ter tudi ne angleška letala, uničena na odsekih, ki ne pripadajo Srednjemu vzhodu. Nemški tovariši pa so od svoje strani povedali da so uničili na Sredozemlju približno 1.400 angieško-ameriških letel. Ce torej računamo za zanesljivo izgubljena tudi tista letala, o katerih so italijanska vojna poročila omenjala, da so bila samo verietno uničena, sledi torej, da so Angleži in Amerikanci izgubili na letal. Preostaja po tem takem po P^^ ki jih je navedel Churchill, naj bi Anglež \™el> Ila Srednjem vzhodu v zalogi še 400 ^- Verjetno je, da so bila ta letala uničena v letalskih spopadih ali kakor koli drugače, ne da bi z ita-janske strani mogli točno ugotoviti, da so bila sestreljena. Morda se je zdaj prvič v zgodovini vojn zgodilo, da je sovražnik sam docela potrdil posebno točnost Italijan, vojnih poročil. Hvaležni smo Churchillu za to, čeprav nismo prav nič potrebovali te potrditve, kajti kadar italijanski letalec reče, da je zbil na tla sovražnikovo letalo, smo lahko prepričani; da se je to tudi res zgodilo. Prvi posveti novega turškega ministrskega predsednika s politiki in vojaškimi osebnostmi Ankara, 13. jul. s. Novi predsednik vlade Sa-radzoglu je sprejel nekaj politčnih in vojaskiti osebnosti, med njimi načelnika in podnačelmka glavnega stana turške vojske, na razgovor. 3. avgusta se bo sežla velika narodna skupščina in tedaj 6e ji bo novi predsednik s svojo vlado predstavil. List »Ulus« prinaša v zunanjem političnem delu članek, v katerem poudarja, da bo imenovanje Karadzogla za predsednika turške vlade zatrdno naletelo na ugoden sprejem v tujini, zakaj Saradzoglova vlada pomeni ustalitev turške notranje in zunanje politike. Najtežavnejše vprašanje, ki se ga bo moral Saradzoglu lotiti, je vprašnje o preskrbi države. Prva usluga, ki jo bo moral izkazati narodu, bo ureditev različnih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Sovjetsko izsiljevanje angleške pomoči z grožnjami o ločenem miru Tokio, 13. jul. s. Znani japonski politični razlagalec Tadaši Sajito poudarja v listu »JomiurU, kako nekoristna je angle&ko-sovjetska pogodba glede vzajemnega sodelovanja po vojni. Sest členov te pogodbe predstavlja zadnje popravke pri prazni Rooseveltovi in Churchillovi atlantski deklaraciji. Prva dva člena dokazujeta, da so Sovjeti grozili Angliji z ločenim mirom in zahtevali močno pomoč ter ustvaritev drugega bojišča. Teh zahtev Anglija zdaj ne more izpolniti. To dokazuje, pravi Sajito, da postaja pogodba za Sovjete docela nekoristna navzlic temu, da je njena veljavnost bila določena na dvajset let. Vprašati se je treba, ali sta pogodbenici ob podpisu sploh vedeli, kako nemogoče bo pogodbo izpolnjevati. pred mestom Kunksgrund v zalivu Waesterwick. Potopila se je prei kakor v eni minuti. Ladje in tetala iz spremstva so takoj začela preganjati napadalno podmornico ter so spustila več globinskih bomb. ki so najbrž zadele cilj, kakor pričajo oljni madeži, ki so se prikazali na površini. Potopljena ladja je imela 5690 ton in ie plula do vrha naložena. Pri potopitvi je od 35 mož posadke 8 mož našlo smrt. Novica o tem novem pomorskem razbojni-štvu, kakor pravijo temii dejanju švedski listi, ie vzbudila zelo hudo ogorčenje. Poudarjajo, da je to šestič v štirih tednih, da so Rusi kršili švedsko nevtralnost, s tem da sta nastopili po švedskih obrežnih vodah in da so tam potapljali ladje. Poveljstvo švedske mornarice ie dalo zapoved nai se ojačijo varnostni ukrepi za ladijske skupine, ki plovejo vzdolž švedskih obal. Iz pogostih napadov se da domnevati, da morajo Sovjeti imeti na razpolago kako skrivno možnost za preskrbo podmornic, v Baltiškem morju ali pa celo oporišče, najmanj pa ladio, če jih s hrano in s torpedi ne preskrbujejo ruski bombniki. Domnevajo pa. da ie nemogoče, da bi se te podmornice mogle vrniti v Kron-stadt, od koder so najbrž prišle, to pa zaradi nadzorstva, ki ga na tem pomorskem predelu izvajajo Nemci in-Finci. Stockholm, 13. julija, s. Uradno poročilo načelnika švedske letalske obrambe pravi, da ie predsnočnjim med 20. in 22. uro kakih 10 angleških letal preletelo okraj Bonusland pri Goteb'orgu. Letala so nadaljevala pot proti jugu. Sovietski lovci so se dvignili, pa zaradi slabega vremena niso mogli priti v stik z angleškimi letali. Drugi oddelek, ki ie štel kakih 15 angleških letal ie pozneje preletel zahodno obalo Skaniie ter otročje pri Karlskroni na jugozahodnem koncu Švedske. Protiletalska obramba ie začela streljati, nato so se angleška letala obrnila in nadaljevala pot na zahod. Tudi letala, ki so letela čez Oresnud so bila deležna ognja od švedske protiletalske obrambe. Podržavljenje vseh angleških premogovnikov Rim, IS. jul. s. Angleški minister za gorivo in električno silo je izdal odlok, ki začenja veljati danes. Po tem odloku prevzema njegovo ministrstvo nadzorstvo nad vsemi premogovnimi podjetji v Angliji. Podjetja bodo odslej morala delovati po navodilih, ki jih bo dajal minister. Ukrep vsebuje tudi možnost, da dobi vsako podjetje in vsak posamezni odsek kakega podjetja posebnega pooblaščenca, ki mu bo vlada lahko dajala navodila ir. ki bo odgovoren za izvedbo teh navodil. Ukrep zakonito uveljavlja določila za nadzorstvo nad premogovno industrijo in določa oblast, ki jo bodo izvajali glavni nadzornik ter pokrajinski nadzorniki ministrstva za corivo in za električno silo lz Munchena se je vrnil v Rim italijanski minister za zamenjavo in valute Riccardi. Hud požar ie uničil 24 hiš v starem mestnem delu Carigrada. 200 ljudi je ostalo brez strehe. Japonska združba za pomoč prestolut ie sklenila začeti narodno gibanje za odpravo sedanjega štetja starosti pri Japoncih. To štetje nai bi zdaj prišlo bolj v sklad s stvarnostjo. Po starem štetju ie namreč na japonskem vsak otrok že takoj pri rojstvu star leto dni Z začetkom vsakega novega leta pa se spet postara za leto dni. V tujih vodah bodo smele odslej pluti samo tiste turške ladje, ki imajo manj kakor 60 ton. Angleška cenzura na Srednjem Vzhodu ie v zadnjih dneh postala tako stroga, da ie ameriškim voinim dopisnikom nemogoče dajati kako iasno sliko o položaju in o morebitnem razvoju, toži ameriški list »Chicago Dailv Nevvs«. Žena in otroci francoskega maršala Lvauteva so se ubili pri avtomobilski nesreči med mestoma Mogadorjem in Agadirjem v francoskem Maroku. Maršal Lvautev ima največ zaslug za razširjenje francoske posesti v zahodni Afriki. Vse obsodbe zaradi političnih prestopkov, izrečene po bivših jugoslovanskih sodiščih do 10. aprila 1941 so na Hrvaškem razveljavljene. Veljale bodo samo še sodbe, ki so iih ta sodišča izrekla zaradi komunizma in komunistične propagande. Z novo pogodbo so se končali trgovski razgovori med Hrvaško in Španijo. Pogodba določa obseg blagovne zamenjave, način plačila in carinske pristojbine pri trgovskem prometu med obema državama. Odstopil je angleški letalski maršal sir Charles VVigesi, ki se ie povrnil iz Avstralije v Anglijo. 196 letal so izgubili Angleži v bojih na raznih vojnih področjih v času od 27. junija do 9. julija, poročajo iz Berlina. Nemško letalstvo pa ie izgubilo v istem času 34 letal. V južno Brazilijo je odpotoval španski poslanik pri braziljski vladi, da bi pregledal taborišča, v katerih se internirani nemški podaniki iz Brazilije. Ljudske štetje v Belgradu je pokazalo, da ima Belgrad danes 295.000 prebivalcev. Ker so ukradli 6000 krušnih izkaznir je bilo v Lilleu 6 ljudi obsojenih na dosmrtno ječo. Rumena reka na Kitajskem zopet grozi s poplavo. Najbolj je ogrožen prostor okoli Han-kova. V soboto je bila vodna gladina samo za 20 palcev nižja, kakor v letu 1931, ko ie reka prodrla obrambne nasipe in poplavila 750 tisoč kvadratnih kilometrov ter povzročila smrt 150.000 Kitajcem. Na nekaterih mestih so že izselili vse prebivalstvo. Poskus angleškega delavskega voditelja Citrina, da bi prišlo do prav tesnega sodelovanja med angleškim, ameriškim in sovjetskim delavskim gibanjem, je šel po vodi. Krivdo za to pripsujejo amerški delavski zvezi, ki no mara sovjetskih delavskih organizacij priznati za svobodno delavsko gibanje V Riu de Janeiru je odstopil dolgoletni policijski ravnatelj Felinto Mueller, ki so ga že dalj časa napadali, da simpatizira z državami osi. Za prvega finskega poslanika pri Sv. stolici je bil imenovan dr. Grippenberg, ki bo v kratkem odpotoval v Vatikan. Novi poslanik pripada stari plemiški rodbini. Obisk hrvaškega maršala na Slovaškem Bratislava, 13. jul. s. Včeraj je dopotoval v Bratislavo vrhovni poveljnik vseh hrvaških oboroženih sil maršal Kvaternik, da bi vrnil nedavni obisk slovaškega obrambnega ministra generala Čatloša v Zagrebu Ves slovaški tisk 8 toplimi pozdravnimi besedami sprejema hrvaškega poveljnika ter napoveduje skupno zmago v orožnem bratstvu.. Hrvaški gost se je udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil general Čat, loš. Navzoči so bili tudi člani vlade in različne druge osebnosti. Razprave o pomanjkljivosti v angleški vojni industriji Rim, 13. jul. s. Anglšeka poslanska zbornica bo začela z razpravo o vprašanju vojne izdelave. Razprava obeta bi(i obsežna in burna. Minister za vojno izdelavo Lyttleton, ki se je zdaj vrnil iz Amerike, se mora pripraviti, da bo slišal mnogo grenkih obsodb, ki se bodo tikale zlasti vprašanja o kakovosti orožja, poslanega nastopajočim vojskam. Poglavitna točka v razpravi bo najbrž ta, kako slabo so se odrezali novi angleški napadalni vozovi. Razpravo o tem vprašanju je začel list »Daily Mailc, ki sprašuje, kako da se angleški vojni industriji ni posrečilo izdelati takih novih oklepnih voz, ki bi bili enaki tehničnemu napredku sovražnikovih vozil. Egipt bo se naprej nevtralen Ankar«. 11. julija. AS Po poročilih i* Kafra se je egiptovska zbornica 6estala na tajno zasedanje, kjer §e posvetuje o položaju. Po seji je zbornica potrdila odločitev Egipta, ostati še naprej izven spora. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Čas je, da si nasusimo domačih dišavnic Sedaj, ko ni dobiti inozemskih dišav, si pač vsaka gospodinja prizadeva, da si nabere domačih dišavnic, ki dostikrat prav nič ne zaostajajo za drugimi. Domača dišavna zelišča pa so, če že ne popolnoma zastonj, pa vsaj zelo poceni, inozemske pa moramo prav drago plačevati. Zato je prav, da se tudi o njih nekoliko pomenimo. Vrtni majaron — origanum majorana — nabiramo od junija do avgusta, in sicer takoj, ko prične rastlina cveteti. Porezana stebelca povežemo v snop-ke in hitro posušimo v senci. Satraj — saturra hortensis — nabiramo v juliju. Še preden rastlina vzevete, ji porežemo stebelca, ki jih povežemo in posušimo. Ker ima trpek okus, ne dajajmo šatraja preveč v jedil Melisa. — melissa officinalis — se tudi nabira julija in avgusta. Osmukane liste posušimo v senci in jih zdrobimo ter shranimo. Ronan — achillea millefolim — je manj znana dišavnica in se rabi le pri nekaterih jedeh. V tem mesecu nabiramo liste in jih hitro posušimo. Žajbelj, kadulja — salvia officinalis — se precej rabi zaradi balzamičnega, kafri podobnega duha. Rastlino nabiramo pred cvetenjem, liste pa posušimo čim prej v senci in jih nato shranimo. Kumina — carum carvi — ima prijetno dišeče seme, ki ee v kuhinji mnogo rabi. Kumino naberemo še preden seme popolnoma dozori, jo povežemo v snope in na zračnem prostoru posušimo. Suhim rastlinam zmanemo seme, ga še nekoliko presušimo in shranimo. Kumino nabiramo julija in avgusta. Janez sladki — pimpinella anium — se pri nas goji na vrtu. Rabi se v gospodinjstvu zelo mnogo. Brž ko prično stebla rumeneti in dobe plodovi temno barvo, populimo cele rastline, jih posušimo in omanemo. Komarček, koprec — foeniculum offioinale — parežemo meseca avgusta, brž ko dobe plodovi značilne sive proge. Posušimo ga na soncu, nato pa zmanemo in očistimo seme smeti. Pehtran — artemisia draeunculus — je znana dišavna rastlina, posebno v štrukljih se odlično poda. Za sušenje nabiramo mlade listke, ki jih v senci hitro posušimo. V juniju in septembru porežemo stebelca ali pa osmukamo listje. Požiljka — ocinum basilicum — je silno močno dišeča rastlina s prijetno aromatičnim, poživljajočim vonjem. Zelišče se pred cvetenjem poreže, hitro v senci posuši in shrani v dobro zaprtih posodah. Rožmarin — rosmarinus officinalis — je ena najbolj znanih dišavnic. Za sušenje oberemo mlade 'istke, ki jih posušimo v senci! Poleg naštetih dišavnic ne smemo pozabiti na brinjeve jagode, ki so v gospodinjstvu neobhodno potrebne. Pa tudi z olupki limon in pomaranč ee založimo, ker dajo fin vonj in okus. Za zimo jih hranimo v sladkorju, špiritu ali pa jih posušimo. V vseh primerih pa moramo obrezati le vrhnjo zgornjo kožico, ker le ta vsebuje dišavne mehurčke. Vse dišavnice pa hrani v zaprtih škatlah ali papirnatih vrečicah, in sicer ločeno, da se ne na-vzamejo druga od druge duha. f 0. Benigen Snoj, 0. F. M. V Ameriki je umrl v Lemontu frančiškanski zlatomašnik in vnet misijonski delavec o. Benigen Snoj. Vse svoje življenje je posvetil dušnopastir-skemu delovanju doma, največ pa med izseljenci v Egiptu, v Sveti deželi in kasneje v Ameriki. 15 let je bil med našimi izseljenci v Egiptu, nato pa se preselil v Sveto deželo, kjer je skrbel za slovenske in avstrijske romarje. Zaradi izredne sposobnosti ga je frančiškansko generalno vodstvo imenovalo za provincialnega komisarja v Ameriki. To službo je opravljal več let. Po ustanovitvi ameriških Brezij, kjer so odprli tudi bogoslovje, je o. Benigen posvetil svoje široko znanje predavanjem na bogoslovju. V Johnstownu je sezidal novo cerkev in samostan, bil je nekaj časa detroitski župnik, ustanovil je slovensko faro v Newyorku, zadnja leta pa je preživel pri Mariji Pomagaj v Lemontu, kjer je sklenil svojo življenjsko pot.^ Pokojnik je bil vzoren duhovnik in pobožen redovnik, učen mož, ki je obvladal vse slovanske jezike, italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino. 0. Benigen je po rodu iz Zagorja ob Savi. Bilo mu je že 66 let. Izseljenci in vsi Slovenci bodo ohranili očeta Benigana v trajnem spominu! Novice iz Braslovč. Po kratki bolezni je umrla 21 letna uradnica Novak Ljudmila. Na njen grob je položil venec braslovški župan, na zadnji poti pa je pokojno spremilo mnogo ljudstva. — Pri nas so ustvanovili otroški vrtec. — Poročili so se: Franc Lukner in Angela Rak, Martin Lukner in Marija Rak, Mihael Čas iz Šoštanja in Marija Drenovšek, Franc Čoh er in Travner Marija, Umek I. iz Nove cerkve in Karolina Novak. — Umrli pa: 17 letna Vera Leskovšek, 28 letna Pretner Karolina, Helena Ramšak iz Letuša, stara 53 let, in Gl letna Marija Schuster. Slovesnost v cerkvi sv. Cirila in Metoda Včeraj dopoldne je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda izredno »lepa slovesnost. Ob 10 je 6ipreje4a množica vernikov novomašnika gosp. Janeza Markiča, doma iz Strahinja pri Kranju. Novomašna pesem je zadonela po lepo okrašeni cerkvi in sorojaki so spremili novomašnika pred oltar, kjer je daroval gospod prvo daritev. Vso slovesnost je povzdignil pevski zbor pod vodstvom g. dr. Puša, med sveto mašo pa je igral tudi orkester. Slavnostni govornik g. prof. Strupi je v globokih besedah podčrtal življenjsko pot g. novomašnika, ki je zapel prvo glorijo. To prelepo slovesnost je zaključila popoldanska pobožnost s petimi litanijami. G novomašniku želimo mnogo uspehov pri delu v Gospodovem vinogradu! »Kot vsakdanji kruh nam je bil potreben dežek« ■<)fV H Ljubljana, 13. julija. Po dveh deževnih dneh je od 4. julija naprej trajalo lepo in vroče vreme, le kak dan so se pozno popoldne grmadili kopičasti in temnosiv-kasti oblaki, drveči od zapadne strani na Ljubljano, toda vedno jih je hlad prinašajoči veter razgnal in odpodil v vse smeri. Vročina se je stopnjevala vsak dan za kako stopinjo višje. Od +26° Celzija 4. julija, se je v petek, 10. julija dvignil dnevni temperaturni maksimum na +32.2° C. Prav značilno krivuljo zračnega pritiska je vsak dan kazal barometer, ki je 4. julija_ zaznamoval 762.4 nun. naslednji dan dvig na 765.3 mm, nato 6. julija padec na 763.9 mm. In vse te dni do 10. jul. je nihal med stanjem nad in pod normalo, dne io. julija je bilo zaznamovano barome-tersko stanje 762.1 mm Nato je sledil do jutra 11. julija silen padec za 7 mm, tako da je bil to jutro zračni pritisk zelo nizek 755.4 mm. Tako nizek barometr — 755.4 mm — je bil zaznamovan 2Q. maja zjutraj, ko je na to sledila popoldne silna ploha. 'Mnogi črnogledi vremenarji so napovedovali že nastop hujše suše, ki naj bi ogražala vse drugače dobro uspevajoče poljske pridelke. Vrtnarji, kakor tudi razni mali obdelovalci njiv v mestu in v bližnjem okolju so zadnje dneve začeli spet marljivo namakati in zalivati zlasti paradižnikom, zelenjavi, sočivju in povrtnini. Tudi kmetje so si želeli dežja. Kratko so modrovali: »Kot vsakdanji kruh bi nam bil potreben en dežek.< V soboto se je čudovito vrtelo vreme, jutranja temperatura prav visoka. Toplomer je po 13 dneh dosegel +17.6° C, kakor 28. junija. Cel dan silno soparno, vetrovnno. Popoldne naglo padanje temperature, od petka padec za 4 stopinje na +28° C. ykoli 17.15 se je nebo silno potemnilo. Vse naokrog temno. Padle so prve kaplje. Zavel je silovit piš. In kmalu nato silno močan naliv. Bilo je, kakor da bi se bil oblak utrgal nad Ljubljano. Med nalivom, ko je zavel v nižinah mrzel veter, se je vsula še precej debela toča, k sreči redka in med dežjem in padala je le dobro minuto. Med nalivom je valovil tudi močan piš, ki je po nekaterih vrtovih v mestu in okolici polomil sadno drevje, več sadja polnih vej je piš vrgel na tla. Nastala je primerna škoda. Hvala Bogu, da se ni nad Ljubljano z ozirom na vse, v soboto vladajoče vremenske prilike razbesnel^ kak silovitejši in katastrofalnejši orkan, ki bi pač povsod na poljih, vrtovih in po raznih kulturah lahko napravil neizmerno in neprecenljivo škodo. Take katstrofe, ki so pač mogoče v juliju, je bila Ljubljana obvarovana. V juliju se je drugače že v drugič zojavila toča v minimalnem obsegu, da ni obakrat povzročila kake znatnejše škode. Kakor vedno pri lokalnih nevihtah, tako se je tudi v soboto po dobrih 25 minut trajajočem nalivu hitro zjasnilo, nebo je bilo ažurno čisto in zlati sončni žarki so ogrevali vso ravan in plan. V nedeljo zjutraj je bilo nato prav hladno, toplomer je kazal +13.4° C, ko je bilo v soboto zjutraj nad +17° C. Razmeroma hladno in vetrovno je bilo v nedeljo celi dan. Bližamo se pasjim dnevom, vremenski dobi, ki traja od sv. Jakoba do sv. Jerneja, ali bolje od 24. julija do 24. avgusta, ko so dnevi še močno vroči. Danes v ponedeljek se j© vreme preobrnilo. Začelo je rahlo deževati. Odprtje prostega kopališča Ljubljana, 13. julija. Ljubljančani so javnosti odprli prosto kopališče ob Ljubljanici od prulskega mostu tja do »Špice«. Sicer so se že poprej hodili Ljubljančani tja kopat, toda včeraj je bilo vse lepo urejeno. Poskrbljeno je za javno snažnost in higieno, kajti na obeh straneh, ob dežnem in levem bregu na terasah sta postavljeni 2 kabini z mednarodnim znakom »00«. Leseni sta te kabini. Skopana sta globoka jarka. Na terasah so dalje postavljene tudi kabine za shranjevanje obleke. So to ozke, lesene kabine, primerne za 2 osebi. Na desnem bregu je ena sama, na levem ob trnovski strani pa 4 kabine. Tam so bolj potrebne, kajti na levem bregu se razvija mnogo bolj živahno kopalno vrvenje. Dostop z desnega brega naravnost na »Špico« je otežkočen, kajti tako ob bregu, kakor tudi na strani Gruberjevega prekopa pri nekdanji Martinčevi tesarski delavnici in pisarni, kjer ima sedaj svoj uradni prostor del terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice. Zato je pa s trnovske strani mnogo bolj prikladen dostop v Ljubljanico in od. tam v prekop vsem onim, ki znajo dobro plavati. Postavili so na primernih mestnih svarilne napise, ki kratko povedo: »Samo za plavače!« Poleg teh napisov pa sa ostali še drugi napisi, kakor: »Prepovedano kositi!" Kopalcem zabranjen prostor!« Zadnji napis je na visokem drogu postavljen prav na »Špici« in je tam že od lanskega leta. Na trnovski strani stoji še ob poti 5 starodavnih kostanjev prav na prostoru, kjer je stala nekdaj »c. in kr. vojaška plavalna šola.« Ljudje, mladi in stari se sedaj kopljejo v Ljubljanici od prulskega mostu tja do »Špice«. — Prostor je dolg do 425 m. Voda je čista in primerno za nežno mladino globoka. V nedeljo popoldne je bilo ob Ljubljanici veselo vrvenje, kljub temu, da je bilo nekoliko hladneje, ko je pa bilo pretekli teden izredno vroče. Kupoprodaja srebrnih predmetov Visoki komisariat je izdal pod VIII, No. 1306/2 —1942 z dne 3. julija 1942 naslednjo okrožnico: V zvezi s čl. 1. odst. 1. kr. ukaza z dne 17. oktobra 1941-XIX, (Sl. list št. 574/105), ki dopušča kupoprodajo predmetov v celem ali delno iz srebra, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200, se določa, da se imajo med naštetimi predmeti razumeti: 1. staro srebro, čigar-teža, ne presega prej označene meje, 2. srebrne palice, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200. Sporoča se dalje, da je dovoljeno prelitje in predelava starih srebnih predmetov, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200, v palice ali druge predmete, toda vselej ne težje od kg 1.200 čiste kovine. S tveganjem lastnega življenja je rešil dve življenji Novo mesto, 10. julija. Ob bršljinskem kolenu Krke je bilo zadnje soparne in vroče dni posebno živahno. Ob topli Krki so se zbirale kar cele gruče kopalcev, ki so se sončili in uživali blagodati čiste Krke, ki je postala v teh dneh že res topla. Tod je Krka precej globoka in nevarna ter zahteva zlasti od neplavalcev mnogo previdnosti. Neprevidnost je spravila predvčerajšnjim prav pod prečanskim mostom, kjer je Krka že ob-bregu 3 metre globoka, v življenjsko nevarnost dva neplavalca, ki sta dolžna zahvalo Bogu in požrtvovalnosti mladega poštnega uradnika, ki je tvegal za njuno rešitev lastno življenje, da sta ostala živa. Nesreča se je zgodlia takole: Eden neplavalcev se je igral ob bregu. Nenadoma mu je spodrsnilo in je pdel v Krko. Ker ni znal plavati, se je začel kmalu potapljati. Temu je skočil na pomoč njegov tovariš, ki tudi ni bil kako posebno vešč plavanja. Bila je grozna slika. Prvi po- nesrečenec je v smrtni grozi prijel z vso silo tovariša in ga potegnil v vodo, da sta se potopila. Tedaj je skočil ponesrečneem na pomoč znani športnik, poštni uradnik g. Lado M a 1 i s. Kmalu je privlekel iz vode prvega utopljenca, nato še drugega. Z umetnim dihanjem se mu je posrečilo, .da^ je rešil njuni življenji. Plemeniti in junaški poštni uradnik zasluži javno priznaje in pohvalo. Rdeči križ poroča Soproge ali drugi sorodniki bivših jugoslovanskih častnikov, pristojnih v ljubljansko pokrajino, ki so bili v nemškem vojnem ujetništvu in so sedaj v italijanskih ujetniških taboriščih, se P°^-vajo, da čimprej predložijo avtonomni sekciji italijanskega Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska 2-11, potrdila (Bescheinigung), ki so jih dobili od nemških oblasti glede prejemkov, ki jih se imajo prejeti od nemške države. Ugodnosti za dopolavoriste v zdraviliščih in toplicah O. N. D. ni zamudila nobene prilike, da ne bi v okviru danih možnosti pohitela pomagati in olajšati stroške okrepčila in odmora svojih članov, nudeč na ta način delavstvu v času zasluženega dopusta okrepitev in počitnice v zdraviliščih in toplicah t. j. krajih, sicer težko pristopnih materialnim možnostim dopolavoristov brez posredovanja ustanove Dopolavora, kateri je tudi to pot uspelo obdržati za svoje organizirance serijo ugodnosti in popustov v najbolj znanih in lekovitih zdraviliščih in toplicah. Hotel »Terme« in hotel »Apollo« v Agnano (Napoli) sta odobrila dopolavoristom 15% popusta na skupni abonma za lečenje, kopeli, peči in blata ter nadalje izjemno ceno za celotni penzion in sicer za »Terme« 59.— in »Apollo« 47,— lir. Termalno zdravilišče Castrocaro (Forli) daje 10% popusta na normalne cene za zdravljenje. Zdravilišče »Fonte di Fiuggi« (Frosinone) daje na normalno tarifo za abonente za samo jutro v dobi 15 dni popust v ceni od 62.55 lir na 40.35 lir in za celodnevno zdravljenje do 79.05 na 48.20 lir. Termalno zdravilišče »Fonte Anticolana« (Fiuggi) daje izreden popust abonentom na 15 dni in sicer: normalna cena samo jutro L 44.35, za dopolavoriste L 28.70; normalna cena za jutro in popoldne L 79.05, a za dopolavoriste L 44.20. Skupen abonma za oba izvira stane člane Dopolavora L 68.55. Gornji popusti veljajo od 1. septembra do konca zdraviliške sezone. Toplice »Sangemini« (Terni) dajejo 20% popusta na vstopnino in pijače (slatina). Toplice »Bulicamec (Viterbo) dajejo 10% popusta na normalno tarifo. Toplice »Bagni di Lucca« dajejo 10% popusta na normalno tarifo za zdravljenje. Toplice »Equi« (Fivizzano-Apuania) dajejo 10 odst. popusta na normalno tarifo v svrho zdravljenja. Toplice »Vaidieri« (Cuneo) dajejo v mesecih juniju, juliju, septembru (avgust izključen) 50% popusta na normalne tarife v svrho kure in 20% popusta na čene v »Grande Albergo Reale« In »Nuovo Piccolo Savoia«. Športni drobiž V soboto in nedeljo je bilo na zagrebškeu. igrišču Haška lahkoatletsko tekmovanje med Haskom in Zagrebom. Izmed rezultatov ni bogvekaj omeniti, vendar pa naj zabeležimo lep uspeh, ki ga je dosegel Haškovec Flass na progi 5000 m, ki jo je pretekel v času 15:55,4. V tem klubskem dvoboju je zmagal Hašk s 15211 točkami pred Zagrebom, ki jih je nabral le 14174. > Včerajšnjo nedeljo so zagrebške srednje šole priredile lahkoatletsko tekmovanje med svojimi zavodi. Dijaki so bili razdeljeni v dva razreda: taki, ki so stari manj kot 14 let in taki, ki so stari več kot toliko. Doseženi so bili prav lepi rezultati. Zmagala pa je I. realna gimnazija, ki si je nabrala 461 točk. Prihodnjo nedeljo se bodo pomerili na Dunaju nemški amaterski kolesarji s švicarskimi. 16 letna Japonka Fumiko Gatano, ki obiskuje neko tokijsko srednjo šolo je talent, ki bo še veliko pomenil v plavalnem športu. Čeprav se tako mlada, je vendar zadnjič postavila dva nova japonska plavalna rekorda. Na progi 200 m crawl je plavala v času 2:42, za 400 metrsko progo pa je rabila 5:40. Znana solnograška atletinja Ulan je zadnjič skočila 1.40 m visoko. Po lepi zmagi Švedov nad Danci (3:0), se prav zdaj Švedi v izvrstni formi in se zelo vestno pripravljajo na srečanje z Italijani. Tekma bo v švedski prestolnici 24. t. m. Italijani so od prvenstvenega tekmovanja malo utrujeni, na dolgo pot bodo še morali in stoje vsekakor pred težko nalogo. Italijanski zvezni kapiten je povabil tele može, da bodo reševali svojo nalogo proti Švedom: Grif-fanti, Ferrari, Andreolo, Campatelli, Fonti, Rava, Depetrini, Grezar. Loich, Mazzola, Piola, Ferraris. 26. t. m. se bosta za zelenem polju pomerili medmestni nogometni reprezentanci Dunaja in Bukarešte. 16. avgusta pa se bosta sestali državni enajsto-rici Nemčije in Romunije. Tudi olimpijski zmagovalec Heim je na nedeljskem tekmovanju dosegel kar tri prva mesta. Kladivo je rgel 52.34 m da'leč. disk je zalučal 58.40 m daleč in kroglo je porinil 14.17 m. Veslaški osmerec zagrebškega Gusarja se je preteklo nedeljo udeležil velikih veslaških tekem, ki so bile na Dunaju. Po ostri borbi, ki je bila še posebno napeta ob koncu proge, je osmerec zmagal in zasedel prvo mesto pred dunajskim osmercem. Kanetan nemške noeometne zveze je že poklical v Berlin 25 najboljših nemških nogometašev, ki se bodo pod njegovim vodstvom pripravljali za bodoče mednarodno srečanje z Bolgari v Sofiji. Tekma bo, kot je bilo že dogovorieno. 19. iuMia. Izmed Dunajčanov je zvezni'poklical v Berlin tudi Schmausa in Deckerja od Wienne. E. VVallace 71 RDEČI KROG ROMAN »Vsi veliki zločinci zaidejo na slaba pota le zaradi malenkostnih zmot v presojanjih,« je dejal proroško. Yale se je nasmehnil. »Zmota v tem primeru naj bi bi bila, mislim, ta, da niso ubili našega prijatelja Willingsa. On ni priljubljen Človek. In domneval bi, da je bil Willings izmed vseh kabinetnih članov edini, katerega izguba bi se najmanj občutila. Kar pa zadeva mene, sem zelo hvaležen, ker tem vragom in uspelo, da bi ga spravili s pota.« »Nisem mislil mr. Willingsa,« je dejal inšpektor Parr in počasi vstal. »Mislil sem na majhno neumno laž, ki mi jo je povedal neki mož, od katerega sem pričakoval, da je mnogo bolj prebrisan.« S temi nejasnimi besedami*se je mr. Parr poslovil in odšel, da obvesti Jacka Beardmorea o novem doživljaju. Za inšpektorja Parra je bilo značilno, da je bil Jack prva oseba, katera mu je prišla na misel, ko je zvedel o Talijini aretaciji. Inšpektor je vzljubil tega mladeniča. Vzljubil ga je bolj kot si je mogel predstavljati Jack. In vedel je, še boljše kot Yale, kako zelo bo Talijina krivda zadela moža, ki jo je ljubil. Jack je žo doživel presenečenje. Novica o dekletovi aretaciji je bila objavljena v drugi večerni časopisni izdaji pod posebnim za-glavjem. Ko je prišel Parr k njemu, je bil Jack prava slika potrtosti. — »Talija bo morala dobiti najboljše odvetnike, kar jih je moči dobiti,« je dejal mirno. »Zdi s» mi, da se vam ne bi smel tako zaupati, mr. Parr — — —, kajti, vi boste tako ali tako na nasprotni strsmi.c »Seveda,« je odvrnil inšpektor. »Toda jaz sam imam tudi prikrito spoštovanje do Talije Drummondove.« , »Vi?« je dejal Jack osuplo. »Toda, mislil sem — — — »Tudi jaz sem človek,« je nadaljeval inšpektor. »Zločinec je meni samo zločinec. Nobenega osebnega sovraštva nimam do ljudi, katero sem aretiral. Truland, zastrupljevalec, ki sem ga poslal na vislice, je bil eden najboljših Ijpdi, kar sem jih kdaj koli srečal in čez nekaj časa sem ga v resnici kar vzljubil.« Jack je vzdrgetal. »Ne govorite o zastrupljevalcih in 0 Taliji Drummondovi v eni sapi,« je dejal Jack skoraj togotno. »Ali zares verjamete, da je ona vodilni duh Rdečega kroga?« Mr. Parr je stisnil svoje debele ustnice. »če bi prišel k meni nekdo in mi dejal, da je nadškof vodilna luč, bi ne bil presenečen, mr. Beardmore, «je dejal. »Prej pa, preden bomo prišli do dna tej zadevi o Rdečem krogu, bomo vsi še doživeli velika presenečenja. Jaz sem začel svoje raziskavanje s postavko, da utegne biti vsakdo Rdeči krog: vi ali Mari, upravnik ali Derrcik Yale, Talija Druminondova — skor&j vsakdo —«. »In ste še vedno tega mnenja?« je vprašal Jack ter so poskusil nasmehniti. »Kar se te stvari tiče, bi utegnili biti tudi vi sami glavna oseba v tej igri.« Mr. Parr ni zanikal te možnosti. »Mati misli,« je začel. In ta hip se je Jack v resnici zasmejal. »Vaša stara mati mora biti zelo značilna osebnost. Kako sodi o Rdečem krogu ?«- Inšpektor je odgovoril: »Že od prvega zločina sem je imela svoje mnenje. Že takrat je pokazala s prstom na izvir, mr. Parr. Toda mati je take vrste stvari vedno lahko delala. Svoje najboljše navdihe sem dobil vedno od nje in dejansko vse — — —.« Tu je prenehal. Jack se je zabaval, obenem pa je pomiloval moža, katerega je narava tako malo obdarila za njegovo delo. Parr si je gotovo pridobil visoko mesto v policijski službi zaradi trmastega, nenehnega delovanja. Tudi v drugih službah so prišli možje skoraj do vrhunca brez^ posebnih zaslug, razen svojega dolgoletnega dela. Malo fantastično je bilo v tem trenutku, ko so se najboljše glave prizadevale, da stro to čudno družbo, slišati, kako plečati mož govori tako slovesno o nasvetu, ki mu ga je dala njegova stara mati. »Z vami moram iti in osvežiti poznanstvo z vašo teto,« je dejal Jaek. »Teta je odšla na deželo,« je -bil odgovor, »in sem čisto sam. Neka ženska pride vsako jutro, da mi pospravi stanovanje, toda zvečer ni tam nikogar. Dom se mi ne zdi več pravi dom.« Govorjenje o mr. Parrovih domačih zadevah je bilo Jacku v veliko uteho. Samo nevažnost teh zadev je vplivala na njegovo raztreseno misel pomirjevalno. Občutil je, da bi en večer, ki bi ga preživel v družbi inšpektorjeve stare matere vplival nanj tako. da bi se spet počutil uravnovešenega. Parr sam pa je privedel pogovor na resnejšo zadevo. »Jutri bo Drummondova zaslišana in odposlana,« je dejal. »Ali ni nobenega upanja, da bi dosegli njeno začasno oprostitev?« — Parr jo odkimal. »Ne. Morala bo iti v Holloway. In verjemite mi, da ji to ne bo škodovalo,« je nadaljeval brezsrčno, kot se je zdelo Jacku. »To je ena najboljših ječ v vsej državi in morda bo sploh zadovoljna, da se malo odpočije.« »Kako pa je prišla sploh do tega, da jo je Yale aretiral? Jaz bi si mislil prej, da je bilo to vaše delo?« »Dal sem mu potrebna navodila,« je dejal Parr. »Yale je zdaj namreč redni državni policijski {astnik, in ker je že prej deloval pri tej stvari, sem se odločil, da mu prepustim zadevo, naj jo prižene do konca.« Zgodilo se' je kot je slutil inšpektor. Vse, kar se je prihodnji dan na policijski postaji godilo, se je omejevalo samo na vzroke aretacijo. Talija Drummondova je bila poslana v ječo. Sodna dvorana je bila napolenjena do zadnjega kotička. Senzacionalni značaj obtožnice je privabil veliko gnečo. Vsi dohodi k sodni dvorani so bili polni ljudi. Poslikani panji - značilnost našega čebelarstva Zanimiva razmotrivanja umetnikov in čebelarjev o značilnosti poslikanih končnic Ni skoro slovenske vasice, kier ne bi krasili lepi čebelnjaki okolice naših domačij. Čebelarstvo je bilo našemu ljudstvu drago od časov, ko so prišli na to zemljo in prinesli s seboj čebelne panje, v katere so jim nosile čebelice medeno pijačo, svojstveno za naše gostoljubne stare običaje. Čebelarstvo je zacvetelo Po^ vseh naših krajih in čebelnjaki so ostali našemu pridnemu kmetu ljubi in sveti, saj so ob njih posedali in še sedaj posedajo ob prostih uricah po truda polnem delu in ob nedeljskih popoldnevih. Ti čebelnjaki so nekaj svoj-svvenega za našo deželo, kakor so značilne za naše kraje bele cerkvice po naših gričkih in gorah. Tokrat ne bomo pisali o čebelarstvu in njegovi koristi, saj danes pač vsakdo pozna gospodarski pomen in ceni vrednost zdravilnega medu, ki nam danes še boli koristi ko kdaj prei. spregovorili bi le o naših vaških čebelnjakih in njihovih končnicah, ki so naša značilnost. O izvoru končnic na panjih, barvanih in lepo poslikanih panjih, je čebelarska književnost že precej razpravljala. Posebno stvarno jn zanimivo razpravlja o tem naš priznani če-' belar Avgust Bukovec. Naš kronist Valvazor, ki je bil brez dvoma eden najboljših poznavalcev naše zemlje, običajev in je temeljito proučil vsako najmanjšo pomembnost v naših krajih, pisal tudi o čebelarjenju, v svoji kroniki nikjer ne omenja poslikanih končnic na čebelnjakih, iz česar lahko sklepamo, da takrat pri nas še niso barvali panjev in .čebelnjakov. V mariborskem muzeju sicer res hranijo končnico z letnico 1680, vendar nas Valvazorjev molk prepričuje, da niso bile končnice v teh letih splošno razširjene, izključeno pa ni, da so bile, kakor pravi koroško izročilo, preje v navadi na Koroškem kakor na Kranjskem. Najstarejšo znano končnico hrani A. Rooss v Kranju iz leta 1705. Skoraj ravno toliko sta-rbo najboljših italijanskih klubov. O tem, kdo bo prvi v B razredu, ni bilo že nekaj nedelj nobenega dvoma več in si je to mesto z lepim številom točk naskoka prisvojil Bari. Včasih je bil naprej za dve, včasih za štiri točke ali še več, vedno pa toliko, da mu primata ni mogel nihče resno ogrožati. Borba za drugo mesto pa je bila letos ogorčena kot že zlepa ne. Posebno trije klubi za Barijem so se z vso silo potegovali, da bi bili izvoljeni delati družbo vodečemu Bariju. Vicenza, Pescare in Padova so bili ti trije. V zadnjih dveh kolih pa je borba omejena le še na dva kandidata: Vicenzo in Padovo. Vicenza si je, če gledamo dogodke nazaj, prav za prav že pred tednom dni priborila drugo mesto, ko je na domačem igrišču odpravila svojega najbolj nevarnega tekmeca Pescaro in jo preskočila za eno samo točko, kar je bilo pri končnem obračunavanju dovolj. Včeraj je morala Vicenza v nevei-ni Lodi proti Fanfulli. Imela pa je dan in je tekmeca odpravila z dvema goloma razlike. V včerajšnji tekmi je potrebovala vsaj remis, kaj šele zmago. Vicenzin kandidat Pescara, je, kot rečeno, zaostala za točko in je morala včeraj po kostanj v Alessandrijo. Po papirnatih računih bi morala zmagati. Pa tudi je z dvema goloma razlike. Odločitev med tema dvema je torej padla. Izvoljena je bila Vicenza. Torej sta bila pri končnem saldu izmed ducata in pol tekmujočih drugorazrednih klubov končno izvoljena le Bari in Vicenza. Taka je bila borba do poslednjega sodnikovega piska na vrhu tega razreda. In na koncu. Tod je bila situacija že nekaj nedelj tako jasna, da ni bilo nobenega ugibanja, kdo bo moral za leto dni spet v tovarišijo tretjerazrednih klubov, štirje bodo odleteli iz B divizije, štirje novi pa bodo prileteli. Kateri bodo odleteli, je že znano, kateri bodo pa na novo prišli, se bo odločilo šele čez nekaj nedelj. saj namreč igrajo v ta namen izločilne tekme v C razredu. Humana, Reggiana, Prato in Lucchese bodo morale dati slovo letošnji družbi. Težkim nalogam niso bili kos, pa bodo svojo srečo morali poskušati v nižjem razredu. Rezultati včerajšnjih tekem so bili naslednji: ,Novara — Novara:Lucchese 7:0 Siena — Fiumana :Siena 5:0 Brescia — Udinese :Brescia 1:0 Lodi — Vicenza :Fanfulla 2:0 Pisa — Pisa:Prato 6:0 Reggio — Reggiana :Bari 1:1 Padova — Padova:Savona 4:2 Pescara — Pescara :Alessandria 2:0 Spezia — Spezia:Pro Patria 6:1. Po Številu dobljenih tpčk pa so si mesta takole razdelili: Bari 49, Vicenza 47, Pescara 46, Padova 45, Brescia 39, Spezia in Pisa po 38, Novara, Udinese 36, Alessandria 34, Pro Patria 32, Fanfulla 30, Siena 29, Savona 28, Fiumana 26. Reggiana 25, Prato 23 in Luchesse 11. Venus : Gradjanski 2:0 Kot smo že poročali je bilo nogometno moštvo hrvaškega prvaka Gradjanskega povabljeno na dvodnevno gostovanje v Bukarešto. Dogovorili so se za dve tekmi. Prvo naj bi Gradjanski odigral proti močnemu bukare-štanskemu klubu Veuusu, druga p*a ali proti romunskemu državnemu prvaku Rapidu alf pa proti romunski nogometni reprezentanci. Igralci so odpotovali že v petek. Komaj so pršli v Bukarešto, so že morali na igrišče. Zaradi tega je razumljivo, da igja Gradjanskega ni bila takšna, kot bi morala biti. Posebno napadalna vrsta se nikakor ni mogla znajti Gradjanski je nastopil brez Dubca v obrambi in Antolkoviča v napadu- Zmagala je domača enajstorica, vendar pa je Gradjanski igral mnogo boljše od domačinov. Tekma je bila odigrana že v soboto na igrišču Venusa in jo je gledalo več tisoč gledalcev. O tem, kako je končala včerajšnja tekma pa še nismo dobili poročil. V treh vrstah... V Framu pri Mariboru je podlegel operaciji znani mariborski špediter, 55 letni Anton Lupša. Zapustil je soprogo in dve hčerki. Na Teharjih pri Celju 60 se poročili: Janez Ojstrež in Terefija Krulčeva, Alojz Jager in Karolina Kosovinoeva. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 28letni Skar Leo, 21 letni Hans Seur, 31 letni višji desetnik Ivan Baubacher, 20 letni abiturient Kurt Konič, prostovoljec pri SS, sanitetni podčastnik Matija Pinter, 22 letni Otmar Oberliuber, prostovoljec SS oddelkov, ter brata Jožef in Rudolf Santner. V gozdu blizu Gospe svete je zasačila nevihta 38 letno Heleno M e rtiče vo in 20 letno Marijo Par-tulakovo. Ob nevihta se jima je pridružil 22 letni posestniški sin Jožef Sinko, Id je tam blizu napravljal drva. Sredi naliva sta prihiteli pod drevo še dve drugi ženski. Naenkrat je treščila v drevo strela in ožgala vseh pet oseb, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Na Koroškem je pred dnevi divjala huda nevihta, da so močno narasli vsi hudouniki in napravili precejšnjo škodo. V Kolbnioi je potok tako divjal, da je voda udrla v hiše ter spravila v nevarnost več družiin, med temi tudi neko Huberjevo ženo in njena otročička. Mati je hotela rešiti iz spal nice otroka, kamor je udrla voda, v kuhinjo, pa jo je zajel val blatne vode. Ntf njeno klicanje na pomoč so prthiiteli sosedje in rešili mater ter otroka, ki 60 bili že v omedlevici. Belgrad ima po zadnjem ljudskem štetju 295 tisoč 700 prebivalcem. V Celju je govoril na zborovanju sedanji celjski župan, bivši prokurist Zanggerjeve tvrdke Him-mer o vzajemnem delu na občinskem uradu, ki da je vzor tudi drugim. V Celju so priredili včeraj koncert v parku. Nastopil je godbeni odsek celjske Wehrmannschaft. V taborišču blizu Pragerskega, kjer se zbira nemška in štajerska mladina, eo včeraj razvili taborno zastavo. »Drug drugega ne poznajo,« tako piše mariborski dnevnih, »vendar vsi vedo, da se bore za eno idejo in tako se tovariško zbira mladina iz vseh krajev.« Mariborski dnevnik prinaša v nedeljski številki dopis, v katerem opozarja vse rojake, da naj bodo previdni pri občevanju z vojnimi ujetniki. V preteklem tednu, tako poroča mariborski dnevnik, se je rodilo v Celju 19 ljudi, umrlo pa 65. Poročili 60 se: Franc Wock in Ljudmila Lednik, Alojzij Rojc in Frančiška Pečnik, Matija Scbaler in ^Marija Jagodič, Stefan Jug in Zdenka Pečovnik, Jože Kotnik in Marija Beg, Franc Bobek in Jožefa Lipičnik, vsi iz Celja. V beliaSki bolnišnici je umrl Jožef Turner z Gorenjskega, katerega ie povozila lokomotiva. V Mariboru je umrl 62 letna posestnik dr. Fric Scherbaum. »A/i smo hraber narod in imamo eno domovino,« tako je govoril Gauleiter dr. Uibereiter Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 13. julija: Anaklet. p. Torek: 14. julija: Bonaventura. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste.Zaloška cesta. Ljubljanski župan ves ta teden zaradi bolezni ne bo mogel sprejemati strank, a ljubljanski podžupan zaradi službenega potovanje začne sprejemati šele v četrtek 16. julija. Županova bolezen je le lahka ter naj občani zato mimo potrpe do prihodnjega tedna, ali naj se pa s svojimi težnjami v četrtek prijavijo pri podžupanu na mestnem županstvu. Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Grabnu. Pouk se bo pričel danes ob 2 popoldne za vse razrede. Acqutfito Hupujem FAESUfi -MASONITE • INSULITE e qnaisiasi materiale iso-1 Jn podoben material za lante aimilnre. Urapionare; | izolacijo. Pošljite vzore c Miiabelli — V. Caravita 15 — Napoli • Škodljivost nezrelega krompirja naše gospodinje še mnogo premalo poznajo, zato pa pri nas pojemo prav mnogo nezrelega krompirja ter zaradi uživanja nezdravega krompirja nastale prebavne motnje navadno po nedolžnem pripisujemo zgodnjemu sadju, če se pri krompirju koža sama lušči, je to znamenje, da krompir še ni dozorel ter zato tudi še ni užiten. Nezreli krompir pa dobi na svetlobi tudi zelene pege, ki nastanejo zaradi strupa so-lanina. Ta strup najbolj poznamo pri naši splošno znani rastlini razhudniku (Solanum dulce amaro), prav bližnjemu sorodniku krompirja, paradižnika in tobaka. Solanin iz nezrelega krompirja povzroča predvsem razna vnetja prebavil, ki so lahko tudi prav nevarna ter zelo podobna pravi griži. Zgodnjega krompirja imamo pa precej sort, zato pri zgodnjem krompirju nikdar ne smemo gledati na debelost ter po njej ceniti krompirjeve dozorelosti, saj so vse zgodnje sorte krompirja nežno in drobno gomoljnate. Glavno znamenje zrelega krompirja je popolnoma razvit olup, ki se trdo drži gomolja ter ga s prstom ne moremo odrgniti. Na njivi in na vrtu pa zreli krompir ločimo od nezrelega po tem, da se gomolji nezrelega krompirja drže še drug drugega, medtem ko so pri zrelem krompirju gomolji popolnoma rahlo ali pa skoraj nič povezani med seboj. S prodajo in uživanjem nezrelega krompirja pa ne škodujemo samo zdravju, temveč tudi splošni prehrani, ker imamo sedaj od nezrelega krompirja samo škodo, pozneje bi pa od dozorelega krompirja imeli mnogo dobrega in zdravega pridelka. Popolnoma naravno je, da v topli Italiji. Kakor ostali sadeži tako tudi krompir prej dozori kot pri nas ter se zato lahko zanesemo, da je uvoženi krompir in ves sedaj razdeljeni krompir popolnoma zrel ter ni zclravju prav nič škodljiv, temveč res zdrava, izdatna ter cenena hrana. Med domačimi vrstami krompirja je pri nas že zrel edino kifeljčar, v kratkem bo dozorel tudi že holandski zgodnji krompir »Bintje«, je pa tudi že čas za dozoritev našega imenitnega zgodnjega rožnika, a skoraj vse druge sorte krompirja, ki so doma pridelane, sedaj še niso zrele. Opozarjamo lastnike in najemnike vrtov ter njih na škodljive posledice nezrelega krompirja, še prav posebno pa opominjamo tatove, ki kopljejo krompir vsevprek, da z uživanjem nezrelega kompirja posebno pri slabo hranjenih povzročijo nevarne bolezni. STARŠI! Za sprejemne izpite na srednjo šolo se po novih predpisih zahteva znanje osnov računstva, slovenščine, zgodovine, zemljepisja, prirodopisa in risanje. Zato se bodo Vaši otroci, ki jih boste jeseni vpisali na srednjo šolo, najbolje pripravili iz vseh teh predmetov, če jih pripravite k zasebnemu pripravljalnemu pouku. — Prijavljenje dnevno od 9—12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27. Nudijo se isto tam instrukcije za popravne izpite. »PAPRIKA MARICH" Pepe ro83o itallano. Italijanska paprika. Garentitopuro. In vendita Zajamčeno čista Dobi presso negozianti di Generi se ▼ vseh trgovinah s Alimentari e Commestibill živili. DITTA K. MARICH TORKI ANNUN. CENTRALE (Naperi) na Zgornjem Štajerskem na nekeni zborovanju. Nobeno delo in nobena služba za Vodjo ne sme biti pretežka za nas. V čerličnem sta se poročila Antou Mohorko in Alojzija Mohorko. V. HEISER 42 Zdravnik gre t križem svet Marca leta 1906 smo se pripravili na prevoz 365 gobavih bolnikov iz bolnišnice sv. Lazarja v Cebuju v Culion, a večkrat prej in poslej smo morali računati s strahom ladijskega moštva pred tako vožnjo. Vlada nam je dala posebno ladjo na razpolago za prevoz, a v hipu, ko smo odpluli, nas je zapustila vsa posadka. Na mestih sta ostala^ le še neki strojnik in krmar, aime>yški dedec iz Mainea po imenu Tom Hillgrove. še potem ko smo z vso težavo spravili skupaj potrebno moštvo, sem med vožnjo živel v stalnem strahu Pfed muhastim Kitajskim morjem, kajti naš krmar se je bil okrepil z obilno mero alkohola. Bil pa je tako vešč mornar, da se je znašel v vsaki zadregi in pripeljal nas je varno v Culion, kjer so gobavce pričakovali jezuitski pater vailles in štiri sestre reda sv. Pavla. Odločil sem se, da bom Javnost sprijaznil s Culionoin, da bi bolniki, k1 so se izogibali bolnišnic, radi odsh tja in zato sem z navdušenjem povsod govoril o naselbini. Filipinec je nezaupljiv, tako da so biji spočetka le redki, ki so se hoteli tam naseiliti, a ti redki so se prepričali, da se da v Culionu 'nnotfo lepše živeti ko, doma. V prvih dveh letih jih je bilo dovolj za naša gmotna sredstva. Moj načrt je šel za tem, da odstranimo gobavce najprej z onih raztresenih otokov, kjer jih je bilo razmeroma malo, da bi tako preprečili, da se bolezen ne bi širila tam, kjer se še ni dodobra usidrala. Za zbiranje gobavcev ter njihov prevoz smo najeli ladjo »Basilan«. ki jih je mogla spre jeti na krov okrog 150. Spočetka je že beseda »gobavec« sama natpolnila z grozo srca vseli sumljivih bolnikov in mnogi izmed njih so se jeli skrivati. Na Cebuju je živela gobava deklica, ki je krajevne oblasti niso mogle nikoli iztakniti, dokler nismo mi prišli. Njenega brata je zagrabila bolezen in prepeljali smo ga v Culion. Pri najem naslednjem obisku 6e je deklica predstavila kar sama od sebe in ko sem jo vprašal, kako se ji je posrečilo, da se je dolgo časa skrivala pred očmi oblasli. mi je pojasnila, da je imela prijatelja na brzojavnem uradu, ki jo je vedno pravočasno obvestil o našem prihodu. Tedaj se je zatekla v neko votlino, kjer je imela spravljenih dovolj živil, da se je lahko ondi skrivala, dokler nismo spet odšli. Nisem še videl'človeka, ki bi se toliko kesal kakor se je ta deklica. Vse- I lej, kadar^ 6em obiskal Culion, sem z I njo dlje časa kramljal. Mislila je, da vodi nas za nos, je pa v resnici le samo sebe varala. Bolestno je potem vzdihnila: »Okužila sem svojega brata, to pa se ne bi bilo pripetilo, ko bi se bila takoj predala oblastem.«. Najibolj koristen vir za obvestila glede skrivnih gobavcev so bila brezimna pisma. Če se hoče Filipinec zares maščevati nad svojim sovražnikom, ga zalezuje tako dolgo, dokler ne najde česa na njem, da ga potem lahko ovadi oblastem. Precej čudno pa je bilo, da je bila večina takih ovadb tudi resničnih.. Nekoč nam je nekdo pisal, da če bi šli v določeno hišo v sre dišču Maline ter potrkali na vrata trikrat zapovrstjo in potem še enkrat, bi nam odprli skriven vhod na podstrešje, kjer bi naleteli na gobavca. Ravnali smo se po ovadbi in res našli gobavca Nekdo je moral kuhati jezo na njegovo družino, pa ji je na ta način dal duška. Pisci brezimnih pisem pa niso vselej bili dovolj natančni. Nekoč snu. iprejeli obvestilo, da je županov sin v nekem pokrajinskem mestecu zbolel za gobavostjo. Šli smo tja ter ga našli oblečenega v postelji; a je šilo le za malarijo in nedolžen kožni izpuščaj. Dali smo mu škatlo mila ter kinina in mu zabičali, kako mora oboje rabiti, pa je kmalu spet ozdravel. Filipinec tudi nima prerahle vesti, kadar se bori za to. da bi dosegel ka- | ko politično korist. Ko sem nekega dne prišel v majhen trg, mi je župan dejal, da so vsi gobavci v kraju zbrani ter me čakajo. Ko sem bil na poti proti poslopju, kjer so jih stražili, se mi je približal podeželski veljak ter mi dejal, da so njegovo hčer, ki je bila popolnoma zdrava, zaprli med gobave prosil me je, naj mu pomagam. Ker je šlo za precej navadno zgodbo, me vsa stvar še ni preveč presenetila, a obljubil sem mu, da se bom za vzel zanjo, r Bil pa sem precej presenečen, ko sem ugotovil, da mi je mož izpovedal resnico: njegova hči. lepa deklica, je bila med gobavimi, čeprav ni bilo na njej najmanjšega znaka bolezni. Zapovedal sem, naj jo izpustijo, potem sem vprašal zdravstvenega uradnika, čemu jo je sploh zaprl. »Župan mi je tako zapovedal, jaz pa se mu moram pokoravati« »In kaj je župana spravilo do tega?« »Njen oče je kandidira! za poslan ca. Župan pa je mislil, da bi lahko zmagal pri volitvah, če bi se mu posrečilo njegovo hčer razglasiti za gobavo.« Odkair smo začeli nabirati gobavce za prevoz v Culion, smo vedno skrbeli za to, da ne bi nikogar prepeljali tja, če nismo po pregledu z drobnogledom našli pri njem klic gobavosti. Med Filipinci je namreč toliko kožnih bolezni, da je kaj lahko zmotiti se pri ugo- ni skupina veščakov bolnika soglasno ocenila za gobavca. Seveda ni bilo iz-■ključeno, da bi se človek kdaj ne zmotil, a kolikor je meni znano, ni nikdar prišlo do nobene pomote. Danes odkri vajo mnogo več primerov obolelosti kakor včasih, ker so bolezenske razpoznave mnogo bolj natančne; to po je zelo važno, ker je gobavost ravno v začetnem razdobju najbolj nalezljiva. Za klinični pregled gobavosti, ki po vzroča neobčutljivost, so bolniku zavezovali oči; potem so se s koščkom vate, ali s peresom ali pa s krtačico s kameljo dlako dotaknili njegove kože in ga vprašali, če lahko označi do-taknjeno mesto. Na sumljivih krajih so ga zbadali prvič z glavico drugič s konico igle ter ga vprašali, kateri vbod bolj boli. Z dvema stekleničkama, od katerih je bila v eni vroča, v drug pa mrzla voda, so preskušali toplotno občutljivost kože. Potem so mu z nožičem vzeli trohico nosnega tkiva, ki so ga pregledali z drobnogledom. Zbiranje gobavcev in njihovo zdravljenje, potem ko so bili zbrani, je včasih .bilo 'povezano z zaprekami, ki so se tu pa tam zdele nepremagljive. Mnogo ljudi je po naravi nagnjenih do del usmiljenja, včasih pa jih tudi socialn« zavest spravi do tega. da delijo dobrote; a ti občutki splahnejo pred resničnostjo, posebno kadar Je naloga težavna in odvratna. Od mojih zdravnikov jih je bilo le nekaj, ki jih je navdajal nenavaden pogum ter mo- tavljanju bolezenskih znakov. Zato ni-lčna sila samoodpovedi, da so lahko smo nikogar spravili na ladjo, preden I nadaljevali s svojim deiom. Križev pot italijanskih rojakov v Abesiniji Mftesinski rek, ki pove vse: »V Abesiniji danes vihra neguševa zastava, dobrotljivost in lira sta italijanski, palice pa so angleške« Ni še dolgo tega, ko so časopisi na kratko poročali o srečni vrnitvi številnih italijanskih rojakov, po veliki večini žensk in otrok, iz Abesinije v domovino. Sprejem je bil nadvse prisrčen in ganljiv in sta trpečim ženam in otrokom prišla nasproti v Napoli tudi Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica. Kaj vse pa so te žene in otroci, ki nanje domovina ni pozabila in oni ne nanjo, morali v Abesiniji pretrpeti, odkar so tam zagospodovali Angleži, in s kakšnimi občutki so se od te svoje nove domovine poslovili, pa je podrobno in nadvse ganljivo popjsal posebni poročevalec turinske »Stampe«, ki je bil navzoč pri sprejemu teh izmučenih ter za novo Italijo vprav zaradi tistega, kar so morali zadnje leto pretrpeti, še bolj navdušenih Italijanov. V svojem lepem poročilu najprej poudarja, da nihče ne bo mogel nikdar pozabiti te vrnitve kdor je gledal izmučene obraze in objokane in upajoče oči italijanskih žena in otrok, ki so se pripeljali s štirimi velikimi, razkošno opremljenimi ladjami »Vulcania«, »Saturnia«, »Giulio Če-sare« in »Duilio« nazaj v Napoli in ki jih je domovina nadvse dostojno in z ljubečim srcem sprejela. V trenutku je bilo zanje vse pozabljeno, vsa groza iu trpljenje zadnjih štirinajst mesecev, vsa žalost in ponižanja, lakota in žeja. Pozabili so tudi na to, da jih je sovražnik oropal čisto vsega, celo obleke, da so jih morali šele na ladji vsaj za silo obleči. Od veselja so jokali, ko so zagledali po vsem trpljenju spet domovino. V njih srcih pa je bilo trdno upanje, da se bodo nekoč spet vrnili tja doli v Abesinijo, skupaj z zmagovitimi falangami za visoko dvignjenimi zastavami. Pa kaj bi pisal o vsem tem — pravi omenjeni poročevalec — spregovore naj ti ljudje sami, kaj so doživeli in pretrpeli. Njihova pripovedovanja ne potrebujejo nobene razlage ali pojasnil, ker sama še preveč povedo. Celo neguš se je zavzel za Italijane Velika večina teh 10.000 Italijanov je prišla iz Addis Abebe, je jih pa nekaj tudi iz Jime in Harrarja. V nekaj mesecih so morali vsi Italijani zapustiti Abesinijo. Tako so hoteli Angleži. In neguš? Ne, on tega ni želel in se je pri svojih gospodarjih celo zavzel, da bi Italijane vendar pustili v Abesiniji, vsaj nekaj. Prišel je z dokazi v rokah, kako velika škoda bi bila za Abesinijo, če bi se morali iz nje Italijani odstraniti. Čimbolj pa se je neguš zavzemal, da bi vsaj nekaj Italijanov smelo ostati tam, tem bolj so Angleži vstra-jali pri tem, da morajo izginiti. Okrutnost nad misijonarji Celo misijonarjem, ki so imeli v Abesiniji mnogo lepo urejenih misijonskih postaj, niso dovolili ostati tam. Ti so bili steber abesinskega gospodarstva, saj se je pod njihovim vodstvom obdelalo na deset tisoče hektarov zemlje, na kateri so leta 1940 pridelali za več ko 200 milijonov lir raznih sadežev. Ustanovili so tam šole, bolnišnice, tovarne, osušili nezdravo zemljo ter s tem zatrli Mgoste bolezni. In za vse to so spet porabili na-daljnih 50 milijonov lir. Skupno torej četrt milijarde! Poleg tega pa so ti misijonarji opravili tudi veliko človekoljubno delo in prinesli v te kraje krščansko omiko. Angleška policija cerkev ni zaprla, pač pa je raje ukazala, da morajo vsi italijanski misijonarji proč. Pa niti ne, kamor bi sami hoteli. Nagnali so jih najprej od vse povsod v Addis Abebo, odtam pa jih poslali v koncentracijska taborišča. Od njihovega petdesetletnega dela ni ostalo ničesar. Mnogo misijonarjev so tudi pobili, čeprav niti v najtežjih časih niso nikomur skrivili niti lasu. Abesinsko ljudstvo z ogorčenjem odvrača od sebe odgovornosti za te zločine. Bili so res črnci tisti, ki so jih pomorili, toda vedeti je treba, da so bili oboroženi z angleškimi puškami. Dokler je bila v deželi italijanska vojska, se nikomur teh misijonarjev ni zgodilo nič hudega, čim pa so zagospodovali Angleži nad tem bogatim ozemljem (tam je tudi mnogo dragocenih kamnov), so italijanske misijonarje ali odvedli v koncentracijska taborišča, ali pa enostavno kar pobili. Niso ropali, pač pa le »zasegali« Tudi misijonarji Srca Jezusovega so bili pregnani iz Gondarja, iz Dessie-ja pa frančiškani prav tako. Mnogo so jih odvedli v koncentracijska taborišča v Transvaal in zdi se, da tam zdaj postopajo z njimi kot z vojnimi ujetniki. Prav načrtno so jim izropali (Abesinci? Kaj še, Angleži) bolnišnice. In Angleži pravijo, da niso ničesar pokradli, pač pa da so vse le zasegli. Toda za tiste, ki bolehajo na beli kugi, katera sedaj strahovito razsaja po Abesiniji, je pač vse eno, ali jim je kdo zdravila pokradel ali »zasegel«. In zdaj je ta strahotna bolezen ostala brez zdravil. Angležem pa seveda to ni prav nič mar. Niso poropali samo tistih zdravil, ki so bila namenjena za domačine,pač pa odnesli vse tudi iz bolnišnic, ki so bile namenjene belokožcem. Niti meter gaze ni več ostalo in niti liter ricinovega olja. Ker je tako naglo zmanjkalo zdravil, se je zelo dvignila tudi umrljivost italijanskih otrok, čeprav ne toliko kot abesinskih. Pa niso hlepeli samo po zdravilih, pač pa so bili Angleži v Abesiniji lačni tudi železa Železne postelje, vodovodne cevi, telefonska in brzojavna žica, cevi bencinskih črpalk — vse je bilo po neizprosnem ukazu zaseženo. Pa kaj jim je bilo mar za civilizacijo v Abesiniji? Ce se je kdo upiral in protestiral proti takšnemu ravnanju (celo vplivni abesinski poglavarji so odločno nastopili proti temu, da bi izgnali iz Abesinije italijanske misijonarje), so mu uradniki angleške tajne policije enostavno odgovorili: »Vrnili se bodo naši protestantovski misijonarji, ki bodo prinesli s seboj mnogo denarja«. Silna »širokogrudnost« Iz Addis Abebe so Angleži dovolili nesti vsakemu le 20 kg prtljage, iz 'koncentracijskega taborišča pa, kakor po neki dobrotljivosti in širo-kogrudnosti, 70 kg. Toda, kdor je bil svoje stvari prej pustil v mestu, pač ni mogel iti zdaj še po tistih 50 kg prtljage. Pri zaseganju lasnine tistih Italijanov, ki so v Abesinijo prinesli omiko, pa so se Angleži predvsem vrgli tudi na dragocene predmete. Pri »zasegi«, ne pri kraji, da boste razlikovalil Vse ženske so morale izročiti svoje dragulje, svojo zlat- Voronež, Voronež Zelo važno industrijsko in poljedelsko središče Že pred nekaj dnevi smo na kratko povedali na tem mestu, kakšnega pomena je rusko mesto Voronež za Nemce, ki so ga 7. julija zavzeli, in kako hud udarec je s tem doživela Rusija. Danes o tem mestu, ki je po velikosti dvanajsto mesto v vsej Rusiji, še naslednje: Voronež je zelo važno industrijsko središče ter obenem glavno mesto istoimenske pokrajine. Leži 250 km od Kurska, ki ga zaradi hudih bitk, ki se odigravajo v njegovi bližini, nemška vojna poročila tudi pogosto omenjajo. Voronež ima, oziroma je imel pred sedanjo vojno 350.000 prebivalcev ter je, kakor rečeno, po velikosti dvanajsto med vsemi sovjetskimi mesti. V Voronežu so številne tovarne, ki so po veliki večini delale, za vojsko, poleg tega pa je okolica tega mesta izredno bogata tudi na kmetijskih pridelkih ter je zato v celotnem sovjetskem gospodarskem načrtu igralo zelo pomembno v ogo. Voronež leži ob Donu. 20 km vzhodno od Dona, ob reki yoronež je urejena industrijska postaja. Tu se križata železniški progi Ki-jev-Kursk in Moskva-Rostov. Vojne tovarne izdelujejo najraznovrstnejše vojaške potrebščine, zlasti pa še letalske motorje, orožje in strelivo. Znaten razvoj je doživela v zadnjem času tovarna za letala, v kateri je bilo zaposlenih 12.000 delavcev, dalje tovarna »Stalin«, kjer je bilo zaposlenih 5.000 delavcev, ter tovarni »Komintem« in »Kubišer«, kjer so izdelovali orožje, topove, strelivo itd. Med drugimi tovarnami, ki so obratovale pred zasedbo, so bile še tovarna gumija, kjer je delalo 10.000 delavcev ter tovarna za železniške vagone ter drugega železniškega gradiva. Velik razvoj je doživela tudi električna industrija ter izdelovanje radijskih aparatov ter drugih podobnih stVari. Med Voronežom in Kurskom so bogate zaloge dragocenih rudnin, zaradi katerih je Kursk užival tolikšno pozornost, V poljedelskem oziru je dežela v Voroneški pokrajini ena najrodovitnejših v vsej Rusiji. Tu prevladuje čma prst, ki je izredno rodovitna in pridelajo tu ogromno pšenice in drugega žita. Tudi v prehranjevalnem oziru je torej ta dežela izrednega pomena. Pomebna je končno tudi živinoreja. Zlasti je važna Voroneška pokrajina po krasnih konjih. nino, čeprav so jim bile te stvari še tako drage in so jih imele od svojih domačih za spomin. Morale so jih izročiti Angležem, ti pa so jim vrgli pod nos košček papirja kot potrdilo o prejemu. Da pa Italijanke teh svojih najdražjih stvari ne bi skrile, so Angleži te drage predmete iskali celo v svečah, milu in v kruhu. Pobrali so otrokom ovratne verižice s svetinjicami Matere božje, ti Angleži. »Zasegli so poročne prstane, katere so bili svojim ženam dali možje, ki so padli na bojiščih, edini spomin, ki so ga mlade vdove imele na svoje drage može. Usodni 6. april v Addis Abebi Križev pot za Italijane v Addis Abebi se je začel 6. aprila 1941. 3. aprila so italijanske čete odšle iz mesta, da ga sovražnik ne bi -bombardiral. Od 3. do 6. aprila so italijanska afriška poli-eija in prostovoljci-fašisti, skupaj 3.000 mož, zagotovili popoln red v mestu. 7. aprila so prišli Angleži in začeli tam z ropanjem. Domačini se niso prav nič upirali, kakor so morda kje na Davvning Streetu v Londonu pričakovali. Domačini so še naprej mirno zahajali v italijanske trgovine in italijanske urade, hodili v italijanske šole, vzga-jališča in zavetišča. Angleži so Začeli vprizarjati racije na Italijane in jih odpeljavati. Tedaj je italijanski mož objel ženo in otroke, jih pritiskal na srce in tolažil: »Saj se kmalu vrnem. Saj vendar nisem nič hudega storil. Skrbi za otroke.« A ni se več vrnil. Nazadnje se je žena podala na angleško policijo, kjer pa so ji nazadnje povedali, da je njen mož v koncentracijskem taborišču v Rodeziji, v Keniji ali celo v Indiji. Po pekaj tednih tega obubožanja, so se ponoči začele po mestu, zlasti pa v zunanjih predelih, tatvine, napadi, ugrabljanje in ubijanje V prvih mesecih angleške policijske uprave v Addis Abebi so zamorci pobili 33 Italijanov (sami roparski umori) od teh 16 v prvih dveh mesecih, s približno 300 tatvin in ropov, pri katerih so grozili z orožjem. To je približno še enkrat toliko, kolikor jih je bilo od 6. maja 1936 do 6. aprija 1941, torej v skoro petih letih italijanskega go-spodstva nad Abesinijp. Vse noči se je slišalo streljanje po mestu in okolici, zlasti v prvih mesecih. Začeli so se prepiri med domačini. Takoimenovani »Šifta« so prišli s hribov v dolino. Angleži so jih oborožili, da bi šli v boj proti Italijanom. Oni pa so se začeli vojskovati in se še vojskujejo proti omiki in proti lastnini. Na eni teh ladij, ki so danes prispele v Napoli — nadaljuje dopisnik »Stampe« svoje poročilo — 80 sami otroci, brez mater in očetov Očetje so v ujetništvu, žene pa so zaprli zaradi preglobokih domoljubnih čuste.v. In zdaj so ti otroci tu, daleč od svojih očetov, ki so po koncentracijskih taboriščih. Tudi ti otroci vihtijo zastavice in vzklikajo: Živela Italija! V očeh jim lesketajo solze. Bogve, kdaj bo spet lahko videl vsaj svoje drage matere? Preden so se ločile od njih, so jih še enkrat privile k sebi in morda koga prosile, naj skrbe zanje. Tudi te matere niso mislile, da bodo Angleži tako zelo brez srca. Koncentracijska taborišča — sramota! In kakšna so bila v Abesiniji koncentracijska taborišča? Sramota! Angleži niso niti s prstom mignili, da bi ščitili čast teh belih kolonizatorjev, teh italijanskih žena in otrok pred zamorci. Pobrali so iz koncentracijskih taborišč italijanske vojne ujetnike, jim dali v roke žago in sekiro ter jih nagnali v gozd sekat les. Barake, vso opremo, kuhinjsko posodo, celo vilice in žlice, vse to so morali izdelovati neutrudljive roke italijanskih vojakov. Draginja v Addis Abebi Otroci so bili v koncetracijskih taboriščih bosi. V Addis Abebi je par čevljev stal po angleški zasedbi 1.600 lir, steklenica vina 1000 lir, obleka 12.000 lir, par nogavic 250 lir, volnena jopica pa celo 3000 lir. Naši vojaki so naredili 200 parov cokelj, ki so jih potem razdelili v velikem taborišču v Mantori. 4 Tudi med temi italijanskimi vojnimi ujetniki je domoljubje granitno, plamen upanja se dviga visoko in se zeleno blešči v srcih. Vse, čisto vse so Angleži vzeli otrokom, tem ženam in starčkom. Celo tako daleč so šli, da so dali funt šterlingu dvojno veljavo Prva je bila 480 lir za funt (toda domačini cenijo liro pri menjavi in jo imajo rajši kot funt). Pri ocenjevanju zaseženih stvari pa je bil funtšterling po 70 lir. Nekaterim ženam, ki so se šele pred kratkim poročile, so Angleži dvolili odnesti s seboj Besedilo: Jože T orna ži & Pogorska pravljica Risal Jože Beranek. 46. Potem so krenili na morski breg in sedli v čoln, ki naj bi jih bil pripeljal do ladje. Tedaj je nekdo zaprosil, naj jim mizarjev sin zaigra na piščal v slovo. Prinesli so mu piščal in začel je. Bila je pesem slovesa in pesem njegovega srca. 47. Ko je še piskal, je pa grofična velela razpeti jadra in odriniti. Vse je ostrmelo, ko so videli, kako je grofična prevarila svojega prvega ženina. Temu je piščal omahnila, stal je ob morju in jokal, dokler ni stopila k njemu mati, rekoč: »Sin, ne žaluj za njo, ki ima mrtvo srce zate, a ljubi drugega. Za grofično je grof, ne pa mizarjev sin, ki lepo piše in igra na piščal.« novo balo, ki so si jo naredile s tolikšnim trudom in s tolikšnim veselim upanjem. Ko pa so bile enkrat v koncentracijskem taborišču, so jim tudi to svilo, to platno nekajkrat pobrali z izgovorom, da je treba vse razkužiti, nazadnje pa — zbogom bala. Bile so samo še cunje. Solze ob slovesu Toda, domačini so jokali, ko so se Italijani odpravljali na odhod. Abesinski šolarji pa so celo pobegnili iz šol in so na prvi postaji že dohiteli jjTOjo italijansko učiteljico. Med Abesinci se je razširil tale rek: »V Abesiniji danes vihra negušova zastava, dobrota in lira sta italijanski, palice so pa angleške.« SELMA LAGERL0EF: 17 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN S7------------- »Sam o sebi imaš vse preveč skromno mnenje, moj ljubi. Saj endar lahko postaneš prošt ali pa škof.« « Tedaj se je tako bliskovito odtrgal od nje, da bi kmalu padla. »Torej zato, ker si ti odbila Schagerstroema, naj bi jaz postal prošt ali škof? To torej pričakuješ od mene?« Gledala ga je zmedeno, kakor bi se bila prebudila iz sanj. Da, res, sanjala je, govorila je v snu in med spanjem izdala tudi svoje skrivne misli. Odgovorila ni nič. Mar je mislila, da ta vprašanja ne terjajo odgovora? »Vprašam te, ali misliš, da moram postati prošt ali pa škof, ker si ti odbila Schagerstroema?« Tedaj ji je rdečica stopila v lica. Oho, Loevvenskoeldska kri je zaplula! Toda navzlic temu mu ni dala odgovora. Toda odgovor je hotel imeti, odgovor mora tudi dobiti. »Kaj ne čuješ? Vprašam te, ali pričakuješ, da moram postati prošt ali škof, ker 6i ti odbila Schagerstroema?« Vzravnala je glavo in njene oči so se zabliskale. Z naglasom globokega prezira mu je vrgla: »Samo po sebi razumljivo!« Tedaj je vstal. Ni hotel več dolgo sedeti zraven nje. Njegova bolečina zaradi njenega odgovora je bila neizmerna, toda ni je hotel pokazati takšnemu stvoru, kakor je bila Karlina. Toda tudi ni hotel, da bi si kdaj kaj očital. Naredil je Se en poskus, da bi prijazno in mehko govoril s tem zgubljenim posvetnim otrokom. »Ljuba Karlina, nikoli ti ne bom mogel biti zadosti hvaležen zn tvojo odkritosrčnost. Zdaj vem, da ti je položaj vse. Neomade-ževano življenje in odkrito stremljenje, da bi hodila po stopinjah Kristusa, mojega učitelja, ne velja pri tebi nič.« Lepe in pomirljive besede. Z napetostjo j& pričakoval njenega odgovora. »Ljubi Karel Artur, mislim pač, da znam pravilno ceniti tvojo vrednost, čeprav se ti ne laskam kakor druge ženske v fari.« Ta odgovor se mu je zazdel kot prava nesramnost; njena jeza se je bila sprostila. Karlina je vstala, da bi šla svojo pot. Toda prijel jo je za roko in jo jo obdržal. Ta razgovor mora dobiti svoj konec. Karlinina izjava o vaških ženskah ga je spomnila na gospo Sundler. Pomislil je na tisto, kar mu je bila ta poročala, in tedaj je njegova jeza znova vzplamtela. V njem se je vse trlo. Čustveni preobrat je na stežaj odprl njegovemu srcu vrata, ki so vodila v prostorček, kjer so visele močne besede v obliki grozdov in vencev. Tedaj je začel ostro in pogumno govoriti z njo. Očital ji je njeno ljubezen do posvetnega, njen ponos in nečimumost. Toda Karlina ga ni dolgo poslušala. »Naj bom še tako malenkostna, pa vendar sem odbila Schagerstroema,« ga je opomnila z rezkim glasom. Prestrašil se je njene nesramnosti. »O moj Bog, kakšna ženska je to!« je izbruhnil. »Saj je vendar ravnokar izpovedala, da je Schagerstroema odbila le zato, ker 6i je več obetala od poroke s škofom kakor pa od zakona z lastnikom rudnikov.« Med tem nastopom pa je v njegovem srcu govoril tih, treznejši glas. Prišepetaval mu je, naj se pazi. Ali res še ni bil opazil, da je Karlina Loewenskoeld ena izmed tistih, ki odklanjajo, da bi se opravičevale? Ce kdo o njej grdo govori, potem ne migne niti s prstom, da bi razpršila te zle govorice. Toda Karel Artur ni prisluhnil temu tihemu, treznemu glasu. Ni mu verjel. Karlina je z vsako novo besedo odkrivala nove globine svoje podlosti. Treba bi bilo slišati le njen odgovori »Ljubi Karel Artur, nikar ne vztrajaj zmerom na tjstem, kar sem bila rekla, da bi moral ti v malo višji položaj. Bila je le drobna šala. Saj sploh ne verjamem, da bi se mogel ti kdaj povzpeti do prošta ali do škofa.« Ce je bil že prej užaljen in razburjen, potem je moral spričo tega novega izpada tihi glas prav gotovo obmolkniti. Kri mu je udarila v uhlje. Roki sta se mu začeli tresti. Ta nesrečnica ga je pripravila ob vsako samoobvladanje. Pognala ga je v norost. Zavedal se je, da je pred njo kar poskakoval. Zavedal se je, da je njegov glas prešel v kričanje. Zavedal se je, da je mahal z rokama po zraku in da se mu je brada potresala. Ni pa naredil nobenega poskusa, da bi se obvladal. Začutil je nepopisno odvrat-nost do Karline, ki se ^ besedami sploh ne da popisati. Da, moral se je premikati, da je lahko dihal. »Vsa tvoja zlobnost mi je zdaj jasna,« je zavpil. »Vidim te tako, kakršna si! Nikoli, nikdar, nikoli se ne bom poročil s takšno, kakršna si ti. To bi pomenilo mojo pogubo.« »V eni stvari pa sem ti le bila koristna,« je odvrnila »Le meni se imaš zahvaliti, da si naredil profesorski izpit in da si postal doktor modroslovja.« Odslej pa ni bil več taisti, ki ji je odgovarjal. Ne da bi vedel, kaj govori ali misli, toda nepričakovane in presenetljive besede so privrele na dan. Nekdo drugi, ne on sam, mu jih je položil na usta. »No, vidiš,« je vzkliknil. »Zdaj me pa hoče opozoriti na to, da je name pet let čakala in da sem jaz zaradi tega prisiljen vzeti jo za ženo. Toda vse je zaman! Nobene druge ne bom vzel liakor tisto, ki mi jo bo Bog sam izbral!« »Nikar ne govori o Bogu!« ga je posvarila. Dvignil je glavo in jo vrgel nazaj. Zdelo se je, kakor da bere iz oblakov. »Ja, ja, hočem, da Bog izbira zame. Prvo neporočeno žensko bitje, ki me bo srečalo, postani moja žena!« Karlina je kriknila. Stekla je k njemu. »Tod^ Karel Artur, Karel Artur!« je zavpila in poskušala potegniti za eno njegovih rok. »Ne hodi v mojo bližino!« je zatulil. Toda ona ni doumela pomena njegovega srda. Oklenila se ga je z obema rokama. Tedaj je zaslišala, da se je glas zgražanja izvil iz njegovega grla. Njegovi roki 6ta z železnim prijemom zgrabili za njeni in vrgli dekle nazaj na mahovito klopico. Potem je zdrvel stran od nje. Za Ljudsko tiskarno v Ljnbljani: Jože Kramarič — izdajatelj: ini. Sodja — Urednik- Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ub 12 - Me-aečgAjgggtgnjBA 11 Jir, za JbpzemsjUo — J&edniStipj Kopitarjeva ulica 6/Ifl — Uprava« Kopitarjeva ulica 4, Ljubljana — Telelon štev. 40-01 do 40-09 — Podružnica: Novo mesto