Ameriška Domovi ima IK mMf ih ukovAMoms ljz ’27 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 3, 19G9 SLOVSNUN zmmnm mw&APm STEV. LXVn — VOL. LXVI1 Konec bombardiranja Uvlekel konec vojne \T 'a vprašanje člana kongresnega odbora je sren. Westmoreland dejal: Po mojem mnenju bi bila sedaj vojna končana ali blizu konca, ce bi z letalskimi napadi nadaljevali. , Washington, d.c. — Na- 6!nik armadnega glavnega sta-J’a gen. W. C. Westmoreland, ‘vši vojaški poveljnik ameri-S ^ sil v Južnem Vietnamu, je eJal pred kongresnim odborom ' °ktobra letos, da bi bila vojna \ ^žnem Vietnamu že končana, niso ZDA lani ustavile letal- napadov na Severni Viet-General je pripomnil, da skih Predlaga sedaj obnove letal- napadov in da se strinja z Očrtom predsednika Nixona o Izpustitvi boievania Južnim Vi bojevanja letnamcem samim. Uročilo o seji kongresnega ®dbora, kjer je govoril general j estmoreland o tem, je bilo še-e ^ teden objavljeno. Združene države so podcenje-Z moč sovražnika in prece-tevale moč Južnega Vietnama, ,e ^jal gen. Westmoreland. Se-ailji način vojskovanja bo po-5°pno izrabil Severni Vietnam ^ ujegove podpornike v Juž-v6111! Vendar bo vzelo še dolgo vZ- predno bodo lahko ameri- Novi grobovi Mary Zust V Richmond Heights bolnici je umrla 64 let stara Mary Zust s 15722 Holmes Avenue, roj. Paulin v Jugoslaviji, vdova po 1. 1941 umrlem možu Antonu, mati pok. Raymonda, Mary, Anthonyja in Franka, 4-krat stara mati. V ZDA je prišla pokojna 1. 1910. Bila je članica SNPJ št. 142, ABZ št. 103, SŽZ št. 10 in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E- 152 St. v petek ob 3.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Nixon utegne objaviti umik novih vojaških enot WASHINGTON, D.C. — Tiskovni tajnik predsednika R. M. Nixona je napovedal za prihodnji ponedeljek predsednikovo tiskovno konferenco, ki jo bosta prenašala radio in televizija. Ugibljejo, da bo nemara predsednik objavil umik novih ameriških vojaških enot iz Južnega Vietnama. To zavisi delno od poročila, ki ga je o položaju v Južnem Vietnamu prinesel v Washington Robert Thompson, angleški strokovnjak za gverilsko vojskovanje, ki se je te dni , vrnil z daljše poti po Južnem ^sile zapustile Južni Vietnam.: VietnamU) kamor je šel na prošta vprašanje, ali bi lahko nj0 predsednika Nixona. y A dosegle vojaško zmago v lefoamu ali ne, je general odobril; Absolutno, če bi bila potika te dežele to iskati in bi t'a dana v ta namen potrebna ^dstva ... Vendar ne predla-^ sedaj, da bi mi to storili. ^ Obrambni tajnik M. Laird je ejal istemu odboru, da “bi mo- sedanji način vojskovanja r’vesti do vojaške zmage v tem ^ Sledu, da postane Južni Viet-111 sposoben braniti sam svojo °bodo tudi proti Severnemu Vlet-namu. Uspešen boj ZN proti kozavosti v Afriki v Združeni narodi, n.y.— v Afriki je še zmeraj zelo raz-^Jena kozavost. Epidemije ko-.'0sti so bile do nedavnega o-v 'alna prikazen v mnogih delih ne§a kontinenta. Zato je Med-Cj. zdravstvena organiza- ,'Ja> ki je organ ZN, organizira-°bširen boj proti tej nevarni li^ezni; saj je večkrat kar šesti-vseh umrlih zgubila svoje Lunski kamni povzročili v Moskvi hudo gnečo MOSKVA, ZSSR. — ZDA so razstavile lunsko kamenje, ki so ga pripeljali na Zemljo astronavti Apolla lis svojega prvega izleta na Luno. Zanimanje za razstavo je bilo toliko, da so morali organizatorji razstave pozvati na pomoč policijo. Pred razstavno dvorano se je zbralo okoli 7000 Rusov. Ko je bila dvorana zaprta, je množica navalila na vrata in jih podrla. Policija je napravila red. Nekaj minut nato se je nagnetlo v mal prostor, kjer so kazali filme A-polla 11, toliko ljudi, da so podrli zasilne stene in strop. K sreči pri tem ni bil nihče ranjen. ■ iff' Rusi bodo dobavljali Zahodni Nemčiji plin Zadevni dogovor je v glavnem gotov in pričakujejo skoro njegovo objavo. BONN, Z. Nem. — Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija sta se sporazumeli o dobavi naravnega plina iz Sovjetske zveze Zahodni Nemčiji. Zahodna Nemčija bo dobavila jeklene plinske cevi, ki jih bo Sovjetska zveza plačala z dobavljenim plinom v teku prihodnjih 20 let. Plin bo tekel iz Sibirije preko Rusije, Slovaške in Češke v južno Nemčijo, kjer ga bodo tudi v glavnem porabili. Gradnja plinovoda bo stala predvidoma o-koli 250 milijonov dolarjev in bo končana leta 1978. Prvi plin naj bi bil v Zahodni Nemčiji na razpolago že leta 1973. V tem letu bo Sovjetska zveza dobavila Zahodni Nemčiji 654 milijonov kubičnih jardov plina, do leta 1978 pa bo letna dobava narastla na 3.9 bilijonov kubičnih jardov in do nadaljnega pri tem obstala. Ruske dobave bodo krile nekako od 10 do 20% nemških potreb po naravnem plinu. Sedaj dobiva Nemčija naravni plin izključno iz Holandije. Vzhodna Nemčija je zaradi sporazuma med Moskvo in Bonnom hudo nejevoljna. Na eni strani jo jezi sporazum sam, na drugi pa to, da bo novi plinski vod tekel preko Češkoslovaške in ne preko Vzhodne Nemčije. Grška diktatura se boji evropskega razpoloženja ATENE, Gr. — Grška diktatura se trenutno počuti zelo slabo. Težave se ji grmadijo z vseh strani. Ameriški poslanik še ne bo prišel v Atene, dasiravno je vse kazalo, da bo lahko prišel že do konca leta. Senatni odbor za zunanjo politiko ga namreč noče potrditi. V krogih NATO se zmeraj bolj hladno obnašajo proti grški diktaturi, posebno, od kar so v Zahodni Nemčiji prišli socialisti na vlado. Med tem je tudi znana Evropska komisija za človeške pravice odkrila v politiki grške diktature dolgo vrsto kršitev osnovnih človeških pravic. Blizu je tudi 12. december, ko bo Evropski svet na svoji seji v Parizu lahko izglasoval predlog, naj Grčija še ne dobi možnosti za članstvo. V Evropskem svetu je včlanjenih 18 evropskih držav. Vse to je začelo skrbeti grške generale. Zato so sedaj oklicali da pripravljajo pot v svobodno demokracijo. Drugo leto naj bi bile že svobodne volitve, med tem bo pa sedanji režim razglasil 18 osnutkov osnovnih zakonov, ki bodo vrnili Grčiji svobodo, pred vsem pa dovolili u-stanavljanje novih političnih strank. Mislijo dalje, da bo režim dal svobodo precejšnjemu delu političnih pripornikov, ki jih cenijo na 2000. PREDSTAVNIŠKI DOM JE PODPRL POLITIKO NIXONA ZA KONEC miSKOVANJA Včeraj je predstavniški dom izglasoval s 333:55 resolucijo, ki se zavzema za “mir s pravičnostjo, za svobodne volitve in za konec vojne” v Vietnamu v podporo politiki predsednika Nixona. la b°lezni vljenje radi te bolezni. o ZpI akcijo je zasnovala na la u ^ro,ki podlagi, ki je obsega-v kar 20 držav v srednji in se-j^^ahodni Afriki. V treh letih cepljenih nad 100 milijo-ljudi, posebno otrok. w Kjer Ho. je bilo cepljenje izvede-> tam se epidemija koz ni več ^avila. Pri akciji je sodelovalo So 1 91 ameriških zdravnikov, 1 (if/,0Wg cepljenja še izvežbali ^ela^riških domačinov za <>r j0 Mednarodna zdravstvena y^oizaeij3 misli sedaj nadalje-lj, 1 svoje delo tudi v drugih de-afriškega kontinenta. vbl?.č 'IWaja temperatura okoli 35. vetrovno in mrzlo. Posvet v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da se bo tu začel sredi tedna posvet vodnikov Vzhodne Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije z vodniki ZSSR o važnih mednarodnih vprašanjih. Poučeni krogi trdijo, da bodo razgovori v glavnem posvečeni vprašanju odnosov vzhodnega bloka do Zahodne Nemčije, oziroma do njene nove socialistične vlade W. Brandta. Seveda bodo razpravljali tudi o razgovorih v Helsinkih, kjer se zastopniki ZDA in zastopniki ZSSR razgo-varjajo o omejitvi strateškega a-tomskega orožja. Kar 20 bilijonov preko predvidenih stroškov! W A S H I NGTON, D.C. — V Pentagonu priznavajo, da so stroški za vrsto orožij presegli predvidene kar za 20 bilijonov. Poročilo o tem je objavil sen. J. Stermis, načelnik senatnega odbora za oborožene .sile. Tako priznava Pentagon, da je gradnja medcelinskih raket Mi-nuteman II. stala 761 milijonov več, kot je bilo predvideno. Tekom zaslišanj o izdatkih za narodno obrambo pred skupnim kongresnim odborom so kongresni pregledniki trdili, da je bil presežek izdatkov celo 3.7 bilijonov. Pentagon je računal, da bo vrsta orožij in njih sistemov stala 74.2 bilijona, dejansko pa je stala doslej že 94.1 bilijona. Po- WASHINGTON, D.C. — Skupina kongresnikov je kmalu po znanem govoru predsednika Nixona o Vietnamu pretekli mesec sestavila resolucijo v podporo predsednikovi vietnamski politiki. Ta resolucija je prišla včeraj na glasovanje. Za njo je glasovalo 333 kongresnikov, proti njej 55, 1 pa je glasoval “na- vzroč”. Predstavniški dom je tako očitno in jasno pokazal, da “podpira predsednika v njegovem naporu doseči potom pogajanj pravičen mir”. Predlagatelji resolucije zanikajo trditve, da bi bila to slepa podpora Nixonovi politiki. Kongresnik C. Vanik iz Ohia je glasoval proti resoluciji, ker ta ne pove točno, kaj je treba razumeti pod besedama “pravičen” in “mir”. Kong. Wayne L. Hays, demo- tedna je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ob proglasitvi sodbe je dvignil roke v znamenje zmage in izjavil, da je “storil le svojo narodno dolžnost”. Poleg njega so dobili isto kazen še trije obtoženci, večje število pa je dobilo manjše zaporne kazni. To je bila ena največjih razprav prijetih tajnih rdečih podpornikov. Trong in tovariši so se bali le smrtne kazni. Dosmrtna ječa jih ne vznemirja, ker upajo, da bo prišlo skoro do kake koalicijske vlade, ki jih bo pustila na svobodo. Pred novo fronto v arabskem svetu? ADEN, Juž. Jem. — Ne bi mogli reči, da je že tu, lahko pa nastane. Savdska Arabija ni krat iz Ohia, eden od predlaga-1 namreč čisto nič naklonjena teljev resolucije, je dejal v razpravi pred zbornico: Če bo pomagala Nixonu, je to meni čisto prav. Po njegovem govori resolucija jasno, da je Predstavniški dom “za mir s pravico, za svobodne volitve in za končanje vojne”. Nasprotnike resolucije je kong. W. L. Hays opozoril, da bi ne imeli “možnosti govoriti niti o tej niti o kaki drugačni resoluciji, če bi bili v Hanoiu”. -------------o------ Predsednikov pomočnik v Saigonu obsojen na dosmrtno ječo SAIGON, J. Viet. — Posebni pomočnik predsednika republike gen. Nguyen Van Thieu-ja Huyinh Van Trong je bil v preteklem juliju prijet zaradi suma sodelovanja z rdečimi. Koncem sebno so narasli stroški za letalo F-lll in pa za podmorniški torpedo Mark 48. Za zadnjega so se naravnost popetorili. Ta teden zborujejo oznanjevalci združene Evrope CLEVELAND, O. — Združena Evropa je še zmeraj ideal, ki je odmaknjen daleč v bodočnost. Le počasi — po desetletjih — se mu svet približuje. Zdi se, da je sedaj nastopila na tej poti nova doba. Ta teden namreč zborujeta dva organa zarodka Združene Evrope na Nizozemskem in v Belgiji v bistveno spremenjenih okoliščinah, boljših od sedanjih. V nizozemski prestolnici Haag se je v ponedeljek sestala konferenca na vrhovih vseh članic Evropske gospodarske skupnosti, znane pod imenom EGS. Vsi dejanski politični voditelji Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga so se zopet srečali po 18 mesecih, toda v novem sestavu, srečali so se novi obrazi Pompi-douja iz Francije, Brandta iz Nemčije, Rumorja iz Italije. Pa tudi manjše članice so se v tem pogledu “pomladile”. Za isto mizo niso sedeli le novi ljudje, ampak tudi nove misli. To cika predvsem na Nemčijo in Francijo. Pompidou je namreč prelomil s politiko svojega prednika De Gaulla in ne nasprotuje več načelno obravnavanju vprašanja, ali, kdaj in kako naj Britanija postane članica EGS. To vprašanje ni samo važno radi Britanije, je obenem vprašanje, ki bo odgovor nanj odpiral ali zapiral vrata v EGS tudi drugim številnim manjšim evropskim državam, ki bi se rade vključile v EGS. Konferenca na vrhovih se torej ni več pečala z načelom, obravnavala je pogoje, kako naj pristopi v EGS Britanija. Pogoji niso lahki in jih ni malo, toda najvažnejše je vprašanje, kako podpirati izvoz francoskih deželnih pridelkov. Francija želi imeti na tem področju jasen in trden, skoraj obvezen odgovor, druge EGS članice se takega odgovora otepajo. Ali je konferenca našla pot do kompromisa, je težko reči. Na sejah dveh dni se take zadeve ne dajo rešiti. Vkljub temu je led prebit in “Problem Britanija” se bo pomaknil z mrtve točke, kjer je že pred dolgo vrsto let obtičal. Razpoloženje na konferenci je bilo namreč drugačno kot v dobi De Gaulla. Konferenca v Haagu je trajala dva dni, danes se pa sestanejo ministrski predsedniki, zunanji ministri, vojni ministri in finančni ministri na letni seji NATO v Bruxellesu. Je redna decembrska seja NATO, ki se vrši vsako leto. Navadno obravnava poročilo za preteklo leto in delovni načrt za prihodnje. Zasedanje bo trajalo predvidoma do konca tedna, kajti število udeležencev je veliko, vsaka delegacija bo pa hotela priti do besede. Najvažnejši bodo razgovori o stikih s komunističnim svetom. Tam se mnogo prekucu-je, ker Moskva šele išče novo zunanjo politiko, ki naj bi vpoštevala v zadostni meri sovjetske skrbi radi spora z rdečo Kitajsko. Moskva si hoče zavarovati hrbet, zato sili na kompromis v evropskih spornih točkah. Kaže voljo, da je pripravljena na žrtve, da le doseže ta Cilj. Kako da- leč naj gre NATO, kakšna jamstva naj zahteva od Moskve, okoli teh vprašanj naj se bo vrtelo razpravljanje na sejah NATO. Nič manj važno je seveda vprašanje, kam naj pripelje pot konference v Helsinkih, saj omejitev proizvodnje in zalog n u k 1 e a r nega orožja skrbi ravno tako države, ki takega orožja nimajo, kot tiste, ki ga imajo. Na obeh konferencah se čuti vpliv evropskega socializma, bolj na konferenci v Belgiji kot na konferenci na Nizozemskem,. V Bruxellesu sta namreč vodnika angleške in nemške delegacije iz istega socialističnega tabora. V drugih evropskih državah so tudi izbrali delegacije, ki vpošte-vajo domače socialistične sile, posebno v Italiji. To čutijo najbolj delegacije tistih držav NATO, kjer je oblast v rokah desničarskih diktatur, kot na primer v Grčiji. Tako bo evropska zunanja politika ta teden zaključila praktično svoje letošnje delo. najmlajši arabski republiki Južni Jemen, ki je nastala iz nekdanjega angleškega protektorata Adena in iz obalnih arabskih državic ob Indijskem oceanu. Savdska Arabija se namreč boji. da bodo od tam začeli prihajati rdeči aktivisti v Fejsalovo kraljestvo in podtalno rovariti. Zato je dal svojo mejo dobro zastra-žiti. Na strani Južnega Jemena meja ni tako točno potegnjena je namreč ob njej še cela vrsta plemen, ki nočejo priznati centralne vlade v Adenu ali pa jc priznavajo le od časa do časa po sili razmer. Adenska vlado sedaj poroča, da so Fejsalove čete napadle neko važno prometno križišče vzhodno od Adena, da je pa bil sovražnikov vdor odbit. Sovražnik je imel zgube, jemenska o-bramba pa ne. Kaj je na tem resnice, se ne da dognati. Ako je prišlo res do bojev, so se na eni strani borile čete adenske vlade, na drugi strani pa Fejsalove, toda podprte po upornih arabskih plemenih in njihovih šejkih. Boji nimajo mednarodnega pomena, gotovo pa bodo vplivali na stike med arabskimi državami. Iz Clevelanda in okolice Vabilo k molitvi— Članice društva Marije Vnebovzete št. 103 A.B.Z. so vabljene k molitvi sv- rožnega venca jutri ob sedmih zvečer v Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St. za umrlo članico Mary Zust. Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v četrtek, zjutraj ob 8.30 v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pok. Johano Karlinger. Božičnica— Gospodinjski klub na Jutro-vem in članice Podružnice št. 47 SŽZ, Garfield Heights, imajo božičnico v nedeljo ob dveh popoldne v navadnih prostorih na Prince Avenue. Izmenjava daril v vsoti $3. Kresove vaje v nedeljah— Vodstvo folklorne skupine Kres sporoča vsemu članstvu, da bodo poslej redne vaje ob nedeljah ob enih popoldne namesto ob sredah zvečer. Peiping se zanima za moskovske satelite DUNAJ, Avstr. — Politični o-pazovalci so ugotovili, da se je Peiping začel zanimati za satelite Sovjetske zveze. Skuša poživiti z njimi ne samo gospodarskih, ampak tudi prosvetne in kulturne stike. Kitajski poskusi niso bili nikjer odbiti, toda tudi ne preveč toplo pozdravljeni. Najbrže se sateliti še niso z Moskvo dogovorili, za kakšno taktiko naj se odločijo. Med tem je Peiping poglobil svoje stike z Albanijo. Tirana ravno sedaj praznuje 25-letnico obstoja komunističnega režima in je povabila na jubilejne slovesnosti vse pro-kitajske komunistične struje. Tako se jih je bralo v Tirani kar lepo število. Iz Peipinga je prišel na jubilej kar sam kitajski finančni minister, ki bo ostal dalj časa v Albaniji. Moskva odpira vrata albanskim tovarišem MOSKVA, ZSSR. — Letos se je tudi moskovsko časopisje spomnilo albanskega jubileja. Albanski komunisti praznujejo namreč te dni 25-letnico svojega režima v Albaniji. Moskovska Pravda je v spominu na jubilej objavila dolg članek o Albaniji, kjer se albanskim tovarišem kar čedno dobrika. Seveda želi Kremelj “normalizacijo” stikov z Albanijo. Albanci dobro vedo, kaj v Kremlju pomeni beseda normalizacija. Še bolj značilno je, da je sovjetski radio prinašal na jubilejni dan albanske narodne pesmi. Sovjetske delegacije na proslavah v Albaniji ni bilo, ker Albanija nanjo Sovjetske zveze ni povabila. Vse to ni motilo albanskih komunistov, da ne bi nadaljevali svojih napadov na Kremelj. Rusi bodo gradili prekop od srednjega Amurja do morja MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je razkrila, da misli graditi ploven prekop od reke Amurja proti Tihemu oceanu v Tatarski preliv. Prekop bo predvidoma dolg 56 milj in bo izboljšal promet med mesti ob srednjem Amurju in morjem. Ta promet mora sedaj po reki Amurju daleč proti jugu in nato *kozi delto v ocean. V Argentini so izpustili politične jetnike BUENOS AIRES, Arg. — Na ukaz predsednika J. Carlosa On-ganie je bilo izpuščenih koncem tedna 83 političnih jetnikov in pomiloščenih 25 političnih beguncev. Politični jetniki so bili v ječi brez obsodbe na temelju proglasa obsednega stanja v preteklem juniju. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! “novi maši” Proti RIM, It. — V Italiji so preteklo nedeljo uvedli “nov mašni red”, ki pa je ponekod naletel na hudo nasprotovanje. Ko je papež Pavel govoril množici na trgu sv. Petra in ji priporočal, naj moli za uspeh novega mašnega reda, so njegovi nasprotniki delili med vernike na trgu letake s trditvijo, da je novi mašni red “smrt sv. maše”. I -rnr /Imeri^ka Domovina ■v » */i <-/% r%.— ■ i o -vt i (ill7 St. Clair Avtnue — 431-0t»28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Managing Ifditjr: Mary Debevec NAROČNINA: JU Združene države: t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece 2* Kanado In dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 232 Weds, Dec. 3, 1969 Republikanci in časopisje Ne vemo. koliko republikancev odobrava kritiko podpredsednika Agnewa napram časopisju. Rekli bi lahko, da so za stališče podpredsednika Agnewa vsi republikanci, ki silijo na desno. Ni na primer brez pomena, da je bil za stališče Agnewa bivši republikanski kandidat Goldwater, ki je gotovo zastavonoša konservativnega krila v republikanski stranki. V zadregi so liberalni republikanci, ki se redko o-glašajo, kadar je treba braniti Agnewa. Tako stanje ni nevarno za republikansko stranko, ga bo že prebolela, saj je še hujše. Kar je nekaj izrednega, je pojav, da so republikanci nezadovoljni s časopisjem. To se ne dogaja vsake kvatre. Saj niso glavni časopisi nikoli tolkli z velikim batom po republikanski stranki. Morda so radi tega mislili republikanci, da so pri časnikarjih stalno priljubljeni. Kdor med njimi je tako mislil, se je motil. V naši deželi je tradicija, ki pa ni omejena le na Ameriko, da časopisje rado držj z opozicijo, da ni naklonjeno vladajočemu režimu. Pri nas so bili demokratje na vladi od 1. 1932, ako odbijemo Eisenhowerjevo dobo. Proti časopisju so se pritoževali kar po vrsti demokratje F. D. Roosevelt, Truman in Johnson; časnikarski svet ni maral demokratskih režimov. Ako bi bil dosleden, bi moral gledati postrani tudi Eisenhowerjevega, pa tega ni storil, ker ni hotel napadati Eisenhowerjeve priljubljenosti. Če so časopisi začeli sedaj gledati kritično na Nixonov režim, ni to nič izrednega, nadaljujejo samo navado, ki jo poznajo že nad 40 let. Niso prizanašali Johnsonu, zakaj bi naj Nixonu? Agnew s tem ni zadovoljen. Ima samo deloma prav. Časopisja je danes manj, kot ga je bilo. Pred 40 leti smo imeli še 1.944 dnevnikov, danes jih imamo le še 1,752. Zato pa stalno narašča število velikih mest, ki imajo le še po en dnevnik. Dnevniki pridobivajo torej na politični moči, ker imajo zmeraj manj konkurence. Agnew navaja kot vzgled politično moč N. Y. Timesa in Washington Post. Lahko bi naštel še veliko časopisov iz notranjosti dežele tja do San Francisca. Odkod izvira politična moč časopisja, predvsem dnevnikov? Moč ne leži v številu novic, ki jih dnevno prinaša, te zve vsakdo lahko na radiu ali na televiziji, moč leži v številu razlag, komentarjev, analiz in pojasnil. Na tem polju časopisje nima tekmeca v radiu in televiziji. Seveda se dajo pri interpretacijah in komentarjih ter analizah izbrati različna stališča. To vedo uredništva le predobro, vedo pa tudi, da morajo vpoštevati tudi razpoloženje bralcev. Zato ni vseeno, kako prikažiemo bralcu dogodek, ki ga opisujemo. Ker se pa mora list ozirati na bralce, ne more zmeraj ugoditi režimu. Seveda se pri tem ni treba klanjati bralcu in slediti njegovim pobožnim željam. Ako bi kdo sledil tej taktiki, bi se zameril drugim bralcem in škodoval sebi. Tako časopisje niha neprestano med željo, da ustreže bralcu in se ne zameri režimu. To nihanje je nevarno, ako si časopis ne postavi določenih načel, ki jim sledi tudi takrat, kadar je treba kaj tvegati. Tako pogumnih časopisov je malo. Zato se republikanska jeza ne sme vzeti preresno. Republikanski itžim ima še zmeraj celo vrsto dnevnikov in tednikov, ki mu niso sovražno razpoloženi. Jezi ga le to, da veliki dnevniki hodijo svoja pota. To so delali tudi pod Kennedyjem, kaj šele pod Trumanom. Angew se jezi tudi na način, kako časopisi nabirajo novice in kam jih postavijo na svojih notranjih straneh. Tu jim dela očitno krivico. V Ameriki se pripeti vsak dan okoli 2 milijona dogodkov, ki bi lahko prišli med dnevne novice. Veliko večino preskrbi policija, nekaj manj sodnije, mnogo jih prinašajo tudi interesentje sami. Dalje ne smemo pozabiti politikov, ki bi radi videli, da njihova imena vsak dan blestijo v javnosti. Pravi zaklad za novice so seveda voljene ustanove, posebno federalne, pa tudi najvišji uradi v federaciji, državah in mestih. V Washingtonu lahko naberejo časnikarji dnevno na funte novic, ako utegnejo obletati vsa federalna tajništva :n federalne agencije. Zato v naši deželi ni pomanjkanja virov za novice. Hujša je naloga: Kaj izbrati med morjem novic. To je najslabša točka v ameriškem časopisju. Izjeme so tako razgledani časnikarji, da hitro uganejo, kaj je res važ,no, zanimivo, pomembno itd. Ker je časa premalo na razpolago, izbirajo novice kar po občutkih. Zato dobimo na časopisnih straneh toliko novic, ki niso vredne niti papirja, kjer so natisnjene. Pa to še ni vse. Časopisje živi pri nas od oglasov. Čim več je prostora porabljenega za oglase, tem več je dohodkov. Tu se novice in oglasi zmeraj trejo med seboj. Zmagajo naravno le oglasi, ki pridejo v liste v celoti, poražene so novice, ki jih je treba na vrat na nos krajšati kar na slepo srečo. Pri tem najslabše odrežejo novice iz tujine. So večkrat tako prirezane, da zgubijo vsak smisel. To čutijo vsi tisti, ki jih morajo rabiti za gradivo za svoje spise. Vse to ustvarja v uredništvih večno zadrego. Marsikje in marsikdaj pride novica na tako mesto, ki ji ga uredništvo ni odredilo, večkrat se pa zgodi ravno narobe. Novica zgubi svoje mesto v prid oglašu in odroma nekam v kot. Vse to se dogaja ne samo pri malih dnevnikih, tudi velikim tak način dela meša račune. Tu leži tudi vzrok, zakaj ameriško časopisje poroča o tujini tako nepregledno in površno. Kadar manjka prostora, krči vsebino, kadar ga je preveč, pa ponavlja po parkrat iste misli. Končno se tudi ne da zanikati dejstya, da je ameriški časnikarski svet povečini usmerjen bolj na levo kot na desno. Seveda ne simpatizira s komunizmom, toda ne mara pa tudi za konservativne tokove. Osnov svoje miselnosti seveda ne more popolnoma zatajiti pri vsakem stavku, ki ga napiše za svoj list. Republikansko jezo na časopisje moramo torej pravilno razumeti. Ima prav v nekaterih stvareh, kjer se časopisje preveč klanja sodobnosti, greši pa v drugih, ko obsoja vsako mnenje, ki ni prirezano na konservativne ideje. Zato ta jeza ne bo pustila trajnih sledov za seboj. I. A. * ČUDNO, ČUDNO SE VSE VRTI NA SVETU ... Ne svet — ampak ljudje na njem! Le kje je tista modema civilizacija in vse toliko opevane kulture raz-mih dežel in narodov? Ali se sprehajajo po prestolnicah civilizirane Evrope, v Londonu, Parizu, Rimu ali morda v Ameriki v Washingtonu, velikem New Yoku, v velikem Chicagu, v Los Angelesu, v San Franciscu? Kje? Kako se sprehajajo in obnašajo? Kako?! Kdor ima oči, vidi . . Kdor ima ušesa, sliši — kako! Dostojnosti je v sedanjosti malo na svetu. Človek človeka malo vpošteva. Prava dostojnost drug do drugega je v sedanjosti redka prikazen. Preizkušeni nauki izgubljajo priznanja in veljavo. Vsak hoče voziti in živeti po svoje. Potrebne veljavne zapovedi prezirajo in zametujejo. Celo z nasilji jih uničujejo. Hoče kdo dokazov, da je tako? Kar pojdi na kako velikomestno ulico, pa boš dobil dokazov in še koliko in kakšnih! Mladci in mladenke, med njimi tudi nekateri starejši, vsi dolgolasi in vsak po svoje kosmat in kuštrast, v takih in takih hlačah in kikljah “šmrcajo” sem in tja, drug v drugega se zaletavajo, tako, da se jim še vrabci in škorci, ki sede po zidnih robovih, čudijo, odkod ta nova človeška družba prihaja in izvora. Prirejajo demonstracije, motijo promet, razbijajo na avtomobilih in stavbah okna, celo na policaje streljajo itd. In s tem pravijo, da kot predstavniki ‘študentje demokratične družbe’ zahtevajo demokracijo . .. Naj-brže tako ‘demokracijo’, kakršno vsak v svoji pohlepnosti želi. In še mnogo drugega “hipov-skega” duha jim brni po njihovih zmešanih glavah. Res, v čudnih, čudnih časih smo. Povzroča pa jih naša človeška družba sama. Odgovornost pada na vse. Na nekatere večja, na druge manjša. Vsi bi radi imeli red, iščemo ga pa vsak po svoje, pri tem pa drug drugega oviramo, ker se v prizadevanjih drug v drugega za-letujemo, pa največkrat sami ne vemo, kje in kako. Pri tem se zanetujejo razburjenosti, drug drugega dolžimo in obtožujemo itd. Taki smo ljudje v vrstah v^eh stanov in poklicev. Zato na vseh poljih, najsibo to na gospodarskih, kulturnih, političnih in celo na verskih, je toliko raznih novih različnih pojmovanj, da skoro vsak po svoje “platno” prodaja in oglaša. Tako, kakor nekoč stari Asirci, ko so začeli plesti platno. Smo na čudnih potih, posebno mlajše generacije, kakšna gleda- nja in pojmovanja o vsem si ustvarjajo mlajši, ko jim tisk, televizija in zraven še vse spremembe v naukih o tem in onem predstavljajo in vsiljujejo nekaj novega, ki se razlikuje od onega, kar smo imeli za veljavno in spoštovali v preteklosti. Čuden, čuden svet in čudni so ljudje, pa mnogi se tega ne zavedajo. Bog nam pomagaj! Sami, izgleda, da si ne znamo. * ČUDNO ŽALOVANJE. — Za umrlim diktatorjem Severnega Vietnama Ho Či Minhom so nekateri kar žalovali po Evropi in celo v naših ZDA so ga omenjali kakor nekakega narodnega junaka. Komunisti so mu kaj takega dolžni, ampak demokratični, svobodni ljudje pa ne! Ho Či Minh je bil pravi trdi diktator, neusmiljen in neizprosen. Ko so se razni člankarji razpisali o Ho Či Minhu, se je pred kratkim oglasil znani komentator P. Harvey in je zavrnil razne člankarje v vodilnih ameriških in evropskih listih in publikacijah. Harvey omenja: “ Slišali ste in brali lepe posmrtne hvalnice za krutim naslednikom, ki je umrl, z veliko množino krvi drugih ljudi na svojih rokah. Bil je krut kakor Stalin, uvedel je tako terorizem v Severnem Vietnamu, da je nad 900,000 civilistov zbežalo v Južni Vietnam. Zaprl vse meje, v Severnem Vietnamu razlastil vse posestnike zemljišč, tudi lastnike, ki niso posedovali več kakor dva ali le po en hektar rižnih polj. Pod njegovo diktaturo so postrelili okrog 150,000 ljudi. Veliko je bilo postreljenih še pozneje. Kako more kdo spoštovati takega človeka?” Harvey nato z začudenjem vprašuje: “Čudno, da so se še dobili nekateri Amerikanci, ki so ga ob smrti nekako občudovali. Nekateri so ga prištevali med filozofe in celo primerjali George-u Washingtonu. Celo neki kongresnik Koch je dejal: ‘Priznati ga moramo, da je bil patriot svoje lastne dežele.” Kochu je dobro zasolil nazaj kongresnik Wayne Hays iz Ohia takole: “Tak je bil tudi Hitler!” Harvey poudari ob zaključku: “Zgodovina pravi, da patriotizem se mnogim napačno pripisuje.” Harvey ima prav. Hvaliti komunistične nasilnike je nekaj — kakor če bi kure pele slavo lisicam in lisjakom .. . * KOMUNISTI SO POVEZANI MED SEBOJ. — Verjemi to kdo ali ne, tako je. Kdor misli, da ni tako, ta le samega sebe slepi v teh zadevah. Lahko je, da kdo v nižjih vrstah med komunisti tu in tam kako zine in objavi, ki se glasi, kakor da ni med komunisti soglasja. V vrstah vo- diteljev pa vodi nekaka ostra komunistična disciplina, ki četudi tu in tam, kadar kaže kako drugače, obračajo svoje obraze, so pa temeljito prekaljeni komunisti. V komunističnih vrstah ni kakih “hipovcev” njihovega kalibra, ki bi rogovili proti določbam komunističnih uprav, kakor npr. med nami rogovilijo naši hipovci. Tam jih komunistične sape in vetrovi odneso v “deveto deželo”, iz katere se nikdar več ne sliši o njih. Vse potlačijo “po svoje”. Ne s prizana-šanji — komunisti prizanašanja ne poznajo. Če kaj potrjuje, da so komunisti vsaj v gotovih zadevah strogo povezani med seboj, pričajo obiski glavnih sovjetskih voditeljev pred kratkim v Pei-pingu in še drugod. Ko je Nixon pred kratkim bil na potovanju političnega snublenja po azijskih in evropskih deželah, ob vhodih in izhodih sovjetskih domen, so se napetosti med Kitajci in Rusi kar ohladile. Kosygin je bil takoj v Peipingu in še v drugih krajih. Po kaj je hitel tja? Ogledat je šel in utrdit, tiste vezi, ki povezujejo komunistične dežele med seboj, da če bi kaj udarilo od zunaj na komunistične dežele, da bi vsi dobro zaprli vsa vhodna vrata v komunistične domene. Na drugi strani pa voditi navidezno tako politiko, kakor da med komunisti ni vse v redu in to naj zadržuje zlasti Amerikance, kolikor najdalj mogoče v Vietnamu, kjer naj slabe, trošijo denar in prelivajo kri. To naj bi Amerikance prej ali slej utrudilo, da bi se umaknili v neko izolacijo, kakor so se po prvi svetovni vojni. To pa bi odprlo vrata komunizmu v vse tiste dele sveta, kjer mu jih še zapiramo. V takem slučaju in takih razmerah bi čas vrgel ves svet komunizmu v naročje. Svobodni svet, kolikor ga je še, bi to še lahko preprečil. Ali bo, to je seveda drugo vprašanje. Povezati bi se moral močno med seboj. Vsaka dežela bi morala sprejeti ostro odgovornost glede tega in sodelovati vsepovsod, da se zajezijo valovi komunizma. Če pa svobodni svet tega ne bo sprejel in začel prav izvajati, potem kaj naj pričakuje? Kaj, to si lahko predstavljamo vsi. Posebno še tisti, ki vedo in poznajo kaj komunizem predstavlja in kako zna komunizem spoštovati svobodo človeka. Zgleda, da se bližamo resnim in težkim novim časom. Da bi jih le razumeli! R. — o------- Dr. Ivan Mikula, slovenski avstralski duhovnik, med nami CLEVELAND, O. — Poldrugi dan samo se je na poti nazaj na svojo misijonsko postojanko v Avstraliji ustavil med nami g. dr. Ivan Mikula, ki že 17. leto opravlja d u š n o pastirsko delo med slovenskimi in delno tudi med hrvaškimi rojaki v Avstraliji. V Cleveland je prišel preteklo soboto, odšel pa je od tod v nedeljo popoldne, in sicer v Chicago, Lemont in v Marquette, da obišče še groba obeh naših velikih škofov Gregorija Rožmana in Friderika Baraga. Preden je prišel v Cleveland, je obiskal New York, mesto, v katerem je že pred skoro 60 leti trdo služil kruh za svojo družino rajnki njegov oče. Dobremu rojaku, ki je bil pred svojim odhodom v slovenski avstralski misijon župnik na Hodišah na Koroškem, želimo srečen povratek k rojakom v daljni Avstraliji ter še mnogo let dobrega zdravja pri njegovem napornem dušnopastirskem delu. J. S. ------o----- Slabe oči imajo CLEVELAND, O. — Blizu 6 milijonov šolarjev v naši deželi itn a kake teža ve z očmk DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. i Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Dobro je povedal CLEVELAND, O. — Kdo? Stanko Meršol v članku “Ponemčiti se nismo dali 1000 let, poangležimo pa se takoj!” v A-meriški Domovini 26. novembra 1969. Bravo! Tako se pove. Je resnica, kar je povedal S. Meršol o nekaterih, ki so prišli sem v to deželo po zadnji svetovni vojni. Je žalostno, da Slovenka, ki je hodila v šolo v Jugoslaviji, govori rajše angleško kot slovensko in se pri tem sili še v o-spredje. Je več takih slučajev, ni samo ta. Domovina s te vrste ljudmi ni izgubila nič, Ameriška Slovenija pa nič pridobila: so le gnoj na tujčevo njivo. Zato je g. Stanko Meršol kar' prav povedal o teh ljudeh. K temu njegovemu članku jaz ne dostavim drugega kot: Tako je. G. Meršolu pa čestitam k tako možatemu nastopu. Prav je povedal. Jože Grdina Slovan bo nastopil EUCLID, O. — Moški zbor SLOVAN bo podal svoj običajni jesenski koncert 7. decembra, prvo nedeljo v decembru. Koncert se prične ob 4. uri popoldne v dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue v Euclidu. Pevci tega zbora so znani, da poleg lepega koncerta poskrbijo tudi za prijetno zabavo po koncertu. Tako se tudi letos pridno pripravljajo, da podajo svojim poslušalcem par uric prijetnega duševnega razvedrila, po programu pa mnogo lepe in prijetne zabave za vse navzoče. Pod spretnim vodstvom pevovodje Franka Vauterja bodo poleg celotnega zbora nastopili dve oktetih, v kvartetu, duetu in Richie Sterle v solu. Zapeli nam bodo več narodnih pesmic in par težjih klasičnih skladb. Tako da bo za vsakega nekaj Vabimo torej vse prijatelje lepe slovenske pesmi na obilno udeležbo. Seveda prijazno vabimo tudi naše prijatelje iz zunanjih naselbin, na nas obiščejo in se poveselijo v družbi prijaznih pevcev. Za ples bo igral John Peconov orkester. Po koncertu bodo servirali o-kusno večerjo. Naše kuharice pod vodstvom Marice Lokar znajo pripraviti okusna jedila pa tudi prijazno postreči vsem Pridite torej v velikem številu da se skupaj’ poveselimo in zaključimo letošnjo pevsko sezono. To bo namreč zadnji koncert v tem letu. Vstopnine tudi nismo podražili, kakor se draži vse drugo, vstopnice so kakor po navadi $1.75. Vstopnice se dobijo pri vseh pevcih in v klubovih prostorih na Recher Ave. Nabavite si jih že sedaj, da ne bo čakanja in prerivanja pri vhodu v dvorano. Vsem kličemo na veselo svidenje v nedeljo, 7. decembra, na koncertu Slovana v Euclidu. Joseph Durjava ------o------- Samo polovico Miklavž prihaja CHICAGO, lil. — Ob sobotah je v naši Slovenski šoli že nekaj časa sila živahno. Miklavž bo kmalu. Večjim deklicam so trepetala srčeca, če bodo izbrane za angelčke. Gotovo! Nobena ne sme manjkati, kajti Miklavž letos angelčke še posebno potrebuje, ker želi, da bi pred njim zaigrali svoj nebeški raj. Kaj Pa dečki? Lansko leto so bili tako imenitni kot parkeljčki, da jih je celo Miklavž prijazno pogledal. Oblek imamo precej in fantkov še več! Mamice niso imele miru, prošnje in solzice so pomagale in sedaj se 13 fantkov že prekucuje v peklenski službi. Tako sedaj učenci Slovenske lole že komaj čakajo, da bi jih videli starši, tete, stare mame, odrasli njihovi prijatelji, poseb-oo pa še majhni fantki in punčke. Miklavževa prireditev bo v nedeljo, 7. decembra 1969, pU Sv. Štefanu v veliki cerkven: dvorani (1837 W. 22nd Place) cb 3. uri popoldne. Pridite vse slovenske družine z malimi otroci :d blizu in daleč. Tudi odrasli se boste razveselili sredi otrok in se pri tem spomnili na lastna otroška leta. Kakor vsako leto bo Miklavž klical otroke na oder in jim delil darila. Pristojbina za paket bo 25c, dar za vstopnino $1, °' troci so prosti. Mamice in dekleta bodo poskrbele, da boste pogoščeni tudi v kuhinji. Prireditev pripravljajo člani Like K.S' A. in člani Save. Vsem rojakom tudi toplo priporočamo ogled slovenskega božičnega drevesa in prikaza slovenskih božičnih običajev v Museum of Science and Industry-E. 57 St., v soboto, 6. decembra, ob 5. uri popoldne. Ljudje tujih narodnosti radi gledajo slovenski nastop že leto za letom. Tisti dan odpelje avtobus izpred cerkve sv. Štefana ob 3. uri pop-> voznina za odrasle je $1. Slovenska šola IZ NAŠIH VRŠI Chicago, 111. — Predragi! Prilagam denarno nakaznico za $lh-kot naročnino za prihodnje let° 1970. Hvala za sporočilo, da mi bo naročnina potekla. Istočasno se tudi zahvaljujem za redno do-stavljenje Ameriške Domovine, katera nam je vsem v družini zelo priljubljena. Prisrčne slovenske pozdrave Vam pošilja Frank Shesek * Wickliffe, Ohio. — Spoštovano uredništvo! Prvega decembra mi poteče naročnina, zM0 Vam priloženo pošiljam ček za prihodnje leto in prilagam 4 dolarje za tiskovni sklad. List dobivam vedno v redu in ga seveda tudi vedno rad berem. Z najlepšimi pozdravi! A. Kraschowec o Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam za naročnino Ameriške Domovi- TOLEDO, O. — Povprečni ne- s katero sem prav zadovo-človek, ki je dočakal na splošno ljen- zdrav 80 let, ima vid toliko o-slabljen, da vidi nekako polovico slabše, kot je v svojih mlaj-1 zdravlja ših letih. Vse sodelavce v uredništvu* in tudi vse naročnike lepo P° * Tine Sušnik REMEC: VELIKI PUNT in iz vrne- ua• •. tako je, prijatelji... Slnrt moramo misliti in na ^c. ge no^ nas ve^_ 11 v katero poj demo ^ ^ se nikdar več ne j Je dejal Gradnik. Zadnjič smo skupaj nocoj kot ‘jatelji in tovariši, skupaj poj-v smrt •.. Žalostno in je, da so vsi naši načrti P0 vodi, da je zmagala moč-jSa krivica nad šibkejšo pra- 0 " Naj kdo reče, kar hoče Vedno pravim: Po krivem ^as obsodili!” je dejal Lahaj- ^■kar ne govori tako glas-! §a je posvaril Munih. “Glej, lvratih stražijo mušketirji in s Sedajo. Če te bodo slišali, te bodo naznanili, da še Zadnji uri zabavljaš čez slav-^Olnisijo, ki nas je obsodila. Petem ti jutri razen desne ezejo še levo roko prej ko aVo!. _ .Ničesar se več ne bojim!” je l°voril Lahajnar mračno. ‘Mu- 1 Zl1 trpinčili in zapirali so nas v°*ji več kakor umoriti nas "bodo V mogli!” jaz tako pravim; prej j‘l 3e le šalil, ko sem te opornih9 mušketirje... Saj se jih ;f.1 jaz ne bojim, in brez strahu-etl1; da bo vso slavno komi-i.y aekoč sveti Mihel tako zva-L’ bodo njih dušice padle v .asb hudirju, ki jih bo bolj :.*^il kakor njihovi rablji ■j'' je dejal Munih z nasme- K Ustimo to! Zadnjič smo sku- Prijatelji moji, mnogo bi si še povedali, a naj ostane v srcu! ... Napijmo si raje %Č na zdravje naše in stare (j .^a! Bog te živi, Martin, Bog Andrej!” je dejal Grad-, 'Prijel za bokal vina in trčil ^teljeraa. ti daj zdravje in srečno ^ Ivan!” je odvrnil Munih, P' mogel pustiti šale. ^°bro sta se ponašala, prija-čast si štejem, da tyja ^ v . Jem z vama ... Mirni bodily, ajti če se nam na tem sve- s krivica godi — na onem se he bo!” je dejal Gradnik l0^Vzdignjenim glasom in po- y bokal krepko na mizo. i,5ali so in si podali roke. Uy ogom, prijatelja! Obraču-j Sem že z Bogom in s svetom, , hdar ip morda še kak ma-moram Pater Ignacij je dejal, j) Pride nocoj še k meni, da me 0 Žal J6 g'tedal s tiho, mir-°stjo in za trenutek si je Pomoč Banjalučanom V Sloveniji je bila vsa skrb za pomoč nesrečnim Banjalučanom osredotočena okrog v e r s k ega mesečnika DRUŽINA, ki je sproti odpošiljal nabrano denarno in drugo pomoč na odbor “Za Banjaluko”, ki so ga organizirali hrvaški škofje. Avstrijska katoliška dobrodelna organizacija Caritas je kupila pri avstrijskih drž. železnicah 50 obrabljenih vagonov za 75,000 šilingov ter jih opremila za začasna bivališča in poslala v Banjaluko. Prav tako je poskrbela za montažo 50 peči v te vagone. Francoski Secours Catholique je odposlal v Bosno 2000 odej. — Švicarska dobrodelna društva v Luzernu pa so poslala 2 tovornjaka oblek. Slomškova plošča Rojaki v Argentini so prišli na lepo misel: posneli so gramofonsko ploščo s samimi Slomškovimi pesmimi. “Velika škoda je, da ni kdo že prej izdal take stvari!” pravijo rojaki. Pesmi jim bude spomin na našega velikega, svetniškega škofa. Melodija obuja v njih spomin, da so sinovi in hčere slovenske zemlje. — Upamo* da bo ta plošča kmalu na razpolago tudi med nami v ZDA in Kanadi. ZAGREB, Hrv. — V petek, 14. nov., je bila v nadškofijskem dvorcu tiskovna konferenca, h kateri so bili povabljeni zastopniki katoliškega tiska. Med drugim so se je udeležili tudi nekateri uredniki “Družine”, “Glasa koncila” in “Krščanske sadaš-njosti”. Uradno tiskovno poročilo o j u g o s 1 o vanski škofovski konferenci, ki se je bila ravno tega dne zaključila, in ki je bilo podano kot uvod v tiskovno konferenco, se glasi: Na začetku škofovskega zasedanja je poročal predsednik o naslednjih stvareh: 1. Na prošnjo JŠK, da bi se v baziliki sv. Petra v Vatikanu ponovno vpeljala služba spovednika za slovenski in hrvatski jezik, je papeška Penitenciarija odgovorila, da pripravljajo reorganizacijo tamkajšnje spoved-niške službe tako, da bodo posamezni spovedniki poznali ne le enega, marveč več jezikov. 2. Prihodnje leto bomo 1. januar spet praznovali kot “dan miru”. Smisel tega dne je vzgoja in obnova v duhu miru in širjenje ideje miru. 3. Na vlogo, ki jo je JŠK po- slala Zveznemu izvršnemu svetu s prošnjo, da se spremeni državna zakonodaja glede praznovanja glavnih verskih praznikov, posebno Božiča, je Zvezna komisija za verska vprašanja odgovorila sledeče: / “Vsi organi so ugotovili, da praznovanje verskih praznikov, in s tem tudi Božiča, ne ovira noben pravni akt SFRJ. Verniki, ki to žele, jih lahko praznujejo, še nadalje na način in v o-bliki, ki jo smatrajo za najbolj primerno. To pravilo jim v zadostni meri jamčijo ustava SFRJ, Osnovni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti in O-snovni zakon o delovnih odno-sih. — Zakon o državnih praznikih predvideva, da se samo ob praznikih, naštetih v tem zakonu, ne dela v državnih uradih, ustanovah, gospodarskih in drugih organizacijah. Zaradi tega praznikov ene ali več verskih skupnosti načeloma ni mogoče razglasiti za vseljudske praznike in zaradi tega ustavljati obvezno delo.” Pastoralno vprašanje, kako naj delovni ljudje praznujejo zapovedane praznike, če padejo na delovne dneve, je bilo predmet razprav na tej konferenci. Sklenjeno je, da JŠK prosi apostolski sedež, da odobri slavljenje teh praznikov kot doslej med tednom, vendar kot ne-zapovedane praznike, razen Božiča. 4. Na drugo vlogo, ki jo je JŠK poslala Državnemu sekretariatu za narodno obrambo, po Zvezni komisiji za verska vprašanja, je prišel naslednji odgovor: “V zvezi s prošnjo Predsedstva JŠK, da se izenačijo pravice oseb, ki obiskujejo verske šole, z ostalimi osebami, ki obiskujejo šole, v pogledu vojaške službe, vas obveščamo, da ni mogoče ugoditi vaši prošnji za skrajšanje služenja vojaškega roka učencem verskih šol, ker za to ne obstoje zakonske možnosti. Toda kljub temu, da ni zakonske osnove za ugoditev prošnji, bodo pristojni vojaški organi to vprašanje proučili in skušali vprašanje o d 1 a g anja služenja vojaškega roka rešiti zadovoljivo na ta način, da se učenci verskih šol ne pošljejo na odslužitev vojaškega roka na račun viška kontingenta obveznikov, dokler ne končajo šolanja, oziroma do leta starosti, ki je predvideno za odložitev vojaškega roka u-čencem običajnih šol v skladu s čl. 36 Zakona o vojaški obveznosti. JŠK bo zaprosila zvezno skupščino, naj sprejme dopolnitev zakona in izenači pravice učencev verskih šol s pravicami u-čencev državnih šol. 5. Apostolski sedež je določil, da skoptsko-prizrenska škofija začasno pripada kot sufraganska škofija sarajevski metropoliji. 6. Na željo sv. očeta se bomo začenši s praznikom Brezmadežnega spočetja, 8. decembra, vse leto spominjali stoletnice 1. va- pravkov in dodatkov je bilo besedilo načrta sprejeto v celoti in bo dostavljeno duhovnikom in teološkim šolam, da ga upoštevajo v pastoralni in znanstveni praksi. 2. Škofje so razpravljali o novem načrtu instrukcije o nadzorstvu cerkvenih sodišč, ki ga je dostavila Apostolska signatura. Vsa cerkvena sodišča spadajo sedaj v pristojnost te Signature. JŠK je sestavila svoje pripombe. 3. Prav tako je bilo škofom predloženo besedilo poslanice vernikom v zvezi z izseljevanjem v inozemstvu. Poslanica bo objavljena v slovenščini in hrvaščini. Škofje so sklenili u-stanoviti pri vsakem škofijskem ordinariatu poseben urad za preseljevanje. Odločili so, da se v smislu navodila o pastoralni skrbi za izseljence ustanovita posebna sveta za izseljevanje pri ŠK, eden za Slovence in e-den za Hrvate. V Sloveniji se bo praznovala na prvo adventno nedeljo “izseljenska nedelja”, na Hrvaškem pa na nedeljo po Božiču, na praznik Sv. Družine. Ta dan bodo duhovniki pridigali o izseljenskih vprašanjih. Sklenjeno je tudi, da bodo imenovali posebnega vizitatorja za hrvatske redovnice v Zah. Evropi in da priporoče Glasu Koncila, naj vsak mesec piše s posebnim ozirom na izseljence. 4. Sprejet je začasni statut e-kumenskega sveta JŠK in novi statut glavnega tajništva jugoslovanskih škofovskih konfe- tikanskega vesoljnega cerkve- renc- nega zbora. Ta proslava bo izraz naše vdanosti sv. očetu, vrhovnemu učitelju vere, kakor je bilo to slovesno izpovedano na tem zboru. Nadškof Pogačnik, ki je na nedavni škofovski sinodi v Rimu predstavljal našo ŠK, je nato škofom obširno poročal o delu sinode. Njegovo mnenje je, da je sinoda dobro opravila svoje delo. Nadškof je potrdil mnenje, ki je bilo izraženo tudi v našem verskem tisku, da o zbornem vodstvu Cerkve še ni končnih in jasnih teoloških spoznanj in da bo ta predmet raziskovala posebna teološka komisija, ki bo potem cerkvenemu učiteljstvu predložila izsledke svojih raziskav. Zaradi boljše povezave dela JŠK s katoliško javnostjo je bil sprejet predlog, da se ob koncu vsakega zasedanja JšK skliče posebna konferenca za predstavnike katoliškega tiska. Na zasedanju so razpravljali škofje predvsem o naslednjem: 1. Predložen je bil načrt pastoralne instrukcije JŠK ob okrožnici Humanae vitae. Instrukci-ja je namenjena duhovnikom, spovednikom in katehetom. V in molitveno življenje. 10. Sprejeto je, da se nove mašne evharistične molitve pre-vedo in natisnejo tudi v staro-slovenščini (za glagoljaške škofije), da se ne pozabi tako zaslužna glagolica. 11. Sklenjeno je dalje, da se razširi sodelovanje ŠK z duhovniki in verniki, kjer pač to dopušča tvarina in potrebna diskretnost. 12. Zbrani škofje so poslušali poročilo o žalostnem verskem položaju v delu Hercegovine in zaprosili bodo sv. očeta, naj s svojo vrhovno oblastjo stori vse, da se v nekaterih župnijah Hercegovine vzpostavi krščanski mir in redno dušno pastirstvo. 13. Zaprosili bodo tudi sv. o-četa, da določi dan za slovesno razglasitev za svetnika bi. Nikola Taveliča prihodnje leto.” • Časnikarjem sta na tiskovni konferenci odgovarjala nadškofa Pogačnik in Franic. Pri vprašanjih o instrukciji glede okrožnice Humanae vitae sta naglašala zvestobo jugoslovanskih škofov papeškemu nauku, ki se strinja z dosedanjim naukom Cerkve. Nočejo biti ne pesimisti ne optimisti v tem vprašanju, ohranjati hočejo pravi nauk. V tej luči dajejo duhovnikom navodila za pravilno zadržanje. Pri razgovoru o raznih svetih JŠK sta nadškofa pojasnila časnikarjem, da nameravajo v svete povabiti razne strokovnjake. Sveti naj bi se sestajali dvakrat na leto, o svojem delu naj bi poročali škofom, katerim v pomoč so izbrani; njihova vloga je vloga svetovalca. Škodljivo bi bilo z objavljanjem razprav in razburjanjem javnosti izvajati določeni pritisk na škofe. Prevelika publiciteta večkrat ovira delo. Časnikarji preradi iščejo le senzacij. Zastopniki tiska so poudarjali, da je krivo nezainteresiranosti vernikov večkrat to, da škofje delajo vse v preveliki tajnosti. Ljudstvo morajo voditi in u-smerjati, a to se da tudi na bolj demokratičen način, pri katerem pride škofovska “caritas” bolj do izraza. Pri razgovoru o novi postni postavi sta škofa tolmačila, da imajo tozadevne spremembe namen obnoviti v vernikih pravega duha spokornosti, katerega je bilo pri sedanjem “držanju pet- 5. Predstavniki posebnih škofovskih svetov pri JŠK: doktri-nalnega, ekumenskega in sveta za semenišče in kler so podali svoja poročila, prav tako poverjenik JŠK za kanonizacijo naših božjih priprošnjikov. 6. Sv. očeta so škofje prosili, naj čimprej imenuje zagrebškega nadškofa in kotorskega škofa. 7. Škofje so z glasovanjem sprejeli predlog, da se novi predsednik JŠK ne voli pred imenovanjem novega zagrebškega nadškofa. 8. ŠK bo zaprosila apostolski sedež za dovoljenje, da lahko verniki izpolnijo nedeljsko dol-nost pri maši v soboto popoldne, če se te dolžnosti brez težave ne morejo izpolniti v nedeljo. 9. Sklenjeno je bilo, da se zaradi današnjih razmer zdržek od ka” večkrat bolj malo. Zastopni- mesa v petkih, razen v postnem času, lahko nadomesti z drugimi dobrimi deli (npr. molitev, pokora, dela krščanske ljubezni, branje sv. pisma in dr.). Duhovnike veže še nadalje zdržek od mesa v petkih, kadar jedo doma in nimajo gostov. Ta odredba velja cd novega leta dalje. Cer- kvena oblast jo je sklenila z na- diskusiji so sodelovali mnogi | menom, da bi se poživil duh spo- glede tega že kaj vprašala. Od-škofje. Razen nebistvenih po- komosti, opravljanje dobrih deli govor: Škofov glede tega še nih- ki tiska so pripominjali, da se s posebnim predpisom za duhovnike veča videz neke posebne “kaste”. Kot duhovniki so brez dvoma nekaj posebnega, sta odgovarjala zastopnika episkopata. Časnikarji so nadalje vprašali, ali škofje vedo, da se pripravlja v SFRJ nov zakon o verskih skupnostih in ali jih je oblast “m ZASTAVONOŠE —> Ko so nedavno slavili v Vzhodnem Berlinu 20-letnico komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji, je v velikem sprevodu “Unter der Linden” korakala tudi tale skupina zastavonoš. če ni nič vprašal; upajo pa, da jih bodo. Enega od časnikarjev je zanimalo, ali konferenca kliče škofa, ki se njenih sklepov ne drži, na odgovor. Odgovor je bil: ne. Drugi časnikar je vprašal, ali škofje vedo, da se pri nas pripravlja prevod “nizozemskega katekizma”. Dr. Pogačnik je dejal, da škofje nimajo nič proti temu. Izdaja pa bo vsekakor morala imeti avtorsko dovoljenje nizozemskega kardinala Alfrin-ka. Ta ga pa ne bo dal, če ne bodo katekizmu dodana pojasnila papeške komisije. Cerkev mora na pomanjkljivosti tako pomembnega dela pač opozarjati. Dr. P. je nato rekel, čemu je treba prevajati, ko bi lahko izdali kaj podobnega za naše razmere bolj prilagojenega. Neki časnikar je pripomnil, da bi ne dobivali takih del od drugod, če ne bi zamudili dvajsetih let. Nadškof Franic je pripomnil, da bi škofje prav radi poverili razne naloge strokovnjakom, če ne bi imeli slabih izkušenj. Obrnil se je npr. škof do strokovnjaka, ki je dejal, da ne zmore izvršiti naloge, nedolgo potem pa je isti strokovnjak našel čas, da je izdal celo knjigo. Zastopniki tiska so hoteli tudi vedeti, kje bo posvečen novi skopski škof. Odgovor seje glasil: “Najbrž v Belgradu." Sledile so pripombe, da bi bilo primerneje v Skopju, četudi v baraki. Končno je nadškof sklenil debato z besedami, da je to zadeva novega .škofa samega, ki si po imenovanju sam Izbere škofa posvetitelja in kraj, kjer naj bo posvečen. ‘lDružina” od 23. nov. 1969. ------o----- “Stol sv. Petra” v Rimu ima posvetni začetek RIM, It. — Stol sv. Petra v Vatikanu je spadal med najbolj častitljive relikvije v baziliki sv. Petra. Saj ga je rabil, tako trdi tradicija, sam sv. Peter, kadar je bil v Rimu. Niso pa nikoli potihnile govorice, da morda stol nima take preteklosti, kot mu je pripisana. Za to je vedel tudi sedanji papež Pavel VI. Papež ima sicer smisel za zgodovino in tradicije, toda ne preveč. Kadar se zdi kaka stvar sumljiva, jo rad da preiskati po strokovnjakih. Tako je odredil tudi posebno komisijo, da preišče zgodovino stola sv. Petra. Komisija je dognala, da stol ne izvira iz dobe, ko je bil sv. Peter pri življenju, ampak približno iz 1. 875, ko je služil za prestol cesarju Karlu Plešastemu. Vatikanska uprava bo morala sedaj poskrbeti, da pride stol tja, kamor spada — v Vati-kanhsi muzej. Ni pa stol edini, ki ga je doletela taka usoda. Zadnja desetletja je prišla že marsikatera druga relikvija v vatikanske muzeje. ----o------ Prekokontinentalna železnica v Avstraliji SYDNEY, Avstral. — Preteklo soboto je predsednik vlade John Gorton zabil zlat žebelj v železniški prag v Brokenhillu v skrajnem zahodnem Novem Južnem Walesu, s katerim je bila povezana prva prekokontinentalna železniška proga iste širine. Proga veže Sydney preko Melbourna, Adelaide in Port Auguste s Perthom na skrajni zahodni obali Avstralije. ----—o------- Oglašajta v “Amer. Domovini’ MALI OGLASI ~ Avtomobil naprodaj francoski “Peugeot” štiri vrata, sedan, v jako dobrem stanju na 4 speeds malo rabljen $175. Kličite 481-9980. (232) Stanovanje v najem Oddamo 5 velikih, modernih sob na Ansel Rd-, Blizu St. Clair Ave. Kličite 751-3126 ali 486-1319. —(28, 3,5 dec) = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM 1 SONCEM Numida se je nasmehnil in pomežiknil ter šel iz šotora. Velel je straži, da se oddalji na levo in desno po resti, ostalim pa je ukazal spat. Stopil je še k velikemu vozu, zagrnjenemu s težkim platnom in šepetaje vprašal sužnja ob njem. Suženj mu je nemo odkimal, nakar mu je Numida z dvignjeno roko naročil strogo povelje. Kuharju je namignil, da prinese vina v šotor in pripravi večerjo za hunskega gosta. Ko se je Numida vrnil k Radovanu in je postavil kuhar takoj za njim vrč vina na pisan prt sredi šotora, je godec segel po pijači, nastavil in pil z zaprtimi očmi, kakor bi vsrkaval največjo in edino slast življenja-“Kot nekdaj v Bizancu,” je začel godec globoko dihajoč in držeč v rokah lončeno majoliko. “Na vse bogove, tvoje in moje, ni ga pod soncem, ki bi te ljubil bolj resnično od mene!” Nastavil je vnovič in lokal sladko lezbiško vino z neizmernim užitkom in velikim spoštovanjem. “Kot nekdaj v Bizancu in vendar desetkrat boljše je to vino. Zakaj stradal sem ga, odkar sem se ločil od Epafrodita!” Numida se je zleknil na mehko kožo perzijske koze in se naslajal ob godčevi radosti. “Radovane, razodeni mi, čemu si se pohunil?” Godec je iz navade razklenil palec in kazalec, da bi vlovil dolgo brado, ki je ni imel. “Počemu sem se pohunil? To je važna ukana! Tako važna in imenitna, da bo deseti rod še pel pesmi o nji. Toda sedaj ne vprašuj dalje. Ko bi ti razodeval, pograbila bi me taka žalost CHICAGO, ILL. FEMALE HELP General Office Good Typist Filing and Phone Answering. Exc. conditions. Nr. Everything. Contact ROBERT STOUGH 325 W. Huron - 337-7663 (234) HOUSEHOLD HELP EXPERIENCED LADY For General Hswrk. 5 da. \vk. 11 am-thru Dinner. Top sal. for right person. 787-4883 MOTHER’S HELPER Housework-Child care. 4 da. wk. Tues thru Fri. Perm. pos. for rite person. Must speak some English. Skokie 677-6895 (233) BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Two (2) By owner. Good So. West Locations. Well estab. mod. eqpt. 581-5068 (233) REAL ESTATE FOR SALE HICKORY HILLS — 8 Rms. 3 ba. 2 fam. rms. Tri-level. Lge. lot. Immed. possess. Will sac-rif. Mid $40’s - By owner 272-3682 9120 S. 87th Ave. (233) GLENVIEW — By Owner. Must sacrifice, transf’d. $39,900, this wkend. only. Next wk. realtor. 3 bdrms. 2% baths, beamed cathedral ceiling in liv. and dn. area, frplc. in lge. fam. rm., bsmt. att. gar., beaut. Indscpd., nr. schls 724.-7902 (233) in ugriznil tolik gnev, da ga ne utolaži niti Epafroditovo vino. Jutri povem. In ti se boš čudil, da ti preminejo tri noči brez spanca. Pomni, tri cele noči! Ali sedaj mi govori ti o Epafroditu, o Ireni.” “Na Peruna, ni bilo zaman naše trpljenje! Pripoveduj!” “Povej mi ti, kje je Iztok. Do njega me pošilja Epafrodit. Pogonu ste utekli, to je jasno- Ali še misli vrli barbar na Ireno? Ona golči za njim kakor golobica, če ji v pomladi strelica razposajenega dečka ubije dru-žeja.” “Če še misli nanjo? Tedaj morda ne, kadar pobija in kolje sovraga. Ne veš, Ante je podavil in porazkropil kakor kragulj vrtinec piščet. On ti je v boju kakor merjasec, kakor volk, kakor satan, bi rekel ti po krščansko. Tedaj morda ne misli. Ampak sicer! Glava se mu obeša na prsi, kakor bi imel tilnik iz prediva. Nespamet prav za prav. Toda glava se mu obeša, kakor sem rekel.” “Kje ga dobim? Starče, pojdi z menoj! Dolgo pismo nosim na prsih, dolgo in važno za Iztoka.” Radovan je obmolknil. Koščeno brado je zgrabil z levico, z dlanjo desnice si je zakril čelo in se zamislil. “Pripravno povabilo. Voz ima Numida. Njegove tovarišice so polne čutare- Ugodno bi se potovalo. Ženska, bi ne bil prisegel. Oj, Ljubinica, kesaj se v volčjih želodcih, da me tiraš starca v take zagate. Prisegel sem, na Svetovita sem prisegel, ne, ne smem, brez nje se ne vrnem. Če zakoljem Tunjuša, da, sicer ne.” Radovan je odmaknil počasi dlan s čela, izpustil čeljust in izpregovoril: “Ne grem!” Nato je Numida obmolknil. Kakor užaljen se je zdel Radovanu. Segla sta drug za drugim po vrču in pila. Kuhar je prinesel večerjo. Godec je odtrgal kos pečenke. S težavo je grizel, jed se mu je upirala. Nastavil je vrč in pil na jezo in žalost. “Torej ne greš?” “Ne!” “In si prej lagal, kako ljubiš Epafrodita!” “Na bogove, nisem lagal! Toda NOVO IN STARO — V Londonu na Angleškem je bila razstavljena tale nova moška obleka. Hlače iz lahke organze, preko njih pa z zlatom prešita dolga tunika. nazaj ne grem, s teboj ne grem, ne draži me. Rekel sem ti: ne vprašuj! V meni se dviga žolč; če se mi razlije po udih -..” Radovan je gledal srdite in dvigal pesti. Numida pa se ni ganil na ležišču. Starčeva jeza ga ni vznemirila. “Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu! Prosil sem te. Spoštuj starost — spoštuje me sam Epafrodit, in ti mi kljubuješ? Razodenem ti pot, da boš hodil, kakor bi ti s prstom pokazal: tukaj je Iztok. In če ga ne bo, sedeš, večerjaš, se naspiš in on pride. A s teboj ne morem, ne smem! Obljubil sem ti, da ti povem jutri, ko se posloviva. Danes me ne draži več. Zakaj strašen je Radovan, če pobesni!” “Pij, godče! Ne silim te več, da hodiš z menoj. Pogoltni svoje skrivnosti. Meni opišeš pot in zato zahvala v Kristu!” Radovan se ni branil vrča. Jeza se mu je polegla, Numida pa je pričel s povestjo. “Epafrodit je zbežal ono noč in se srečno otel na Grško.” “O tem ne dvomim- Za njegovim čelom je sonca, he, nič koliko! In Irena?” “Je šla v Toper k stricu Ru-stiku.” “Toper je ob Nestu. Poznam to gnezdo.” “Stric jo je izdal Azbadu. Az-bad je povedal despojni!” V Slovenih ni takih stricev. I na licih. Godčeva hvala mu je Obsedel ga je hudič, krščenika gnilega!” “Despojna jo je zahtevala nazaj na dvor!” “Da bi pogostila z njo Azbada, kozoprska!” “Irena je omedlela in zapadla v vročico, ko ji je naznanil stric, da mora na dvor.” “Omedlel bi jaz ne bi, ampak zadavil bi takega strica pri tej priči. Na Peruna!” “Epafrodit pa je poslal vohat za Ireno evnuha Spiridiona.” “Ga poznam. Prida pa ni. Vsi skopljenci so sleparji.” “Ni prida, ali koristen je in privezan na vrvici. Spiridion je namreč vse to zvedel in pribežal v Solun- Prav tedaj sva priplula tja nepoznana z Epafro-ditom iz Aten. — Numida, mi je rekel jasni gospod, Numida, otmi jo! — Dvignil sem roko in se dotaknil ikone Krista in rekel: Tako mi mojega zveličanja, otmem jo.” “Numida, izbral te je Krist, kakor so mene bogovi, da ote-mava! Numida, ti si velik pred tvojim Bogom! Vse ti odpuščam in te ljubim! Pijva!” Starec se je z orošenimi očmi iztegnil po vinu in nazdravljal Numidi: “Victor sis semper!” (Zmaguj na veke!) Afrikancu se je talila resnoba prijala,- segel je takisto po vinu in odzdravil: “Mnoga leta, oče junaka Iztoka!” Radovan se je vgriznil v ustnico, ker je že pozabil ukane, da je nalagal ves Bizanc, kakor da je Iztokov oče. Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in ponosno pričel povest o Irenini osvoboditvi. “Očka, verjemi, ni igrača, če iztrgaš plen iz zob takemu levu, kakor je Rustik. Kolikokrat mi je šlo že za glavo, ne vem. Toda to pot sem mislil, da ne ostane več na vratu. Irena je bila zaprta v preto-riju — sredi Top,era, sredi trdnjave. Krog in krog vojaki, vsepovsod straže in ob sami prejas-ni dvorjanici, kakor lev pred stajo ovčic, stric Rustik. In Rustik ni Azbad. Kamor seže njegova roka, se pozna. Vso noč sva čepela s Spiridionom ob brleči luči v Solunu in snovala ukane. Pošlo nama je olje, na vzhodu je zažarel dan in midva sva bila še brez načrta- Pred naju je stopil Epafrodit. Zavit v črno haljo, z glavo v oglav-nici kakor filozof. Levo oko je zapičil vame, z desnim je ošinil Spiridiona. Nič ni vprašal, vedel pa vse. ‘Ali je vredna vajina pamet, da bi splela zanko za vrabiča? Sramota! Spiridion, poišči kola Kako ureja Andre Duval in jadrno v Toper! Sporoči po Cirili, jasni dvorjanici, naj bo bolna, dokler ji ne naznaniš: vse je pripravljeno! Napoti se! Hodi in izvrši ter čakaj Numide!’ Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos ponižno vprašanje: ‘Gospod, ko bi mi denarja— Epafrodit se ni ozrl. S suhim prstom mu je pokazal proti izhodu. Nato meni: ‘Ali sedaj veš, kaj je tvoje delo?’ ‘Vem, gospod!’ ‘Pojdi torej v klet do blagajne in misli, da so zlati bizantinC1 suho listje!’ Epafrodit se je zavil tesne) v filozofski plašč, se okrenil m šel. Še pomisliti si nisem uPa ’ ali bom izvel ali ne bom, 3 mi je naročil gospod. (Dalje prihodnjič) MALI OGLAS, iški ki ga objavite v Amen ^ Domovini, je zanesljiv uspeh' Poizkusite! ittlllllltlllt I '1* r •[*'1* —I—I—Tr-f—-|--t--r *l-*1—41— ^ d* ..... .......................................^ Vaše lase po iakonizkih cenah! KRASNO!! V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno S strokovno spretnostjo. Z najnovejšim izgledom. In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco. Umivanje in česanje samo 2.45. Ljubke Vanity Fair trajna Izredna opora, ki jo potrebujejo va$i lasje- za trajnejSo pričesko, Jamstvo tudi za tenke, auhe ali Bive lase. Skupaj 5.95 Znana $20 Vita Creme trajna Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo 7.95 in trajajo. Skupaj Helene Curtis nenavita trajna Nobenih navijačev! Nobenih v lasnic! Nobene jeze več! Vrzite proč navijače in se sprostite to poletje s tem kodranjem, ki ne zahteva večje nege. Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj 10.00 vedno STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/ PROGANJE IN FRIŽIRANJE 11.95 SINTETIČNE, RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM . . . lahke, pralne, trajno nakodrane. Najnovejše ................ $24.50 Pet., sob. pred prazniki pričeske, barvanje, trajne samo 50c več AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 496 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. AVPTS.) • Opposite Southgate, 661-634G, 5304 Warrensville Center Rd. • Opposite Eastgate, 4 10-34 35, 144 8 SOM Center Rd. • Severance Center, 382-2600, 382-2569 • Shoregate, 944.6700, Lake Shore Rlvd at E. 305th • Mentor, 265-9115, Next to Zayre’s, Mentor Ave. • Opposite Westgate, 333-664G Center Ridge Rd. • Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Parmatown, 884-6300 • Midway Mall, Elyria, 324-5742; Lorain 233-8020 NAKUPUJTE TO LETO NA MODEREN NAČIN ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-062® W ______S ;; ŠEL JE NA DEŽELO — Robert Bergman, 23 let stari Nju jorčan, se je navdušil za življenje na deželi. Kupil je Blanchadvillu, Wis., staro, opuščeno kovačnico, kjer pre deluje staro železo v razne okraske in orodje, kot na V mer svečnik, ki ga vidimo na sliki. —na razpolago pri — NATIONAL BANK OF CLEVELAND TRMASTI GOLFARJI — Skupina igralcev golfa v St. P*' tersburgu, F a., se ni dala ugnati niti dežju. Igro je nada J — _ _ .. J s* vala pod dežniki. Na sliki jih vidimo zavarovane Z aez na posebnem motornem vozilu za golfišča.