OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 ^6001 KOPER PRIMOkskI dnevnik Poštnina plačana ? gotovini «nn >. Abb. postale I gruppo L<6Dfl 4UU I1T Leto XXXVI. Št. 302 (10.822) TRST, sreda, 31. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi, Leto težkih preizkušenj Leto, ki odhaja, v kronologiji svetovnega in domačega dogajanja prav gotovo ne bo med tistimi, ki bodo ostala v dobrem spominu. Če naj se vsaj bežno ozremo na glavne dogodke v njem, bomo brez težav prišli do zaključka, da pravzaprav ni izpolnilo nobenega od tolikih pričakovanj ljudstev in narodov sveta; da je prej kot razčistilo nebo nad nami. nagomililo nove oblake, ki ne obetajo nič spodbudnega. Odpravilo ni nobenega od podedovanih žarišč napetosti, nasprotno, starim je dodalo še nova, ki povečujejo nestabilnost v mednarodnih odnosih. Posledice tega se dramatično odražajo v nezadržni oboroževalni tekmi, ki dan za dnem požira ogromna sredstva, katera bi. če bi bila vložena v miroljubne namene, pomagala zmanjševati razkorak med razvitim in nerazvitim 'svetom. tešiti, lakoto milijonskih množic in zagotavljati splošen gospodarski napredek. Afganistanska kriza z vdorom let Sovjetske zveze v to srednjeazijsko državo v neposredni bližini največjih naftnih virov na svetu, je dotlej zaznavne znake popuščanja napetosti med obema velesilama, obrnila v smer zaostrovanja, ki se je postopno preneslo na vsa področja mednarodnih odnosov od praktičnega zastoja v pogajanjih za omejitev jedrskega orožja prek bojkota olimpijskih iger v Moskvi do težav v pripravah za sklicanje Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu, da o udarcu, ki ga je sovjetski poseg v Afganistanu zadal načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve in nedotakljivosti meja drugih držav, niti ne govorimo. Latentni krizi na Bližnjem vzhodu z nerešenim izrcelsko-palestinskem vprašanjem, kaotično islamsko revolucijo v Iranu in še vedno odprtim vpraša njem ameriških talcev, se je z oboroženim spopadom med Iranom in Irakom pridružilo še novo ne varno žarišče, ki k sreči m vpletlo v direktno soočanje SZ in ZDA, je pa še bolj zaostrilo petrolejsko krizo in z njo nevarno zamajalo gospodarstva razvitih in predvsem nerazvitih držav. V takem spletu svetovnega razvoja so predsedniške volitve v ZDA, ki so, k ar se zunanje politike tiče, potekale pod parolami utrjevanja ameriške vojaške moči v duhu blokovske konfrontacije, predstavljale dodatno objektivno oviro za odpravljanje mednarodnih zapletov, dogodki na Poljskem, ki naj bi bili izključna notranja zadeva Poljske in njene pravice, da si sama poišče poti svojega socialističnega razvoja, pa so vnesli novo zaskrbljenost, saj bi neposredno vojaško vmešavanje velesil, katerega nikakor ni bilo mogoče izključiti, lahko povzročilo posledice nepredvidljive razsežnosti. Kaže. da je ta nevarnost za sedaj mimo, nesporno dejstvo pa je, da se je svet soočal z novo težko preizkušnjo. Tak razvoj dogodkov na mednarodni šahovnici je še enkrat dokazal. da za odpravljanje nevarnih žarišč objektivno ni druge poti kot. vztrajanje na detantu in načelih miroljubne koeksistence, to pa je prav listo, kar je v bistvu politike neuvrščenosti, ki ostaja slej ko prej alternativa politiki blokovskega antagonizma, imperializma, hegemonizma in drugih oblik nadvlade. Žal je prav ta politika s smrtjo jugoslovanskega predsednika Tita izgubila svojega najprestižnejšega in najdoslednej-šega predstavnika, je pa istočasno prav z veličastnostjo njegovega pogreba, z navzočnostjo najvišjih predstavnikov držav z vseh celin, kakršne svet še ni doživel, dobila še eno priznanje kot realnost, ki kljub objektivnim in subjektivnim težavam gibanja samega, ostaja in se utrjuje kot alternativa drugačnemu svetu. Iz tega razloga, pa seveda tudi iz mnogih drugih, nam še posebej razumljivih, je Titova smrt pomenila nenadomestljivo izgubo ne le za jugoslovanske narode temveč za ves svobodoljubni in k socialni pravičnosti usmerjeni svet. Olajšuje jo le ponosna zavest, da po poti, ki jo je začrtal, doma in v svetu stopajo milijoni in milijoni borcev ja uresničenje njegove vizije. Italija, kakor nobena druga dr žava, seveda ni ostala imuna pred takim tokom stvari, nasprotno, kot gospodarsko najšibkejši člen Evropske gospodarske skupnosti. ie še posebej ostro občutila posledi ce svetovne petrolejske krize m splošne gospodarske recesije z inflacijo. ki napreduje dvakrat! hitreje kot v ostalih državah EGS s padanjem proizvodnje, naraščanjem brezposelnosti, naraščajem plačilnega primanjkljaja itd. la je vodilo k zaostritvi notranjih družbenopolitičnih procesov, k čemur so izdatno prispevali tudi številni gospodarski škandali z neposredno vpletenostjo vidnih strankarskih in vladnih osebnosti, ponovna oživitev, kljub nekaterim nedvomnim uspehom protiteroristične akcije, črnega in rdečega terorizma z atentatom v Bologni in ugrabitvijo sodnika D’Ursa, ki je podobno kot ob ugrabitvi Mora. sprožila hude politične dileme in nasprotja znotraj same vladne koalicije. Katastrofalen potres v Bazilikati in Kampaniji je bil v taki situaciji samo dodatni tragični dejavnik za politično zaostritev, ko je po eni strani razkril dramatično zaostalost italijanskega Juga in stoletno brezbrižnost za njegove probleme, po drugi strani pa zaostril stališče največje opozicijske stranke - komunistične partije do Krščanske demokracije z dejansko preusmeritvijo od politike tako imenovanega «zgodovinskega kompromisa» k politiki alternative levih in laično-demokratičnih sil krščanski demokraciji na vodstvu države. Tudi za razvoj dogodkov pri nas ob meji in posebej še za našo narodnostno skupnost, odhajajoče leto ni bilo radodarno. Petletnica osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je bila priložnost za tako ugotovitev. Soočati smo se morali z dejstvom, da se razen ureditve mejnega vprašanja nobena od drugih postavk sporazuma ni uresničila in da se je na poletnih pokraiinskih in občinskih volitvah na Tržaškem celo okrepila tista politična formacija, ki je nastala kot izraz zavračanja osimskih sporazumov. Predvsem je za stalo izvajanje gospodarskih delov sporazuma začenši pri prosti industrijski coni na Krasu in pri drugih oblikah skupnega vlaganja v gospodarstvu, in pa vprašanje našega globalnega zaščitnega zakona. Nedavni obisk jugoslovanskega predsednika Mimtoviča v Rimu je sicer pomenil parditev veljavnosti vseh osimskih dogovorov in spodbudo za njihovo hitrejše uresničevanje, toda jasno je, da je to — vsaj kar zadeva konkretne razmere na Tržaškem, odvisno tudi od drugačnega razmerja med političnimi silami in od njihovega drugačnega odnosa do sporazumov in sodelovanja ob meji. Vprašanje naše globalne zaščite se je v pripravljalni fazi na vladni ravni z zaključkom dela posebne komisije in njene delovne skupine končno premaknilo, vendar so omejevalna stališča vladnih in nekaterih strankarskih predstavnikov do vsebinskega in teritorialnega obsega zaščite, ki so prišla ponovno na površje prav na zadnjem zasedanju vladne komisije, pomenila za našo narodnostno skupnost še eno razočaranje. Bitka za zaščitni zakon s tem seveda še ni končana in še manj izgubljena, zahtevala pa bo od vse naše skupnosti in od vseh demokratičnih sil večinskega naroda dodatnih naporov ia izbojevanje takega zakona, ki bo vsaj sprejemljiv, če že ne bo tak, kakršnega si želimo in od demokratične države upravičeno pričakujemo. V tem smislu moremo tolmačiti ne le zagotovila, ki jih je italijanska stran dala jugoslovanski delegaciji v Rimu, pač pa tudi odprta stališča nekaterih najvidnejših izvoljenih predstavnikov v Trstu in deželi na novoletni tiskovni konferenci v Časnilcarskem krožku. Celo župan Liste za Trst Cecomni je spremenil stališče do ustreznega zakonskega predloga poslanke LpT Gruber - Bencove, od katerega se je Lista za Trst formalno distancirala, češ da gre za poslankino osebno pobudo, tokrat pa se je Cecovini skliceval na isti zakonski predlog kol na predlog Liste za Trst. Slovenci, srtio vse doslej dokazali, da znamo biti v vprašanjih življenjskega pomena za nas akcijsko povezani in enotni, da znamo kljub različnim strankarskim interesom najti v sili skupni jezik. Z nekaterimi pomembnimi potrditvami znotraj naše skupnosti na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih (naj omenimo samo tri pomembne obletnice naših temeljnih ustanov kot so Kmečka zveza, Glasbena matica in društvo Ivan Trinko v Beneški Sloveniji ter vidne dosežke na drugih sektorjih uveljavljanja) smo tudi v minulem letu potrdili našo neuničljivo življenjsko silo. V njej, v veri v lastne moči in v zaupanju v demokratične sile večinskega naroda in v napredek demokracije v državi, je utemeljen naš optimizem, da bo leto 1981 boljše, da bo naši narodnostni skupnosti prineslo konkretne rezultate ter da bodo pre-moščeni zastoji v sodelovanju ob meji in v celovitem uresničevanju osimskih sporazumov. Leto 1981 bo za nas Slovence leto pomembne obletnice — 40-letnice ustanovitve< Osvobodilne fronte in začetka narodnoosvobodilnega boja, pa tudi 40-letnice drugega tržaškega procesa in smrtne obsodbe Pina Tomažiča in tovarišev. Spominjali se ju bomo — obeh obletnic — s potrjevanjem zvestobe njunim velikim izročilom in s povečanimi napori za naš vsestranski napredek v duhu tiste široke enotne fronte, ki nas je vodila k najveličastnejši zmagi v vsej naši zgodovini. Z željo, da bi v svetu prevladal mir. da bi bili vsi zemljani manj izpostavljeni stiskam in grožnjam za obstoj, da bi napredovala stvar pravičnosti in enakega dostojanstva za vse, voščimo vsem Slovencem, vsem demokratom in prijateljem lepše in srečnejše 1981. j. k. «V letu 1980 smo izgubili velikega voditelja naše revolucije. Hkrati je bilo to leto zaobljube delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti naše države, da bodo neomajno nadaljevali po Titovi poti. Nenazadnje je bilo to tudi leto, v katerem sta se potrdila naša moč in prepričanje, da bomo vztrajali na tej poti in tudi v prihodnje krepili svoje in njegovo delo — socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Svetu, ki nenehno vre od nemirov in spopadov tudi minulo leto ni prineslo miru. Nasprotno, mednarodne razmere so se močno poslabšale, vendar pa zbuja upanje to, da se krepijo tudi odpori proti glavnim vzrokom takšnih razmer — blokovskemu tekmovanju in politiki sile, različnim pritiskom in vmešavanju v notranje razmere drugih, vsem oblikam o-grožanja suverenosti, svobode in neodvisnosti narodov in držav. Politika miru, enakopravnega sodelovanja in vsesplošnega popuščanja, za katero se zavzema socialistična federativna republika Jugoslavija, je edina možnost. Zato je v politiki neuvrščenosti danes bolj kot kdaj prej izhod iz sedanjih kriz. Ta politika pa je tudi edina pot za graditev novih in pravičnejših mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov. V preteklem letu smo se spo- aiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiHiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinmiiiiiiiiiiiintiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii c TRADICIONALNO NOVOLETNO DARILO» FORLANIJEVE VLADE OD JUTRI V VELJAVI NOVE PODRAŽITVE STOPNJEVANJE POLEMIKE MED KD IN KPI Vlada je na včerajšnji seji spremenila v zakonski odlok predlog o 50-od-stotni podražitvi prometne takse za avtomobile - Berlinguer utemeljuje obtožbe zaradi načina vladanja KD - Oster odgovor glasila KD Popolo NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA SFR JUGOSLAVIJE «LETO ZAOBLJUBE VSEH DA BOMO NADALJEVALI PO TITOVI POTI» Poudarjen pomen politike neuvrščenosti - Pomembni uspehi gospodarske stabilizacije • Na pragu leta, v katerem bo obeležena 40-letnica jugoslovanske revolucije BEOGRAD — Predsedstvo SFR Jugoslavije je ob koncu leta naslovilo na narode in narodnosti ter na vse državljane Jugoslavije novoletno poslanico, v kateri je med drugim rečeno: RIM — Kot že lansko leto je tudi letos vlada pripravila za državljane »novoletno darilo*, ki pravzaprav postaja že tradicionalno. Na včerajšnji seji, ki jo je vodil ministrski predsednik Forlani je namreč vlada spremenila v odlok osnutek zakona za finansiranje dejavnosti krajevnih uprav, ki med drugim predvideva tudi podražitev prometne takse za avtomobile. Gre za 50-od-stotno podražitev, ki stopi tako v veljavo s 1. januarjem in bo — predvidoma — veljala samo leto dni. Ni še znano, kako bo NmiMiiiiMiiiiiiiitMiiiiifiiiiiiiiniiiHimMiiiiiiNtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimnmiiiiiiiniiimiiimiiiiiMiiiMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiviiiiiiiimiiiHiiiiiit PO PODROBNI ANALIZI SPOROČILA ŠT. 6 IN KOMUNIKEJA UPORNIKOV Preiskovalci potrjujejo povezavo med RB in zaporniki v Traniju Končana premestitev vseh teroristov iz zapora v Asinari TRANI — Po bliskoviti akciji posebnega oddelka karabinjerjev, ki so z drznim in spretnim posegom osvobodili brez hujšega prelivanja krvi vseh 18 jetniških paznikov v posebnem oddelku kaznilnice v Traniju, so oblasti zapora uvedle notranjo preiskavo, da bi odkrili voditelje in morebitne organizatorje upora. Že sedaj pa je povsem jasno, da obstaja povezava in skupni načrt med ugrabitelji rimskega sodnika kasacij-skega sodišča D’Ursa in teroristi, ki so uprizorili uporniški podvig, kar obenem pomeni, da so karabinjerji verjetno zadali hud udarec, če že ne povsem strli obširni načrt rdečih brigadistov, ki teži po destabilizaciji državnega ustroja in razkolu med strankami. Da so bili dogodki teh dni prav zaprav le zelo dobro zrežirano zaporedje posameznih scen priča tudi podrobna analiza 6. sporočila rdečih brigad in komunikeja, ki so ga izc ali uporniki v Traniju. Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo so namreč ugotovili, da je bilo sporočilc zapornikov napisano že pred časom, saj vsebuje vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti. Tako na primer komunike ne o-menja točnejšega števila ujetih • paznikov, v svoji splošni politični »oceni* pa popolnoma spregleda umor ravnatelja zdravniške službe zapora Regina Coeli Giovannija Furcija. Te «pomanjkljivosti» so brigadisti skušali dopolniti in popraviti z objavo sporočila št. 6, s katerim si RB lastijo odgovornost za umor rimskega zdravnika, medtem ko je bilo sporočilo št. 5 v bistvu znak za pričetek upora v Traniju. Preiskovalci se sedaj sprašujejo, kateri bo nadaljnji korak teroristov, ki bodo verjetno morali sedaj spremeniti svoj prvotni načrt. Tudi zato je zaskrbljenost svojcev sodnika D’Ursa več kot upravičena, saj se tokrat vla da ni pokorila grožnjam in zahtevam rdečih brigadistov in se tako verjetno izognila nevarnemu stopnjevanju dogodkov. Uspešen poseg karabinjerske enote, ki je sicer žel odobravanje in navdušenje vseh političnih sil, ki so odločitev vlade ugodno ocenile, pa ni zmanjšal va' polemik in kritik na račun zaprtja »superzapora* v Asinari. Republikanci so včeraj v uradni noti obnovili svoja znana stališča nepopustljivosti in med drugim, poudarili, »da mora vsak vladni poseg upoštevati razsežnost izziva teroristov in sprejeti svoje sklepe na podlagi zavestne nepopustljivosti najširšim privoljenjem sil u-stavnega loka». Socialdemokrati pa, ki so bili vse do uspešnega ponedeljkovega posega v Traniju zelo kritični do Forlanija, branijo danes v uvodniku strankarskega glasila «L’U- manitš* delovanje vlade. V članku je v bistvu rečeno, da se morajo nasprotniki vlade končno sprijazniti z dejstvom, da je država ubrala pot nepopustljivosti, ki je bila značilna za Morovo' u-grabitev leta 1978. Poveljnik sardinskih karabinjerjev pa je medtem sporočil, da so včeraj dopoldne dokončali premestitev vseh «političnih» zapornikov iz Asinare na celino. V zloglasnem zaporu je baje še devet »navadnih* zločincev. treba plačati povišek, oziroma kdaj zapade rok za izplačilo, kajti besedila zakonskega osnutka še niso objavili, verjetno pa bo izšel že v današnji številki u-radnega vestnika. Z jutrišnjim dnem se tudi podražijo kolki za potni list, trgovske licence, lovske dovolilnice in druga dovoljenja. Nespremenjena ostane cena kolka za vozniško dovoljenje. Denar, ki ga bo država na ta način izterjala, bo namenjen občinam in pokrajinam. Kot je znano, predvideva zakonski osnutek o finansiranju krajevnih u-prav možnost, da občine podražijo za 10 lir kilovatno uro električne engrgije za gospodinjstva, vendar samo za leto dni. Ta možnost je za enkrat ostala del zakonskega osnutka in bo torej začela veljati šele, ko bo, oziroma, če bo parlament ta osnutek odobril. Z jutrišnjim dnem se, kot znano, podražijo še nekatere druge storitve. Predvsem velja to za poštne in telegrafske storitve, poleg tega pa se bodo z jutrišnjim dngm podražili zdravila in plinsko olje za prevoz. Novo leto se torej začenja z nič kaj rožnatimi perspektivami, saj so na vidiku nove podražitve, med katerimi predvsem nezgodno zavarovanje za avtomobile: včeraj je vlada sicer podaljšala sedanje cene zavarovalnih polic do 31. januarja 1981. Kronika včerajšnjih političnih dogajanj pa ne beleži samo napovedi novih podražitev, ampak tudi nadaljnjo zaostritev odnosov med dvema največjima italijanskima strankama. Glasili obeh objavljata danes novoletna uvodnika z ostrimi medsebojnimi napadi. Tako piše sekretar komunistične Slovenska knlturno-gospodarska zveza želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem v Italiji srečno 1981 partije Enrico Berlinguer v današnji številki Unita, da je potrebna «sprememba smeri pri vodenju Italije* in izraža upanje, da se bedo tega zavedeli v čim-krajšem času tiste stranke, tiste politične skupine in tisti politiki, ki so kljub vsemu doslej potrjevali ali soglašali ali pa prenašali sistem oblasti in slabega vladanja KD. Vemo, piše Berlinguer, kolikšnih odporov bo deležen naš predlog, vendar vemo tudi, da so velike sile delavskega gibanja in vse družbe, v katoliškem svetu, v strankah laične tradicije, občutljive, ko gre za nujnost stvarne politične in moralne spremembe pri vodenju države. Te sile je Berlinguer pozval k sodelovanju. Do takih sprememb, pravi Berlinguer, mora priti tudi zato, ker je ob dogajanjih v zadnjem času »postalo jasno, da KD ni več sposobna voditi italijanske vlade*: ob škandalih se demokristjani omejujejo pri obrambi svojega sistema vladanja in dejavnosti vseh svojih mož, tudi tistih, o katerih je največ govora. Tragedija potresa pa je dokazala, stopnjo nesposobnosti demokristjanskih vlad. Berlinguer tudi odločno obtožuje vlado popuščanja terorizmu in o-pozarja, da KPI vztraja pri stališču, da teroristom ni mogoče popustiti niti za milimeter. Glasilo krščanske demokracije II Popolo odgovarja komunističnemu sekretarju s tem da najprej zavrača vse obtožbe in označuje Berlinguer.iev članek kot »sovra-žen in podel*. Sploh je uvodnik demokrist.ianskega glasila izredno oster in uporablja napadalne fraze in izraze, ki presegajo običajno raven političnega dialoga. Tako H Popolo z eno samo besedo označuje Berlinguerjev članek kot »neodgovoren* napad na krščansko demokracijo in »nevaren* načrt destabilizacije, ki se »skriva za temi neresničnimi obtožbami in za vsemi instrumenta-lizacijami*. Sicer pa II Popolo načelno zavrača vse obtožbe, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Kar zadeva terorizem pa demo-kristjansko glasilo meni. da stranka, ki je «plačala največji davek krvoločnemu divjanju terorizma* že zaradi tega ne more popuščati teroristom. eno četrtino državnega ozemlja. Zahodne tiskovne agencije pa navajajo, da je huntini vojski uspelo zaustaviti prodor gverilcev. NEW YORK - Generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim je v svoji novoletni poslanici poudaril, da je bilo v letu 1980 vse-preveč spopadov in kriz, ki jih bi lahko odpravili, če bi vlade spoštovale načela temeljne listine OZN. Waldheim je tudi navedel težave pri uresničevanju novega svetovnega gospodarskega reda . padali z resnimi gospodarskimi težavami, kljub temu pa smo dosegli pomembne začetne uspehe pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Pri tem je najpomembnejše prepričanje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da je to edina pot za odpravo sedanjih težav. Tudi prihodnje leto r,e bo lahko, ker ves svet pesti gospodarska nestabilnost. Pred nami je še bolj odločna in organizirana dejavnost pri odpravljanju vzrokov gospodarske nestabilnosti in boj za umiritev rasti cen ter zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance. S tem bomo ustvarili možnosti za postopno izboljšanje življenjske ravni, in sicer na temeljih povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja v celoti. Zavedati se moramo, da bomo i-meli le toliko, kolikor bomo delali in kakor bomo delali ter razvijali samoupravne družbenoekonomske odnose. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot pot in način usklajevanja in uresničevanja interesov v naši samoupravni večnarodnostni skupnosti vse bolj postaja porok našega nadaljnjega uspešnejšega razvoja. To se je potrdilo tudi v dogovorih republik in pokrajin, ki so jih konec tega leta dosegli o najpomembnejših vprašanjih politike nadaljnjega razvoja.* Smo na pragu leta, v katerem bo obeležena tudi 40-letnica naše revolucije. V dolgem obdobju od prve odporniške puške do tega, kakršna je naša država danes in kaj pomeni v svetu, so bila rešena tudi najtežja vprašanja, odpravljene so težave, ki so bile mnogim videti nerešljive. Tudi danes nismo brez težav in zagat in tudi jutri ne bomo. Delavski razred in vsi delovni ljudje se jih lotevajo z jasnimi obeti napredka, z neomajnim zaupanjem v svoje moči, s prepričanjem, da bodo zveza komunistov in druge organizirane socialistične sile kljub izzivom današnjega časa zmogle svojo zgodovinsko nalogo. Predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije izraža najprisrčnejše čestitke ob novem 1981. letu vsem narodom in narodnostim, vsem delovnim ljudem, borcem in mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostne službe, vsem prebivalcem naše države, s prepričanjem, da bo prihodnje leto vsestransko uspešno in plodno, (dd) NEW YORK - Predstavnik SF RJ v Združenih narodih Miljan Komatina je včeraj podpisal mednarodno konvencijo, ki prepoveduje vsem državam zajetje talcev. PO PESIMIZMU IN MALODUŠJU Nov iranski namig glede usode talcev Teheran bi lahko sprejel ameriške pro-tipredloge, če jih sprejme tudi Alžirija Boji v Salvadorju CIUDAD DE MEXICO - Po pa ročilih iz Salvadorja se boji iz severnih območij države širijo proti zahodu. V mehiškem glavnem mestu ie neki predstavnik osvobodilne nacionalne fronte izjavit, da napredne sile nadzorujejo že TEHERAN. WASHINGTON - Iz Teherana prihaja presenetljiv in nepričakovan namig, da bi lahko iranska vlada sprejela ameriške protipredloge na iranske pogoje za izpustitev ameriških talcev. Na včerajšnji tiskovni konferenci je iranski minister, odgovoren za talce Bahzad Nabavi namreč izjavil, da bi bili vvashinptonski predlogi sprejemljivi za Teheran, «če bi bila jamstva sprejemljiva za alžirsko vlado*. Nabav) ie tudi poudaril, da je Iran »pripravijen upoštevati vsak novi predlog*, ki bi zgladil ameriško-iranski snor. Dlje Nabavi ni šel, ponovil je le še znana stališča o štirih iranskih pogojih, omenil pa ie tudi možnost, da bodo talcem sodili, če ne bodo ZDA izpolnile iranskih pogojev. Politični opazovalci navajajo tudi, da iranski minister ni vztrajal na .jamstvenem pologu 24 milijard dolarjev. Kaj pomeni ta delni iranski pre-okret še ni jasno. V Washingto-nu molčijo, saj so doživeli vse preveč razočaranj in si tudi sedaj ne delajo utvar. Včeraj so se fukcionarji Carterjeve administracije ponovno sestali z alžirskimi posredniki. Kljub pomanjkanju uradnih komentarjev pa v Wa-shingtonu poudarjajo, da «je beseda ameriškega predsednika naj-več.ie jamstvo v državi, ki ne rabi drugih dodatnih jamstev*. Zagrenjenost in razočaranje Carterjeve administracije je na dla- ni. Carter bi rad prepustil mesto novoizvoljenemu predsedniku Reaganu, ne da bi mu pustil za dediščino usode talcev, kaže pa, da bo moral talce «reševati» prav Reagan, saj je malo verjetno, da bi jih Iranci izpustili pred 20. januarjem. Kako bo Reagan reševal ameriške diplomate pa zaskrblja ves svet. Dosedanje Reaganove izjave niso bile spodbudne. Tega se baje zavedajo tudi v Teheranu, a ne vsi, saj je popolnoma jasno, da islamskim integralistom služi zavlačevanje v boju proti predsedniku Banisadru. Normalizacija a-meriško-iranskih odnosov bi namreč koristila predvsem zmernim silam, ki že mesece trdijo, da so se talci spremenili v pravi Damoklejev meč za iransko revolucijo. Zmerne sile trdijo, da mednarodna javnost »ni odločneje obsodila iraške agresije* prav zaradi jetništva ameriških diplomatov. Rešitev tega spora bi še povečala možnosti, da Iran v kratkem, času izžene s svojega ozemlja iraško vojsko. Zadnia poročila s fronte dokazu.je.io. da Iran napreduje, a uspehi so skrajno borni. Banisadr se bi rad znebil ameriških diplomatov, saj se tudi položaj v Kur-distanu ponovno zapleta. V Teheranu se vedno boli širijo govorice, da bodo Kurdi 22. januarja enostransko proglasili neodvisnost. TRŽAŠKI DNEVNI ODNOSI MED STRANKAMI NISO MED NAJBOLJŠIMI Novo leto na političnem področju se začenja v veliki negotovosti Prvi večji preizkušnji bosta predložitvi občinskega in pokrajinskega proračuna - KD in notranja enotnost - Odnosi z LpT Mesec december je mesec obračunov, istočasno pa tudi mesec, ko družbenopolitične, gospodarske in druge sile pripravljajo programe, s katerimi bodo stopile v novo leto. Želje vsakogar so, da bi se prihodnje leto zaključilo z boljšimi rezultati in z vidnejšimi uspehi od onih, ki nam jih je prineslo leto, ki se pravkar zaključuje. V kolikšni meri pa se bodo ti upi uresničili, bomo videli čez leto dni, ko se bomo ponovno iz časnikarske dolžnosti lotili tega vprašanja. Mimo uresničitve dalekosežnih programov, ki ‘največkrat ostanejo le na papirju, in upov o boljši prihodnosti, kaj lahko pričakujemo v novem letu v krajevnem političnem življenju? Kakšna so predvidevanja za leto, ki ne predvideva kake važnejše obveznosti, kot so bile na pr. letošnje upravne volitve, na katerih smo poleg pokrajinskega sveta obnovili svete vseh petih okoliških občin? Po kratkem božičnem in novoletnem premoru bo politična dejavnost ponovno stekla z večjo intenzivnostjo. Le-ta bo brez dvoma zelo pestra in bogata, saj bodo stranke kaj kmalu poklicane, da se izrečejo o najvažnejših politično-prcgram-skih dokumentih obeh krajevnih u-stanov, to je o občinskem in o pokrajinskem proračunu; politična razprava, ki se je vselej razvila pred glasovanjem o proračunskih dokumentih, je bila vsako leto v znamenju velike negotovosti. Gotovo je, da bo ta negotovost letos še večja, tako da bosta usedi enobarvnega odbora Liste za Trst na občini in šti-ristranske koalicije PSI - KD - SSk -PSDI, ki uživa zunanjo podporo KPI na pokrajini, zaviti v gosto meglo prav do zadnjega trenutka Treba je namreč seči nekaj mesecev nazaj; upoštevati je treba rezultate pokrajinskih volitev, ki so pokazale, da se je Lista za Trst v mestu še okrepila in si zagotovila relativno večino tudi na pokrajini. Potem ko je vse kazalo, da ji bo tudi na pokrajini uspelo to, kar ji je zaradi pomanjkanja sporazuma med demokratičnimi strankami u-spelo pred več kot dvema letoma na občini, je v krajevnem političnem življenju prišlo do važnega preobrata. Po skoraj trimesečnih pogajanjih in pod spretno režijo pokrajinskega tajnika socialistične stranke Arnal-da Pittonija, so stranke ustavnega loka končno le se postavile kot Trst in njenemu načinu upravljanja. Dosega sporazuma ni bila lahka, vidne posledice je zapustila predvsem v vrstah krščanske demokracije; njena desnica se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da je prišlo do organskega sporazuma s KPI, medtem ko se je vedno na bolj ali manj prikrite načine za vzemala za sodelovanje z listo samo. V vrstah KD je zato prišlo do globljega razkola, ki še vedno o-staja v sicer omiljeni obliki in ki ga ni moglo ublažiti, ali pa dokončno zaceliti niti dolgo preverjanje v krogu strankinega pokrajinskega vedstva. Upoštevati pa je treba še drugo dejstvo: komunistična partija je namreč ob podpisu sporazuma na pokrajini postavila pogoj, da je treba transpozicijo takega sporazuma predvideti tudi za tržaško občino, ki jo še vedno upravlja manjšinski odbor Liste za Trst. To vprašanje bo seveda kaj kmalu v središču politične pozornosti na krajevni ravni. Jasno pa je tudi, da je taka zahteva KPI v diametralnem nasprotju z zadržanjem krščanske demokracije v stalnem iskanju notranje enotnosti V svojem poročilu na zadnjem zasedanju strankinega vodstva je tajnik Coslovich tudi u-gotovil, da KD ni alternativa Liste za Trst in je tudi pripravljena z njo sodelovati, ko bi le-ta pustila ob strani dosedanje demagoške parole, razdraževalne zahteve ter nevarne in muhave predloge. KD torej pričakuje, da bi od Liste za Trst prišel znak kake notranje spremembe, večje racionalnosti in realističnega prevzema lastne odgovornosti: v tem primeru bi do liste spremenila svoje stališče, kar bi odprlo možnost, da bi lahko v kratkem prišlo do organskega sporazuma med obema strankama. Komunistična partija pa se je že od samega začetka postavila kot alternativa LpT. Zaveda se tudi, kako v krščanski demokraciji dvigajo glavo tiste sile, ki bi rade v Trstu ustvarile novo meščansko -nacionalistično zavezništvo proti komunistom, proti Slovencem, proti sodelovanju z Jugoslavijo in ne nazadnje proti demokratični rasti našega prebivalstva in proti utrjevanju prijateljstva med tu živečima narodnostima in v tem okviru tudi proti reševanju problemov slovenske manjšine. Zaveda se, da bi sporazum med KD in LpT pomenil korak nazaj na poti razvoja in napredka celotne in ne samo politične krajevne stvarnosti. Predvidevanja o nadaljnjem razvoju odnosov med političnimi strankami, ki se bedo nato odražali v oblikovanju novih koalicij, predvsem pa pri vsakodnevnem upravljanju in krojenju usode celotne krajevne stvarnosti, so torej zelo negotova. Nerešenih problemov ne manjka, v zadnjem času se še množijo. Huda družbeno gospodarska kriza, ki je zajela celo državo, se v tržaški pokrajini odraža v različnih oblikah. Demokratične stranke bodo morale vložiti vse svoje sposobnosti in veliko truda, da bi s skupnim naporom premostile tako krizno stanje in prisluhnile upravičenim zahtevam in pričakovanju vseh naprednih sil. (as) PO NAPOVEDANI UKINITVI BREZPLAČNE ZDRAVNIŠKE OSKRBE SPLOŠNA ZASKRBLJENOST ZARADI SINDIKALNEGA SPORA ZDRAVNIKOV CGIL poziva uporabnike, naj ne izplačujejo honorarjev za zdravniške preglede - Poseg tržaške pokrajinske uprave V boljunski torki i vse živo - Z ozirom na napovedano protestno gibanje zdravnikov za splošne bolezni, oziroma družinskih zdravnikov, zdravnikov za otroške bolezni in radiologov, katerim bo treba od jutri neposredno plačati honorar za zdravniški pregled, je tržaška sindikalna zbornica CGIL izdala komunike, v katerem poudarja nasprotovanje takemu načinu boja, ki bo resno oškodoval tiste državljane in delavce, ki imajo najnižje dohodke. V komunikeju CGIL nadalje spominja, da je ob nedavnem obisku v Trstu opozorila ministra za zdravstvo Aniasija na nerešena vprašanja zdravnikov, predvsem v zvezi z odgovornostjo, ki jo nosijo vlada in deželni odbor za nezadovoljivo izvajanje zdravstvene reforme bodisi na vsedržavnem kot na deželnem nivoju. CGIL je vsekakor mnenja, da bi se morala sindikalna vprašanja zdravnikov reševati v okviru problematike izvajanje reforme in ne ločeno. Potrebno je, da se re- iiiin>iiiifiiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiuiiiB Z NASTOPOM NOVEGA LETA VIŠJE AVTOBUSNE PREVOZNINE IN TARIFE ZA POŠTNE STORITVE Plinsko olje dražje za 3 lire pri litru, zdravila pa v poprečju za 2% - Sladkor po 880 lir kilogram Z jutrišnjim dnem bodo stopile v veljavo nove tarife v mestnem in medmestnem avtobusnem prometu, višje tarife za poštne storitve in nove cene za specialistične zdravila. Kar zadeva mestni avtobusni promet. je vodstvo Konzorcialnega podjetja za promet ACT sporočilo, da veljajo od L januarja dalje naslednje tarife: vozovnica za en odsek avtobusne linije 200 lir, za dva odseka 4C0 lir in za tri odseke 600 lir; redne mesečne karte za eno linijo ali odsek stane zdaj 9.000 lir, za dve liniji ali dva odseka 12.000 lir in za celotno mestno avtobusno omrežje 14.000 lir; mesečne karte po znižani ceni za odvisne delavce, študente, upokojence, vojake in gospodinje: za eno linijo ali odsek 6.000 lir, za dve liniji ali dva odseka 8.000 lir in označeni s črko. C" iflrfr štej Vilko od 0C0OI i)apj$.,fe&i yza Jrj odseke pa s črko A'in tekočo številko od 45C01 naprej. Namesto teh listkov bo dovoljena uporaba Pokrajinski odbor obsodil atentate na naše spomenike Pokrajinski odbor je na svoji včerajšnji seji ostro obsodil fašistične atentate na spomenike v Bazovici, Zgoniku in Dolini. Ti atentati — je rečeno v noti pokrajinske uprave — pomenijo žalitev antifašističnih in demokratičnih čustev italijanskega in slovenskega prebivalstva ter skušajo izpodkopati duha miroljubnega sožitja, ki je neobhodni pogoj za razvoj našega področja. Pokrajinska uprava je poslala policijskim oblastem noto, v kateri poziva k najstrožji budnosti in k odločnemu zatiranju podobnih dejanj. dveh oziroma treh rednih listkov. Podjetja ACT nadalje obvešča, da bodo redne mesečne karte na voljo občinstvu izključno pri blagajni v Ul. Italo Svevo 2, in sicer vsak delavnik od 9. do 12. ure. Kdor ima še stare vozne listke, ki ne pridejo v poštev za uporabo po novem sistemu, jih lahko do 31. januarja zamenja za nove pri isti blagajni. Jutri se podražijo tudi vozovnice abonmaji v medmest- nem avtobusnem prometu. Povišek bo znašal v poprečju 22 odst., v nekaterih primerih pa bodo tarife celo za 34 odst. višje cd dosedanjih. Za povišek, ki bo veljal tako pri javnih kakor tudi pri zasebnih avtoprevoznikih, se je te dni opredelil deželni odbor za koordinacijo prevozov (proti so glasovali samo predstavniki sindikalnih organizacij, ki so člani omenjenega odbora). Vzporedno s tem bi se morale izboljšati tudi storitve, ki jih nudijo občinstvu avtoprevoznika podjetja. Deželna u-prava namerava namreč delno finansirati nakup ICO novih avtobusov za mestni in medmestni promet v Furlaniji - Julijski krajini; deželni prispevek bo pri javnih avtoprevoznikih kril 60 odst., pri zasebnikih pa 40 odst. nabavne cene novih vozil. isa nodiagi sklepa, ki ga je ministrski' svelnsprčjkl 5. decembra, bodo jutri stopili''V ‘veljavo za poštne storitve naslednji poviški: taksa za navadno pismo s sedanjih 170 na 200 lir (za tujino na 300 lir), za poštno dopisnico, razglednico ali posetnico s 120 na 150 lir (za tujino na 2C0 lir); za neperiodične tiskovine s 70 na 80 lir, za propagandne tiskovine s 24 na 30 lir. doplačilo za priporočeno pismo s 350 na 400 lir (za tujino na 600 lir), doplačilo za ekspresno ‘ pismo s 350 na 500 lir (za tujino na 600 lir), pristojbina za denarno nakazilo po poštnem tekočem računu z 200 na 250 lir. pristojbina za poštni paket (5 kg) s 1300 na 1500 lir, pristojbina za brzojavko do 10 besed s 1000 na 1500 lir. Mimogrede naj omenimo, da bodo tarife za poštne storitve ponovno povišane 1. oktobra 1981, ko sp bodo pristojbine povečale v notranjem prometu na 300 lir pri navadnem pismu, na 200 lir pri posetnici, dopisnici in razglednici, na 120 lir pri neperiodični tiskovini, na 44 lir pri propagandni tiskovini, na 600 lir pri priporočenem in na 700 lir pri nujnem pismu. Pristojbina za denarno nakazilo po poštnem tekočem računu bo poskočila na 350 lir, za poštni paket 5 kg na 1900 lir in za brzojavko do 10 besed na 2C00 lir. Od jutri dalje poteka tudi rok za vplačilo naročnin na radio in televizijo. Rok zapade 31. januarja, po-tem datumu pa bodo morali morebitni zamudniki doplačati predvidene denarne kazni. Višje naročnine —- ki pa so kakor znano stopile v veljavo že 1. septembra letos — so naslednje: za barvni televizor letna 77.685, šestmesečna 39.655 in trimesečna naročnina 20.695 lir; za črno-bell televizor let- in mesečni abonmaji v ........................................................................................ TO JE ŽE DRUGI OBISK PO KATASTROFI Novoletno voščilo škofa Bellomija Tržaški škof Bellomi je tudi letos naslovil na vernike novoletno voščilo, v katerem poudarja, da je prehod iz starega v novo leto priložnost za razmislek o sebi in o družbi, ki nas obkroža. In prav ta potreba, ki je skupna vsem ljudem, je njemu narekovala letošnje želje, ki jih kot škof namenja vsakemu Tržačanu, vsem tržaškim družinam in Trstu sploh. Predvsem želi škof Bellomi vsem posameznikom, da bi globlje doživljali svojo notranjost in da bi zato večkrat prisluhnili svoji vesti s tem, da si izborijo trenutek miru in zbranosti, ki sta za to potrebni. Ob tem škof tudi poudarja, da je treba imeti več poguma za iskreno avtokritdko, istočasno pa tudi trdnih osnov, ki izhajajo iz vere. Te osnove oblikujejo človekovo dostojanstvo, krepijo njegov čut odgovornosti, so jamstvo za spoštovanje sočloveka in za sodelovanje ter bratstvo med ljudmi. Končno želi Bellomi vsem, da bi se gradili v resnični svobodi, svobodi, ki jo dajejo avto-kontrola, samoodločanje za resnico in za dobroto, možnost za resne in zrele osebne izbire. To je svoboda izgradnje lastne usode po božjem načrtu. Svoje voščilo Bellomi zaključuje g željo, da bi se dobrota med ljudmi ggdno bolj krepila Predsednik naše dežele Comelli bo 1. januarja med potresenci Obiskal bo številne operaterje iz Furlanije-Julijske krajine • Zahvala za pomoč dežele Bazilikate Predsednik deželnega odbora Comelli bo na prvi dan novega leta spet obiskal potreseno področje i-talijanskega Juga. Multem ko se je takoj po potresu udeležil v Neaplju sestanka, ki ga je sklical izredni vladni komisar Zamberletti, se bo tokrat ponovno srečal s predstavniki dežele Bazilikate in drugih krajevnih ustanov. Comelli se bo tudi podal v tiste operativne centre, kjer z izredno požrtvovalnostjo delajo v korist potresencev razne reševalne skupine, ki jih je odposlala dežela Furlanija - Julijska krajina. Glavna središča sta kraja Scalo di Tito in Vietri, od tu pa se skupine zdravstvenih operaterjev, tehničnih izvedencev in gozdarske službe podajajo vsak dan v bližnje potresene občine. Predsednik deželnega odbora bo tako imel možnost, da na licu mesta preveri potrebo o nadaljnji pomoči tem občinam istočasno pa bo lahko izrekel priznanje uslužbencem in o- peraterjem naše dežele, ki že dalj časa nudijo svoje izkušnje in znanje v pomoč prebivalcem Bazilikate, ki jih je naravno zlo tako hudo prizadelo. Zahvalo za to dragoceno pomoč je medtem izi okel že predsednik dežele Bazilikate Vincenzo Verra-stro, ki je naslovil na predsedstvo naše dežele toplo brzojavko. Nova parkirišča mostnem središču v S preusmeritvijo avtobusne p ge štev. 11 z Ul. Pieta bo občina lahko uredila v tej ulici nov parkirni prostor na strani lihih hišnih številk. Nova parkirišča bodo pridobili tudi v Ul. Gatteri, koder so se doslej odvijali pogrebni sprevodi. V Ul. Giustiniano pa nameravajo urediti vrsto manjših parkirišč za motorna vozila. šujejo skupno s sindikalnimi organizacijami delavcev, da se tako lahko oblikuje ustreznejši pritisk, ki ne bo le na škodo najrevnejših kategorij državljanov, kot so v naši pokrajini predvsem upokojenci. Iz teh razlogov CGIL obsoja napovedano ravnanje omenjenih kategorij zdravnikov in vabi uporabnike, naj ne izplačujejo honorarjev, ki bi jih zdravniki v obdobju stavkovnega gibanja eventualno zahtevali. Obenem poziva Tržačane in delavce k enotnemu protestu in k zahtevi, da odgovorne oblasti zajamčijo brezplačno zdravljenje, kot ga zakon predvideva. Tudi tiskovni urad tržaške pokrajine je izdal komunike, v katerem sporoča, da je predsednik odbora seznanil ministra Aniasija z zaskrbljenostjo uporabnikov ob napovedanem protestnem gibanju zdravnikov, ki bo brez dvoma udarilo predvsem po najmanj premožnih slojih. Pokrajinski odbee je vsekakor že posegel pri deželnem odborništvu, da bi v okviru svoje pristojnosti čimprej rešil sindikalni spor. Vodstvo komunistične sekcije «Cat-tonar» pri Sv. Jakobu pa je sinoči s svoje seje poslalo ministru za zdravstvo brzojavko, v kateri napoveduje svoje nasprotovanje zahtevi po plačilu honorarjev za zdravniške preglede in zahteva od ministra izpolnjevanje zakonskega predpisa, ki predvideva brezplačno zdravljenje. Skulptura in mozaik v okviru tovornega postajališča V teh dneh so objavili imena zmagovalcev vsedržavnega natečaja, ki ga je uprava tovornega postajališča pri Fernetičih razpisala za dve umetniški stvaritvi, ki naj bi jih namestili v okviru postajališča. Žirija je med 40 deli avtorjev iz različnih italijanskih dežel, zbrala skulpturo, ki so jo predlagali arhi tekta Bartoli in Dellamartina ter slikar Cassetti iz Trsta ter mozaik, ki ga je predložil Tržačan Giorgio Cisco. Skulpturo, ki bo visoka 9 metrov, bodo postavili v središču široke ploščadi, mozaik pa bo vgrajen v pročelje carinske stavbe. Z deli za realizacijo bodo začeli v prvih dneh prihodnjega maja. • Da bi omogočila redeo potek javnih del ha obmifcju Ul: Bendšsi, je občinska upravi' odredila začasno prepoved prometa po omenjeni ulici za vsa vozila. na 42.010, šestmesečna 21.445 in trimesečna 11.190 lir; za radijski sprejemnik letna 3.585, šestmesečna 2.320 in trimesečna 1.685 lir. Z jutrišnjim dnem se nadalje poviša cena plinskega olja za dizlo-va vozila, in sicer za tri lire pri litru, to je s sedanjih 337 na 340 lir, vsa specialistična zdravila pa se podražijo v poprečju za 2 odst. Ustrezni sklep je sinoči sprejel medministrski odbor za cene (CIP), ki je hkrati odredil pocenitev sladkorja v razmerju 5 lir pri kilogramu (s sedanjih 885 na 880 lir). Na koncu naj omenimo še, da je ministrstvo za pošto in telekomunikacije dovolilo tudi ob letošnjih novoletnih praznikih tarife po znižani ceni za deželane,, ki bi se radi telefonsko povezali s svojci, izseljenimi v Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Luksemburg, Nizozemsko in Švico. Olajšata«rbodo-prizn&vale, vse .javne telefonske govorilnice, ki jih ju-PW.¥ija.ta državna telefonska družba in SIP, interesenti pa morajo s primernimi listinami dokazati svoje sorodstvo z izseljenci. .......................i...........................................................................* OB NEDAVNEM ODPRTJU POSVETOVALNICE V BOLJUNCU ,iiiIM miiiiiiiiiMiiimmiMiiiiMitiiiiiiuiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiipiiiili ŠE NEKAJ UR IN STARO LETO SE NAM BO ZASUKALO Slovenci bomo silvestrovali v duhu pristne domačnosti Naše kulturno-prosvetne in športne organizacije so pripravile članom m prijateljem obetaven zaključek leta Vremenoslovci so včeraj prek sredstev množičnega obveščanja še kar uverjeno grozili ljudem iz severnih predelov Italije — torej tudi nam na Tržaškem — s poobla-čitvami zaradi približevanja nizkega zračnega pritiska tam nekje iznad Alžirije. Danes bi se potemtakem moralo vreme pri nas skisati in vprašanje je le: bo deževalo ali snežilo? Ker pa poprečni ljubitelj televizijskega ekrana nerad verjame meteorološkim napovedim, smo marsikoga čuli, ko je zatrdil, da se bo staro leto zasukalo v novo pod zvezdnatim nebom. Nekdo drug pa je pripomnil: Vsaj za Silvestrovo naj nam bo jasno, ko pa so se nam skozi vse iztekajoče se leto črni oblaki nizali drug za drugim. Kaj je možakar imel v mislih, ni težko uganiti. Še posebno zato ne, ker, je bil našega, slovenskega rodu, mi pa dobro vemo, kako je bilo v minulih dvanajstih mesecih z našimi problemi, ki so ostali nerešeni. Čeprav silvestrovanje je in in tudi mora biti moment brezskrbne razposajenosti, misij«, . kot potrditve nuje po optimizmu v po- Družinske posvetovalnice opravljajo dragoceno delo v prid prebivalstvu Družinska posvetovalnica v dolinski občini je četrta, ki je začela delovati v tržaški pokrajini. U-spešno namreč delujejo še tri posvetovalnice in to v Nabrežini, v Miljah in pri Sv. Ani. V kratkem bodo verjetno odprli v okviru zdravstvenega konzorcija tudi posvetovalnici na Rocolu in na Gredi. Zasluga za ustanovitev družinske posvetovalnice v Boljuncu gre tudi v tem primeru pripravljalnemu odboru in skupini naprednih žensk, ki je spremljala birokratsko fazo in tako omogočila začetek delovanja. Če si pobliže ogledamo zgodovino družinskih posvetovalnic v I-taliji, ugotovimo, da so bile prve posvetovalnice zasebnega in navadno verskega značaja: edine laične posvetovalnice so bile družinske posvetovalnice AIED, ki so vsa povojna leta spremljale in podpirale boje ženskih gibanj. Do odobritve zakona o javnih družinskih posvetovalnicah je prišlo teta 1975 po večletnem pritisku ženskih in naprednih gibanj; z zakonom št. 405 so torej napredne sile dosegle, da se najnujnejši problemi družinskih članov lahko rešujejo tudi v javnih ustanovah, kjer so vse storitve brezplačne. Kar so si prebivalci Italije s težavo izbojevali, je bilo v Jugoslaviji uzakonjeno že takoj po vojni. Pred kratkim so v sosednji državi u-vedli tudi predzakonske posvetovalnice, mi pa moramo na žalost še vedno ugotavljati, da je po petih letih od odobritve zakona število posvetovalnic tudi v naši deželi še vedno zelo omejeno. Vsekakor pa lahko rečemo, da je položaj družinskih posvetovalnic v naši pokrajini še kar zadovoljiv, če ga primerjamo s stanjem posvetovalnic v ostalih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine. Občinsko posvetovalnico v Boljuncu upravlja odbor, ki ga sestavljajo predstavnice žensk, ki zastopajo vse politične sile, prisotne v občini, predstavniki sindikalnih organizacij, predstavnik operaterjev in predstavniki občine. V posvetovalnici deluje skupina petih operaterjev: ginekolog, otroški zdravnik, babica, socialna delavka in psihologinja. Prebivalci se lahko v družinskih posvetovalnicah pogovorijo o družinskih problemih, o problemih v zvezi z vzgojo otrok, o ginekološko - sanitarnih problemih, o alkoholizmu itd. Navedemo naj le nekatere od speci-fičnejših pristojnosti posameznih o-peraterjev. Ginekolog opravlja v posvetovalnici ginekološke preglede, daje informacije glede kontracepcijskih sredstev, zdravljenja sterilnosti, prekinitve nosečnosti in sledi ženskam med nosečnostjo in po porodu; otroški zdravnik opravlja specialistične preglede otrok in skrbi za prevencijo raznih bolezni; psiholog se ukvarja predvsem s problemi vzgoje in odnosov med starši in otroki, socialna delavka pa svetuje v zvezi z zakonodajo, ki urejuje družinske odnose (zaščita mladoletnikov, žensk) in išče rešitev glede na vso problematiko, vezano na družino; babica opravlja preventivne preglede za ugotavljanje rakastih obolenj in skrbi za predporedniško profilakso. Skupinsko delo operaterjev je prirejanje okroglih miz, skupnih posegov po šolah (npr. o spolni vzgoji, o mamilih), pripravljanje nosečnic na porod, delo s skupinami žensk, mladoletnikov itd. in sodelovanje z ostalimi strukturami. V družinski posvetovalci torej skušajo reševati probleme posameznikov, parov ali družin; novost je v tem, da se problemi skušajo rešiti globalno, tako da se npr. upošteva tako zdravstvena kot socialna in psihološka plat nekega' primera. Izrednega pomena za delovanje posvetovalnice je tesen stik s prebivalstvom in s stvarnostjo o-kolja, v katerem posvetovalnica deluje. Tako ima družinska posvetovalnica možnost, da se stalno razvija in spreminja glede na potrebe prebivalstva in prav zato so se o-peraterji posvetovalnice dolinske občine ' odločili, da bodo priredili številna srečanja s prebivalstvom raznih • vasi dolinske občine Po sklepu občinskega odbora bodo v prihodnjih tednih opravili vrsto obnovitvenih del v notranjosti pokrite tržnice v Ul. Carducci. S predvidenim izdatkom 15 milijonov lir bodo med drugim odstranili 87 stojnic druge kategorije (s površino po 2,85 kv. m). OBVISmO SDCl Ponovno spremenjeni količniki IVA V manj kot letu dni je zakonodajalec že petič drastično posegel v zakonodajo IVA s svojimi spremembami. Za nepoklicane spremljevalce tega dogajanja so najbolj vidne spremembe količnikov IVA. Slednji so v letu 1980, zaradi znanega padca vlade po krivdi tako imenovanega ; Borštani se bodo lotili domačih viž in počastili kulinarično spretnost Borštank v srenjski hiši; Bazovcem postreže s silvestrovskim vzdušjem Gospodarska zadruga: v proseškem športnem društvu Primorje se bodo vaščani pozabavali z ansamblom «Vodopivec», posebej za mladino — tudi mladoletnike — pa poskrbi Mladinski krožek v prosvetnih prostorih; v boljunskem gledališču «F. Prešeren* bo silvestrovanje v priredbi ŠD Breg poživil ansambel «Aries»; priznani orkester obljubljata tudi SPD Igo Gruden in ŠD Sokol, ki priredita silvestrovsko slavje v Nabrežini, in tako naprej. Kaj pa Slovenski klub? «Silvestrovskega torka* ne bo, ker sp torkovi večeri že pred božičem ostali na počitnicah, s čimer je vodstvo kluba sicer pravočasno seznanilo javnost. Marsikatera slovenska družina pa za Silvestrovo ne bo doma, temveč se je odpravila na večdnevni organiziran izlet v matično domovino, pa tudi mnogo dlje na tuje. Eni so šli silvestrovat na Bled, kjer so hoteli ta čas prav nakopani, drugi v zagrebški hotel Intercontinental, e-ni so si že spet zahoteli eksotičnega vzdušja in odleteli v Palmo de Mallorco, a nekateri so, kot lastovke, poleteli v toplejše kraje na Ka narskih otokih. Srečno novo leto vsem. Tudi — in še zlasti — našim bratom, ki so morali s trebuhom za kruhom na tuje. Želimo jim, da se čimprej lahko spet vrnejo, kot lastovke, v domače gnezdece, (dg) V Bregu so nedavno začeli obirati oljke, ki jih nato mastijo v boljunski torkli (na sliki). Pravijo, da je letošnja bera še kar zadovoljiva, a tudi, da bi lahko bila precej boljša, ko jo vreme ne bi bilo zagodlo ravno tedaj, ko so oljke bile v cvetju. Kakor smo v našem listu že poročali, se oljčni gaji na Tržaškem polagoma množijo, toda naši pridni kmetovalci še vedno niso deležni dovoljsnje denarne pod-pGfe. V smislu že obstoječih za-' konskih predpisov sicer nekateri prejemajo določene prispevke, pravico pa imajo tudi do posebnih sredstev iz kmetijskega sklada Evropske gospodarske skupnosti (FEOGA); teh niso dobili, ker zadevni zakonski osnutek še ni priromal v deželni svet. • Zaradi obnovitvenih del na stavbi štev. 6 na Trgu Ponterosso, je občina odredila začasno prepoved parkiranja vseh vozil od ponedeljka do petka v Ul. Genova od hišne številke 10 do Trga Ponterosso. Samozvana fašista napadla moškega V Ulici S. Lazzaro sta mlada fanta, 18-letni A. M. in 16-letni C. B., ki sta se sama proglasila za fašista, napadla v ponedeljek zvečer, brez kakega bolje utemeljenega vzroka, 64-letnega Francesca Anto-ninija, ki je doma v Ul. Porta 4. Moški je preiskovalcem povedal, da sta mu mlada fanta grozite in da sta ga kasneje napadla, čeprav sam ni član kake politične formacije. Zaradi poškodbe nosa in morebitnega zloma nosne kosti se bo An-tonini moral zdraviti od 10 do 20 dni. »3ei sr-.n. --------— S pestmi do parkirišča Zaradi parkirišča sta se včeraj sprte v Ul. F. Severo 51-letni Silvano Furlan in 23-letni Perry Tu-rella. Mladenič se ni dal kar tako ugnati in se je končno lotil moškega tudi s pestmi. Furlanu so zaradi poškodb po obrazu nudili v bolni -i prvo pomoč, za vročekrvnega Turello pa so poskrbeli agenti letečega odd^ka. Lahek plen za tatu: okradel je prijatelja Veliko hvaležnost do prijatelje«!' gostoljubnosti je pokazal 24-letiv-Antcnio Laurenzano iz kraja Rossa-no Calabro v Kalabriji. Ko se je mudil za božič na obisku pri prijatelju iz Trsta, je izkoristil priložnost in odnesel s sabo kožuh v vrednosti kakih štirih milijonov, prilastil si je 300 tisoč lir ter še nekatere druge, manjvredne stvari, za kar se je zlikovec vsekakor že znašel za rešetkami. Pripetilo se je prav na božič, ko je 24-letni Ottavio Šema, ki staj nuje v Stuttgartu, prispel k sestri v Trst, da bi tu preživel praznične dni. S sabo je pripeljal tudi prijatelja, ki ga je, kot je kasneje povedal, srečal na železniški postaji nemškega mesta, potem ko ga že dve leti ni videl. Antonio «Catalo-gero» (preiskovalci so kasneje ugotovili, da to ni njegovo pravo ime) mu je zaupal, da bi zelo rad preživel praznike doma, na žalost pa za pot nima dovolj denarja. Spmi se je zasmilil, kupil mu je vozovnico do Trsta in ga tudi pova; bil, da božič preživi pri njegovi sestri Marii Šema. Tako se je tudi zgodilo. Toda ko sta se brat in sestra na bo-Ižični večer odpravila na večerjo, se je njun gost oprostil, se izgovoril. da je preutrujen in je končno sam ostal v stanovanju. Pobrskal je po bivališču, našel to, kar se mu je zdelo nekaj vredno, potem pa jo urno pobrisal. Ko sta se brata Šema vrnila, ju je pričakalo neprijetno presenečenje. Maria Šema se je sicer spomnila, da je Laurenzano telefoniral v Kalabrijo nekemu dekletu. Še več, spomnila se je telefonske številke in tudi to, da ji je goljuf obljubil za novoletno darilo kožuh. Vse to je prišlo preiskovalcem še kako prav, tako da so že v najkrajšem času tatu zasledili. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni cb smrti našega dragega SAVERIJA MIHELČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, težkem trenutku. Boljunec, 31. decembra 1980 ki so nam bili blizu v tem SVOJCI 31. decembra 1980 Gledališča VERDI V soboto, 3. januarja, prvi nastop poljskega ansambla ljudskih plesov in pesmi «Mazowsze» za red A v parterju in ložah ter za red F na galerijah. Druga predstava bo na sporedu v nedeljo ob 16. uri in naslednja bo prihodnjo nedeljo. 11. januarja. Prodaja prostih vstopnic se bo začela v petek, 2. januarja, pri blagajni gledališča. Novoletni pozdrav 92-lelne korenine Kino Ariston Danes zaprto. Jutri 15.15 «Allegro ma non trop-po». Barvni film. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon». Evcelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi. Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane-ve e i sette nani*. Risani film. Fenice 16.00 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film. Jutri isti film ob 15.00. Aurora 16.30—20.00 «Ben tornato pi-chiatello*. Jerry Louis. Barvni film. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Oechi delle stelle*. N. Delon in R. Hoffman. Sledi revija: «Travoltissimamente pon -pon». Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.15—20.10 «Io sto con gli ipopotami*. B. Spencer in T. Hill. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 15.00. Capitol 16.30—20.00 «L’aereo piu pazzo del mondo». Moderno 15.00 «Odio le bionde». Barvni film za vsakogar. Lumiere Danes zaprto. Jutri ob 15.00 «Airport 80». Barvni film. Voha Danes zaprto. Jutri ob 15.00 «Pari e dispari». B. Spencer, T. Hill. Barvni film. Šestega decembra je prekorači' častitljivi prag 92. leta Ivan Treb-bi - Trebeč. Kljub visoki starosti in razmajanemu zdravju se je zglasil pri nas, da bi prek dnevnika naslovil sorodnikom, prijateljem in znancem koš pozdravov in voščil za zdravo in srečno novo leto. Od 1908. do 1918. leta je bil prostovoljec v avstro-ogrski vojni mornarici, pozneje se je zaposlil pri Javnih skladiščih v Trstu, kjer je služboval do zasluženega pokoja Rojen je bil na Ostrožnem brdu pri Košani na Postojnskem, biva pa V rebri nad Rojanom, kjer ipu stoji hiša in kjer še sedaj pridno vrtnari. Želimo mu, da bi tak — prožen in veder — ostal še dolga leta. Obresti na zamrznjene dravinjske doklade Od petka, 2. januarja 1981, bodo banke začele izplačevati tretji kupon petletnih zakladnih zapisov, ki so jih odvisni delavci v Italiji (o-krog 7 milijonov ljudi) prejeli namesto zamrznjene draginjske doklade v drugi polovici 1977. leta. Obresti na zamrznjeni kapital znašajo 13 odst. Z zamrznitvijo draginj-skih doklad je država kasirala o-krog 1000 milijard lir, za petletne obresti pa bo do leta 1983 izplačala okrog 600 milijard lir. Razna obvestila Slovenski kulturni Klun prireji, silvestrovanje, ki bo v Ulica Dom zetti 3, z začetkom ob 20.30. Vstop nina: člani 7000 lir; nečlani 8000 lir (vključena jedača). |=| Izleti f Čestitke Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu. • Rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto se bo sestal dne 1. januarja na redni seji. Sestanek bo ob 20.30 v Ul. Colautti 6. Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 1. in 2. januarja 1981 zaprti zaradi novoletnih praznikov. Sekcija VZPI - ANPI Križ vošči vsem vaščanom in tovariškim sekcijam SREČNO IN USPEŠNO-LETO 1981 Svojim bolnim članom pa želi čimprejšnje okrevanje. Danes praznuje 18. rojstni- dan MARKO RAPOTEC. Vse najboljše mu želijo mama, očka, Mitja in nona. SILVESTER OLENIK je 29. decembra praznoval rojstni dan, danes pa goduje. Vse najboljše mu želijo žena, brat in hči z družino, čestitkam se pridružujejo družine Tul, Zonta in Smotlak. Jutri bo na Kontovelu praznoval rojstni dan KLAVDIJ PIRAŠ. Še na mnoga zdrava in vesela leta mu kličejo žena, sin, mama in hči z družino. Ivo in Danijel pa pošiljata nonotu 51 poljubčkov. Jutri praznuje rojstni dan naša draga mama in nona DOROTEJA VODOPIVEC. Da bi bila še dolgo med nami srečna in zdrava ji želijo vsi. ki jo imajo radi. LILIJANI PETELIN za 16. rojstni dan želijo vse najboljše starši, brata ter družina Gabrovec. Dne 21. decembra je praznovala v Gronadi 5. rcistni dan ALENKA GOJČA. Vse najboljše in da bi bila pridna punčka ji želijo tata Mirko, mama Nadja in sestra Valentina. Dne 24. decembra je praznoval 21. rojstni dan IGOR KALC. Mnogo sreče in zdravja mu želijo mama Ju'ka. očka Mirko in brat Pavel. Včerai. 30. decembra, je praznovala v Gronadi svni 21. rojstni dan BETTY KRIŽMANčIč. Iz vsega srca ji iskreno voščita mama in tata. Včeraj - danes Kolegici Sonji in soprogu Iainiju Bogatcu se je rodil sin IGOR kateremu želimo trdnega zdravja in sreče v živlienm. staršema pa naše iskrene čestitke. Kolektiv Centralspeda Mali oglasi telefon (040) 7946 72 GOSTILNA «A1 Palombaro«, Trst, Bazoviška cesta 56, tel. 040/54571, vam nudi vsak dan žabe, divjačino, škampe in druge specialitete. PRODAM peugeot 204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena 1 000.000 lir. Telefon - Gorica, 83535. MILIČ DUŠAN - Zagradec 2 -toči belo in črno vino. NUJNO iščem prostore za urad, velikost 70 kv. m na Opčinah ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na štev. 226-369. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ‘ . , - . S. P. A.’ ’ • • ^ ' .* TRST - ULICA F FILZMO- 32? 61-‘1AQ 30. 12. 1980 Ameriški dolar 920.- Funt šterling 2.185.— Irski funt šterling 1.760.— Švicarski frank 520.— Francoski frank 203.- Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473,- Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola- 770,- Hnlandski Korint 435,- Danska krona 152.— Švedska krona 209,— Norveška krona 177.— Drahma 16,50 Mali dinar 26,75 Veliki dinaf 27— MENJALNICA ■ •; • jCr.^v,-, .. ' . i,” s*. ' vseh tujih valu t Danes, SREDA, 31. decembra 1980 SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.31 — Dolžina dneva 8.45 — Luna vzide ob 1.46 in zatone ob 13,Q5 Jutri, ČETRTEK, 1. januarja 1981’ NOVO LETQ,^aM * j Vreme včeraj: najvišja temperatura 7 stopinj, najnižja 3,1, ob 18. uri 6,4 stopinje, zračni tlak 1033,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstot-na, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Paolo Ursic, Irene Pintus, Elisa Nastati, Igor Bo gatez, Elisa Baruzza, Serena Fa-bris, Stefano Sabadin, Lorenzo Cal-legaris, Davide Ciarlini, Elisa All-berti, Marco Pinamonti in Diego Brumnich. UMRLI SO: 7l-letna Emilia Mar-ghieri por. D’Elia, 83-letna Pierina Ceccato vd. Vidali, 93 letni Giovan-ni Marini, 75-letna Emilia Braidot por. Vinci, 84-letna Stefania Benčič vd. Bassanese, 75 letni Giorgio Cer-necca, 73-letna Pierina Samsa vd. Trampuš, 83-letni Camillo Negrini, 771etni Giuseppe Gropazzi, 58-letni Carlo Grobisa, 83-letna Albina Chia-bai vd. Cressi, 83 letna Vittoria Sta-nich vd Bertotti. 73-letni Carlo Vi-sintin, 78 letna Maria Piščanc vd. Ferluga, 85-letni Giuseppe Stupa-rich, 81-letni Bruno Damassa, 95 letna Antonia Thomann, 26-letni Gil-berto Zuttion, 76-letni Ferruccio Gregorutti, 78-letni Enrico Bizjak, 61-letni Sante Lo Stuzzi, 68-letni Bruno Recchi, 76-letni Antonio Piscanc, 84-letna Anna Tassan, 77-letna An-tonbi ,C14<-m vcj„ JfstfSDčV 67-ktaa Oda. -Marši,. vd*,. Ladovam. ,,.54-letm Alessandro Lauro, 62-letni Pasquale Nicotra, 78-letna Olga Pizziga vd. Bastiani, 56-letna Sabina Baricolo por. Ritossa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni ?, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočnp slržhn od do 8 ure tel 73267. predpraznični od 14 do 21 — ‘------------ 20 "re in praznične od 8 ure. tol 68441 LEKARNF V OKOLICI Bol junec- tel 228 124. Bazovica tel 226 165, Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina- tel 200 121. Sesljan: tel 209197: žavlje bel. 213137: Milje: tel 271 124 MitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiimiiiiiHiiMiimiiiitmttuuiiiiiiiiumiinmftiiiMiiiiiiiiMMiiiiiiitMiiiiiiiitfiiimmiin Darovi in prispevki ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob obletnici smrti svaka Rafaela Breclja darujeta Marica in Gigi Poljšak 10.000 lir. V spomin na nonota Rafaela da-rujeta Susanna in Elvio 10.000 lir. V spomin na dragega očeta Rafaela darujeta Anita in Pino 15 tisoč lir. Ob 1. obletnici smrti nepozabnega moža Rafaela Breclja daruje žena Karmela 20.000 lir. * * * Namesto novoletnih voščil darujeta Marica Škabar in Alma Re-schitz 10.000 za Dijaško matico in 10 tisoč za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju. , V počastitev spomina Riharda Renči ja daruje družina Lučka Križ-mančiča (Fegonovi) 10.000 lir za TPPZ. Za Godbeno društvo Nabrežina darujejo N.N. 10.000, Marko Pertot 10.000. Mirko Frančeškin 10.000 in N.N. 20.000 lir. „ , . V spomin na sestro Pavlo in mater Uršo Olenik darujeta Marija in Milan 10.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. „ , „ . . V spomin na Zorka Rebulo in Josipa Rebulo daruje družina Ca stellani 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. . . , Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu daruje Majda Furlan - Kovač 20.000 lir. Namesto novoletnih v015«1 J™™' jela Miro in Iva Ščuka 10000 ,ir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Lucia na Legiše darujejo Lidia in Gra ziella Roveri 15.000 ter Dorina Terčon 5.000 lir za SK Devm. Ob 1. obletnici smrti Rafaela Breclja da ruji'ta Anita m Pino 15.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU želi svojim članom in podpornikom i ■ t>‘ ' ,, fff« *> *. {-t SREČNOv™ ne J««r.i>- M IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1981 ŠD PRIMOREC — TREBČE vošči vsem članom, športnikom, slovenskim društvom in športnim delavcem SREČNO NOVO LETO 1981 PELL1CCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše naknpe KRZNA - JOPE elegantni modeli • najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi 'T^Vi#ATmbn 16 »uisifis BhteVtt 79G'301 OPTIKA - FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicold 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida • Recepte za .love leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • frčala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov • Konkatne leče. PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI Za KD Rovte - Kolonkovec daru jeta Ana Furlan vd. Viola (Rovte) 5.0C0 in Pierina Šuligoj 5.000 lir. Miro Mozetič - krojač daruje 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti dragega Jožefa Sosiča daruje žena Angela 10.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin. V spomin na Josipa Rebulo da ruje Josip Guštin z družino 10.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. V spomin na Gizelo Bucik, mamo Maria Bucika darujejo uslužbenci ZTT in Primorskega dnevnika 139 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Karla Grobišo da ruje družina Darka Grgiča (Pa-driče 42) 10.000 lir za PD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Karla Grobiše daruje družina Ferluga (Padriče 32) 10.000 lir za PD Igo Gruden. Namesto novoletnih voščil sorod nikom in znancem daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici. V spomin na Emilijo Jež vd. Gerbec darujejo družine Kodrič -šiškovič 20.000 lir za tržaško glasilo «Delo». Ob 2. obletnici smrti žene Pine Marc daruje mož Ivan 10.000 luža pogrebno podporno društvo v Bazovici. Ob obletnici smrti drag- mame Marije Sosič daruje liči Neda z družino 10.000 lir za osnovno šolo P Trubar v Bazovici. Žene s Padrič, neudeleženke Je tošnjega izleta, darujejo 10.000 luža spomenik padlim v NOB s Padrič in ne iz Gropade. kot je bilo pomotoma objavi ieno. V spomin na Mery Kosmino dani ie Marija Trobec (Repen 137) .10 tisoč lir za Skupnost družina Opčin«. Bogata Izbira Izdelkov 4 lesa In keramike ter ročnih del s krašklmi motivi, primerni za vsakršno darilo BOR ... ... • : .v.-.-.-. ■ ; - cesta NABREŽINA-SEMPOLAJ K)om po železniškem prehodu SREDA, 31. DECEMBRA 1980 12 tiskarna ljudske pravice ČASOPISNO TISKARSKO PODJETJE PRAVICA — DNEVNIK TISKARNA LJUDSKE PRAVICE 61000 LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 Tel. (061) 323-841 - Telex: Ijudne 31177 ČASOPISNI TISK OFSETNI TISK KNJI2NI TISK KNJIGOVEZNICA PLASTIFICIRANJE KLISARNA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Ludvvig van Beethoven 13.00 Umetnost v mestih 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: RUŠČINA 14.30 Družina Patridge — TV film 15.00 Aladinova magična svetilka 15.55 Izginuli Holandec, 1. del TV nadalj. 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Rdečelasa Ana — risani film 18.00 šolska vzgoja: Obletnice 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 Italijanske kronike 19.20 Veliki lov -• 7. del 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Novoletna poslanica predsednika republike Pertinija 20.55 Serpico — TV film 21.50 Jaz in. .. hrana — 4. del 22.35 Dream Weaver, novoletni program 23.00 Nekoč je bil Hoolywood, film Režija Jack Haley jr.; igrajo: Fred Astaire, Bing Cros-by. Gene Kelly, Liza Minnel-li, Debbie Reynolds, Frank Sinatra in drugi Med odmorom: NOVOLETNA VOŠČILA Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Šolska vzgoja: Maring 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Maigret na zasliševanju, 3. in zadnji del 15.25 Šolska vzgoja: Zgodovina poleta 16.00 Jedilni list 16.30 Tolpa petih - TV film 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, II. del 18.00 Šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza 18.30 Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s. .. Totojem Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Novoletna poslanica predsednika republike Pertinija 20.55 »Cristo si e fermato a Eboli* 3. del TV nadalj. 21.50 Dobrodošli v cirkus Bamum in Bailey 23.00 Bil je nekoč Hollywood, film Vmes Novoletna voščila Tretji kanai 16.35 Trubadur — film 18.25 Nedelja, toliko nedelj 19.00 DNEVNIK 3 19.30 «Superbabica» na pomoč 19.35 SanCArcangelo: 10 let pozneje Večerna glasba 20.40 Novoletna Doslanica predsednika republike Pertinija 20.55 Otroštvo, poklic in prve izkušnje Benečana Giacoma Casanove — film 23.00 Nekoč je bil Hollywood, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 - 10.00 TV V ŠOLI: TV koledar, Secesija na Hrvaškem, Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 16.15 Poročila 16.20 Z besedo in sliko 16.35 Ukročeno oko, švicarska dok. oddaja 17.05 Življenje vidre Tarke, angleški film 18.30 DEDEK MRAZ ZA VAS Dedek Mraz bo sklenil svoj ciklus oddaj z «Novolet-no uro*. V vsaki številki te u-re je skrita druga točka: vesela pesmica, odlomek iz znane pravljice, kratka risanka, nekaj plesa, pa še kakšna lutka. Upamo, da se bodo kazal ci novoletne ure za vas veselo in hitro iztekli. Seveda pa u-ra ni brez glasbe. Napisal jo je Urban Koder. Vse drugo boste videli med oddajo, ki jo je dokončno oblikoval in režiral Franc Uršič. 18.55 Zlata ptica: čarobne drsalke 19.00 Spomini na prihodnost, glasbena oddaja 19.25 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Muppet show 20.35 Smo, ker pojemo 20.55 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: <-Z opeko po zakonu* To je predvsem humoristična nadaljevanka. Sodobnost in s tem tudi satirično noto ji daje aktualno prizorišče, v katerem se vse zgodbe odvijajo: to je katerakoli slovenska krajevna skupnost, ljudje ostajajo vedno ljudje in v tem je njihova dramska privlačnost. V našem primeru so to krajani, ki se bore za vsak centimeter, za kate rega se jim zdi’ da jim ga skušajo prikrniti, nekateri pa tudi za kakšen centimeter «viška». Vsi pa se bore «po zakonu* in po samoupravnih pravicah, ki si jih velikokrat razlagajo po svoji, za lastne potrebe prikrojeni logiki. In v teh njihovih prizadevanjih za čimboljši osebni danes sta komičnost in satiričnost, ki ju avtor izvablja iz svojih junakov. Prva izmed šestih zgodb, ki smo jo zbrali za današnji silvestrski večer, se imenuje «Z opeko po zakonu*. Vsebino zgodbe bomo zamolčali, povemo pa lahko, da gre za osebni spopad med nekom, ki bi rad prenovil in povečal svojo hišo in administracijo, oziroma po njegovem mnenju birokracijo, ki mu to preprečuje. Poleg drugih igralcev ima v tej zgodbi pomembno vlogo Jurij Souček. 21.00 7a pokušino iz drugih stu diov 21.30 7. Avsenikom, Privškom in Trefaltom v novo leto m m ^ravJsL ul 01.10 Melodije spominov 01.30 V alesriem ritmu 02.00 Sedem pištol za McGregor-jeve — amer. film 03.30 Abba Koper 17.30 Ringa raja 19.30 Visoki pritisk 20.15 Stičišče 20.30 NOVOLETNI PROGRAM Zagreb 15.30 Silvestrski otroški spored 19.10 Spomini na prihodnost 20.00 Dober večer, dobri ljudje! 21.15 Novoletna parada - 23.00 Dober večer, Novo leto! ŠVICA 16.00 Risanke 17.55 Program za mladino 17.50 Oddaja za najmlajše 20.35 cCantando sotto la pioggias film 22.20 Tilt ČETRTEK, 1. JANUARJA 1981 ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1981 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Cvetje hvaležno odklanjamo; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka in Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajurjan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Giovanni Guare-sclii: «Don Camillo in Peppone» — 6 in zadnji del; 15.00 Nove plošče: 18.30 Po poklicu jazzar: Stan Ken-ton; 17.10 Mi in glasba — Mladi izvajalci — Goriška božičnica 1979; 18.00 «Oj koledo, leto lepo mlado*; 18.30 Priljubljeni motivi; 20.20 - 00.30 Veselo v novo leto! Posebna oddaja za Silvestrovo z glasbo, šaljivimi prizori in razgovori. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 do 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Operni protagonisti; 9.15 Poje Sandro Giacob-be; 9.32 Pisma Lucianu: 10.00 Z nami je. ..; . 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.35 Samo glasba: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Iz Rima z interesom in simpatijo; 14.10 Mala diskoteka; 14 33 Jug. motivi; 15.10 Intermezzo: 15.45 Mi 'n juke box; 16.32 Crash; 17.00 Lestvica LP; 17.32 Muratti: 19.45 Zaključni program z novoletnimi voščili. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pre-Eled dogodkov in najava sporeda; 13 05 Zapojmo pesem: 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi — glasbena oddaja za ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša 12.15 Novoletni koncert 13.30 DNEVNIK 14.00 ODRSKE LUČI — film 16.15 Nogometna tekma: URUGVAJ - HOLANDSKA 17.00 DNEVNIK 1 - FLASH 17.05 3, 2, 1... Gremo! Rdečelasa Ana — risani film 18.00 Lak za nohte — glasbeni program 19.00 Italijanske kronike 19.20 Veliki lov — 8. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 FLASH - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo 21.55 Dolly - oddaja o kinematografiji 22.10 Ziegfeld in ;njegove vragolije — 2. del Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Antologija Supergulpa 10.30 Tmjuljčica — balet v 3 dejanjih 11.45 Mali Filip - TV film 12.45 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Popoldan, dnevna rubrika 14.00 Maigret: Stara gospa iz Bayeuxa 16.30 Tolpa petih - TV film 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, II. del Prepovedane sanje — film 18.30 DNEVNIK 2 -Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s . .. planetom Toto Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Starsky in Hutch — TV film 21.35 Moj prijatelj Pietro Germi — 2. del 22.35 Posvečeno Colu Porterju Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 16.45 «L’elisir d’amore* — film iz opere 18.00 Nedelja, več nedelj 18.30 Tisoč mest Italije 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in deželne vesti 20.00 Gledališče akrobatov 20.05 šolska vzgoja: Večerna glasba 20.45 Generalka 21.40 Dnevnik 3 — JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Jež in gosenica, risanka 9.25 Pod to goro zeleno. igra za otroke 1000 Kjer cvetijo lilije, film 11.35 Veselo z domačimi ansambli 12.05 Poročila 12.15 Dunaj: Novoletni koncert 13.30 Garmisch: smučarski skoki 15.00 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov 16.40 Cvetje v .jeseni, film Tavčarjeva povest, po kateri je nastal film. ki je po leg številnih televizijskih na grad dobil na festivalu v Pu lju Z'ato areno za režijo. Sre bmn areno za žensko vlogo in Zlato areno za scenogra- mlade; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Na Silvestrovo s pevci in ansambli; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 600 Jutra nje prebujanje; 8.40 Glasbeni program; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.03 Ral ly; 15.30 Errepiuno; 17.03 Patch-vvork; 19.30 Jazz; 20.00 Radijska priredba; 21.30 Check-up za VIP; 24.00 Srečno Novo leto. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 do 8.45 Dnevi; 9.05 Vsakdanja ljubezen; 9.32 Radiodue 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Corrado-due; 13.41 Sound-Track; 15.00 Glasba in shampagne; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Amerika, Amerika!; 20.15 Prostor X; 22.50 Večerni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.20 Rekreacija: 6.00 Po ročila — Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirnih ljudeh glasbene umetnosti: 13.30 Priporočajo vam.. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.05 20.00 Program za otroke in mladino; 20.00 - 24.00 Silvestrski večer; 23.55 Srečno 1981; 24.00 - 5.00 Z glasbo v Novo leto. fijo ter na Niških dnevih prvo nagrado za glavno žensko vlogo, sodi med najlepše, kar je napisal ugledni slovenski pisatelj. Povest ima nekatere avtobiografske prvine. Vse to je ohranjeno v filmu, ki pripoveduje o ne preveč mladem odvetniku, ki se je naveličal mestnega življenja in vrveža in se utrujen od dela po sodiščih in odvetni ški pisarni za nekaj tednov vrnil v rodno hribovsko vas. Življenje na kmetih ga je pritegnilo z vso silovitostjo, tembolj, ker je v mladi Meti. hčerki svojega sorodnika, zaslutil dekle, ob kateri bi lahko zaživel srečno življenje in uresničil dober zakon. 18 30 'Radi za mlade: Kaj bi storili Za prve ure mladega leta smo pripravili oddajo za mlade, in sicer na temo «kaj bi storil, če bi bil» denimo predsednik ZIS, direktor TV in podobno? Skušal! smo namreč zvedeti, koliko mladi spremljajo dogodke po svetu in doma in kako raz mišl.iajo o svetovnih in domačih dogodkih. Ali je njihova obveščenost o svetu zgolj površna ali pa se jih problemi, ki smo jim iz dne va v dan priča, tudi globlje dotikajo? Pri tem ro nam pomagali učenci OŠ Zvonka Runka iz Ljubljane in šent-vidske gimnazije. S prav za to oddaio naročeno pesmi jo o letu 1980 sodeluje skupina Hazard iz LiubUane pesem o Deklici z vžigalicami Da je prisnevala skupina Sedmina iz Tržiča. 19.00 Zlata ptica 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Dobri vojak Švejk, film 21.45 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov 23.30 Poročila Koper 9.05 Polke, valčki in mazurke 9.40 Izbor jugoslovanskih novoletnih TV programov 12.15 Novoletni koncert z Dunaja 13.30 Smučarski skoki 17.30 Najbolj očarljiva predstava na svetu, film 19.00 ODPRTA MEJA (posebna, bogata, kabaretna novoletna številka!!) 19.30 Rček scena 20 00 Risanke 20.15 \Sfiči|če 20.30 Dvigalo za morišče, film 21.50 Danes 22.00 Paolo in Francesca, film Zagreb 9.45 Gospodar življenja in smrti, film 11.30 Muppet show 12.15 Dunaj: Novoletni koncert 13.30 Smučarski skoki 15 00 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov 20 00 Mečnetši spol 23.00 Barišnjikov in Liza Minnelli ŠVICA 12.15 Novoletni koncert 13.45 Darvvinove dogodivščine 15.15 Ouesta e 1’opera 16 40 Novo leto 20.35 T>>e «Fantastic* vvorld of Hanna Barbera TRST A 8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše; 9.00 Sv. maša iz župne cerkv v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Mladinski oder: «365-krat hvala*; 11.20 Uspešnica leta 1980; 12.00 «Iz dogajanja v letu 1980»; 13.20 Glasba po željah; 1410 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 - 19.00 Novoletno popoldne v besedi in glasbi; 15.30 Vinko Beličič: (Drugo) prelistavanje poldavnine: (1) »Sedmero silvestrskih večerov*; 16.00 «Oj koledo, leto lepo mlado*; 17.00 Goriška božičnica 1980; 18.00 «In-tervju z astrologom prof. Lunati-kom*. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30. 12.30, 13.30, 19 30 Po ročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim. svet mladih: 11.32 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslovanska glasba; 14.30 Voščila delovnega kolektiva; 1515 Orkester Hugo Strasser; 15.30 Novo leto v spominih in izročilu; 16.30 Crash: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Chia-roscuri musicali; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Znani valčki; 19.15 Skupina I gat’ di vi-colo miracoli. KOPER (Slovenski program) 7.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselje, radost, sreč« vam želimo — novoletni jutranji glasbeni spored; 8.00 Val 202; 13.00 Novoletna kolednica; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00- 15.30 Novoletni portret nekega človeka; 15.30 Čestitke delovnih kolektivov: 16.30 Mladi s pogledom v novo le to — govorno-glasbena oddaja; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Za bavna glasba: 17.00 čestitke delovnih kolektivov. RADIO 1 8.00. 9.00. 13.00, 17.00, 19.00, Po ročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Za začetek; 10.30 Maša; 12.00 Vi m iaz; 13.30 Glasbeno govorni program; 14 00 H pazzariedo; 14.30 Zgodba; 15.00 Ral)y; 15.30 Errepi 1; 16.30 Opereta: 17.05 Patchwork: 18.35 L’inconscio musicale; 19.25 11 sedutore. radijski oder; 21.30 Znane melodije. RADIO 2 7.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 16 30. 17.30, 18.30.19.30 Poročila; 6.00-8.45 Dnevi; 9.05 Amore quotidiano; 10.30 Malo gledališče: 1132 Tisoč pesmi; 12.45 Radijski stik; 13.41 Sound Track; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Da New Orleans a Broadway: 20 10 Prostor X; 22.00 Argentina - FRT; 22.50 Nottetempo. LJUBLJANA 8.00, 9.00,10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, *9.00 Poročila; 8.08 Radij ska igra za otroke; Skladbe za mladino; 9.05 Uspešnice iz pretek lega leta; 10.05 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RT'.' Ljub ljana; 11.00 Beseda o letu 1989; 12 10 Novoletne čestitke: 13.10 Ob vestila in zabavna glasba: 13.30 Koncert za besedo; 14 05 Svet v minulem letu; 15.00 Informativna oddaja; 15.15 S pihalnimi godba mi; 15.30 Naše manjšine na prehodu iz starega v Novo leto; 16.00 S starimi plesi v Novo leto . . .; 16.30 Kako na široko so odprte na še dveri; 17.05 Pojo naši operni pevci: 18.00 Geoffrey Chaucer; 18.55 Glasbena medig: : 19.00 Ra dijski dnevnik: 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19 35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z...; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Raymond Queneau: Vaje v slogu; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Z nami v novo leto . ..; 23.05 Lirični utrinki; °3.10 Z nami v no vo leto. PLODNO DELO GORIŠKEGA RAZISKOVALCA LETOS IZŠLE TRI PUBLIKACIJE ZGODOVINARJA BRANKA MARUŠIČA Pred kratkim je izšel njegov vodnik po Šentviški planoti Zapisa o odnosih med Italijani in Slovenci sredi prejšnjega stoletja in o tolminskih kmečkih puntih v Bevkovem delu Publicistična dejavnost novogoriškega zgodovinarja Branka Marušiča, dolgoletnega ravnatelja Gon-škega muzeja v Kromberku, se iz leta v leto množi in to kljub temu, da je njegova skrb že več let pravzaprav posvečena večjemu in ob sežnejšemu zgodovinskemu delu iz zgodovine goričkih Slovencev v dru gi polovici preteklega stoletja. Zadnja številka lanskega letnika (od str. 662 do 579) znane italijanske zgodovinske revije Archivio sto-rico italiano. ki je dosegla že 137. letnik in jo izdaja znana firenška založba Leo S. Olschki, je prinesla v italijanskem prevodu Marušičev članek «Rapporti ira Italiani e Sloveni nel 'Litorale Austriaco’ negi’ anni Sessanta del secolo XIX*. čla nek je pravzaprav tekst predavanja, ki ga je avtor imel na 6. sestanku italijanskih in iugoslovan skih zgodovinarjev v Firencah v dneh od 10. do 11. 6. 1977 na temo Italijansko - jugoslovanski odnesi in Vzhodno vprašanje med leti 1855 in 1878. Sestanek v Firencah je sledil podobnemu sestanku, ki se je bil vršil v Sarajevu leto dni nrej, in tudi Marušičev članek je vsebinsko nadaljevanje prikazovanja desetletja 1860 do 1870, se pravi dobe Bachovega absolutizma. Članek je eden redkih v italijanskem jeziku, ki v tako ugledni reviji obravnava vprašanju odnosov med obema narodnostima na Primorskem z našega zornega kota. Poleg tega se članek bere tudi italijan sko gladko in tudi imena krajev ter naslovi citiranih periodičnih gla sil so vseskozi slovenska, se vravi izvirna, v oklepajih je le dodana italijanska varianta toponimov. V navedbi osnovne bibliografije je citiranih 35 slovenskih in italijanskih zgodovinopisnih del. V samostojni knjižni izdaji, v znani seriji Kulturni in naravni spomeniki, zbirka vodnikov, ki io je pod uredništvom pred kratkim umrle zaslužne umetnozgodovmar ske delavke prof. Helene Menaše izdajal Zavod SR Slovenije za vai stvo naravne in kulturne dediščine, zalaga pa založba Obzorja v Mari boru in ki je nrav v tem času nekako prekoračila število 100, zna men je da je zbirka živa in potreb na, pa tudi da najde med Sloven ci precejšnje zanimanje. V tej zbirki je torej kot 107. zvezek izšla Marušičeva knjižica šentviška pla nota (32 str. z 18 slik. deloma barv nih). Knjižica - vodnik je torej po svetena večji geografski zaokrn ženi pokrajini med Bačo in Idrijco ter prelazom Bukovo z Bukovškc grapo. Marušič se je za poimeno vanje odločil za šentviška planota, čeprav navaja, da se je ob tem in pred tem močno udomačil tudi na ziv šentvi(d)škogorska planota ah tudi šentviška gora. Planota je najprej prikazana z geografskega zornega kota (Rutar, Melik. Drekonja), kjer pisec na vaja 11 naselij, razdeljenih na pet krajevnih skupnosti. Po svoji na selitvi lahko to pokrajino postavi mo vzporedno s svetolucijsko kul turo; naključne najdbe sodijo v železno dobo. čeprav je bila nase Ijena gotovo že v prazgodovini. Pr ve omemoe v srednjem veku so iz leta 1192, in sicer v oglejski listi m in v buli papeža Celestina 111 Izrecno je omenjena cerkev sv. Vida. Naslednja zanimiva doba za Planoto ie bil čas tolminskih kmec kih puntov, sai so na brž od tu prihajali nekateri voditelji (Gregor Kobal, Andrej Laharnar). V drugi polovici 19. st. je do bila Planota šolo (1846) in s tem ie kulturnoprosvelno zaživela. Po membno vlogo so tu odigrali Jakob F. Kaffol, Andrej Žnidarčič, Ciril Drekonja. Spomladi 1942 so semkaj prišli prvi partizani. Zaradi izra žito prehodnega terena pa tu m bilo mogoče postavljati slalneišili partizanskih taborišč, bolnic, teh nik itd., pač pa je preko Planote vodila kurirska pot. S Planote si partizanske enote napadale objekte v dolini Bače. Bogato pa ie bilo razvito kullurno-prosvetno delo v NOB. Avtor nato na kratko oriše vse kraje, ki so evidentirani kot na selja, in sicer; Bukovski vrh. Da ber Gorski vrh, Logaršče, Pečine. Police, Polje, Ponikve, Prapetno brdo, Roče, šentviška gora in Za kraj. Pbvsod zabeleži vidnejše kul-lurno-umetnostne in druge spomenike ter posreduje podatke zgodovin skega in drugačnega značaja. Knjižica, ki je opremljena tudi S skiciranim zemljevidom, je zares dober kažipot za vsakovrstnega turista, veliko pa bo pripomogla tudi samim prebivalcem krajev, ki sr, opisani, da bodo globlje spoznali pomen domače pokrajine. Za simpozij o Bevku, borcu in pisatelju, v okviru 8. sklica kulturnega plenuma v Novi Gorici sre di preteklega meseca je Marušič prispeval razpravo «0 tolminskih kmečkih puntih in o zgodovinsko sti v Bevkovem delu». V njej u gotavljal da je Bevk svoje zani- manje za zgodovino Tolminske o mejil predvsem na dve obdobji: na srednji vek (14. stoletje) in na dobo kmečkih uporov. Avtor se tudi mimogrede zaustavlja ob Bevkovih načrtih literarnih del z zgodovinsko tematiko, ki pa iz različnih vzrokov niso bila uresničena. Pomembna so tudi Bevkova *zgodovinska vri čevanja» iz časov, ki so nam bliž nji (doba fašizma in kasneje NOB). Seveda ima Bevk z večjim ali manj šim zgodovinskim deležem še nekaj avtobiografskih del (nekatere od njih zadnjič zbrane v knjigi Moja mladost), tako npr. Pot v neznano. Posebna vrednost Maru-šičevega zapisa je nedvomno v bogati navedbi literature, ki so jo le redki udeleženci na simpoziju navajali. -U Platnica registra porok za obdobje 1784 - 1820. Z velikimi črkami je izpisano ime kraja: SOVODNJE PRISPEVEK K POZNAVANJU NAŠIH KRAJEV Leta 1794 so v Sovodnjah morile črne koze - umrlo je sedem otrok Tako izhaja iz matičnih knjig, ki so se ohranile v domačem župnišču Najstarejše segajo v leto 1784, ko je kraj postal cerkveno samostojen Kmalu, čez štiri leta, bo poteklo dvesto let, odkar so Sovodnje, ki so prej v cerkvenih zadevah spadale pod Šempeter, dosegle cerkveno samostojnost. Leto 1784 je torej prelomnica pri preučevanju zgodovine kraja. Do tistega leta so cerkvene matične knjige, knjigo rojstev, smrti in porok, vodili v Šempetru. Ti dokumenti pa so se med prvo svetovno vojno, ko je bilo župnišče skupaj s cerkvijo porušeno, porazgubili, o-ziroma uničili, kakor vrsta drugih starinskih listin. Matične knjige, ki so jih začeli pisati v Sovodnjah, začenši z januarjem leta 1784 so se ohranile, varno spravljene v domačem župnišču in pomenijo danes bogat vir informacij o načinu življenja sovodenjske skupnosti na prelomu 18. stoletja. Drujd še popolnejši, čeprav po nastanku za nekaj desetletij mlajši vir, pa so tako imenova- ne napoleonske mape, natančni po- ............................................................................................miuHiiimniuiimliiiiiii.iiiiiiitiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimitiiMiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiiiniin SPOMINI OB SEDEMDESETLETNICI ROJSTVA SLAVICE LENAR-BOŽIČ V Lenarjevi hiši v Tolminu so se zbirali Hani ilegalnega tigrovskega dijaškega krožka Tiskali so svoj ilegalni list «Soča», tigrovsko literaturo pa so razširjali po raznih krajih Goriške in tudi Benečije - Fašistična oblast jim je bila stalno za petami; nekatere so mučili v zaporih in pošiljali v konfinacijo Ob 70-letnici rojstva Slavice Lenar Božič, rojene v Podbrdu 21. 12. 1910, se v mislih preselimo v razgibano in burno dobo, ko se je Slavi ca z dijaki in tolminsko mladino z zagnanostjo v ostri borbi proti fasiz mu za obstoj Slovencev izpostavljala veliki nevarnosti. Po prvi svetovni vojni se je z materjo Kati Lenar vrnila iz begunstva v Tolmin. Oče je padel na ruski fronti že leta 1914. Z oddajo sob in kuhanjem dijakom, ki so stanovali v njuni hiši, sta se skromno preživljali. Zavedna Kati, kot je bila tudi Slavica in njeni sorodniki, je zavzeto podpirala protifašistično dejaTOMUiNjeteahMSs-je-t*« stala središče ■dijbškeVilhtilgrovuke; podtalne antifašistične borbe. Po-fa šistični prepovedi dramatičnega dijaškega krožka, v katerem je sodelovala Slavica, je bil v njeni hiši or ganiziran ilegalni dijaški krožek. Člani so bili dijaki S. Tuta, predsed nik, Slavica Lenar, Vera Šorli tajnica, Ljubka Šorli, Vekoslav Valentinčič s Kozaršč, Tone Laharnar s šentviške gore, predsednik po kon-finaciji Slavka Tuta 1928, Ivan Fon z Volarij, Tone Gruntar iz Kobarida, Mirko Vuea z Mosta, Mariia Maj nik iz Volč. iz Tolmina še Jože Janež, Vida Rejec in Željči Prezelj Svoje apsilo «Snčp-: so razmnoževa li pri Tuti. Ljubka Šorli je v njem o bjavljala svoje pesmi. V odročni Le-narjevi hiši ob Tolminki so bili novosti tajpi sestanki, javka TJGR in zveze za Gorico, Kobarid in Ro hinj. V tem času sta v njej stanovala Laharnar in Srečko Šorli. S'a-vimi Skriva’ je velike količine slovenske in ita’i’*n ske antifašistične literature v zapuščenem čebeljnjaku. K Lenarjevim .jo je prinašal Jernej Lužnik, redni kurir iz Žabč, ki je znosil precej o-rožja in ogromne razne literature iz Bohinja. Včasih so jo prinesli še Miha Bizjak z Bače pri Podbrdu. S. Šorli, Valentinčič, Laharnar in drugi iz Baške grape. S. Tuta jo je s prevažanjem sodavic pritihotapil iz Cerkna, Podbrda in Grahovega, pa tudi iz Jugoslavije. Krožek je uspešno budil narodno zavest in odpor proti fašizmu med dijaki gimnazije in v konviktu. V o-beh zavodih je bilo najstrožje prepovedano govoriti slovensko. Dijaki krožka so dobivali od Šorlija literaturo, ki so jp izročali zanesljivim gimnazijcem in drugim. Laharnar in Valentinčič sta jo tihotapila v kon-vikt potom T. Šulerja iz Loga pod Mangartom in Kutina z Volarij, ki sta bivala v konviktu in dobro o-pravljala zaupano nalogo. Nevarno razdeljevanje »Prvih korakov*, ki so jih dobivali iz Gorice, so drzno izvrševali. Laharnar jih je zavoj z u-čiteljico Torkar razdelil otrokom v svoji hiši na šentviški gori zraven pa je bila postaja karabinjerjev. Skrivaj so učili otroke slovenskega branja, ker jih je fašizem oropal slovenske šole. Za to delo so urili dekleta po vaseh. Fašisti so S. Tuta 1. 1928 zaradi tega odgnali v konfinacijo za tri leta na kameniti otok Lipari. Srečko Logar iz Idrije je b>i’v aaCetku deta 1926 za isto dejavnost ijjfjjween.iiz vseh srednjih šol kraljevine Italije in v-„ 24 urah izgnan iz Tolmina. Člani krožka so organizirali uspešne sabotaže fašističnih proslav in parad, da so klavrno izpadle. Besni fašisti so zaradi tega začasno izključili iz šole Slavico Lenar, Dragico Bastituti in T. Laharnarja, ki je večkrat (in tudi drugi) dobil tako kazen. Prisilni vpis v a-vangardo in nošnja črne srajce sta dijake podžigala k uporu. Laharnar, Valentinčič, Gruntar in Fon so se odprto uprli vpisu. Zagrozili so jim z izključitvijo iz šole v 10 dneh. Po posvetovanju s starši in Jelinčičem v Gorici so se odločili za vpis. Fašistične znake so nosili v žepu in jih pripeli pred vrati šoto, da jih niso nagnali domov. Nadute fašistične dijake so zmerjali z «PiIastri della patria*. Fašistične praznike so izkoristili za nošnjo knjig v Benečijo. Oddajali so jih slovenskim duhovnikom, ki so s prižnice javljali delitev slovenskih knjig, dijake pa povabili na prigrizek v župnišče. Nesli so jih celo v Špe ter Slovenov in tam prenočili. Drzno so šli po vaseh od hiše do hiše, pobirali italijanske in izročali sloven ke molitvenike. Največ nošenj so "orarili T.eharnar, VatonHnčič. Tuta, Gruntar in Fon. Dijaški krožek je dal pobude za mnoge izlete. Vseh ni mogoče našteti. Valentinčič in Logar sta poleti 1927 vodila zborovanje nad Levpo. Spomladi 1928 se je zbralo na Ježi nad 60 mladih in hodili so v povorki in petjem skozi beneške vasi. Na zborovanju blizu Brega so govorili Logar, Majnik, Drago Bajec iz Vipave in Maks Rejec. Poleti 1928 je bilo na shodu na 1‘ris/iorujlv zn DIJAŠKO MANCO klel tigrovcev nad Levpo na Banjški planoti v lotu 1927. Vodil ga je Srečko Logar iz Idrije Čavnu nad sto mladincev in mladink. Enako število jih je pritegnil shod v dolini Kanomlje pri Idriji. «Slavi-ca je obakrat pripeljala cela jata deklet iz Tolmina*, pravi Vekoslav Valentinčič. Tajnih sestankov krožka pri Le-narjevih so se udeleževali tudi tigrovci Tone Majnik, Vlado Kogoj, Maks Rejec, Fr. Fortunat, Slavko Bevk iz Cerkna, ki je krožku pri našal literaturo, jo nosil v Gorico Z. Jelinčiču in na Kozarišče Valentinčiču. Andrej Manfreda iz Kobarida pa je ponoči vodil sestanke mladine na.Kr,zariščih in na Volčanskem pokopallšČli'. Tigrovec Šorli je z di jaki totoarn rUznašal ilegalni tisk po vasefi. V: Gdricb ga je pošiljal po Ljubki Šorli, Kati Lenar, Rozi O-bleščak in po drugih. J. Lužnik je iz svojih skrivališč vsak teden nesel zavoj tega materiala v Gorico. Valentinčič, ki je bil dnevno pri Šorliju, ga je nosil za celice v Volče Čiginj, Kozaršče in v Usnik Lojzetu Šavliju, ki ga je raznašal po bližnjih naseljih, Andrej Jug v Volčan-Kkih RiiHh pa celo znancem v vasi Benečije. Dijak Kamenšček iz Ročinja je razno literaturo prejemal od Valentinčiča in Šavlija, a hodil je ponjo tudi na Grahovo. Kamen šček je nosil poročila v Gorico in od Jelinčiča prinašal pošto Valentinčiču, da jo je vročil Majniku in Šorliju pri Lenaijevih. Oba Šorli in Valentinčič s-a Mašerov im in Manfredi v Kobarid pošiljala pošto in antifašistični tisk po Doriju Korenu, sprevodniku Devetakovega avtobusa. Valentinčič je bil policiji precej sumljiv, zato je policist pogostoma na povratku domov preiskal torbo in žepe, na šel pa ni ničesar, ker je Valentinčič nosil nevarne reči pod obleko ali v kolesu. Tigrovsko literaturo Borbo, Svo bodo, Straža ob Soči, Glas Primorske, Istro i.dr. ter Avanti, Unitš, Becco giallo, Giustizia e Liberta i.dr. so brale mnoge družine v Tolminu. Vse primerke je dobivala družina Šorlijevih Strojcovi, ki so veliko pomagali in sta Ljubka in Vera sodelovali v ilegalnem krožku. Podobno kot v Tolminu je bilo v Volčah, Kozarščah, Ušniku, Čadrgu itd. Pro-tivolilne letake so dan pred fašističnimi volitvami 24. 3. 1929, ko so mo rali Slovenci glasovati z «SI* ali «NO» za edino listo — fašistično stranko, podtaknili vsem družinam pod vhodna vrata v Tolminu in po vaseh. V I^narjevo hišo je po ovinkih dospelo več zavojev letakov. S. Šorli jih je s pomočjo dijakov krožka, drugih in sam delil po vaseh, nesel jih je v Gorico. Dva paketa je Laharnar izročil Kati Lenar, ki je šla z vlakom in jih oddala pri Fran-češkinovih v Gorici. Valentinčič jih je prenašal skrite v ogrodju kolesa. Ivari Fon jih je natrosil na Volarjih in na Kamnem v Zatolminu so jih dijaki dan prezgodaj natrosili. Avantgardisti so bili v svoji kasarni v pripravljenosti, imeli alarm in ponoči lovili raznašalce letakov. V Zatolmin so šli Laharnar, Tone Šuler in policist s psom. Ker sta glasno go vorila in ju policist ni uspel brzdati, je sam s psom obhodil vas. Izsledili niso niti enega raznašalca letakov, čeprav je v vsaki vasi akcijo izvrši- Hiša Kati Lenar, središče propagande TIGR v Tolminu. Tu so bili pogosti sestanki tigrovcev lo po več oseb. Andrej in Franc Jug iz Volčanskih Rutov sta jih trosila tudi po vaseh Benečije. Gortanove fotografije so po njegovi usmeritvi 17. 10. 1929 dijaki in drugi v precejšnji meri razdeljevali ne le v Tolminu in tolminskih vaseh temveč po vsej Primorski. Tolminska mladina je v letih 1928 - 29 pripravila več sabotažnih akcij. Vredni omembe sta razstrelitev gimnazije v Tolminu in požig skladišča streliva na Kozari-ščah. Uresničen je bil samo požig o-troškega vrtca v Tolminu, ki ga je izvedel Fr. Fortunat. Z letom 1929 je oborožena trojka Danilo Zelen, Tone Černač in Josip Kukec iz Postojne tudi Tolminsko zalagala z antifašistično literaturo. Ponoči so po lestvi prišli v sobo k Valentinčiču. Zadrževali so se po kak teden okrog Volč, prenočevali po senikih in pri kmetu Njivarju v U-sniku. Laharnar se je z njimi sestajal in prejemal material na šentviški gori. Po begu spomladi 1930 so se vračali iz Jugoslavije natovorjeni s propagandnim tiskom Fortunat in Majnik, večkrat Fortunat sam ali z Zelenom. Sprejemala sta jih Marija Majnik in Fortunatov brat Miha v Volčah. Ker so tla postala prevroča, sta v jeseni 1930 bežala v Jugoslavijo tudi Laharnar in Valentinčič, se je po treh tednih mučnega zasliševanja v močilo razsvetljeni dvorani, polni črnosrajčnikov, privezan k stebru, vrnil iz Gorice. Slavica je po končni izselitvi v jeseni leta 1928 uživala polno zaupanje vodstva TIGR, zato je v tajni tehni ki v Zelenovi hiši v Ljubljani tipkala matrice in ponoči razmnoževala tigrovsko literaturo skupaj z D. Zelenom iz Senožeč, J. Godničem iz Komna, Iv. Možetom iz Vipave, Zvonimiram Lasničem iz Goč, Lahar-narjam, Ravnikarjem in drugimi. Vsa ta in še druga literatura je šla na Primorsko. Zaradi varnosti ni smel ostati en sam listič v Sloveniji. Slavica, T. Majnih, Zelen, Laharnar, Berti Rejec, Srečko Šorli in drugi so jo mnogo znosili na Jesenice. Dol ga vrsta tigrovcev jo je od tu pre našalo na Primorsko, nekateri, med njimi S. Šorli, ki je pred aretacijo pobegnil 15. 3. 1930, pa do meje, da so jo driigi dalje. POHIŠTVO serijsko in po meri T=J Sedež: ŠTEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče; GORICA. Ul. Fotcolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme zo kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Slavica je maturirala leta 1930/ na univerzi diplomirala 1934, a zaposlitev kot prof. pravnik je dobila 1 1939. Takrat se je poročila s tovarišem Božičem iz Idrije. Oba sta delala pri emigrantskem društvu v Ljubljani. Med prvimi se je pridružila OF. Moža so Italijani zaprli. Vsled izdajstva je bila aretirana in obsojena na 10 let ječe. Po kapitulaciji Italije se je vrnila v Ljubljano, kmalu nato aretirana in odgnana v taborišče v Ravensbruck. Po vojni je opravljala pomembne službe, tudi kot referent za šolstvo pri ministrstvu, a poleg redne službe je prevzela še druge naloge. Njene razprave o reformi šolstva so bile zelo upoštevane. Od leta 1952 je bila ravnateljica gimnazije v Idriji. V mladih in zrelih letih je izgorevala v svojem idealizmu in mnogo prerano odšla. Počiva na idrijskem pokopališču. TONE RUTAR piši obsega katastrske občine Sovodnje, popisi parcel in njihovih lastnikov, hiš. itd. Dokumentaciji, ki je spravljena v državnem arhivu v Gorici, so priložene tudi katastrske mape. Iz omenjenega gradiva, ki sem ga pregledal v prejšnjih mesecih, sem skušal izluščiti nekaj zanimivosti, ki jih bodo prav gotovo s pozornostjo prebrali današnji prebivalci Sovodenj, potomci v petem, šestem ali sedmem kolenu tiste generacije, katere odločilni življenjski trenutki so skrbno zapisani v prvih župnijskih matičnih knjigah. Pa še marsikaj drugega je mogoče razbrati iz teh listin, ki so jih z vestnostjo in natančnostjo kasnejših občinskih u-radnikov pisali preprosti kaplani in župniki. Veliko nasreč je bilo v tistih časih, bolezni, za današnje pojme skoraj nerazumljive stopnje o-troške umrljivosti itd. Iz omenjenih listin izhaja, da je kaplani jo v Sovodnjah v letu 1784 upravljal Antonio Ragusa, ki so ga menda semkaj poslali iz Šempetra. Deset let kasneje je dolžnosti dušnega pastirja in matičarja sprejel Mihael Devetak ter jih nepretrgoma vestno opravljal do svoje smrti, 7. decembra 1831, ko je umrl star 88 let. Po priimku sodeč je bil po vsej verjetnosti domačin. Na prvi pogled dokaj enolične i-suhoparne listine, pisane v obliki registra, vsebujejo tudi druge zanimive podatke. Tako izvemo, da so novo sovodenjsko pokopališče, prejšnje je bilo poleg cerkve, blagoslovili 4. septembra 1825. leta. Verski obred je opravil mirenski župnik, pod čigar višjo pristojnost je sodila kaplanija v Sovodnjah, ob sodelovanju sovodenjskega in mirenskega kaplana. Julija in avgusta leta 1797 so v kraju imeli opravka z nalezljivo boleznijo. Za tifusom ali drugo črevesno boleznijo — v knjigi, ki je pisana v italijanščini se navaja kot vzrok smrti «febre gastrica* — je umrlo šest vojakov, ki so bili po vsej verjetnosti nastanjeni kje v bližini vasi, če ne v kraju samem in ki so bili najbrž za stražo mosta v Rubijah. Pripadali so regimentu Alvincev, doma pa so bili iz nemških in madžarskih krajev. Pri pregledovanju rojstnih knjig za prvo obdobje (1784-1831) sem po- BERfTE REVIJO stal pozoren na razmeroma veliko število dvojčkov. V nekaj manj kakor petdesetih letih so v vasi, ki je takrat štela nekaj nad 65 hiš in okrog 450 ljudi zabeležili kar o-sem takih primerov, od tega tri v družini Peteanovih. Kako je bilo s številom rojstev v tem prvem obdobju? Če izvzamemo nekatere posebne primere, tate. se je leta 1792 rodilo samo 6 otrok, leta 1831 pa kar 22 otrok, se je število rojstev v glavnem gibalo med 12 in 19, z manjšimi odkloni. Precej drugače pa je bilo s številom smrtnih primerov, ki so bili od leta do leta zelo različni, posebno velika je bila umrljivost otrok. O tem zgovorno pričajo naslednji podatki, iz knjige umrlih. Leta 1784 je bilo v kaplaniji 9 smrtnih primerov, od tega števila je bilo kar sedem otrok v starosti do 15 let. Deset let kasneje so zabeležili sedem smrtnih primerov. Vsi so bili otroci in kot vzrok smrti se navaja »Vajdo*, najbrž črne koze. Leta 1872 je bilo 13 smrti, od tega 9 otrok, leta 1831 15 smrti, od tega 8 otrok v starosti do 10 let. Veliko otrok je umrlo zaradi opeklin, padli so na ognjišče ali se polili z vrelo vodo in zaradi utopitve. Že celo vrsto let traja mejni spor med goriško in sovodenjsko občino, zato ne bo napak, če opišemo še meje nekdanje katastrske občine Sovodnje, kakor izhajajo iz protokola, ki so ga sestavili 14. in 15. a-prila leta 1820 in kjer piše, da meji občina na severu na Štandrež, na vzhodu na Peč in na jugu predstavlja mejo Vipava, preko katere je občina Rubije. Na zahodu predstavlja mejo reka Seča. Meja s štan-dreško in pečansko občino je bila označena z dvanajstimi mejniki, od katerih je bil prvi postavljen v kraju Nad skalami, nasproti hiše, ki so ji rekli Taiserzimmer, na drugi strani Soče. Drugi mejnik je bil v Škr-ljah, trije kamni so bili Na nivki, na Holaredišču je bil mejnik postavljen vrh groblje, ali šance, štirje kamni se bili nato postavljeni v smeri proti štradalti/ en kamen vzdolž pečanske poti, zadnji pa nt kraju, ki mu domačini pravijo Mal-nišče. Kaj pa nekdanji prebivalci, oziroma njihovi priimki? Zgoraj smo zapisali, da so današnji Sovodenjci v glavnem njihovi potomci v petem ali šestem kolenu. V matičnih knjigah zasledimo sledeče priimke, seveda napisane po italijansko; Zottig, Pojaunich, Visintin, Butcavig, Vinci, Tonsig, Peteani, Bertulin, Devetaeh, Pelizon, Lutman, Vicencig, Nemiz. Nekateri so v Sovodnjah že izumrli, drugi so postali bolj redki, večina pa se je le ohranila. VLADO KLEMŠE LESTAN NICOLO GORICA-ULGARZAROLU 105-TEL.81801 STEREOFONIJA HI-FI: Miranu A R (ton* Ram Indiana Lin« Celestmm Akai Vamaha Sanyo RADIO TV COLOR: Nord Manda Blaupunfct Schaub Laram.ITT-Grundlg Loawa Opla ■ Rad« MaraHi Zoppaa «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Boa^. Mala Argo Smog Ariaton satal-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE KMEČKA BANKA USTAN0VUENA LETA 1909 GORICA - K0RZ0 VER0I 51 TELEFON: 84206-84207-85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE RANČNE USLUGE - MENJALNICA Inter Centro Šport SOVODNJE (GORICA) Tel. 30910 - 32731/2/3 MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN S. N. C. SMUČI LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN, FISCHER. DYNASTAR, VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL 4 OKOVJE ZA SMUČI MARKER, SALOMON. LOOK, NEVADA, TYROLIA, GEZE + KONFEKCIJA ELLESSE, COLMAR, GIGI RIZZI, LA FONT, SAMAS, LA COSTE, TACCHINI, PUMA, MAGGlA. E. ZEGNA, SKIP-PER S, ICEVVOOL ♦ ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU CABER, NORDICA, LANGE, GARMONI, ORTLES, MERI-BELL, ORMA TUTTO ŠPORT GORICA CORSO ITALIA 21 Tel. 83476 - 23733 MLADINSKI KROŽEK - GORICA priredi v slovo staremu letu • SILVESTROVANJE , | tradicionalni praznik v dveh dejanjih. } PROGRAM: ( KABARET - MODNA REVIJA FILM - LOV NA ŠAMPANJEC in druga presenečenja .. . Začetek ob 20.30, konec ob 10. uri zjutraj " 1 - SLOVESNOST BO V DIJAŠKEM DOMU - MLADINSKI KROŽEK — ŠTEVERJAN in SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KLUB vabita prijatelje na SILVESTROVANJE ki oo v Sedejevem domu v števerjanu s pričetkom ob 20.30. Vstop z vabili, ki so na razpolago pri članih. Srečno novo leto 1081 želijo PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO SOVO D NJE vsem. svojim članom in prijateljem želi uspeha polno novo leto 19 81 PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO VIP A V A 05* ^Ib ' ~ _ , - , ' 1 v>uRE£ AJtUvPA r:\ iv. o.ijj jn6aiqcn atov | ___________ ' ■ r. ■ * ■ ; ■ t Jtt vošči vsem sodelavcem in športnikom ter simpatizerjem : 4 ‘ obilo uspeha v tetu 1981 ŠPORTNO DRUŠTVO JUVENTINA ŠTANDREŽ želi obilo uspeha vsem športnikom v novem letu!1. ■ ’ la razvedrilo rekreacllo In oddih obik<‘:l**• BAZEN IN SAVNO » hotelu Ar gonov ti « NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK JOŽE skrbi za doDro oskrbo (>b|ekto Odprto vsak dan od 8. do 13 ur« in od 15 do 21 ure Spreleimmr nnročilo za skupinske Soj Itd..- ' ZENSKI INICIATIVNI ODBOR NA GORIŠKEM želi vsem članicam in sodelavkam uspeha polno novo leto 1981 MESNICA LEBAN - FAGANEL FAGANEL Štandrež RAZMIŠLJANJA OB PREHODU IZ STAREGA V NOVO LITO Gospodarska kriza nas je pestila v letu 1980 želimo bolj konkretne uspehe v novem letu * * , f Več postojank za naše, narodnostno delo v letu 1981 ■ Upanja v gospodarsko stabilizacijo na Goriškem * Zelje goriškega župana Vsem občanom, sodelavcem in prijateljem na obeh straneh meje, želi obilo uspeha v novem letu 1981 OBČINSKA UPRAVA ...If. • ' . ’ V DOBERDOBU eno najhujših let po drugi svetovni vojni, upoštevajoč ne samo gospodarske ' premike marveč tudi politična trenja v svetu. Na Goriškem smo sicer z zamudo, k nam prihaja vse vedno z zamudo, krizo zelo občutili. Tudi ker nimamo k^m usmeriti delovno silo, ki zapušča tovarne. Kljub temu pa so nekatera delovna mesta prazna in to zlasti za težja delavska dela. Neskladja so in bodo torej ostala. Kaj nam obeta prihodnje leto, ki ga bomo opolnoči pozdravih s šampanjcem? Ni izgledov, da bi se stvari veliko izboljšale. Z jutrišnjim dnem bodo že spet več stali pošta in avtobusne vozovnice. Obetajo se še ■ nove podražitve, najprej petroleja za ogrevanje in avtomobilskega bencina. To bo sprožilo verižno reakcijo višanja cen. Goriški župan dr. Antonio Scarano je naslovil prebivalstvu proglas. Začenja ga z ugotovitvijo, da bo leto 1981 težko leto. Nič ne obljubljamo, pravi goriški župan. Ponujamo samo naše delo in prizadevnost ter vabimo občane da sodelujejo enotno z nami. Gospodarski položaj ne bo v letu 1981 med najbolj rožnatimi. Kar se tiče Gorice mora priti v prihodnjem letu do prijateljske, mirovne in konkretne politike ob meji. Gorica mc.ra sodelovati z vsemi, silami v deželi, da se reši izolacije, pravi župan. Sočustvovati pa moramo z ljudmi, ki jih je prizadel potres. moramo biti solidarni, najti moramo ponovno ljubezen do .družabnega življenja. V novem letu bomo torej morah biti bolj konkretni. Slovenci na Goriškem bomo v letu 1981 pridobili nekaj sodobno urejenih domov, naših postojank. V mestu in na podeželju. Prizadevati si moramo, da bodo naša društva delovala še bolj uspešno kot doslej. Prizadevati si bomo morah, da se bo naša šola še bolj uspešno razvijala kot doslej. Prizadevati si bomo morah skupno z italijanskimi demokrati, da pride vendarle do zakona o globalni zaščiti in da se uzakonijo tudi v naši Goriški tiste narodnostne pravice, ki nam gredo po republiški ustavi, in tudi po zdravem človeškem in človečanskem razumu. V navado je prišlo, da delamo ob koncu vsakega leta obračune o tem, kar smo napravili, oziroma o tem kar se je zgodilo v naši neposredni okohci v letu, ki se pravkar izteka. Zadovoljni smo rad uspehi, ugotavljamo neuspehe, beležimo napake. Zapuščamo staro leto z običajnim ugotavljanjem o tem, kar je bilo in s precejšnjo dozo upanja in prepričanja, da bo v prihodnjem letu boljše. Bo zares tako? Bomo zmogli delati tako, da se bodo stvari zares zasukale nam in vsemu človeštvu v prid? Je izboljšanje pogojev, v katerih živimo odvisno samo ' od nas samih ah pa botrujejo tudi našemu življenju višje sile? S takimi in podobnimi mislimi se soočamo vsako leto. Leto, ki se pravkar izteka, ni bilo med najboljšimi. Gospodarska kri: j. je zajela ves svet, brezposelnost narašča, velesih rožljata z orožjem in si na vseh petih celinah lastita pravico vmešavanja v notranje življenje malih držav in imata seveda običajno pri tem podporo raznih kvizlingov. Naših manjšinskih vprašanj niso še rešili. Za vsakogar izmed- nas pa pomeni vsako poslabšanje ..splošnega gospodarskega, položaja tudi poslabšanje 'našega o-sebn^ga , »ložaja. Skoro je ni bilo tovarne na Goriškem, ki -je ne bi bila prizadela v tem letvi kriza. Nova ah nadaljevalna: Prav ob koncu -leta so pri: šla vesti- da je- za nekatere tovarne kriza mimo, v težavah pa so še številna druga industrijska podjetja. In z n.fimi vred seveda tudi stotine in tisoči ljudi. Težave, so nastale tudi -s, trgovino, kajti preveč se je goriška trgovina razširila in upala na vsakdanji prihod tisočev in , tisočev. .jugoslovanskih kupcev. 'V težavah so se znašli avtoprežovniki. V -težavah so se znašle . nekatere servisne službe.. Podražitve so bile skoro vsak dan na dnevnem | fedu v tem’ iztekajočem se letu 1980. -Podražili šo se enkrat ali večkrat .vozovnice na vlakih, avtobusih, letalih; podražili so se ‘ metan, telefon, elektrika, časo-pj?i, ypqšt^,. obleka, Stanovanje, avtomobili-,' televiaij§k^„naroči)iua, hra-nij. ,£>a, tudi hjtonri:' Vsake tri- njfr sece smojJobifr povišek plače z večjo riraginjs^p doklado, a vse to je bila b frite^inergana, saj so se vzpo-rgdto z jivigom dohodkov večali tu-dptaA^odtegljaji. 4Čdor tocez deset ah dvajset let preučeval,'lfetospje časopisje bo naj-brS^jtofctHsjl./da -je bilo leto 1980 ^ C?. .'' 'V <'* , . • • 4 ^ nfitMiiiiitniftiiHiiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinHiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiitiitigiiiiiiiiiiriiitiiiiiHiriHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiujtuiiiiiiiiittiMiiiitiiiiiitiiiiiiiiiimtitiiiitmii OBRAČUNI IN NAPOVEDI NAŠIH BRALCEV Danes tradicionalno srečanje med upravitelji Krmina in KS Dobrovo V Krminu bo danes dopoldne tradicionalno prijateljsko srečanje med upravitelji te krajevrie ustartovej ter predstavniki pobratene krajevne skupnosti Dobrovo. Krajša slovesnost bo na županstvu v Krminu, ob 11. uri pa tradicionalno srečanje ob vstopu v novo leto na mejnem prehodu Plešivo. Dr. Raffaele Milizia novi prefekt v Gorici Na včerajšnji seji ministrskega sveta v Rimu so imenovali več novih prefektov, nekatere pa so preselili iz enega v drugi kraj. V Gorico pride za prefekta dr. Raffaele Milizia, ki je bil doslej prefekt v Isernii. Nasledil bo dr. Antonina Barrassa, ki je bil pri nas za prefekta pet let. Zaskrbljujoč položaj tudi v podjetju Detroit Na tržiškem županštvu je bil včeraj sestanek med delegacijo tovarniškega sveta podjetja Detroit, sindikata kovinarjev FLM ter občinska uprave v zvezi z negotovostjo glede ohranitve zaposlitvene ravni v tem pr.djetju, ki se je v zadnjem času, tako kakor vrsta drugih podjetij na Goriškem, znašlo v kočljivem položaju. DANILO JEJČIČ V GALERIJI A VDITORIJA otvoritve razstave. Slikar Danilo Jejčič med prof. Renerjem in goriškim župa nom Scaranom Goriška občina je Danilu Jejčiču izkazala vsekakor lepo priznanje, s tem da mu je v razstavnih prostorih deželnega avditorija priredila samostojno razstavo. S tem pa je tudi nas prijetno presenetila. Morda je pri izbiri avtorja igralo tudi dejstvo, da je Jejčič kustos Pilonove galerije v Ajdovščini (Pilon pa je bil v polpretekli dobi pravi vezni člen med goriškimi umetniki obeh narpdnostnih porekel), vsekakor je izbira zelo zanimiva in pomembna, saj izstopa Jejčič že po svoji orientaciji kot eden najbolj VOLITVE BOJO 25. JANUARJA V KRMINU OBNAVLJAJO RAJONSKE SVETE Seznam kandidatov je doslej bolj skromen • Volitve niso uradnega značaja, kajti imenovanje članov je v pristojnosti občinskega sveta i V Krminu bodo 25. januarja glasovali o sestavi šestih rajonskih svetov na področju občine. Pravzaprav bo 48 svetovalcev (vsak svet ima po osem svetovalcev) imenoval občinski svet, kajti vohtve bodo neuradnega značaja. Nekaj dni pred božičem ie občinska uprava poskrbela- za odprtje roka za predložitev kandidatur, o-ziroma samokandidatur. Postopek je namreč nekoliko neobičajen, saj kandidatnih list, oziroma kandidatov ne predstavijo politične stranke. Kandidati se.fhorajo sami prijaviti na občini ter izjaviti, da se kandidirajo v skupno listo za prihodnje lrmSS> od objave S- glasa o odprtju roka za kandidature poteklo že skoraj deset dni, pa je seznam kandidatov, ki so se doslej prijavili na občini, bolj kratek. Razlog za to nekateri iščejo v neprimernem času razpisa. Marsikdo namreč v teh dneh zaradi praznikov in drugih obveznosti, ni utegnil opraviti še političnih obveznosti na občini. Nekateri pa vidijo v tem tudi določen odraz nezaupanja glede koristnosti delovanja teh perifernih upravnih organov. Določeno krizo je bilo opaziti že v zadnjem mandatnem obdobju, ko so bile seje rajonskih svetov zelo redke In ni bilo čutiti pravega delovanja. Člani rajonskih svetov so bili izvoljeni, oziroma imenovani leta 1977 po enakem postopku, kakor je trenutno v teku za glasovanje 25. januarja. Takrat je na ,volitvah sodelovalo okrog 70 odstotkov upravičencev. Bo tolikšng u-deležba tudi tokrat? V predvidevanjih za novo leto 1981 prevladujeta negotovost in previdnost Čeprav vsakdo upa, da bo novo leto boljše od starega, so predvidevanja za leto, ki se pričenja, na splošno precej črnogleda GOSTILNA s pristnimi domačimi vini in kuhinjo PRI VIKTORIJI DOBERDOB 24 BAR MILAN ŠTANDREŽ TRGOVINA JESTVIN in PEKARNA TOMŠIČ SOVODNJE 3« TRGOVINA JESTVIN KRUH TEODOR VELIŠČEK GORICA - Svctogorska 123 Srečno novo leto Zaključek starega leta je tradicionalno čas obračunov in predvidevanj ter upanj za novo leto. Pred letom dni smo prav tako delali predvidevanja in izražali želje, od katerih so se nekatere uresničile druge pa ne. Želeli smo izvedeti, če so bili nekateri med našimi ljudmi zadovoljni z letom 1980 in kaj si vsak od njih pričakuje v novem letu. Zato smo zavrteli telefonske številke nekaterih bralcev Primorskega dnevnika in jih vprašali kako ocenjujejo komaj preteklo leto in kaj predvidevajo za prihodnje. Prva nam je odgovorila gospa Cvetka čevdek iz Gorice, po poklicu učiteljica: »Sprašujete me. kaj pričakujem v novem letu? Hm, ne vem, ne delam rada programov. Veste, večkrat pii pravijo da sem pesimist, zato raj® mislim na danes, da se mi ne bi zgodilo, da ostanejo moje želje neizpolnjene. Ko sem kaj pričakovala, se je še skoraj vedno zgodilo prav nasprotno. Sicer pa se tudi ne pritožujem nad preteklim letom. V družini in; na delu je bilo to leto kar pozitivno. Drugače je, čp pomislim na dogajanje v svetu: vendar, čeprav sočustvujem z ljudmi in trpim zaradi tujih nesreč, ostane vseeno to dogajanje oddaljeno od mene. Mislim, da dogodki svetovne razsež nošti- ne odvisijo od nas, teriiyeč od pomembnejših osebnosti1! r7.ato bi tudi ne delala predvidevanj za novo leto.» V *tandrežu je na naša vprašanja rade volje odgovoril Vojko Ci-jak. «Zadovoljen sem z življenjem v komaj minulem letu. Imel sem precej zadoščenj na delu in pii delovanju v domačem prosvetnem društvu, kateremu posvečam precej prostega časa. če mi dovolite kritiko, bi dejal, da je bila goriška stran Primorskega dnevnika v pre- Gradbeno podjetje DOMINIK GRILJ In DOMINIK JUREN VRH SV. MIHAELA teklem letu nekoliko pomanjkljiva. Upam, da jo boste v novpm letu, kljub vsem težavam, uspeli obogatiti. Drugače sem za novo leto precej pesimist. Prvi problem, tako na Goriškem, kot v Italiji je gospodarska kriza, ki pa ji ne vidim izhoda v kratkem času. Podobno velja za našo manjšino: veliko se govori o Osimu in o globalni zaščiti. a doslej smo videli le malo konkretnega. Pa še nekaj bi dejal o odnosih med političnimi strankami, v katerih smo zastopani Slovenci. Je že prav, da sodelujemo in v nekaterih priložnostih nastopamo enotno, vendar ne smemo pozabiti na preteklost in si zakrivati to, v čemer se razlikujemo. V novem letu si zato obetam tudi več jasnosti v naših stališčih.* Gospa Štefanija Lakovič, gospodinja iz Doberdoba ,jp takole ocenila leto 1980. «No, kar se tiče o-sebnega življenja sem še kar zadovoljna. Kot vse gospodinje pa imam problem, zaradi katerega ne morem biti zadovoljna: vse je vsak dan dražje, cene stalno rastejo. Predvidevam, da bo tudi v novem letu vse še dražje in da se bomo morali marsičemu odpovedati. Zato si od bližnje prihodnosti ne obetam veliko. Bojim se, da bo v novem letu še slabše kot doslej, boljše prav gotovo ne bo.» Podobne so bile tudi ugotovitve gospe Jožice Pintar iz Števerjana. «Leto, lii je komaj minilo je bilo precej slabo v svetu, saj so razsajale same vojne in potresi. Pri nas je glavni problem draginja, ki narašča iz dneva v dan. Bolj zadovoljna sem s svojim osebnim življenjem, saj nisgm imela hudih problemov v družini in tudi zdravje je bilo kar dobro. Upam, da se bo tako nadaljevalo tudi v novem letu. Kar se liče ostalega pa moja predvidevanja niso rožnata. Če i-mam kako posebno željo? No, vem da se bodo vsi smejali, vendar bi upala, da se bodo cene znižale.* Mirko Rogelja iz. Gorice je bil s starim letom kar zadovoljei.. «Ni-mam se kaj pritoževati. Nekaj manjših sitnosti sem imel z zdravjem, drugače pa je bilo v redu. Tudi glede slovenske manjšine mislim, da pri nas v Gorici še ni prav tako slabo. Mislim, da je v Trstu veliko slabše, ker je slovenska manjšina tam žrtev precej o-strih napadov s strani določenih političnih sil, medtem ko je pri nas opaziti večjo pripravljenost na so- delovanje in uresničitev naših zahtev. Zaradi tega, če je bilo to leto dobro, upam, da bo prihodnje vsaj tako. Kakih posebnih upanj nimam. Pri nas upam, da se bo povečalo sodelovanje ob meji, kar se tiče svetovnega položaja, pa mislim, da je ta precej zapleten, vendar si obetam, da ne bo prišlo do hujših pretresov.* V Sovodnjah je o željah in predvidevanjih za novo leto spregovoril z nami Rafko Butkovič. «Leto 198o ni bilo preveč zadovoljivo: zame osebno, ker sem moral obleči vojaško suknjo, za delovanje v vasi, kjer smo imeli precej težav pri mladinskem odseku in veliko dela pri razširitvi kulturnega doma. Prav z otvoritvijo prenovljenega kulturnega doma pa upamo, da bomo v novem letu zabeležili večje uspehe v delovanju in da torno pomladili naše društvo. V širši perspektivi pa mislim, da ne more biti nihče preveč optimist. V Italiji bo gotovo šlo vse Po starem, precej pa je odvisno tudi od morebitnih sprememb v politiki ZDA, ki bodo pogojevale tudi nas. Kar se osebnih upanj tiče, so moji načrti osredotočeni predvsem na službo, kjer upam, da ne bom imel prevelikih težav.* NEPRIJETNO NOVOLETNO DARILO Dražje avtobusne vozovnice na medkrajevnih progah V poprečju bo treba za prevoz plačati 25 cd-stotkov več, - Dražje tudi abonmajske vozovnice Po sklepu pristojnih deželnih oblasti se bodo cene avtobusnih vozovnic po novem letu, pravzaprav že z novim letom, občutno podražile. Podražile se bodo tudi abonmajske vozovnice. Dežela je sklep o podražitvi opravičila s skokovitim naraščanjem inflacije v zadnjem letu ter z nepredvidenim porastom upravnih stroškov v javnih in zasebnih ptojetjih, ki skrbijo za prevoz oseb. Samo inflacija naj bi v letu dni požrla kar 22 odstotov vrednosti, če pri tem upoštevamo še porast drugih stroškov, bi bil razkorak med prihodkom avtobusnih podjetij v1 letu ''4981 'ter' skupnimi stroški obratovanja prevelik. Zato je odločitev o povišanju* cen vozovnic tako rekoč nujna, sicer bi morala večji primanjkljaj, o-ziroma izgubo, kriti dežela. Včeraj smo se o novih cenah pogovarjali na pokrajinskem prevoznem podjetju (APT), ki vzdržuje večino medkrajevnih prog na Goriškem. Objavljamo nove cene vozovnic na nekaterih najbolj prometnih progah. Cene veljajo že od 1., oziroma 2. januarja dalje. Na novo leto avtobusi podjetja APT namreč ne bodo vozili. Na progi Gorica - Trst se cena vozovnice podražati za 200 lir in znaša zdaj 1500 Ur. Oglejmo si še ceno vozovnic za vmesne postaje. Miren 500 (400),- Rupa 500 (400), Gabrje 500 (400), Devetaki 600 (500), Palkišče 600 (500), Boneti 800 (600), Jami je 900 (700), Medja vas 900 (700), Devin 1000 (800), Sesljan 1000 (800). Cena vozovnice,na progi Gorica - Videm se zviša od 1200 na 1400 lir. Vozovnica med Gorico in Gradežem bo po novem veljala 1500 Ur, namesto dosedanjih 1300. Od 800 na 1000 Ur se poviša cena vozovnice na progi Gorica - Tržič. Isti povišek velja za obe progi (preko Gradišča in preko Doberdoba). Sorazmerno, kakor smo že uvodoma zapisaU, se bodo podražile tudi mesečne abonmajska vozovnice. A-bonmajska vozovnica med Doberdobom in Gorico, ki je prej veljala 10 tisoč Ur, bo po novem letu za 3 tiseč Ur dražja. Torej povišek za okrog 30 odstotkov! Toliko glede novih oan. Kcliko pa je pravzaprav potnikov, ki se vsak dan vozijo z avtobusi? Na upravi podjetja so nam postregli s podatki za letošnji oktober in november. Oktobra so z avtobusi pedjetja APT prepeljali 157.925 oseb (oktobra 1979 148.672), rahlo ugodnejši, ;s® jtodatikii^amarember, ko so naš telit ylfi2:907‘ ■ -potnikov ? (novembra 1979 ■pa l52^3L)l.l^- .M,Ji Iz videmske bolnišnice Zdravniki videmske bolnišnice se tudi včeraj niso izrekli glede zdravstvenega stanja 35-letne Nerelle Domini iz Gorice, Ulica IX, Agosto 9. Žensko so v ponedeljek zvečer pre-peljaU s precej hudimi opekUnami na Centor za plastično kirurgijo, kjer so si zdravniki nad njenim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Dominijeva naj bi poskusila napraviti samomor v telefonski kabini psihiatrične bolnišnice, v ponedeljek proti večeru. Menda se je polila z alkoholom ter nato prižgala vžigalico. Prvo pcmoč so ji nudili na dermatološkem oddelku soriške splošno bolnišnice, od koder so jo prepeljah na specialistični oddelek videmske bolnišnice. Dominijeva naj bi v zadnjem času večkrat pokazala znake psihične neuravnovešenosti svojskih ustvarjalcev med primorskimi umetniki. Jejčič je v spodnjem razstavnem prostoru razobesil nekaj svojih najbolj značilnih plas enih kompozicij. Pri tem je že izbija materiala kot taka precej zgovorna: ne gre namreč za tradicionalno ali kakor koli že žlahtno prvino, pač pd za precej prozaično, da ne rečemo vulgarno, kakršna je pač' plastična masa. Sestavi sami nas na prvi pogled nekam odbijajo: zdijo se namreč lažno bleščeči in serijsko izdelani, in celo barva je nekam «tuja». Kakor vsaka premišljena zasnova terjajo pač tudi od obiskovalca globljo pozornost. V resnid je Jejčič to maso tako oplemenitil, da popolnoma ustreza svojemu namenu. Na odmerjenih poljih se zvrščajo zaporedja do potankosti dodelanih in uglajenih form. Pri tem pa ne prevlada težnja po *ge-ometrizacijh in statičnosti, pač pa neka skladnost, kjer ima tudi «/i-zičnosU forme kot aktivni element svoj delež, še posebno kar zadeva ritmično modulacijo. Izbira barvnih tonov in samo barvno kontrastira-nje še posebno presenečala, saj postajata že emblcmatična. Večji delež je na pričujoči razstavi Jejčič odmeril sitotiskom. Te je razvrstil v zgornjem obsežnem razstavnem prostoru. Prevladujejo trije motivi, vsak od teh je utemeljen z drugačno barvno osnovo. Nekateri se neposredno navezujejo na plastične izdelke, drugi pa so o-blikovno manj «avtonomni». nekakšni izrezi metaličnih vložkov, kjer razodeva čista in kompaktna prvina svojo magično ^notranjost*. Sicer je to le izhodišče, dejansko so se ti izrezi prelili že v čisti kontrapunkt s povsem novo poetično vsebinoi Izbor razstavljenih del je■ v slogovnem pogledu izredno homogen‘in izčiščen: to nam omogoča. da pobliže spoznamo Jejčičev slikatski tlazor, predvsem pa njegovo globoko zavzetost pri raziskovanju likovnih problemov. Zraven tega je Jejčičeva razstava razveseljivo potrdila o likovni pestrosti v primorskem prostoru. Razstavo uvaja čeden katalog z dvojezičnim besedilom. Avtorja predstavlja v toplih besedah goriški župan Antonio Scarano, strokovno besedo pa je napisal Jure Mikuž. m.r. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. januarja 1981. smučarski avtobusni izlet v Cima Sappado. Prijave, samo osebno, na sed. žu društva do 6. januarja. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul Terenziana 26, tel. 44 387. ..............."Hlini.....iiitrtmimiiiiHmniniiiimiii,,.mninnmmmini PRINČIČEVE IN ZAVADLAVOVE FOTOGRAFIJE Razstava «Kamen na kamnin* bo januarja v Foljanu Prireditelj je večnamensko kulturno središče za tržiški okraj Goričani se prav dobro spominjamo fotografske razstave *Kamen rta kamnu*, ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) v sodelovanju s fotokrožkom tSkupina 75» priredila pred letom dni v go-riškem avditoriju -in ki je takrat doživela izreden uspeh. Fotografije za razstavo sta prispevala naša znana fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav,, ki sta . svoja aparata ujela vrsto kraških moti- ZA DEŽELO PRISOTEN ODBORNIK TRIPANI ZAHVALA GOZDNIM ČUVAJEM ZA REŠEVALNO DELO NA JUGU Skupina čuvajev iz naše dežele je uspešno delala v Vietriju v Bazilikati • V nedeljo gre na pot druga skupina reševalcev Deželni odbornik za krajevne u-Prave in gozdarstvo Tripani se .je Y Dolenjah sestal s skupino gozdnih čuvajev dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so v Vietriju v Bazili-kati sodelovali pri reševalni akciji Prebivalstva, ki ga je prizadel novembrski potres. Med srečanjem, katerem sta bila prisotna tudi sef gozdarskega inšpektorata v Trstu in Gorici dr. Peronio ter dolenjski župan Bernardis, je deželni odbornik pohvalil reševalce za nesebično in koristno delo, ki so gi o-PraviU na območju potresa, kjer so toed drugim dosegU nekatere zelo težko dostopne domačije in prinesli potrebno pomoč osamljenim prebivalcem. Tripani je med drugim omenil, da to 4. januarja odpotoval« druga skupina gozdnih čuvajev s popolno opremo za konkretno pomoč v tej fazi reševalne akcije. Ob zaključku srečanja se je odbornik, tudi v' imenu .predsednika deželnega odbora in deželnega sveta še enkrat zahvalil gozdnim čuvajem in dejal, da bo treba prav iz tega jedra reševalcev na podlagi nabranih izkušenj v bodoče sestaviti posebne enote civilne zaščite. vov. Razstava je po goriškem u-spehu romala tudi v Debenjakovo galerijo v Kanal in v Aulo slove-nico v Celovec. Pripravljena pa je tudi za druge kraje in Z SKD jo bo posredovala nekaterim ustanovam na Tržaškem, - s katerimi že potekajo pogovori,. prikazana pa bo seveda tudi v raznih krajih na Goriškem, .pre.dvsim; v .naših kul turnih domovih.' ' t Čez nekaj dni, 11. januarja, bodo to razstavo odprli v občinski fotografski galeriji u Foljanu. Za to razstavo je poskrbelo javno večnamensko središče s sedežem. v Ronkah v sodelovanju s posvetovalno komisijo za slovenske vprašanja v tem središču, občino Foljan -Redipulja in ZSKD. Razstava bo v tem kraju odprta do 25. januarja. Za to priliko so tiskali lični katalog, ki se nekoliko v kompoziciji | razlikuje od onega, ki ga je SPZ izdala ob priliki goriške razstave. Že omenjenim ustanovam se je pri priredbi razstave pridružila tudi Kraška gorska skupnost. Uvodne besede v katalogu sta napisala predsednik omenjenega središča Sergio Bozzi in predsednik slovenske komisije v tem središču prof. Karlo Černič. Uvodno besedo k razstavi pa je napisal prof. Milko Rener. Vsi teksti v katalogu so pisani v slovenskem in italijanskem jezik«. Fotografska galerija v Foljanu je razstavnemu namenu služila dolgo let, v zadnjem času pa je bila zaradi prenovitvenih del zaprta. S to razstavo jo ponovm odpirajo javnosti. t, urica VERDI 17.30—19.45 «H vizietto n*. U. Tognazzi. M. Serraut. V četrtek: 16.00-22.00. CORSO 16.45—20.30 «Flash Gor-don*. S. Jones, O. MutL Barvni film. V četrtek: 15.00—22.00 «Biancane-ve e i 7 nani*. Barvna Walt Di-sneyeva risanka. VITTOR1A Danes zaprto. V četrtek: 15.30—22.00 «Ragazrine di buona famiglia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič PRINCIPE Danes 16.30-22.00 «1 cavaUeri delle lunghe ombre*. V četrtek: 15.00-22.00 EXCELS10R Danes 17.30 - 22.00 «Count down — dimensione zero*. V četrtek: 15.00-22.00 /Volili Carica in okolica SOČA Danes zaprto. V četrtek: 18.00-20.00 «ABC od ljubezni do seksa*. Avstralijanski film. SVOBODA Danes zaprto. V četrtek: 18.00-20.00. «Mini kovinar*, Italijanski film. DESKLE banes in v četrtek zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan if> ponnči je v Go rici dežurna lekarna San Giusto, Krirzo Ital ja 244. tel. 835 38 (>. ' f« \ ■ *>' • j V spomin ,na mamo Frido in očeta Jožefa Gravnerja darujejo hčere in siri 100.000 Ur za Onkološki institut v Ljiybljani. Minili sta dve leti od dneva, ko nas je zapustil naš dragi Savo Vogrič Ob tej obletnici sč ga spominjajo sošolci in sošolke 2. razreda zavoda «Ivan Cankar*. Goric ca, 31 decembra 1980 29. NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA Zmaga Avstrijca Neuperja Jugoslovani so razočarali Dobro je skakal samo mladi Benedik: medtem ko je bil Norčič telo zadnji - Uspeh Fincev OBERSTDORF — V uglednem za h'xhonemškem zdraviliškem kraju Oberstdorfu, kjer je te dni čudovito vreme, se je včeraj začela 29. novoletna skakalna turneja in z njo tudi svetovno prvenstvo za skakalce. V Oberstdorfu se je zbralo 122 tekmovalcev iz 18 držav, med njimi tudi sedem Jugoslovanov, ki pa so v včerajšnjem tekmovalnem delu močno razočarali. To pa je bilo razvidno že po ponedeljkovih poskusnih skokih, ko je samo Primož Ulaga skakal dobro (104 m v daljavo), Avstrijec Kogler pu je s 114 m postavil nov rekord skakalnice. Nasploh Avstrijci zelo dobro skakajo in so odlično pripravljeni, na kar kažejo tudi včerajšnji rezultati. Zmagal je namreč Hubert Neuper, ki je bil v obeh serijah najdaljši. V prvi je poletel 109,5 m, v drugi pa 110 m, kar je bilo seveda dovolj za zmago. Tudi Finci in Norvežani so se zelo dobro odrezali, nekoliko pa so razočarali predstavniki NDR, ki so med prvo deseterico uvrstili samo dva skakalka. O Jugoslovanih smo že povedali, pripomniti pa gre, da je zares pozitivno presenetil mladi Branko Benedik, ki je bil v končni razvrstitvi na enaindvajsetem mestu, popolnoma pa sta razočarala Ulaga (45.) in Norčič, ki je zasedel celo zadnje mesto Urbančič, Lotrič, Bizjak in Kajzer pa so s skromnimi daljavami izpadli že v prvi seriji in se niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V tej prvi tekmi novoletne skakalne turneje pa so izredno dobro presenetili Italijani, oziroma e-dina italijanska predstavnika Tomasi in Rironi, ki sta se uvrstila na 27. oziroma 29. mesto. Svetovni pokal za skakalce je torej stekel, vendar vse ni tako kot bi bilo pričakovati in še sedaj ni jasno, če se bo regularno odvijal. Tekma v Cortini je že odpadla, zdaj pa so svoja tekmovanja odpovedali še Američani in Poljaki. Po dveh tekem, v Zakopanem in Iron Mountainu ne bo zaradi gospodarskih težav organizatorjev. O novem, nepredvidenem finančnem bremenu pa poročajo tudi iz Innsbrucka. VRSTNI RED V OBERSTDORFU 1. Neuper (Av.) (109,5+110 m) 256,8 2. Puikkonen (Fin.) (109+108 m) 252,3 3. Ruud (Nor.) . 15U (107,5 + 109 m) • 4. Kogler (Av.) 248,3 (107,5 + 107 m) UtOlJ . 5 Kokkonen (Fin.) (105+107 m) 240,3 6. Meisinger (NDR) (106,5+106 m) 239,5 7. Toermanen (Fin.) (106+103 m) 237,1 8 Bergerud (Nor.) (101,5+108 m) 235.3 9. Buse (NDR) (107+101 m) 234,2 10. Viljantila (Fin.) (105,5 + 101 m) 234,1 ZADNJA VEST Na «Mundialitu» prva zmaga za Urugvaj MONTEVIDEO - V prvem srečanju na «Mundialitu», ki se je včeraj pričel v Urugvaju, je domača enajsterica zasluženo z 2:0 prema gala Nizozemsko. Gola sta dosegla Ramos v 31. min. ter Victorino v zadnji minuti prvega polčasa. 222,3 219,6 217,8 204,2 21. Benedik (Jug.) (101,5+103 m) 27. Tomasi (It.) (100,5+103,5 m) 29. Rigoni (It.) (101 + 101 m) 45. Ulaga (Jug.) (98,5 + 97 m) 51. Norčič (Jug.) (96+84) HOKEJ NA LEDU Na turnirju za «P mtekanii^ha Repentabr-skem. Deset let je bilo treba ča-kati;rgaf'je 'bRa zadrugirustanovljena že decembra 1970. Zamuda pomeni hudo finančno obremenitev in veliko izgubljenih priložnosti. V mlekarni — edinem tovrstnem o- italijanski novinarji n globalni zaščiti Ko smo pred enim letom delali obračun leta 1979 in začrtovali perspektive za 1980, je marsikdo upal, da nam bo let«, ki se pravkar izteka, končno prineslo tisti zakon o globalni zaščiti, ki ga Slovenci upravičeno zahtevamo že toliko let. Žal se ta pričakovanja niso uresničila. Delo posebne komisije pri predsedstvu vlade se je zavleklo zaradi razlike v stališčih med italijansko in slovensko stranjo, tudi ustanovitev paritetne delovne skupine v okviru komisije ni premaknila položaja z mrtve točke, tako da se je delo komisije pred nekaj dnevi zaključilo na nezadovoljiv način. Kaj si lahko torej na tej osnovi pričakujemo v novem letu 1981? Na to vprašanje odgovarjamo v uvodnem članku na prvi strani. Na tem meslu pa objavljamo mnenje nekaterih italijanskih kolegov-novinarjev, ki dobro poznajo mestno stvarnost in katerih pogledi utegnejo biti na naše bralce zanimivi, čeprav se ne ujemajo v celoti s stališči, ki jih od nekdaj zagovarja slovenska narodnostna skupnost. FULVIO MOLINARI - RAI Leto 1980 ni bilo pozitivno leto, kar se Trsta tiče, in to ne samo za slovensko manjšino, ampak sploh za demokrate, saj so pokrajinske volitve potrdile krepitev politične skupine »meloni*, ki ohranja ves svoj izvirni nacionalistični zanos, p > drugi strani pa so znotraj tržaške Krščanske demokracije postopno zgubile vpliv tiste bolj odprte in napredne sile, ki so v zadnjem desetletju prispevale k odprtju nove perspektive v odnosih med Italijani in Slovenci. Pač pa gre po mojem pozitivno oceniti zaključek dela «komisije Dejavnost kulturnih društev ogledalo naše biti Kulturno delo naših društev, skupin in posameznikov je ogledalo, v katerem se zrcali naša volja, da se kot narodnostna skupnost ohranjamo in razvijamo. Kakšna je podoba te volje v letu, ki ga zapuščamo? Če jo ocenjujemo po zunanjem videzu, je prav gotovo dokaj zadovoljiva, če pa pobrskamo po njeni vsebini, najdemo še marsikatero pomanjkljivost. Tako si tudi ob koncu tega leta stojita nasproti spoznanji, da se jačijo vrste ljudi, ki se nesebično in zavzeto vključujejo v kulturno in družbeno delo in da je bilo večjih ali manjših prireditev obilno nad številom 365, kolikor je dni v letu, da pa istočasno vso to ogromno dejavnost ni spremljala prav tako bogata kakovostna rast. I>eto 1980 je bilo leto številnih občnih zborov. Poleg društvenih sta bila občna zbora Slovenske prosvetne zveze (17. maja), ki se je ob tej priložnosti preimenovala v Zvezo slovenskih kulturnih društev, da bi s tem podčrtala tudi v zunanji obliki svojo težnjo po preraščanju zastarelih prosvetnih konceptov in utiranju poti novim potrebam, in občni zbor Slovenske prosvete (29. aprila), ki je tudi usmeril vsa svoja prizadevanja k vsestranski krepitvi kulturnega bogastva. Leto, ki ugaša, je bilo tudi leto preporoda v raznih društvih (Prebeneg — odprtje Srenjske hiše, Mačkolje — obnovitev društva Primorsko In odprtje Srenjske hiše, obnovitev dejavnosti društva S. Škamperle, odprtje doma A. Sirk v Križu in novih prostorov A. Bubnič v Rcpnu itd.), proslavljali smo razne okrogle obletnice (200-Ictnica prve šole v tržaški okolici), osnovna prizadevanja vseh pa so bila v preteklem letu predvsem prispevek k skupnemu boju naše narodnostne skupnosti za njeno popolnejšo uveljavitev in enakopravnost, za globalno zaščito. JOLANDA MIHELJ -GUSTINČIČ Predslavnica PD Rovte -Kolonkovec Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je na področju Rovte ■ Kolon-kovca po tridesetih in več letih mi- rovanja ponovno prebudilo kulturno delo. Res je, da začet-M, ni bil lahek; raznovrstne so bile ovire. Res je tudi, da je kulturno delo za nas življenjske važnosti, a da naloge, ki smo si jih zadali, nismo povsem izpolnili. Kljub temu pa lahko trdimo, da smo bili še kar | aktivni. Vprašanje zase je mladina. Na tem področju, je mladine I zelo malo in temu ne vem vzroka. V odboru samem pa so kar dobro zastopani, zato upam, da bodo dali v prihodnjem vse moči od sebe in tako nadaljevali naše delo, saj je samo od njih odvisna kulturna bodočnost naših krajev. Znano je, da zelo narašča kulturno zanimanje na vsem področju naše dežele. To je zelo razveseljivo. Prav zato je naloga društev, da vsej skupnosti in zlasti pa mladim odprejo najširše možnosti kulturnega udejstvovanja in s tem prispevajo v čim večji meri k vsestranskemu razvoju na še narodnostne skupnosti. Marjan brecelj Član devinskih organizacij Kot precej mladih zamejcev sem član prosvetno-političnih organizacij, ib sicer Slovenskega kulturnega kluba, Slovenske tržaške stzavtske organizacije, pevskega zbora Fantje izpod Grmade in mladinske sekcije SSk. Iz tega je razvidno, da sem tudi jaz eden izmed tistih za-blejskih Slovencev, o katerih več-kfot ugotavljamo, da so preobremenjeni s kulturno-prosvetnimi funkcijami. To lahko ima seveda negativne posledice, kar zadeva učinkovitost delovanja, ne smemo pa pozabiti m pozitivne strani take preobremenjenosti. Če primerjam svoj Položaj s položajem, tolikih vrst- nikov, ki ne pripadajo naši narodnostni skupnosti, se kar zadovoljen, da so mi dane tako raznolike možnosti udejstvovanja in osebnega bogatenja. Ne bom se spuščal v podrobno ocenjevanje, rad bi pa izrazil predvsem dve kritični ugotovitvi, oziroma dve želji za bodoče delovanje. Najprej bi se pomudil ob pojavu nekakšne splošne a-patičnosti številnih mladincev pri udejstvovanju na politično-kultur-nem področju. Želeti bi bilo, da bi v prihodnje nekoliko preštudirali njene vzroke ter na podlagi tega skušali poživiti udejstvovanje mladih. tako z iskanjem novih organizacijskih prijemov, kakor tudi s posodabljanjem programskih vsebin. Druga želja pa je. da bi posamezna društva bila med seboj bolj povezana, kot tudi da bi razvila večje sodelovanje z organizacijami v matični domovini, ne da bi se pri tem odrekala evoji specifičnosti. Želeti bi res bilo, da bi Slovenci dosegli ob vzajemnem spoštovanju enotnost kljub nujnim in upravičenim raznolikostim. JURIJ VODOPIVEC Član Društva Slovencev miljske občine Najve"ji uspeh, ki smo ga bili v preteklem letu deležni, je brez dvoma Slovenski šolski center, saj nas je uresničitev tega cilja precej (Nadaljevanje na 12. strani) Cassandro*, ki je — pa čeprav brez soglasja med člani komisije — dala vladi na razpolago vse elemente, da lahko pripravi svoj zakonski osnutek o manjšinski zaščiti. Sam minister Colombo je v pogovoru s časnikarji ob zaključku obiska jugoslovanskega predsednika Mijatoviča v Rimu priznal, da je vlada «v hudi zamudi* glede te svoje obveze. Parlamentarna razprava v prihodnjih mesecih bi morala prisiliti vse politične sile, da odkrijejo svoje karte o tem vprašanju in da opravijo točne izbire, tudi do vsebine zakonskih osnutkov, ki so jih predložile KPI, PSI, SSk in Gruber Ben-cova. Želeti je, da bodo v letu 1981 pozitivno rešena tista vprašanja, glede katerih so bila v komisiji Cassan-dro mnenja najbolj deljena, kot na primer problem preštevanja — pri katerem je treba spoštovati duha Osima — m recipročnosti, ki jo je treba tolmačiti v pozitivnem smislu, se pravi z uveljavitvijo najšir.š;h jamstev manjšinam na lastnem teritoriju, kar naj bo odločilna osnova v soočanju z «drugo stranjo*. FABIO INVVINKL - L’Unjta Leto, ki se pravkar izteka, gre po mojem ocenjevati, kar se tiče prizadevanj slovenske manjšine za u-veljavljanje svojih pravic, s previdnim optimizmom. Nekaj korakov na poti k vsedržavnemu zaščitnemu zakonu je bilo vendarle storjenih, pu čeprav so zamude in počasnost vlade še vedno znatne in neopra vičljive. Leto 1981 bi moralo privesti vsaj do začetka parlamentarnega itra toliko pričakovanega ukrepa, potrebhe pa bodo nove spodbude in pobude v tej smeri. To gotovo ne bo lahka pot, kot so pokazali spori znotraj komisije Cassandro, Drugi element, ki ga je treba podčrtati, je utišanje protislovenske kampanje, ki so jo pred časom zagnali s pretvezo zakonskega osnutka sen. Gerbčeve. Da je šlo le za pret vezo in za manever, potrjuje dejstvo, da je sama posl. Gruber Ben-cova predložila svoj osnutek za zaščito Slovencev, Gruber Bencova pa je vendar parlamentarna predstavnica Liste za Trst, iz vrst katere je bila sprožena šovinistična kampanja. Celoten proces je treba sedaj pospešiti. V ta namen je še bolj kot prej bistvene važnosti enotnost in mobilizacija Slovencev in vseh de mokratičnih sil v Trstu in v deželi. GIORGIO PISON - II Piccolo Zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine predstavlja eno tistih obvez, s spoštovanjem katere se iz (Nadaljevanje na 12. strani) bratu Tržaškega — bodo pridobivali sir in maslo ter ju neposredno prodajali, ne da bi komur koli konkurenčno škodovali. V sodelovanju s čezmejnimi predeli bi lahko izpeljali proces o tipizaciji kraš-kega sira. Tudi zadruga rejcev, ki so omogočili uresničitev Kraškega hleva v Praprotu, je bila ustanovljena pred dobrimi 10 leti, hlev pa je začel obratovati šele pred nekaj več kot letom dni. Tudi v tem primeru, torej, potrata časa in denarja zaradi domnevnih birokratskih zgpletljajev na deželi. V hlevu je 50 mlekaric in prav toliko telic in telet. Članov je 15 in so polni d-... bre volje, toda kaj, ko so s* » desetljetju kmetijske razmere spremenile: cena za kilogram močnega krmila je danes enaka ceni za liter mleka, odkupna cena za kravo ali tele je smešno nizka, a mesni trg je pod pritiskom tuje konkurence. Pomoč iz javnih sredstev je zdaleč nezadostna in mladina zapušča živinorejo. Treba je svežega kisika, tega pa utegne priliti le posluh deželne u-prave za nove koristne pobude, kakršna je npr. «Dolga korona» tam pod Mačkoljami in nad naftnimi hranilniki p dolinski občini, ki pa jo že zopet zavira prav oblast. Sedem let je minilo, odkar so člani živinorejske zadruge sklenili tam zgraditi hlev, pa ga še ni. Odkupili so občinsko zemljišče, ogradili pašnik, ki je po kakovosti in spričo izvirkov vode kot naročen, ter postavili manjši hlev v pričakovanju, da z deželnim denarjem uredijo prvotno zamišljenega. Na «Dolgi koroni» bi lahko redili junice z vsega Tržaškega do njihove oploditve, tam bi lahko pridobivali tudi govedino, sploh pa bi lahko uresničili pravi deželni selekcijski center za sivorjavo pasmo v sodelovanju s pokrajinskim združenjem rejcev in drugimi zainteresiranimi dejavniki v deželnem merilu. Ne samo. so-deluvan e bi seglo morebiti tudi čez mejo. Dolinska občinska uprava in Kraška gorska skupnost sta posluh za zanimivo pobudo že pokazali, nekaj več dobre volje naj torej pokaže tudi dežela. Kaj pa vrtnarstvo? Nekoč je bilo bogato razvito ne te na Kolon-kovcu, ampak tudi pri Sv, Ivanu, na Rocolu, pri Sv. Ani, u Miljskih hribih, po malem pa pravzaprav povsod v pokrajini. Danes je vrtov zaradi širjenja mesta v okolico prav malo in če poberejo še ko-lonkovske, potem bo vrtnarstvo kaj kmalu izginilo s seznama kmetijskih dejavnikov na Tržaškem. Ko-lonkovske zemlje ne gre razlastili, parcele za gradnjo ljudskih stanovanj velja poiskati drugje z revizijo načrta PEER, a dežela naj zamrzne predvidene finančne prispevke štirim gradbenim zadrugam, dokler jim občina r.e dodeli novih zemljišč. Naši vrtnarji bodo še naprej vztrajali na lastni zemlji, kot so na njej vztrajali doslej, kljub temu da niso bili deležni denarne podpore, kakršno so prejemali priseljenci in nato vrtnarstvo opustili. In še vinogradništvo. Po znanem sklepu EGS ni vinogradov več dovoljeno širiti, ker ie vinski trg v krizi. To je našim trtorejcem u-stvarilo nove težave, saj ne morejo ve( biti deležni javnih prispevkov, ampak kvečiemu lahko pre.emajo nizkoobrestna posojila, ki seveda ne zadostujejo. Če k temu pripr.m-nemo, da naraščaja ni. da gostilničarji ne kupujejo domačega vina in da je birokracija začela straže nadzorovati prodajo na osmicah, potem se vsiliuje vprašanje, kako naj vinogradnik sploh živi. Naši ljudje gotovo niso krivi izvoznih težav, oziroma goljufij in potvarjanja izvoza namenjenega vina, ki so jih zakrivili drugi vzdolž Apeninskega polotoka. Kaj je z zamislijo o zaščiti kraške kapi lice, o čemer ie bilo svoj čas toliko besedi? (dg) RAZGOVOR S PSIHOLOGOM DANILOM SEDMAKOM V primerjavi z razvojem družbe so naše šole pravi samostani Celodnevni pouk vezan na strukturo šolske zgradbe - Mladi postanejo predmet potrošniških «vrednot», ko izgubijo stik z okoljem - V šoli naj bi se odvijale tudi dejavnosti za odrasle »Psiholog je kot peteršilj: pri ■v.saki diskusiji je zraven, vedno itna kaj povedati*. Ta trditev, ki jo večkrat slišimo, je sicer hudomušna. v bistvu pa tudi resnična, saj je zorni kot psihologa zelo pri-vlačen, ker odkriva občutke in e-mocije posameznika, to je — vseh nas. Tokrat smo z Danilom Sedmakom poglobili vprašanje šole kot določene strukture, ki s svojo zgradbo hote ali nehote vpliva na učenca — otroka. Psiholog ima v tem okviru torej nalogo, da ponazori o-trokove občutke v šoli, občutke, ki jih je v stiku z njimi spoznal. • »Torej, kaj bi vi rekli o naših šolah?* — Odgovor je zelo neposreden: «Mislim, da so naše šole v primerjavi s sodobnim razvojem .družbe res srednjeveške. Primerjajmo jih z britanskimi «collegi», ki so med drugim normalne -šole r.a vse dijake in tore-i nt- nekaj izredrng? '(f nkcionalna po- slopja, ki jih obkrožajo nari.i in travniki, kjer imajo študenti vse možnosti za raznovrstno dejavnost na prostem. Poleg tega pa so notranje strukture opremljene z bazeni. z laboratoriji, avlami za gledališke predstave in projekcijo filmov. s klubskimi prostori, rekreacijskimi sobami itd. Te šole res nudijo mladim možnost, da lahko izbirajo, spreminjajo, vsklajujejo de:avnost s svojimi potrebami in počutjem. V takih prostorih lahko živiš ves dan, ne da bi čutil pre obremenjenost, ki jo ustvarja več- urno delo pri isti klopi, isti luči, isti družbi. V tem okviru postane celodnevna šola sprejemljiva, kar pa ne velja za večino naših šol, kjer je le nekaj učilnic, vse drugo pa manjka, še posebno telovadnica. Prav tisti objekt, ki ga otroci hajbolj potrebujejo,- saj je telovadba velikega pomena za fizično in psihično sprostitev otrok, kot tudi odraslih. Pedagoško pravilo o celodnevni šoli pa je vedno aktualnejše, saj prehajamo z leti v model družbe, v kateri bomo odhajali zdoma zjutraj, vračali pa se bomo zvečer. Zato bo nujno, da ustrezno poskrbimo za vzgojno-izobraževalne strukture o-trok, ki pa naj bodo take, da mladih ne bedo le utrujale, kot se danes v glavnem dogaja. Otrok mora imeti na šoli prostor za vse: za učenje, za za glasbeno v--oojo, za prehrane, . a šport in rekreacijo itd. Seveda morajo prostori ustrezati tem potrebam, nuditi morajo primerno počutje, sploh pa ne smejo omejevati in u-tesnjevati. Seveda zvenijo te trditve danes zelo utopistično, dejstvo pa je, da ozek pas cementa in nekaj 'učilnic niso osnova za načrtovanje celodnevnega pouka. Res, rekel bi, da so današnje šole pravi samostani.* »Zadnja leta stopa v ospredje tudi vloga šole v okviru širših družbenih storitev in okolja, v katerega naj bi bila vključena.* «Da šola je last vseh, je last skupnosti. Zato jo je treba izkoristiti v splošno korist. To še posebno velja za vaške šole, pa tudi za periferne. Konkretno: na Pesku in v Gročani, ali pa v Rojanu. Šola bi lahko bila, če bi jo drugače načrtovali in zgradili, tisto, središče, v katerega zahajajo zvečer ali popoldne tudi odrasli, starejši mladinci, člani krajevnih organizacij. Dobro pa vemo, da je težko prirediti na šoli že en sam sestanek staršev. Nastane problem ključev, stroškov, odgovornosti, prostorov itd. Res, mislim, da moramo preživeti tisto sliko, kjer je šola narisana kot toga zgradba, v katero hodijo v vrsti Učenci, zgoraj pa piše šOLA. In tega se otroci nauči-ji mimogrede, ko se učijo črke Š. Ob teh dveh vprašanjih bi pa še rad poudaril tretje. Gre specifično za arhitektonsko strukturo. Zakaj so šole brez zelenja, tako toge, tako neelastične, tako skromne in neprivlačne? Predvsem zato, ker je dane? gradnja v korist določenih krogov in določenega profita, ne p, v splošna človeške namene. Arhitekt, ki je Vezan na stroške gradnje, mora r" sevp> upoštevati, pri tem pa se l-todi, da postane njegova šola nekak babilonski tempelj, ki je daleč od stvarnih potreb uporabnikov tega objekta. To lahko vidiš tudi pri novih ljudskih gradnjah: kot so »Vatikan* pri Sv. Jakobu ali pa naselje Rocol - Me-lara. Tam nimaš sonca, nimaš ze- KAJ MISLI O SOLSKIH GRADNJAH ARHITEKT? v So/a, teritorij, socialne storitve Arh. Darij Jagodic: Načrtovalec ima številne pogojitve, ki omejujejo njegovo delo Problematika šolskih gradenj in sploh vseh socialnih storitev, ki naj bi jih planirali na teritoriju, nima pri nas jasnih shem ne konfrontacij, prav tako ne končno določenih zakonov oziroma normative. Res je, da postavljamo šolsko problematiko in izgrdtinf^bed velike teme, ki naj bi pripomogle k spremembi modela družbenega razvoja, argumenti šolske Yeforme 'so vsakdana tema na simpozijih, ki se vrstijo na različnih nivojih, ven dar si m/ramo biti na jasnem, da smo v zaostanku z evropskimi sosedi vsaj za deset let. Ugotovimo lahko samo to, da posebnih pilotiranih iniciativ ni bilo, programiranja tudi ne, niti teoretskega niti praktično-gradbenega. Kar se tiče političnih posegov, lahko vse sintetiziramo v treh odstavkih: — nekaj virov načina financiranja, z vedno drugačnimi zakoni, kar ne pripomore k hitri rešitvi problemov; — ponavljajoče se dejstvo, da na začetku šolskega leta vedno znova ugotavljamo, da je število šolskih prostorov veliko manjše od potrebnega; — vse premajhna angažiranost, da se odpravi gornje stanje: Ena glavnih hib v normativi šol s'ih gradenj js še vedno ta. da veljalo stroga določila za višino, za kuba'uro, za stopnic . za raz dalje. Vse premalo pažnje pa je posvečeno načinu izgradnje, mož posti, da se izkoristijo novi materiali, s katerimi lahko tudi norma tirno spremenimo, bistveno pa skrajšamo čas izgradnje in pripo mpremo torej k čimprejšnji vselitvi. Poleg strukturalnih problemov ne moremo mimo teritorialnih, kajti e ino planiranje v širšem konktek-stii in z vidika realnih potreb pre bivalstva, z združevanjem in koncentriranjem, bo pripomoglo k resničnemu ublaževanju problemov. Brez dvoma je pozitivna politič na rešitev šolskih okrajev in pa določila zakona št. 412, ki določuje kompetence na šolskem področju kot izključna domena dežele, med tem ko je prejšnji zakon št. 641 (po katerem so finansirali šolske izgradnje) to vlogo prepuščal državi. Če ne drugače, bo to pripomoglo k reševanju lokacijskih problemov, saj dežela po tem zakonu delegira občine, da realizirajo objekte, za kar imajo večji pregled ozemlja, realnih potreb prebivalstva v sklopu novih, združevalnih komprenzorijev. Naj omenim pri tem majhno o srbita izkušnjo: pri projektiranju in realizaciji otroškega vrtca v De vinu ni bilo finansiranj., za notranjo opremo, kar je bistveno zavrto uresničitev zamisli projekta in funk cibnalnosti. Oprema je do zdaj o-stajala domena občinskega ekonoma in finančne zmogljivosti njego ve pisarne. Zakon 412 pa predvideva postavko tudi za opremo in bo morda pripomoglo k temu, da bo šola vseljiva, ko bo zgrajena. Stran uredila NADJA FILIPČIČ Želeti je, da bi v novem kontekstu reform na šolskem področju tudi izgradnja sama dobila svojo težo, upoštevajoč (pri apliciranju politike okrajev in komprenzorijev) vse teritorialne komponente, ki naj bodo prisotue^ na planuuinm, vs& od otroškm mtcei/ pem mceziM šole do višjih šol in vseučilišč — kar je seveda problem zase. Pri tem bo po mojem mnenju i-gralo bistveno vlogo tipiziranje večine izgradnje, ki pušča velikanske možnosti načrtovalcu cb upošte vanju nekega standardiziran ja skup- nega imenovalca. Vse to ob brezpogojnem programiranju iniciativ, kar navsezadnje pomeni samo pravilno lokacijo struktur in šolskih objektov kot polarizacija krajevne dejavnosti. Dgn& se je tudi pri nas utrdila roiwl. xlc šola nrveč tista podoba «psevdoizobraževalne» inštitucije, marveč mnogo več, posebno v manjših krajih. Kar zanima posebno nas, Slovence, pa bi bilo vredno o tem še posebej razpravljati. DARIJ JAGODIC Šola ne sme bit; ločena struktura, biti mora del okolja, ki jo obkroža lenja, nimaš zraka, utesnjen si v cement in asfalt, nikakršnega stika nimaš ne z naravo, ne s pristnim okoljem, ki ie prej tam bilo, saj je naselje povsem izmaličilo prvotno krajinsko in družbeno podobo. Če primerjamo, je potem le bolje živeti v starem mestu, kjer so ostali sledovi in korenine prejšnjih ljudi, kjer imaš možnost, da navežeš stike z družbo. Kje naj se zbira mla dina v takih četrtih, ki so zgraje ne le zato, da hodijo ljudje tja spat? Konkretno je nekdo rekel, da se bo mladina iz Rocola - Me-lare najverjetneje zbirala pod tem groznim mravljiščem, pod njegovimi stebri. Meni se zdi logično, da se v_ takih nečloveških razmerah sproščenost in razigranost mladih razvije v najbolj negativnih izrazih. Če mladi nimajo korenin, nimajo skupnili prostorov, ki jih resnično vzljubijo in so del njih, nimajo politično - kulturnih - prosvetnih - športnih dejavnosti na področju, kjer živijo. potem je logično, da postanejo predmet potrošniških «vrednot», ki jih sredstva množičnega obveščanja tako vsiljujejo, da mladi dejansko nimajo obrambe pred njimi. Poglej, ko vidim moderna motorna kolesa, Kawasaki, Suzuki, Moto Guzzi, ki so pravi dragulji, si jih zaželim. Obstaja pa problem denarja, dejanske koristi itd., zato lahko grem tudi mimo in rečem: Če bi ga resnično hotel, bi ga lahko kupil. Za sedaj pa raje ne! Mladi pa nimajo teh pogojevanj, ki jih je v odraslem vpeljala izkušnja. Tako se zgodi, da sedejo na motorno kolo in se odpeljejo z njim, nato pa ga v bližini pustijo. Zanje je to bil le hec, za policijo pa kraja. Od prve kraje do druge pot ni dolga, nato pa postane vse že stvar «sodne kariere*. Pri vsem tem naj še poudarim, da je problem posebno pereč, ko otroci nimajo niti na svojem domu ustreznih površin in prostorov za izživljanje. Prav pred kratkim sem obiskal v Trstu neko slovensko mater, ki mi je pokazala zadnjo pridobitev svojega otroka: v zidu, ki ie bil precej debel, so pridobili širšo «luknjo*, kjer naj bi se otrok lahko igral. Ko govorimo o teh primerih. se zdi, da posplošujemo, da je 'naša družina’ izven vsega tega. Na žalasUpa ni fcaki^ V marsikateri vam In tudi v mestu živijo &• troci — in seveda starejši — v skrajno pomanjkljivem okolju.* «Bi lahko navedel kak primer?* «Recimo v Križu, v Zgoniku. Kje so parki, kje igrišča, kje družabni prostori za najmlajše? Včasih se mi celo zdi. da imajo ti otroci, kljub temu, da živijo na Krasu, manj kot otroci v mestu. Bolj so prepuščeni samim sebi, televiziji, okolje jim postaja tuje. V Trstu je na primer Bor organiziral športno šolo, ki je odprta otrokom od 2. leta dalje. Na vasi tega ni. To je jasno tudi, če se zamislimo ob velikem številu otrok, ki obiskuje ko-talkarski tečaj pri športnem krožku Polet. Veliko je otrok iz okoliških vasi, kjer nimajo nobene strukture zanje. To je absurdno: okolje namreč nudi ogromno naravnih možnosti. ni pa struktur ih določenega usmerjanja. Poglejmo še Križ: vas ob morju, s staro tradicijo ribolova. Zakaj ne bi teh otrok naučili plavati, zakaj ne bi ohranjali to tradicijo? Zakaj na vsem Krasu ni niti ene šole, ki bi imela bazen, katerega bi lahko obiskovali v sobotah in nedeljah tudi drugi? Če govorimo o boljši kvaliteti pouka, potem moramo govoriti tudi o šolskih strukturah, ki naj imajo nalogo, da združujejo vse komponente neke skupnosti. To je toliko pomembnejše v času obveznega šolanja, sg pravi tam, kjer so naše strukture še najbolj pomanjkljive.* Kako se v 20 letih zaselek spremeni v periferijo industrializiranega mesta O spreminjanju okolja veliko pišemo in govorimo, a v vsakdanjem življenju se rado zgodi, da zadoblva pokrajina okrog nas nov videz tako počasi in postopoma, da tega sploh ne opazimo. Včeraj je še raslo drevo, danes pa nas pritegne reklamna deska, ki je na njegovem mestu, še najbolj zgovorni so v tem smislu fotografski posnetki. Slike, ki jih objav!|amo, je avtor izdelal na podlagi fotografskih posnetkov kmečkega predela v Zvezni republiki Nemčiji, ki se je pod pritiskom industrijskega in urbanističnega razvoja popolnoma spremenil v obdobju med leti 1953 In 1972. Slike so torej popolnoma verodostojne in še posebno poučne, saj prikazujejo spremembe tudi v najmanjših podrobnostih. Sreda, 6. maja 1953: Idilična podeželska pokrajina, kjer je kmetijstvo pravzaprav edina gospodarska dejavnost. Na vsakem koraku opaziš pravo spomladansko vzdušje; po dolgi zimi se življenje ponovno začenja V OKVIRU ZDRAVSTVENE VZGOJE NA ŠOLAH Mladinsko prestopništvo in odtujenost spremljajo tudi nerešeni problemi okolja Geografska izoliranost in pomanjkanje struktur igrajo veliko vlogo pri oblikovanju osebnosti mladib • Šola naj bo aktiven dejavnik pri vključevanju mladih v teritorij Pred tedni je bil na neki italijanski nižji srednji šoli v Trstu zanimiv posvet, izobraževalni tečaj, ki je obravnaval vprašanje zdravstvene vzgoje na šoli in pomen interdisciplinarnosti pri njenem didaktičnem načrtovanju v trenutku, ko se šola odpira teritoriju. Med raznimi temami, ki so jih šolniki obravnavali s strokovnjaki z vseh področij, je bilo tudi vprašanje urbanističnih in arhitektonskih struktur v povezavi z mladinsko emarginacijo in prestopništvom ter z nameni vzgojno-izobraževalnega sistema. Razne izkušnje in analize so namreč dokazale, da je mladinsko prestopništvo povezano z urbanističnim okoljem, kjer mladi živijo. Kjer ni šola povezana s teritorijem, kjer manjkajo družbene storitve, prostori za rekreacijo, zadovoljiva povezava z ostalimi predeli, se mladi izolirajo in umikajo v svet, ki odvrača odrasle in njihove inštitucije. S tem začne svet emarginacije, ki ne koristi ne mladim, ne družbi. Čeprav veija.jo te ugotovitve predvsem za večja mesta, kjer obstajajo izredno «mrzle» četrti, je tudi res, da naša stvarnost tako v mestu kot na vasi ni popolnoma tuja tem razkrajajočim procesom. Kot so nekateri poudarili, je večina šol odmaknjenili od centralnih dejavnosti določe- ne krajevne skupnosti. Geografska izoliranost in pomanjkanje struktur pa igrajo pomembno vlogo pri osebnostni izgradnji določenega kroga mladine, še posebno, če se ob teh značilnostih pojavljajo še negativne družbene komponente, ki zavirajo socializacijo otrok. Kot so ravnatelji in šolniki poudarili, ne sme šola mimo tega vprašanja, ampak sp mora aktivno vključiti v problem okolja in postati pri tem nekak katalizator za izboljšanje razmer. Zdravstvena vzgoja na šoli torej pomeni v tem primeru aktivno spoznati značilnosti okolja in teritorija ter vse dogajanje, ki je z njima v zvezi. Tržaška arhitektka Gigetta Semerani je vzbudila precejšnje zanimanje s strani šolnikov, ko je načela vprašanje notranje porazdelitve in strukturalne ureditve šolskih prostorov. To vprašanje je vedno prisotno na šolah, posebno v primeru, da se šolniki odločajo za eksperimentalno dejavnost. Dogaja pa se. da (mimo vzgojnih smernic) učilnice in hodniki le ločujejo in izolirajo učence med sabo, tako kot tudi od preostale stvarnosti, katere sestavni del pa mora šola biti. Za ustrezno rešitev teh vprašanj pa je nujno, da razpravljajo vse družbene komponente, ki jim je šola in boljša kvaliteta življenja pri srcu. Petek, 20. novembra 1959: Okolje se počasi spreminja. Z naraščanjem prometa so zgradili nove ceste in posodobili železnico. Porušili so brv in odpravili podvoz pod železnico; tako sta izginili značilni strukturi podeželske pokrajine Sobota, 19. januarja 1963: Bližnje in daljno obzorje se je popolnoma spremenilo. Iz zasnežene pokrajine izstopajo predvsem naftni rezervoarji, ki so popolnoma izmaličili podobo pokrajine in vzpostavili nove dimenzije, ki že kažejo na radikalnejše spremembe. Konja je zamenjal tovornjak Nedelja, 17. aprila 1966: Hišica z drevesom je sedaj le še tujek v modernističnem okolju z visokimi poslopji in togimi geometričnimi oblikami. Pomlad se spet prebuja, toda ne bo več tako naravno razigrana kot pred 13 leti Ponedeljek, 14. julija 1969: «Civilizacija» požira okolje. Drevo so posek aU in hišico bodo porušili, drugega pa itak ni ostalo. Tudi mlako, ki je bila še pred nekaj leti najlepše naravno otroško zabavišče, bodo kmall izsušili, «saj nikomur ne koristi*. Pokrajina se je spremenila v eno samo gradbišče Torek, 3 oktobra 1972: Na kraju, kjer je raslo drevo, stoji reklamna tabla ob predmestni avtocesti. Iz tihe In mirne podeželske pokrajine smo prešli v ueziiusv ' uupnnjein živčnih voznikov, ki se jim vedno mudi. Izginilo .je družabno življenje majhne vasice in človek komajda V* •fc, Sme sni.-ega soseda. Bliža se zima, vendar tega ni opaziti, saj sc tako okolje z letnimi časi nc spreminja več OBISK V KRAJU, KI GA JE MARSIKDO HOTEL SPREMENITI V «BRANIK IT A LUAN S TVA NADIŠKIH DOLIN* F« ■ ' EJ.;' Pogled na stari del Špetra Sktvenov £ * -.v v.iJsuSEk;'*/:■> : Pošolski pouk v prostorih osnovne šole v Petjagu Prizadevanja špetrske občine za Čim širši družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Industrijske dejavnosti, ljudske gradnje in zaščita reke Nadiže osrednje programske točke nove občinske uprave - Bogata kulturna dejavnost v občini - «Preroki» svarijo pred nevarnostjo industrializacije - Preprečiti nadaljnje izseljevanje prebivalstva Občina Špeter je že od nekdaj »slovela* kot branik «italijanstva» v Nadiških dolinah. V največjem kraju Beneške Slovenije so se usidrali vsi tisti, ki so pridigali zgodovinsko pripadnost teh krajev italijanski kulturi in ki so, s posebnim poudarkom v mračnem fašističnem obdobju, netili sovraštvo do vsega, kar je bilo slovenskega in slovanskega. Inštitucije, ki so nastale v tej občini, so tako «osvojile» nacionalistično politiko in Špeter se je dolga leta razvijal na osnovi stroge protislovanske in protislovenske narodnostne mržnje. Občina, učiteljišče, druge krajevne inštitucije so bile v vseh predvojnih in tudi dolga povojna leta središče raznarodovalne dejavnosti, ki je s svojimi rekami segla v gorske zaselke špetrske in drugih sosednjih občin. Danes se je stanje spremenilo. Občina Špeter je po letošnjih volitvah tudi formalno zadobila novo podobo: vendar gre predvsem za formalnost, saj je v tej občini že vrsto let razvita izredno živahna kulturna in družbena dejavnost, za katero skrbijo izključno domačini in ki je odraz splošne težnje po smotrnem razvoju te občine in po uveljavljanju nacionalne identitete, ki je leta fašističnega terorja in vsestranskih političnih pritiskov niso zatrle. Izid letošnjih volitev je jasen dokaz, da prebivalstvo želi nekaj novega, predvsem pa želi, da se občina v bodočnosti čim smotrneje razvija in da bo ta razvoj tak, da prebivalstvo ne bo več prisiljeno s trebuhom za kruhom v tujino ali v druge italijanske dežele, kar se v zadnjih desetletjih prepogosto ponavlja. Prav gospodarski preporod obči- cone v neposredni bližini špetra. j Nove tovarne bi omogočile zaposli-; te v večjega števila domačinov, obe- j nem pa tudi splošen razvoj občine, saj bi zajezite izseljeništvo. Doslej je bilo mnogo obljub, vendar nobene pobude. Kljub sredstvom, ki so bila i na razpolago v okvire pobud za ob novo potresnega območja nista do- i . slej ne občinska uprava, ne gorska j skupnost sprejeli potrebnih ukrepov,' da bi se začela špetrska občina in- j dpstrijskp razvijati. Sedaj so se po-] javile nekatere pobude in med temi; naj omenimo predvsem gradnje to- j varne Veplast z mešanim Italijan-; sko - jugoslovanskim kapitalom y i okvire izvajanja osimskega sporazuma. Ta tovarna naj bi zaposlila že čez približno leto dni večje število domačinov, predvidoma vsaj 100. Vendar pa so se takoj pojavili »preroki*, ki napovedujejo, da bo tovarna »onesnaževala okolje* in da .je zato v Špetre ne smejo graditi. Isti »preroki* obtožujejo občinsko u-pravo, da ima »ljudi za norca* in pravijo, da ne bodo dovolili, da bi taki industrijski obrati »ogrožali zdravje prebivalstva*. Tem »prerokom* bi ob drugačnih okoliščinah morda lahko zaupali. V tem primeru pa ni nobenega dvoma, da gre za politično izkoriščanje sedanjega stanja in za poskus, da se prepreči gradnja obrata, ki bi nastal na osnovi sodelovanja z Jugoslavijo. V' potrdilo je dejstvo, da je prišlo' »prerokovanje* iz vrst dobro znanih pripadnikov nacionalističnih organizacij in iz tistih, ki so se pred kakim letom dni »proslavili* z zbiranjem podpisov pod peticijo s pro-;tislovens, Ti meseci so zadosti prepričljivo potrdili, da se je sistem kolektivnega vodenja iti -odgovornosti, ki ga je izdelal in izoblikoval Tito sam še za časa svojega življenja, dejansko utekel brez kakršnih koli pretresov in zastojev. Jugoslavija je izpričala polno sposobnost nadaljevati aktivno neuvrščeno smer mednarodnega delovanja, o čemer pričajo njene številne pobude tako znotraj neuvrščenega gibanja kot v Združenih narodih in ob mnogoterih državniških stikih in pogovorih e državniki z vseh delov sveta. Posebej je očitna kontinuiteta zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije v vseh mesecih po Titovi smrti s ciljem izboljševati in poglabljali stike in sodelovanje s sosednimi narodi. Jugoslovanska notranja stvarnost daje obilo dokazov o tem. kako' vidno je navzoča Titova misel o velikem pomenu enotnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije kot o enem izmed dragocenih jamstev trdnosti Jugoslavije. Tisto, kar mnogokje po svetu ob spremljanju notranjih dogajanj v Jugoslaviji tolmačijo kot slabost, je v resnici izraz moči in hkrati demokratičnosti. Mnogim so na primer padli v oči dolgotrajni in pogosto zelo naporni tedni in celo meseci dogovarjanja med republikami in pokrajinama, denimo o zveznem proračunu in ie o marsičem drugem. Toda prav v tem je bistvo enakopravnih odnosov v jugoslovanski družbi, k' ne sokriva, pač pa priznava obstoj razlik ih tudi možnih konfliktov med posameznimi deli jugoslovanske pluralistične samoupravne družbe, kot je to značilnost socializma v Jugoslaviji označil Edvard Kardelj. V Jugoslaviji ne obstaja parlamentarizem take vrste, kjer bi večina lahko preglasovala manjšino, narobe, vse rešitve so in morajo biti sad edine ustrezne demokratične metode, dogovarjanja in sporazumevanja. Vsaka rešetiv, ki naj bo ustrezna, ne more biti izraz kakšnih posebnih interesov posameznih delov družbe, pač pa izraz interesov celote. In po tej poti jugoslovanska družba ureja in rešuje svoja notranja protislovja. Sistem socialističnega samoupravljanja pa je in ostaja tisti edini možni okvir, v katerem je metoda dogovarjanja in sporazumevanja možna in učinkovita. Jugoslavija je še naprej ostala taka, kot je bila pod Titom — odprta knjiga za ves svet, družba, ki se ne zapira v svojo lupino, pač pa je njena meja odprta vsem tokovom, materialnim, duhovnim, kulturnim in človeškim. Svet lahko tako vsakodnevno opazuje skozi odprta jugoslovanslca okna i~ vrata vse, kar se v tej Jugoslaviji dogaja, s čim se ukvarja, kako diha, kaj jo teži in kaj jo veseli, vsi njeni mp>ori, dosežki in tudi težave, pa tudi napake in slabosti so na očeh vsega dobronamernega sveta pa tudi tistega, ki je skušal iz jugoslovanske stvarnosti vedno izbrskati kakršnokoli potrdilo za vnaprejšnje sodbe o krhkosti Jugoslavije in vprašljivost njene neodvisnosti. To pot naj bi bile gospodarske težave, s katerimi se ubada Jugoslavija v naporih za dosego svoje gospodarske stabilizacije, povod za «prerokovanja» o negotovi usodi Jugoslavije. Vendar je vsa zgodovina Titove Jugoslavije od njene najtežje preizkušnje, ki jo pomenijo težka leta osvobodilnega boja pa vse do današnjih dni, v praksi ovrgla vse take in podobne skrbi nad mego-tovo> usodo Jugoslavije. Ko je jugoslovanska partija pod Titovim vodstvom pozvala jugoslovanske narode in vse delovne ljudi v osvobodilni boj proti fašističnim okupatorjem, jih jc bilo malo po svetu, ki bi bili trdno prepričani p uspeh take odločitve, ki se je ni upal v taki meri in s takimi cilji lotiti noben drug narod sredi Hitlerjeve trdnjave. Titovo veliko zgodovinsko delo, ki je za trajno poneslo v svet slavo njegovega imena in herojstva njegovega ljudstva, ni bila samo popolna zmaga nad okupatorjem. Narodnoosvobodilni boj je hkrati pomenil — in v tem je vsa veličina Titovega dela — enega največjih ustvarjalnih naporov jugoslovanskega ljudstva. Posebnost jugoslovanskega boja, ki sp razlikuje od vseh drugih, je bila ta, da se je ta boj začel na razsulu stare vojske, da nova vojska ni imela ne lastnega ozemlja, ki ga je morala šele izbojevati, ne lastnega orožja, ki ga je morala trgati iz rok sovražnika. Pa ni šlo samo za boj proti neizmerno nadmočnemu srago tem sqbjmt ,bvj(\ jugoslovanskih narodov pod Titom — za hkratno globoko družbeno preobrazbo, za katero je bilo treba sredi boja iskati, izbirati in utirati povsem lastno izvirno pot. Tega ni v teku druge svetovne vojne storil noben narod, samo narodi Ju goslavije pod vodstvom Tita so opravili to veliko zgodovinsko delo, ki je omogočilo, da se je skupaj z zmago nad fošizmom pojavila Jugoslavija kot socialistična država. Ves povojni razvoj Jugoslavije kaže. da je ta razvoj še naprej terjal nove, nič manjše ustvarjalne napore vseh ljudi Jugoslavije kot v času osvobodilnega boja. Jugoslavija je bila prisiljena hkrati z obnovo do tal porušene gospodarske zgradbe sprejeti hkrati tudi težak, dolgotrajen in odločilen boj s stalinizmom za pravico do lastne poti družbene preobrazbe in boj za obrambo lastne neodvisnosti. Jugoslavija je pod Titom — tudi v tem se kaže vsa njegova neugasljiva veličina — izpolnila obe tedaj hkratni nalogi, ki ju je postavila zgodovina. Izšla je zmagovita p boju s posledicami vojne in proti zaostalosti, hkrati pa je zagotovila sebi samostojno pot v socializem v izvirni obliki socialističnega samoupravljanja. Ob tem pa je kot edina socialistična država z mednarodnim dokumentom, beograjsko deklaracijo, izbojevala — prvič v zgodovini socializma — zmago naprednih načel v odnosih med socialističnimi državami, načel, ki jamčijo neodvisnost, enakopravnost in nevmešavanje, kot temelj za urejanje odnosov med socialističnimi državami. Jugoslavija je bila edina evropska država, ki se je po vojni izvila iz klešč blokovske delitve in obvarovala povsem samostojen, neodvisen položaj nasproti obema takrat nadmočuo prevladujočima blokovskima velesilama. Titova zgodovinska zasluga in dokaz njegove državniške daljnovidnosti je vsekakor bila usmeritev Jugoslavije k gibanju neuvrščenosti kot novi, napredni politični sili, ki so jo priklicale k življenju vse spremembe povojnega razvoja sveta. Malo jih je bilo, ki niso v prvih povojnih letih dvomili v to, da bosta Tito in Jugoslavija zmagala " boju s Stalinom, malo jih je bilo tudi takrat, ko je Tito začel svoja zgodovinska potovanja v dežele, ki so se iztrgala izpod kolonializma, ki so verjeli, da bodo te njegovg poti spodbudile nastanek tako močnega in samostojnega gibanja, kot ga danes pomenijo neuvrščene države. Ni pretirano reči, da je izoblikovanje neuvrščenega gibanja zlasti pa izdelava njegovih zaslug jugoslovanskega predsednika. Tito je videl moč in perspektivo neuvrščenega gibanja v njegovih zgodovinskih ciljih, pojmoval ga je kot tisto silo, ki je s svojimi načeli in politiko miru edino sposobno rešiti svet pred katastrofo nove vojne in tudi sposobno preobraziti, spremeniti sedanji krivični svet, ki drži v temi in revščini dve tretjini človeštva. Tista rdeča nit, ki se vleče skozi vse Titovo zgodovinsko delo, je nenehna težnja po svobodi, neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov. Najgloblji smisel vsega Titovega dela in nauka je v tem, da ni možen napredek sveta, če ne bo po vsem svetu uresničeno načelo o neodvisnosti vseh narodov in pravica vseh, da sami odločajo o svojem življenju. Svoboda narodov in svoboda človeka, to je bil življenjski cilj vsega Titovega dela. Na takih težnjah je tudi gradil svojo deželo kot družbo enakopravnih narodov in narodnosti in kot družbo, v kateri bo člo-človek osvobojen vsake oblike izkoriščanja in podrejanja. Iz prav takih izhodišč je Tito — in z njim Jugoslavija — videl pomen boja za pravice narodnosti v deželah kjer žive. Odtod njegova neumorna skrb za pravice jugoslovanskih manjšin zunaj meja njihove domovine. DRAGO KO&MRLJ Gospodarska gibanja v letošnjem oktobru in novembru so gospodarstvenike v Jugoslaviji močno presenetila. Skorajda vsi so namreč za zadnje trimesečje napovedali upad industrijske proizvodnje ali vsaj stagnacijo, toda zgodilo se je obratno. Oktobra je jugoslovanska industrija naredila toliko, da bi bila celoletna rast industrijske proizvodnje, če bi se povečala v vseh mesecih tako kot oktobra, za 9,3 odstotka večja kot lani. Ker je bila proizvodnja v prejšnjih mesecih nižja, je v letošnjih desetih mesecih za 4,5 odstotka večja kot v enakem obdobju lanskega leta. Čeprav natančnih podatkov še ni, ocene kažejo, da bodo novembra rezultati še boljši. Na tak sklep navsezadnje opozarjajo že izračunani po- ainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiišiiifiiiiiiiimuifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiMiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiititiiiiiiiiiMiiiuiD SMRT CLOVEKA-RORCA ZA SVOBODO SVOJEGA IN VSEH NARODOV Španski borec Borivoj Leontič prijatelj primorskih Slovencev PRESENETLJIVA GIBANJA V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU Namesto napovedanega upada rast industrijske proizvodnje V oktobru za 9,5 in v novembru za najmanj 5 odstotkov več proizvodnje kot v istih mesecih lani Globoko nas je presenetilo sporočilo iz Dalmacije, da je v Zadru 16. decembra 1980 umrl Borivoj Leontič, predvojni član KP Jugoslavije, španski borec — eden najzaslužnejših organizatorjev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOV. Bil je veliki prijatelj primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, s katerimi je delil usodo v partizanskem taboru •La rocca* v Menrealu pri Palermu. ________ _ .... . _ ... Borivoj Leontič je bil rojen 12. julija v Dubrovniku. Njegov oče je bil državni uslužbenec in je pripadal socialistični stranki. V družini je bilo pet bratov in dve sestri. Njegov brat' Ljubomir je doktoriral na pravni fakulteti univerze v Pragi in je tam urejeval mesečnik «Jugoslavijr %. v prvi svetovni vojni pa je v Ameriki sodeloval pri organiziranju, Jugoslovanske legije, ki se je nato udeležila bojev na solunski fronti. Dr. Ljubomir Ltontič- je tl prvi am-basadar rfove Jugoslavije v Londonu v letih 1944-1948. Borivoj Leontič je bil najmlajši brat v družini. Kot študent je obiskal Belgijo in Francijo, leta 1925 -1926 pa je bil tudi v Čilu, kjer sta živela njegova brota. Kot študent je že leta 1930 prišel na pozicije KP Jugoslavije. Po aretaciji 1936 je 1. 1937 kot kurir prenesel poročilo pokrajinskega komiteja KPH za Dalmacijo za CK PKJ, ki jc bil takrat v Parizu. Poročilo je obravnavalo neuspeli prevoz španskih prostovoljcev z ladjo »La Corse*. Ob tej priložnosti se je tudi sam odločil in odšel kot prostovoljec v Španijo. Po prihodu v Španijo je odklonil delo v zaledju in odšel na fronto, v bataljon •Dimitrov* 15. internacionalne brigade, se udeležil bojev pri Madridu (ofenziva Brune-te) in nato z bataljonom «Djako-vič* bojev 129 brigade na sara-ganski fronti. Toda konec leta 1937 je težko zbolel za tifusom. Po o-krevanju je bil kot oficir določen za delo v komisariat internacionalnih brigad (delal je pri Luigiju Longu) in urejeval časopis »Dimi-trovac*. Ob koncu španske državljanske vojne je bil iz zdravstvenih razlogov evakuiran s transportom Rdečega križa v Pariz, kjer je že bilo okrog 5v rekonvalescentov. Tu je živel v ilegali, se izognil aretaciji francoske policije in nadaljeval z revolucionarnim delom vse do pričetka druge svetovne vojne (1939). Ker sta njegova brata živela v Čilu. mu je uspelo dobiti potni list in dovoljeno za odhod v Čile. Toda v sporazumu z Borisom Kidričem se je Borivoj Leontič odrekel odhodu v Južno Ameriko in je poslej delal za organizirano vrnitev naših «.špancev» v domovino. Sam je kmalu odšel v Pariz in se prebil na Rakek, kjer pa ga je jugoslovanska policija aretirala in odpeljala v ljubljanske zapore. Nato je bil premeščen v petrinjske zapore v Zagrebu. Ker mu niso mogli ničesar dokazati in tudi ničesar ni priznal, je b’l izpuščen in je nato prišel v Split. V obdobju 1939 - 1941 je intenzivno delal v razgibanem političnem življenju Dalmacije. Po sklepu vojne komisije pri PK KPH za Dalmacijo je bil Borivoj Leontič kot preizkušen borec določen za komandanta prvih dalmatinskih partizanskih odredov. Ker pa ni f' pravočasno obveščen i tem sklepu, da bi zadolžitve na pripravah za vstajo v mesto Split lahko pustil drugim, so ga karabinjerji in domači agenti presenetili in aretirali. Po zaporu v Splitu so ga odgnali v zapore v Ancono, še preden ga je udarni partizanski skupini uspelo rešiti iz zaporov v Splitu. Ker na zaslišanjih ni priznal ničesar in je izjavljal, da je pripravljen umreti za zmago socialistične revolucije, so ga brez obsodbe zadržali tri mesece v za poru, kjer je 17 dni gladovno stavkal. Potem so ga vsega izčrpanega odpeljali v taborišče Corropoli. Nato so ga premestili v taborišče Chieti, kjer je prav tako organiziral gladovno stavko. Zaradi tega je bil mesec dni v samici, potem pa so ga odpeljali na otok Lipari. Sledila je premestitev iz zapora v zapor (Lipari, Milazzo, Rometa, itd.) končno, 16. avgusta 1943, pa so ga osvobodili Američani. V sanatoriju La Rocca pri Palermu, kjer je bilo okrog 70 Jugoslovanov, je bil Borivoj Leontič imenovan za komandanta partizanskega tabora in je poslej s sodelavci vodil celotno akcijo za vključitev primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v NOVJ ter za njihovo pošiljanje v bazo NOVJ v Bariju. Kot preizkušeni predvojni komunist in španski borec je Borivoj. Leontič veliko prispeval za organi- Borivoj Leontič v Barceloni leta 1938 kot pripadnik internacionalnih brigad španske republikanske vojske ziranje NOG na otoku Siciliji (pred kapitulacijo Italije). V Bari je prišel s skupino 19 tovarišev in izrazil željo, da takoj odputuje v borbo v domovino. Toda kljub tej želji ga je komanda baze NOVJ v Bariju ponovno vrnila v Palermo, tokrat kot vojaškega predstavnika NOV Jugoslavije. Po uspešno o-pravljenem delu se je vrnil v Bari, nato pa odšel na otok Vis. Določili so ga na delo v oblastni NOO za Dalmacijo. Toda kmalu nato je bil na lastno željo poslan v 3. armado. Udeležil se je bojev na sremski fronti, vse do Maribora, kjer je pričakal konec vojne. Zatem je kot. predstavnik JA sodeloval na razgovorih z zavezniki v Celovcu. Po vojni je bil imenovan za člana jugoslovanske vojaške misije na Dunaju in je opravil vrsto zelo odgovornih nalog. Zatem se je posvetil raziskovanju zgodovine naprednega delavskega gibanja, še zlasti najnovejše zgodovine NOB. Za zasluge v predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju, za udeležbe v španski republikanski vojni, za udeležbo v NOV Jugoslaviji je bil odlikovan s številnimi odlikovanji. Bil je tudi nosilec partizanske spomenice 1941. V JLA je dosegel čin pehotnega polkovnika. Ves čas po vojni je, dokler mu je dopuščalo zdravje, imel stike s soborci iz Slovenije in Istre ter požrtvovalno sodeloval pri reševanju njihovih vprašanj. ALBERT KLUN datki za Slovenijo, ki kažejo, da je slovenska industrija novembra izdelala za 5 odstotkov več kot novembra lani, kar pomeni, da je letošnja enajstmesečna raven proizvodnje slovenske industrije za 2,5 odstotka nad lansko. Ker pa je bil trend rasti v minulih mesecih v Sloveniji vseskozi nižji kot v Jugoslaviji, lahko sklepamo, da bodo rezultati zadnjih dveh mesecev izjemno ugodni in da bo jugoslovansko gospodarstvo v letu. ko predvsem v državah razvitega Zahoda beležijo komajda za kakšen odstotek večji rast proizvodnje glede na leto 1979, doseglo vsaj po tej strani izjemne rezultate. Kaj se je pravzaprav dogajalo v teli zadnjih mesecih letošnjega leta? Ekonomisti so bili pri napovedovanju obsega industrijske proizvodnje za zadnji kvartal črnogledi. Rast bo blizu ničle, so napovedovali. Tako tudi ugledni ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete, kjer so dokazovali, da se bo zaradi tega proizvodnja v letošnjem letu povečala kvečjemu za 3 odstotke. Zdajšnje ocene kažejo, da se bo skoraj za 4,5 odstotka. (Treba pa je biti pravičen in dodati, da je prav taisti inštitut v prvem polletju napovedoval, da se bo proizvodnja v zadnjem letošnjem kvartalu lahko opomogla). Ekonomisti so svoje napovedi u temeljevali z več ugotovitvami. Jugoslovansko gospodarstvo je močno odvisno od uvoza. Ker zaradi velikih dolgov v tujini ne bo dopustno povečevati uvoz, bo morala proizvodnja polagoma nazadovati. Če bo gospodarska politika dovolila večji uvoz zato, da bi pospešila industrijsko proizvodnjo. bo primanjkljaj v trgovanju s tujino krepko presegel dve milijardi dolarjev, kot je načrtovano za letošnje leto. Izvoz pa ne bo mogel biti tako močan, da bi lahko zaradi večjega izvoza povečevali uvoz, so napovedovali ekonomisti. Ekonomska politika je res ravnala tako kot so napovedovali, toda zmanjšani uvoz ni povsem zavrl proizvodnje, res pa je, da so zaloge uvoženega blaga — tudi reprodukcijskega — hudo skopnele. čeprav je zaradi zmanjšanega uvoza prihajalo do zastoja v tovarnah, je gospodarska poli- držaVn*’ W &publiške) darske politike r? vendarle ravnala dokaj gibčno in skušala preprečevati zastoje. Istočasno pa se je izredno povečal izvoz. Najbolj optimistični gospodarstveniki se niso upali napovedati takih izvoznih uspehov. Novembra .ie Jugoslavija izvozila za skoraj 22 milijard dinarjev (mesec pred tem za dobrih 20 milijard), kar je na primer za 46 odstotkov več kot novembra lani. Istočasno je Jugoslavija uvozila za 30 milijard dinarjev blaga, kar pa je le za 4 odstotke več kot lani. Slovenski izvozni rezultati so še boljši. Slovenija je novembra izvozila za 4,49 milijarde dinarjev, kar je za 66 odstotkov več kot novembra lani, uvozila pa je za 3.81 milijarde din (ali za 30 odstotkov manj kot novembra lani) in tako je po dolgih letih spet več izvozila kot uvozila. Izvoz je bil oktobra celo za 9 odstotkov večji, zato govorijo o rekordnem mesečnem izvozu, vendar je bil za 14 odstotkov večji tudi uvoz. Vse to kaže, da je izvoz vendarle tisti, ki je v jugoslovan- • skem obsegu močno pospeševal industrijsko proizvodnjo, pa čeprav se je zdelo, da do tega ne bo moglo priti. Ker je restriktivna gospodarska politika vseskozi zahtevala zmanjšanje plač, da bi s tem Zavrla pretirano porabo, so ekonomisti sklepali, da bo manjše povpraševanje zavrlo tudi proizvodno rast. Povpraševanje se sicer zaradi manjših plač zmanjšuje, toda še vedno ni tako nizko, da bi zaviralo rast tovrstne proizvodnje. Tudi druga poraba, na primer naložbe, se zmanjšuje, ne povzroča pa že zastojev, zato je -obseg industrijske izdelave še na- ■: prej velik. K povečanju proizvodnje je prispevala svoje tudi letina, ki še zdaleč ni bila rekordna, vendar tudi ne tako slaba, kot so napo- ■ vedovali; predvsem pa so pridelke s polj letos pobirali celo mesec dni in več kasneje kot sicer,' zaradi česar se je predelava teh pridelkov zavlekla prav v zdajšnje mesece. Zato je povečanje proizvodnje najmočnejše' prav v republikah z močnim kmetijstvom. Močneje kot so računali, se je povečeval tudi blagovni promet. Ugcdno je deloval tudi sklep o sprostitvi cen za nekatere iz-' delke, katerim je ceno določala država, saj se je prav v teh in-' dustrijskih dejavnostih proizvodnja močno povečala. Manj težav kot so predvidevali, je bilo tudi >S z oskrbo z domačimi surovinami. Ker je istočasno tudi stopnja ra-1 sti zaposlovanja nizka — letos doslej pod 2 odstoka, v zadnjem kvartalu pa bo celo okoli 1,5 odstotka — so rezultati toliko bolj presenetljivi. Kakorkoli — napovedi ekonomistov za letošnji zadnji kvartal gotoyo»-.no bodo obdržale. Gospodarski- rtokovi -Bo. se nenadejano;'' ohrniliidrugače. To pa še ne po- -meni, da bodo taki tudi prihodnje leto. Navidezno zakrita praznina se bo gotovo odprla že v začetku prihodnjega leta in rast industrij-, ske proizvodnje bo verjetno padla tudi pod načrtovano. Taka so zagotovila ekonomistov; blažja, vendar dokaj jasna, so tudi opozorila zvezne (in republiških) vlade, kajti v gospodarskih načrtih za leto 1981 predvidevan) nižjo rast industrijske proizvodnje od letošnje. JOŽE PETROVČIČ PUBLIKACIJA MLADEGA RIMSKEGA ZGODOVINARJA PflLLflNTEJfl (1) KPI in narodnostno vprašanje: Furlanija-Julijska krajina 1941-45 0 treh vzrokih njene pomembnosti - 0 nekaterih hibah te izčrpne dokumentarne publikacije *. .. julijski proletariat je odklonil patriotsko medrazrednost in je s simpatijo gledal na napredovanje jugoslovanskih partizanov v deželi in je podpiral rešitev, da postane Trst VII. avtonomna republika v jugoslovanski federaciji. — Mi mislimo, da stališče KPI glede obrambe italijanskega značaja Trstu ni bilo v protislovju z izbiro tržaškega delavskega razreda, kolikor je tudi KPI več-lerat zatrjevala, da je postavljanje vprašanja meja v drugo vrsto med odporništvom pomenilo puščati odprto pot za najbolj demokratično rešitev v deželi.» . .. «Ob zaključku se nam zdi, da lahko trdimo, da se jc med odporništvom KPI držala linije kontinuitete, ne v odnosu do nacionalističnih zahtev za dosego Trsta in Julijske Benečije, temveč spričo potreb razrednega boja na vsedržavni in mednarodni ravni in s tem izvajala 'komunistično’ politiko.» Gornje stavke smo izpisali iz letošnje publikacije 28 letnega zgodovinarja iz Rima, ki sta jo izdala FURLANSKI INŠTITUT ZA ZGODOVINO OSVOBODILNEGA BOJA in videmski založnik DEL BIANCO pod naslovom PIERLUI-GI PALLANTE: IL PARTITO CO-MUNlSTA ITALIANO E LA QUE-STIONE NAZIONALE - FRIUL1 • VENEZIA GIULIA 1941 1945. Knjiga obsega skoraj tristo strani in je bila dotiskana v Veroni v letošnjem juniju, prodaja pa se po 9.000 lir. Je brez dvoma izredno zanimiva, ne samo za naše bralce, med katerimi nas je še mnogo tistih, ki smo v tistih štirih letih dogajanja v zvezi z vprašanjem odnosov KPI do narodnega vprašanja v teh naših krajih bolj ali manj prizadeto so doživljali. Ko namreč bralec po branju nujno o vsebini knjige razmišlja, mora z določenim prese- nečenjem ugotoviti ne samo zge dovinsko vrednost rezultatov raziskave, ki jo je opravil mladi raziskovalec, temveč tudi določeno aktualnost vprašanj, ki sta jih morali reševati komunistični partiji dveh sosednih držav. Saj je vendar vprašanje odnosov med komunističnimi partijami in med socialističnimi deželami zlasti po resoluciji kominforma pa vse do danes tako rekoč vedno bolj aktualno. In zdi se, da ne more biti dvoma, da so v naših krajili po kapitulaciji Italije tedanji vodilni tovariši obeli sosednih partij začeli v tem pogledu orati ledino, čeprav se tega morda niso niti še prav zavedali. Oba omenjena vzroka pa sta dovolj tehtna, da to — doslej verjetno najbolj (vsekakor pa še vedno nepopolnoma) dokumentirano raziskavo kolikor toliko obširno obravnamo in o njej našim bralcem poročamo. Pri tem pa naj takoj pripomnimo, da se pričujoči sestavek o njej omejuje na zgolj politično - publicistično informacijo, kajti strokovna zgodovinarjeva znanstvena presoja Pal-lantejeve monografije spada v delokrog specializiranega zgodovinopisca in tudi bolj v strokovno revijo kot v dnevni tisk. Zato si oglejmo najprej vsebino publikacije, ki jo je njen avtor razdelil na naslednje štiri dele: 1. Zgodovinsko sociulnp in teoretične o-snove narodnega vprašanja, — 2. Kontrasti med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti 1941 - 43. — 3. Premostitev kontrastov in sporazumi leta 1944. — 4. Od jugoslovanskega »obrata* (da svol-ta») do osvoboditve Trsta. — Nato sledijo že omenjeni Zaključki (»Considerazioni conclusive*), ki predstavljajo peti del. Vsak izmed teh delov pa je razdeljen na poglavja, od katerili so nekatera razčlenjena dalje v dva do največ pet oddelkov. Tako v prvem poglavju prvega dela, ki je najkrajši, najdemo podnaslove «Trst Italiji. Komunistična organizacija. Fašistični režim in slovenski odpor do napada na Jugoslavijo*, drugo poglavje pa nosi naslov •Teoretično stališče KPI glede problema narodnih manjšin in izvajanje sploš nih načel v Julijski Benečiji.* Drugi del je razdeljen na naslednja tri poglavja in obsega 58 strani: 1. Jugoslovanski odpor v Julijski Benečiji in odnosi med komunističnimi organizacijami do padca fašizma. Začetek italijanskega odpora. — V tem poglavju je avtor obdelal tri teme: jugoslovanski odpor in fašistično represijo; kontraste med KPI in KPJ; začetek ital. odpora. — Tretje poglavje obravnava: vrnitev iz konfinacije L. Frausina, odpor v Jul. kr. po 8. sept. 43 in ustanovitev »Jadranskega Primorja*. četrto poglavje pa: o-dloke OF in ZAVNOH o aneksiji*, odgovor KPI, sestanek v I-menju (v Brdih) in I. odbor CLN za Trst. Tretji del. ki je najdaljši, vsebuje kar štiri poglavja in je poleg četrtega dela, skoraj enako dolgega, jedro vse Pallantejeve raziskave; ta štiri poglavja o-bravnavajo: politična stališča in organizacijski ustroj tržaške federacije KPI ob začetku leta 1944; pobude te federacije in prve izjave CLN za Sev. Italijo (Alta Italia) CLNAI; politične in vojaške sporazume med KP Italije in KP Slovenije, med glavnim poveljstvom brigad «Garibaldi» in poveljstvom IX. korpusa NOVJ, ter sporazum med garibalinsko brigado »Friuli* in Briško - beneškim odredom; sodelovanje med OF, CLNAI in CLN za Trst; nekatera nasprotovanja med i-t« Kanskimi in slovenskimi partizanskimi formacijami in formiranje »svobodnih con*. Četrti del pa je razdeljen na tri poglavja. Prvo razlaga »mednarodne vidike jugoslovanskega 'obra-ta’» in jugoslovanske zahteve, drugo nosi sledečih pet podnaslovov: »zelo zaupno* pismo Vincenza Bianca: stališče vodstva KPI; konferenca uporniških triumvi-ratov; nekatere temne točke; politična stališča in problemi v Triumvirato insurrezionale Venelo, dogodki v Porčinju («i fatti di Porzus*). Tretje in zadnje poglavje Pallantejeve študije pa nosi naslov »Osvoboditev Trsta* ter se deli na štiri podpoglavja: komunistična organizacija v Trstu; italijanske partizanske formacije v Julijski Benečiji; članki v revi.ii «Rinascita» in osvoboditev Trsta. Sledi o že omenjene !nrr>° presoje* na osmih straneh in pol, iz katerih smo najvažnejše stavke citirali že na začetku tega sestavka, ki se seveda ne more omejiti samo na gornje navajanje tako zelo zanimive vsebine. Naš bralec bo prav gotovo že sam ugotovil, da terjajo posamezna poglavja obširnejše poročanje in tudi določene pripombe, predvsem zaradi omenjanja nekaterih doslej še neznanih virov in tudi zaradi določenih pomanjkljivosti. Med njimi naj takoj omenimo eno izmed glavnih, ki smo jo u- STANISLAV RENKO (Nadaljevanje na 12. strani) no pa naj bi povečal sredstva za ■Hm ■'“•7^ oboroževanje in okrepil zasebni ' jff*#***- sektor gospodarstva. Zato je nied IMI jUl 'ntegovd^MHho kampanjo začel kfttžiti1'bd'!WA'sHingtonu dovtip, da Ji ,.vBona)d Reagan POT DO SVOBODE Robert Mugabe' »Vsi, beli in črni, tudi tisti, ki •e niso borili z nami, ali so bili celo proti nam, morajo ostati. V tej deželi je mesta za vse!* Te besede je izrekel Robert Gabriel Mugabe dan po svoji bleščeči zmagi na prvih svobodnih političnih volitvah, ki so pomenile konec 90-letnega gospostva belcev v Južni Rodeziji in rojstvo novega, svobodnega Zimbabveja. Besede sprave, pomiritve, skupnih naporov pri odpravi posledic dolge vojne za dosego neodvisnosti, ki so globoko odjeknile ne samo na črni celini- temveč v vsem svetu. «Z Mugabejevo zmago1 sonserpstos litični odnosi in bodočnost - Afrike .spremenili.« V grobem So bile tff- ’ misli, ki so jih izrazili vsi politični komentarji, potem ko so bili znani rezultati - marčnih volitev. Mugahc-jeva zmaga je torej pomenila prelomnico, ki so jo z zadovoljstvom pozdravile vse napredne sile sveta, ki pa je povzročila preplah in zaskrbljenost ne samo v vrstah rasistov južnoafriškega režima, temveč med vsemi, ki so upali, da bi imeli z Mugabejevim porazom večji manevrski prostor za svoja neokolonjalna mešetarjanja. Propadla je zamisel, da bi s kompromisarsko in kvizlinško figuro, kot je bil škof Muzoreiva, ohranili svoje privilegije. Zimbabvejsko ljudstvo je jasno izpričalo svojo podporo človeku, ki je na svoji življenjski poti in v borbi dosledno zagovarjal zimbabvejsko neodvisnost. Propadlo je torej tudi natolcevanje zahodnih krogov, da bo z Mugabejevo zmago postal Zimbabve lahek plen sovjetskega hegemonizma na črni celini. Novi Zimbabve je danes neuvrščena država, ki zavrača vsak vsiljeni model in s skupnimi močmi vseh komponent v državi išče svojo pot obnove in razvoja. Pot pa ni lahka, vse preveč ovir je zapustila težka kolonialna dediščina. Primerov odstopanj in težav je bilo že kar precej, a Robert Mugabe jih je z vestnostjo strpnega državnika odpravljal. Njegova politična zamisel o najširši nacionalni enotnosti sc ni povsem obnesla, a tudi ni propadla, kar pomeni že samo po sebi precejšnjo zmago. Rivalstvo s svojim soborcem in liderjem druge najpomembnejše zimbabvejske stranke ZAPU Nkomom se nadaljuje, prav tako ni še odpravil nezadovoljstva med širokimi plastmi prebivalstva, ki bi hotelo takojšnjo rešitev družbenih protislovij. Novi Zimbabve pa kljub temu preživlja obdobje miru kot redkokatera država črne celine v prvih dneh neodvisnosti. Dolgoletni osvobodilni boj zimbabvejskega ljudstva je za Roberta Mugabeja največji kapital in branik pred notranjimi in zunanjimi poskusi destabilizacije, (voc) Kriza popuščanja Leto 1979 se je začelo z vietnamsko zasedbo Kampučije in se je končalo s sovjetskim posegom v Afganistanu. V tem letu, po Kampučiji in pred Afganistanom, se je del svet c oddaljil od zahteve Po strogem spoštovanju načela suverenosti in nevmešavanja; dejstvo, da se Pol Potova —■ sicer zakonita — vlada ni odlikovala po demokratičnosti je bilo za marsikoga koristno slepilo, da je opravičeval tujo intervencijo. S sovjetskim posegom v Afganistanu so se tudi ta stališča spremenila: jasno je postalo, č.a tuja država ne more imeti v nobenem primeru pravice, da odloča o stopnji demokratičnosti katerekoli vlade na tak način, da poseže z vojsko, če meni, da je kaka država ^preveč* ali «premalo» demokratična. V letu 1980 je bilo afganistansko vprašanje v središču pozornosti. O tem je bil govor na vseh ravneh; dvakrat je generalna skupščina OZN zahtevala umik vseh tujih čet iz Afganistana, ob tem vprašanju so se spotaknile o limpijske igre, pri Afganistanu se je zapletla razprava na priprav tjalnem sestanku madridske konference. Afganistan je bil za ZDA izgovor, da niso ratificirale pogodbe SALT 2 in za Zahodno Evropo odlična priložnost, da «pozabi» na Polemike o narpestitvi novih raket. Niso manjkala prizadevanja, da bi se stanje izboljšalo. Ta priza de vanja po so imela za osnovo u mik tujih čet z ozemlja Afganista no: do umika ni prišlo in pobude so ostale na papirju. Dejstvo pa je, da ostaja poli tika tomejene suverenostih čedalje bolj v manjšini; kdo jo podpira ni fazvidno le iz glasovanja v gene-fulni skupščini združenih narodov, ko se je zanjo izrekla le peščica članic oziroma zaveznic vzhodne bo bloka (pu še te ne vse: Ro- Babrak Karma) munija se je obakrat vzdržala). Podpora je razvidna tudi iz stališč, ki so jih zavzele napredne sile na Zahodu, kjer so se velike komunistične partije, razen jranco ske in portugalske, zavzele za na čela suverenosti, nevmešavanja in samoodločbe ter se na osnovi teh stališč niso udeležile konference, ki sta jo v Parizu organizirali francoska in poljska partija. Lelo 1980 je torej predstavljalo za politiko popuščanja napetosti in uveljavljanja miru v svetu ko rak nazaj. Kakšno bo prihodnje leto? Smo pred pomembnimi mejniki: 20. ja nuarja bo umestitev Ronadla Rea gana za predsednika ZDA in nje gova politika je prava uganka. Mesec dni kasneje bodo skušali ministri neuvrščenih držav premostiti težave, ki so z naraščanjem napetosti v svetu nastale tu di med članicami. Medtem se bo nadaljevala madridska konferenca z namenom, da se vsaj v Evropi zajamči pot sožitja. Zaenkrat pa ni mogoče trditi, da bo prišlo do izboljšanja odnosov. Ostaja le u pa nje - (bbr) OBRAT V DESNO Kongres krščanske demokracije naj bi, tako je pred začetkom mislil marsikdo, pomenil preokret v politiki italijanske večinske stranke. Predsedstvo naj bi prevzel Giulio Andreotti, dolgoletni predsednik vlade, eden najvidnejših demokristjanskih predstavnikov, zadnje čase odločen zagovornik večjega sodelovanja s komunistično partijo. In vse je kazalo, da bo to tudi uspelo, saj si je zagotovila demokristjanska levica na predkongresnih volitvah dokajšnjo večino. To pa je bilo pripisati predvsem osebnemu ugledu, ki ga je dotedanji tajnik Zacca-gnini užival med bazo: veljal je za človeka «čistih rok», ki je popeljal stranko od porazov, ki jih je doživela na volitvah leta 1975 in 1976 ter na referendumu, do zmage leta 1979, Stvari v rimski športni palači, kjer se je zbralo 1200 delegatov, so se zasukale popolnoma drugače. Andreotti je, najbrž prav zaradi zagovarjanja sodelovanja s komunistično partijo, doživel pekoč poraz, od katerega se do sedaj še ni opomogel. Z njim je doživela poraz vsa demokristjanska levica in vsi tisti, ki so bili za odprtje do komunistične partije. Dorotejci, predvsem eden njihovih glavnih predstavnikov, Toni Bisaglia, so napadli vse tiste, ki so bili za odprtje do KPI. Temu so botrovale takratne zunanjepolitične razmere, še zlasti sovjetski vdor v Afganistan, katerega spomin je bil še vse preveč živ v zavesti italijanskega javnega mnenja. Komunistična partija je sicer takoj po sovjetskem napadu na Afganistan zelo jasno in ne- Flaminio Piccoli dvoumno obsodila sleherno vmešavanje v afganistanske notranje zadeve in zahtevala takojšen u-mik sovjetskih čet. To pa očivid-no za marsikoga ni bilo dovolj: komunisti so spet dobili pečat protidemokratične sile, ki naj bi bila odvisna od Moskve Ker je bilo številčno razmerje med delegati očividno bolj naklonjeno levi struji, so si omislili spremembo statuta, tako da so tajnika in predsednika stranke volili v okviru vsedržavnega sveta ne pa na kongresu. Bilo je že jasno, da je Andreottijeva kandidatura za predsednika stranke pogorela, medtem je tajništvo bilo čedalje bolj trdno v rokah Flami-nia Piccoli ja. Desničarska koalicija, ki se je izoblikovala na demokristjanskem kongresu in ki vodi stranko še danes, je dejansko onemogočila zbližanje s komunistično partijo za dalj časa. (if) Brez zmagovalca Splošno kriza svetovne avtomobilske industrije, ki ji botrujejo deli na nasičenost tržišča, poslabšanje gospodarskih zmogljivosti družin, predvsem pa skokovito naraščanje cen bencina, je v Italiji zado-bila v komaj preteklem letu večje in bolj zaskrbljujoče razsežnosti. ki so zaradi neprevidnosti podjetnikov in neodločnosti javnih oblasti prerasle v enega največjih sindikalnih sporov po vojni, ki se je že nevarno približeval razkrajajočemu socialnemu spopadu. V mislih imamo znano «afero Fiate, ki je trajala 35 dni, med katerimi se je družbena napetost v vsej državi nevarno stopnjevala, do presenetljivega turinskega «marša malih šefov* in zasilnega kompromisa sindikati-Fiat ob posredovanju vlade z dne 18. oktobra. Spor se je vsaj na videz končal brez zmagovalcev in. poraženčev, s kompromisom, po katerem pa «zaskrbljenost ostaja» (smo tedaj zapisali) in terja od vseh prizadetih dejavnikov preokret v odločitvah in v ravnanju. Fiatu je po eni strani spodletel doslej morda najodločnejši poskus, da pahne ponovno sindikat v podrejeno vlogo, ker se je moral odpovedati samovoljnim množičnim odpustom. Vsaj posredno je moral tudi priznati, da so bile krize podjetja v največji meri pretekle zgrešene izbire vodstva, saj je odslovil pooblaščenega upravitelja Umberta Agnellija in pripravil nov program proizvodnje. Po drugi strani je družini Agnelli (ki se nima kaj pritoževati, saj je njena finančna družba IFI zaslužila lani čistih 9 milijard lir) uspelo izsiliti posta- Gianni Agnelli vitev v dopolnilno blagajno 23.000 delavcev, kar bo državo stalo o-krog 250 milijard lir. Sindikati niso klonili, saj je preklic 15 000 odpustov njih zasluga in jim je uspelo tudi uveljaviti vsaj načelo rotacije pri dopolnilni blagajni ter potrditi svojo vlogo pri odločanju o ravni zaposlitve v podjetju. Toda potek 35-dnevne borbe, s trenji ob zasedbah obratov in nasprotno manifestacijo vmesnih vodilnih kadrov, je pomenil tudi zanje opomin, da je treba v sindikalni politiki nekaj spremeniti glede tesnejših in pristnejših odnosov z bazo in glede oprave razlogov za notranje razdore, z večjim priznanjem strokovnosti. O teh vprašanjih vodi enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL v zadnjih časih poglobljeno in odgovorno notranjo razpravo in je pričakovati, da bo iz nje v kratkem povzela ustrezne sklepe. (Iv) TERORIST MARC0 Marco Donat Cattin je le eden od tolikih pripadnikov skrajno levičarskih terorističnih organizacij, ki so ga agenti generala Carla Alberta Dalla Chiesa med razčišče valno akcijo (sicer v Parizu) aretirali. Pripisujejo mu vodilno vlogo v skupini «Prima linea» in obtožujejo ga številnih umorov, vrste ropov in tatvin. Sam Marco pa se teh obtožb brani in v sporočilu, ki ga je francoski levičarski list «Liberation» objavil, odločno zanika vse. O njegovi teroristični aktivnosti so pričali le «skesani» teroristi: Pa-trizio Peci, nato njegov osebni prijatelj Roberto Sandalo, pred kratkim pa še Michele Viscardi, Kdo je Marco Donat Cattin? Njegov življenjski «curriculum* se «revolucionarjev», ki so aktivno doživeli leto 1968 in si skušali do da nes, po doživetem razočaranju, poiskati svojo pot; svojo identiteto Spomniti se moramo, da so člani levičarskega terorizma v glavnem ttsinovi buržoazije*, torej mladi «intelektualkis, ki se zavedajo «absurd-nosti te družbene ureditve in ki so prepričani, da jim bo le z drastičnimi akcijami uspelo «odpraviti to višjo stopnjo družbe». Curcio, Mantovanijeva, Ognibene in še drugi člani tako imenovanega zgodovinskega voda rdečih brigad so jasno začrtali to pot. Kmalu pa je prišlo v skupini do nesoglasij in odcepov. Pojavili so se avtonomisti s svojimi «P-38», nastala je rPrima linča*. cFormazioni combattenti comuni-ste» in še veliko drugih naslednic RB, ki so segale in še segajo po orožju, da lahko «zadostijo svojim ciljem.» Kar samo se postavlja vprašanje, čemu ta toboroženi boj»? Je res edina pot, da se z umori vidnih italijanskih osebnosti opozori javnost in jo prisilili k razmišljanju o napakah in pomanjkljivostih, ki se iz dneva v dan ponavljajo na političnem področju in na ravni italijanskih državnih inštitucij? Odgovor je lahko samo odklonilen. In to še bolj zato, ker nova generacija «levih teroristov» nima niti tiste «ideološke osnove*, ki je bila nekakšno vodilo Cufciu in pajdašem. V številnih primerih — in Marco Donat Cattin je eden izmed teh — gre za sinove dobro stoječih staršev, ki na ta način iščejo odgovor na vprašanja, ki jih niso mogli (ali niso hoteli) rešiti drugače. Problemov italijanske družbe, ki jih ni malo — in tega nihče ne zanika — ni mogoče rešiti z orožjem, ampak je potrebna večja politična angažiranost in večja prizadevnost. (kt) Marco Donat Cattin razlikuje od večine tistih mladih SOD BREZ DNA Kot ob začetku, se je tudi ob koncu leta pred porabniki mrnega zlata*, pogonske sile blagostanja v gospodarsko razvitem svetu, razprostiralo temno obzorje. Odkar so se pred 20 leti petrolejske države (ali vsaj večina) združile v OPEČ in začele čedalje bolj samostojno določati cene nafte, s katero jih je obdarila narava, je bilo namreč preteklo leto prav gotovo za uvoznike in potrošnike petrolejskih proizvodov eno najslabših Pred 20 leti je sod nafte stal 1,8 dolarja, njegova cena se je podeseterilama()W * ^ dolarjev) do tik preck,fa)iwmn leta 1979, na. pragu nap ega leta. pa so petrolejske države sklenile prodajati dragoceno tekočino že po 32 do 41 dolarjev na 169-litrski sod. V dvajsetih letih je torej postala nafta dvajsetkra* dražja (pri .čemer je pa seveda treba upoštevati, da se je tudi dolar precej razvrednotil), vzpon, cen pa ni bil enakomeren, a je. postajal čedalje bolj pospešen in skokovit. Občutne podražitve so nastopile pravzaprav šele z letom 1971, ko so na naftnem tržišču nastopile mednarodna politika in vlade. Države OPEČ (Saudova Arabija, Iran, Irak, Kuvajt, Združeni a-rabski emirati, Katar, Venezuela, Nigerija. Libija. Indonezija, Alži- . rija, Gabon in Ekvador) so se v tistem letu dogovorile za 2 poviška (po 38 in nato 52 odstotkov), že leta 1972 pa se je zaradi «kipur-ske vojne» med Izraelom, in arabskimi državami cena nafte početverila. V organizaciji petrolejskih držav so se nato začela nesoglasja med «jastrebi» in «golobi», ki so se šele leta 1977 sporazumeli za enotno ceno 12,70 dolarja, po iranski revoluciji pa je sporazum skopnel in se je v letu 1979 cena podvojila'na 24 do 26 dolarjev za sod. Leto 1980 se je torej začelo z zlemi slutnjami zaključkov konference OPEČ v Caracasu, končalo se je pa z zaskrbljujočimi gotovostmi nedavne konference petrolejskih ministrov na Baliju, ki je sklenila postaviti nove cene od 32 do 41 dolarjev, potem ko so jih bili julija v Alžiru povišali na 30 do 37 dolarjev za sod. Tako se je bencin «super» podražil lani kar za 195 lir pri litru, po vsej verjetnosti pa bodo morali avtomobilisti prenašati nove podražitve. Ceno 850 lir za liter so namreč postavili še pred balijskimi sklepi in vanjo medministrski odbor za cene še hi vračunal povišane vrednosti dolarja, ker jim morebiti ni hotel zagreniti praznikov, a je kaj malo upanja, da bi nove podražitve odlagali prav dolgo. (Iv) Veter iz Gdanska Islam je naša bomba Ajatolah Homeini «Tudi mi imamo atomsko bombo, imenuje se Islam!,» piše na zidovih zasedenega ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Le redkokdaj je kako propagandno geslo vsebovalo toliko resnice. Iransko islamsko revolucijo lahko primerjamo prav eksploziji jedrske bombe, ki je zamajala temelje Bližnjega in Srednjega vzhoda, eksplozivni val pa so občutili in še občutijo od Magreba do Filipinov. Za zahodni kapitalistični svet je eksplozije kriv le en človek, ajatu-lah Ruhola Homeini. Nedvomno je bil sivobradi doktor islamske teologije iz svetega mesta Koma katalizator, ob katerem so se zbrale vse iranskemu šahu nasprotne sile, a da bi on sprožil renesanso islamske pravovernosti je vseeno prehuda trditev. Islamski preporod se je pričel že dosti prej, vsaj v trenutku, ko so v islamskem svetu spoznali, da se niso obnesli iz tujine prevzeti vzorci, bodisi sovjetski «znanstveni socializem* kot zahodno «tržno gospodarstvo*. Ajatulah Homeini je torej v svoji domovini našel le plodna tla, a ni se omejil samo na strmoglavljenje šaha Reze Pahlavija, v svoji državi je pomaknil kolo zgodovine za več stoletij nazaj. «Saudska Arabija, Libija, otomansko cesarstvo ali kalifati ne morejo biti naš vzor. Mi sprejemamo kot islamsko vladavino model desetletne Mohamedove vladavine ali petletho vladavino imama Alija, ki se je poročil s prerokovo hčero Fatimo.* Nič čudnega torej, da so islamski študentje napadli ameriško veleposlaništvo v Teheranu in še vedno izsiljujejo VVashington in da iranska vlada celo napoveduje sojenje ameriškim diplomatom. Iranska islamska revolucija je v enem mahu pometla z ustaljenimi metodami «omikanega sveta*. Prav je zapisala neka ameriška revija, da s Homeinijem ne bodo mednarodni odnosi več taki, kot so bili v preteklosti. Še več. Homeini zagovarja permanentno revolucijo, ne samo v svoji državi, temveč jasno poudarja, da bi moralo tudi prebivalstvo drugih islamskih držav slediti iranskemu zgledu in strmoglaviti svoje «neverniške» vladavine Strahu pred tako možnostjo ni odpravil niti iraški napad. Baasistična vlada v Bagdadu je na lastni koži spoznala «kako nevarno je gasiti revolucije*. «Verski blaznež iz Koma* se ni pustil ugnati, saj je blaznež le za Bagdad, ne pa za iransko ljudstvo. Poročila z bojišča ob Šat el Arabu do turške meje mu dajejo prav, ljudstva, ki verjame v svojo zmago .ii mogoče streti. Za teologa, in Homeini je predvsem to, kolesa zgodovine meljejo počasi, a neustavljivo, desetletja niso važna, prav tako je nepomembno trpljenje ljudi. «saj bodo v nebesih bogato poplačani.* (voc) NE SME SE PONOVITI Uničujoči potres, ki je opustošil velik del Kampanije in Bazilikate in na mah izbrisal iz zemeljevida Italije na stotine naselij ter v nekaj sekundah odpravil stoletna pričevanja človekovega obstoja, njegova prizadevanje in ustvarjalnost ni samo tragični dogodek, ki zaradi svoje razsežnosti in enkratnosti sodi v almanah letnega dogajanja. Po tresni sunki niso tokrat v temeljih razmajali le po večini revnih in slabo zgrajenih hiš, temveč tudi ves državni ustroj, ki tudi tokrat, kot že v preteklosti (in ne samo kar zadeva naravne nesreče) ni bil kos svoji nalogi. V očeh vseh so še prisotna srhljiva pričevanja, ki so jih med širšo javnost ponesla vsa sredstva javnega obveščanja in celo med svojim obiskom na prizadeto območje sam predsednik Pertšni, ki so nazorno in prepričljivo razgalila tragično in neverjetno neučinkovitost ter površnost pristojnih oblasti in veliko podcenjevanje pomembne vloge preventivnih ukrepov (ki so kljub posebnim zakonom iz leta 1970 ostali le na papirju) ter popolno pomanjkanje civilne zaščite. Življenje tisočev preživelih je bilo v prvih 48 urah v rokah pogumnih in po žrtvovalnih posameznikov, medtem ko so krajevne oblasti bile zaradi zbeganosti in nepripravljenosti popolnoma brez moči. Dobrim nameram in amaterizmu pa je bilo seveda usojeno, da prej ali slej pod-ležeta pud silo naraščajočih problemov in težkoč »profesionalnosti* zakoreninjene mafije in kamore, ki je nemudoma izkoristila obup prebivalstva za svoje nečiste in protizakonite talne posle. V tem ne preveč rožnatem položaju se poraja še eno vznemirljivo, a vendar enostavno in nujno vprašanje: kaj pa obnova? «Bclicc se ne sme ponoviti* — je v svojem slavnem govoru, ki je za trenutek celo postavil v dvom sam obstoj Forlanijevc vlade, dejal predsednik Pertini. Bodo interesi KD, ki. je v preteklosti lahko računala v tem delu Italije na pravi volilni fevd predvladovali nad kronično neučinkovitost in okostenelost države? Ali pa bo novembrski potres še uarialjnji korak k popolnemu razkroju državnih inštitucij in odločilno prispeval k vedno večjemu razkolu med »uradno politiko* in državljani, (ak) Enrico Berlinguer KONEC «K0MPR0MI$A» Konec novembra, le nekaj dni po katastrofalnem potresu, ki je razdejal mesta in vasi v južni I-taliji, je komunistično vodstvo, dokaj nepričakovano objavilo dokument, ki je v bistvu postavil na glavo vso dotedanjo politiko KPI, saj je zahteval sestavo vlade, v kateri demokristjani ne bi bili prisotni. Po sedmih letih je KPI o-pustila politiko zgodovinskega kompromisa ali vsaj demokratične solidarnosti, ki je bila omejen odraz te politike na parlamentarni ravni in odločno postavila svojo kandidaturo za vstop v vlado. Isto zahtevo je le nekaj dni prej postavil tudi nekdanji predsednik poslanske zbornice Ingrao, vendar takrat ni naletela na poseben odmev v javnosti. '• Politika zgodovinskega kompromisa se je rodila tam leta 1973, ko je fašistična reakcija v krvi strmoglavila vlado demokratične e-notnosti Salvadorja Allendeja. Italijanski komunisti, s tajnikom Berlin-guerjem na čelu, so se kljub dokajšnjemu negodovanju v bazi, odločili za politiko zbliževanja z demokristjani, saj niso hoteli, da bi demokristjani, v primeru zmage levice na volitvah, prešli v opozicijo. Nedvomno je na odločitev komunističnega vodstva vplival tudi potres in spoznanje, da je bila vlada s KD na čelu nezmožna takojšnjega in učinkovitega reagiranja. Pri reševanju so bile velike zamude, z zamudo je prihajala pomoč, stihijsko, neorganizirano. Bili so tu še vsi škandali, ki so zadnje čase pretresali italijansko politično življenje. KD, je ugotovil komunistični tajnik Berlinguer med svojim obiskom v Salernu, nekaj dni po potresu, je spet dokazala, da ni več zmožna voditi države, ni zmožna spremeniti svoje politike. Zato mora sedaj vlado sestaviti delavsko gibanje in komunistična partija. Poziv je bil naslovljen predvsem na socialiste, čeprav niso izključene druge demokratične sile in celo sposobni ljudje, ki niso vpisani v stranke, je menil še Berlinguer. Leva alternativa pa je dokaj omejena formula, zato komunisti terjajo prispevek vseh demokratičnih sil. Pri vsem tem komunisti zavračajo možnost predčasnih volitev, ki bi bile v sedanjem trenutku neumestne. Zato komunisti niso predstavili zahteve po takojšnjem odstopu Forlanijeve vlade, ker je v sedanjem trenutku, ko je treba ukrepati v prid prizadetemu prebivalstvu na jugu Italije, vladna kriza lahko samo škodljiva, je še dejal Berlinguer. (if) Smo pač taki. da najraje označujemo dogodek, zgodovinsko obdobje ali skupek vzročno povezanih dogajanj z geslom. Tako govorimo o «Camp Davidu» in o tj alti*, o «zgodovinskem kompromisu» in o «demokratični solidarnostni’, o «praški pomladi* in o «helsinškem duhu*. Tem, bolj ali manj nazornim geslom, je leto 1980 dodalo še eno: meter iz Gdanska». To geslo pomeni veliko spremembo, do katere je prišlo letos v eni izmed držav d mamila na fernetiški carini tihotapcem zaplenili. Svetojakobska je šola • Ribičič» ime dobila. V Ugandi (brez pokola) vojska ie oblast prevzela, konferenca mest jadranskih v Portorožu se začela. Zaživela je v Trstu nova pokrajinska uprava. Turki so držali h krstu nov državni udar vojakov. V vinogradih je narava res bogato poskrbela da pozimi ne bo treba preveč rabiti vodnjakov. ( Na oktoberfestu groza praznovalce je zajela, ker so podtaknili, bombo. V Paragvaju je od strela strašni bil ubit Somoza. OKTOBER Padel sklep je rimske vlade (pa čeprav je neverjetno), da bencinu cena pade. Goljufijo so zajetno s kavbojkami odkrili, z njo so džinsarji tržaški bančne sefe napolnili. Muhammad Ali bahaški bil od Holmesa je tepen. Times, časojhs angleški, v hudo krizo je zapleten. V Ameriki odkrili so pod morjem cilj strateški-to Kolumbova je Pinta. Za melonarje Sesljanski je zaliv le «jugofinta». Na obisk je šla bosanski delegacija SKaGeZeja, v Benečiji družba Hobles pa zaslužka se nadeja. Strašen je potres Alžiriji zbrisal cela mesta z zemlje. Vroče so besede v Siriji na Jordance naslovili. Tokrat si Forlani jemlje nalogo za novo vlado. V Rimu so Elizabeto po kraljevsko pogostili. V Volterri upor jetnikov so odločno udušili. Kot se dogodi prav rado stavkali smo v vsej državi. Prišlo je do športnih stikov delegacije iz Ljubljane s predstavniki zamejcev. V Nemčiji Schmidta nič ne ustavi, kancler še naprej ostane. NOVEMBER v! ;X v! •X 1 1 :§ $: | ;X vi j:j: vi :*:• vi I iv ijij iv I g iv i ijij i:i: | I v. I j vi ijij 1 I | jjij | 1 I vi I I iv s ;:!: I £ I s g ji 1 £ I X: I 1 i g iv X; I S: Sj ff I vi 1 15 | 16 iv » g I I il .V Naša dejavnost v letu 1980 JUNIJ Skedenjski osnovni šoli so ime po Grbcu dali. Sedemdeset let obstoja so pri Matici glasbeni prav slovesno praznovali. Prvi je prišel okoli (po treh tednih, polnih znoja) «Gira* zopet trikolorec. Petioiej so podražili do tako visoke cene da ga kmalu si nalili bomo samo še za vzorec. Kri uporna polni vene črnih Južnoafričanov V Rimu z bombami kalili so spokojni sen Rimljanov. Športniki so zborovali na izrednem občnem zboru. «Bolje bomo delovali» napovedali so v koru. So na sejmu dolgočasja v Trstu še največ prodali. Žgala je vročina pasja. Na volitvah vsi so svoje vrste zopet okrepili. Na evropskem so prvenstvu Nemci nogometne boje tokrat prav uspešno bili. Carter v številnem spremstvu poletel je v Evropo, kjer pogovorov imel je in posvetov celo kopo K nam pa ambasador Kosin na obisk v Trst prišel je. Reder je v sodnem situ luknjo našel, zlezel skozi pa čeprav zaradi njega mnogo je krvi preteklo in ljudi živelo v grozi. Štiri veke daleč sega zgodovina lipicancev in s šagro so veliko čast slavili teh izbrancev. V Boliviji zamamil nov je puč vojaško kliko. Izrael pa je oznanil, da Jeruzalem bo mesto za prestolnico izbrano. FIV je s pravično gesto registrirala Sireno. Sveti oče prav zagnano potovanj se je polotil v Brazilijo je skočil. Zoetemelk na *Touru» leno vozil ni in bil je prvi.' Šah se bal, da bo na vrvi visel, a se je zgodilo da življenje «plemenito» mu je v postelji minilo. Na Poletovo revijo, na predstavo slikovito, vse na Opčine je drlo. V Dolini pa dobijo Švaba zopet za župana. Z mostom povezava Krka je s celino dokončana. Bali sončnega se mrka bomo v Trstu, če centralo sončno bodo res zgradili. Šest dekad smo proslavili kar nam nekaj buč prevročih Balkan v Trstu je zažgalo. AVGUST Zbrali se na Kamenici vsi beneški so rojaki. Rusom v Afganistanu so uprli se vojaki. Pred oltarjem sta devici s Kraško ohcetjo odvzeli ledih stanu dva fantiča. Spet zaradi podražitev padla cena je beliča. Se pričela je selitev k morju, v hribe, v naravo. V Salzburgu z razpravo proti našim so rojakom ftajzavednejšim začeli. So poreklo svoje pravo teroristi spet razkrili, ko v Bologni na postaji razstrelivo so sprožili. Na Škofijah policaji spet pol tone so mamila potegnili iz prometa. Sindikalna poljska plima Giereku potres obeta. V Moskvi se končala drajna je olimpijskih nastopov, padla zadnja je kolajna, Mišota so v zrak spustili, plamen v žari pogasili. Vihar Allen je razsajal kot bi streljal iz sto topov take ni anal nobene škode še doslej navajal. Tudi se pri nas neurje neprijetno je razvilo vendar pa polti nam kurje ni nikakor povzročilo. SEFTEMBER JULIJ V središčih so poletnih se otroci veselili a na zrelostnem izpitu so dijaki se potili. Manjkalo zadreg začetnih ni na olimpiadi v Moskvi, kmalu pa prav vse je teklo kakor na ledeni ploskvi. Maltežani obudili so spomin na čase stare ko so vitezi še bili pa so libijske vojake preko morja napodili. A Gedafi je v zameno ven potegnil iz omare misel novo, da državo s Sirijo bi ustvaril eno. V bolj realne je oblake Messner rinil v Himalaji brez kisika, pa vseeno sam, brez družbe je prilezel Everestu prav na glavo. Na Kitajskem hudi graji svoje vodstvo so podvrgli. V Italiji pa krizo vlade v rednem roku so odprli. V Ljubljani so naslade vinske v tem času v modi, vojno so napoved dali z vinskim sejmom čisti vodi. V Bazovici smo se zbrali pol stoletja po zločinu, ko fašistični vandali so umorili nam junake. FIAT s svojimi ukrepi je razburil sindikate. Solidarnost prevelika vse Poljake je razvnela, preko vzhodne meje zrejo jih pogledi mrki, srepi. Pinochejeva je klika referendum razpisala, z njim je fiasco doživela. Iran in Irak čez mejo tanke svoje sta poslala. Mdsec dni po pocenitvi spet bencin so podražili. Reagana za prezidenta v ZDA so izvolili S Sirijo odnosi plitvi Libije so se končali. Sicer zdrava je polenta bolj kot ta pa so mamila v Trstu športnikom dišala. Da ta sla bi jim minila za rešetke so jih dali. Miljčani so za Slovence novo šolo poskrbeli. Nad Italjo temne sence položili so škandali. Šolniki na seminarju so se učili za učence. Bandi štirih na Kitajskem brati sodbo so začeli. Voyager je krog Saturna satelite vneto slikal. Papeževa noga urna se k Nemcem je podala. Ceccovini vodstvo Liste zopet krepko je zaflikal. Žled v Brkinih je uničil drevje vse in vse gozdove. A še bolj je skrotovičil hud potres Italijo južno, tisočem je vzel življenje, dajmo zdaj pomoč jim družno. DECEMBER Vrabec tričetrt stoletja praznoval je čil in veder kaj bi ne, ko sredi petja vse življenje mu je teklo. Na stadionu so pod jeklo belo platno se razpeli in zato odslej pri Boru novo halo bodo imeli. Da na Poljskem vse se krha Gierek grenko je izkusil, ko so ga posneli z vrha. Smučarji so spet zdrveli po bregovih in strminah Brežnjev je Indiri pravil o ozemeljskih skominah Rusov v Afganistanu. Dobro so načrtovali v policijskem glavnem stanu in številne teroriste so iz lukenj izbezali. V Ugandi pa bo Obote spet otepal se zarote. In tako spet dva semestra leto sta nam naredila. Zdaj nam le še to ostane da praznujemo Silvestra in izrečemo voščila, da v .novem letu bi Slovencem usoda bila le bolj mila. • Rast naše šole (Nadaljevanja s 7. strani) duhu eksperimentacije, kar naj bi služilo koč podlaga za reformo višje srednje šote. Poudariti namreč velja, da imamo že nekatere možnosti za šolsko delo v novem du hu, ki pa jih mi zelo malo izkoristimo. Res je tudi, da nam manj kajo ustrezni šolski prostori, tudi seminarji za izpopolnjevanje šolnikov bi lahko boij ustrezali novim pedagoškim načelom. S tem v zvezi stopi na dan drugi proolem, to je vprašanje usposabljanja slovenskih šolnikov. Za želeno bi bilo, da bi bilo izobraževanje časovno bolj kontinuirano in da bi se v bodočem odvi.jalo smislu permanentnega izobraževa nja. Pri tem mislim, da bi biio potrebno globlje razmisliti kašo lahko v tem smislu izkoristimo ti stih 20 ur, ki jih profesorji ima jo na mesec za razne seje in podobno. Tretje vprašanje je oroblem večje interdiscipliniranosti in koor dinacije pri načrtovanju učnih pro gramov. Prevečkrat se namreč zgodi, da nastane kako interdisci plinirano delo le na osnovi oseb nih stikov med profesorji, med tem ko bi moralo izražati neko di daktično usmeritev celotne šole. I' tega izhaja tudi moja želja da bi prišlo do večje povezanosti med dijaki in profesorji. Na koncu di še omenila vprašanja staleža pro fesorjev, nostrifikacije Jugoslovan skih diplom in pa pomanjkanje sti kov z italijansko šolo. do katerih bi lahko prišlo v večii meri ob priložnosti raznih kulturnih dejavnosti ali okroglih miz. MOJCA ŠVAB Dijakinja 5. raz. znanstvenega liceja Po navadi ne najem rada ocer. preteklega leta. Tudi načrtov za bodoče ne rada gradim, še poseb no ne takih, ki niso odvisni od mene. Od teh si lahko le kaj že lim. Mislim, da bi bilo za šoin najvažnejše, da bi bila v orihoa njem letu odobrena reforma višje srednje šole in da bi stopila v veljavo, čeprav bi zame to ne pri šlo več v poštev. Obiskujem nam reč peti letnik znanstveneea lice ja France Prešeren in bom, vsa.( upam, v letu '81 dokončala šola nje, v upanju, da bo v bodoči; iz bira med različnimi fakultetami in med zaposlitvijo vsaj nekoliko la> ja. žal mi, je„lda, bomo :Sf pr(kVa’a jočem letu zapustili šolo še zadnji, ki smo doživeli okupacijo leta 'Ti kot prvošolčki, in ki smo skora po petih letih spoznali da smn se sicer z okupacijo obogatili in spre menili, niso se pa s tem spretne nile razmere in odnosi na šoli To je eden izmed številnih primerov nezadovoljstva med mladimi, ko se začenjamo zavedati, da gre na šo lah vse tako zelo počasi- S tem v zvezi bi rada izrazila še kon kretno željo, da bi bi’a narisrad nja naše šole v letu '81 dokonča na in da bi tudi to pripomoglo h boljšim pegojem dela na šoli Skratka, šolo lahko spremenimo, ne samo mi di laki. ampak vse šolske in družbene komponente Ic jaz verjamem, da je to mogoče Politično stekala v odprti potok), kanaliza ci.ja Dolenje vasi na Kontovelu pa je bila povezana z vaško kanali zacijo in se ne bo več stekala na paštne pod vasjo; v Križu so no stavili novo avtobusno čakalnico in sedaj ureiaio električno naoePavo Rešeno je bilo tudi vprašame vsa kednevnega odprtja občinskih ura dov na Proseku in v Križu. Peticija prebivalcev za metanizacijo naših treh vasi je bila za sedaj ugodno sprejeta in podjetje ACE GA že pripravlja za občino zadevni predračun stroškov. Za letošnje leto ostaja še vedno odprto vprašanje novih urbanističnih in gradbenih pravil za Kontovel, Prosek in Križ, za rešitev katerega se je rajonski svet odločno zavzel in se še vedno zavzema. Na občini obljubljajo odobritev prehodnih pravil, ki naj bi vsaj delno sprostila gradnje v pričakovanju na izdelavo podrobnih regulacijskih načrtov za vsako vas posebej. Ostajajo seveda še vedno odprta mnoga vprašan'a; ra;onski svet upa, da jih bo tudi s sodelovanjem in pomočjo prebivalstva ugodno rešil. ® Italijanski leta v leto odlaša; ko pa se podaja obračun preteklih 12 mesecev, ne ostaja drugega kot upati, da bo prihodnje leto tisto, ki bo končno prineslo rešitev tega problema. In vendar gre za vprašanje — pa čeprav v pristojnosti osrednje vlade — o katerem je bilo svečanih obvez na krajevni ravni nič koliko; naj omenimo samo zadnjo, namreč obvezo večine KD - KPI - SPI PSDI -SSk na pokrajini, da v Rimu pozove vlado, naj do konca leta 1930 predstavi svoj osnutek zaščitnega zakona. Toda tudi ta pobuda je bila odložena. Če pa je zakon o zaščiti pravic neke etnične manjšine potreben že zaradi demokratične in kulturne podobe same večine, je pa toliko bolj potrebno, da tak zakon ne pride «od zgoraj*, ampak da nudi priložnost za razpravo predvsem na krajevni ravni, se pravi znotraj tiste specifične stvarnosti, v kateri manjšina živi. In leto 1981 bi lahko bilo leto, ko bo Trst zares razpravljal o problemu sožitja med Italijani in Slovenci, to pa končno na onrkani in kulturni ravni, brez sloganov, fraz, političnih dvoumnosti, nacionalističnih pretiravanj v to ali ono smer. Če bo torej razprava o vladnem zakonu dala pri'ožnost za čim širšo izmenjavo mnenj in mobilizirala tržaško javno mnenje, potem bo lahko resnično prispevala k dejanski demokratični in kulturni rasti celotne mestne skupnosti; k tisti rasti, ki bi jo morala prisotnost slovenske manjšine že sama po sebi pospeševati, ko bi. tega problema ne pogojevale logike strankarskih interesov, zaradi katerih je vsaka hipoteza mežne rešitve avtomatično zadobda pečat pristranskosti in torej dala povod za polemike, stromentalizaci-je in nenaravna ločevanja. © Dejavnosl zaposlila tako zaradi obsežnosti problema, kot tudi zaradi zaprek, ki smo jih srečavali na poti. in te ne samo s strani nam politično in narodnostno nasprotnih elementov. Že ta pridobitev bi lahko odtehtala celoletno de’oranje. Bili pa smo prisotni tudi na drugih področjih. Prirejanje izletov, sodelovanje s športno šolo, gostovanja pevskega zbora izven občinskih meja in go-?tnranm drugih skunin v naši občini dopolnjujejo celotno sliko našega kulturno-prosvetnega delova-hja. V letošnjem letu dosežene čil e pa smatramo kot odskočno desko za dosego novih, še vidnejših uspehov Pri tem nas seveda jezi pomanjkanje prostorov in strokovnih kadrov, ki bi prav gotovo pripomogli. da bi znatno obogatili de'av-nost na kulturno-prnsvetnem področju. liiiiiMiiMiiitiitiMHiiiiiiMiiiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitittmmiiiMMitiil KPI in namdmsin® vprašanj® (Nadaljevanje z 10. strani) ' SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE TRST — GORICA želi vsem članom in drugim slovenskim podjetnikom srečno in uspehov polno 1981 A vošči vsem svojim članom, simpatizerjem in vsem planincem srečno, veselo m vzponov polno novo leto 19 8 1 Pokrajinski odbor VZPI - ANPI želi vsem svojim članom, sekcijam, sorodnim organizacijam in prijateljem SREČNO NOVO I.ETO 1981 gotovili ob prebiranju »Virov in bibliografije*. Pod poglavjem »Arhivi* je poleg petih italijanskih arhivov omenjen samo še arhiv ljubljanskega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. V se znamu «dnevnega in periodičnega tiska* ,i niti enega slovenskega, niti slavnega Partizanskega dnevnika, edinega tovrstnega dnevnika v vsej okupirani Evropi. Ka ko je mogoče, da ga Pallante ne pozna? V pregledu poglavja »Bibliografija* smo ugotovili, da se je avtor od 224 publikacij poslu ževal samo 19 slovenski ) oziroma jugoslovanskih in še teh samo v prevodih v italijanščino — niti ne vpdno popolnih, ampak večkrat le delnih. Med poglavitnimi pomanjkljivostmi te bibliografije pa je popolno ignoriranje številnih publikacij o naših petih slavnih pre komorskih brigadah, saj so naši bralci v nedeljski številki našega dnevnika (21. t.m.) lahko ponovno prebrali, da gre za 27 tisoč borcev primorskih Slovencev in Istranov, ki so bili vsi italijan ski državljani, Mar ne spadajo kot taki tudi oni v sklop problematike, ki jo je dolžna obravnavati publikacija, ki nosi naslov »Italijanska komunistična partija in nacionalno vprašanje — Furla ni ja -Julijska krajina 1941 45»? V omenjeni bibliografiji ni orne njena niti nobena enota, ki bi vsebovala podatke o zloglasnih »posebnih bataljonih* — »batta-glioni speciali*. Nujno je torej, da se pri tem spomnimo želje, ki jo je med nedavnim tržaško ko- prskim srečanjem zgodovinarjev izrazil naš dr. Joža Vilfan, naj bi se italijanski zgodovinopisci posluževali v enaki meri slovenskih in sploh jugoslovanskih virov. kot se slovenski in ostali jugoslovanski zgodovinarji poslužujejo italijanskih virov. No, kot »olajševalno okolnost* bi v primeru publikacije, o kateri pišemo, lahko ugotovili dve dejstvi: 1. da je Pallante v svojih »zaključnih presojali* ugotovil, da je »julijski proletariat . . . podpiral rešitev, da postane Trst Vil. avtonomna republika v jugoslovanski federaciji* in 2. — da Slovenci in ostali Jugoslovani še vedno nimamo temeljite publikacije, ki bi podobno kot Palinn-tejeva, obravnavala isto vprašanje. še več: vsaj podpisanemu ni znano, da bi bila v slovenščini objavljena za tista vprašanja tako važna dokumentarna besedila, v katerih je na.istarejše besedilo pakta med KPI in JIIGR iz leta 1935 objavljeno doslej samo v italijanščini v tedanjem mesečnem glasilu KPI iz l. 1935 in po vojni v Rovinju, ter poročilo dr. Antona Vratuše iz h 1944 iz Severne Italije, ki je prav tako objavljeno doslej samo v italijanščini v debeli knjigi pokojnega Pie-tra Secchie »PCI e la guerra di I.iberazione 1943 - 1945 — Ri-eordi, dooumpnti inediti e testi-monianze*, Milano, 1973, zal. Fel-trinelli, obseg: 1142 strani. ' To pa je že tretji razlog, da bomo o Pallantejevi monografiji prihodnjič obravnavali vsako njeno poglavje posebej, (Nadaljevanje prihodnjič) DOLŽNOSTJO SPOMIN OB DVAJSETLETNICI SMRTI M DAN NJEGOVEM ROJSTVA Alojz Budin - zgled marksističnega in narodnega borca za svobodo in socialno pravico primorskih delovnih ljudi Življenje in delo V tem spisu bom skušal orisati nekaj temeljnih mejnikov razgibanega, revolucionarno prežetega življenja in dela Alojza Budina. Taka naloga ni lahka. Dolga leta je deloval ilegalno, o sebi pa ni zapustil žapisov, še toliko manj je maral razkrivati svojo preteklost. Bil je človek bogate, tenkočutne in svojstvene miselne razsežnosti. Marsikje in pri marsikomu je zato pustil neizbrisno sled. Več njegovih doživetij in dejanj se je gotovo odvijalo sredi pomembnih dogajanj, še več, v razponu velikih hotenj in bojev primorskega človeka za svoje narodne in socialne pravice je vgradil enega od vogalnih kamnov. Rodil se je 30. decembra 1904 v Koludrovici pri Zgoniku v družini kmeta Gregorja in matere Marije Gomizelj. Še ni končal osnovne šole in pripravnice na Proseku, ko je prva svetovna vojna sejala smrt in gorje na kraških tleh. Kmečka družina je veliko žrtvovala in naporno delala na majhnih zaplatah vedno izsušene, skope zemlje, da so iztrgali iz nje borne, a izredno o-kusne plodove, s čimer so za silo nasitili številne otroke. Nadarjenega učenca so poslali na šolanje v Trst. Obiskoval je tri razrede gimnazije, nato pa še slovensko realko v Idriji, na kateri je maturiral v šolskem letu 1924 - 1925. Naposled se je vpisal na tržaško univerzo, na fakulteto za gospodarske in družbene vede.* 1 Toda zavoljo njegovega političnega udejstvovanja so ga kmalu izključili s fakultete, seveda na intervencijo policijskih organov. 'Vključil se je v tokove tedanjega življenja, ki je vsak dan postajalo težje za našo slovenske narodnost, kakor tudi za delavnega človeka. Čeprav so ga krajevne oblasti nadzorovale, je znal zelo uspešno o-pravljati razne naloge. Zanimal se je ne samo za politična vprašanja doma in v svetu, temveč tudi za drobne dogodke, 'in zato je postal v domačem kraju dober prijatelj, svetovalec kmečkemu človeku, kakor tudi delavcem, ki so zahajali na delo v tržiške ladjedelnice ali pa v nabrežinske kamnolome._ S tem se je širilo njegovo politično delovanje, ustvarjala nova poznanstva in zveze^za izpeljavo ilegalnega komunističnega gibanja v tržaški okolici. V lepi, preprosti, z domačim prizvokom obarvani besedi, je jasno izpovedoval svojo trdno slovensko narodno zavest. Prijetno in naravnost očarliivo je vedno znova presenečal sobesednika. Poznal je dobro ne samo obravnavano snov, marveč tudi svetle in senčne strani življenja, ljudske šege • in navade in vprašanja širšega pomena. V dolgih letih učenja si je nabral obsežno šolsko znanje. Bilo je naravnano posebno na temeljito znanje tujih jezikov in na humanistične vede. Zanimala pa sp ga tudi tehnična odkritja. S tem ni bil zadovoljen. Njegov nemiren in kritičen duh jp nenehno težil za novimi spoznanji. Iskal je resnico o bistvu človeške zgodovine, razvoja narave in položaja delavskega razreda v kritični, kapitalistični, izkoriščevalski družbi sodobnega sveta. Prav ta spoznanja so postala zanj gibalo, da je stalno bral in se poglabljal v znanstvene, družboslovne in druge knjige raznih tujih in domačih avtorjev. Zanimal se je zlasti za otožno in preroško liriko kraškega pesnika Kosovela, za nesrečno usodo rojakov, za Cankarjevo socialno prozo in Prešernove velike svobodoljubne vizije zatiranega slovenskega naroda. Ni se mogel sprijazniti, kot študent gospodarskih in družbenih ved na italijanski univerzi v Trstu, da bi sprejel imperialistično ideologijo, na fašističnem korporativizmu grajenem družbenem in gospodarskem redu, to je posebne oblike buržoazne diktature nad delovnimi ljudmi. V krogu svojih vrstnikov je u-spel postopoma priti do socialne literature. Spoznal jo Marksovo delo Kapital, Engelsove in Leninove e-konomske, zgodovinske, politične in druge spise. Ti so ga teoretično o-bogatili. Postal je dobro zgrajen marksist. Bil je še zelo mlad. ko je leta 1917 izbruhnila oktobrska boljševi- ška revolucija. Seveda tedaj še ni mogel razumeti njenega poslanstva. Vgndar ga je kmalu revolucionarna misel močno prevzela in usmerjala v nadaljnjem življenju. Ko je maturiral na slovenski realki v Idriji v šolskem letu 1924 -1925, so ga tisto leto tudi sprejeli v komunistično gibanje. Dober prijatelj. somišljenik in sošolec je bil z Albinom Vodopivcem, študentom iz Kamenj na Vipavskem, ki je bil eden od vodilnih organizatorjev tega gibanja zlasti na tamkajšnjem j območju. Seznanil se je tudi z Via-1 dimirom Martelancem, študentom iz Trsta, sposobnim marksističnim teoretikom in plodnim piscem v naprednem tisku doma ter v inozemstvu. Pisal je tudi sam. Povezan je bil z Ivanom Regentom, voditeljem KSI med Slovenci na Primorskem, kakor tudi z Alojzpm Moko-letom iz Slivnega, tedanjim urednikom komunističnega glasila Delo, razen tega pa z Albertom Vrabcem iz Komna, zaupnikom CK KS Italije. Z izrednimi fašističnimi zakoni v novembru 1926 so nameravale o-blasti zadati smrtni udarec naprednim in narodnim organizacijam ter društvom v Italiji in na zasedenem ozemlju. Za sojenje protifašistom so ustanovili posebno fašistično sodišče in uvedli celo vrsto drugih represivnih ukrepov. Če so komunisti in drugi protifašisti do tedaj delovali že napol ilegalno, so prešli tisti, ki so ostali zvesti gibanju, v popolno ilegalo. Čedalje bolj je širil svojo politično dejavnost na Primorskem. Povezal se je tudi z goriškimi komunisti, čeprav skozi velike težave so tamkajšnji komunisti razmahnili organizacijo.2 O tem ig zapisal Stane Vilhar, tedanji študent iz Kromberka, vodilni komunist doma ter pozneje na tujem, med drugim naslednje: «S tovarišem Alojzom Budinom sem se prvič srečal na sestanku manjše skupine primorskih partijskih aktivistov v npkem gozdu pod Čavnom sredi leta 1927. že prvi vtis, ki sem ga dobil med razpravo, je bil, da sem spoznal presenetljivo nadarjenega in borbenega tovariša. Najini stiki so se potem nadaljevali in venomer potrjevali ter poglabljali prve ocene. Podrobnosti o poteku omenjenega sestanka se točno ne spominjam vpč. Bil je pač eden izmed neštetih v tistih letih, na katerih smo razpravljali o glavnih partijskih nalogah. Govorili smo predvsem o tiskanju in širjenju Dela, političnih in organizacijskih ukrepih, ki jih je treba sprejeti ob rastočem vplivu KP med skupinami dotlej pod narodnjaškim vplivom delujoče mladine, o nacionalnem vprašanju ter predvsem o uresničevanju smernic 3. kongresa KPI v Lyonu, v Franciji.* Zahajal je tudi v Kobarid, kjer je poznal študenta Andreja Manfredo še iz dijaških let na idrijski realki. Tedaj je bil Manfreda aktiven komunist. Mlada primorska izobraženca je zlasti vznemirjala žalostna useda našega življa, ki ga je fašizem neusmiljeno raznarodoval in načrtno zatiral v javnem ter celo v zasebnem življenju.3 Budin je tudi pisal krajše članke in priložnostne zapise v Edinost, tržaško glasilo slovenskega društva. Prvič ga je aretirala policija leta 1930. Po krajšem priporu in zasliševanju so mu odredili policijsko konfinacijo na otok Ventotene. Tam se je spoznal in spoprijateljil z raznimi italijanskimi ter primorskimi protifašisti. Uspelo mu je vpisati se na univerzo v Neaplju za izrednega študenta. Žal le za kratek čas. Izključili so ga kot politično nezaželenega elementa. Po vrnitvi na dom leta 1932 so ga policijsko nadzorovali. Njegova rojstna hiša je bila namreč sredi kraškega sveta, obraščena z redkim grmičevjem, s samotnimi domačijami in skrivnimi stezami, kot nalašč za tajna srečanja na prostem. Skrajno oprezno in iznajdljivo, je Budin izkoristil te naravne možnosti za ilegalno dejavnost. Izbral je samo njemu znana skrivališča za literaturo ih javke. Krog svojih znancev in somišljenikov je razširil na kmete in delavce kraških kamnolomov in tržiške ladjedelnice. V pogovoru z njimi je znal prepričljivo razkriti bistvo njihovega brezpravnega po- Alojz Budin loža ja in socialnega izkoriščanja. Tedaj je v Križu sodeloval s komunisti Josipom Verginello, Dama-som Sedmakom, Albertom Sulčičem in drugimi, dokler niso emigrirali v tujino.4 Tudi s Trstom je nadaljeval s političnim delom. Proti koncu leta 1932 se je predčasno zaradi amnestije vrnila iz zapora Marija Bemetičeva. O stikih z njim je povedala med drugim naslednje: «Jeseni 1932 me je Ferdo Ferjančič seznanil z Budinom na njegovem domu v Trstu. Ferjančič je vedel, da me vodstvo KS Italije pošilja v Pariz. Pogovarjali smo se o problemu samoodločbe slovenske narodnostne manjšine, kakor tudi o njeni pravici do odcepitve in priključitve k matični domovini. Tedaj se je večina tovarišev slovenske in tudi italijansko narodnosti strinjala s takšno orientacijo in stališčem. Razumeli so dejstvo, da bi bila z odcepitvijo prizadeta moč fašizma, Slovenci pa bi pridobili svojo narodnost. To vprašanje je bilo tedaj predmet živahnih razprav. K temu naj še pripomnim, da je Komunistična stranka Italije za Julijsko krajino, zlasti po zaslugi Vlada Martelanca, marksistično in leninistično pravilno za tedanje razmere analizirala to vprašanje. V maju leta 1933 sem se ponovno srečala z Budinom v bližini gradu Sv. Justa. Tedaj mi je še izrecno naročil, naj posredujem vodstvu KS Italije v Parizu, kakšno je stališče komunistov v Julijski krajini glede narodnega vprašanja.*5 Tako so se v njem oblikovali teoretično in v politični praksi jasni pogledi za potrebe delavskega gibanja, ki je delovalo v izredno zapletenih razmerah n ozemlju mešanih narodnosti. Kdaj in kako je spoznal Pinka Tomažiča, je povedal Budin tole: «še mladega, komaj 17-letnega Pinka sem spoznal (leta 1932 - op. pisca), ko je redno zahajal na svoj bližnji tržaški Kras, kjer je bival njegov rod. Takoj je pokazal svoje organizacijske sposobnosti. Iz šolskih klopi je moral že dva meseca preden je imel 17 let na ukaz fašističnega kvestorja na tržaško prefekturo, kjer je dobil dve leti posebnega policijskega nadzorstva. Skupno z mladinci je izvedel listkovno akciio — trosil je letake. Po preteKU te dobe kazni — bil je 19-leten, se je vključil v tedanje gibanje ljudske fronte. Sekretar-komunistične stranke Italije v Trstu Paolo Morgan je sprejel Tomažiča v partijo, ker je bil on najaktivnejši član tega gibanja. Sprejet je bil na aktivu, ki se je sestal ob tej priliki.* Tomažičeva somišljenica, in z njeno sestro Pavlo/ Prav tako z Marico Škabar, Rihardom Čebronom, Kristino Sever, Francem Zgonikom in drugimi.14 V škrbini je Budin tesno sodeloval z Antonom Abramom, Avgustom Dugulinom, Leopoldom Štolfo in drugimi, v Rubijah pa z Danilom Štolfom, Tomažičevim bratrancem... Slednji je bil vkrcan na neki ladji kot navaden delavec. Plul je po svetu. Po Tomažičevem ali Budinovgm naročilu je tudi prinašal iz tujine komunistično propagandno gradivo.15 Po smrti Batista so proti koncu leta 1938 premestili tehniko iz varnostnih razlogov v zaselek Goriče pri Divači. V njej je delal Ludvik Požrl. Včasih mu je pomagal tudi Ivan Gašperšič iz Divače. Po začetku 2. svetovne vojne leta 1939 so komunisti pospešili pri- prave za še odločnejši boj proti fašizmu. Sklenili so organizirati pokrajinsko konferenco KSI za Primorsko. V ta namen se je tudi Budin udeležil pripravljalnega sestanka februarja 1940 v Dolu pri Re-pentabru, na katerem je bilo navzočih nekaj predstavnikov posameznih sektorjev. Konferenco so organizirali tretjo nedeljo v aprilu 1940 v borovem gozdiču pri cestnem odcepu med Opčinami in Briščki. Na njej je sodelovalo 13 predstavnikov komunističnih celic iz raznih primorskih krajev, vodila pa sta jo Tomažič in Budin. Navzoča sta bila tudi Italijana. Med drugim so sklenili o-krepiti agitacijo in propagando proti agresivnim fašističnim ciljem, združiti vse sile slovenske in italijanske narodnosti ter se pripraviti za oboroženi boj proti fašizmu o-ziroma nacizmu.18 Med obsojenci drugega tržaškega procesa Fašistična policija ni mirovala. Z aretacijami so začeli poleti 1940. V nekaj mesecih so aretirali nad 250 ljudi na Primorskem in nato, ko je Italija leta 1941 zasedla del Slovenije, tudi na Slovenskem. V dolgi in mučni preiskavi so mnoge mučili,in pretepali. 70 obtožencev, od teh’ je bilo 10 na begu, so prijavili posebnemu fašističnemu sodišču, ipnoge poslali na policijsko konfinacijo, nekaj pa tudi izpustili £ ^ vančiča, Ivana Vadnala in Simona Kosa na openskem strelišču «Na Pikelcu*, za ostale štiri so spremenili smrtno kazen na dosmrtno ječo. V§e skupaj so nas obsodili na 966 let zapornih kazni in le štiri obtožence so oprostili. Na procesu so ga obsodili na 30 let zaporne kazni. Kazen je prestajal v kaznilnicah San Gimigna-no in Civitavecchia. Bil je skupaj s slovenskimi in italijanskimi ko- Pokrajinski komunistični voditelj S Tomažičem sta postala ideološko in v vsakdanjem političnem delu združena ter domala neločljiva najtesnejša sodelavca. Mesto in dežela sta ju srečevala večkrat skupaj ali posamično. Novega polita je dobilo komunistično gibanje od leta 1932 dalje. Tedaj se je vrnil iz Argentine, kjer je bil član tamkajšnje komunistične organizacije med slovenskimi ekonomskimi in političnimi emigranti, Ferdo Ru-kin iz Nabrežine. Kljub policijskemu nadzorstvu je obiskal domače komuniste in protifašiste, da bi jih aktiviral v gibanje. Brez vsakega kolebanja je Budin pristal na sodelovanje.8 Pravzaprav je prevzel vodstvo tega gibanja na Krasu. Deloval je s Srečkom Coljem in Jožetom Purgerjem v Nabrežini, Vojkom Bogatcgm, Armidom Ukmarjem v Križu, Rikom Malalanom, Rudijem Vilhelmom, Andrejem Sosičem - Drejcem na Opčinah, Antonom Abramom in Avgustom Dugoli-nom v Škrbini, z Boneto iz Sežane ih Andrejem Koničem iz škalasan-te pri Trstu. V Trstu je poznal tu-ai vodilnega komunista Piera Mahniča. Na Goriškem pa je bil povezan s Petrom Nardinom iz Bukovice, vodilnim komunistom po emigraciji večjega števila domačih komunistov v Jugoslavijo, Francijo ali v Sovjetsko zvezo.7 Tržič in okolico, Kras, Goriško in vzhodno Furlanijo so dobesedno preplavile številne napisne in tro-silne akcije. Vrstili so se ilegalni sestanki na podeželju i.i v tovarnah. Slovenski in italijanski komunisti so med seboj tesno sodelovali. Obnovljena je bila federalna organizacija (zveza) posebej za odrasle, za mladino in za tisk ter propagandno dejavnost. Vsa ta dejavnost se je odvijala do leta 1934, ko je uspelo policiji aretirati nad 100 komunistov in protifašistov, ki so jih v večini obsodili na mnoga leta zaporne kazni, na policijsko konfinacijo, nekatere pa izpustili iz zapora zaradi nezadostnih dokazov. Zaprti komunisti so spretno u- iH Budinov po greb pred domačo hišo v Koludrovcl oktobra 1960 speli prikriti Budinovo in Tomažičevo siceršnjo komunistično dejavnost, da sta se izognila aretaciji.8 Aretacije so zarezale globoke razpoke v organizacijo, niso pa je razbile. Tomažič in njegov oče sta zahajala v Branik, kjer je oče kupoval vino za bife, ki ga je imel v Trstu. V začetku leta 1935 je prišel z njima Budin. Tomažič ga je predstavil Alojzu Besednjaku. Ob tisti priložnosti je Besednjak zvedel, da sta iskala Albina Vodopivca glede nekaterih partijskih problemov, da ga pa nista našla doma. .Kmalu potem je Besednjak sporočil Vodopivcu njun namen. Po kratkem pogovoru z njim, mu je le ta povedal, da je Budin član pokrajin skega partijskega komiteja, kot tak pa zanesljiv človek in predan komunist.9 Avgusta leta 1935 je bil v Moskvi 7. kongres komiterne. Med drugim je sprejel sklepe in stališča, da je potrebno v boju proti fašizmu osnovati ljudsko fronto vseh naprednih, narodnih in demokratičnih sii pod vodstvom komunistov. l'a tistem kongresu je bil delegat tudi Stane Vilhar, z ilegalnim imenom Boriani. Za tako u-smeritev je imel največ zaslug Ge-orgij Dimitrov. Ta je razgalil bistvo nacizma in fašizma in nakazal poti za združitev vseh protifašističnih sil. Vodstvo KSI je zaupalo Vilharju organizacijske in politične naloge za reorganizacijo komunističnega gibanja na Primorskem v duhu novih smernic. Leta 1936 je prišel prek strankinih zvez na Primorsko. Najprej je prišel v stik z Budinom. V tržaški okolici se je povezal z Rikom Malalanom in Rudijem Vilhelmom.10 Tedaj sem tudi jaz dobil propagandno gradivo, ki ga je prinesel Vilhar v kovčku z dvojnim dnom. Razdelil sem ga drugim mladincem. Na Goriškem se je povezal z Antonom Sviligojem iz Batuj, znanim komunistom, svoj čas komunističnim županom v Kr-minu. Nastanil pa se je pri Besednjaku. Živel jp skrajno konspi-rativno. O tem pomembnem dogodku se Besednjak takole spominja: »V juniju 1936 je pripeljal Budin k meni na dom Staneta Vilharja, ki je takrat prišel iz Pariza. Opisal nam je značilnosti novega političnega položaja in stanje v KP Jugoslavije. Napovedal je tudi postavitev novega sekretarja KPJ in ustanovitev KP Slovenije. Vse to se je v naslednjem letu tudi zgodilo. Tito je zamenjal Milana Gorkiča. Na Čebinah je bila ustanovljena KP Slovenije. Komunisti smo budno spremljali, kaj se dogaja v matični domovini, zato smo posvetili temu vprašanju precej pozornosti. Najbolj delaven je bil prav Budin. Stalno je skliceval sestanke, jih sam vodil in razlagal smernice našega revolucionarnega dela. V zvezi s tem smo imeli sestanek na Trstelju (spomladi 1937 -op. pisca) in pri meni na domu. Sklenili smo, da je cilj naše borbe boriti se za zedinjeno, samostojno in socialistično Slovenijo v okviru Jugoslavije. Ta naš cilj so podpirali tudi naprednejši deli KS Italije in KS Avstrije. Po ustanovitvi KP Slovenije smo se dogovorili, da bomo z njo sodelovali.* Prav s pomočjo Budina je S. Vilhar lahko dobro opravil svojo se je čez da bi ga odgovorno nalogo. Vrnil dva meseca v Pariz, ne odkrila policija. Ljudska fronta je kmalu zaživela. V Trstu sta Budin in Mario Kocman, ki je bil leta 1936 eden od vodilnih komunistov, izdala nekaj številk »Ljudske fronte* v slovenskem in italijanskem jeziku.11 Decembra 1935 sta sklenili vodstvi KSI in organizacije TIGR na Primorskem Sporazum o akcijski enotnosti. Zatem so prav tako izdali nekaj številk »Ljudske fronte* z oznako TIGR. Razen tega so med seboj sodelovali pri ilegalnem prenosu propagandnega gradiva čez bivšo jugoslovansko - italijansko mejo, kakor tudi v drugih oblikah občutno povečane protifašistične dejavnosti. Na Opčine je Budin večkrat prišel čez gmajno, nikdar po glavni cesti. Nenadoma se je pojavil v določenem kraju, prav tako je izginil, kot bi se pogreznil v zemljo. Imel je pač svoje navade. Včasih je morda izpadel nekoliko čudaško, vendar je treba pri njem upoštevati dejstvo, da je leta in leta deloval ilegalno. To mu je gotovo vtisnilo neke posebnosti v vedenju in čustvovanju. Večkrat se je sestajal z Rikom Malalanom. Rudijem Vilhelmom in Andrejem Sosičem - Drejcem.12 Slednji se dobro spominja raznih sestankov v krajevnem in tudi širšem merilu, na katere je prihajal zaradi izvedbe organizacijskih in političnih nalog, ki so jih narekovale spreminja,joče se razmere zlasti po policijskih vdorih v gibanje. Domači so mu radi dajali hrano in prenočišče. Če se je le mogel izmuzniti policijskemu nadzoru, je odšel na pot ob vsakem času in vremenu, večkrat lačen, kot sit. Seveda zanj. »nevarnemu subverzivnemu komunistu*, nikakor ni bilo stalne zaposlitve. Uspelo mu je nekaj časa delati v Hotelu de la Ville v Trstu, od koder so ga na policijsko intervencijo odpustili. Zaposlen je bil tudi na ruskem konzulatu za krajši čas. S svojim glavnim delom je bil dejansko poklicni revolucionar. že njegova zunanjost je kazala markantno osebo. Bil je nadpopreč-no visoke postave, suhljat, navidezno krhek, obenem tršat. Imel je prodoren, radoživ pogled in svetlo, dobrohotne oči, ki so zbujale čustva iskrene simpatije in naklonjenosti. Večina ljudi, s katerimi je navezal stike, ni vedela za njegovo Pravo identiteto. Zaradi njegove visoke postave se ga je prijel na-dimek Rakla. Januarja 1937 se je vrnil v Trst Pinko Tomažič iz emigracije v Jugoslaviji, od koder so ga oblasti izgnale zaradi komunistične dejavnosti. Kljub policijskemu nadzorstvu se je nenadoma povezal z Budinom. On je že od leta 1935 vodil ciklostilno tehniko pod Volni-kom. Nameščena je bila v oglar-ski koči Meje v Žekancih pri Zgoniku. Od leta 1937 naprej je delal v tehniki Viktor Batista iz Škrbine, ki se je tudi vrnil v rojstno vas iz emigracije v Jugoslaviji. Tehnika je tiskala Delo in druge Priložnostne letake. Gradivo sta v glavnem prispevala Tomažič in Budin. Delo je izhajalo dvakrat mesečno v približno 500 izvodih. Razpečevali so ga po vsej Primorski.13 V Braniku je od leta 1936 prizadevno sodeloval z Vandelino Mo-iino por. Pavlin, ki je bila tedaj Alojz Budin kot visokošolec na domačem vodnjaku v Koludrovci zaradi pomanjkanja dokazov, vendar so jih policijsko nadzorovali. Precej komunistov in protifašistov je ostalo na svobodi. Ti so se v glavnem povezali z nastajajočo OF slovenskega naroda. Ne le Tomažič in Albin Dujc iz komunistične skupine, marveč tudi Budin je bii med glavnimi obtoženci. V preiskavi so ga mučili. Osamitev v celici, nenehna dnevna in nočna zasliševanja, slaba in nezadostna hrana so opravile svoje. Telesno je bil hudo izčrpan, duševno in živčno razrvan. V pogovoru z njim je bilo zaznati, kaj vsega je pretrpel. Kazal je znake nekakšne raztresenosti oziroma fiksnih idej. V spomin se mi je vtisnilo srečanje z njim jeseni leta 1941. Po končani policijski in sodni preiskavi nas je tedaj nekaj obtožencev čakalo na proces v rimskem zaporu Regina Cogli. Budina so tja privedli iz tržaškega Coronea, mene pa iz zapora v Perugii. Zaprti smo bili v posebnem oddelku za politične zapornike, ki so ga imenovali »sesto braccio*. Dnevno so nas peljali na enourne sprehode na »zrak*, v ozke, lička-ste, podolgovate prostore »cunico-le». Seznanil sem se z njim na sprehodu, ki ga, za razliko od Tomažiča, prej nisem poznal. Imela sva dolge pogovore. Prav iz teh pogovorov sem spoznal, kako globoko in obsežno je njegovo znanje iz marksistične idelogije, a tudi na drugih področjih. Na njegovem o-brazu in telesu so bili vidni sledovi prestanih muk. Tudi vedel se je nekoliko neobičajno od drugih sotrpinov. Včasih se je pogreznil vase. Z nikomer ni hotel izmenjati besede. Drugikrat pa je razpredel misli o delu, navadah in življenju svojih kraških soro.iakov. Njegova pripoved je bila tolikanj živa in zanimiva, da je poslušalcu skoraj da pričaral prizore iz domačega življenja. Na procesu od 2. do 14. decem bra 1941 so obsodili 9 obtožencev na smrt. Od teh so izvršili smrtno kazen 15. decembra za Pinka To- j mažiča, Viktorja Bobka, Ivana I-1 munisti v zaporniškem kolektivu, kjer so preučevali spretno skrito socialno literaturo, obravnavali trenutna politična vprašanja in se pripravljali za čas, ko se bodo pridružili protifašističnim borcem na svobodi. V partizanih Po kapitulaciji Italije mu je u-spelo se prebiti v partizane na Kras. Opravljal je razne upravno-politične naloge, vendar nobenih vidnih političnih funkcij. Res je sicer, da je bil telesno in duševno zelo izčrpan. Toda glede na njegove bogate, dolgoletne izkušnje političnega voditelja, bi gotovo v marsičem koristil in prispeval svoj delež na odgovornih položajih. Več časa je v letu 1944 delal v komisiji agitpropa okraja Komen, zlasti pri sestavljanju raznih propagandnih letakov, gesel za napise in tro-silne akcije ter Radiovestnika.17 V decembru 1944 so ga mobilizirali v partizansko enoto. Razporedili so ga za pomočnika mitraljezca. Nekega dne spomladi leta 1945 ga je slučajno srečal Avgust Kodrič -Damjan, vsega premraženega in izčrpanega, nekje na položaju v Trnovskem gozdu. Spoznal ga je še s Krasa kot aktivista OF, vedel pa je tudi za njegovo politično preteklost. Interveniral je zanj na štabu partizanske enote. Povedali so mu, da niso bili o njem zadostno seznanjeni. Nato so ga premestili. V tisti hudi zimi so mu premrznile noge. Do osvoboditve se je zdravil v bolnici. Po osvoboditvi Z osvoboditvijo naše domovine in koncem 2. svetovne vojne ga je zanesla življenjska pot v Gorico. Tam je odšlo precej naših političnih funkcionarjev in drugih kadrov komaj rojene ljudske oblasti. Znašel se je sredi burnih dogodkov. Na dnevnem redu so bili ostri spopadi z ostanki fašizma, kakor tudi z dovčerajšnjimi zavezniki, ki so nam na vse pretege kratili naše, s krvjo priborjene pravice. Naše oblasti so ga postavile za urednika Soškega tednika skupaj z drugimi scdelavci. S pridom je uporabljal znanje tujih jezikov, bodisi v odnosih do o-blasti bodisi v svojem delu. Nekateri zavezniški oficirji so ga nazi-vali z «dr. Budin*, saj je dejansko znal s pravim političnim posluhom, realizmom in primernim taktom pristopiti k večkrat zelo zapleten;m problemom okrog tiska in drugim spremljajočim dogodkom. O njem so se celo izrazili, da ga občudujejo zavoljo njegove presenetljive razgledanosti na raznih področjih.18 Prišlo je, leto 1947. Sklenili so mirovno pogodbo med Jugoslavi o in Italijo. Tedaj sp je tudi Budin umaknil iz Gorice v Koper. V novem kraju so ga zaposlili za prevajalca italijanskega jezika pri Istrskem okrožju. Živel je skromno, odmaknjeno, tiho in nič več sredi tokov tedaj kipečega življenja. Po lftu 1948 so ga naše oblasti poslale v rojstni kraj. Po dolgih letih odsotnosti se je vračal, verjetno notranje zagrenjen in razdvojen zaradi prestanih in novih preizkušenj. Udeležil se je prvih upravnih volitev na Tržaškem. Tega leta so ga izvolili za svetovalca zgoniške občine. Leta so minevala, še bolj se je vase pogreznil. Zdravje se mu je rahljalo. Izogibal se je družbe. Sam in zapuščen je živel v podstrešni sobici v Ulici Madonnina v Trstu. Le včasih ga je obiskal kakšen njegov dober prijatelj, kot je bil Ferdo Rukln. Ni imel zadostnih materialnih sredstev za preživljanje. če je slučajno kje srečal so-tovariša, se mu ni potožil o svoiih tegobah.19 11. oktobra 1960 si je v samotni sobici vzel življenje. Žalostna usoda. Zapustil nas je zaslužen borec za ideale delavskega razreda, čigar življenje in delo se prepletata z dobršnim delom zgodovine predvojnega delavskega gibanja zlasti na Tržaškem, v okolici in tudi na Primorskem. Za ta zapis nisem žal razpolagal z arhivskimi viri, marveč le s spomini nekaterih njegovih sorodnikov, somišljenikov in sodelavcev. Vsem sem hvaležen za pomoč in sodelovanje, da smo ss vsaj ob 20-letnici njegove prezgodnje smrti skromno oddolžili njegovemu spominu. VIDKO VREMEC VIRI 1 — dr. Stanko Budin, ustni vir 2 — Stane Vilhar, izjava 3 — Vid Vremec, Andrej Manfre- da — kobariški protifašist in drugi, Ljubljana 1973, stran 146; Primorski slovenski biografski leksikon, 3. snopič, Marjan Brecelj, Gorica 1976, stran 152 4 — Albert Sulčič, ustni vir 5 — Marija Bernetič, izjava 6 — Ferdo Rukin, izjava 7 — Andrej Sosič, Anton Abram, Avgust Dugulin, izjave 8 — Prav tako Ferdo Rukin 9 — Alojz Besednjak, izjava 10 — Pray tako Stane Vilhar 11 Mario Kocman, izjava 12 — Andrej Sosič, Ivanka Hrova- tin, izjavi 13 — Alojz Budin, izjava 14 — Vandelina Pavlin, izjava 15 — Danilo Štolfa, ustni vir 16 — Srečko Colja, Ferdo Budin, Armid Ukmar, Ivan Gašperšič, ustni vir 17 — Vid Vremec, spomini o Bu- dinu 18 — Pierina Čibej, izjava 19 — Armid Ukmar, Ferdo in Ida Rukin, izjave NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 ctC: ........................j ■ H ■ ■ ■ ■ H ■ ■ .. ..._. , _ , . ,_Tk . . r-%^-r-\ m Srečno novo leto 1981 SAMOPOSTREŽBA UMBERTO GHEZ Lonjerska cesta 168 Tel. 54-388 BAR - JESTVINE Lorenzi (Lavrenčič) SONJA in ZVONKO Telegram: TRAD - TRST TRST Telex: 460187 TRADEX Ul. Cicerone 8 Tel. 68-812. 630-336 69-489 Naš program vsebuje komplet avtomatizirane linije in posamezne stroje za: — INDUSTRIJO POHIŠTVA — PROIZVODNJO STAVBENEGA POHIŠTVA — LESNO PREDELAVO IN OBDELAVO NA SPLOŠNO ■ Rezervni deli ■ Dobro organiziran servis •v v. :•;• ® ' ff: $: •>: LONJER 330 — tel. 910-047 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO ČOK LONJER 236 — tel. 910-124 GOSTILNA GELMO v! -| | I g I | :$ ;* s: Iv vi Iv 1 FOTO KINO MATERIAL SEBOFLEX TRST Tel. (040) 733-361 Ul. Mazzini 5T/B 420-154 Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910-749 % » ¥: S- vi LINOSPRINT GIOVANNI MANZIN PRODAJA NA DEBELO Šunka - Suho meso - Sir in jestvine' Ul. S. Cilino 52 Tel. 795-534 | SADJE IN ZELENJAVA GRUDINA CELESTINA Lonjerska cesta 177 Iv Iv I ji;: | | vi | vi D. ŠVAB vsem srečno 1981 TRST Ul. Piemonte d’lstria 1/B Tel. 816-303 i:S M « Iv vi v. ! TISKARNA graphart STUPAR VINICIO vošči srečno novo leto TRST — Ul. Rossetti 14 Tel. 772-151 ^ HoasfLfflg AGRARIA motorne žage homelite partner alpina Nadomestni deli in rezne verige za vse vrste motornih žag «OREGON» po ugodnih cenah ■ Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo ■ Stroji vseh vrst • Ul. . :v Udine 18 - Tel. 418-878 i\vinyiiTC M*;.;.;.; •>*•■•*•. Xv.vXv;.x-XvXv'v ?i'" •s % AGRARIA Edoardo Furlani SV. IVAN Ul. S. Cilino 42 Tel. 51-044 VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO n Sar y^\ 1*5« s. p. a. AGRARIA KMETIJSKI STROJI TRST — Ul. Milano 18, 25 — Tel. 62-200 :x"" iV vi OPTIKA - FOTO - KINO REŠIM ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ 34133 TRST Ulica Cicerone 8 Telefon: 61-241, 61-478 34100 — TRST — CP 101 (fft 4^ & MERCANTILE S. r. I. UVOZ - IZVOZ Iv •:•: I .v jiji §: ! vi :-i- | 5: | | •1*1 MARUŠIČ Ulica San Nicold 33 - tel. 60-227 VAM NUDI — Tako|šn|i in brezplačni pregled vida — Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja — Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov — Kontaktne leče g; •ij: | Iv •M 1 '.V vi vi vi i* I Vošči uspešno in srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnik GIANNI TAUCER ■g | I n GRADBENO PODJETJE PETRA — VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO — KMETIJSKI STROJI VSEH VRST KMETIJSKA ZADRUGA - Trst z o. j. SEDEŽ: TRST. Ul. Foscolo 1 Tel. 794-386 POSLOVALNICI: TRST, Ul. Flavia 62 Tel. 812-397 MILJE, Trg Curiel 2 Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji) UPRAVA IN SKLADIŠČE« Industrijska cona Terza Traversale Est Tel. 817-325 URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST — Čampo S. Giacomo t Tel. 795-881 CVETLIČARNA «Riviera fiorita» SILVIA in DARIO FLEUROP - INTERFLORA n JRST -UI. delNstria 19 Tel. 795-052 TRGOVINA ČEVLJEV VEGU A Čampo S. Giacomo 9 Tel. 727-306 CVETLIČARNA SAVINA TRST, Trg V. Giotti 8 Tel. 761-948 S v. vi vi vi •14 I v: $: | I;I; TRST — Ul. delTIstria 10 Tel. 755-590 srečno novo leto OBLAČILA — ŠPORTNA OPREMA TRST — Ul. Ponziana 5 — telefon 744-237 — Via delNstria 13 PRAŽILNICA KAVE IN PRODAJALNA NA DROBNO Franc Mužina Ul. Ponziana 30/b Tel. 724-333 TRST • Ul. Carducci 8 - Tel 732 681 Ul. Torrebianca 18 — TRST — tel. 64-744 - 60-691 ; Tel. 761-948 | ...........p——.......... TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d’Alviano s Q Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem uspešno in srečno 1981! ........ V Velikem Repnu VELEBLAGOVNICA Supermarket i I s: I S s HOTEL - RESTAVRACIJA LAN ARO - VOLNI K vošči vsem gostom srečno 1981 VELIKI REPEN 151 Tel. 227-349 S v! 1 v. | Kokošjereja PRAŠELJ vošči vsem klientom srečno novo leto PROSEK - KONTOVEL 224 Guštin Branko Jel 227-263 VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA BLAGA JESTVIN - DROGERIJSKEGA BLAGA Vsak teden posebni popusti na raznem blagu | v. GOStlLNA ŠKABAR Najemnica MILENA ŽAGAR VELIK! REPEN 70 Tel. 227-117 MESNICA DANILO GRILANC PROSEK 197 Tel. 225-682 S .v •V !v a !v I if Iv k HI-FI, RAČK J TRGOVINA Ltv COLOR^i ^SERVISjjj IN LABORATORIJ RADIO TV CVETLIČARNA ADA PROSEK 551 Tel. 225-496 RESTAVRACIJA SLAVKO KONTOVEL 453 Tel. 225-393 SEMENARNA vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B vsem športnikom in zvestim odjemalcem srečno in uspešno novo leto S: ii ZORN RADOVAN Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno in sadno drevje PROSEK 160 S v! ;I;I X* $ s CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 Tel. 225-450 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 Tel. 225-220 Srečno 1981 vošči DROGERIJA Diskoteka «LA BORA» STOKA in STARC GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214 ?• I S I % S v. GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRISCIKI Tel. 227-330 Domača kuhinja J POHIŠTVO . f u elio Š: iš M 8 ROMAN DANEU PROSEK 154 železnina BRUNO REBULA x — «-■ PROSEK (TRST) Tel. 225-277 £31 -' j - fttfr ulflp VSE ZA HIŠO - VSE ZA VRT I •M- I I ii ši S; I :S PROSEK 191 Tel. 225-396 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138 Tel. 225-257 DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU g; Najemnici Miranda in Zofka PROSEK št. 280 Tel. 225-137 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 Tel. 225-223 MANUFAKTURNA TRGOVINA RAFAEL ŠTOKA I Ii DROGERIJA BAR ANTONI LUXA PROSEK 140 PROSEK 1 Tel. 225-121 PROSEK 140 Tel. 225-509 vošči vsem klientom srečno 1981 TRGOVINA POSODE IN ŽELEZNINE FIORETTA PERTOT LIVIANA ZORN i|i| s | vi vi ;I;I vi ! i v. vi S I vi S: Iv ! i I ! :: Š: S | ;I;| | vi I vi vi vi 1 1 | vi -I- vi I ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Andrej Terčon SESLJAN 27/a Tel. 209-259 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 Tel. 209-147 ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE S i? .v Iv TRGOVINA JESTVIN I TRGOVINA ELEKTRIČNIH Šl POHIŠTVO I PREDMETOV IVAN ŠTOKA | šeginA-LUKSA ;§ PROSEK (Devinščina) Tel. 225-207 ZLATARNA ŠTOKA MARČELA BOGOMIL KRALJ I S PROSEK 551 PROSEK 212 Tel. 225-224 PUPIS STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA SESLJAN 59/b Tei. 209-269 FOTO I I 1 SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 PROSEK 129 :| se priporoča ■Š: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii> GORICA — Raštel 24 Tel. 84-167 TOTOCALCIO BAR PACE GORICA, Travnik 22 Srečno 1981 vsem klientom! KONFEKCIJE 3 I I I 3 | TRGOVINA 1 3 iv I iv 3 | iv , vi i;ij I I I S I vi SREČNO NOVO LETO 1981 1 :* I I PRIMOŽIČ VID Drevored XX. septembra 138, tel. 82-117 — GORICA z briškim vinom in domačo kuhinjo (pri bivšem Pavlinu) TVRDKA ELIJA ČUK Sne GORICA, Trg Cavour 9 — Navadno In dirkalna kolesa znamk LEQNANO, WANDER. OLYMPIA, BIANCHI — Nadomestni deli CAMPAGNOLO, SCHIMANO, OFMEGA, VVEIMANN — Otroški vozički BIEMME — Čelade JEB'S, NOLAN, BOERI ŠPORT itd. — Nadomestni deli in potrebščine TRGOVINA ČEVLJEV Andrej Čotar GORICA — Raštel 72 Tel. 83-667 TALIN ŠULIGOJ MAJDA GORICA, Raštel 15 §i t| PEKARNE - SLAŠČIČARNE VIATORI GORICA Ul. Duca d'Aosta 154 — tel. 84-645 Ul. Boccaccio 3 — tel. 84-625 3 I iji I 3 3 ¥: Tehnični artikli USAG, VBW, FACOM Kopalnice in vse potrebščine za kopalnice IDEAL STANDARD, GROHE, INDA Električno orodje STAR, SIMBI Cevi PIRELLI GORICA, Travnik 50 - 51 Tel. 84-975 mmmfmttiimmmiiimmiiiimimmiiimimmmmmiiimmiiiim^.’ 3 I TURISTIČNA AGENCIJA | ŽELEZNINA GOTOUR GORICA Korzo Italija 205 Tel. 33-019 obilo sreče v letu 1981 3 HOBBY K. NANUT In T. ŠULIGOJ GORICA Ul. Carduccl 32 3 •:j: v! 3 S: 3 I TRGOVINA S STEKLENIMI PREDMETI Anton; Koren GORICA — Ul. Carducci 6 Tel. 84-234 Podružnica: Korzo Italija 42 — tel. 84-475 lttiiiiiiiiiSi{iS)SiiiiiiiSSStViiiiiiiiiiii^iiftS((iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:^m 3 TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA Grafica Goriziana GORICA — Ul. Favetti 9 Tel. 57-66 | ELEKTRICARSTVO | AVGUST TROJAR j Ul. Mameli 2 — GORICA | Velika izbira električnih naprav, lestencev. I | likalnikov, raznih kablov, Bergman cevi I 3 3 i;i; 3 I 3 3 | 3 TRGOVINA ČEVLJEV « ALPINA* GORICA Korzo Verdi 78 Tel. 84-517 SPLOSNA IMPORT - EXPORT 3 s *: 3 ČER - IMPEX GORICA Ul. V. Veneto 49 — tel. 82-159, 33-524 S s ii ■ i KNJIGARNA, PAPIRNICA S: AVTOKAROSERIJA 3 3 3 I Mužič & Korečič GORICA Ul. Randaccio 2 1 I ¥: ¥: 3 3 3 Gl SS . , i „■? r - . IVANKA 'AURENTI GORICA Ul. Arcivescovado 15 Tel. 84-594 DROGERIJA - PARFUMERIJA - FOTOGRAFSKI LABORATORIJ ROVIS GORICA — Travnik 10 Tel. 84-812 ZLATARNA in^URARNA ŠULIGOJ Športni pokali Rafinirano zlato za zobe GORICA — Ul. Carducci 49 — tel. 85-657 s i§ 3 ¥: V. 3 3 8 OBRTNIŠKA MIZARSKA DELAVNICA ČOTAR GORICA Ul. del Poggio 8 Tel. 84-018 .v !v :::: 3 st 3 I I 1 I TRGOVINA JESTVIN DUŠAN PELICON SOVODNJE Ul. ex Impero 48 Tel. 882-060 Na|sodobne|še inštalacije za centralno kurjavo, vodovodno In električno napeljavo. Gorilniki COMET In TERMOMEC Bogata izbira štedilnikov na drva Trgovina z bogato zalogo gospodinjskih strojev, črno-belih in barvnih televizorjev; radioaparatov, lestencev itd. Vence Klanjšček GORICA — Ul. Duca d'Aosta 35 — telefon 84-258 TRGOVINA JESTVIN BRIŠKO v J * GORICA Trg Medqglie d’Oro 12 'Tel; 84-550 DROGERIJA ČAVDEK JULKO GORICA Ul. Duca d'Aosta 34 3 3 1 I i 1 i 3 PRI SLIKARJU FIRMA Robertu Faganelu dobite veliko izbiro okvirjev, umetniških slik tukajšnjih umetnikov in naivcev ter veliko predmetov in pohištvo GORICA — Drevored XXIV. maja 15 — tel. 81-186 Komjanc Alojz VULKANIZACIJA IN PRODAJA GUM GORICA, Ul. Rossini 22 — tel. 54-821 — telex 460-385 | ELETTROTERMO SANITARIA M* Lastnik VVALTER SOŠOL 1 GORICA — Travnik 21 — tel. 85-516 — Instalacli« centralnih kur|av na kurilno ol|e, metan in plin —■ vse potrebščine za centralne kurjave — prodaja črpalk OBČINSKA UPRAVA DOLINA 2ELI SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1981 | PEKARNA - SLAŠČIČARNA OTA BOLJUNEC 38 Tel. 228-253 SSSSft 1 1 S $ ! MESNICA - j«i :■ * Marino Pregare BOLJUNEC 366 Tel. 228-334 ši S $ S; :::: I | ČASOPISI IN MANUFAKTURE SMOTLAK LOREDANA DOLINA 463 Tel. 228-122 GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 Tel. 228-497 GOSTILNA - TRATTORIA «ROSANDRA» Pri Nori BOLJUNEC 66 KOZMETIČNI SALON RUŽIČA BOLJUNEC 378 Tel. 228-313 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 Tel. 228-114 ■ iv !v !v i* | I :$ | I ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Oskar Racman BOLJUNEC 340 Tel. 228-166 S I S :$ •v .v I ^®S¥^SSSSW*::®:SSjSŠ:SS:S¥::::ft?S8^:::S:®Sš?S:::S:Sfi8ftiS::SffSSSSSSSSSJft!S^fS*SS®S®SSSSSSSSffiS:^“ iŠ % S: V. I J via 1 1 iv ! | 1 MESNICA Pangerc Sergio DOMJO 33 Tel. 820-346 TRGOVINA KMETIJSKIH IN INDUSTRIJSKIH STROJEV Universalmacthine STANISLAV PRAŠELJ ! I Supermarket DESPAR DOMIO Guido Jez Domjo 157 Tel. 826-541 ! iv DOLINA 195 Telefon 228-190 MLEKARNA - SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 46 Tel. 228-425 MESNICA GRDINA-ŽERJAL • * * . * BOLJUNEC 371 Tel: 228-405 MANUFAKTURA SANCIN-STRAIN BOLJUNEC 231 Tel. 228-145 P vi vi ;$ g vi -$:■ S: | 1 iv vi :* vi vi S V. iv 1 £i iv I GOSTILNA - BAR LIVIO SANCIN BOLJUNEC 62 Tel. 228-117 TRGOVINA. JESTVIN r", . ‘: DRAGO ŽERJAL BOLJUNEC 237 >:• g I V: I S v. vi iv Ši Š; iv iv vi vi S: BERTOCGHI & VENIER s. n.c. JESTVINE - PRODAJA NA DEBELO Skladišče: KRMENKA 464 — tel. 820-840 Prodaja: PREBENEG 13 — tel. 231-782 DOLINA 41 GOSTILNA PRI STUDENCU Ob petkih zaprto STRAIN DOLINA 40 tel. 228-116 MESNICA PANGERC DOLINA 80 Tel. 228-112 MLEKARNA IN SLAŠČIČARN* KOS MIRANDA DOLINA 15 I Si ::x t iv | vi vi 1 S: Vi IS | l iv ,• y. TRGOVINA POSODE, R02 IN ELEKTRIČNEGA MATERIALA S« r S: ši .y DOLINA 71 Tel. 228-197 *i iv Si ¥: | iv S: ■ V. V -c,. J ti s fXt slavkO'krm ec | Samopostrežba ____ '■> * V.M I OKVIRI ZA OKNA IN VRATA IZ ALUMINIJA ŽERJAL LUCIANO DOLINA 348 Tel. 228-201 TRGOVINA MANUFAKTURE !^ft4%0MFEKCIJE « 3 I :* | § I :::: ¥: ši y. vi I I S: % TRISPAN ?;;i ' A želi svojim odjemalcem srečno novo leto I i I š?- ¥: S; Žerjal -Tedesco DOLINA 324 Tel. 228-761 g i*i* I .V | |" I iv I v. ! BRUNA SANCIN DOLINA 24 TRGOVINA JESTVIN OSKAR KRALJIČ PREBENEG 85 Tel. 231-846--. HOTEL RESTAURANT SONIA DOMJO 47 Tel. 820-229 ZADRUŽNA GOSTILNA Podnajemnik Ezio in Nerina Fontanot Dolina 230 Tel. 228-187 Ši .;.j | •i;i JESTVINE GOSTILNA Kos Eleonora por. Pecarz TUL V' DOLINA 172 Tel. 228-178 I MACKOLJE 10« Tel.- 231-744 Mode Valentina Soc. A.M.I. Lastnik SONJA IN MARINO STRANJ DOMJO 89 — tel. 820-191 | Z najboljšimi % S: 1 GOSTILNA FRANC SALVI KRI2POT 75 vošči cenjenim gostom srečno in uspehov polno novo leto 1981 ;$ ■A vi TRGOVINA JESTVIN KOS !;!; ši I MACKOLJE 25 Tel. 231-740 1 1 vi I GOSTILNA KOZINA ALEKSANDER PREBENEG 11 Tel. 231-741 P PAM železnina - ferramenta 3401U Uorn|o 132 — tel. 824-979 Trst (industrijska cona) MIZARSKA DELAVNICA MILAN KOVAČIČ TRST Ul. Cunicoli 13 Tel. 726-212 | I | •X 1 i; TRGOVINA JESTVIN NINO ROLIČ Ul. Rio Spinoleto 27 Tel. 810-330 I s ■A š željami GOSTILNA ši i 1 AL PONTE CREVATIN NOGHERE - PRI OREHU 131 Tel. 231-106 I Ši I BRATJE FONDA GRADBENI MAItHIAL. bANI I ARNI MATERIAL in KERAMIČNE PLOSCICE Ul. dl Servola Ul. Flavia 66 129 — tel. 816-302 — tel. 812-396 1 I' iv I AVTOKAROSERIJA GOSTILNA PEŠCE-ŽERJAL Ui cano Errera (Industrijska cona) Tel. 826-759 iš I SCABAR I PLESKAR IN DEKORATER Žerjal Branko vošči cen|enlm klientom srečno novo leto TRST - E rta S. Anna 63 Tel. 810-368 MILJE — Ul. Stazione i Tel. 272-701 GOSTILNA Zdenka in Oskar KURET (Ex Društvo) RICMANJE 6 Tel. 820-192 TOBAKARNA 55 i ¥: v! 55: S: v. TRGOVINA JESTVIN GOSTILNA Livia Cej BRUNA-MARIO PAVLETIČ RICMANJE 111 BORŠT 29 Tel. 228-152 55 X* S s 1 55 V BAZOVICI Ulica Igo Gruden 148 J «CVETLICE MARA» VELIKA IZBIRA LONCNIC - ARANŽIRANJE CVETJA ZA RAZNE PRILOŽNOSTI - POGREBNI VENCI srečno 1981 >5 I S: $ :* S: o: ?: ¥: S: S SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA DESPAR KRIŽMANČIČ S. d. f. BAZOVICA. Ul. I. GRUDEN 39 Tel. 226-128 ŽERJAL RICMANJE 24 Klet Stari Kras Cantinetta Vecio Carso BORŠT 67 Tel. 228-150 :£ | 1 v: I Ji. 1 •s !v 55: % 55 v! | | TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA ANTONIJA BRCE | TRGOVINA JESTVIN S MARCELA ZOBEC Zaloga AGIPGAS - LIOUIGAS BORŠT 67 — tel. 228-225 KEROSAGIP (Postrežba na dom) | Tel. 228-566 BORŠT 27 S I 1 v. 55 GOSTILNA PETAROS BORŠT 60 Tel. 228-151 :¥• 55 1 I GOSTILNA MAHNIČ Naiemnlk IGNAC METLIKA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 s: s MESNICA MEVLJA BAZOVICA Ul. I. Gruden 35 Tel. 226-233 | | 55: s | 55 TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA Ul. S. Kosovel 7 Tel. 226-272 ši i GOSTILNA S PRENOČIŠČI PEPI KRIŽMANČIČ 55 I BAZOVICA 113 Tel. 226-127 ■I ji: 55 55! V. Ži s I GOSTILNA FIDEL Lastnik SUZANA in G1ULIANO Pesek 38 / tel. 226-294 TRGOVINA JESTVIN BRUNO KAPUN VJl-.iVV, PESEK 1 Tel. 226-389 :j:| 55: i£ *: I :§ I 1 i? 55 lili s s i|5 TOBAKARNA -PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ 1 :::: LILIANA KEBAR | KARLO GRGIČ BAZOVICA Ul. I. Gruden 72 i;|: :¥ I •51 ■A ■A Zaloga gradbenega in sanitarnega materiala ter ploščic BAZOVICA 176 Tel. 226-185 TRGOVINA JESTVIN RUDI KRIŽMANČIČ BAZOVICA Ul. I. Gruden 33 PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226-171 GOSTILNA IN ZALOGA «DREHER» in «RECOARO» ANDREJ GRGIČ -55 i i? PEKARNA SLAŠČIČARNA Ul. I. Gruden 44 BAZOVICA Tel. 226-106 VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Lovske specialitete žabe "“Zaprto. ob torkih DRAGA S. ELIA — Telefon 228-173 I* i JERMAN LIVIO LUPIDI BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226-147 TRGOVINA JESTVIN .v iv .v 55 OBLAČILA ZA MLADE EZIO BAZOVICA Ul. D. Kette Tel. 226-454 55 55 •X | X; Iv I v! GOSTILNA PRI PLESCU Lastnik DANILO ŠTURMAN BAZOVICA Ul. I. Gruden 32 “55 :¥:¥:¥*¥:¥:¥5:*:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥S:W^ 1 55 iv 55 I 55 I 55 55 I I BAR METLIKA BAZOVICA Ul. I. Gruden 62 VJDAU I 1 v. 55 i SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA JESTVIN in ŠKRLAVAJ HOTEL RESTAURANT S* ", :i:i GOSTILNA TOURING ALOJZ SABA 1 I GAŠPERUT '' lastnik 1 55 Najemnik SERGIO KOMAR PESEK 54 55 x* JEZERO — tel. 228-212 Tel. 226-100 55: - Zaprto ob torkih BANI 72 Tel. 211-387 TREBČE 232 Tel. 211-857 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN SIVITZ TREBČE 23 Tel. 211-440 212-688 5:j :S:*:*:*»¥:y:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥x¥:¥:¥:¥:¥:::¥:*xx5x¥x¥ 555 v. 55 Iv •i*; 1 .j.; 1. I 1 •L 2eli svojim cenjenim odjemalaem srečno novo leto 1981 Pekarna SALVO z REPENTABRA 53 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN MESA ALBIN BAK BAR KARLO GUŠTIN PADRICE 7 Tel. 226-136 55 1 55 | i**' ! 5 I gostilna «Pri vodnjaku)) Gustinčič Gigi ZAPRTO OB ČETRTKIH JEZERO Telefon 228-211 PADRICE 116 Tel. 226-184 MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO GRGIČ i — SPREJEMAMO VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE — CESTNA POMOČ PADRICE ŠT. 151 Tel. 226-161 ZALOGE GRADBENEGA MATERIALA EMIL GRGIČ PADRICE 10 Tel. 226-138 55« I i i 55 55 55 55 I S | S R E x - C N O HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS PRI BOŽOTU REPENTABOR 1 Tel. 227-113 I =5: 55 :5I 55 1 55 55- 55 GOSTILNA RAVBAR DOL PRI VOGLJAH 5 - REPENTABOR Tel. JU 067 - I 0038 67 — 73-013 Ponedeljek in torek zaprto! HOTEL - RESTAVRACIJA JESTVINE - DROGERIJA SILVAN GRGIČ 1 8 PADRICE 37-54 Tel. 226-293 I ■A ■A I 9 I 1 :*:• M •X I 55 I. FURLAN REPENTABOR Tel, 227-125 GOSTILNA I 55 s iijf «POD TABROM)) COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227-120 »::¥x¥:¥x-v:¥^:::¥:¥:v:¥:v:¥:¥:¥v:v::x:x¥x::;:;x¥x:x I 6 GOSTILNA GRGIČ PADRICE 36 Tel. 226-112 GOSTILNA 1 55: i I MILKOVIČ 1 S GROPADA 60 Tel. 226-130 TRGOVINA JESTVIN - TOBAKARNA KARLO KALC GROPADA 97 Telv 226-366 :¥ 55 5 GOSTILNA BATIČ REPNIC 3 Tel. 229-178 TRGOVINA JESTVIN DELKA REPNIC 40 m Društvena gostilna Opčine Odlična izbrana vina in domača kuhinja Proseška 39 OPČINE !;!• ZADRUZN PRODAJALNA OPČINE Alpinska 87 Tel. 211054 | VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO šport na OPČINAH Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ČOK-KRIŽNIČ | J P v! S S gi OPČINE, Proseška 66 OPČINE, Narodna 57 Tel. 211-046 KEROZEN - OGLJE DRVA - PREMOG RUDOLF VREMEC Tel. 211-306 Trgovina nadomestnih delov za avtomobile in avto odpad SIMIČ OPČINE, Narodna 48 Tel. 211-322 - 212-057 DROGERIJA VASJA GULIČ OPČINE Narodna 48 ;g v! -1 I gi $• & vj •M S X; iv ! :¥ .S: I V. I g: i? I I ¥: S; X; Iv | | ig ’| X; Iv I g: I ;l;l vi | vi vi >1* vi SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA «DESPAR» G. PO NT ARI & C. OPČINE Narodna 63 Tel. 212-197 CERAMICHE olcrmus Caz-scr s Iv I 1 Iv Iv Iv I I vi jij: jij: vi I" ¥: S ,:g ig vl 1 ¥: S TRGOVINA IN RAZSTAVA TRST - OPČINE - Narodna ul. 71 Tel. 212-000 ¥: Trgovina radio - TV - električnih predmetov in nadomestnih delov pralnih strojev vseh znamk MARIO SOSSI OPČINE, Ul. dei Salici 1 Tel. 211-155 ČRNO - BELI BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA BRUNO BRESCIANI S .V ig % 1 I •v Iv Iv I “iš S S X; I ■ OPČINE Narodna 47 Tel. 211-711 GOSTILNA VETO OPČINE Proseška 35 Tel. 211-629 | :::: & .v X; UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC OPČINE Ul. Biancospino Tel. 212-518 18/1 | Iv !v Iv AGRO-SOSIČ OPČINE Narodna CVETLIČARNA ANICA 158 ŠVAGEU Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto in se priporočamo $ .v •X I | OPČINE, Proseška 33 Tel. 211-482 TRGOVINA JESTVIN ŠIIABAR Najemnika ANITA In SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 42 Tel. 211-026 v! v! •X $ n g: | Iv 1 ;x !;!j ZAVAROVALNICA LLOYD ADRIATICO AGENCIJA NA OPČINAH Zastopnik MIROSLAV STREKELJ OPČINE, Proseška ulica 3 — tel. 212-753 | I 1 i:j; I is POHIŠTVO NA IZBIRO OTROŠKI VOZIČKI RENAR OPČINE Proseška ul. 3 Tel. 212-255 MESNICA DANIELI MARINO OPČINE Narodna ul. 69 Tel. 211-097 FIAT CITROEN NSU RENAULT NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO BRUNDULA 34016 OPČINE — Narodna ul. 154 — tel. 211-022 TRGOVINA ČEVLJEV MALALAN OPČINE Proseška ulica 18 Tel. 212-136 | I S :S :¥ gi .v »X Xj 1 l » v. 1 *i g: g: | :::: I jij: % •X s I 1 :: X; ijij ;X I Ši. I £i S S I :¥ ! ! S:« S: ig g:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:::¥:¥:¥S¥:¥:¥:¥:¥:¥xv:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥:¥^^ GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ OPČINE Proseška 13 Tel. 211-044 DROGERIJA IVAN ŠKABAR OPČINE Proseška 22 Tel. 211-552 ¥: ;|:j I s :¥ I I .¥: g! :¥ | BAR - KONFEKCIJE JESTVINE - CVETLIČARNA Grgič - Gregoretti Si 8 1 I I I FERNETIČI 13 Tel. 211-866 FRIULEXPORT s n .c. UVOZ - IZVOZ - TRANZIT Sedež v VIDMU: Ul. Adige 27-7 Tel. (0432) 52-967 Filiala v TRSTU: Scala Belvedere 1 - Tel. 43713 - 43714 Telex 460-319 34133 TRST Ul. F. Severo 20 P.O. Box 989 Tel. 040/60516 Telex 460636 STAC I di M. Schart PROIZVAJA IN IZVAŽA V 20 DRŽAV: ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE - HIDROFORJE - ELEKTRIČNE, BENCINSKE IN DIESEL KOMPRESORJE vošči prijateljem In klientom vesele božične praznike in srečno 1981 PODJETJE «TRANS-TRST» Import - Export TRST, Lesno pristanišče Tel. 820-460 - Telex: 460-405 TRANSTI Želi vsem mnogo uspehov v novem letu AUTOFFiCINA COSTALUNGA s d f. f PREGARC FRANCO in RIOSA GUALTIERO TRST Ul. Costalunga št. 402 Tel. (040) 821-362 MARINAZ SEMEIMTfl s' 54 'ig i¥ Iv g I i? I i¥ ¥i I •X 30 LET VAM NA RAZPOLAGO VSE ZA KMETIJSTVO IN VTRNARSTVO Prodaja: Strada Vecchia dellMstria 64 - tel. 810-211 Skladišče Via Brigata Casale 45: - tel. 813-373 RESTAVRACIJA - HOTEL DANEU želi svojim cenjenim gostom srečno novo leto OPČINE, Narodna 194 Tel. 211-241 GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL Celestin Danieli-Daneu OPČINE Narodna 77 Tel. 211-034 F0T0LIT0 ARTECOLOR TRIESTE 34016 TRST - OPČINE Narodna ulica 48/2 Tel. (040) 211-839 BARVNA SELEKCIJA IZ DIACOLOR IN OSNUTKOV Z ELEKTRONSKIM SCANNERJEM URARNA ZLATARNA SE VAM ZAHVALJUJE ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM VOSCI SREČNO NOVO LETO 1981 OPČINE, Proseška 6 — tel. 211-465 owjwrf ....... 31. decembra 1980 Učenci glasbene šole Antona Birtiča iz Beneške Slovenije želijo vsem učencem glasbenih šol srečno in uspehov polno novo leto 1981 i;j! I š | Kulturna in Ansambel Antona Birtiča < Beneški fantje» želi svojim zvestim poslušalcem srečno in veselo novo leto 1981 g | KULTURNO DRUŠTVO športna društva FRANCE PREŠEREN iz BOLJUNCA Iv Iv g= želijo I ............S KD VESNA in ŠD MLADINA voščita vsem članom in Križanom srečno novo leto 0 | I S B 1 if 0 S $: KMEČKA ZVEZA vošči vsem svojim članom, kmetom in delovnim ljudem srečno in uspehov polno 1981 g: ' 0 0 ŠD VESNA srečno 1981 Iv I;I; vi vi vi I iv ;X vsem bivšim in sedanjim g; gojencem, dobrotnikom gj in prijateljem slovenske mladine želi uspeha B polno novo leto 1981 Bi ravnateljstvo in uprava SLOVENSKEGA M DIJAŠKEGA DOMA «Simon Gregorčič)) v Gorici KMEČKA ZVEZA GORICA Ul. Malta 2 vošči polno uspehov vsem slovenskim kmetovalcem v novem letu 1981 PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIC» vošči uspeha polno novo leto 1981 članom, prijateljem ter obiskovalcem prvomajskih prireditev PROSVETNO DRUŠTVO STEVERJAN Bi vi vi Iv Iv vi vi jjjl I S *: ? 'B“ m $: ;$ i vošči srečno novo leto 1981 članom, vgščanom tqr sorodnim društvom vošči vsem vaščanom in športnikom srečno novo leto B 0 Iv I •v 1 S 0 DIJAŠKA MATICA se toplo zahvaljuje vsem za darovane prispevke ter jim želi srečno in uspeha polno leto 1981 (( OtOH ZlipS HClC » Zveza slovenskih kulturnih društev želi vsem srečno in uspešno 1981. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji želi vsem včlanjenim športnim društvom, vsem športnikom . • * doma in v matični domovini ter vsem športnim delavcem vse najboljše ter mnogo športnih uspehov v novem letu 1981 Slovenski raziskovalni inštitut ---------^ £i/ l/n A O A TD7AČI/I - • » 0 V: B ' |> f;/ v. ■_ v. wm B B, B -i 'U I ■ I • II Iv 1< Iv STANDRE2 Srečno in uspešno novo leto želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem ŠK KRAS vošči vsem svojim članom, športnikom in sorodnirfT organizacijam SREČNO IN USPEŠNO 1981 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR želi v novem letu 1981 vsem prijateljem borbene pesmi, slovenskim in italijanskim antifašistom obilo sreče in zadovoljstva! Posebna zahvala rednim in podpornim članom _ ... SPD TABOR OPČINE želi vsem članom, prijateljem, podpornikom, vaditeljem, sorodnim društvom in organizacijam mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1981 KD Primorec - ŠD Primorec in godba na pihala Viktor Parma iz TREBČ želijo članom in prijateljem srečno novo leto 1981 KD Rdeča zvezda ! KD Fran Venturini želi pevskemu zboru, otroški in mladinski folklorni skupini, vsem članom in prijateljem društva srečno in uspehov polno leto 1981 Iv I ii | DOMJO vošči vsem vaščanom srečno novo leto |::: gl v "UVCMI 'SLU iaoi g: |0to 1981 -------------- kih turno nRiietT\/n 0 0 SD «ZARJA» BAZOVICA •Sli. KULTURNO društvo I «LONJER-KATINARA» B 0 in ŠPORTNO DRUŠTVO 1 « ADRIA » želi vsem članom, navijačem in Športnim organizacijam srečno in uspešno leto 1981 •vt: ■ I - g: | 1 želita* vsem članom, športnikom in prijateljem srečno in uspešno novo leto KD SLOVENEC iz BOKSI A in ZABRE2CA želi vsem pevcem, članom in vaščanom srečno novo leto 1981 KD LiPA iz BAZOVICE vošči srečno in uspešno 1981 voščita srečno novo leto 1981 vsem svojim članom in prijateljem ter članom vseh slovenskih organizacij 0 I* ijij s B ;S | v. |j . - % #(*'» K, •'B:|- MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KOMTOVEL •s g; b BBBBBBBBBBBBBBB::SBBBBBBBBBBBBBBBBB*tt*:*»^^...................... B KD «SLOVAN« 5 PADRICE in ŠZ «GAJA» GROPADA - PADRICE vošči vsem članom in vaščanom srečno novo leto ŠZ «CLOGA» želi vsem svojim članom, simpatizerjem, odbojkarjem in planincem ter vsem sorodnim organizacijam srečno in uspešno leto 1981 P* B _!;I |A ! Iv iv B KD SLAVEC iz RICMANJ in LOGA želi srečno in uspešno novo leto 1981 vi ! Gospodarsko društvo Kontovel PD PROSEK - KONTOVEL vošči svojim odsekom in vsem vaščanom srečno novo leto ============ = = == ~===^ .... & /k S S' VOŠČI VSEM ČLANOM IN KLIENTOM SREČNO NOVO LETO! GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN SEMPOLAJ 49 Tel. 200-151 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MIRKO-ANICA FRANČEŠKIN NABRE2INA (center) Tel. 200-238 Srečno 1981 GOSTILNA «PRI PINOTU)) •M . ’’ w vi f— PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI POHIŠTVO «A3COCALENO» PUPPIS BORIS DEVIN Državna cesta 14 TAL (040) 208-559 :g 0 :$ 1 s I I B 0 1 g: MESNICA PAHOR NABRE2INA (center) CVETLIČARNA KOSMINA NABRE2INA 108/A Tei. 200-375 BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA RCLICH NABREŽINA Kamnolomi 35 Tel. 200-371, 200-204 POKRAJINSKA CESTA NABREŽINA - SESLJAN I 1 ! 0 I I. r I 1 I £: :* IVO GRILANC NABRE2INA 108 Tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto ZALOGA PAPIRJA GUIDO ZIDARIČ NABRE2INA 120/biS Tel. 200 232 •:;i 1 | 1 I | Iv Iv I I ! Bogata izbira Izdelkov Iz ' lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi., primerni za vsakršno darilo BOR 4 m 1 ~ ' ' - v i <, - mm - . iti T" *? pl* * * * MiiiiiniiiiDmil ^ji]iiiiiiiW[>mwi«ii: cesta NABREŽINA-SEMPOLAJ loom po železniškem prehodu GOSTILNA «SILVESTER» PRI LILIJANI vošči vsem odjemalcem srečno novo leto NABREŽINA 97 Tel. 200-228 .v ,.;I 1 0 v. Iv g vi B* 0 I vi ;I;I 0 g I i J- I;Ij 0 B | I*Ij I B I g: MEDJA VAS 10/a Tel. 208-296 2ELEZNINE Rožica Terčon -Tortot NABREŽINA 124 Tel. 200-122 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA (center) Tel. 200-174 SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA 106/b Tel. 200-172 g: GOSTILNA Pri Francetu vošči svojim cenjenim gostom uspeha polno novo leto 1981 SOVODNJE 76 Tel. 882-038 TEKSTILNI STROJI - KLEPARSTVO Franc Čavdek SOVODNJE Industrijska cona 1 tel. (0481) 882-028 GOSTILNA «Pri Renzotu» (PRED OBČINO) SOVODNJE Tel. 882-163 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN COTIČ SOVODNJE 109 Tel. 882-006 - 882-026 UVOZ LESA ZA OBDELAVO tovarna obutve in otroških potrebščin MIREN pri Gorici (Jugoslavija) Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, Industrije, trgovine, gostinstva in storitve, n. sub. o., Ljubljana ir.ercator rudar / idrija trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 Idrija, St. Rozmana 1. p.o. telefon: h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p. p. 37 — 65280 Idrija V SKLOPU DELOVNE ORGANIZACIJE SO: TOZD UNIVERZAL IDRIJA, LJUBLJANSKA 5 TRGOVINA NA DROBNO TOZD PRESKRBA IDRIJA, MOKRASKA VAS (SP. IDRIJA) TRGOVINA NA DEBELO TOZD JAVORNIK IDRIJA, STANETA ROZMANA 35 GOSTINSTVO LEP POZDRAV IN SREČNO NOVO LETO BRALCEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA S: Ši ■x :¥ s: % I tv v! TRGOVINA OSKAR KOVIC na PECI, želi vsem cenjenim odjemalcem s te in one strani meje srečno in uspešno novo leto 1981 GOSTILNA «PRI MIROTU» Podnajemnica MUŽINA MARA Tipična vina in domača kuhinja SOVODNJE — tel. 882-017 I 1 v! S % iv GOSTILNA «PRI SRNJAKU» «AL CAPRIOLO» DOL TEHNIČNI URAD GEOMETER JORDAN VIŽINTIN DOBERDOB Rimska ul. 26 - tel. 44-594 TRGOVINA JESTVIN MARVIN STANDRE2 219 | v! vi ;.;I j-ji fi H: .V 1 S :* Hi ■:* Kmečko - delavska posojilnica SOVODNJE GRADBENO PODJETJE MARIO DEVETAK POLJANE -Tel. 44-595 DOBERDOB TVRDKA ;H ! I iš ¥: MAURI OSCAR TR2IC (Monfalcone), Viale San Marco 29 Tel. 74-451 VSEM SREČNO IN USPESNO 1981 ZELI if ciciban 1 i* NARDIN VOJKO GORICA - STANDRE2, Ul. del Carso 67 — tel. 81-310 Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA PIVO UNION in FORST GOSTILNA FURLAN «PRI TILDI* Pristna briška vina in domača kuhinja OSLAVJE — Ulica Ossario 5 — tel. 54-47 v. Iv -I I •V vi u s p E v S N O 1 8 9 1 | | vi vi ;H vi ;!;I ;Vl Š: ŠI š: 5;- | ih v. ! jH 1 •v :::i :¥ | ELEKTRIČNI IN VODNI INŠTALATER TOMŠIČ DRAGO SOVODNJE Ul. ex Impero Tel. 882-032 GOSTILNA K; Iv •!•! vi I S I RESTAVRACIJA «Rubijski grad» BRUNO PETEANI RUBIJE 5 — tel. 882-034 SOVODNJE PERIC POLJANE Tel. 45-024 TRGOVINA JESTVIN ROMANO BUTKOVIČ vošči srečno novo leto SOVODNJE Ul. ex Impero 97 Ši Hi | Š: H: vi vi S i -ši- •ijl ! I Š! H: | H; SLAŠČIČARNA - PEKARNA ELVIRO JERMAN RONKE Ul. Garibaldi 72 — tel. 777-106 želi srečno novo leto GOSTILNA PRI MIRKOTU (V GROJNI) SPECIALITETE NA 2ARU Tel. 87-428 vi vi I S ŠI I! ISKRA Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD — Tovarna za montažo elektromotorjev, n. sub. o. Spodnja Idrija S l g: DELAVNICA 2ELEZNIH PREGRAD TABAJ MILOŠ STANDRE2 Ul. sv. Mihaela 266 Tel. 30-874 Iv ijij ;iji i Hi :H ZDRUŽENO K. G. P. Kočevje Mesnica štev. 13 LOKEV i I ! *: PROIZVAJA MIKROMOTORJE: Iv vi iH s 4 KOLEKTORSKE 4 ASINHRONSKE 4 KONDENZATORSKE 4 SIGNALNE SIRENE 4 ČRPALKE ZA PRALNE STROJE ITD. GOSTILNA NOVIČ LOKEV 165 Domača kuhinja, pristna istrska vina Ob torkih zaprto in sredah .v 1 ŠI S ! I I 1 % | vi GOSTILNA MUHA LOKEV 138 timav SOZD TIMAV, proizvodnja, trgovina in storitve, n. sol. o. Sežana Tel.: (067) 73591, 73150 - Telex: 34135 DO JADRAN EXPORT-IMPORT SEŽANA, n. so!, o. Tel.: (067) 73841 Telex: 34135. 34281 Glavne delavnosti: Izvoz In uvoz blaga po nomenklaturi tržnega in gorlškega sporazuma, izvoz in uvoz blaga, posredovanje v zuanjem trgovinskem prometu, zastopanje tujih firm s konsignacijsko prodajo, prevoz blaga v cestnem prometu, javno in carinsko skladiščenje Lesna in pohištvena industrija Idrija N. SOL. O. SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA TELEFON: (065) 76-010 iH 1 Proizvaja: • SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO • MASIVNE REGALE IN MIZE • ŽAGAN LES IN EMBALAŽO 1 1 » Hi ii | 'g! I ff | S I Hi Hi | I Hi iH Iv I S; Hi Komerciala: DO PRESKRBA KOPER, n. sol. o. Glavne dejavnosti: trgovina na drobno in debelo DO HOTELI IN GOSTINSTVO SE2ANA p. o. Glavne delavnosti: gostinske storitve in usluge v de: HOTEL MAESTOSO Lipica - KLUB HOTEL Lipica HOTEL TRIGLAV Sežana - HOTEL TRIGLAV Koper - HOTEL ŽUSTERNA Koper DO AGRARIA KOPER, n. sol. o. Tel.: (066) 22270 21722 - Telex: 34202 Tel.: (067) 73361 MOTEL AVTOCAMP Kozina HOTEL TABOR Sežana Tel.: (066) 22641, 24061 Komerciala (066) 23761 - Telex: 34202 Glavne delavnosti: proizvodnja priznanih vin: REFOšK, TERAN: proizvodnja žganih pijač in brezalkoholnih pijač EXCORRADO, proizvodnja mlečnih izdelkov DO KRAS, mpi SE2ANA, n. sol. o Tel. (067) 73941 Glavne delavnosti: trgovina na drobno z mesom, izdeluje priznani kraški pršut Lipica, kraško panceto DO SOČA KOPER, p. o. Tel.: (066) 22167 - Komerciala: 21356 Glavne delavnosti: trgovsko podjetje na drobno z industrijskim blagom; s poslovalnicami v Kopru, Izoli. Piranu, Postojni, Ilirski Bistrici, Pivki, Novi Gorici, Umagu vi v. vi i Iv |y Srečno in uspešno novo leto 1981 •W' Športno združenje Bor želi uspehov polno novo leto 1981 vsem svojim članom, prijateljem, simpatizerjem, kot tudi vsem drugim zamejskim športnim društvom ŠZ JADRAN in KLUB PRIJATELJEV JADRANA želita vsem članom, navijačem, simpatizerjem, podpornim članom, a tudi vsem športnikom v zamejstvu srečno novo leto 1981. ŠD POLET vošči vsem članom, dobrotnikom in vsem prijateljem mladine srečno novo leto. Vošči tudi vsem zamejskim društvom in športnikom v matični domovini. vi g !y vi Zadruga NAŠ KRAS želi vsem svojim članom in vsem Kraševcem mnogo zdravja in sreče v novem letu 1981. | vi vi Godbeno društvo Prosek vošči vaščanom in prijateljem SREČNO NOVO LETO Iv šj vi vi ‘v I - :•? S ,y Iv I v. STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex •' v. ■ \ INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ Industrija bombažnih izdelkov IBl - Kranj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah ZAŠČITNI ZNAK «lBb> JE ZNAK KVALITETE! v. M* $: vi vi Iv vi S S % S | % Iv .Jlj | Iv I;I; Iv I;> Iv Iv II* I;I; | Iv jjl; Iv i;i; 1 I o v industrija usnja vrhnika JiliA ' ŠIROK IZBOR USNJENE IN KRZNENE KONFEKCIJE TER USNJENE GALANTERIJE VSEM SREČNO IN USPEŠNO 1981 Zgoniška občinska uprava vošči vsem občanom veliko uspeha v zasebnem in družbenem življenju v letu 1981. ZAVAROVALNICA GENERALI GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. agencija v TRSTU Ul. Genova 14 Tel. 610-345 na OPČINAH Ul. dei Salici 1 Tel. 211-489 ŠVAB CORRADO AUGELLI ROBERTO Voščita vsem svojim klientom in prijateljem srečno 1981 Izvršni svet skupščine občine Domžale Skupščina občine Domžale Družbenopolitične organizacije občine Domžale čestitajo za Novo leto vsem občanom in delovnim ljudem ZAŽELITE SVOJIM NAJDRAŽJIM VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU Z DARILI NARAVE - MEDEXOVIMI PREPARATI SREČN01981 hp #1 medex ljubljana, Jugoslavija h« 1 afPfecitin. **#*?>'****S< ••• fnetkrostn ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. FEBRUARJA i t'!-* ' '.. p; A <■ A ■ %ŠSlfiS®lfS S. * „v> ■ •;* ' MA* ■ ffffr | I i>’4m v»m |S| fe.fe fifiH pmMm Ittii gM9 iMpli ! im ’■■■> ’■ ♦ J ‘V / ' V.^-V 7>>ry, v‘7. ♦ > < \ •- s* :rajf* ■- pc: p| mm W^š*;i v ji:>. v; ,: *. ?MP? - iK4? J jg (MK JB \ -., >jh»;