Poglejte Ha kevillce pole« naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
i
Last 'slovenskih i delavcew Ameriki.
rsxzxxzzzzz
Trt KOV
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost m
STOJ DOM (immm
mM) ta prwftw).
Telephone: CHelsea 3-1242	Btaatarcd m 8ec«d CUm Matter September 25th. 1941 at the Post Office a* Net	w York. N. under Act of Cencree* of March Srd. 187t.	
No. 178 — Stev. 17»	NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 11,	1 941—ČETRTEK, II. SEPTEMBRA, 1941	Volume XLIX. — Letnik XL1X.
RUSI OBKOLJUJEJO SMOLENSK
RUSI PRITISKAJO NEMCE NAZAJ. — MARŠAL TIMOSENKO JE IZDELAL VOJNI NAČRT, KI SE JE DOBRO OBNESEL. — MEHANIZIRANA DIVIZIJA GEN. vo nBOCKA V ŠKRIPCIH. — RUSI VRGLI NEMCE NAZAJ CEZ REKO - STRAHOVITO KLANJE
Nemške armade na osrednji fronti, katerim je armada maršala Timošenka prizadela velikanske izgube, se v velikem neredu umikajo in Rusi so pričeli s severa in jugovzhoda obko-ljevati Smolensk, od katerega pa ni ostalo drugega, kot sam« razvaline. Rusi bo dospeli do Ribačeva, samo 11 milj od Smolen-ska.
Poročilo dalje pravi, da se fronte pred Leningradom, Kijevom in Odeso trdno drže. Vsekakor je velika ruska zmaga pred Smolenskim znatno olajAila nemški pritisk na Leningrad, Kijev in Odeso.
Velika bitka, ki je trajala 28 dni, je dosegla svoj višek v ponedeljek, nakar so se Nemci pri čeli umikati. Nemci so na bojišču pustil i do 80,000 mrtvih in ranjenih vojakov ter 538 razbitih in tudi nepoškodovanih tankov.
milj dolgi fronti pri Duliovši-ni.
Nemci priznavajo, da so dalje proti jugu Rusi obkolili velik nemški oddelek med Bere-zino in Dnjeprom. Rusi so unii-efli ves nemški oddelek.
Na nekem drugem mestu so Rusi vrgli Nemce čez reko f'N.M V tej bitki so Nemci izgubili 238 tankov, 50 aeropla-nov in velike zaloge vojnega materjala; v Dnjepru pa je u-tonilo 4000 Nemcev.
Ko so Rusi dospeli na de^ni breg Dnjepra, so takoj pričeli prodirati dalje in razbili močno nemško armado, ki je imela mnogo tankov in mehaniziranih divizij. 17. oklopna divizija je bila poplnoma uničena, Nemci so izgubili 60 tankov in na bojišču je obležalo
1600 Nemcev.
oe-po-
ŽELEZNIČARJI PRIPRAVLJENI NA STRAJK
E. F. Whitney, predsednik "Brotherhood of Kailway Trainmen je sporočil, da bo v ponedeljek zvečer ob Šestih .napovedalo pet železuičarskih bratovščin štrajk. Voditelji vseh (devetnajstih) železničarjih bratovščin, med njimi tudi on«h, čijih člani niso direktno zaposleni pri tehniškem delu, imajo od članstva pooblastilo napovedati štrajk, ker so železniške dr i-žbe zavrnile njihove pogoje.
Napov4d štrajka je v gotovem pogledu le fonualua va, kajti železničarji so »podvrženi določbam železniški ] staje..	,
Soglasno s to postavo mora imenovati predsednik Združenih držav'posebno 'komisijo, ki bo natančno proučila dejanski j. o loža j ter v teku tridesetih dni podala izčrpno poročilo o >voji preiskavi. Izza tistega časa pa do izbruha stavke mora Lato poteči še trideset dni.
Če se 'bodo vsa 'pogajanja in vsa prizadevtyija izjalovila, bo štrajk izbruhnil dne 13. novembra.
Whitney upa, da bo predsednik takoj po povratku iz Hyde parka imenoval posebno komisijo.
Železničan»ke bratovščine imajo vsega skupaj 1,250,000 članov, ki zahtevajo, naj jim železniške družbe povišajo plače od dvajset do trideset odstotkov.
Junaaki čin ruskega častnika
Bitka za Ribačevo je bila zelo »skrbno pripravljena in sta za njo izdelala načrt maršal
TimoŠenko ingeneflalni poroe- H ti Smolensk 8e je
Se tedsaj, ko so Nemci prodi-
t rajala bitka in v tem času je bila popolnoma obkoljena me-hainizinana divizija generalnega feldmaršala Fedorja von Bocka, ki je prodrla skozi vrzel ruske Črte in je ogrožala Briansk.
Drugi večji nemški oddelek, ki je ogrožal Kijev, je bil uničen že v prvih dneh ruske pro-tiofenzive, ko je armada gene-Hala Koneva dospela na zapad-ni breg Dnjepra isn nato prodirala ob Pripetu. Zopet druga ruska rmada je pričela od Vitebska prodirati v namenu, da se združi z armado, ki je prekonačila Dnjeper.
Najbolj krvavi boji v zadnji veliki bitki pa so <se bili na 30
sebno odlikoval stotnik Vojee-kovski in njegov junaški čin bodo opevale pesmi še sto let. Vodil je opazovalni oddelek ter je postavil svojo opazovalnico v zvoniku v majhni zapuščeni vasi.
Poveljnik v ozadju je bil ž njim v telefonski zvezi. 1 Poveljniku je dajal nattamčna navodila za artilerijski ogenj. Zunaj vasi pa se je boril njegov bataljon. Naenkrat pa je v vas pridrvel močan oddelek nemških tjankov, ki so se razvrstili po trgu pred cerkvijo.
Nemški poveljnik je Vojce-skovskega pozvai, da se poda, toda stotnik je izpraznil na Nemce svojo strojnico. Uvi-del je, da v nevarnosti ni samo
njegov bataljon, temveč tudi vsa črta zadej za Mas jo. Ne da l bi kaj pomršljal je po telefonu zakliea* •
"Streljajte na-me! Na cerkveni zvonik. Trg je poln nemških tankov. Živel** tovwriail"
Topovi so zagrmeli, stolp se je zružil. Trupla junaškegp stotnika pa niso mogli najti.
Nemci trdovratno molče
V Berlinu si ljudje aie morejo razlagati neprestanega mol-i ka nemškega vrhovnega povelj | stvia. 0 bojih na 1500 milj dol-igi fronti pravi poročilo samo: '44Na vzhodu so v napadih stal-fni uspehi/'
j Tudi drugače zelo zgovorni berlinski krogi pravijo, da poročilu vrhovnega poveljstva ni mogoče ničesar dodati in da je za bližnjo bodočnost mogoče pričakovati daljši molk.
Včeraj so bili tudi Berlin-čani zelo razočarani, kajti Hitlerjevo glasilo 41 Voeikischer Beobachter" na prvi strani ni prineslo niti enega poročila o bojih na ruski fronti.
i , _ Deželi preti inflacija... pravi Morgenthau
Zvezni zakladničar zahteva Višje davke, svari pred brezpotrebnim trošenjem in poziva k štecEji-vosti. — Delavci nef sme;jo zahtevati previsokih plač, trgovci ne prevelikih do&čkov.
Na zborovanju Advertising Clnba v Bostonu je izjavil zve«-ni zakladničar Morgeivthau, da preti deželi inflacija. Delavce, farmerje in trgovce je svaril pred pretiranimi zahtevami glede plač in dofbičkov.
Rekel je, da je treba na vsak- način naložiti nove in višje davke ter je .pozival prebivalstvo, naj preveč ne troši, pač naj pa varčuje na vseh koneih in krajih.
Za boj proti inflaciji je Morgenthau priporočil: — Manjše povpraševanje po blagu, višje
ba življenske stroške zmanjšati ter s tem preprečiti infla-
davke, regulacijo plačevanja j cijo.
Norveški delavci stavkajo. Zarota proti Hitlerju
V Oslu vlada z največjo strogostjo nemška vojaška oblast, ki razsoja med življenjem in smrtjo. Nad mesto je razglašen prek i aod, ker so delavci nenadoma za stavkal i. Vojaška oblast je -postavila posebna sodišča, katerim je dala .popolno oblast krivice obsojati na smrt, ali pa dolgoletno ječo.
Nemške okupacijske oblasti so naznanile, da bo vsak odpor zdrobljen z oboroženo »ilo. To je v soglasju z nedavnim razglasom, da se bodo nemške oblasti poslužale sile proti sili, ako bi se Norvežani upirati sodelovati z "novim evropskim redom."
Kot pili vi porčilo iz Stock-holma, so bile v Oslu usmrče-ne tri osebe*
Nemški komisiar na Norveškem je Joeef Terboven, ki ima popolno oblast po svojem mnenju vzdrževati red na Norveškem.
Terboven je izdal odredbo, po kateri *o stavke prepovedane ; po mestu morajo biti uga&-njen vse svetilke od 7 zvečer,
pa da 4 zjutraj; ves promet je vstavljen po" 6' zvečer, razun po železnici; ples je prepovedan, reatavrtacije morajo biti zaprte ob 6 zvečer.
Iz Stockholma poročajo, da je bilo VKtreljenih 26 nemških častnikov, polkovnik V. Gre-venitz, sin generala, pa se je usmrtil sam, ko je bila odkrita, zarota proti Hitlerju. Zaroto je • financiral industrijalec Fritz Thyssen, ki je v pričetku financiral nacizem.
Zarotniki so nameravaJi vjeti Hitlerja in druge voditelje nacijske stranke ter generale von Lista, Reiehenaua in Guderia, ki je poveljnik nemške oklopne armade.
Ko. se je Thyssen spri z Hiti lerjem, je pred nekako enim letom pobegnil v Francijo, 'francoska vlada v Vichyju pa ga je izročila nemškim oblastim. Od tedaj naprej ga je i-mela v svoji oblasti tajna po^ licijai Gestapo, iz katerega so
izsilili priznanje glede zarote, nato pa je bil vstreljen v koncentracijskem taborišču v Dachau.
Prihajajo pa tudi poročila o novem čiščenju v nacijski stranki, odkjar Be je pričela vojna z Rusijo. List "Voelkischer Beobachter" namreč poroča, da se 4 4 umrli nesrečne smrti" Adolf Franck, član Ge-stapa, dr. Franz Freese, ravnatelj Utjai tiskarne na Dunaju, dr. ifViederkJi OkLenburgy star član nacijske stranke in Joseph Roth, uradnik ministrstva za cerkvene zadeve.
Poročano je bilo, da je bil Roth vtopljen v nekem jezeru na Tirolskem na ukjajz Gestapa, Francka pa so na povelje Himmlerja vstrelifi v njegovem uradu njegovi lastni ljudje. •
Trije generali, o katerih poroča "Voelkischer Beobacli-ter", d|a« so mrtvi, so bili nasprotni vojni z Rusijo. Ti »o: Otto Laoelle, Luriwig von Schroeder in Gotthard Seidel.
Gayda o Tayloru
Glede potrebnega Rooseve4-tovega odposlanca v Vatikanu, Roberta C. Taylora, pravi znani italijanski ča^ni-kar Virgi-nio Gayda, da iina za papeža pismo, v Icatemh utemijuje predsednik Roosevelt vstop Združenih držav v vojno. .
— To je ena stvar, — piše Gayda v Giornale d'Italia", — druga stvar je pa dosti važnejša. V slučaju prekiiijenja diplomatskih odnosa je v med Italijo in (Združenimi državami, hoče imeti Roosevelt v Italiji svojega opazovalca. Ta opazovalec naj bi bil Myron C. Taylor, ki bi sproti obveščal Roosevelta o tekočih razvojih.
Šestnajstletni: obsojen v dosmrtno ječo
Iz Woodstocka. Ifl.. poročajo, da je bil obojen na dosmrtno ječo 16-letni Richard Wesolick, .ki je dne 14. julija usmrtil 37-letno 'Margareth Young, mater petih otrok.
Umor je izvršil, ko je bil začasno izpuščen n poboljševad-niee.
Pogodba s kompani j s ko unijo pri Weirton Steel
Weirton Steel Company je podpisala pogodbo z nedavno ustanovljeno Weirton neodvisno unijo. Voditelji kompanij-ske unije pravijo, cla tako dobre pogodbe ni v vsej ameriški industriji jekla.
Delavcem, ki so poklicani v vojaško službo, je ob povratku zajamčeno delo; vsak delavec ima plačane počitnice; minimalna plača za moške in ženske znaša 72 in pol centa na uro.
Anglija je dobro preskrbljena
Lord Wool ton, angleški minister za prehrano, je govoril v Edinburghu ter dejal, da je Anglija sedaj bolje preskrbljena kot je bila na primer pred dvanajstimi meseci.	. .
Navzlic temu, da večina angleških ladij prevaža vojni material, je bilo mogoče napolniti z živili vse zaloge.
na obroke in pospešeno varčevanje.
Cene je treba podrediti najstrožji kontroli ter dati na razpolago vso preobilico farmskih produktov ter preprečiti neu-temljeno draženje.
Nadalje je priporočil zvezni zakladničar zmanjšanje manj važnih zveznih i-zdatkov ter štednjo v državnih, okrajnih in mestnih upravah.
Predsednika Roosevelta je pohvalil, ker je vetirai predlogo glede "zamrzenja" vladnih zalog bombaža in pšenice.
—	Na trg ibomo spravili ves odvisen bombaž in vse drugo 'odvisno blago.
Priporočal je uvoz kanadske pšenice, katere ima Kanada' 498 milijonv 'bušljev. Ta uvoz je treba tako povečati kot je bil nedavno povečan uvoz kubanskega sladkorjfa,
—	Ameriko so nekoč smatrali za deželo, — je rekel, — po kateri se cedila mleko in med. V deželi je še vedno dovoli j mleka in me<lU, toda preveč ga je spravljenega v skladiščih. Odprimo zatvornice in in pustimo ga teči ....
—	Farmerji, ki skušajo z zmanjšanjem pridelkov doseči višje cene, ravnajo skrajno nesmiselno. Ali so že pozabili, kako so morali trpeti po infia ciji leta 1920 in 1921? Tiste razmere se pod nobenim pogojem ne smejo ponoviti.
—	Istotako je nesmiselno, če zahtevajo delavski voditelji vsakih par mesecev višje plače za delavce. Višje ,plače večajo produkcijske stroške, višajo cene in povzročajo draginjo.
—	V bližini tovarn, kjer je veliko pomanjkanje stanovanj, zahtevajo hišni posestniki za stanovanja pretirano visoko najmenino. To njihovo početje je skrajne nesmiselno. Istota-ko nesmiselno ravna bankir, ki zahteva od dolžnikov oderuške obresti.
—	V dežeLi so še vedno posamezniki in skupine ljudi, ki skušajo obogateti na račun inflacije. To je največja zmota, ki si jo moremo predstavljati.
<—Inflacija bo odvzela delavcu dobršen del dnevnega zaslužka, farmerja bo pahnila v dolgove, ki jih ne bo mogel odpJLačati, uniči-K bo moralo in ustvarila neslogo v dežeii. Inflacija ščuva producente proti konsumenftom, delavce proti delodajalcem, dolžnike proti upnikom.
(Na Zborovanju
—	Proti neurejeni in neupravičeni inflaciji še moramo boriti z vsemi sredstvi, — je poudarjal. Če tega ne bomo storili, bo drvela dežela v propast.
—	Istotako moram napove-vedati boj neupravičeni dral^ gin j i. Pri tem moramo vpo-števati tiste plasti našega naroda, ki se preživljajo s skrajno skromnim zaslužkom.
Po Barkleve^m ninerijii bo
znašal v tekočem Tiskalnem le-
tu narodni dohodek 95 tisoč milijon.v dolarjev torej 23 tisoč milijonv dolarjev več kakor prejšnje leto.
Po njegovem mnenju ni davčna predloga, ki jo je sprejel senat prejšnji teden, dovolj ostra in visoka;. Če *e ge naro-dn i dohodek poveča 1 za 23 tisoč, milijonv dolarjev, prav ialio odvzamemo od te vsote nekaj več kot 3500 milijonv dola*j?v za narodno obrambne evrhe, kajti narodni abra nh il pio-gram je omogočil povišu-je narodnega dohodka.
Ob koncu svojega govora je omenil Barkley tudi vojni" položaj v Evropi. Proslavljal je pogum in junaštvo Rusov v njihovem boju proti Nem-Vn.
— Dasiravno se ne striuja-mo s političnimi, načeli nazori ruskega naroda, — je Uo-jal, — prianamo Rusom pr \i-oo imeti vlado, kakoršno ,i žele. Rusi se bore .proti isti nevarnosti, ti ogroža na« :i \ts ostali civilizirani svet.
N. Y. FARMERJEM MANJKA DELAVCEV
Značilen poziv državne delavske posredovalnice — Pomanjkanje je znatno večje kot je bilo leta 1917. — Cene poljskih pridelkov naraščajo.
!M h^biiFwJhtzoxd | iG,iliuu V državi New York je začelo resno primanjkovati farmskih delavcev. Slično pomanjkanje,
la že vsaj nekaj ur.
Governer Lehman je ozna-mi _ . čil pomoč na farmah za "pa-toda ne tako veliko kakor le- triotsko dolžnost''.
tos, je bilo leta 1917.
Vsak, ki je količkaj zmožen za kakšno delo, si poišče zaslužek v tovarni. Farmerji so v resnih skrbeh, kako bodo pospravljali poljske pridelke.
Po naročilu governerja Leli-mana je državna delavska posredovalnica pozvala farmerje, naj povedo, koliko delavcev potrebujejo, istočasno je pa naslovMa ,^pel na* prebivalce, naj vsak, ki kcrfičkaj utegne in more, pomaga že vsaj nekaj dni pri farmskem delu. Kdor ne more delati ves dan, naj de-
Posebno je treba pomoči pri pospravljanju tomatov, fižola, koruze in sadja. V enem namem farmskem okraju potrebujejo dvanajst tisoč delavcev.
Iz Trentona, glavnega mesta države New Jersey poročajo, tla so Be poljski pridelki od meseca julija do avgusta podražili skoro za poldrugi odstotek.
Vzrok podraženja je baje pomanjkanje delavcev. V primeri z lanskim letom.so letos poljski pridelki skoro šest odstotkov dražji.
SNE2NI VIHAR V ROCKY MOUNTAINS
Zgodovina baje še ne pomni tako zgodnjega snežnega viharja. — Več oseb je bilo v smrtni nevarnosti. — Veter je pihal z naglico 40 milj na uro.	~ >
Iz Denvera, Colo., poročajo ' o velikem snežnem viharju, ki je divjal po ponedeljek po Rocky IMountains.
Trail Ridge Road je bil pokrit s pet čevljev visokim snegom. Ponekod je kazal toplomer devet stopinj nad ničlo. Taki viharji se začno pojavljati konci meseca septembra in v začetku oktobra, zgodovina pa ne pomni, da bi kdaj že 8. septembra snežilo.
•Na begu pred viharjem se je High Wild Basin Trail onesvestil 59-letni George Potraiz
iz Chicaga. Rešil ga je njegov zveze ban- brat Herbert, ki poučuje kemi-. kirjev v državi Iowi je izja- jo na University of Colorado, vil senator Barkley, da je tre-1 Obvestil je čuvaje, ki so ga od-
nesli v kabino, in poklicani zdravnik je ugotovi, da bi ne ostal pri živ|jen ju, če - bi ga uro kasneje našli.. -•
Avtomobilov katerem so se vozili 19 letna Margaret Stuart iz Ghicaga, 20 letni Dick Thomson iz Cody, Wyo., in 25 letni Otfs Hart iz New York City, je obtičal na Red Lodge cesti v snegu.
. Čuvaji so jih dobili šele proti večeru, vse prezeble in sestradane.
Veter je pihal z naglico 40 milj rua uro.
Prej je vso noč deževalo, proti jutru je pa začelo r.eži-ti.
•HJGAl U i 10 D I" - KewYori
[Tlmrsday, September It; 1041
jxiar t* iM
pWMd and PuMlabe* by Sl«T«»fa PoUlsh&g Ci«Hny. (▲ Oorpormtlo«*).
Fnnk ftaknr. Mdaat: J, Lopat*. 8m. - fltet of bailoMi of tte
»•ifccw«trtm and Iddteuie. oi »bore o*lcer»: 31« WMT 18tn BTBUT,
YOEt It 1L
48th Year
"aiu Naroda" U lMued every daj except Sa'tnnUyt, Sunday* and Botldaya.
Rabecriptloa Yearly #0,—. Advertisement oft Agreement
Ea eeio leto velja tlet aa Ameriko In Kanado «8.— ; »a ped leta H-i aa Četrt leta f 180 — Z« Ne« Tork aa celo leto «7.—; aa pol laU tS-SO. E« Inoaematvo n celo lato iT.—J M pol lati I8JS0. ~ ~
-«U* Naroda" Uhaja tmU dan imeolt sobot, nedelj ln praamlkor.
-OLA8 NARODA." II« WEST 18U STREET, NEW YORK, M. f.
i: CHelaen I—IMS
PODJARMUENI NARODI SE PUNTAJO
Ugledni newvorski list "Times" je objavil nedavno il a nek, iz katerega je razvidno, da bodo imeli Nemci in Italijani še (precej opravka v jugovzhodnem deln Evrope, predno bodo mogli smatrati za resnične gospodarje podjarmljene-ga ozemlja in pod jarmi jenih narqdov. Zadnji razvoji vzbujajo upanje da sploh nikdar ne bodo kos položaju.
Med Zasužnjenimi narodi je začelo vreti, in to vreije bo mogdče v zgodovin zaznamovano kot obratno razdobje v drugi svetovni vojni.
Kriialu jx> nemškem vpadu v Rusijo se je delavnost srt>-skih četnikov povečala m poostrila.. Nemški transporti živil in drugih .potrebščin niso več vami; nemške patrulje odhajajo v samotne kraje, iz katerih se nikdar več ne vrnejo.
Bolgarski in romunski kmetje sle pritožujejo nad pO-m anjkanjem živil, nad mobilizacijo mladih letnikov ter nočejo podpirati Nemcev v njihovi borbi z Rusi. Vsepovsod se pojavlja odpor proti nemškemu gospod £tvu.
Balkanski narodi pa ne sovražijo sAmo Nemcev, pač ste je pa tudi med njimi samimi sovnažtvo silnO poglobilo.
Srbi, ki domnevajo, da so jih Hrvatje izdali, s6 sklenili iztrebiti hrvaitske voditelje ter enkrat za vselej uničiti hrvatsko državo.	__
•HrvatsJki republlikanci sovražijo Nfeniae in Madžare, istočasno se pa Srhov boje.
Madžari, ki so jih Nemci zasužnjili v vojaškem, političnem in gospodarskem pogledu, čakajo treniitka, ko jim bo rspelo strmoglaviti Horthyjev režim, tpognati Nemce iz dežele ter iztrgati Romunom vso Transilvanijo.
Romuni, ki so do grla siti ri&ke vojne^ 'bi najraje u-darili .proti zapaiiu na Madžare ter zajame ill svoji državi iste meje kot ji-h je imela po prvi svetovni vojni. —
Bolgari nočejo ubogati Nemcev ter -se jim pridružiti v borbi -proti Rusom, bi najraje udarili na svoje stwe sovražnike Turke, d očim smatrajo Ruse zA svoje »prijatelje.
Na Grškim divja pasivna vojna. Na grškem ozemljil se baje še vedno skriva kakšnih dvajset tisoč angleških, avstralskih in jugoslovanskih beguncev. Grki gbje silno sovraštvo n a prani "Nemcem in Italijanom ter se žele čim£rt*ej pridružiti balkanski revoluciji.
Očividci, ki slehrni dan prihajajo na Turško in v Sirijo, poročajo, da se snuje na Balkanu nekaj ogrOhiriega.
Nemci in Italijani so poslali v Jugoslavijo, na Romunsko in Grško nova ojačenja. Zaenkrat se še ne ve, če namerava to vojaštvo udariti na Turčijo ali če je pripravljeno za zatretje revolucije, porajajoče se na GrŠkerh, Romunslkem in Bolgarskem.
O preteči vstaji na Grškem priča dejstvo, da Nemci s Mrtrtjo kaznujejo vsakega. Grka, ki ga zasačijo pK posliiSahjn poročil iz inozerii?stva. Zbiranje v dknpmah je pod smrtno kaznijo prepovedano. - ■ "
Nemško in italijansko okupacijsko armado v jugovzhodnem delu Evrope čaka najtežja preizkušnja. Pripravljena mora biti na uspešno ustrahovanje pod jiarihl jenih narodov ter na vojno z močnim sovražnikom na dhligift frontah.
IT,pati je, da bodo podjarrtlljeni narodi ze vsAj pozabili medsebojno sovraštvo ter že vsaj zafefcmo nastali proti skupnemu sovražniku.	*
^iloletto vini Oljarn zanl-miro pišimo^ katerega smo prejeli od svojcev iz stare tloiadVine, katero t-o nam pisali iz Vrhnike miojo žene ihati, sestrift in brat, kateri je imel novo mašo v farni cerkvi sv. Pavla na velikonočni ponedeljek, kljub veliki zmetSnja/vi, ki je nastala po okupaciji naših krajev.
Pismo je pisano na štirih tarikih ILstrft, in so vsak nekaj napisali, ter ham je isto v veliko pomfirjenjc1 v teh strašnih časih, ki nil mo dosedaj ničesar vJedeili, kaj ž njimi čita pa se poveod samo o strahotah in grozcldejstvih. Upam. da bo isto pomirljiva vplivalo tudi na
nartiireč one, ki imajo Wrojce v krajih, ki so- zasedeni po Italijanih, kateri, sodeč po, pisanju, heravnajo z našimi ljudmi tako kruto, kot se.-Jiši tr Ntamcih.
(Iz pisanja je razvidno, da se je v čflsiu pred vojno zifiešnja-vk> izgubilo več naših pisem tje in njihovih senv dasi smo vsa-, kega oddali vedno po zračni pošti, priporočeno ter z povratnim potrdilom, na kateiega se je prejemfnik pismS podpisal, ter smfo vi-elej potem vedeli,, kdaj 90 tam pismo prejeli. Na-vakfrio pa smo prejeli od ttjili preje odgovor kot povrarthb karto, katera je bila vrnjeha po navadi poŠti. Pisali pa so1 naih fro zračni pošti — zhr.mke sedaj s*> vse italijanske.
To tpisimto, katert> bo razen par €tdsta\*ko*v osefonih t-edlbin-l^rih zadev objavljeno v celoti; je bilo oddano tam po zračni potiti 2. avgusta na naš naslov, pa je ifc>spe!o 22. avgusta. Povratno kaito našega pisma pa srn') dobili 4. septembra.
V boljše razumevanje pisma naj cmenim par frripbmh. No-vomaišnik Prance je bi-dt m Oje žene. Sestra Nada je vodila
Ameriški rudniki v Mehiki počivajo
Iz glavnega mesta Mehike porolčajo, da je pri amerisfc Penoles Mining Company za-stavkalo 3200 rudarje^. (Zahtevajo višje plače in boljše delavske pogoje. Zastavkali so naVzJic prizadevanjem deliv1 skega ministrstva, ki je skušalo spor mimo poravnati. Družba ima topilnice v Monterey in Toreonu,ter rudnike v dr-žofvali Zacetecas rn <Juerro.
Stavkaj j i zahtevajo povečani letni zaslužek v Znesku 1 milijon 200 tisoč pezt (250 tisoč dolarjev) dOčim jim družba pa pohuja le 300,000 *pe-zet.
V zvezi s stavko se vrše veliki izgredi. StAivkarji »o pobili šipe v izložbah sedmih ame-rišfeih avtnih agentur ter poškodovali avtomobile. Oblasti
so zajprle že precejšnje število štrajkarjev.
Zahteve pristaniških delavcev
V (New Yorkli so se sestali delegat je 125 localov AlFL International Iiongshoremen 's Association.
Delegat je zahtevajo, naj bo pristaniškim delavdem okrajšan delovni teden od 44 na 40 ur. Zdaj zaslužijo po $1.10 na uro. Ce delajo overtime, dobe $1.65 na uro.
Vaše investiranje v Defense Savings feond&v serija E, se bo zvišalo za & in eno tretjino odstotkov v 10 le^ih. Kupite Defense Bonds in . Stamps?
PGLASUJtt ^ "GLAS NARQDAm
IMATE ZE T A PRI ROCNI AfLAS?
V teh Vrltl>nrti t*iib Je TMldn Cltatelju dnevnlb veatl potreben ta prlfotiil ATLAS. Id ga ptfUer mo nafilm naročnikom po najifltjl cetU. — NaroHte fa fe> da»«k*
Velikost 9H X 14H Intev
48 velikih strani ; 82 barranlh semljerl^Lor tujlb držav In 9 »emljevlddv Zdr. dHStv In aaatav vodllnUi dr-
45 svetovnih silk popolnoma o-
ina fJenlh; Zanimivi svetovni dogodki. novejSl eemljevld kaie cen am In tndl: |
razdelitev POUSKB med ' nemčijo in -rdsijo
triiJ^ANsko oavoaittev kt
BANIJE
priključitev . 0ehoslova-ške k nemčiji
n6va FiNsko-RusfeA Ifiik
Cena
centov
Pošljite ivotd t ib&mklih po S a*, po Z centa. ______
Posfebnoat:
HA-SiMONDOV ZEMLJEvni, ki
SAM SEBE POPRAVLJA
kufttifr, Id ca dobite a anatom to ko k« lapolnlte ln pofijete k ladaJateUo zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne sanljc-▼Me > norimi mejami vojskojo-Hh se dritkv, kakor bodo prrtae-vStoi po tedanji yojnl,
Nar6čite Atlas pri!
"Glas naroda-
tli WE&T iidi feTEKKl M ■ W I O t K , It t
®dravtljA. *Pm? v^oktit k ker mu- je zelo dolgčas.
Sesfl'Aj fpa. p I«, v lepa h^vala za voačilo, kakor tudi Tebi, A uči, fcpHm jae pdl^bno, da bi ge že enkrat videli. Flvala tudi Vama. >Tožf M Jožeik, kar .sta tali darovala. Bog povrni!
1 Pismo od sestre;
31. julija 194$: I*ra^i mi vsi trije:—
tRrecej <*asa smo (»akali pi^ma od Vas. Tu<li vi &e eakate, »pa mprda se tejga pisma ne bokte dobili. Precej pisem se je iz, gvibilo, kakor pišete, tudi od nai niste ctoibila <zadnje pismo, ko sem Vam jaz pihale že po Včliki noči. Tndi Matic ni de-bil. Stric Jesenko tudi ni nie dobil. Tisto piiswii:> smo nazadnje dobi1 i je bilo še pred Veliko nočjo, ko si Tl Jož?, sqaoro-eal za denar razdelit. On?di-la sera prav tako, kot si zapihal. Za naprej kar si sedaj" pi-fal, bom pa hidi se uredila. V imemi vseh se Ti se jae zahvaljujem prav lepo. Saj se bo fee vsak poseftrr j š? zahvalil.
Stric Jesenko Se dobi pokojnino. zaenkrat ntn se ni ni^ hudega, kftitOr tndi nAm 5e ne.' Ereiz kmriia Se nrebro bili. Polente pa veliko kuhani'*' zintraj in ■zvečer, še nikoli ni bila tša-feo dobrA, kot j? setHaj. Dokler (bo ta"ko, se ne moremo kai* nič pritožit. Sedaj interni ?e novi kromipir. kilh\are. stroP-5i Fižol že 14 dni josrK Trtica tudii "že Pešarke deld.
Sedaj tudi drugega dela nimamo, v gozd gremo po praprot za šteje. Pa maline in borovnice nabiramo. .Taz tudi za Franceta pripravljam, ko bb šel 12. av«gi| ta že v	v
Mirno na OoJemiskem. Dobro irtesto je dobil. Bo lahko veči-kfca-t gHo s plaiknil s dobro kapljico. Od njegove nove maše s? pa --ip^ofa ne more vsega opisati, kako je bilo lepo, hudo. jrinljivo, žalostno in veselo. Na Cvetno nedeljo smo (bili vsi v Ljubljani, ko so feSi ti horvO-maSrtiki p*f ivečleni. Bili sino v škofovi (kapeli, ker jih je bilo malo. In ravno kso vsi no-, voma'Sniki pristopili k altarju, namesto da bi jim zvonovi potrkavali, so se pa o&rasili topovi, sirene so tulile, tako ipoka-nie je bilo »ibupno. Mi e*no kar okanlteiVf ti in mislili, Via ti&s bo yse zjtl ulo. Ob 7. Mraj Vd začeti in nlled posvecenjem je -bil tretji riapad na Ljubljano. Ta strah je toil za nas hajvecji.
Ko se je vse končalo, smo v«l hiteli iz Ljiuibljane domov. Kar še Barfbka morala hoditi. Noben vifak xd vm peljal, ne,avto.; Os«n kfBom(4trof sm«>'hb-(fili, (potem smo dotnli konja in voz, da smo se ivisi na voz visedl.i
jOd TxKga dol ie tudi že Hrenov Matjftž prifu-nal s <par konji, tako da se je vsaj Franke malo bo'jj vozil. OruiBo nam je P9: vse p o sreči. Pekli smo vse doma, v*eč ko 3 jerbase ša-
Nekaj imen in številk.
I Sedanja vojna traja nekaj ♦ pJjewje-, o+>np, žailoet, revščina, hiid dvfe te« in V njo so bile o-1 sirort^tvo, std, maščevalnost
- in vse drugo, kar je z vojno v
ziroma so zapletene sledeče dr-
Ž&ve: femija, Francija, angle ški imperij, JngoflMvija, OV-ška, Poljska, Belgija, Holand-jska-, ^orveslqa, Danska, Luk-keiWbiirška, fem&ja, Italija, Romunska, tMadžarska, Bol* garska, Finska, Čehoslova^ca, Avstrija, Aib^nij^, Estonska, Lef&ka, LitaVska, Libanon, Ši-tija, biak in Iržtt. '
Samo tri države, ki ^o bile tekdni ^>rve svletOvbe v&jtite nevtralne^ niso udeležene v se-daiij[i vojni: Španska, Svlca m fvve^sfca.
Vojne se f>bftr^dh'o ali nepO-srednti hdeil^ujfd ti^og. s'e'dem-stopetdeset milijonov ljudi, torej štiri ipeline vsega človeštva.
V	Hitlerjevem in Mussolini-jevem taboru je dvajset milijonov vojakov, v zavezniškem taboru jih }e najbrž še Več.
; Anglija potroSi za vojno vsalk dan petdeset milijonov dolarjev.
Pa kaj! Vse so s^aho srfho-patne številke.
V	vOjni je pa še marsikaj drugega, česat s Številkami ni nibgoče izraziti.
mirni
^"ir r
Mč^iii d'Ahek^ pre^kiefieti
vrečo bele moke in masti, da so tahko ri&pekU pecivA in potite ter kot je iz tega razvidno, ,%n ni bilo od vojaških oblasti mcesiaT odvzetega.
Matic je svak- kateri je kot prej, stidŽaj zopet v sh*zfbi pri Slovencu. Nekaj gotovo tiskajo in najbrže ne v italijanščini, ker bi noib^n ne razumet.
Sestra Mici in njen mož Janez so Maril>oni in so do konca rtiaja še prihajali domov, sedaj pa menda ne morejo več. On je bil strojevodja pri železnici. Če je že, ibi bilo skorajj težko Verjiehio.
Striti Jeseoko Je bivši vrhni-i?ki pisn^onoža, 'Iti je opravfjai to »lužbo ok>i«g 30 kt ter kot pit5ejo, dobiva tudi sedaj še redno svojo piokojnino. Sliši se pač čudno, toda da ni tako^ bi nam o tem gotovo raje ne poročalL
Pok. Sure a pa je bil mož moje pokojne se)-tre, ter brat Jakoba in Jiotina Hodnika v No. tHiicago, 111.
'Fe pripem be bodo vsebino tsisirwi bolj pojasnile, rojakom iz Vrhnike in okolice pa bo tudi večina imen poznana.
Posrane slike v jJismn ni biVo, pač pa priložen en listek v italijanščini, da je IHt-a sJika iz gotovega vzroka oldVzeta. Vsak list pisma pa nosi žig cenzorji » hi bilo pO povratiku tedenskih počitnic dosedaj prilož-tioi iti. O 'istih v iDetroit, Cle-wlarwl in Barberton, ter o surprise oibisku iz New YorkU in Clevelantda pa mogoče kaj kdaj kasnefe.
Sedaj pa lepo počasi in pazljivo prečita i te «e zanimivo pismo iz Province, LjiA>ljana.
iPozdV-flv ! i i
• .TOze Zelene.
r. S.: — Ponatis dragim, listom* na razpolago.
*
Pismo od matere, pragi ml vsi skupAj:— ■j 1 Ž velikim veseljem smo 'preje'! danes Vaše pifemo itt tudi obe s-liki vse v redn, čeraVhoje bilo štirikriit pregledano. Zatorej piči v lepa hvala, saj je bil ta dart pravi praznik za nas vse, ker Že dolgo ni bilo nobe-pi sinja a J Vas, kakor hi-di od nas ne k Vam.
Ne smete nasn, zameriti, ker so (bili časi tako resni, da ni bilo mogoče.
Francetovo rtovo maSo šind praznovali zelo sjiovesno in ganljivo in vt ega Vam ne morem popisati temveč samo nekoliko. Gostijo smo imeli pri nas doana. Vse tri s'obe so bife polne in celo dvorišče. Vsa vrata smo ven znesli in notranja oknd. Bi Ti so vsi tako dobre volje, ker je bilo vf-e v domači hiši. Bilo nas je zelo veliko; dela in sknbi pa toliko, da Vam ne morem popisati Mici, Ma.jdke in Janeza ni.bilo, ker riviio takrat se ni daio priti; pMi pa ste na atoVo ottTetnico, katero je France jopravii ,25. aprila. Potem so prišli še dvakrat; sedaj pa že od irtaja več ne prihajajo in tudi ne pijejo. Upam, da je Jan?« se v slrižbi. Matic tuidi še. Bi3 je tnkii Vojak, domov pa je prišel na Veliko sdboto.
Frartoe (novoniaŽhiik) je p'e-dij ee doma, ima že odld^e-no mesttt (ža kaplana ) v Mlrivi na Dolenjskem. .
Kako še bo. ne vemo, ker časi so Tosni; pisal Vam bo že France, (ker jaz sfelo težko pLšetn.
Ni se teden dni, ko sihd ^o-kopaK iŠurca, moža pokojne Jozetove sestre FraiDce. Samo par dni je težal, pa. ga je epra-vila nadiuha. Mati pa je uiinr-	. -
PWfiLBHWG CO.
pokojnino in tae prav IdjxJJo-1816 Wert 18th StrMt
Zgaga
* Ni je namreč mere na svetu, | katero bi o mm
neposredni Ko bodo iznašli mero zA vse bo mogoče drugače na sve-
tn..
O, jiA kako rad . . .
mih različnih piškotov, pa poth ce, je pa Še Simonova teta pomagala. Kiihala je pa foni-štvena Mici, ker pri has pa fer-hošov šporget je bil tudi zaposlen. Imeli hi*o vse tako fiho natpravljenO, da se ni da opisa t L Slik imamfr veliko za vas pripravljenih, kadar se bo Jdla lo kaj postat. V^in takoj, po-srjemo in vse druge .podrobnosti. Danes Vam pošiljamo sa-mo eno skupiiWkoHiko, smo se slikalijired cerkvijo na stopnički. tGiostje so bili veliko bofj zadoMoljni in vese'i, ker sm<o iirteli vše dohiia. Želo jiogre^li Vas, ata, irt Mici ž dhišiiVo tudi ni mo^la priti k'er ni peljal talk m t notoen viak. Polovico več ibi bilo gostot, če W ne bi t&kO xgcdilO. iVruei dim smo napravili Še fini zajtrk, ki
pii je traja! tja do 11. u^e dopoldne. Potem jih je šfa ve-iTikO v ZaplanO. Jaz sem ostali dbfha. <3sV sem začela pWprAv-Ijat. FrAttoe |e Hufi
^vibu,*« MM [Miri pn.fiv
Ma Vedeli po4a-
tz Las Anjgels, €al., nli piie rojakinja 8tucin;
prideš V sončno jCali-ioniijo, Ti jamfeim, da boš kimiu zdrav kakor hren. Jaz sie.. pozdravili s samim sv-ežim sadjem, in zeSehjavo. Želim namreč, da bi še dolgo let pisal adi pa že vsaj dočakal dan, ko bo<}o vsi SloVani svobodni tei- fco žavia<ialb med njimi resnično bratstvo in prijateljstvo."
Neznani rojakinji se pt vabilo iskreno zahvalim, obenem .i pa povem, da se zaenkrat še ne bom za Cadifornijo odločil, četudi bi se rad. Vzroki so r,az-lični, ki se jih skoro ne izplača omenjati.
Toda ee se bo vresničila njena želja, da bi doživel dan, ko bodo vsi Slovani svobodni ter bo zavladalo med njimi resnično bratstvo in prijateljstvo, ji garantiram, <ia bom živel še dolgo, dolgo let ter dočakal !\tetuzalemovo starost.
t*a še takrat bo moje naglušno uho sem in tam ujefo opazko:
•— K^aj iboš, presneti ferfcge->vec! Mi Oorehjci in Dolenjci nekaj veljamo . . .
ZnAčilha želja.
bili frieinda
7>a imamin god so pa fantje 'prt-v lepo z^toeli, namreč sami fenienatarji. ft-inefli so tudi lečpr šopek Vf^e^ripv. SiOvTIjlŠo vina in Jep vini ^kH^erV'iM'D)™-gi dan smo imeli pa bolj slovesno kosilo, m^^mb ta^i par ^rt^iil povabili. Pri has bo cele počitnice Martin Cementar,
\Nadaljevanjem na 4. str.)
KUHARSKA KNJIGA:
r Ali Nations
(V anfeleakem jeziku) RECEPTI VSEM N AMQDOV
Si&nt samo ^Jf r
vezana in inia 621 striuii^
j Recfepti so Mpisam v an«ieškwn frtlku; ponftkod tok so ; tttdt v jezikn naroda, fa mu j« kaka ftd posebno V navadi!

Ta kftjiga ie neka kuhinje U self izpopolniti.
■ga ia bnfe, ki sfe žai ijem čimbolj irT
»Skoro sleherni se &pomin|a, kako je bilo po KTasu in Pri-anorju takrat, ko se je prikopal Mussolini do moč j.
Fašisti so zatrli slovensko časopisje in slovensko knjigo. Slovenec, pri katerem so ifcta-knili nedolžno Pcatiko ali Koledar, je bil posflan za nekaj mescev v ječo. Kdor si je drznil z besedo očitati Mussolini-ju krivico, je romal na Lipar-sko otočje ali pa naravnost na moHšče.
Kaznilnice so bile 'polhe na-šlh ljhdi. Duhovnik ni suiel spregovoriti v cetk\*i slovenske besede. Slovenska pe^em je zamrla. Fašist so ra^mistill ^vehsfee feadrMne z^^ iii zadruga l^r vsa BlSWnsfci drti-šiva in organizacije. SWen-ški otr6ci niso smeli moliti o-čenaša v materihem jeziku,
Slovenski na tod je bil i>re< jpričAn, da nikoefor ha,_ syetu "ne- more hiti huje kot "je Slovencem pod Italijo.
In res, fcirav ^ires jim je bi^ io hiido.
. Niso pozabifli presta lih in vedh'o s-e rtlriožečih novih mhk, portižanj in zapostavljanj.
Zdaj pa naš narod uvid&va, da jfe na svetn §e hujši krvO-Itičhik in n^silnik kot je Mhfe-sblini.
Kdaj itoiš na'nod uvid^vit, dd je ibilo tišto, kar" Slovenci rriOraJi pft-etrp^ti ih k^r še Ve-d h O (ttope pod faši&ti, prAfceh nfč v primeri z groZOtnWr, ki šr^ Je določi slovehskenm nd-ribdh.tteingki divjak.
Ali^Je kdo okhpaci^ slo-
v^h^ke^a Prinrotja pred trifh-dvajsetimi Teti ipa do letošnje Čv^the nedrje slikal Slovenca privVJSciti lAhh kakšno dObVO beeedof . Mi"
We hi: ga; slišal!
Danes ves slovienski narod pravi, da bi bil tisočkrat raje pod MlVsSolihijeVo pestjo kot pk pod srftaiteidtn Sitterjč-vim kopitom.
Ej, hudo jiw mom btti, strašno hudo , . .


m cx s irsB Biri" -*«* t«*
(TKursciay, September 11, 1941
IJTIIDVEJIN H
Jj I wroUtitaMje in m I njimi mM rojaki
NOVA MASA V NEW YQRKU
Pretekli teden sent omenili, • nakar je sledila nevesta, mL&-da bo 7. septem(bra, to je bilo' preteklo nedeljo, bral novo mašo v ceikvi sv. Cirila na 8. cesti v New Yorku, Rev. Bi hard Rogan O.F.M. rojen v Bethlehem, Pa.
'Prisostvoval sem tej veličastni! slavna-ti, kakor tudi velika ntnažma Slovencev, iz vseh
deEov metropole, tako da je bila.lična s <i!oven«flca t*ertcev za-,
sedena pnav do vboda.	,
Iz srca bi rad opijal to sve-
eno jafco potreibno, naj si bo za kateregakoli, da prisostvuje dogodkom in zaide v družbo
lini da približno 7 letna mja-J tistih. ki šo to^ko pametni, db denka Danica Penko, ki je no-'si znajo svoje naporno m vije-" * 1 1 ' • smjbol'nj* olajšati ' "
sila na syileni blazini sirrjbod nje olajšati š tern, da pOsveU liULahistva, kellh in stalo. . | jo par ur na teden za kaj dru-
Takoj za njo je v vsej svoji kali* pa samo za god'rn-! nje ^lada v pomoč prizadetim
v- Jugoslaviji. Slovenci v teh naselbinah so,
IZ WAUKEGAN IN NORTH CHICAGO, ILL.
[V«a slovenska društva, di^tvA«agoto\Tr!a načH: za porn os to jrta. in JednoJtitia-, v me- birafeje denarja za ta sklad. se stift WaakegAn in No. dhi^ago,
111., so ždWt&ila v skupino, katera bo dedovala za nabi ra-
cat titijivost^ in najbolj blafžo j&nje in ne-aad'ovoljno^t. Sv.-m
neau fremitku svojeara. ŽKvr!i*>Vi in ; korakal no\1omaišn;
n^fli* fremitku svojega ži^jeiija mifJim 'tiste, ki ne preklinjajo fomažnik Rev. Ri-'v'ega, kar vidijo okoli sebe
< ano slavnost po vsej podrob- vodb puava radi Velja Mr. in
' Mrs. Bogah.
Pre£a&t i ti j ivo duhovščino so
nos t i, vendar i-c pa bojim, da 60 n^vje moči prešibke * (Ker sem bil prvikrat v življenju priča, kito ftfBn lahko z boljšim razumevanjem in v vsej podmbnofcti sljedil taki redki svečanosti, bom poiskušal odpisati prihod novomašnikovega sprevoda v cerkev.
Točno ob 10. uri se je ob cerkvenem prihodn prikazal mini-i trant s križenv s kora -so za-bučale orgle, katere piščai'ke so na povelje iprsto«v crganista Mr, I. Hudeta sinfonično naznanile, da prihaja novomaš-nik. Preko 24 članski ceikveni zbor je pa isto tako pod vodstvom Mr. tei de t a v vsej svoji sposofbncsti zapel: "Xovemas-nik. bodi pozdravljen!*'
Kriizu je t-lepila prva družica mladenka Mary Svet. ki je nosila psenično klasje,, kar naj bi pomeni Fo: "Žetev je velika, je pa analo." Nji je sledi} duhovnik.
Tfrnga Svet.
hard Rogan, ara z duhovni-j zadoVoljijo se S tem, kar imajo, mi stariSi. katere sita; zastopa-'p^šebho pa z zdratfj&A, o kate-
p—. trem tert	j,. __l__-l
la na tej vzvišeni javnosti Mr.1 rem so pr^priieani, da prihaja In ifers. KL Ža^c iz New Yorka.'od tistega, ki jrA vsako nedeljo
Takoj ža tokh sta bila v spre- < S»t$$o v hiši Božji.
Ko sem vse tO premišljeval, sem si misli!: Komu se imamo nii Slovertci zahvaliti, da ne be-
zaš t opal i bledeči: vaditelj cele. remo v kriminalnem seznam«, klUVWrtSti in župnik slovenske pa v javnih oA^ofrisih imeft cerkve, Rev. Pius Petric, Rev. slovenskih ^tarišetv, katere no-Cyril Shircel, Rev. Leo Novi- si>o njih btrcci, pa še hujče, tškfr, Arrtflbrose Ryan,ftev.k*r mle je slco^aj grioaa: zapi-Grl-drti Buish'ell. in Reiv. Tbo- sati, da bi otroci s slovenskimi mas Hoge.	1 imeni v najlepši mladost anii-
fPrrčakovan in na programi i aU na električnem stolu, kakor je tudi bil Rev. Rudolf Ma?rft,jherem iitw>na drugih narodov. siVi IdWlb'rb danega basista Mr.' Hvala Bogu, pri Slovencih J. M>ačka. Bil'je ^a v za^bje^iJe ravno nasprotno. Otroci slo-
tremitlču zndržan radi vnžnih ^adev.
Po tem i-večanefrt pHbo^u v cerlkev se je začela slavnostna sv. maša, kateiio jc se^da bral novomašnik Rev. Bogan.
Tukaj se pa izmene moj pre-sledek, ker vam je vse, česar vam jaz ne morem povedati, povedal v pridigi naš nad vse spoštovani župnik Rev. Pin-
Venskih shoriišev utopajc kot duševni /voditelji pred altar, ki J~odo učili uflše otroke in vnuke dva tisoč letno tradicijo Kristusa T 4 MJjubi svojega bli^rfje-ea kakor sami sebe."
Prepričan sem. da ''ahko v imenu vseh tistih, ki so preteklo nedrljo prisostvovali tej ^»vomaišni si a vn osti, prosim hoviomašnika, Rev. P. R. Roga-na, da nikdar ne pozabi v svoda je
Svet. nr«e^i1o«dje, kar	J"™:"	pro, i m,
"pojdi tnicfi v moj ^nograd." ^f^	^"^.te naše
. ***	da obe	Po
Nravnost ganljiVo je pa bi-^"1 ^ Cu Arrtl* t ■ ^	t*> opravilu >v.	ko ^T slo^ensklh ^annev m s,n
družica, ^Osiphina^podelil posedi	^reda Zato vas
otroke in vnuke po isti
— j uiRoj wiitt-iinii, »m wtoe	jaj-*^«^ • ib iji^i. Po kateri so nas vodili
dve mfladenki sta hčertci Mr. A.1^**" t^ffi. ^ ^	™ Hnhovni pred-
S^ta, požrtvovalnega delavca	^ dru^cam in jf:t^niki	P
na kultuiinem. polju, in pa	veliko lupeha t
ne^a upravnika pri -Olasu Na-1	*?x6rnf~
m	inikse pckJeM jip^ršni
Za drugo družico prihaja
i	___molitvijo hesrečno domovi-
no he ie končala "rVovomašni-^k^ slnvnost v cerkvi.
Tako i no tem dogodku Sem Si želel biti vsaj par ur p-.oolno-ma saifn. da vsa.i deloma fW^vim v red duševne motnie, katere mi je povzročila ta sfav-no<5+.
=em rtiožflk nrr^velikih boznosti, vendar na moram priznati, da v gotovih ea; !Ti je ^še-
pet duhovnik, katerem|u sledi tretja d ruzica. Ajames Bukovec, katera ne«e "Pateno" (ne posvečeno .ho«tijo), kar prestavlja : "to je moje telo."
Na to pot -ledi duhovnik, nakar d riba i a ČetVta dMie^ Be-tv Orii". katera pripašfl vino- in vodo. katero je potem posvečeno v Kristrnvn kri. •
V presledku zopet duhovnik,
vasem vzvišenem dol»go življenje.
S pozdravom.
stanu in pa
V. R.
40 - LETNaPREISKUŠNJO
2enitvenlt ponudba
1'dova se želi seznaniti s fantom oz. vdovceih, starem 40— 52 let, vdovec z enim otrokom ni rzvret. MOra biti dobrega značaja, in skrben gospodar. Jaz živim na svoji farmi. Mora imeti nekaj svojega imetja. Življenje na farmi ali v mestu. i— Vzrok, ker tuiklai ni znanja. Več v pismu. — kaj priloži svojo sliko. Tajnost j&mčeha. — Kjateri resno mi-sfli, naj se oglasi na naslov: V Vdova", c. of Glas Naroda, 216 W. 181 h St., New York City
zavedni zaradf položaj rev nib v Jugoslaviji V tej vojski in ravrio feedaj ob prihtodti silne ziibe. Torej hamen je poihftga-ti v ozira ipobrranja sklada, kA-te'ri se bo obrnit' v narodni sklad za ipomoČ Jujgoslcvahom prizadetim od vojske v naii stari Idtomoviiii. Kakor je vsem CTiano. K? naši Jednottfii narodni voditelji v gla«vn& ttradih lega odbora in v nje se morft dati pol-no zaupanje, da bod6 storil vs=e v njih močeh, da se pošlje ta denar v kraj, kjer bo po-n'tgal onim revnim našim bližnjim v Jiugo^fluvi.ii.' Ako jim upaimo v Jednotinih zadfrah, je torej ravrto tako t:h*ba jim zan^aM v tem ožirtt^ ker drugače nima nobeden priložnost pisati ali ^pošiljati kaj v prizadeto Jugoslavijo. Danes je ve-f:iika sila, idla se kav napravi v kor'tst našega naroda, ker brez dvoma je njih potrrba' velika. V imenu vaših, pa «btfo onift, kateri iriiate bližnje «o/rcdnike od drttžine v Jugo>hviji, se bo vas prosilo ta <^ar v ta hanien. iKakou hitro bodo lokalna
bode potem obrttito na ljudstvo' v sjflošnem, da prispevajo v tai sklad. ISTaž tadhbr je dobil St^-j vilko 9. jpckl naSo narodno re-i tri rano številko 4F8 pod ka-fterim čarterjein inlatato pravico poslovati v fttn >nnenu za ^robi-j ranje denarja za v pomoč Ju-i gosTovaboin. Od tajhtka Joseph!
Zalarja smo ta teden dobili ta, čamter ih rieš domači prfedised-
nik našegra odbora, Amton Ko-haf bc «dal peklio za našo prihodnjo vAžno sejo. .
frkibor «a to delo v Wanke-gan in Nor. Chicago, IH., naselbini je bil i-Kvoljen izmed zastopnikov nrseb liiokalmib s!o-vehMcih društev, katera so se
zbrala na šfhod v netfteljo 31-
avgtfista, in -Pedi:
Anton K Obal. predsednik; M*iis. Jennie Keber. podp^ds.1
Jose^A 7xytc. tamik; Fraiifk Na-^ode, biag-ainikr Matevž isaana, st.. John Miks in t.ouie Košir nadzorniki.
Iz srca se bo vas vse prosilo, da darujete v ta bumanitaimi
t> i m miri j it i iff
i * i if Ti ni 1
Slovenci
1pSrS
L PIRNATU
UNDEN INN
Telefon: L»IND®NHURST 711 Lindentuural, Loiig UUhd
RIBOLOV: dobitek
za največjo ribo
EDINI SLOVENSKI HOTEL NA LONG ISLANMJ
Kurent, Louis Dutar in John Šušteitšič iz East 172nJ St, vsi iz Clevolanda. Vsem trem se prav lepo zahvalinvza njib so-tfelovanje in strofcpvtojaško po-mbc.
'Zbirka predmetov v slovenskem mmzeju raste od dneva
l kli? d Ln iz srea bodo vam htva-j<5° dneva, le urejevanje sre p' ležni oni, kateri bodo tam v .tu-l^j ^ Sedaj se lahko vta-coslaviji prejel potrebnosti^naredi lepa in zanimiva žinvljenja. In vi tudi darujte iraastava vsakovrstnih stvari.
iz srca (po svoji moči! Za odfoor.
(
Jo s. Zore, tajnik.
SLOVENSKI NARODNI MUZEJ
AMERIŠKA BRATSKA ZVEŽA
:: AMERICAN tliATtkNAL UNION ::
ELY, MINNESOTA
SITIMA
22,000 članov in dva tttHjona
ih #6\ dolAVM
Organizaciji je fcahe&ljivfc, h^ritttahska in zelo ^iripoVočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Branki Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje pVoM bolezni, nesrečam in smrti
DELO NA FARMI
moža in ženo, ki bi rada delala tna Ifarmi; morati pa znati poljedeljstvo in živinorejo. Dobra .plada in postrežba. Naj se oglasijo direktivo na P. O. Box 33, North Granville, N. T.
9—11, 15, 18, 22
ADVERTISE IN "GLAS NARODA
Ako je društvo A B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glaViii wad, EJyi, ^iinesota.
X
UubSlCA KUHARICA
Nojnovejša zbirka "napodil za ku^i[nj6 it» dom. Cena 50e
Vddbtvo slovtarskega narod-, nega nnhiafcja v Slov. Nar. Do-nta na St. Oair Avenne v Cle-vetanJd, o,, se želi javno* zahvaliti vsent žtevLlnim dArcvate-: Ijetn rastnih stvari v tmizej. Iz z? zaidnjega objava ijiien pti-fpevateLjiffv se. je. zopet nabralo precej lejpo §tevito rojakov, ki ib Več ali manj prispevali stvari. Zato je na me?tu, da, objavim imena, ki doslej Se niso bila objavljena-, ki «o sledeča:
Matija Pogorele, iz Mi unvote je poslal tekom letn okro^' 20 zaftxviev raznih stvari, naj-' več časopise in knjige; MVs. Fr. Vrečelc, Chicago, H- več letni-' kov «* Zatje'iflafiiH SŽZ in raane programe in upominske knjige; Paul Berger, CJhicago, Tli., knjige ie Ljubljanskega, ve-lesejrtia ib s^>omink3e na Trboveljskega Sokola; M. Križanič, Ciceno, El., par zanimivih slik; Budclf vii AAna Sedlar, Cicero, Hi., zaniknive fpo^tiie karte iz Slovenije; Jamfeš Hebe^ec, u-rednfik Aimeri^fee domovine, iz Cl^eTand. številke bumoris tičnega lista "Mornar1"; Leopold Kushlan, Cleveland, O. važno knjigo in nekaj drugih dokntoientov John Potokar, lastnik Doable Eagle Bottling Co., je kupil na zadnji Spominski razstavi tHlflko '' Indus tri j-aflci CSeveland'*tidr vdove pokOj-ifega H. G. Peraška za $100 in io je pofellonil v mmej; John ^etkovTcii. Cainibrook, Pa., pu Š^o iz dobe ameriške icivime ^ojne dnlrstvo Sv. P^lrA in>^-vfa, §t 35. A^Ž, Uoytfell; Pa., (Jru^tveiib zfe?tivo, parile kepe in margalšlko sabTjo-, Antetfi Cerk, Greensbtirg, Pa., leseaia iz ečnega kčsa zrezana Veriga; Mre. Agbes Pire, Chicago, 111... velika slika slovenskega pod-pornega . drtiStva "STovenija'' št. 44. 0SBPJ. Iz tega dru&tva je poemeje poslala »t. 1. SNPJ. Na stoki so razni slovieoiski pionirji- Joše^h Verbič„ ^oliet, IH., srebrh6 lodlikofvanje
Or. nad sto let stara žepna ura, pipa in skrinjica; Mns. Lucija Koss-Leskovec, Eudid. O. zbirko raiznih kn^g in biosur ter tri zgodovinske slike iz društvenega življenja; Društvo CSe i veland, M. 126. SNP^, dve društveni zastavi; samostojno pod-: pomo društvo "Slovenija" iz Cleveland^ O., zastavo in omaro. To drewtvo je bilo najsta-. rejše slovensko podporno društvo v Clev€»!andu in se jc razpustilo leta 1940; Anton Mila-vec, Cleveland, slike o^l 8lo-venskejra Sokola v develandti in druge stvari; Anton Črtalič, Cleveland. O., velŠto zbirke raznih knjig, ^revij, časopisov, slike, programe in spominske knjige; Frank Kačar, Cleveland O., lepo zbirko koledarjev, zafpisnike raznih konvencij, pravila rajnih organizacij in precej programov; John Bu-kovnik, slovenski fotograf v 'G'eveflandu. jp podaril rarazeju 15 dik slovenskih umetnico v ž ntjifa lastnoročnimi popisi; Ivan Terček, Cleveland. O., zbktko raznih spoiminfiih knjig programov, revij in pa$v< siik Jennie Dagarin, Cleveland, O. zbirko raznih zanimivosti in star denar; John iPtimte, Cleveland, O., številke re<ikega slovenskega lista v Ameriki, važne' dokumente in trum peto, ki se je rabila pri prvi Sokol ski paradi v CSevelandu, katere se je tticK on udeleSJ Louis trie. slovenl ki brivec v Clevelandu. je poblonil'f $5,00 Liberty Saving znamfltfe iz leta 191&; Mrs. ^omle, Clev'eland, O., antično, orodje; Ivan Molek, Chicago, III, naramnica prvega slovenskega podpornega društva sv. .Tožefa v Catemet. Mich., ki je bilA ustattovljeMa leta 1882, kot tudi nekaj l&evilfe Proletarca in drt^b stvari"; L<*ris Adanvrč sTOvi t-i	j v Ameriki, feH-
ko tt. G.. Perteka in denarni Prispevek; John Tavtear, tajnik SND razne ča^aphe in programe.
Zakaj ne t>i raje pošla'i soda j take reči v hranitev rmizeja kj je /prostor za to. fcdor kaj pri-sptva, ,-i zagotovi trajen spomin, ker je poleg "predmetov v muzeju označeno vedno ime darovalca.
Khd sedaj muzej najboij potrebuje, je oprema. To pa stane precej denarja in bo Jxebs ii-kati ivire, da se debi finance in nabavi potrebne raastavne omare in omare za časopise in revije.
ona kdo kaj primernega
da no -bo prepozno ©ostikmtl" v	^ ^ a!i S^JP
se ffltodL ko starni »omrieio o	»»^i
slik, ten jig, časopisom, pa jih!	Krazem Gorah e,
k o taki vržejo v sm<eti i<n sežgoJ	tajnik-arb i \ ar.
ki so bi bp dostavljene muzeju. Veliko je se naših Ijiuii, ki imajo kaj primernega za muzej, dajfe, dostavite reči v muzej, |
PET SLOVENCEV MBfTVUt
tafBTife PRI Avrrisr^ KESfeE^AH.
V Olevelandu in okolici so bv'i pretekli teden ubiti trije Slovenci pri avtnih nesrečah.
Žrtve teh avtinh nesreč so pv-stali: Jerry Čadež. ^ta-n 4€ let in Prank Urbartčrč, star 42 let. ki sta se »vozila skupaj ko sta hotela ^prekoračiti železniško progo, je treščil vlak v njih avtomobil.
Istega *Jne je avto do smrti povozM rojaka Antona Gačnika starejra 50 let, ki je žadinjib 10 let delal na farmi blizu Madison, O.
Dve nesrečni Mi ^ankčanld -ta biti illrs. Marv Bfeniarck vh njena 5 letba Itčerka Jo4n. KT^ povratku z Washington a, 0. C. v MH\ratBree, Wis. je Ml a zija ž nekim; driigiin avtomo-Vrttofn V bližini Somerset, Pa. Obe imieViavane so bili na mestu ulbite. Pokojna Mary Bismarck je bilh ^ele 34 let stara in zapnšiea starše (oče- se piše Joe Zore) dVa brata in sestro.
Ameriški državljani! Imejte v spominu predsednikovo izjavo o stiski dežele! Kupite defense Savings Bonds in Stamps redno.
imi*
rfttiti
l¥«Tlffl«
SI
• V.
mta*

i ii n I
NaroČite pri:
KNJIGARNI
SLOVENiq 'UBLIS1
sVavŠl v Ttfnzej zastavo ASkfcl> v Prontenac, Kans.; t> naram-nib regaiij. 1 čepica, 2 znaka, s^i članov drnštva §t. 2 te d^ganiz^ciie iz leta	in s^, ,__ . ^
■MM**.-OmEi^SM
di^izftfeij-;	Kivsš, CUe-
felkiid, b., itente Jdnjige fh re-
li se n ekalerl dru^I rojaki manjše stvari. Zahvalo sta ia-slufeila .tudi Milan Medveshfek in ^-aflk ^ribič, 'feer sta vozila. stv^ari iz Chieaga v Cleveland iWala tudi Frank nabiral stvari za mfiBiej v Chicago, til.
f*ri ui-ejevanju prejetih stva-? vlje^ Vtcf6r Wo-ccl, C^evelkird, 2Ža muze j pa so pdfoa^ali: Jos.
1 ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Koz jok. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij KrtbHa. — Tihotapec. — Vrbab SmnkoVa ftmtev. — Kh^terski SoIhht — irfad šd-jinje. — X^olida.
til ZVEZEK: Debeli brat. — i^emgkl valpet
IV.	ZVEZBX: Cvet in aad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gort — Dva brata
V.	ZVEZEK: * Sosedov afik. — Sin kmetskeiga ae-sarja. Med dvema fcttftofeHL
Vt 2TVSZEK: Dt. žober. — T^onjer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. . MtA in .pAvfea. -- V vojni kragiai. — Prav;*? fc™d toma.
V5H. ZVEZEK: Ivan Eražem ®it«nbah. — Bojfeto ae te. Črtita is življenja polttWntega a^itato^ja.
—	Telefija pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Že*Mtev is nevoš^jivošti- — duoaaini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK* Bokovbj»či. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal,-ko je krompir gradil. — Ponarejeni bankovci
X.	2VBZEK: Vertmika DesemškIS, ■
10 zveskov...
POSAMEZNI ZVEZKI ^l.SO
Nirdttte m
ŽSJtGjSJtm ^LOVE^flC tmt. CO• « r»T	1st a Hrkn A n
*if WkšT ista
nb« fork, n.
A

L A 8 f H D D J" - ITeK Tort
m?"
[TKurscIay, September IT, T93T
IITIIDTEJIN E. 1M
OSPOD iz KONOPIŠTA
Napisal: L WINDER.
—84
ee
i .. * . Pisma iz stare domovine
(Nadaljevanje s 2. str.)
Večina ljudi, iksi eo poenali Miontenuiovo ravnanje in mišljenje, ga, je imenovala; ormejeiKig«. 'A to je bila hote na o*meje>-nost, ki se je ni sramoval, ^mpaik jo je, "zavedajoč se njene koristnosti, razkazoval z nesramtnostjo velikega gto^poda, ki je ■vzvišen nad >~odbo evieta. Svet je bil razdeljen na dve polovici: na eni sta stalna oenar in Qn, na drugi je mngolelo otstalo Človeštvo. in njegova .naloga je biva, ovira-ti ljudi, da ne bi pre^ stopali »črte ločnice. V nirgolenju onkraj črte ločnice se ni motovililo samio ljulctetvo, k? <ga je bilo razmeroma lahko brzdati, ampak tudi marsikateri nelbodigatreba, ki je iz svojega rodu izvajal pravico, motiti cesarja in ga vznemirjati. • Z vsemi temi je bil Montennovo še vedno opraviL Prisojali e-i je moč, da opravi tudi s pi-esttodonaslednikdiiu najbolj repicin-častiim izmed vrsoroktorodnih go^tpodov, ki .so nadlegovali cesarja.
Domislek, da naj Franc Femdinanid za zdaj leto dni čaka o<igo»vora, se je bil po.rodil v Montenuovih možganih. Po tem začal nem uspeh«. ki ji zagotavljal cesarju leto dni miru, si je Montemiovo izpoelova od cesarja ipooiblastilo za vse ukrepe, kri bi tegniLi ukloniti voljo prestolonaslednika in njegove častihlepne p rijateijiee.
Pismo, ki je ukazovalo prestolonasledniku, naj se cesarju ne približuje več nepa redno, ampak le se po ovinku preko kneza Muntenuova, raizsrjeni Prane Ferdinand ni odgovoril. Po nekaj dneh čakanja je pisal Montenuovo nadvojvodi uslužno, spoštljivo pismo, v katerem je izkruSal opravičiti cesarjevo opreznost in -piiščevo vaTtešavanje. To pitemo je govorilo največ o cesarjevi visoki starosti, ki jo je imel višji dvornik vselej za izgovor, kadaT je pa-taja!a kakšna visoka osebnost na|d»-ležna. Želja, ki jo je iarekel prestolonaslednik — tako je pisal Mnotenuovo — nikakor ni nalete&a pri najvišjeifi gospodarju na popolno nerazumevanje; narobe — cesaT spot&nje zavest dolžnosti, ki menda veleva prestolonasledniku, da hcče hitri zvest io<hljuibi, ki jo je dal izvoljenki svojega srca. Vendar cesar ne vidi nfclžnosti, da bi spravil dolžnost, ki ji želi prestolonaslednik ustreči, v «C|gj a"sje z mjnogo višjima doBžs-nositmii, kji jih bo imel Ibodoči vladar. Povoljne rešitve tega vprašanja tudi najspoštljiveje pdklpi ani doslej še ni mogel najti, čeprav si nenehoma prizadeva, Vi«a bi jo našel. Srečnega bi se štel — tako je pisal — ee bi mtu hotel visoki gospod povedati, kako naj bi se ta zaderva srečno končala, da bi bil cesar pomirjen in nadvojvoda zadovoljen. Ker se cesar s po>-sameznimi fc-.tofpnjaind teh pogajanj ne želi ukvarjati, prosi spoštljivo podpisani nadvojvodo, naj se blagovoli ra^govo-riti z njegoivo malenkostjo o bistvu stvani in naj bo prepričan, *k je njegova naji-rfkrenejša želja, v sonishi cesarjeve želje olajšati nadvojvodi vsakiišno odločitev.
Franc Ferdinand je odgovoril, da je prepričan o jalovosti posredovanja ivifcijega dvornišktga urada in da se hoče zaradi tega ob koncu enoletnega roka s cesarjem neposredno pomeniti.
Nasi ednje dni je jelo znatno število avstrijskih plemenita^ šev potovatli po božjem svetu. Pojavljali so se povsod, kjer odposlanci kneza Mhiotenuova. Vsak iznifd njih je grofa, Wolfgang a Oho tka. grofičinega edinega brata je Zaporedoma obiskalo več veilikih gospodov, ki so ^e predstavili kot odposlanci kn*za Afinotenuova. Vsak izmed njih je grofa, ki je bil kiot vladni svetnik dodeljen deželni vladi v Tropavi, bolj ali nnanj nujno pravili, naj .prej ko mogoče izbi je sestri njen mož it veni načrt iz glave, i Odposlanci k^eea Momtenuo-va so nadlegovali .vseh šest M s ter grofice Zofije Ohotkove Zdenko, redovno damo zvezdnega križa, v redu svetega Srca Jezusovega v Pragi; Marijin njenega nioža, grofa Jaroslava
Thuria-Hohensteiira na gradu Kvasioah na Moravskemj; Karo- — VJ<r.,x , ..^..ju, ^ je sio na-lino in njem ga moža, grofa Leopoilda Nostitza- ESenecika na zadaje vse tako lepo kakor ni-
],. T>_____,1 .__ ______r. i ....	.	_	..........' '
ki bo drugo leto imel novo mašo. Doma je iz Trebij, Pol|jan-iska dolina in niniia- več starišev, samo eno sestro Kartneličanko, ki pa je sedaj pri Oukal na hrano, i&ki pa pri Johančki. Vsak dan imaano pri nas toliko obiskov saaiuifh kaplanov in semina-ristov, tako radi nas obiskujejo. .
Amči Ti pa nikar ne zameri,
ko Ti leto« nismo pisali za god. SpomnLi smo se vr-i nate. Pisma pa dosedaj niso šle. Smo zniriraj spraševali, če gre kaj kaj pešta, Še na pošti so rekli, da ni vreJifrio pisat, sedaj da nič ne pridejo pisma sem in tod i
tja ne gredo. Zdaj so pa Zon-tičevi dobili piaino, pa mi. Za drugega še ni bilo rli&at. MIha Jerina je dobil prvi in Vam je takoj odpisal. Vaše pismo za nas smo .raMno 30. julija dobili, ki ste ga pisali 7. julija. Prav čudno je, da smo ga sploh dobili.. - -
'Kravo imamo samo eno, ki je pa sedaj vredna 17.000 din, še več bi idbbili zanjo če bi jo hoteli dati. Prašiča imamo po 2, ki sta bi1 a šele 6 tednov stara, sem dala zanj 1.300 din pa prav v Notranjih goricah. Tone je še vedno doma. Beta nan večkrat .obišče, ter Matic. Mi-ci pa ne more sedajo ker je v Neračriji. Pišite nam, če bo ste to pismo dobili. Pošiljamo danes tudi 7, veliko sliko po navadni pošti.
I Prejmite najlepše pozdrave od nas. Stric Jesenko vas tudi lepo pozdravlja.	v °
Stric Nace in Prčenovi.
Pismo od brata.
Dragi Jože, Ančr in Jooek!
Najprej ;!eipo zalivaljeni vsi skupaj, za pismo in po^Jrave, ki smo jih k takim "veseljem sprejel L Veni, da ste kar nestrpni, da tako dolgp ni nič pisanja od nas. Pa moje pi^i*>, ki sem ga »pisal pred novo mašo, ste najbrž dobili in vabilo tudi. Saj bi kaj več poslal pa nič ne vem, kako je s pošto. Tudi za tole pismo ts-e« bojim, da ne bi prišfo si^eično tja oez, ko so take razmere. O novi ničši bi vam vedel veliko napisati, pa še več bi se dalo povedati, če bi bili skupaj. Pa tupam, da se bomo že kdaj videli in se bomo tedaj kaj več pomenili zdaj poVem samo to, tdta smo imef.l tako srečo, kakor še nikoli v svojem življenju, ta j je šlo na
Neka naša rojakinja narfl je posla a v objavo nas-lednj. dvoje pieem, ki jih je dobi/a od svojega očeta na Dolenjskem:
16. junija 1941
Dragi:—
Ravno pišem Lojziki in tako Tebi. Mogoče. 4a boste doibUi čez par let v roke to karto. In dam Vam vedeti, da smo se živi in zdravi. Pri nas se mora-rrK) italijansko učiti.
Vem, da skrbite, kako se imamo. Ni ravrto sile; t-amo draginja je od sile in tega ne bom popisoval. Kadar boš dobila to karto, pa -se Lojziki o-glesi in povej, da seim Ti pisal.
Ilenarja v aprilu nisem dobi^ so ga v .... ipcžrli.
Veliko imam še pisati, pa ne vem, ee \h> še kdaj prišla tista p ri'ika, da bo mogoče pisati. Hvfla Bogu, da se je še tako izšlo.
Tako Vos vse lepo pozdrav-Ha-m, pa mi pišite, mogoče bom dobul.
Ate.
16. junija 1941
Dragi nam:— #
iDanes»Vant pišem in upam, da boste dMbili to pismo enkrat po dolgem času. Vam naznanim, da pri na« ni ravno posebno sile. Živi in zdravi jmio vsi. Mati pere perilo za rojake, da nekaj zasluži. (Pol vrste cenzurirane) pa upamo, da bo vsega enkrat konec. Albina ima dva oficirja n# stanovanju in ko fini ljn^je in sploih vsi ao jako uljudni' ljudje. fOe'a vrsta prečrtana), pa se bcimo že naučili .... Pišem samo toliko, da veste, da smo fivi, kakor tudi mi bi radi od Vas kaj sjisali. Iz Zagreba pa ne vem, kako se tam imajo (Cenzurirano.)
Vas snčiio pozdravljamo, pa kaj pišite mogoče bonno dobili Ti voščimo mtfTidan.
Pripomba: — Ti p| _
Navadnih, dopisnicah p; 80 let star inož z Dolenjskega in je pisal prvo pi«vno svoji hčeri Mrs. J., ki živi na jugu Združenih držav; druaro pismo pa hčeri O., Iki živi v Montani.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je uaprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpošte varno ta atlas. In tukaj pride poglavitna itvar. Z atlasom boste prejeli Izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo premen jene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za K a n a d o. Ta velilri atla*"dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAHODA", 216 West 18th St.. New York
-	- —J O" T--------------i.wtutvina iia
gradu Perglesu na Češkem; Oktavi jo, in njenega moža,' gito fa Joahima (Schoenbunga v Glaucftiauu na Saškemi; Antonijo in njenega micža, saškega podpolkovnika pi. Wutihenaua, Hen-rieto, redovno damo p*emi£kega dan* ki ga za voda v Pragi. Bratu in sestram so se doLrikadi in gnozdJi, vBe v eni s&pi Brata, ki nifu je kot deženeimu vladnemu svetniku grozila upokojitev, so najodločneje obdelovali. Njegov najvišji staue-šina, minister notranjih zadev, ga je poklical na Dtunaj in mfu je pihal na Idttlšo. Dunajski kardinal--knezonadškof je obiskal gijofico Zdenko in Henrietc ter ju zaklinjal, naj izpaimetujeta sel tro. Hlkratu je vzelo več samostanov in pl'emaskLh dan> skih zavodov Zofijo na njraho. Škofje, opati, opatice, avstrijske in bavarske princese so se prerivade do nje, jo ob-
kaljevale in ji — ki ni bila Žive duiSe prosilca za svet _ svei-
tovale, naj se odreče, naj .-e odvrne od napuhn jenih mil-J i, naj se zateče k Bogu in naj v krščanski ponižnosti postane Kristusova nevesta. .
Zofija je bila pobožna, več ko pobožna 8 pobtožnostjo je prekašala vse škofe, epate, opatfice in redovnice; zelo je jokala, ker so ji \\ i zatrjevali, da je njeno uporanje grešno, njeno rot i lajanje pri možitveni nameri sramotno. Toda vdala se ni. Ničesar ni obljubila. Skesano je jokala in uporno stresala glavo, kadar w ji hoteli izvabiti besedo odpovedi.
Brat in sestra, ki jinn je grozila cesarjeva nemilost, so se združiih v zvezo, t Imeli so rodbinski posvet in sklenili brezobzirno pritisniti na Zofijo. Preplašeni ©o bili tolikanj, da jih masel na svaštvo z bodočim arjem ni mogla več omamiti. To, kar je Zofija imenovala svtojo srečo in svoj edini cilj, je biLo greh, ki jer obetal fvsern samo pogdbo.
Nekega dne se je dai"a pregovoriti, da je v vlaku pospremila opatico, ki se je ibila pripeljala k nji. 1 Na lffltfhni postaji sta izstopil/i. Voz ju je pričakoval. Ho vlaka, s katerih se je hotela Zofija .vrniti k sestri, je bilo se tri une. Zofiji je bilo težko odbiti opatičino vabilo, naj si ta čas ogleda blažnji samostan. Kmalu potem, ko je bila presttopiila samostanski prag, je spoznai'a, da je odvedena, .ugrabljena. Sprejel jo je krožek plemenitih darfrt, ki so m bile posvetile redovniškem« zjfvijenju. Opati ca je odvedla presen ečenko L oddaljeno celico in ji rekla:	/
(Nadaljevanje prihodnjič.) _ K /
gmo mfislili. Res, hvara Bcgiu! Pctslal Vam bom celo seri jo slik o novi maši, pa ne vem, kake bo prišle tja, posebno še zdaj.
(Zdaj stopam na službeno mesto. Nastavljen sem namreč za kaplana v Mirni na Do'enj-skem v vinskem kraju. Lepo je tam doli, upairu da bo še. in da se bom dobro počutil. S 15. t. mL bom že nastopil. Bom pa od tam doli kaj več pisal; danes samo nekaj besed, ker so že drugi napisali.
Mk>čihrik ne vem, ee hk> kaj izšel, ker so ta«ki časi. Imam pa že nekaj gradiva, ki bi spet doživel z njim številko. Mogoče bo za božič kaj. če bo Šlo.
tPišite mi kaj — zdaj že na nov naslov: F. K., kaplan, Mia>-na. Jo?5e, tako dobro pišeš o DfoJitičnih razmerah, saj ste tam še bolje poučeni o vsem; tem-kar se pri nas dogaja zafctaje čase. — Lepo vas vse skupaj pozdravna, Vaš
France.
Rojaka. prosimo, k o pošljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MOKEY ORDER, ako le vam le priročno
pi^al ne.k
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA
One 30. avg. je v Chicago. III. v bolnišnica umri Frank Šeni-ca, star 22 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, pet bratov in štiri sestre.
t
/V Wfcst AM is, Wis je pred dnevi umrl Anton Grandlič. v stanvti 63 let in rojen nekje na Dolenjskem. V Ameriki je bil 39 ^et in zapušča ženo, sina,
hčer in dva brata.
f
V	Milwaukee, Wis. je umrlo 25. avgusta po kratki boltzni Mrs. Frances Vodnik, v starosti 34 let in rojena v Ameriki. Zapušča* moža, sina in hčer ter Štiri brate in idfve sestri.
t
Etne 18. avg. je v Milwaukee, Wis., umiri Andrej Nebec, star 48 let in doma iz ljubljanske o-koldce. Bit je samski in sorodnike za/pušča v starem kraju.
t
V	Brought on, Pa., je nedavno nagloma umid Mike Červ, star 65 let in doma iz Tolmina na Primorskem. V Ameriki je bil 37 let in zapušča dva sinova in dve hčeri.
-t
V	okrajni bolnišnici v Bublu, Minn., je zadnje dni umri James Jankovi«, star okrog 80 let ki je zadnjih 24 let bival na Ely prej pa je bi'l; na Mesaba Rangu •v Minnesoti. Doma je bil iz like 'Loke pri Igu in zapušča uekaj sorodnikov.
t . _ ■ ... .
V	Johnstown, Pa., je bil pri delu v premogovniku u|)it Jakob Žnidarsič, star 58tet ki rojen na Bleski.Polici nad Cerknico. V Anieiiki je bil okrog 37 let m zapušča i?no in tri hčere, ter tri brat«*.
' - f -
V	Waukegan. 111., je 19. avg. v boJ nišni<*i umrla Marv Barle, roj. Oblak, stara 67 let in doma iz Ohomioe pri Bojpynici n|i Notranjskem. V Ameriki je bila 42 i_et in zapuniča dva sinova in tri hčere.
t
Pri avtomobilski nesreči v Jeannette, Pa., je bil ubit Pavel Rtampfen. Podrobnosti o
nesreči na mtniso znane. +
•V Imperial, Pa_ je pretl» dnevi umrla Mary Tomažič, stara 40 let in rojena v Za reč ju Dri Ilirski Bistrici na Notranj-ikem. Nfjeno dek'iško ime. je bilo Rolrh in zapašča moža, 4 sinove in dve hčeri.
t
V	.Termers, Pa., si je vzel 3. lse+pt. živfl.ienie Jo« i p Tunšič-star 52 let in doma iz Cerknice. Skočil je pod vlak, ko je Imet oditi v New Tork. kjer se nahaja njegova družina. Kaj je vzrok njegovega dejanja, ni znano.
t
V	Pittsburghu. Pa., je nedavno umrl Anton Horvat, star 59 let in rojen v Petavi na Sta-
S tem. da kupite obrambne bonde in znamke, p o-magate ne sa-mo deželi, pač tudi sebi. Stavka hotelskih uslužbencev
jerskem. V Ameriko je prišed
pred 37 leti. Zapušča ženo in hčer, v Califomiji sina v starem kraju pa brata.
t
V	Gowanda, N. Y., jie umrla •M:s. Anna Kai-telac v visoki starosti 87 let. Rojena je bi'a v Mokronogu na Dolenjskem1 in v Ameriko se je preselila leta 1920. ZapuiSča hčer. nekje
v Californiji pa dva.sinova.
f '
V	Mulberry, Kans., je 27. avg. Timrrl Gašpar Hxibar, star 69 let in rojen v Trnovčah pri Domžalah. V Ameriki je bil o-kreg 40 let. Bil je samfeki.
t
Na Ely, Minn., je dne 28. avg. umria Ana Wu/otiz, stara čez 80 let in ena prvih na sel je lik <v tem 'kraju. V Ameriko je pri-!š]a kot majhna deklica s-svojimi starši, • ki so se naselili v |najstarejši slovenski farmarski
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v anglešči-ni.)Ta velika knjiga popisuje, in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints} ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo .vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1*98. —
Poštnino plačamo mi. Naroči te pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 216 W. I8th Street, New York City.
To velevažno tehnično knjigo je spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — Ker ne vemo1, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
naselbini Kraintown. Minn. Rojena je bila v bližini Bleda na Gorenjskem. .
Poučni spisi
ANtiLE&KO SLOVENSKO »KRILO. 8«m»tU Šr.
V. J. Kern. Vezan*-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI mJ uril kajtllc« — • "Hew to becwt > »klica •( tat Ualtotf
V te] knjigi so Ml pojasnila In anko-
m n naseljen*-	Cena S5c
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spim »anjo Dular. 278 stranL Cena tnla tea Cena $1.50 Zelo kortatna knjlfa sa vsakega Rflaorejca; opl® rasnlb bolezni ln adravljenje; alike.
GOVEDOREJA. Splaal U ^rart. 148 atranL 8 aUkaf
$1.-
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani	Cena 50a
MLEKARSTVO. Splaal Anton Pave. 8 attkmml 168 atranl.
Knjiga aa mlekarje ln Uobltelje mlekaratva
c^pui ,50c
NAJVEČJI SPISOVNK. - 158 at rani.
Cw« ,50c
naAe Škodljive živali t podobi h bb
SEDI. Oplaal Fran Krjarec, 224 atranL Bro«. .
.25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 attanL Ven..." Knjiga je namenjena » prrl Trati aa atavbno. nmetno ln atrojno klJoČarnlCaratvi »*r lele-■ollraratva
ODKRITJE AMERIKE, • pisal ti. MAJAtt. Trije
deli: 102, 141. 133 atranl. Cena inebko tn Poljuden ln natanCen opla odkrltla novega areta. Spla ae tflia kakor zanlmira puveat ter |e seetavljen pp najboljših vlrlk.
'Cena 50a
PRAKTIČNI RAČUNALR. Trda vea. 281 ar... Priročna knjlilca, ki veebuje vae, kar Je pri nakupa ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE KILOEOKIJE Splaal dr. F. Vefcer. 841 atranL Kuj Igo toplo prl|>oro£amp vaakomur, ki ae bote aexnanltl a glavulml trami aodoboe filozofije.
Cena 50C
SLOVENSKONEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 825 stra*l
Cena $1.50
UMNI ČEBELAR. Splaal Frank Lakmayer. 183 strani.
Cena $1.—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 atranl.
SDRAVILNA ŽELlfiČA. 82 atranL
$1."
25c
216 W. 18th Street
Naročite pri:
Publishing
New York, N. Y.