RO VETA Ovetallkl U uprtmUkl pro ■tort; M67 8. Uwad«l« av. glasilo slovenske narodne podporne jednote Office ef; Hit 9* Uvidtl« in. Tf Itphont 1 wiitthl« leto-yearxv. M m««MhJm« MU* Jaaaary »S. lil«, al tf>« »Mt-«nto. j« «1.00 •» Caicaco. llknou. .b4t lk>M*( CtMNH mt M^JTJTSvt. Chicago, 111., torak, 29. avgusta (Aug. 29) 1922. 3uk««riptUa $1.00 Yurly. STEV.—NUMBER 202. GIBM tt- "lez. progovmih oelav-1 ffl SE KI PONEHALO. —— iiimmt—r-T—— 4« OIMTOV ZAHTEVAJO KOT MINIMALNO MEZDO. Prodaednik Orsble Ima pravio? odrediti stavko T »lučaju nespo- Atirpt.Bc« f«« al «paalal raU al »a«|af faa ia 1I0S, Aal al O«!. S. IS!?. «Hlwilw< a« Jaaa 14. ISIS. UKEADEL MILJ ON DOLARJEV, DOBIL PET LET JEČE Honolulu, 1 lava j.—John Guild, bivši blagajnik sladkorne in psro-brodne družbe Alezander k Bsld win, je poneveril približno miljon dolarjev. Poleg omenjene tvrdke je prisadeta tudi neka korporaeija protestantske episkopalne eerkve na Havaju, pri kateri je bil tudi blagajnik. Sodišče ga je obsodilo na pet let ječe! ■zapre vse snu TOVARNE 16.SEPTEM0RA. VA TISOČE DELAVCEV »0 BEEt DELA. J. Ford obtošujs WaU »trasi, ds ja odgovoren ss sedanji Industrijski * nepokoj. Chicago, IH. — Pogajanja med zastopniki železniških delavcev in Železniški ravnatelji so pretrgana ia železniški delavci so seveda o-itali doma. Ako so železniški ravnatelji mislili in upali, da s svojo trmoglavostjo ostraiijo železni ike delavec, tedsj so se očividno motili, ker v vratab železniških delavcev ni omabljivcev, tistih par stotin stavkokasev pa ne more izvršili popravil na lokomotivah in vozovih v toliki meri, da «e vrli reden in varan železniški promet. - Prožni delavci so še vedno v mezdnem gibanju. Oni zahtevajo povišanje mezde na 48 centov na uro, ker so ae iivljenske potrebščine podražile. Železniški delav-aki odbor je pri aadnjem znižanju določa centov kot mezdni minimum. ? ekupni vsoti znaia znižanje petdeset miljonov dolarjejr, katere si železniški lastniki koncem leta med sabo razdele kot di-vidende, ako ostane pri znižanju. Nekateri lelesnilki ravnatelji upajo, da bodo prožni delavci za-dovoljni, ako jim železniški de-lsvski odbor poviša mezdo za par centov. Tisti, ki tako sodijo, se mogoče najbrž motijo, kajti pozabili ao, da ima Grable, predsednik njih organizacije, pravico, da odredi vsak trenotek stavko, ako povišanje mezde ne izpade po željah prožnih delavcev. Velebizniiko časopisje je še polno propagsdte m i-etevko, strsni namiguje, da se bodo prožni delavei zadovoljili tndi z drob-tinami. Taka propaganda ima namen vplivati na Selezniški delavski odbor, da se ne ozira preveč na želje prožnik delavcev. Tako r 4 ae podpihuje in podžiga odbor, da poda provokatorične sklepe. Zaslišanje o zahtevi prožnih delavcev pred železniškim delavskim odborom kmalu prične. Zaslišan bo najprvo Grable, predsednik organizacije. Za njim pridejo ns vrsto strokovnjaki v ekonomiji. Zaslišanje bo končano mogoče že v tem tednu. Velebizniiko časopisje sgitira proti povišanju mezde na ta način, da natvezuje javnoati bajko, da je bila mezda znižana na 23 centov na uro le tam, kjer so živ-Ijenske potrebščine po izredno nizki ceni. Teh delavcev je malo, pripoveduje ter časopisje, in šive vinoma ob mehiški meji. Tržna eeno, objavljene v ravno teh listih, pa pripovedujejo nekaj drugega. In sieef govore, da šiv-Ijenaki troški niso skorsj nič nižji ne ob mehiški meji sli v kste-rem drugem kraju Združenih držav. Razlika, kjer pošto jI, jo tako majhna, da akoraj ni vredna vpoštevanja. - ■;;m POROTA JS OPROSTILA KU-KLUKSOVCE ŽELEZNIŠKO DELAVSTVO se he da ustrašiti. ZAVEDA SE, DA JE NA PJLA | GU ZMAGE. Zaradi tega m delavstvo tudi na bo obotavljalo stopiti na prag- Washington, D. 0. (Federated Press). — Voditelji želesaiikih delavcev so poslušali izzivanje od strani šelezuikih predsednikov v New Yorku in neformalno jim je bilo sporočeno, da jih Bela hiša prepusti njih laatni usodi, oni pa naznanjajo, da nimajo najmanjše ?n vzroka, vstaviti kratek korak j do zmage. Lokomotive se obrabljajo še vedno, vozove še vedno jemljejo iz prometa, ker so pokvarjeni, javna zahteva po trans-portaciji tovornega blaga ae pa veča. Prometna oprejna se mora popraviti. Ljudje, ki znajo izvršiti popravila, so pa stavkarji. On lepo odklanjajo, da jih imata detektiv Burna in čaanikarska gencija Associated Press as nores •boljševiškimi zarotami, da jih na ta način spravita v defenzivo Oni samo opazujejo prometno premo. ŽelezniSki stavkarji so dobili dokaze v brzojavkah iz Pittebur-gha, ki govore, da se je rudarjem povišsla mesda od 36 dp 48 odstotkov, delavcem -v jeklarnah U* nited States Bteel korporaclje pa za dvajset odstotkov, kar ao sumili že zdavnaj, da se godi — da poka Gsry-Atterbury-Lorcejevo industrijsko cesarstvo v Pennsjrl-vsniji. Mezda se ni povišala, ker primanjkujejo delavci, ravno tako ni dobrohotnoat povišala mezde, ampak Garyjcvi zaupniki so pronašli, da ae jeklarski delavci pripravljajo za novo revolto. Ena brrpjavka je pripovedovala, da namerava peti distrikt rudarske orgsnizscije U. M. W. of A. prisiliti Frick Coke kompanl-jo, da prizna unijo. Druga je pripovedovala, da so poslali dršaV-no policijo k rudniku Vesta, ki je lastnina Johnes St Laughlin kom panije. Zopet druga je naznanja la, da bo John Learis, predsednik rudarske organizacije govoril ru darjem in delaveem na velikem shodu v connevilskem distrlktu. To so bila znamenja, da je zmaga rudarjev napravila globok vtia na jeklarske delavce, ki so ss pred dvema letoma po hrabri o* hrambi premsgsni vrnili na delo Postali so nemirni, nepokoj j« prišel med nje, ksjti stavkarji, ki so ob času stavke prišli delati v jeklar ne, ao se pričeli vrsčatl | zaj v rudnike. Morala v kokove« in premogovem departmentu je klsrskegs trusta je bila sdroblje | na. In če bi zastsvkslo dve sto ti. Detroit, Mich. — Industrija v deželi se mora podati v nekaj tednih, ako se nadaljujejo letališke stavke, je izrekel Hsnry Ford, znani avtomobilski tovsr nar, ko je naznanil, da ae je Ford Motor kompanija odločila, da ss-pre vse avoje tovarne dne is. septembra. Ford pravi, da so finsnčni bi* roni zakrivili aedanji položaj deželi. Oni so tisti, ki napadajo unije. Menil je, da bodo stavije prenehalo, ko bo večina ljudstvs tako prezebala in atradala, ds bo pri volji za ostro akcijo. Ssmo lakomnost finančnikov «v Wall Streetu povsročs ves nepokoj v industriji, pravi Ford, Tj finančniki kontrottrsjo rudnike, železnice in javne naprava v deželi. Trmoglavoat Železniških ravnateljev pokazuje, da hočejo prelo-šiti izžete in izrabljene šeleaniee na ljudeke ramena po taka visoki ceni, kot jo zshtevsjo zanjo, pravi Ford. • Brzojavke eo bile odpoalane vsem Fordovim agencijam, da bodo tovarne saprte s IS. septembrom. Zsčssne odpuščenih bo o-koli sto pet tisoč delsvoev, ko prihaja sima. Ppslediea tega bo, da bodo prisadeta tudi druge tovarne, v katerih Ford kupuje potrebni materijal. Lahko se reče, ds bo prisadetib dva iniljona delavcev. 3 Glavni vzrok je, ds je Fordss-prt avoje tovarne, ker so mu po-viŠaH oeno sa jeklo. On sam pra-vi, da ja prejel od jeklarsfceg* trusta obvestilo, da so mu povi šali ceno jokla od $1.40 na $1.60. V kratkem se jeklo podrall na dva dolarja. Drugi vsrok je visoka cena za premog. Po njegovem mnenu je premog dobro plačan, ako se plača tona po $4.80, ponu dill so mu pa premog na prodaj po Isst dolsrjsv. In sieer so inu ponudili ns prodsj šestdeset ti. seč ton po tej eeni. On prsvi, ds bo imel tovarne zaprte, dokler ne preneha profitaretvo s jeklom ia premogom. On isjsvljs, da je to »ovišsnje eene navadna sarota in da ao voditelji šeleaniških ia ru-darakih unij v sporazumu s pod* jetniki. f' • •" ^H Fordova skeijs govori jasno kot beli dan, kako uničujoč je sedanji goapodsraljfcsiateia za dc lavce. JSn sa« kapitalist ima »oš, da vrfte sto tisoč delsveev ns ee-sto, ko prihsjs zims. In to se izvrši, ker ss nsr kapitalistov ns sporazumi med ssbo, kako bodo molzli ljudstvo. Ali nI paststno, da SS tak (roapodaraki spremeni! Delavei iniajo leto« jeseni priliko, da glssujejo za apremenitav sedsnjega roparskega gospodarskega sistema, ako oddajo svoje glssovs soeiellstič-nim kandidatom, jo rakal nek vodja stavkujočlh žslsadlsrjsv v DHroltu. I'- KRI TEČE VA EARDLADAH ¥ FRANCIJI; SEDEM DELAV-CEV UBITIH. | . < Havre, Francija, 28. avg. — V soboto ponoči so bili tukaj krvavi boji aa ulicah med stavkarji ia vojaki ter policisti. Sodem delsv cev je bilo ubitih in 13 ranjenih. Na drugi strsni je bilo 18 ranje-nih. Najhujši boji so ss vrtili prod delavskim domom, pred ks terim agrsdlll barikade is vosov, sabojev in aodov. Izgredi so nastali ,ko Je Mla v petek razglas , .> generalna lokalna stavka is siui patij do kovinarjev, ki so us štrsjku le dalj časa proti aaiža nju mezde. Tsko j je bilo poklica no vojaštvo. Parniki v luki poči vajo, ker stavkajo tudi mornarji In pristaniščni delavci. - NEMČIJA DA ROBO VELIKE ZIVILNE PANIKE. Izgradi proti inosemcam, Id lako riščajo nizko valuto; pogajanja v Pariiu. • FRANCOSKI IN MTJNISTI V AKCIJI. EKONOMSKO ZDRUŽENJE AVSTRIJE Z ITALIJO. Bavssniki so bajs dov^Ui; smeri Škl konzul svsil Američane na S Dunaju, ds naj odpotujejo. OEHI » JUGOSLOVANI OKU PIRAJO AVSTRIJO? Los AngalaS, Osi. — Porotniki «0 izrekli, ds je pet In dvsjset lujklukaoveev nekrivih, ki so dne 22. sprila vlomili v hišo nekegs državljana. VLAK SKOČIL RAZ TIR Mobils, Ala. — Poštni ekaprea-nl vlak je skočil rss tir na Mo-bile in Ohio železnici. Nezgoda se j" dogodila blizo Whi«tUrja. Trije uslužbenci so sadobitf po »kod bo. MoU^PI Htoekholm, 28. svg. — V/oraj i" bil aa Švedskem plebbrit o prohibiciji. Prva porodila o izidu srlaaovsaja naznanjajo poraz suhih. Kolikor Je doslej znano, Je bila oddanih 7T2.747 glasov cs T rohibieljo bi «4Bjm glasov pro 11 Vsa velika »osts so v ogromai gla»ovsla proti prohibiciji Izid glasovanja v Htoekhotma jh «lMaHf 21.fOH za prohibfteijo pa preti. laoČ delavcev hkratu, bi bil "ga rlzem" pometen is- pittsburškega okraja v enem letu. Voditelji /.flezniških d^lsvaev vidijo v teh znamenjih, da so ru darji izvojevall veliko zmago si vse delavsko gibanje. Oni vidijo znamenje, da so jeklarski delava! pripravljeni vstopiti v gibanja, s-koravno so jim p<.v.ia!i železniški delavei aa na pragu zmage. In gotovo se te požurijo, da ae obrnejo proč od nje Kako sodijo voditelji železni Iklh delavcev, se je pokazalo pri zaslišanju pred eenatnia odaeko o KeUogovi predlogi sa vsrrfvo tnjeaemeev. ko Je bil zaališan N P. Allfas, predaednjk 44. okraja Med narod aega druStva strojnikov. Kritisiral Je predlogo in de-Jal, da vpoetavlja epor, kakršne-ga navaja Proglas neodvisnosti proti sngletkemu kralju Juri j« m Proleatiral Je odločno proti j*> seganjn v a norite te poaamesnih držav po zveznih sodnikih in zve« ni armadi pod prstveso, ds gre (Dalje ris S. Struni ) POŽAR EAfRL 7S POD ZEM RUDARJEV ZEMLJO. Ban Franaiseo, Osi. — Vask 76 rudarjev, ki delajo ponoči v rud niku Argonaut t Jacksonu, okra, Amador, Jo saprtlh SOOO ftvljev pod zemljo vsled ognja, ki ss Je pojavil v nedeljo o polnoč. Dim in plamen sta saprla izhod in ru dsrjl ne morajo ns površje. Rešilno moštvo Je odšlo takoj v jemo, ds pogasi Ofsnj ki Mi nt dar je, ako Ja šs mogode. Berlin, 28. avg. — Z Dunaja jo prišla vest, da ata Jugoalavlja lu jehoslovaklja podpisali tajno mi litaristično pogodbo ss okupst ijo n rszdelltev Avstrije. Rsvoluoija ns Dunsju bo dsls zašeljen vzrok ■^DkupiiHiijc republike. Rim, 28. avg. _ Italija In Av atrija sta stopili v skonomsko un o. Francija in Velika Britaniji sta baje le odobrlU ta koral?, ko S italijsnski sunajl minister lehsnzer zagotovil asveznike, ds ns bosta kršeni versslsks in san ftermanska poogdba, ki določata status quo SSHŠralni Evropi. Pogodba goapodarske združitve Ja bita i|Sanjena zadnji teden, ko ie avstriJSp MiMstrskl prnUcd-nlk Seiper posetil Rim. Podrobno-ati pogodbe šo niso 4 znsnl, toda nedvomno uključuje carinaki in donsrni sUtem. Dsli dobi svstrij sks republika italijansko liro na mseto krone sil ps nov densr, ni Italljsnsko čsaopisjs js prcaenc čeno in as vsdršuje komentarjev Prvs pomoč, ki jo ds Itslijs Av-atriji, bo posojilo 70 mlljonov lir katero je Is odobril italijsnski parlament. Dunaj, 28. svg. — Ministrski predsednik s< trgovino. Francija upa, da obdrN Belgijo na svoji strani. RAZSIRJSVJS PANAMSKEGA PREKOPA Oi^erfn obtA' • Amerik«'' 28. svf. — Ruski ef»vjct j« M Solne« iaidft ob S il, zaide al» tm "V (knaii amo predlagali asaora* žen je in potem smo povabili bslti-škb drŽave na rasorolltvcuo kon-ferenco ,tsda dobili smo jegnljMt odgovor. Ako nss kstars vlsds, recimo s«eriška, povsbi na rss* orošltvsno konefroneo, se drss« voljo olsovemo ,saono Če vidimo, ds bo ksj uspehs." Ns vprsšsnjs, šs Ruaijs spr%J* | me trsovinsko pogodbo s Ameriko bres političnegs priansnja, Je da* jal Troekij; "Kaj pa ja prlsns* \ nje t Prlsnapje nI vslno, trgovinski stiki ps ao. Jsi dihsm svil srak ns glade ns to, šs gospod prianava to dsjstvo sil ne. Dihsl san včeraj, diham danes in dihal bom Jutri." Glede nemško-entantne krlse js rakslo " Nihče ne ve kaj ss vas sktths Med Francijo In Anglijo. Francija Ura Nemčijo v rsvolu* eljo. Ako Frsndjs s Invazijo iRuhra In s pomočjo Poljskcv » sove novo SfVOpsko vojno, dvomim, ds bi Busijs oetsls pasivna. V slučaju revolucije v Nemčiji bi Rnstjs in Nsmčijs tvorili neprs-msgljlv gospodarski in sgrsrrJ blok. Prepričan ps eem, da al bosta ta moje besede napačno I tolmačili v Ameriki ,kjrr ms im.i-ta iui selo sisbem glsau," Je pri-I stavil a naamehom. Na vprašanje, Vdaj aovj«'0sks vlsds vpostavi svobodo političnih organizacij, ki so v oposleijl komunistom, jo odgovorili "Kadar I bo kapitalizem premagan, prej ne." Glede ar^ialnih revolucionar-jjsv Js dajal, ds v alučaju nove vojne bi Mil zopet agent Ja sovražnik. Z oairom na novo goepodarsko politiko v Rusiji Je rekel, da ae I Je RasiJa v svoji sedanji prehodni |doM pomaknila zečaeno nazaj v polkapItaliatiAno perijodo, ker je naneela potreba. "Imeli bomo dobre Izkušnje e kapi t al lat U nI m ave. tom, ns bodo pa priznali In v$hi-»levili privatne laatnlne." KUKLUKEI VAPADLI TRI Oklaboma CHy, Okla. «* (Pod, Press.) — Aest moških, ki ao laaada člani KuKlukaklsna, Js Mlo Isnl KuKJo |tu aretiranih ai ol drlUer; da obtolbo treh sa-Imorsklli delUef, da aa ponoči vlo-| mili v njihovo spalnica in vpili t "Mi amo knkluM." y*mor*r, ki j« epel v bllžaji eoM, Jo na krik ]v treaotks Izginil sk.*t okno Ia s vred so iafiaile Vee šipe v pkosveta "PROSVETA" rf^m^TEMMEMT« NMl 4* Je e 4rnm linf.^ M na M Mtavi Ibt BIZNISMANI NE MOREJO IZHAJATI S PET T1S0C f DOLARJI HA LETO! 2elexniiki delavec naj pa prehrani sebe in druiino samo ' • % Mffl m |5«3.04 na lato! »Po? Biznismani v Ridimondu, Va., imajo svoj klub, v katerem se shajajo, da se kratkočasijo. Rotary Club mu je ima. Ta klub je zaključil, da naj vsak član prinese na eno prihodnjih sej najnižje izdatke življenske potrebščine, da se spozna, koliko prejemkov ali dohodkov mora imeti družina, da udobno, a ne potratno živi Lepo so zaznamovali p^starko za postavko in seštevali, da tako doženejo potrebno vsoto. Zapisali so obleko, zavarovalne premije, živež, kurivo, najemnino, zdravniško pomoč, ko je naenkrat vstal član, ki je vodil knjigo, in rekel, da stroški ia znašajo $6,826, dasiravno niso zapisani ia stroški za poduk, zavarovanje proti ognju, davld in drugo. Namen kluba je bjl dokazati, da železniiki delavae lahko izhaja s 28 centi mezde na uro, kar znese na dan «1.84 ali $668.04 na leto. Določil je torej skoraj deset-krat manf, kot so izračunili biznismani, ko ia niso imeli vštetih vseh stroškov. Vpričo takih protislovij je treba vprašati: Ali so po mnenju železniškega delavskega odbora železniški delavci ljudje drugega razreda, da lahko prežive sebe in svoje družine s tako mezdo? Ako primerjamo delo biznismana z delom ielezni-ikaga delavca SI ravno tako, prepričamo, da je delo železniškega delavca bolj naporno in nevarno kot delo biznismana. In kljub temu taka razlika pri plačilu za izvršeno delo v korist Človeška družbe. Nekateri velikom*tni dnevniki hite trditi, da v Ameriki nimamo razredov. Kaj pa je to drugega kot razredo-vanje ljudstva, ako se za enega določi, da je psi tisoč dolarjev za življenje premalo na leto, drugi naj pa izhaja z malo več ko pat sto dolarji na leto. Dobro bi bilo, da nam modrijani, ki trdijo, da ni razredov v Ameriki, pojasnijo, ako potrebujejo eni ljudje na leto zaradi tega več za svoje življenje, ker imajo valike želodce, drugi pa zaradi tega manj, ker imajo majhne želodce ali so pa celo brez njih, da razumemo njih 'filozofijo" o nepostoju razredov v Ameriki. mM NEKATERI UREDNIKI SO ČUDODELNIM V MATEMATIKI. •t,? E?,. JAVNA GOVORNICA laeovi članov S. N* P. J. in Čltateljev Pn i ' MMMM«. * I Weet Dolu*, tfbm. - V Sdi | osti, it. 95. s dne 15. svgueU se pod tik« nek dopiaulk s reenieo) jub" pravi, da eem du 'evne omejen, ker drugsče SI ae rrissl trditev bres vsske podlsge , 1'rsvi, d« na em strsni trdi«, ds liemo IU v cerkev, »s drugi strs-ol pa to pet povem, ds smo Šli. V Jiem torej »matra, ds Je tisU duševna omejenost. , "Resnicoljub", ki plis v eti se mi sdi, ds je ved ne Bnkrat ss podpile is '*2ulemberČens'', drugič Je Pol se veki in sedsj Js nastal "ras-nieoljub". Predvsem bi vprsisl 4' resnicoljubekdo mu diktirs vse tiete dopise v Edinosti. Os bi Jih ssm pisel, bi fotovo mor«! sneti, ksj js pissl prej, Uko ps ponsvljs v frsnlliksnskem listu vedno sne ie iste isrsss, vse gre po snem kopita kskor psi vsdno pri franiiikanih. V Edinosti s dne 27. meje piie "Poeaveki", ksko ds so krlisn-ske dole smejete, ko so videli mene priti v cerkev s mr. Debelakom in to pfi pofrsbv pokojnega sinika rajska Burgarja. Ti ps se je vrezai, ds ss bolj nI mogel Kje js todanji Possveki sU sedanji "resnicoljub" videl mene 9 Zakaj ne pliejo resnice, ds se jim ns bodo smejsH lsstni psjdsiif Povem vem, rojaki, ds Je Edinost polna laži, kolikor se tiče dopisov i z New Dulutha. Ns oni do-pis v it. 62 Kd in osti som posavskemu odgovoril in povedal, ds ss jsvnosti leže. Od uredništvo one flike sem sshtevol, da poslano priobči, sU misUte, ds sof O, ne. Edinost ne priobči rooaiee, samo ss lsi js v nji prostor ia srde o-brekovsnje, kskorinegs morejo spissti "napredni ia iiobraieni katdličani". Skrbno in lepo je vss prirsjsno proti "rdstim". Dopisniki SO pO ftttik dopisih vsdno zaletavajo v rojsks, ki as plešejo kot godsjo rszni fajmoStri/ V it. 62 Edinosti nspsdsjo te-ksjinjs rojsks, trgovse in sslo grocsrists, ki jim Js Is vsliko po-msgsl, dsjsl ss cerkev, zvonove in drago, ter tudi drago rojske nsgovsrjsl, naj dsjo. Tods glej, Possvski hoče, ds rajski vel ne proti Jtrojaču In sploh proti vsem, ki ss as strinjajo g njimi. Biser as meram zsgo-vavjsti nikogsr, ker oni se lshko r. « = zagovarjajo sami; povsm Is toli- ds bi se ko, da ne bodo rajski po Uniji mi- roje reči ro. W to mora- so hsM trgovci kild goljufi. Oni proda js jo svo jakom po isti ssni kot H plsčstl drugod, torsj ni nii vol kot pravilno, is rojsifl svojs trgovce s tsm, ds od njih. Ksr pile dopisnik precej Jssno ksis, ksm pes tsso moli Hndo mu Js ss grsis, ki Jih dobijo m da Primarne volitve v državi Ohlo so že končane. Dnevnik "Washington Post", izhajajoč v Washingtonu, Je gla-silofrdministrscijs, logično je zagovornik predsednika Hardfoga. Ko je brzojnv sporočil križem Združanih držav izid volitev, je bil urednik tega lista tako navduien, da je napistl članek in mu dal naslov: "Landslide in Ohio Endorses Harding". Kdor je čHal ta naslov, ja pač mislil, da so kandidatje, katere je priporočil Harding dobili tako ogromno itavilo glasov, da so na nasprotne kandidate odpadle skoraj same ničle. Kdor Je pa prečital številka, ki so govorila, koliko je kateri kandidat prejel glasov, je kmalu zaključil, da urednik. ki je spisal članak, ne zna računiti, ali je pa bil skriv-nosfcho sladko ginjen, ko je pisal članak. Republikanska stranka je imela pri primarnih volit-vah devet kandidatov, ki so ss poganjali aa govarnerskl stolec. Harding Ja oasbno priporočil Carml Thompaona, ki je prejel izmed vseh kandidatov največ ali 178,600 glasov. Nasprotni kandidatje so pa prejeli na ravno istih voliščih 248,168 glasov. Z drugimi besedami to pomeni, da so nasprotni kandidatje prejeli 70,688 več glaeov, kot pa »indidat, ki ga ja priporočil Hardinl Republikanski volile! so bili torej tako navdušeni sa Hardingovega kandidata, da je ostal v manjšini napram nasprotnim kandidatom v celoti. • Ako bi bila rasnica, kar ja priobčil dnevnik "Wash ington Post", bi moralo biti narobe. Hardingov kandidat bi morml prejeti va« glasov, kot vsi njegovi nasprotniki 4 1. » ,, JL . tlJ ttiki ne gulijo ljudstvu Uko grdo, Se ena taka zmaga Hardingovih kandidatov, pa ns|tla.i pri tsm delajo koristne delo ss Uoveiko druibo, kot js pri tsm dubovUins. Vsi fsj. i ravne toliko kot dragu osebe, nii ■ ijems kot Uksmn, pse ps iz države Ohio. »-i epu.ti isktiko, kstere ee dr«, jI isid primarnih f Dutabe. M Mg. "rdeli" trgovci. 8 tem nsm misliti, ds more biti dotllnl do-pitnik ssm ksk trgovce in M ssm rsd stisnil tbts groše. Potem bi ssvsds ns bili krvuvl, vss bi bilo dobro. In tsk llovsk ne ve, ds propsgira ss bojkot prati nsksts-rim poltenim trgovcem v svojo korist. Ali vsi, "rssnissljub", da vss tisti trgovci, proti kstsrim piists v Edinosti, lahko pritirs pred sodiiie, ksjti vi Jih hoiste jsvpo bojkotirati f Čs trn ns v*, sts, vsm to lshko pora duševna revs',' kakor mene nssivste. "Reenleoljub" tudi alfe, ds so vsi ssslepljenl ssclulls ti proti ci»r kvi, viri in fsrjem, ko pu kdo u mrjs, ps hsjd s njim v cerkev I Tu js sissr neksj resnlse, sli povem vsm le toliko, Is bi mrli« res nazaj kodill, kskor vi verujete, ds bi jih priilo Is vsliko nase; in obrsčunsli bi s tistimi k s ter so njih trapU vlslill v oerkev proti njihovi volji, ko so bili pri ilvljenju. V alučsju, ds bi ss to imelo storiti s menoj, ie sedaj protestiram. 8ieer ps' ssm gotov, da ss tO BS bo sgodilo in vslsd te-»s tudi lshko misno spim. [••4ssnl<'oljub'» ugovarja njih iTctsfttltege, namref, da se Jss nek s m usti« proti ujsmn. Tu se Je sopet uressl. Hm ssm proU o-deruskim oenem. ki jih raiuas-jo fsjmoltri ss njih delo, ps usj doU jfsdpiee kdor ho^ iiesv dom V Kour Duiu lo so mu je pri nelUtyih no, katere je Vsled tega priiel Irtiti, blatiti jih pri kompsnlji, da niao mogli dobiti dels in naredil je to liko, ds jih Je vel Izgubilo delo. In to, brste. Je fo jsvns govoric|, ds ne more! dobiti dels pri je-klarui, ti bodo rekli ljndje druge i *rodn(»»ti: "Pojdi k 'fsthru' Pirnstu, ps U bo dal delo. "Tako bi po mojem mnenju ns smelo biti d p 1 o katoliškega duhovnika, tako dela jo • izdajalci delsvskegs Jss nimam nil proti nj^mu, dokler on gttli in striže svoje "ovliss", sli ksdsr Ikoduje delavcem, ksterl mislijo nekoliko drugsle kot leli duhoven, sem ps ie vedno pripravljen zsgovsrjsti koristi delavcev, Tsk sem bil in bom, ksjti ssvedsm se, ds krivi-cs, ki se vodi enemu delavcu, /ikoduje nsm vsem. PrsviU, ds sqm proti cerkvi. Resaiss je to, sli le v toliko, kolikor se cerkev zlorabijo zs razne zarote proti napredno misleči delavski masi. Nlkdsr ie nisem branil rojskom, nsj ne hodijo v oerkev in sem f njimi prijatelj, oni ps s menoj. Tudi to, ksr jsz pi-sem, pravite, da vam zna koristiti. Seveda bo koristilo. Pri ssd-jjjj seji društva Lso Tolstoj smo jeli 19 novih prosUcev v Slsn- V Osjsku eo saprli levljarja Urad vola, ki js uganjal s sedem letnimi dekliesmi rasne perverzi tete. Čevljsrja so ie zsprli, zdrsv-nlika preiskave ps je dognsli, da ss nekaterih deklic ni dejsu-sko posluiil. Ljubljanska podruinica Ssve-ss grafičnih rudnika Js obveetila tukajšnje časopise, ds bo stopilo grafično delsvstvo nsjbrže v gs-neralno stavko, ksr sa es pogajanja rssbiis. I zaradi tega ne bo moglo iahsjstl. sa Tribune" z dne 27. julijs 1.1. prinaša zanimivo zgodbico. O. dr. Lass Markovi«, minister pravde Js pri neki priinr.no eti v skupičini zagrozil g. Vlad. Ristifin (novinarju "Epohs"), ds, gs bo dejsnsko nspsdel. Bistift je ns ministrovo grainjo objsvjl v 'Bpohi" $ da# 28. istega aMN«, prepis svojo prainjs na Isfs policije v Beogradu, v kateri prs-"Minister prsvds f. Laza Markovi! ml jo s svojo isjsvo v skupščini zagrozil, ds me bo pa-padel in s menoj telesno obrata nsl. Tsk nspsd je le poizkusil ns-rodni poslsneo g. Vojislsv Jnnjil. Ker smo v nsH driavi is prišli apreji »ki b mlsdinski oddelek. Siosr te-gs ne pripisujem mojim -zaslugam, pač ps njihovi taktiki, s ks-terimi sgitirsjo ss nsšo druitvo. Le tsko naprej in kmalu ; boste morda dosegli toUkot da se bo s valim pralsstistim pripetilo to kar so js ns Aurori, Minn. Radi moje duševne omejenosti ss ns sssovsrjsm. Bojski so razsodni ia sodijo nsj. Mogoie ni vel daleč las, ko bodo postala tis prevroia u kogs v New Dulutha. Kolikor nas je nsprednlh sli "ta rdečih" se nsm ni trabs bati, ps nsj bomo nsvsdni delsvei, mehaniki sli trfovei. Naše delo Jo pošteno in tsko je nsie Življenje. "Resnicoljub" le pravi, le ne bonu dali Mira, da ji nfls bo lo pri-voščil, s tem*kale, ds misH, da jO zopet "sfikssl". Le pridi is, tods poksii ss toUko v Jsvnosti, da si nskoliko mola; pokali ao ia ns skrivaj se ss hrbtom frsnčišksnov kot strahopetec. Pridi As dan in morda so homo is lshko pogovorili, ksko je bilo V "bokskarah". - Jrtin Kobi. Hsvada. — 2s trinajst let sem v tem mesta. Ko ssm priiel v Tonopsh, ni dosti ks- se ti| mogla k«r ni bilo ve« kskor 3 do 4 tisoč preblvslstvs. Dsnss ps iteje mesto 11 do 12 tisof- preblvsloev. Kskor hitro nsrsičajo tsks ms-sta, tako so tudi kitro manjšajo v slučaju kriz in stavk, tsko se tu-di-dsnss poznata stsvki rudsrjcv In ielezničsrjov. To mesto jO psi tako. Co prideš ssm s denarjem, ti js dobro in lahko obstsjsi, ko ps se vračaš, je bogpomsgaj. Do preteklega let* js bile ie mogoče kaj nspredovstl v msj-nah Tonopaha, ker pri delu v rud-niku Jo Uko vroče, ds llovsk ns rabi ne srajce In hleč in ni trsb imstl ns ssbi drugega kskor ms Ispleo, ksr isgleds kot bi llovsk imel rogove. Zs pobožne svllee psi ni v teh rovih, ker majnarji. Črnogorci. Boinjski, in Vino! izgledajo kskor hudiU in msjns, pravijo, ds niso več kskor eno nadstropje nad peklom. Vrols so tla globoko tam tri, ss ksr ps se mogotci ne zmenijo mnogo, ssmo, ds jim gsrsmo Lansko rimo smo imeli vladnega doktorja, da pregleda rudarje In dolene njih zdravstveni poloisj. Pu svoji preisksvi jo rakci, ds jih ims 95 odstotkov jetiko; pa kaj Js to Isdalof Od strahn so ssaj-narji pričeli bcieti iz rovs. Kom psnijs ie dobi droge, ds ji g»ra jo is uko wm isbtti v rove jpm Mehikance, bo več njegovih kandidatov. UM prslimarnih volitev v driavi Ohio nam podaJs]k<-* d«h«wi»s , da s Hardingov.) administracijo niso zadovoljni ie »T!r ? blikansk! volllci, kako ss mO pričakuje, da bodo drugi1 Pmti njemu kot ukome. sliko republikanski ▼olllll, kako volllci zadovoljni a njo. Harding prihaja Tam Je bil več lat vodilni politik. Zdsjin; ____l_______ volitev Je pa sna*S»Je na stani aa atarogardni^e v repu- ™ I^^JS^^ blikanski stranki. jsspoveeovsii jo botoi vsem tet M* dragi ps eo se rele vsll ls tog« pekle.—W, SUfanac ■ Moj tovarli ftkri-pse se je mnogo pelsl z iznajdba ml in res Isnsiei novo reztle m vsrnostno britev, s ksterim m Človek nikskor ne ssora obressU. To Je bilo neksj ume, ksjti mojo britev ul nič ksj rcssls lu če sem se obril. — boljie populil, som izgledal kot eltke Kriisnegs f kski umetniški izložbi. Malo nsto, ko mi je UroiU radio, js priisl k meni škripec, ds fcaU m ml iznajdba; misli) js ns pstset, is m obeos*. Vprsisl ms je, le ksj krvsvel pri britju. Tudi ms lo ns, ssmo neksj drugegs je, ker •i ao ugaja, nobene ' rke nisem _______bi- °4MJ." — "Ns, ti pa tudi res U diktstor nad slovsnskim nerJsakUvsi." KE12 JDGOSUmC Pismo li MMltve. Piše Anlss, korespondentks f. pt Moskva, 8ov>taka Eiuija, To jul. — "Ne verjamem, le je deset izurjenih mehanikov brez dela v Moekvi", je rekel Melnlian.kL predsednik Moskovske zveze stro. kfvnih unij. MelničanskiifcMJkmjetf a. tako delal, da inraj javnega rada, minieter prsvds, grozi s pouličnim nspsdom, si dovoljujem zsprositi sa dovoljenje nošenja o-roijs ia sloer is danes. Čs se mi ns de previse nositi oroijs uko j, sem prisiljen nositi ssmokres ie poprej, kskor os mi isda tossdev-qo dovoljenje. Izjavljanj ksr me do dsnss is ni nihče nspsdsl, ds bom po jsvni groinji ssinistra v slučaju morebitnega napada, brez vaškega nadaljnegs oboUvljsnjs ubil ministrs pravde g. Msrkičs.' Šef policije ni proinjo vzel v protokol, niti je ai ugodU,> S "laskom" začni v Msriboru sopet izhajati kot tednik. Dno 8. svgusU js istts prvič. 8 tem dobi msriborsks socijsliztična orga nizacija zopet svoje delavsko glasilo poleg "Volkastlmme", ki Js Umrl Jo v Ljubljeni dr. Pr. SU-re, ki je bil mnogo let blsgsjnik ljubljanskega gledališča. Bolsn Je bfl okolo sedem Ist. ^ Wranglovd sopot pridejo. Svet sntante je sklenil, da rssdeli o-kolo 15,000 Wranglovccv, ki ss nahsjsjo v Carigradu ns Jufoels-vijo, Bolgarijo In Rumunijo. Gospodje v Parizu in Londonu js-ko lepo komsndirsjo. V U msle držsvice pošiljajo tujoe, kjer je lo napraviti ie sa domsčlne mslo kruha; v svojs drisve jih ps no msrsjo, čeprav so velike in bogate. Ns račun ubožnih dežel Igrati ksvalir-ja, to znajp gentlcmsni Francozi ln Angleži. Prenorad alkohole ob nfdoUfh Občinski predstojniki dujerske so sklenili, ds nsj se prepove točenje slkoboU od aoboU ob dveh ps v pondeljek do šeste uro zjutraj.; j V f! < Politični ftslosnioo. Rroblsmi železnis, kjer jih ni, so vsekakor hvslsžns stvar u narodno gospodarstvo. Držsvs js nsjels 500 milijonov notrsnjogs posojila sa' meriki, kjer jo bil snsn med svo. I jimi totsriši in preddelsvei pri delu pod enostsvnim imenom Qe-orge Melcher. Bil je ilsn "Bm. to večine kovinarjev" in 40br0 pozna delavsko organizacijo r Ameriki in Rusiji. Zdsj Je »sta-njen v krasnem poslopju, ki j« bUo nekoč plemiiki klub, s sdaj je glavni sUn delsvskih unij z« Moekvo in okolico. * ) "Ksj je razlike med deUvsk« organizacijo tuksj ln v ZdruŽe. nih državah tM sem gs vprašala. "V Rusiji smo predvsem orga. nizirsni industrislno", je dejal Melničanskl. "POssMl sem že, ko. 1 liko krajevnih unij smo imeli t New Yorku, tods bilo Jih je na ti* soče. V Moekvi Jih Je ravno 21, iteje jo ps 800,000 čisnov; potem pridejo unije kovinarjev, klor. kov, učiteljev ln uamtaikov ter železničarjev. Kovinsrji so naj. močnejii zs tekstilci, vse drngs unije iUjejo neksj čez SO,000 Os. nov. Te številke so it statistične, gs seznama od i. maja 1022, ko Je bil uveden prostovoljski sistem unij. Ob čssu prve revolucije je bilo v Moekvi 300 do 400 strokovne orgsniziranik delavcev. Vss unije so bile protlposUvne, torej Ujne. Ko je pa revoluolja prinesle svobodo orgsniziranjs, so unlie rast-le Uko hitro, ds jih ni bilo me-goče nadzorovati. Začetek so bfli tovsrniiki odbori, ki so Jih volili člsni v tovorni; pozneje so U cd-bori posuli linsmo orgsnizaeij. V septembru prvegs leta revdu-olje Je ie bib pol milijons delsv. oev v unijsh, ki so ss pridružile generalni eUvki proti Kerenski-ju. V naslednjem januarju, ko se je vriil prvi kongree strokovnih unij, js člsnstvo nsrsstlo no mi-ljon. Sprvs je Ulo precej gi^sejs v unijsh. V Moskvi so bde vsak dsn seje in jsvni shodi. CHbssje je ponehalo, ko je prifls civilna vojno. Nsjskthmejii členi in or-ganisstorji so odlU na fronte. Ns* to so unije iivele avtomatično. Molje, kkso prišli v delavnico, so ss vpissli kot liani unij. Prisilnih neredb ni bilo nikdsr, toda vssk delavec je bil svtomstično člss svoje industrielne uniJS^CTO« Zdaj, ko Je eovjetoko vlsds s-vedle novo goepodsrsko politike in prlkllcsls prlvstne delodajalce nazaj v življenje, eo nsie snl» js sopet stopils v prcJČnje ski^-nost. Razredni boj jo sopet tai boj ni Uko oster kskor v kspits-lističnlh državah, sli delsvei me-rajo biti na straži ln UkoJ v m* četku potlačiti raako iskorišis- sgradbo ielcsaie, ps ga Js pora- je bile v druge aemene (nsjbrie tu- la di ss mobilizacijo proti Msdisr-Denarja sa iclcsnieo jo oota-lo jsko mslo sli nii. Sedaj naje-majo veliko amerikaneko posojilo od 100 milijonov dolsrjev sopet glsvno zs zgradbo islesnie. Od prvega posojila Je bilo dovoljenih ss ielesnice Ormož-Mursks gobo-U 10 milijonov, ksr no zedoiis niti ss trssiranjo. Minister ^ p«, sslj je sehUvsl tudi isslsaioe ss Slovenijo In sicer zvezi ftt. Jani-Revnies ter Koiovjs-Vrl»ovSko. In ko ao mu obljubili psr drobnih milijončkov, ksr niti ss ts-meljit ogled ne ssdoiis, js kspi-luliral, umaknil svejo demisijo in aomel sopet svsst vlsdnl večini. Kdsj ps bo dobil lelesnieo, sj, to je v božjih rokah, postavil se Je le po robu vsaj osvides. Olsvns profs, ki jo m,>iij<> graditi do Js-lll—»Igl .morjs V Brblji, je, ds-st potrebne, silno neugodno sa-■iAjsns. Proge bo iirokotirns, ras postranske progo so po ozkotirno. Vrhotofs trs U islssnics po neobljudenUi krajih, po krst kem terena. Kam ss sdi, ds bi btls bolj s mestne, Is bi »s pri grsdbi ielosaic ozirali v prvi vrati ne gospodarski potrebe, ki so fls dane. Maj bode' ebftaoko vetfcra v Ljubljani? Dovoo js Is minilo meče« dni. IJoblJsnsks občin.ke volitve pe ie vedeo niso razpise ne. Ne magistratu vlsds vlsdnl konriesr bres sosveU, ksr V nsj »enjii oblini ai obiiuj. Nsjprej je bil oMiuski svet bras sskoaiU-go vzroke raspaMeu, s«lej vlada komisar oblino in vleds eele pre. sira sekeaitf rak, v kstsvtm mora rs ponovno vpisati. jM-r. Mnogo stvsri, sa kstere i«e bojevsli v Ameriki, imsmo tu zs-smčeno po sskonu: osemurni ds-vnik, vsrnostne nsprara, pU-čs ss čerurno delo in druf« reši. Imsmo tudi zskon zs minimslne mesdo, ki je ps majhno. Vss unij-ske pogodbe prilenjsjo ■ mezdo. Stsvk v Rusiji nimzts«. VeČina sporov se poravns mirso sli s razsodiščem. Cc pO morsae zaitrsjkati, well - v Ameriki ss vlsds nsvsdne pridruži jalcu in polieijs preganja pikete. Tcgs ni v Rusiji. Kdor tuksj kr-ii zskon osemurnegs dsUraik*, mora v ječo. Zadnja sUvks, ks. tere ee epominiam. J« bile v kevi- nareki dela nnjam, je bi vnloi ia ko smo mr- goli, nsm js bos moral plačati tudi za tiste dni, na katera ime •Uvksli. V naši dslovni posrsdovslaiei je registriranih 37.000 nih, med katerimi je ^mmmmm )0 brezposei-24^000 ieask in S000 mlsdoletnih. Vsi II se ne-isnčeni. Isučenih delavcev ime-mo vedno premsle. Kakor hitro pridejo v Moekvo, Ukej dobe delo. Kekor hitro ee pojsvl brerp' sel nost, dobimo Ukoj brespoefl-noetno podpore v Krilih, etaeevs-nju in obleki od vlede. Deetl nI. tods nihče m strada. Imeli m» sitnosti s sinovi Ipeknlsntov, k> so se registrirali kot "hrupo*1" delavci" s nsmeoom. *» prosto hrano in sUnovsaje. I časom smo jih iztrebili- K4or ji zičao sposoben ss delo, s aoie do* leti, ne dobi eebono poif^* r Rusiji. Kdor ne dela, naj ledi ae is. i g^i raspiasU nove volitve, godnj' jo menda, do žalne vsej ■poitovsU vdjsvas sakeao. STAVKARJI VISO ZAPAHU ŽELEZNIŠKO DELAVRTVO ti Skftiski Narodna GLAVNI STAN« HIT U SO. LAWNDALE AVI. CHICAOO, ILLINOIS, lsvroovnlni odbori 'UPRAVNI ODSEK. ' fni*4m1k VI.C..I C*l«k*r. A»4r«OMUri«k, R. P. D T, Bm «t, Mm»tmwm, P. . «1. ui»ifc M.ttk«w Turk. Ujolk MoUImm •ŠŠMm ' T so STAVROKAZI NKVAR* NI HUDODSLOIf 1 't •mm^m^mm " 4 Ardmort, Okli Ko jo Ijud-11 Iddo, d« je OMb od prt« do oborolenih pobOjnikor •premiji^ prek trt Merpi J* »torkoktao, jo vprslolO ■ *e-♦"''-nje®, tko oo sUrkokod •« ♦•mi hudod«W, do potrebuj«jO I/OHom. Vrane!j«, |S. «vg,-Tnui-mki baj,,* Udlje prvo mte ki 1« bil« ponoo fro* bojna mornorieo. jo btlo feidejadl e »oholo, ko je irdkHI« e« »kalnoto okrelj« v »tliva ^"•'iron. Drrdnoiko m > •«♦* M« v 75 #«vljee globoki rodi. N« ■»"ji jo bilo S00 pomoHtfokov, Me r«t«o treh M u r* MMIL netivo« kon«d»ke poelftfn' U /.niete In bn«ieml« i orfoMP* el > terovnoo. *l« «e j« drW svoje premošenje, ki je valed * volucije v nevarnoeti. To je naje." noetavnejša stvar." "Prav imate, dragi Pa^m*. vem, da ste vedno etar in edločm prijatelj resnice, akoravno Me U dolgih 34 let naš finančni ^ eter.... Toda pozor, sdi se mi, d» prihaja profesor Pelotard prf'tv Urbanu, sdi se mi, ds ts gospod 1 profesoR nc isgleda posebno , no." V/. • ffif i* 'J Oba eta opazovala nekaj Filipa Collina, ki je spregovoril par besede portirjem in šol noat proti njima. 1 "Gospoda ata hotela govoriti i menoj f Jas eem profesor P<»ln_ i Urd." 1 Filip je pogledsl oba gospoda i« jih motril od nog do glave pd kratki pavzi je rekel grof He* moeaj "Jako me veseli, da vas spJ znam; jaz sem grof Punta He* mose, a to je gospod Estehan, moj j stari prijatelj. Dovolila sva ni, d» \ vss poiščeva in govoriva s vami f neki zadevi, ki je za nas izvani*] dne važnosti. Ali imste malo čaat j gospod profesor.." Jnrkica Agičeva. Hrvaško spisal Kz landor-OjalekL Prevel Fr. Ord. hasvairilo nr zahvala 't:r - n 7 iM S tuinim srcem naznanjam vm* prijateljem in znancem žalostm vest, da nam je kruta smrt vadv iz nsis srede našo neporabljena; mater U \ # \r- X j AHTOmJO eupabčic Umrla je v Peščini bolniSnidj v Ljubljani dne 20 julija in p* kopana je bila dne 22 julija, 1922 na pokopališču pri Mariji Devici v Polju pri Ljubljani. Doma je bila iz Loškega potoka pri Ribni-ci. Moja najlepša hvala vsem, ki eo jo spremili k zadnjem počitku in ki so kaj pripomogli v žalostni uri. Tukaj v Ameriki zapušča m* ne in mojo soprogo, v stari domo. vini pa še dva sina in tri hčere. Draga mati želimo ti počivaj mir. no 1 Žalujoči ostali: v stari domo. vini Ivan Ruparčič in soprogi, Alojz Ruparčič in soprogs, Jose. fina o možen a Rordiš, Mariji omošena Lavrič, Frančiška orno. žena Košir sinovi in hčere. Frank 816 w- ,,«pUr * Z« kuhanj« piv« dom. ff^PriCliij p1'**m Šefe11 SSbiS tudU°aMrko steklenic in raznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po p* iti, točno v vse krajs. Oroeerijam, sledčlčarjem in v pr> FRANK OGLAR, SfreaehJlne „ ■Vtobj-ftaHtkiinti 11' ■ li t