'i A
i u c m
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIIViukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	nnn »•
Abb. postale I gruppo vjCIlfl mUU lil?
Leto XXXV. Št. 51 (10.270)
TRST, petek, 2. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1»43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
RAZSODBA RAZŠIRJENEGA USTAVNEGA SODIŠČA O ŠKANDALU LOCKHEED
Tanassi v ječi, Gui oproščen
Vendar prvi korak
Ustavno sodišče je tore| sklenilo, da bodo sedeli Mario Tanassi, Zoclaldemokrat, bivši obrambni minister, Ovidio Lefebvre d'Ovidio, odvetnik in režiser sistema podkupovanj pri nakupu nepotrebnih in dragih Lockheedovlh transportnih lotal C-130, nato še njegov brat Antonio, prijatelj in sodelavec bivšega predsednika republike. Z nji-fil so bili obso|eni Camillo Crocla-nL bivši bojevi.ik «X. MAS«, predsednik državnega podjetja «Fin-tneccanica«, ki je pravočasno zbežal v tujino, sicer bi sedaj tudi on sedel v Rebibbll. Nato še general Duilio Fanali, načelnik glavnega štaba vojnega letalstva in Tanassljev osebni tajnik Bruno Palmiotti, ki sta bila obsojena Pogojno.
Oproščeni so bili Luigi Gui, demokristjan, bivši notranji In o-brambnl minister, Luigi Olivi, Max Melca, Maria Fava, Antonelli In drugi, ki sodijo v njegov krog in v zapleteno mrežo posrednikov In Vladne podrasti.
Razsodba ustavnega sodišča |e nepreklicna in takoj izvršilna. Kl|ub lomu bo zaradi izrazito političnega ozad|a izzvala polemike In ocene. Nekaj pa je vendar neizpodbitno: prvič v italijanski povo|ni zgodovini se |e eden izmed tolikih škandalov zaključil z obsodbo, prvič so nekega ministra vklenjenega odpeljali v zapor. In vse to v razmeroma kratkem času, glede na tradicionalno počasnost italijanske pravice. Obsodba je poleg tega tudi velikega moralnega pomena, saj je razprava pred ustavnim sodiščem odgrnila zaveso in Vsaj delno razkrila ozadje neke-9a načina vladan|a in zlorabe o-blasti, ki se je dobršnemu delu tu|e in domače javnosti zdela skorajda nujno zlo, proti kateremu ni pomoči.
In vendar se ni mogoče otresti občutka, da je nek|e (pri tem seveda ne moremo vedeti, kaj se je doga|alo za zaprtimi vrati ustavnega sodišča), obveljala določena dvojna mera. Razsodba ni v celoti razpršila vseh dvomov. Predvsem ni pojasnila, kdo je «Ante-lope Cobblem in kdo »Neimenovani«, ki sta odigrala kl|učno vlogo v »aferi Lockheed«. Tudi se javnost ne bo mogla otresti občutka, da je nad vsem lebdel znani govor pokojnega Alda Mora na Združeni seji parlamenta, ko je Vzkliknll:«Ne bomo dopustili sojenja krščanski demokraciji«. Na tej osnovi ustavno sodišče ni imelo možnosti, da bi proučilo položa| Mariana Rumor|a, kot ni moglo razpršiti dvomov o vlogi bivšega Predsednika republike Glovanni|a Leoneja.
Molk prič in obtožencev na procesu, zagonetni begi obtožencev v tujino, polovična priznanja O-vidia Lefebvra in še prej zaviranje iskan|a resnice v okviru preiskovalne komisije parlamenta — Vse to je bremenilo delo ustavnega sodišča. Tako je na primer Tanassi tik pred aretaci|o lahko •zjavil, da je «samo nadaljeval delo, ki ga je začel Gui«, čeprav |e dobro vedel, da trditev ne bo imela praktičnih posledic. Lahko pa ie veljala kot opozorilo.
Obsodba je kljub vsemu hudo Prizadela določene kroge: krščansko demokracijo, socialne demokrate, vojaške vrhove, vodstva državne Industrije ter rimske in neapeljske skupine ljudi, ki so živeli In bogateli v senci oblasti. S tem Is bil skratka ožigosan tridesetletni način vladanja, za katerega hočeš nočeš nosi glavno odgovornost prav KD, čeprav je bil n|en bivši minister oproščen.
Zabeležiti moramo vsekakor Iz-lavo tožilskega zbora, da so kozel nesorazmerno nizke glede na u-gotovl|eno vsebino prekrška. Glavna kazen je tore| tista, ki je sodniki niso izrekli, ker gre za oceno, ki pripada javnemu mnenju: to je moralno-politična obsodba in
DANES
v Primorskem dnevniku o procesu Lockheed:
na 2. strani:
Prav je, da plačajo tudi velike ribe
na 4. strani:
Kronološki razvoj zadeve Lockheed
na zadnji strani:
Odmevi v Italiji na razsodbo
spoznan|e, da |e bil postavl|en precedens, po katerem mora|o tudi oblastniki odgovarjati za svo|e početje.
Razsodba je mimo, tudi zato, ker sedan|i sistem ne predvideva možnosti priziva obso|encev proti sklepu razširjenega ustavnega sodišča. Vprašati pa ne moramo, ali ni že skra|ni čas, da se odpravi sistem »posebnega sodišča« za ministre oziroma ali ne bi bilo bolje, če bi tudi člani vlade — kakor poslanci in senator|i — spadali v pristojnost navadnega sodstva z vsemi tveganji, pa tudi z vsemi lamstvi za obtožence in lavno mnen|e. O tem bo moral pre| ali slej sklepati parlament, saj je splošna ugotovitev vseh političnih sil, da ta sistem ni ustrezal potrebi po objektivnem in naglem so|enju osumljenih političnih predstavnikov.
V zapor sta morala tudi brata Lefebvre - Crociani obsojen v odsotnosti - Pogojna kazen za gen. Fanali ja in Tanassi je-vega tajnika Palmiottija - Ostali obtoženci oproščeni
RIM — Tanassi in brata Lefebvre so od včeraj v jetnišnici Rebib-bia, vsi skupaj v celici s toplo vodo, sanitarijami in televizorjem. Bivši socialdemokratski minister bo v njej preživel 2 leti in 4 mesece: kriv podkupovanja z vsemi obtežilnimi okoliščinami je, ne glede na zapor, kjer je včeraj začel življenje pripornika, izgubil tudi poslanski čin. Za brata Lefebvre, znana tudi kot »fratelli dTtalia«, enaka kazen z dodatkom 300 oziroma 400.000 lir globe.
Generala Fanali ja so obsodili na
1 leto in 9 mesecev, Palmiottija, Ta-nassijevega tajnika, pa na poldrugo leto zapora, a so obema priznali pogojnost kazni za dobo petih let. Neizpodbitna je bila tudi odgovornost bivšega predsednika Finmeccanice Crocianija, kateremu so prisodili 2 leti in 4 mesece. Toda Crociani, ki se je umaknil v tujino, prav gotovo ne bo presedel v »domovinskih ječah« niti dneva.
Oproščen s formulo, da ni zakrivil dejanja, Luigi Gui. Tako nosi odgovornost za »blazno pogodbo«, celotno podkupovalno akcijo, ki je potekala v višjih sferah med ministri in «gentlemeni», samo socialdemokrat Tanassi. Krščanska demokracija je nedolžna. Ima čiste roke in Antilope
RIM — Obsodb'., ki jo je izreklo ustavno sodišče, je bila bolj mila od zahtev tožilskega zbora. Luigi Gui je bil oproščen, medtem ko so tožilci zahtevali zanj šest let zapora in zaplembo premoženja; Antonelli, Maria Fava. Olivi in Melca so bili prav tako oproščeni, medtem ko so tožilci zahtevali za Antonellija tri leta in pol kazni, za Ovidija pa kar pet let. Tanassi je bil obsojen na dve leti in štiri mesece (proti 9 letom in zaplembi premoženja), Fa-naliju so prisodili eno leto in devet mesecev (sedem let zapora in zaplemba premoženja), Palmiottiju so prisodili poldrugo leto ječe (štiri leta in šest mesecev ter zaplemba premoženja), Crociani je bil obsojen
na dve leti in štiri mesece (5 let in zaplemba premoženja), Antonio Lefebvre bo moral odsedeti dve leti in dva meseca (devet let in zaplemba premoženja) njegov brat Ovidio D’Ovidio, pa je bil obsojen na dve leti in štiri mesece zapora, medtem ko so tožilci zahtevali zanj devet let zapora in zaplembo premoženja. Iz navedenega je razvidno, da je sodni zbor zavrnil predvsem dve zahtevi tožilcev; zaplembo premoženja in dodatno kazen, ki jo zakon predvideva za proces pred razširjenim ustavnim sodiščem.
Na sliki: predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi med branjem razsodbe.
lahko še vedno svobodno muli travo po njenih vrtovih.
Oproščen tudi Olivi, Guiev prijatelj, katerega so predali za nadaljnjo preiskavo rednemu sodstvu, Antonelli in Maria Fava.
Včeraj zjutraj se je na trgu pred Kvirinalcm kar trlo ljudi. Ob 10. uri so se ob spremstvu štafete motociklistov pripeljali v uradnih plavih avtomobilih ustavni sodniki in se hitro umaknili v palačo Con-sulte. Ob 11. uri novinarjem še niso dovolili vstopa. Pojavila se je živčnost in tej je sledil pravcati pretep. Karabinjerji so se pognali v gnečo in med kričanjem in tepežem, se je marsikomu posrečilo izsiliti vstop v dvorano, čita-nje razsodbe je trajalo 13 minut. Malo je manjkalo, da niso številni fotografi pomendrali Guja in Ta-nassija, medtem ko si je podčastnik v civilu beležil imena obsojenih, ki bi jih morali aretirati. Tanassi, bled in potrt, se je oddaljil v spremstvu polkovnika »benemerite« po službenem stopnišču. «To ni politična razsodba, to je politični zločin,« je zakričal bivši socialdemokratski minister preden je izginil sKozi stranska vrata. Na cesti se mu je približala priletna gospa. «Lepotec moj, lepotec« mu je šepetala in ga božala po licih. »Teresa, umiri se, nič ni. Vse se bo dobro izteklo,« je bil Tanassijev odgovor preden je stopil v avto, s katerim se je odpeljal domov. Tu se je izkašljal: «In vendar sem samo izpeljal, kar je Gui kot obrambni ministei začel.«
Luigi Gui, ganjen kot je bil, se jo razjokal. Spomnil se je Alda Mora, ki mu je tudi iz «ljudskega zapora« pošiljal izraze solidarnosti in prepričanja v njegovo nedolžnost. Srečali smo ga na hodniku prvega nadstropja. »Kamen se mi je zvalil od srca,« je rekel, »a sem zaradi drugih obsodb nekoliko žalosten. Zadovoljen sem, da obstaja v Italiji minister, ki se ni pustil podkupiti od Lockheeda, kot se je to zgodilo v številnih drugih državah. To bo brez dvoma dvignilo narodu moralo.«
General Fanali je bil skop »Nimam besed,« je siknil skozi zobe. «Kjer ni pravice, ni niti svobode. Častniku, ki je vedno naredil svojo dolžnost, ne bi smeli soditi na tak način«. A on, kljub vsemu, se je vrnil domov.
Tožilska trojica — Dali'Or a (PSI), Smuraglia (KPI) in Gallo (KD), se ni hotela posamezno izjasniti. Skupno so opozorili, da so za oba ministra zahtevali 6 let zaporne kazni, vendar se je jasno videlo, da socialista in komunista razsodba ni zadovoljila. Sprijaznila sta se pač z dejstvom: pozitivno je, sta izjavila, da je sodišče sprejelo njihovo tezo
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiMniiiiiiiHiiMimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
SKORAJ GOTOV NEUSPEH REPUBLIKANSKEGA PRVAKA
Po zadnjem krogu posvetovanj bo La Malta poročal Pertiniju
Srečanje med KD in KPI neuspešno - Negotovost PSI po izjalovljenem poskusu posredovanja
RIM — To, kar je ironično iz ključeval, se bo danes zgodilo La Malfi. Pred popoldanskim odhodom na Kvirinal, kjer bo poročal predsedniku republike Pertiniju o rezultatu svojih naporov, bo La Malfa opravil danes dopoldne še zadnji, tretji krog naglih posvetovanj. Vse kaže, da mu bodo stranke potrdile svoja znana stališča, kar onemogoča sestavo vlade, ki bi uživala podporo večine narodne solidarnosti, kot pravi Per-tinijev mandat republikanskemu prvaku. La Malfa bo najbrž ugotovil, da komunistov ne bo več v večini, preostaja mu torej le možnost sestaviti vlado in »četverno večino«, ki bi nekako spominjala na nekdanji levi center.
Včerajšnji dan je potekal v znamenju mrzličnih stikov med strankami. Socialisti so zatrjevali, da «se nekaj premika«. Res je PSI dala pobudo za dvostranska posvetovanja, obenem pa zagotovila, da bo «do konca (»odpirala La Malto«. Časnikarjem so predstavniki PSI zagotovili, da bodo skušali prepričati demokristjane, naj sprej mejo vstop v vlado laičnih mini strov in nekaj predstavnikov »ne odvisne levice«, komuniste pa, naj
se zavedajo »zgodovinskega pome na, ki bi ga vsekakor imela prisotnost laične komponente na voa-stvu vlade«. Po domače pove dano, socialisti so upali, da bodo demokristjani umaknili svoj »veto«, ker pa jim to ni uspelo, so pozvali komuniste, naj se vsaj vzdržijo in omogočijo La Malfi se stavo predvidene tristranske vlade.
Republikance so socialisti vprašali, v drugem krogu, ali bi se zadovoljili z «dvojnim vzdržanjem« KPI in PSI. Zdi se, da so ve ditelji PRI rekli, da je to »premalo«. Komunisti pa so prav tako odločno odbili tako možnost.
Proti večeru je prevzela pobudo KPI. Povabila je demokrščanske voditelje na srečanje »iz oči v oči«, da bi preverili, kako trden je demokrščanski veto za vstop ne odvisne levice v vlado. Srečanje med Berlinguerjem, Zaccagninijem in njihovimi sodelavci je trajalo dobri dve uri. Ko sta zapuščala dvorano sta Berlinguer in Zacca-gnini odgovorila na vprašanja čas nikarjev. - Tajnik KPI je dejal, da bo »pozneje ocenil rezultate sreča nja«, jih posredoval na današnjem srečanju z La Malto, nato pa spe točil javnosti »zaključno oceno«.
Zaccagnini pa je naravnost povedal, da sta KPI in KD »potrdili svoji znani stališči«. Skratka, stvari se niso premaknile z mrtve točke. Časnikarji so ga zato vprašali, žili se zavzema za »četverno koalicijo«, brez komunistov. Na to je Zaccagnini odgovoril, da prepušča odločitev La Malfi.
Res se mora republikanski prvak odločiti. Lahko, na primer, sestavi vlado, ki bi jo podprle KD, PSDI in PRI. Morda bi se socialisti vzdržali, čeprav temu naspre
o podkupovanju, pa čeprav prisojene kazni ne ustrezajo teži prekrškov.
Po vesteh, ki ob takih primerih vedno krožijo med časnikarji, a jih seveda ni mogoče overiti, naj bi bil odpor proti Tanassijevi obsodbi, ki naj bi jo izglasovali z minimalnim številom glasov, izredno močan, medtem ko oprostitev Guia ni naletela na ovire.
Končal se je tako, z razvodeno in smešno razsodbo, proces Lockheed, ki nam ni ne razkril imena tistega, ki je vnovčil tretjo, največjo podkupnino, ne največjega ali največjih krivcev. Je pa prvi proces v politični zgodovini Italije z dvema ministroma na zatožni klopi, proces, ki je resnice željnemu javnemu mnenju pustil le kako oglodano kost. In vendar je stal milijardo lir.
GRAZIA GASPARI
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika družbe Alitalia Umberta Nordia.
Bivšega ministra vodijo v zapor
Bivšega obrambnega ministra Maria Tanassi ja sta agent javne varnosti in karabinjer pospremila do (torna, od tod pa naravnost v zapor Rebibbia, kjer bo prestal kazen skupaj z bratoma Lefebvre. V celici ima Tanassi na razpolago televizor in higienske naprave. S seboj je vzel nekaj časopisov, za večerjo pa je naročil zelenjavno juho, pečenega piščanca in črno vino. Tako je začel bivši minister preživljati usodo navadnega kaznjenca	(Telefoto ANSA)
niiiiiiiiiMiumiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiHiHNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiituiiiiiHiiiittiiniiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiniiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimtiiiiiiiNiiKumiM
POROČILO G. R0SSETTIJA NA 8. POKRAJINSKEM KONGRESU KPI
ZA RAZVOJ TRSTA STA POTREBNA SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO IN ENAKOPRAVNOST SLOVENCEV
Nasprotovanje «Listi za Trst» in kritike KD - Nujnost skupnega nastopa proti šovinistični gonji - Proti zavlačevanju izvajanja osimskih sporazumov
Mednarodni položaj, vladna kriza z nevarnostjo predčasnih volitev, sporazum med demokratičnimi strankami v naši deželi, še posebno pa krajevni položaj, ki ga označujeta po eni strani oživljanje preživele nacionalistične in šovinistične miselnosti, po drugi strani pa neenotnost demokratičnih strank, ki je omogočila nadaljnji obstoj melonarske občinske uprave v Trstu, So bile glavne teme iz obširnega, dve url in pol trajajočega poročila pokrajinskega tajnika Glorgia Rossettija, s katerim se je sinoči začel 8. kongres tržaške federacije Komunistične partije Italije. Poleg 150 delegatov, ki so jih izvolili na sekcijskih kongresih, so bili navzoči številni gost------------------
je, med njimi predsednik deželnega jo. Perspektiva industrijskega sode-sveta Colli, predsednik pokrajinske lovanja je prestrašila vladajoči tr-uprave Ghersi, delegaciji ZK obal- govski razred, ki se je zavedel, da nokraške regije pod vodstvom Dina bi z rastjo delavstva in spremembo Pucerja in ZK iz Pulja pod vodstvom razrednih razmer, izgubil vso o-Milana Rakovca, številno odposlan- blast. Reakcija »Liste za Trst« to-stvo SKGZ, ki ga je vodil predsed- rej ni nekaj čustvenega, pač pa nik Boris Race, predstavniki Unije razredni odgovor. Sedaj se razred-Italijanov za Istro in Reko s pred- ni pritisk usmerja na KD, da bi se sednikom Mariom Bonito na čelu, odpovedala nujnemu novemu odno-župani okoUških občin, zastopniki su z delavskim gibanjem in z Ju-
vseli demokratičnih strank, sindikatov, partizanskih združenj in drugih demokratičnih organizacij.
Kongres se je začel z izvolitvijo predsedstva in s pozdravi predsedujočih posl. Cuffara in sen. Jelke Gerbec, nato pa je prevzel besedo pokrajinski tajnik Rossetti.
V svojem poročilu, dolgem 83 tipkanih strani, je Giorgio Rossetti podal nadrobno analizo «tržaškega vprašanja«, kakor je prišlo do izraza v zadnjih časih, upoštevajoč zgodovinske in razredne vzroke tega pojava, ki zaskrblja vsakogar, ki so mu pri srcu napredek demokracije in mirno sožitje v tem koncu Evrone.
Rossetti je tudi nakazal smeri razvoja tržaškega mesta, ki so in bodo vodilo KPI: sodelovanje z Jugoslavijo; razvoj pristaniških, industrijskih, trgovskih in znanstveno-razi-skovalnih dejavnosti: enakopravnost slovenske narodne manjšine kot pogoj demokratične obnove mesta in dežele.
Ni naključje — je dejal Rossetti — da je tajnik KPI Berlinguer med posvetovanji o vladni krizi večkrat omenil Trst, saj je rešitev zadnjega tržaškega vprašanja in njegove krize v splošnem interesu celotne italijanske družbe. Spričo uspeha in rovarjenja meščanske «Liste za Trst« je potrebna premostitev »nasprotij med ljudskom« in združitev vseh demokratov in delovnih ljudi. Potrebno je premostiti zgodovinska protislovja, ki moreče težijo tržaško skupnost; gre namreč za krizo istovetnosti in moralne strnjenosti, ki jo spremlja kriza nosilne gospodarske strukture mesta. Dogaja se, da se v Trstu ohranjajo lažni miti «zlate preteklosti«, ki je ni bilo. Mnogi mislijo, da je «Trst nekaj posebnega«. V resnici pa je tržaška
L°mbarch. De Martino in polnost v tem, da mesto ni poz-Achillijeva levica. KPI bi najbrž raj0 enotnosti v osvobodilni vojni
prešla v opozicijo.
Taka vlada pa bi vsekakor pomenila tudi notranji poraz Zacca-gninija in Andreottija v KD, saj sta svojo vodilno vlogo utemeljevala s politiko «soočenja s komunisti«.
La Malfa bo o vsem tem pora čal danes popoldne predsedniku republike Pertiniju. Tudi on bo moral odločati, saj je La Malfi zaupal mandat, naj obnovi večino narodne solidarnosti. Če bi mu to ne uspelo, mu lahko odvzame man dat, ali pa ga spremeni in poobla sti, naj sestavi drugačno vlado.
‘	MINO FUCCILLO
in v povojni obnovi, da v njem ni bilo rešeno ključno vprašanje enakopravnosti Slovencev, da je bila istrska begunska komponenta stru-mentalizirana, da je v KD bila vedno prisotna močna nacionalistična komponenta in da za Trst leta levega centra niso označevala politike reform, pač pa uničenja nosilne tržaške gospodarske strukture, ki je postala kramarski parazitizem.
Odločilni in pozitivni zasuk predstavljajo v tržaški zgodovini osim
goslavijo. «Lista za Trst« nastopa torej v Trstu kot konservativna, protidelavska in protislovenska sila.
V tem okviru je Rossetti zelo o-stro obsodil šovinistično gonjo proti Slovencem, ki zastruplja ozračje v mestu. To gonjo moramo zatreti, kajti naše sožitje je predragoceno in ga moramo še razviti z globalno zaščito Slovencev. To mora biti skupni cilj vseh demokratov, ki naj podvzamejo skupne pobude. Predvsem moramo v množični razpravi pojasniti, da gre za odprto vprašanje, ki ga je treba takoj rešiti. Ne
gre za »dvojezičnost«, pač pa za pravico Slovencev do javnega uveljavljanja njihovega jezika, ki naj bo enakopraven uradnemu, italijanskemu. Žal pa so se nekatere demokratične sile umaknile, ker morda čakajo, da mine vihar, medtem ko je KD s svojimi stališči nazadovala v primeru s prejšnjimi in glede na zaključke mednarodne konference o manjšinah. Rossetti je povabil kongres, naj še razpravlja o »slovenskem vprašanju« in sestavi »dopolnilo k tezam« za 15,- vsedržavni kongres KPI,
Pokrajinski tajnik KPI je nato a-naliziral meščansko in protiljudsko politiko LpT, konservativno vlogo radikalcev in demokrščanske odgovornosti za nastali položaj ter poudaril, da se morajo komunisti boriti na dveh frontah: proti »Listi«, obenem pa proti zmernim usmeritvam KD, ki se izmika prepotrebni izbiri demokratične enotnosti.
Rossetti je zelo ostro ožigosal dejstvo, da je KD z vzdržanjem podaljšala življenje Cecovinijevi u pravi. »To bo imelo posledice tudi pri preverjanju programskega dogovora na deželni ravni«, saj je ta sporazum bil posledica resnega položaja na potresnem področju in v Trstu.
Drugo polovico poročila je Rossetti posvetil smerem gospodarskega
razvoja. Zahteval je, naj se takoj objavijo študije o uresničljivosti mešane ..proste industrijske cone in nudi tako možnost stvarne, čimprejšnje izbire, pri kateri naj sodeluje prebivalstvo, kateremu mora biti povsem jasno, kolikšne so prednosti in katera družbena bremena. To pa še ne pomeni, da ni mogoče takoj pristopiti h koristnim oblikam ustanavljanja mešanih italijansko-jugo6lo-vanskih industrijskih družb tudi v sedanji industrijski coni, glede katere KPI predlaga, naj bi premestili iz tržaške pokrajine naftno skladišče SIOT.
Na koncu je Rossetti poudaril nalogo tržaške federacije, ki se mora odpreti novemu članstvu in postati znatno množičnejša in vkoreninje-na v stvarnost, predvsem med mladino, katero je pozval, naj se ne ozira na preteklost, pač pa naj gradi lastno in skupno bodočnost.
Rossettijevemu posegu so sledili pozdravi gostov, o katerih poročamo na drugi strani. Kongres se bo nadaljeval danes in jutri z razprav« in zasedanjem delovnih komisij, zaključil pa se bo v nedeljo s posegom člana vsedržavnega vodstva KPI Adalberta Minuccija. z odobritvijo resolucij in z izvolitvijo novih vodstvenih organov federacije in delegatov na 15. vsedržavni kongres v Rimu. (t.m. - st.s.)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiiiiMiimiiiiiiHiiitiiiiiiiNiiiiiiiiiitilimiius
POBUDE ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV MIRU V 1ND0KINI
Kitajska predlaga pogajanja z Vietnamom Prekinjena razprava v varnostnem svetu
Sovjetska zveza ponavlja svarila Kitajski - Boji se nadaljujejo
PEKING — Medtem ko so v varnostnem svetu OZN zaenkrat propadli vsi poskusi, da bi mednarodna organizacija posredovala za vzpostavitev miru na Daljnem vzhodu, je Kitajska včeraj formalno predlagala Vietnamu mirovna pogajanja na ravni namestnikov zunanjih ministrov obeh držav. Ta pogajanja naj bi se začela čimprej in naj bi se zaključila z vzpostavitvijo miru na meji med Kitajsko in Vietnamom. Tako poroča tiskov na agencija »Nova Kitajka«, ki si cer obžaluje, da Vietnamci niso »pozitivno odgovorili« na kitajski predlog, iznešen že na prvi dan kitajskega »protinapada«, vendar pa naj bi bila kitajska vlada pripravljena na rešitev spora med o-bema državama s pogajanji. Ki tajci še poudarjajo, da bodo ugodno sprejeli vietnamski predlog o kraju, kjer naj bi potekala pogajanja in izražajo prepričanje, da mirna rešitev spora ustreza »željam in interesom« prebivalstva obeh držav.
Kot kaže, je torej Kitajska res pripravljena na pogajanja, ki pa niso predpogojna, saj bodo Kitajci
ski sporazumi, ki so odprli pot go- nedvomno povezovali rešitev spora soodarske obnove v duhu mednarod- z Vienamom z zahtevo po umiku nega sodelovanja ob odprti in do- vietnamskih čet iz Kampučije končno definirani meji z Jugoslavi-| Dvojni umik torej, ki naj bi — po
splošnem mnenju, ki vlada v Pekingu, zadovoljil Kitajce, Vietnam in Kampučijo. Uradno obe vprašanja sicer nista povezani, vendar pa je Kitajska že od vsega začetka, tudi tedaj, ko je trdila, da gre izključno za «lekcijo» Vietnamu zaradi provokacij na meji, opozarjala na vdor vietnamskih čet v Kampučijo.
V Sovjetski zvezi se nadaljuje serija obsodb kitajskega napada na Vietnam. O tem je včeraj govoril ministrski predsednik Kosigin, ki je dejal, da je kitajsko vodstvo odgovorno na »gnusen zločin« ter da je »agresija Vietnama cinično in raz bojniško mednarodno dejanje.« Kosigin je tudi ciejal, da je kitajska politika izredno nevarna in da SZ ne bo pustila Vietnama samega, ampak bo spoštovala dogovor o pri jateljstvu. Isto je dejal tudi teoretik KP SZ Suslov. ki je izrazil polno solidarnost »bratskemu Vietnam skemu ljudstvu v boju proti kitajskemu okupatorju«. Prav tako se v SZ nadaljuje kampanja proti tistim državam, ki ne zavzemajo enakih stališč do s|x>padov kot Moskva. Tako dnevnik Izvestja opozarja na široko razpredeno kitajsko vohun sko mrežo v zahodnem svetu, a gencija TASS pa ponavlja obtožbe ZDA, da so spodbujale Kitajce k
napadu in pripisuje ameriškemu zakladnemu ministru Blumenthalu nalogo posrednika takih ameriških teženj kitajskim voditeljem. V Moskvi se tudi nadaljuje polemika z jugoslovanskimi časopisi zaradi stališča Jugoslavije do spopadov na Daljnem vzhodu.
Kot smo že omenili se je razprava v varnostnem svetu OZN zaključila brez vsakršnega sklepa. Kuvajtski predstavnik Bishara. ki je v februarju predsedoval VS. je dejal, da ni bilo mogoče sprejeti nobene resolucije, ker so obstajale nevarnosti križnega veta Kitajske ali Sovjetske zveze. Ameriški veleposlanik Young pa je dejal, da je razprava le prekinjena in da je torej še mogoče sprejeti skupno stališče. Ostaja pa dejstvo, da datuma bodoče seje še niso določili. To pomeni, da varnostni svet po vsej verjetnosti precej časa ne bo razpravljal, o stanju v Iindokini.
Medtem pa se spopadi nadaljujejo. še vedno se bije odločilna bitka za mesto Lang Son. kjer *o Vietnamci zbrali 8500 vojakov, med drugim eno od štirih divizij, ki ao branile Hanoi. Govori se. da j« Vietnam odpoklical šest divizij, to je nad 40 tisoč mož iz Kampučije in iz Laosa.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POZDRAV! COSTOV NA 8. POKRAJINSKEM KONGRESU KPI
Poudarek na obmejnem sodelovanju
KER MINISTER ŠE NI ODOBRIL SPORAZUMA Z EAPT
in na zaščiti manjšinskih pravic
Posegi predstavnikov strank, zastopnikov ZK obalno-kraske gije Pucerja in Pulja Rakovca, predsednika SKGZ Raceta predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko Ronite
retoi
Poleg tajnikovemu poročilu je bil včerajšnji prvi dan kongresa tržaške avtonomne federacije KPI posvečen pozdravom gostov. Pozdrave pokrajinske uprave je prinesel njen predsednik Ghersi, v imenu političnih strank pa sta se prijavila k besedi pokrajinski tajnik PSI Seghene in predstavnik PSDI Pierandrei, navzoča pa so bila tudi predstavništva KD, SSk, PRI, PDUP in PR
V imenu komunistov iz Kopra, Izole. Pirana in Sežane je kongres pozdravil sekretar medobčinskega sveta ZK obalno-kraške regije Dino
so se celo nekateri pripadniki liste javno distancirali od takega dema-goškega prikazovanja pravic slovenske manjšine, je Race obžaloval, da je župan kljub ponovnim pozivom, naj javno pove svoje stališče, to storil šele pred dnevi, pri tem pa še vedno govori o »nadvladi Slovencev*. «Vsekakor — je nadaljeval — nosi Lista za Trst veliko krivdo, da je prav njeno glasilo s svojo nestrpnostjo in napadalnostjo pozivalo h križarski vojni proti pravicam Slovencev, kar je naletelo v nepoučenih in šovinističnih krogih na odziv, ki ga moramo oce-
ganizacij pa bodo na vrsti tudi danes in jutri med kongresno razpravo.
Pucer, ki .je poudaril koristnost.! niti za skrajno negativnega. Race
stikov med komunisti na obeh stra neh meje glede na tesne vezi. zgo dovinskega, etničnega, pa tudi sorodstvenega značaja med obmejnima področjema, med katerima obstaja močna soodvisnost, ki je nemalo pripomogla k podpisu osimskih sporazumov. Potem ko je dou-daril, da komunisti obalno-kraške regije s pozornostjo sledijo prizadevanjem KPI za izvajanje osimskih sporazumov in njihovo bitko za uveljavljanje zakonitih pravic
Slovencev v vsej deželi, je Pucer omenil delo številnih mešanih komisij za izvajanje osimskim sporazumov in kritično pripomnil, da včasih to delo zaostaja in da je treba pristopiti k hitrejšemu izvajanju gospodarskega dela sporazu mov, vštevši z industrijsko prosto cono na Krasu. Potem ko .je zaskrbljeno ugotovil, da so žal na delu sile. ki bi hotele ne samo za vreti, ampak sploh preprečiti pri zadevanja za ustvarjanje čim boljših odnosov ob meji, je Dino Pucer zaželel kongresu uspešno delo v korist krajevnega prebivalstva.
Predsednik SKGZ Boris Race je svoj pozdrav začel z ugotovitvijo, da kongres KPI sovpada v čas velike krize v mednarodnih odnosih ter hude politične in družbene krize v Italiji, medtem ko se pri nas, na narodnostno mešanem ozemlju, spet razplamteva šovinistična protislovenska kampanja. Glede vladne krize je dejal, da je ne bo mogoče reševati, če ne bodo mobilizirane vse demokratične sile italijanske družbe in če ne bo dana vsem tem silam brez razlike in brez zapor možnost, da prevzamejo neposredno odgovornost za ozdravitev italijanskega gospodarstva, za izvedbo reform in za-trtje terorizma.
»Slovenci — je nadaljeval Boris Race — smo še posebej zainteresirani, da pride do take vlade, v kateri bosta neposredno ali posredno skupno zastopani tudi KPI in PSI, ki sta se s predložitvijo svojih zakonskih osnutkov v parlamentu tudi formalno obvezali, da se slovenska narodnostna skupnost zaščiti. Tak položaj obeh strank bi bilo jamstvo, da bi bil zakon kmalu in vsebinsko celovito sprejet.*
Predsednik SKGZ je ugotovil, da so protislovensko kampanjo sprožili v trenutku, ko se je začelo konkretneje razpravljati o zakonu o zaščiti Slovencev, tudi na osnovi osimskih sporazumov in obveznosti, ki jih je vlada sprejela parlamentu. Nekaj podobnega
1 _	nun«) /Jtinieniitvri 1 nf i
se je zgodilo pred dvajsetimi leti z londonskim sporazumom, po katerem naj bi slovenski jezik imel več pravic, ponovilo se je ob izvolitvi Slovenca v občinski odbor in ob vsaki priložnosti, ko je šlo za osnovne pravice Slovencev.
»Razlika je le ena, je poudaril Race. V preteklosti so bili pobudniki kampanje fašisti, danes je to nečedno delo začelo glasilo LpT.» Predsednik SKGZ je zanikal trditve, da bi hoteli Slovenci s pomočjo zakonskega osnutka KPI prevladati nad italijanskim delom prebivalstva in da bi spoštovanje pravic slovenskega jezika pomenilo uvedbo bilin-gvizma. Potem ko je ugotovil, da
je omenil, da so tudi v videmski pokrajini na delu sile, ki bi rade preprečile priznanje narodnostnih pravic tamkajšnjim Slovencem.
»Naša ocena zakonskega osnutka KPI je pozitivna, je nadaljeval Race. Prav tako moramo izreči priznanje, da je bil osnovni zakonski osnutek dan v razpravo slovenskim manjšinskim, kulturnim in strokovnim organizacijam in da je bilo mnogo pripomb teh organizacij tudi sprejetih v dokončno besedilo osnutka. Seveda bi mi kot manjšinska organizacija tudi temu osnutku kaj dodali, toda to imamo še vedno čas storiti.*
«Tisti, ki s’cer govorijo, da so za priznanje pravic slovenske manjšine. toda nasprotujejo pravicam, ki jih vsebuje osnutek KPI — je še dejal predsednik SKGZ — v svoji ihti pripisujejo KPI instrumenta-lizacijo slovenskega vprašanja v volilne namene. Toda zaščita vsake narodne manjšine je le ena. Ali obravnavamo to vprašanje načelno in so na tx>dlagi načel priznane pravice ra vseh področjin. da se pripadnik' njšine ne asimilirajo in je t aotovljen njen obstoj, ali pa u.. . u :t: omejene pravice in je na la način narodno diskriminirana in v našem primeru tudi družbenogospodarsko podrejena in tako obsojena, da prej ali slej izgine. In prav to je ne preveč skrita želja tistih, ki so za omejeno priznanje pravic: da v formalni enakopravnosti «blagosta nja*. ki nam bi ga mesto velikodušno nudilo, z našo dvojezičnostjo čimprej izginemo.*
«Mi pa nočemo izginiti in hočemo ostati Slovenci. Zato se bomo za to osnovno demokratično pravico še naprej borili. Borili se bomo za vse pravice, ki jih vsebujejo zakonski osnutek KPI in osnutki drugih strank. V tem boju bomo tudi naprej na skupni fronti, pri čemer računamo na podporo vseh demokratičnih sil italijanske dražbe*, je svoj pozdravni poseg zaključil predsednik SKGZ.
Kratek pozdrav kongresu .je v imenu komunistov iz Pulja prinesel Milan Rakovec, nakar je v imenu Unije Italijanov za Istro in Reko spregovoril predsednik Mario Boruta, ki je prinesel pozdrave italijanske etnične skupine, ki živi v Jugoslaviji. Dejal je, da italijanska manjšina s pozornostjo spremlja delo komunistov za ustvarjanje svobodnejše in pravičnejše družbe, v kateri ne bo mesta za tiste mračnjaške sile, ki so prav na našem področju že prizadejale toliko gorja. Potem ko je izrazil podporo boju slovenske narodnostne skupnosti, ki ima veliko skupnih značilnosti z italijansko manjšino onstran meje, .je Bonita poudaril vlogo etničnih manjšin v razvijanju odno-prijateljstva in sodelovanja
Seje deželnega sveta v prihodnjem tednu
Na zadnji seji načelnikov skupin v deželnem svetu so določili delovni program za prihodnji teden. V torek bodo nadaljevali razpravo o onesnaženju okolja pri Nemah zaradi tovarne ICFI. Naslednji dan, to je v sredo, bo predsednik deželnega sveta Colli poročal o srečanju predstavnikov deželnih svetov v Rimu. Istega dne bodo tudi začeli razpravo o zakonskih predlogih KPI in PSI, ki predvidevajo spremembo deželnega zakona iz leta 1978 o družinskih posvetovalnicah. Razpravo bodo nadaljevali tudi v četrtek.
Za 8. marca je pod predsedstvom Pittonija napovedan sestanek komisije za vprašanja v zvezi z o-simskim sporazumom. O sedanjem stanju italijansko-jugoslovanskih pogajanj bosta poročala podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proračun in načrtovanje Coloni ter odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi.
TRŽAŠKI PRISTANISCNIKI VČERAJ PREKRIŽALI ROKE
Deželna komisija za prevoze pristaja na državni prednjem luški ustanovi . Stavka zdravnikov
Tržaški pristaniščniki so včeraj med 11. in 14. uro ter 17. in 20. uro prekrižali roke iz protesta, ker ministrstvo za trgovinsko mornarico še vedno rij odobrilo sporazuma med avtonomno luško ustanovo EAPT in enotno federacijo pristaniških delavcev FULP glede izvajanja pogodheno-sindikalnih določil. Predsednik in glavni ravnatelj luške ustanove sta osebno posredovala pri ministra z zahtevo, naj poskrbi za takojšnje sprejetje dokumenta. FUL1 in delegatski svet sta z druge strani pozvala deželne, pokrajinske in občinske oblasti, naj tudi same primemo ukrepajo za ureditev delovnih razmer v luki, sicer bo tamkajšnja dejavnost polagoma ohromela.
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi je medtem pred
Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika
Naše naročnike in čitatelje, ki so se vpisali za potovanja v Pariz, na Poljsko in v Srednjo Azijo prosimo, pa poravnajo naslednji obrok vpisnine v ponedeljek, 5. marca, od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure in v torek, 6. marca, od 9. do 12. ure v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
komisijo za prevoze v deželnem svetu poročal o položaju pristanišč, ki sodijo v območje Furlanije - Julijske krajine (tudi v luči severnoevropske in jugoslovanske konkurence). Komisija je izrekla ugodno mnenje o nakazanju predujma iz državne blagajne ustanovi EAPT za ustanovitev posebnega dotacijskega sklada v smislu enega od pooblaščenih odlokov, ki so bili izdani za izvajanje osimskih dogovorov.
Poleg stavke pristaniščnikov je bila včeraj tudi stavka občinskih in splošnih zdravnikov ter pediatrov, ki protestirajo proti zamudam, s katerimi jim zdravstvene ustanove plačujejo storitve. Stavka je vsedržavna in se nadaljuje tudi danes.
SINOČI PREMIERA V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Prepričljiv uspeh «Jalte, Jalte» v izvedbi zagrebške «Komedij e»
Zagrebški umelniki so za svoje tržaško in goriško gostovanje v abonmaju Teatra Slabile naštudirali delo v italijanščini in tudi s tem, kot s samo izvedbo, potrdili svojo visoko profesionalno raven
vini sočnosti, žargonski duhovitosti
Delavke obrata San Giusto še vedno brez zaposlitve
Vseh 58 delavk bivše predilnice San Giusto v Trstu, ki so že 15. decembra lani zasedle obrat, ker jih je tovarniško vodstvo postavilo na cesto, je včeraj na deželnem odbomištvu za industrijo obrazložilo Svoj nevzdržen položaj njegovemu ravnatelju dr. Pastoriniju. Ta je povedal, da bo prihodnji torek odločilen sestanek s pristojnimi dejavniki za rešitev žgočega problema in da bodo dokončni od-
govor prejele naslednjega dne.
.....................................n.......................................................................................................................
POŽAR V DELAVNICI
OB RAZSODBI USTAVNEGA SODISCA
PRAV JE, DA PLAČAJO TUDI VELIKE RIBE
Naše bralce smo vprašali, kaj mislijo o dokončni razsodbi glede škandala Lockheed


Smrtna nesreča po predoru v Zavijali
Nekaj st« metrov po predoru v Žavljah, v smeri proti mejnemu prehodu pri Škofijah, se je včeraj zvečer pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 55-letni Bruno Crevatin iz Milj, Cesta za čampore 23. Crevatin je prečkal enega od odcepov, ki so na desni strani glavne ceste, ko ga je s svojim fiatom 127 podrl 23-letni Livlo Samez iz Beloglava 8a. Mladenič je prihajal od mejnega prehoda in je z glavne ceste nameraval zaviti v levo, proti Miljam. Iz predora sta mu tedaj prihajala nasproti avtomobila. Samez je povedal, da je imel prvi prižgane dolge luči, ki so ga močno slepile. Vendar sta bila še daleč, tako da je lahko pravočasno zavil z glavne ceste. Tedaj pa je pred sabo zagledal moškega. Skušal se mu je izogniti, vendar zaman. Nesrečnež, ki je pri udarcu razbil vetrobran, je obležal pred avtom s prebito lobanjo. Samez je še povedal, da ga je videl v hrbet, zato domnevajo, da sta prihajala iz iste smeri in zato naj bi ga tudi opazil zadnji trenutek.

sov
Včeraj okrog 4.30 je osebje ACE-GA pri Broletu poklicalo gasilce, ker je v bližini prišlo do močne eksplozije, takoj zatem pa se je iz mehanične delavnice v Ul. D’A1-viano začel valiti gost dim. Gasilci so imeli precej dela, saj je eksplozija docela uničila urad znotraj delavnice, last družbe Paniz-zoli, in poškodovala streho, ogenj pa je zajel tudi slačilnico.
Podroben pregled so opravili tudi agenti znanstvenega odseka policije, saj domnevajo, da je bil požar podtaknjen:	glavne vrata v
delavnico so bila priprta, žabica pa
med obema državama in med obmejnim prebivalstvom. Kot zadnji je v imenu ANPI pozdravil Dušan Košuta, pozdravi članov drugih or-
........................................................................u.....................iiiih.i.iii.i.ii.i.....i............................................................»»•..........
je bila presekana. Armando Paniz-zoli, eden od lastnikov omenjene družbe, ki zaposluje okrog trideset, delavcev in v glavnem dela za Arzenal in železarno Italsider, je povedal, da je večer prej osebno zaklenil vrata in da v uradu, kjer je prišlo do eksplozije, ni bilo nikakršnih eksplozivnih snovi. Dodal je, da so njemu samemu včeraj ukradli avto, večkrat pa so imeli manjše spore z bivšimi u-službenci in z drugimi podjetji, ki delajo na istem področju.
Na sliki: od urada je ostal le kup opeke in ožganih tramov.
Kako so naši bralci sprejeli včerajšnjo razsodbo ustavnega sodišča
0	»aferi Lockheed*? Zanimalo nas je zvedeti, kaj menijo o epilogu škandala, ki je pretresel italijansko politično strukturo, zato smo se obrnili do nekaterih izmed njih po telefonu. Njihova ocena razsodbe je skoraj enotna in se da iz
; raziti z eno samo besedo. Ena sama beseda preprostih ljudi, ki jim je tuje politično spletkarjenje, ki jim .je tuje suhoparno frazerstvo, ki jim .je v veliki meri nerazum Ijiva pravna terminologija, ena sama beseda teh ljudi lahko pretehta na desettisoče natipkanih listoV u radnih aktov, pretehta več kot leto dni trajajoč proces in oceni razsodbo, ki je izšla iz več kot 550 ur posvetovanja med sodniki. Ena sama beseda — sramota.
Mario Ota iz Boljunca nam je povedal, da je prav, da so nekatere protagoniste škandala obsodili. «Ni pravilno pa,» je dodal, «da so bile izrečene tako mile kazni. Tudi velike ribe morajo plačati, če kaj zakrivijo, prav tako kot majhne.*
Liči Kapun s Proseka se m zde- j lo prav, da niso obsodili demokri- ‘ stjana. Ko smo jo še vprašali, kaj ; se ji je zdel celotni- proces, je ta-1 ko j odgovorila: «Vse je bilo bolj j podobno farsi.*
Ko smo povedali Pepiju Miliču z Bajte, zakaj smo ga poklicali, ram je hipoma rekel: «Sodniki so bili do obtožencev preveč sladki. Po mojem je tudi Gui kriv in bi ga | morali obsoditi. Vsekakor sem mis . lil, da jih bodo strožje kaznovali, proces pa se je vlekel preveč na | dolgo, tako da je postala s časom stvar že smešna.*
1	Podobnega mnenja je bila tudi I Bianka Tinta iz Devina. V njenih
besedah je zadobdl proces tipično sicilianski prizvok, saj je zaključila: «Mislim, da je vse ena mafija.*
«Premalo so jih kaznovali in moral; bi kaznovati tudi tiste, ki so jih oprostili*. Takega mnenja je bil Remigij Tul iz Milj, ki je še dodal: »Kazni, ki so jih naprtili obtožencem, ne zadoščajo za poravnavo škode, ki so jo napravili in predvsem ne odtehtajo milijard, s katerimi so se obtoženci okoristili. Prav pa je, da so postavili pred sodišče tudi parlamentarce, tako
TISKOVNO SPOROČILO SEKCIJE KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
KPI proti množičnim naselitvam v devinsko-nabrežinski občini
TISKOVNO SPOROČILO
Vodilni odbor sekcije KPI Devin Nabrežina se je sestal v ponedeljek, 26. februarja, da bi proučil potek srečanj glede proračuna za leto 1979 z demokratičnimi strankami, ki so prisotne v občinskem svetu.
Na podlagi dose3anjih srečanj je bilo mogoče ugotoviti, kot že ob priliki prejšnjih proračunov, da KD ni pripravljena oddati povoljnega glasu, predstavnik socialdemokratov pa je zavzel stališče previdne odmaknjenosti. Stranki, ki vodita občinsko upravo, sta s Slovensko skupnostjo vzpostavili stike za soočanje glede tem, ki so velike važnosti za bodočnost občine.
Vodilni odbor izraža željo, da bi se to soočanje pozitivno izteklo, tako da bi lahko uprava izpeljala do konca svoj mandat, ki bo potekel prihodnje leto. Odbor meni, da je treba javno pojasniti stališče KPI v zvezi z nekaterimi točkami, ki so v zadnjih časih povzročile tudi po lemična stališča in ki so argument srečanj s SSk. To so znižanje naselitvene zmogljivosti v občini in pobude glede ljudskih gradenj.
Glede znižanja naselitvene zmogljivosti so bili komunisti vedno odgovorni in dosledni. To se je jasno pokazalo tudi v aprilu '75, in sicer na zadnji seji prejšnjega občinskega sveta. Med razpravo o novi varianti k splošnemu regulacijskemu na-j Črtu je bil prav na predlog komu-
nističnih svetovalcev odobren popravek, s katerim so se znižali gradbeni indeksi in torej naselitvene možnosti v naslednjem desetletju. Vsekakor smo bili prepričani, da to znižanje ne zadostuje. Tudi za-rad. tega razloga je komunistična skupina glasovala proti celotnemu regulacijskemu načrtu, ki so ga o-dobrile s svojim glasom KD, PSDI in SSk. Predstavniki komunistov so ostali dosledni do volitvah ’75, ki so pokazale voljo prebivalstva, da komunisti prevzamejo upravljanje občine. To doslednost dokazujejo podatki o prebivalstvu v občini. Od 31. decembra 1975 do 31. decembra 1978, v treh letih, je prebivalstvo naraslo od 8252 na 8253 enot, to je za eno samo osebo!
Komunisti zahtevajo revizijo splošnega regulacijskega načrta, ki naj privede do korenitega znižanja naselitvene zmogljivosti. To je treba storiti hitro, ampak predvsem resno. Treba je oceniti, katera so najbolj primerna sredstva (popravki indeksov ali površin), upoštevati gospodarski razvoj občine Devin-Na-brežina, o katerem so si vsi edini, predvsem v zvezi z možnostjo turističnega razvoja.
Dejstva in podatki, ki smo jih omenili, ne potrebujejo dodatnih besed. Popolnoma brez opore so torej očitki tistih, ki hočejo dokazati, da komunisti podpirajo nove naselitve in da so torej sovražniki kra-škega ozemlja in etnične zaščite.
Če vodilni odbor opozarja na naslednja dva podatka in ju primerja, tega ne stori s polemičnim namenom, pač pa le resnici na ljubo. Tako odgovarja tistim, ki danes iz opozicije iznašajo kritike, in sicer ne vedno na korekten način: od leta 1065 do leta 1975, v desetih letih, je prebivalstvo v občini naraslo za 1794 oseb, upravljal pa je ožji odbor, ki mu je načeloval predstavnik SSK; od leta 1975 do leta 1978, v treh letih, kot smo že videli, se je z levičarskim ožjim odborom narastek omejil na eno samo osebo! Sedanji regulacijski načrt, ki predvideva 24.000 prebivalcev proti današnjim 8253, je sad volje prejšnje uprave; komunisti in socialisti so ob tisti priliki glasovali proti! Koristno je tudi opozoriti, da načrt, ki je v veljavi, v resnici preprečuje razvoj kraških vasi, kar hudo prizadeva krajevno prebivalstvo, medtem ko odpira velike možnosti špekulaciji na rezidenčnih površinah v Devinu, Sesljanu in deloma Nabrežini.
Vodilni odbor pozitivno ocenjuje dejstvo, da je danes tudi SSk, čeprav z nekolikšno zamudo, zavzela stališča, ki jih komunisti že davno branijo z dejstvi. Zato da dosežemo konkretne rezultate, da še dalje oviramo nastanek stanovanjskih blokov in da na primeren način rešimo vprašanje kraških vasi, je nujno potrebno, da sedanji ožji odbor premosti težave, ki jih ima v
zvezi s proračunom. Zato je treba odnehati z ultimativnimi zadržanji, zaradi katerih tvegamo, da bo občino upravljal komisar.
Kar zadeva ljudske gradnje vodilni odbor meni, da mora potrditi prepričanje, ki ga je že večkrat izrazil. Ljudske hiše so odgovor, ki smo ga dolžni dati tistim, ki bivajo v občini in ki nimajo možnosti, da si sami zgradijo dostojno stanovanje. Komunisti se strinjajo z zaključki predhodne študije za conski načrt, ki jo je uprava objavila. Na podlagi te študije bo treba v prihodnjem desetletju ugoditi potrebam od približno 900 do 1000 o-seb. številke predstavljajo seveda maksimum, ni pa rečeno, da ga bomo dosegli. Poleg tega bodo prišle v poštev osebe, ki že bivajo v naši občini. Zemljišča bedo namreč na razpolago poleg Ustanovi za ljudske gradnje tudi krajevnim zadrugam, ki jih sestavljajo bivajoči člani in pa zasebnikom, ki tudi že bivajo v občini. V tem smislu bodo pobude glede ljudskih gradenj u-činkovito omejevale zunanjo naselitev in odhod našega prebivalstva.
Vodilni odbor je končno dal komunističnim upraviteljem mandat, da nadaljujejo s stiki na podlagi zgoraj navedenih navodil.
Vodilni odbor sekcije KPI Devin-Nabrežina
Nabrežina, 27. februarja 1979
Fašist Scarpa za zapahi
Claudio Scarpa, znani tržaški škvadristični pretepač, e-den voditeljev zloglasne «Avan-guardie nazionale*. pobudnik in prvi akter številnih napadov in provokacij ne samo na Tržaškem, temveč tudi po drugih krajih v državi, sedi od srede v goriških zaporih. Scarpa, ki je star sedaj 29 let, se je sam prijavil na glavnem državnem pravdnl-štvu v Gorici pred dvema dnevoma in takoj so ga pospremili v zapor, kjer bo moral presedeti najmanj 6 let, kolikor jih predvidevajo 4 zaporni nalogi, ki so jih na njegovo ime izdale sodne o-biasti za kazniva dejanja, ki jih je zagrešil v »vročih« letih fašističnega prcvratništva. Včeraj so se podali v Gorico agenti sodnega oddelka Di-gosa iz Trsta, ki so v zaporu predstavili zaporne naloge, ki bremenijo fašista.
V letih od 1969 do 1973 je bilo ime Claudia Scarpe tesno povezano s fašističnim rovarjenjem v tržaški pokrajini. Sodeloval je pri oskrunjenju spomenikov NOB, napadih na demokratične študente, pretepu slovenskih dijakov na Trgu sv. Antona 8. decembra 1970. Vsakič, ko so ga aretirali, je zaradi kritij v visokih krogih odnesel celo kožo. Na.ihu.isi zločin, pri katerem je sodeloval, je bil napad v Viareg-giu na 17-letnega komunističnega mladinca Franca Po-lettija, ki je prodajal «L’Uni-ta». škvadristi so mladeniča zabodli z nožem in Poletti se je moral v bolnišnici dalj časa boriti s smrtjo. Za podlo dejanje je sodišče v Lucci obsodilo Scarpo na 3 leta in 5 mesecev zapora, fašist pa je tudi tokrat pravočasno u-šel roki pravice. Nato se je sled za njim zgubila vse do srede, ko se je nepričakovano prijavil na goriškem državnem pravdništvu.
V gledališču Rossetti je sinoči kot repertoarni gost Teatra Stabile nastopilo zagrebško gledališče *Ko-medija* z glasbeno komedijo «J alta, Jalta-t, za katero je besedilo napisal Milan Grgič, glasbo pa Alfi Kobiljo, ki je tudi dirigent orkestra. Predstava je bila v celoti v italijanščini. Za prevod besedila je Teatro Stabile angažiralo Branka Vatovca, prevod pesmi pa je oskrbel hrvaški pesnik in prevajalec Mario Kinel.
Neglede na zelo topel sprejem, ki ga je sinočnja predstava doživela v dokaj polnem gledališču, ima gostovanje hrvaškega gledališča *Ko-medija*, ki ima v svoji zvrsti evropski sloves, pomen, ki presega zgolj prijateljske odnose, ki jih je Teatro Stabile vzpostavil z nekaterimi jugoslovanskimi gledališči v obliki izmeničnih gostovanj. Gre — kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila direktor tržaškega italijanskega gledališča dr. Mes-sina in direktor »Komedije* Richard Simonelli — za dogodek velikega kulturnega in obenem političnega pomena: kulturnega, ker gre za po memben ntipor, da se hrvaškii gledališče predstavi italijanskemu občinstvu v italijanskem jeziku in da torej približa do največje 'možne mere italijanskemu občinstvu vsebino dela in njegovo idejnost, to je idejo o miroljubnem sožitju na sve-.u, na nekem, morda danes celo utopističnem «zelenem travniku miru*. V tem pa je tudi že politični pomen gostovanja, ki želi biti potrditev prijateljstva, dobrega sosedstva med sosednima državama in miru za vse narode in ljudi. Gledališče »Komedija* — je poudaril R. Simonelli — prihaja s tem poslanstvom in prav zaradi tega poslanstva je z veseljem sprejelo predlog, neglede na izreden napor, ki je bil potreben, da pripravi italijansko verzijo »Jalte, Jalte* in se z njo vključi v reden repertoar Teatra Stabile.
Te misli so v pozdravu gostom na tiskovni konferenci izrekli tudi predstavniki upravnega sveta gledališča Morgutti in drugi, režiser Vlado Stefanovič, prevajalec pesmi Mario Kinel in drugi predstavniki *Ko-medije* pa so pojasnili še nekatere tehnične aspekte predstave, s katerimi so se morali soočati tako režiser kot scenograf, solisti in zbor, prvenstveno seveda zaradi jezikovnih zahtev, pa tudi scenskih in a-kustičnih glede na to, da sta oder in dvorana gledališča Rossetti zelo velika.
Predstavo v hrvaškem izvirniku smo pred nekaj leti videli v našem Kulturnem domu in ni treba poudarjati, da nas je vsestransko navdušila bodisi zaradi odlične izvedbe, bodisi zaradi duhovite vsebine. Povsem isto moramo zapisati tudi za njeno sinočnjo italijansko verzijo, ki zaradi jezikovnega prevoda ni prav nič izgubila na svoji iz-
in sporočilnosti, za kar nosijo seveda glavno zaslugo mojstrski >z' Dajalci v celoti, predvsem pa nosilci glavnih vlog, pa seveda režiser, dirigent, koreograf, oba pre' vajalca in drugi.
Vsebino lahko povzamemo v nekaj stavkih: na Jalti so se februarja 1945 sestali ttrije veliki* — Stalin, Rooseivelt in Churchill, da bi se dogovorili za razdelitev sveta po zmagi. Toda protagonisti niso omenjeni državniki pač pa njihovi adjutanti oziroma sluge Amerika-nec Larry (Richard Simonelli), Anglež Stanleg (Vlado Krstulovič) in Rus Griša (Boris Pavlenič). Vs* trije stanujejo v vili nekdanjih grofov Aramovski skupaj z generalh služabniki, tajnimi agenti itd., ravnotežje med njimi pa skuša vzdrževati guvernantka vile Nina Filipov-na, saj prihajajo med njimi v neštetih drobnih stvareh, kot so delitev vrvi na katero obešajo perilo svojih šefov, izbira prostorov ob mizi, prepiri o tem ali je boljši vohiskp, gin ali vodka itd., na dan veliki spori o interesnih sferah med njihovimi gospodarji. Seveda se vsi trije zaljubijo v lepo Nino in vsak bi se hotel z njo zateči nekam, kjer bi bilo še 100 kvadratnih metrov »zelene trate» miru brez vojn. In prav v iskanju te «zelene trate* j® poslanica človečnosti v komediji.
Vmes nastopajo seveda brigadirke z lopatami, kmetice in drugi, ki se v domiselni koreografiji prevle-tajo na odru v živahnem vrtiljaku duhomtosti, komičnosti, plesov, petja in izredno melodične muzike, v kateri po efektu izstopajo nekateri popularno spevni motivi.
Celoten ansambel zasluži vse pri znanje, in občinstvo mu ga je z obilnim ploskanjem tudi dalo. za izredno velik napor, saj ni kar tako, da poješ in govoriš v jeziku, ki je priučen v sorazmerno kratkem času priprav in to povsem dostojno. Razumljivo je. da je ritem predstave tu in tam prav zaradi jezikovnih težav in delnih ponovitev nekaterih dovtipov v obeh jezikih, malce zaostajal, toda to ni bistveno motilo, kakor je po drugi strani vključevanje ruskih in angleških ter tudi hrvaških besed ohranjalo delu potrebno ambienti-ranost in komičnost, ne da bi prizadevalo njegovo razumljivost. Vse-fcakor je treba priznati, da so bili vsi ti problemi režisersko in izvajalsko zelo dobro rešeni, kar gr* gostujočemu ansamblu samo v čast.
Kot rečeno, občinstvo se je zabavalo in ni štedilo z aplavzi, predvsem pa so jih poželi zlasti pevsko imenitna Sanda Langerholz kot Ni-
na, pa seveda razigrani Boris Pav-
lenič kot Griša, Richard Simonelli kot Lang, Vlado Krstulovič kot Stanleg, lvona Gruenbaum kot Mar-fa, Lukrecija Breškovič kot vodja brigadirk in Josip Fišer kot služabnik Samuel ter drugi z dirigentom Kobiljo vred.
Od danes ponovitve do 11. t.m.
(jk)
Dijaki in profesorji IV. b razreda DTTZ Žiga Zois izražamo Robertu Vidoniju najgloblje sožalje ob izgubi predragega očeta.
Slovenska zamejska skavtska organizacija globoko sočustvuje s svojima članoma Robertom in Pavlom Vidonijem ter z njunimi dragimi ob nenadni smrti ljubega očeta.
Ob smrti bivšega igralca in odbornika Stanka Vidonija izreka športno društvo Vesna svojcem iskreno sožalje.
Dijaki in profesorji I. b razreda znanstvenega liceja »France Prešeren« izrekajo sošolcu Pavlu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
da bodo odslej parlamentarci dvakrat pomislili, predno bodo napravili kaj podobnega.*
Štefan Bratož iz Trsta je pou daril, da so bili sodniki korajžni, da so «kaznovali take ljudi*, ka zen pa se mu zdi precej pravična Tudi po njegovem mnenju se je vlekel proces preveč na dolgo in je bil predvsem političnega značaja. «Stvar je bila zelo zapletena,* je dodal «in zato za navadne ljudi tudi precej nerazumljiva, saj je bilo o aferi Lockheed mnogo napisane ga in človek ne ve, komu bi verjel.*
(šč)
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
STANKO VID0NI
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 2. marca, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Mari, sinova Robert in Pavel, mati, sestri Amelija in Inči z družino, svak Pepko z družino, nečaki Peter, Marko, Bogdan in Damjana ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Barkovlje, 2. marca 1979
Dne 1. marca nas je po dolgem trpljenju zapustil naš dragi
IVAN GUŠTIN
Pogreb bo jutri, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Repentabor.
Žalostno vest sporočajo: žena Štefanija, hčeri Daniela in Celestina, zeta Mario in Franco, vnuki Fulvio, Massimi-liano, Gianfranco in Fabrizio ter drugi sorodniki
Trst, 2. marca 1979 Pogrebno podjetje Zimolo

STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dam
Sezona 1978-79
BERTOLT BRECHT
MAT! KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Danes, 2. marca, ob 16. uri
—	abonma red I.
Jutri, 3. marca, ob 20.30 — abonma red E — druga sobota po premieri.
V nedeljo, 4. marca, ob 16. uri
—	abonma red G — druga nedelja po premieri.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino
Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige prof. Sama Pahorja
ZAČASNI SEZNAM OSEB
umrlih zaradi ran, ki so jih dobile v Trstu in okolici v bojih od 28. 4. do 3. 5. 1945.
Predstavitev bo danes, 2. marca 1979, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ulici Petronio 4
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
V nedeljo, 4. marca, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah
NASTOPAJO:
Mešani zbor Jadran - Milje
Mešani zbor Štmaver
Dekliški komorni zbor Most na Soči
Moški zbor Srečko Kumar - Repen
Moški zbor štandrež
Mešani zbor Andrej Paglavec - Pcdgora
Oktet Javor - Pivka
Moški zbor Svoboda - Anhovo
Ženski zbor Oton Župančič - Štandrež
Moški zbor Dragotin Kette - Ilirska Bistrica
Mešani zbor Marij Kogoj - Trst
PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana
VLJUDNO VABLJENI
SLOVENSKA SKUPNOST DEVIN - NABREŽINA
vljudno vabi vse člane in somišljenike na
JAVNI SESTANEK
ki bo danes, 2. marca, ob 20. uri v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini.
Govor bo o zadržanju SSk ob letošnjem občinskem proračunu.
Zaradi izredne važnosti vabimo, da se v čim večjem številu udeležite sestanka.
Sekcljski odbor
PD PROSEK - KONTOVEL
priredi
jutri, 3. marca, ob 20. uri v novem Kulturnem domu na Proseku
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo:
—	učenci osnovne in srednje šole, .
—	otroški pevski zbor,
—	harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice,
—	pevski zbor Vasilij Mirk in
—	proseška godba.
Slavnostni govor bo imel
Miroslav Košuta.
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
bo jutri, 3. marca, ob 20.30 priredilo v društveni dvorani
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 2. marca, ob 20.30 red -sprosti*, predstava glasbene komedije »Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča »Komedija*. Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 «Staromodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstava velja za abonma kupon št. 6.
Kino
La Cappella Underground. 18.00 —
20.00	— 22.00 «La minaccia*. Yves Montand. Barvni film.
Ariston 16.00 «Fuga di mezzanotte*. B. Davis in R. Quaid. Režija A-lan Parker. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.30 «L’isola degli uomini pešce*. Barbara Bach, Claudio Cas-sinelli, Richard Johnson. Barvni film.
Eden 16.00—22.15 »Ashanti* Peter U-stinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrison. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu*, (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 18.03 «11 paradiso pud attendere*. W. Betty, Julie Christie, J. Mason.
Fenice 16.30 »Superman*. Marlon Brando. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Piccole dor.ne*.
iVfignon 16.00—22.00 «Supercolpo dei cinque Dobermann d’oro». Barvni film.
Cristallo 16.30 »Amori miei*. M. Vitti, E. M. Salerno, J. Dorelli in E. Fenech. Barvni film.
Filodrammatico 15.45—22.00 »Porno-eroticomania*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Diamante Lobo*. Van Cliff. Barvni film.
Aurora 16.30 «Slip». M. Lang. Barvni film.
Capitol 16 30 »Visite a domicilio*. Walter Matthau, Glenda Jackson.
Vittorio Veneto 16.15 «La vendetta della pantera rosa*. Barvni film.
Volta 17.00 «Violenza alle donne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Verdi (Milje) 17.00—19.00-21.00 «Ca-lifornia Poker*. Režija Robert Alt-man. Elliot Gould, George Segal.
Koncerti
Nadaljevanje občnega zbora
V smislu sklepa občnega zbora z dne 18. dec. 1978 podpisano predsedstvo sklicuje nadaljevanje rednega občnega zbora Slovenske skupnosti v Trstu, za nedeljo, 4. marca, ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. Machiavelli 22.
Dnevni red je naslednji: 1. informativno poročilo 'zvršnega odbora o zadnjih pobudah za globalno zaščito; 2. razprava o osnutku novega strankinega statuta; 3. volitve novih vodstverih organov: sveta in predsedstva občnega zbora.
Vabljeni vsi člani!
Predsedstvo občnega zbora SSk v Trstu
* » #
Dolinska sekcija SSk priredi danes, 2. marca, ob 20. uri v prostorih Babne hiše v Ricmanjih srečanje o družinskih posvetovalnicah. Sestanku bo prisostvovala predstavnica komisije za ženska vprašanja Pri pokrajinskem vodstvu SSk.
Vljudno vabljeni.
Včeraj-danes
SPDT TABOR - OPČINE
s sodelovanjem Glasbene matice Danes, 2. marca, ob 20.30
4. GLASBENI VEČER
TEA KOŠUTA - absolventka klavirja - šola prof. G. Demšarja
—	Beethoven: SONATA v As-duru št. 31 op. 110
—	Chopin: NOKTURNO v Fis-duru št. 2 op. 15 NOKTURNO v e-molu št. 1 op. 72
—	Debussi: BRUYERES MINSTRELS
IZTOK KODRIČ - absolvent violončela - šola prof. N. Gaspe-rinija
—	Boccherini: SONATA v A-duru št. 6
—	Lalo: CANTI RUSSI
—	Paganini - Silvia: VARIACIJE NA TEMO MOŠE, pri klavirju prof. Mojca Šiško-vič
Prosvetni dom na Opčinah
Izleti
Združenje Union priredi 4. marca, ob priliki praznovanja dneva žena poseben izlet v Ravascletto. Informacije in prijave na sedežu združenja v Trstu, Ul. Valdirivo 30, tele fon 64-459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in v četrtkih od 17. do 19.30.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusov v Ravascletto ob priliki 13. ZŠI v veleslalomu, ob 6. uri izpred sodnije (Fo>-o UlpianoV
Prireditve
SUA OBČINSKIM SVITA V CORia
Določili so nove površine za cenene ljudske gradnje
Odpravili so napake Piccinatovega načrta, ki je ljudske gradnje lociral samo v Štandrežu in Ločniku
ZADNJI FEBRUARSKI SNEG


1
Društvo slovenskih upokojencev priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, 8. marca, ob 16. uri praznovanje dneva žena. Vljudno so vabljeni vsi člani in drugi. Veselilo bi nas, da bi imeli med nami vsaj nekaj go-riških članov.
Mali oglasi
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja Verdijevo gledališče, bo v nedeljo ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannprinija.
Drevi ob 18.30 bo na sedežu Nemškega kulturnega inštituta tretje «Srečanje s skladatelji iz Furlanije -Julijske krajine*. Sodeloval bo skladatelj Vito Levi, ki mu bo sledil Aldo Michelini, docent na tržaškem konservatoriju. Srečanja se bodo u-deležili sopranistka Stelia Doz, pianista Fabio Nieder in Massimo Gon. Vstop prost.
PD PRIMOREC - TREBČE
vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 2. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu.
Danes, PETEK, 2. marca JANJA
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11.09 — Luna vzide ob 8.52 in zatone ob 22.36.
Jutri, SOBOTA, 3. marca <	MILENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,9 stopinje, najnižja 1,8, ob 13. bri 8,5 stopinje, zračni tlak 1019,9 *nb ustaljen, vlaga 78-odstotna, nebo Pooblačeno, padlo je 7 mm dežja, v'eter 12 km/h zahodnik, morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. marca se je v Trstu rodilo T otrok, umrlo pa je 18 oseb.
RODILI SO SE: Renato Bellini, Andrea Stroiazzo, Elisa Momic, Davide Paoli, Jenifer Elaine Pugliese, Leroy Malcolm Pugliese, Delia Vil-lani.
UMRLI SO: 51-letni Ercole Savo-rani, 80-letna Natalina Brelich vd. Borselli, 49-letni Guido Cuschie, 89-letna Eufemia Maria Rismondo, 69 letna Elena Sirk, 85-letni Priamo Mandruzzato, 75-letna Adele Fonta-hot por. Petruzzi, 81 -letni Rodolfo Bencina, 73-letni Ettore Rossi, 71-
letni Nicold Domancich, 84-letna Antonia Specogna vd. Zorzenoni, 49-letni Giovanni Pieri, 79-letni Mari Marzari, 56-letna Giustina Napolita-no por. Silvestro, 76-letni Giuseppe Giosento, 75-letni Giuliano Fioretti, 87-letna Alessandra Bonetti vd. Bal-li, 89-letna Ernesta Millevoi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, U’ Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENI’AS od 22. do 7. ure: telef štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI Bol Junec:	tel. 228-124; Bazovica
tel. 226 165: Opčine: tel 211001: Hro Rek: tel 225-141 Božje oolje: Zgo nik:	tel. 225-596; Nabrežina’ tel
200 121; Sesljam tel 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124.
V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232.
FORD TRANSIT — furgon izredna priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455.
ODDAM v najem moderno opremljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro «Hiša v najem*.
NA GLAVNEM trgu Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40.
IŠČEMO tri izvode gledališkega lista Ljubljanske drame Arbuzova »Staromodna komedija*. Telefonirati na Primorski Inevnik, številka 794672 int. 28.
IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje v specializiranem kozmetičnem salonu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro «DELO».
PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo «formica», hladilnik, plinski štedilnik, swalni stroj »Singer* ter zakonski, spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter.
DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo.
DVAINDVAJSETLETNA s 7-letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala de-lovpi položaj. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Lekarna*.
IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okolici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika.
ZVOČNIKE RCF .nodel BR 40 pro da jam za 200.000 lir. 1 vvoofer 250 mm, 1 midrangi 491 mm, 1 tweeter 32 mm. Moč 40 V/ - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 kg. Telefor 93689 od 19. do 21. ure.
TRGOVSKO PODJETJE - skladišče gradbenega materiala — išče eno delovno moč. Zaželeno znanje slovenščine. Ponudbe pošljite na u-pravo Primorskega dnevnika pod šifro «Delavec».
IŠČEM hišo z vrtom ali brez. pa tu di zemljišče za zidavo ali za obdelavo. Telefonirati na št. 228390.
KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 04111 77106 Ronke,
PRODAM dvobatni kompresor za zrak. zmogljivost 100 litrov, 2 leti star. malo rabljen. Ogled Doberdob. Bonetska (Ul. Boneti) 2.
FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti, pa še ves pribor zanju poleg brezplačnih informacij vam nudi: dr Bogo Senčar. Filatelistična trgovina. Ul Tnr Bande na 5, Trst (za Uuesturo) telefon 68-152.
V sredo ponoči je goriški občinski svet sklenil razpravo o pripombah zasebnikov in ustanov k tiste mu delu variante splošnega urbanističnega načrta inženirja Coste, ki zadeva ljudske gradnje. Gre za obsežno in v socialnem pogledu pomembno delo, ki bo vplivalo na nadaljnjo rast Gorice. S Costovo varianto so namreč bistveno popravili Piccinatov urbanistični načrt, popravili pa so ga v tistem delu, ki se nanaša na ljudske gradnje. Preprečili so namreč zaseg večjih površin v predmestju, zlasti v Štandrežu in v Ločniku, ter za cenene gradnje določili večje število manjših površin, nekatere tudi v strogem mestnem središču, in ki jih bo poslej lahko pozidala u-stanova za ljudske hiše LACP, zadruge, posamezniki z nizkimi in srednjimi dohodki. Dodati moramo, da bodo tovrstne ljudske gradnje cenejše tudi zategadelj, ker bodo locirane na oarcelah z že urejenimi komunalnimi napravami (cesta, voda, elektrika, plin, kanalizacija).
Pri vsem tem pa gre še za uveljavitev novega urbanističnega koncepta, ki ga poprejšnji sestavljavci urbanističnih načrtov niso upoštevali, kot niso teh novih konceptov upoštevale niti politične sredine. Za ljudske hiše namreč ne bodo več iskali parcel zgolj samo v predmestju, ampak tudi v mestu in v strogem mestnem središču. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo skušali na staliti v mestu tudi občane z nizkimi in srednje visokimi prejemki. V mestu bi torej morali, vsaj v perspektivi, stanovati ljudje vseh slojev in ne samo premožnejši. Nova urbanistična politika namreč teži prav k odpravljanju razrednih getov. V okviru takšnega gledanja bo mogoče sanirati zgodovinsko četrt, se pravi revitali-zirati tiste stare in razpadajoče hiše, ki so po večini last ljudi' s skromnimi prejemki.
Včasih bi jih podrli in odpr li vrata špekulaciji, danes pa se zdi, da je drugače. Ali se vsaj hoče, da bi bilo drugače. Razprava o pripombah ni ■ bila lahka, niti premočrtna. Pokazala je dokajšnje razlike v gledanjih, opozorila je na različnost interesov in na globoka protislovja. Seveda je to tudj razumljivo. Vzgojeni smo bili v nedotakljivosti in svetosti zasebne nepremičnine ter zato še ne moremo pristati na to. da bi z njo razpolagala tudi družba. Prej ko se bomo sprijaznili s tem, prej bomo spoznali, da se bo v času, ki se niu bližamo, vrednostna lestvica dobrin spremenila in da se že spominja. Ta s,yet.,je navsezadnje že tako izčrpan in je postal že tudi tako majhen, da ni več neuničljiv. Zato bomo morali smotrneje gospodariti z njim. V našem primeru s smotrnejšim izkoriščanjem zazidal nih površin.
Okoliški šolski svet za takojšnje popravilo šole v Pcvmi
Okoliški šolski svet je na zadnji seji razpravljal o številnih vprašanjih, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom, predvsem pa je prišlo v ospredje vprašanje stanja šolskih poslopij. Svet se je na osnovi poročila g. ravnatelja in predstavnice staršev iz Pevme seznanil s kritičnim stanjem šolskega poslopja v Pevnii.
Prisotni člani so zato sklenili napisati protestno pismo upravi go-riške občine, ki že leto dni obljublja, da bo poslopje uredila, z upanjem, da se bo to tudi čimprej zgodilo, v nasprotnem primeru bodo namreč starši pevmskih otrok prisiljeni sprejeti nekatere drugačne, vsekakor bolj ostre oblike protesta.
Okoliški šolski svet je na zadnji seji tudi izrazil nezadovoljstvo nad zavlačevanjem pri dograditvi šole v Ulici Čampi.
NA SEJI V SREDO ZVEČER
Občinski svet v Tržiču odobril letošnji proračun
Tržiški občinski svet je na zadnji seji, v sredo zvečer, z večino glasov, odobril proračun za tekoče leto. Za osnutek so glasovali svetovalci KPI, PSI in PSDI (skupaj 16 glasov), proti pa svetovalci KD in MSI (13 glasov), medtem ko se je svetovalec republikanske stranke vzdržal. Pred samim glasovanjem o proračunu pa je občinski svet zavrnil predlog dnev-
nega reda, ki so ga predstavili demokristjani in po katerem naj bi še pred razpravo in glasovanjem o proračunu, odločali o napovedani ostavki župana Maianija.
Občinski svet se bo vnovič sestal danes, ko bodo poleg nekaterih točk, ki jih niso izčrpali na prejšnjih sejah, odločali tudi o začetku del za preureditev gledališča »Teatro azzurro*, ter o nekaterih drugih javnih delih. Za kritje prve skupine del za Teatro azzurro bodo najeli posojilo v višini 300 milijonov lir.
Po neuradnih vesteh, naj bi o ostavki župana Maianija razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, vsekakor še pred koncem marca. V primeru da bo Maiani vztrajal pri svoji nameri bo mesto prvega občana najbrž pripadlo socialistu Luigiju Blasigu.
Marsikdo je bil prepričan, da smo z zimo za letos že opravili. Po zadnjem sneženju, v sredo ponoči, pa bo moral najbrž nekoliko spremeniti svojo oceno. Snežilo je tako, kakor sredi najhujše zime. Na srečo je bil sneg moker in se je skoraj sproti talil. Kljub temu pa se je Goriška včeraj zjutraj zbudila pod tanko belo odejo, ki je že proti poldnevu skopnela. Gornji posnetek smo opravili v Pevnii Bele strehe pevmskih hiš; v ozadju Gorica
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMifniiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinfiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiMiiiiiiiinitimA
OB NAVZOČNOSTI DEŽELNEGA ODBORNIKA COCIANNIJA
Prevozniki preučili položaj na mejnem prehodu Rdeča hiša
Ugodne posledice novih ukrepov o službovanju izven nor. malnega delovnega časa ter izven carinskega območja
Delovanje carinske službe pri Rdeči hiši je bilo predmet pogovora, ki ga je deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni sklical na sedežu deželne uprave v Gorici in katerega so se udeležili avtoprevozniki, špediterji in predstavniki trgovinske zbornice.
Udeleženci sestanka so obširno preučili ugodne posledice novih dolžil, ki urejajo carinske operacije, opravljene izven normalnega delovnega časa in izven carinskega območja, beseda pa je tekla tudi o delovanju mednarodnih mejnih pre hodov.
Uvodoma je odbornik Cocianni poudaril uspešnost posredniške vloge dežele na krajevni in osrednji ravni, da bi preprečili škodo, ki jo neurejenost razmer povzroča prometu kot nosilni dejavnosti v našem okraju. «Potrebno je doseči da se prehod blaga na meji izvrši v čimprejšnjem času — je dodal i C#*mni — zakaj samer t»ko>bo če na storitve nizka. S posredovanjem dežele bomo uspeli odstraniti dosedanjo gnečo, ne bomo pa- še -loti zadovoljili pričakovanj opera terjev*.
Osnovno vprašanje, s katerim je povezana učinkovitost carinske službe, zadeva število carinskega osebja na mejnih prehodih, delovni čas ter postopek, kako pospešiti ca rinjenje blaga.
Avtoprevozniki in špediterji so povedali, da je zaradi prenizkega števila uslužbencev postopek za carinjenje blaga časovno predolg. Tega postopka ni mogoče opraviti v
SESTANEK S PROIZVAJALCI
normalnem delovnem času ter se zato cariniki zatekajo k nadurnemu delu. Od kar so z zadnjimi ukrepi trikratno, v nekaterih primerih pa celo štirikratno zvišali cene, si o-peraterji na tem sektorju novih bremen ne morejo več privoščiti. Na sestanku so nadalje omenili velik porast tovornega prometa pn Rdeči hiši v lanskem letu ter pred lagali izboljšanje struktur: razširitev carinskega «kroga», izgradnjo montažnega objekta ter uvedbo pavšalne doklade za izredno delo. V zvezi s pavšalom so operaterji zahtevali, da se stroški carinjenja izven normalnega delovnega časa ne prenašajo več na avtoprevoznike.
V pričakovanju izgradnje novega mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba, kjer bodo obmejne službe nedvomno boljše delovale. bodo v prihodnje na sestan kih poglobili nekatere predloge o izboljšanju režima pri Rdeči hiši. Odbornik Cocianni je sestanekt(«kie-nil s predlogom, da ho dežela v kratkem sklicala japsvete. na ka-toie bo povali#/) bfNHU zafcttvesira ne krajevne uprave.
Uslužbenci pokrajinskega konzorcija začasno prekinili stavko
Uslužbenci pokrajinskega konzorcija za pomoč in rehabilitacijo duševno in fizično prizadetih občanov
Belo enoteke v Gradišču je v korist vsem vinogradnikom
Letošnja vinska razstava Noe d’oro bo ločena od razstave žganih pijač
so prekinili stavko in se vrnili na delo. To po sestanku, ki so ga i-meli na goriški pokrajini s predstavniki političnih strank, občinskimi in pokrajinskimi upravitelji ter deželnimi svetovalci izvoljenimi v goriški pokrajini ter po salomonski rešitvi, ki jo je sprejelo vodstvo u-stanove, da obdrži v začasnem delovnem razmerju, do 30. junija, vseh 28 bivših uslužbencev sekcije AIAS iz Tržiča. Uslužbenci pa s tako rešitvijo niso povsem zadovoljni, kajti samo podaljšuje stanje negotovosti.
Prekinitev stavke je zato samo začasna, da bi omogočili začetek pogajanj za dokončno ureditev vprašanja. Menda bo prvi sestanek že danes ali v naslednjih dneh.
Okrogla miza o nadomestnih virih cenene energije
Jutri popoldne bo v občinski knjižnici v Foljanu okrogla miza o alternativnih virih cenene energije. Sodelovali bodo Guido Fornasir, A-driano Galbiati in Giuliano Stabon, zaključke javne razprave pa bo povzel poslanec Loris Fortuna. O-krogla miza se bo začela ob 16. uri.
Važnost sodelovanja med vinogradniki in deželno enoteko La Se-renissima v Gradišču so poudarili na sestanku vinogradnikov z vodilnimi ljudmi te enoteke in deželnim odbornikom za kmetijstvo Del Gobbom. Sestanek je bil prejšnji večer v Gradišču in je bil prvi splošni sestanek odkar enoteka obstaja. Predsednik avtonomne leto-viščarske ustanove zb Gradišče Zut-tioni je v uvodnih besedah poudaril, da enoteka, ki je edina jav nega značaja v naši deželi, deluje že celo vrsto let, razširila je svoje prostore, potrebovala pa bi tudi gornje nadstropje (stavba je last občinske uprave), vsako lete pride do stroge izbire najboljših vin, ki jih potem celo leto prodajajo v enoteki. Do izbire pride ob priliki nagrade Noč d’oro, ta bo letos maja že štirinajsta. Letošnja vin ska razstava v Gradišču bo spet posvečena samo vinu. Lani so ji dodali že razstavo deželnih žganih pijač, letos pa bodo razstavo žganja priredili kasneje, samostojno.
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
priredi jutri, 3. marca, 1979, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Gorici, Ul. Roma, osrednjo proslavo
MEDNARODNEGA ŽENSKEGA PRAZNIKA
posvečenega globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji. NASTOPAJO :
—	otroški pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža;
—	ritmična skupina ŠZ Dom iz Gorice:
—	priložnostni govor in recitacija;
—	ženski pevski zbor »Oton Župančič* iz Štandreža;
—	ritmično ■ glasbeni recital osnovne šole »Milojke Štrukelj*;
—	folklorna skupina »Liz I.uzigniitis* iz Gorice:
—	moški pevski zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore;
—	instrumentalni ansambel »Lojze Hlede* iz števerjana.
Vabimo vas tudi na otvoritev razstave TKEBANE, ki bo ob 10. uri v razstavni dvorani deželnega avditorija
Enoteka je sodelovala tudi na sejmih v Hamburgu, v Vidmu, v Gorici, v Celovcu in v Ljubljani na vinskem sejmu. Tukajšnja vina tudi prodajajo širom po Italiji. Kot v preteklosti bodo tudi letos gojili prijateljske stike z drugimi enote-kami širom države, prišlo bo tudi do nekaterih izmenjav.
Deželni odbornik za kmetijstvo Erminio Del Gobbo je zatem govoril o splošnih vprašanjih kme tijstva v državi in deželi ter pou daril, da zavzema kmetijstvo ved no večjo važnost tudi v evropskem merilu. V zvezi s tem je dejal, da se je prav ob kmetijskih vprašanjih razbilo enotno gledanje evropskih držav na skupni monetarni sistem.
Sledili so še posegi nekaterih drugih strokovnjakov. Zatem so pobudniku enoteke in častnemu predsedniku Antoniu Schettinu in usluž bencu Renatu Tossu vinogradniki dali priznanja za njuno večletno prizadevanje.
Začasna prostost za skupino mladih Goričanov
Goriški državni pravdnik je vče raj odredil izpustitev na začasno prostost za pet mladih Goričanov, za katere sumijo, da so povezani z razpečevanjem mamil v našem ' mestu. 21-letnega Adriana Trobiza, 24-letnega Maria Riaviza, 35-letne-ga Giovannija Portaleja, 20-letnega Maria Ianuzzija ter 21-letno Luiso Bini so priprli prejšnje dni. Ustavili so jih v bližini Uršulink v Gorici, nekdo od skupine pa je pred tem odvrgel zavojček, ki naj bi vseboval precejšnjo količino mamila.
Skupščina VZPI-ANPI v nedeljo v Gradišču
V nedeljo, 4. marca ob 9.30 prireja Vsedržavno združenje partizanov Italije (ANPI) v kinodvorani Eden v Gradišču izredeni pokrajinski shod vseh svojih članov, na katerem bodo preučili pobude, kako na učinkovit način zajeziti terorizem. Pogovorili se bodo nadalje o prirejanju ljudskih manifestacij ob dnevu osvoboditve 25. aprilu. Na nedeljski skupščini sprejete sklep« bodo predlagali političnim in družbenim silam, da jih bodo vključevale v svojo vsakodnevno akcijo.
V petek koncert komorne glasbe
V okviru Glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občinska uprava, bosta v petek, 2. marca, ob
20.30	nastopila v deželnem avditoriju violinist Hanno Haag in pianistka Annelise Schlicker. Izvajala bosta sonate Ludwiga van Beethovna. Koncert je goriška občinska u-prava pripravila v sodelovanju z Nemškim institutom iz Trsta.
Naslednji koncert v okviru glasbenih srečanj bo v petek, 16. marca, ob 18.30, ko bosta nastopila flavtist Enzo Caroli in pianist Luigi Schiavon.
Razna obvestila
Jutri ob 20.30 bo v dvorani Ginnastica,\Goriziana javna razprava o konkordatu. Prireja jo goriška temeljna krščanska skupnost pod naslovom »Zakaj nasprotujemo konkordatu*, sodelovali pa bodo Man* cello Vigli iz Rima, Luigi Genove* se iz Gorice in Franco Marangon iz Trsta.
Ženski iniciativni odbor za Pev-mo, Oslavje in štmaver priredi v ponedeljek, 5. marca, ob 20. uri v dvorani PD »Naš prapor* predavanje dr. Petra Uršiča iz Nove Gorice o nevarnostih rakastih obolenj in o raku na dihalih. Vljudno vabljeni.
VČERAJ OPOLDNE NA MAJN1CI
Verižno trčenje na srečo brez ranjencev
Na državni cesti med Gorico in Gradiščem, nekaj sto metrov pred Faro, se je včeraj okrog poldne zgodila dokaj nenavadna nesreča. K sreči ni terjala telesnih poškodb ampak le večjo gmotno škodo. Vmes je seveda nepazljivost. Zgodilo se je, ko je voznik fiata 500 videmske registracije, 27-letni Ezio Marton, ki je vozil iz Ločnika proti Fari, v neposredni bližini skladišča starih avtomobilov, hotel zaviti v levoi Šofer za njim vozečega tovornjaka tržaške registracije pa je to namero najbrž opazil v zadnjem trenutku. Da bi se izogni] trčenju je zavozil povsem v levo, na drugo stran cestišča, kjer pa je bilo parkiranih nekaj avtomobilov. Prišlo je do nekakšnega verižnega trčenja, posledica pa je precejšnja gmotna škoda.
Smučarska sezona se izteka
25 članov Slovenskega planinskega društva se bo v nedeljo u-deležilo smučarskih tekem za Po-soško prvenstvo in trofejo Volpis v Sappadi. 20 mlajših članov bo -sodelovalo v veleslalomu, 5 starejših članov pa se bo pomerilo v smučarskem teku. Kljub temu. da nas je predvčerajšnjim sneg pre senetil tudi v sami Gorici, pa se smučarska sezona hočeš nočeš bliža h koncu. V organizaciji planinskega društva sta za letos predvidena še dva smučarska izleta in sicer 18. marca ter 1. aprila, ko bo na kaninskih smučiščih, na progi Gilberti društveno prvenstvo.
Koncerti
V okviru goriških »Glasbenih srečanj* bosta drevi ob 20.30 nastopila v deželnem avditoriju violinist Hanno Haag in pianistka Annelis« Schlicker. Izvajala bosta vrsto Beethovnih sonat.
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo smučarski avtobus v nedeljo, 4. t.m., odpeljal po sledečem voznem redu; ob 6.30 s Koma, ob 6.35 iz Štandreža in ob 6.40 iz Sovodenj. Priporoča se točnost.
• Drevi ob 19.30 bodo v prostorih društva Pro loco v Tržiču (Palave-neto) podelili nagrade skupinam, ki so žele največ uspeha in odobravanja na torkovi pustni paradi v Tržiču.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
Kino
(i uri ca
CORSO 17.30 - 22.00 »Profesor Kranz — tedesco di Germania*. P. Villaggio.
VERDI 17.00-22.00 »Pirana*. B. Di-lemann in B. Steel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
V1TTORIA 17.00-22.00 »I pornogio-chi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.00 - 22.00 »R ri-zietto*.
PRINCIPE 17.00 - 22.00 «Qualcuno sta uccidendo i piu grandi cuochi d’Europa».
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarn S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83 538.
Sekcija VZPI - ANPI Dol Jamlje izreka globoko sožalje svojcem Alberta Vižintina.
Naznanjamo žalostno vest, da je včeraj nenadoma preminil naš dragi stric in svak
ALBERT VIŽINTIN
, Pogreb bo jutri, 3. marca, ob 14. uri iz mrliške veže gori-ške bolnišnice na domače pokopališče.
Žalujoči: svakinja Antonija in nečaki z družinami
Dol, 2. marca 1979
Začelo se je v prvih dneh februarja pred tremi leti - Šlo je za milijardo 300 milijonov lir
RIM — Ko je včeraj nekaj po 11. uri predsednik ustavnega sodišča v kazenski sestavi Paolo Rossi razglasil razsodbo procesa Lockheed, je poteklo točno triindvajset dni od onega torka, 6. februarja letos, ko so se sodniki umaknili v palačo Salviati, kjer so odrezani od sveta odločali o usodi dveh bivših obrambnih ministrov in devetih »laikov*. ki jih je obtožba obremenjevala podkupovanja, sprejemanja podkupnine in še marsičesa. Hkrati je poteklo tri leta in štiriindvajset dni od dneva, ko so se
i
LUIGI GUI, obrambni minister od junija 1968 do 27. marca 1970, podpisal naročilo prve skupine letal pri Lockheed. Sodišče ga je oprostilo

ANTONIO LEFEBVRE, po poklicu odvetnik in obtožen tega, za kar se je moral zagovarjati njegov brat Ovidio. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in 2 meseca
&j'S m,
m
BRUNO PALMIOTTI, bivši Tanas-$ijev osebni tajnik, so mu sodili tudi za to, da je v imenu ministra dvignil veliko vsoto. Obsojen na 1 leto in 6 mesecev
liji 14 vojaških transportnih letal »Hercules C 130», dva milijona in 18 tisoč dolarjev (po tedanji menjavi približno 1 milijarda in 300 milijonov lir). Skoraj tri četrtine te vsote, to je 1 milijon in 680 tisoč dolarjev naj bi pripadli politični stranki «prejšnjega in sedanjega* obrambnega ministra. Gui in Tanassi, oba obrambna ministra za časa nakupa letal, sta zanikala vse obtožbe in najavila tožbo.
9.	februar 1976: Pojavlja se vzdevek »Antilope Cobbler*, ki naj bi veljal za predsednika italijanske
MARIO TANASSI, obrambni minister od 27. marca 1970 do 17. februarja 1972, podpisal drugo naročilo letal pri Lockheed. Obsojen na 2 leti in 4 mesece ječe
OVIDIO LEFEBVRE, bivši svetovalec Lockheeda za Italijo. Obtožen, da je podkupoval ministra za obrambo. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in 4 mesece
DUILIO F ANALI, bivši poveljnik italijanskega letalstva, obtožen, da je prepričeval odgovorne, naj kupijo letala «0130». Obsojen na 1 leto in 9 mesecev
UAMILLO CROCIANI, bivši predsednik družbe Finmcccanica, obtožen za posredovanje pri izplačilu podkupnine. Obsojen na 2 leti in 4 mesece'
VITTORIO ANTONELLI, Crocia-nijev odvetnik, ki mu je sodišče očitalo isto, kar je očitalo Crocia-niju, a ga je sodišče sedaj o-prostilo _
LUIGI OLIVI, bivši upravitelj družbe «Icaria», ki naj bi bil posredoval med bratoma Lefebvre in ministrom Guijem. Bil je oproščen
začele v Italiji širiti govorice o podkupninah, ki jih je družba Lockheed radodarno razdeljevala, da bi »olajšala* prodajo svojih »C 130». Pa poglejmo, Kaj vse se je dogajalo od tistega dne pa do danes.
5. februar 1976: V Italiji se pojavljajo prve vesti o poročilu, ki ga je predložil ameriškemu senatu senator Church o dejavnosti nekaterih multinacionalnih družb. V ,j poročilu je oseminštirideset strani jl;| pošvečenih Italiji: omenjeno je, da (! je’ Lockheed Aircraft Corporation plačala za pospešitev prodaje Ita-
MARIA FAVA, pooblaščena upravnica Crocianijeve družbe «Com. El.», za katero se je marsikaj skrivalo. Sodišče jo je oprostilo
vlade. Ta naziv je izhajal iz, »črne knjižice» Lockheeda: vrsta šifriranih imen podkupljenih in tudi podkupovalcev. Sodna oblast, ki je že decembra prejšnjega leta uvedla preiskavo o nakupu drugih vrst Lockheedovih letal, «F 104 Star-fighter», je sprožila novo preiska-ko, ki jo je poverila namestniku državnega pravdnika Ilariu Martelli.
21.	februar 1967: Martella je o dredil aretacijo zaradi lažnega pričevanja odv. Vittoria Antonellija, osebnega pravnega zastopnika Ca-milla Crocianija, predsednika Fin-
meccanice. Aretaciji se izognejo z begom v tujino Ovidio Lefebvre, svetovalec družbe Lockheed, Maria Fava, domnevna upravnica Crocianijeve družbe «Com.El.», (kateri je pripadlo 224 tisoč dolarjev, to je 140 milijonov lir), Crociani, ki iz tujine najavlja odstop s predsedniškega mesta Finmeccanice. Sodna oblast je nemudoma izstavila zaporne naloge za Luigia Olivia in Vittoria Melco, upravnika, oziroma predsednika družbe Ikaria s sedežem v Vaduzu, ki je vnovčila 78 tisoč «umazanih» dolarjev. Olivi-ev brat, poslanec Marcello Olivi (KD), se odpove članstvu poslanske preiskovalne komisije, Gui in Tanassi pa pozivata sodno oblast k strožji preiskavi, ki naj bi dokazala njuno nedolžnost.
22.	marec 1976: Aretacija odv. Antonia Lefebvra, Ovidiovega brata in generala Duilia Fanalija, bivšega načelnika letalskega glavnega štaba. Nekaj dni kasneje se Martella znajde pred «memorialom» Ovi-dia Lefebvra, v katerem se jasno nakazujejo ministrske odgovornosti. Martelli ne preostane drugega kot poslati vse akte parlamentu, priprte obtožence pa izpustiti na začasno svobodo.
2. april 1976: Poslanska preiskovalna komisija se loti zasliševanja Guia in Tanassija ter vojaških, civilnih in političnih osebnosti. Pojavi se fantomatični John Vassar House, upravnik prav tako fanto-matične družbe »Tezorefo*, ki je formalno inkasirala skoraj poldrugi milijon »umazanih* dolarjev. Maria Fava se vrne v Italijo. Preiskovalna komisija odredi najprej pripor in potem izpustitev na začasno svobodo Sergia Salierija, Crocianijevega tajnika, in odv. Renata Cacciapuotija, direktorja bančnega zavoda, ki je bil finančno povezan z Antoniom Lefebvrom. Prav tako konča v zaporu, čeprav samo začasno, Cacciapuotijeva tajnica, grška državljanka Margheri-ta Chalkias. Delegacija preiskovalne komisije odpotuje v ZDA z namenom, da si nabere novih ob-težilnih elementov.
16. junij 1976: Z 11 glasovi proti 9 preiskovalna komisija zavrne predlog komunističnih, socialističnih in misovskih komisarjev o aretaciji Tanassija. Nekaj dni kasneje se je sestava preiskovalne komisije zaradi političnih volitev nekoliko spremenila. Komisija je ugotovila laž-nost dokumentov, ki jih je objavil «Espresso». Te dokumente, ki so obtoževali Andreottija, je tedniku posredoval bivši funkcionar Lock-hečda Ernest HaUser. Po drugem potovanju v Ameriko je komisija, ki je skušala Odkriti, kdo se skriva za nazivom «Antilope Cobbler», poklicala na zagovor tudi poslanca Rumorja. Ob koncu leta je obtožila Rumorja in Guia, da sta sprejela podkupnino, Tanassija pa prevare in prejemanja podkupnine, podkupovanja oba Lefebvra, Fanalija in Tanassijevega tajnika Bruna Palmiottija, poleg tega pa je obtožila podkupovanja tudi Crocianija, Antonellija, Cacciapuotija, Olivia, Melco in Mario Favo, Sergia Salierija pa lažnega pričevanja. Pred komisijo je obtožence izmenoma zagovarjalo kar dvajset odvetnikov.
29. januar 1977: Po vrsti glasovanj je preiskovalni komisija za en sam glas, ki ga je dal predstavnik KD Martinazzoli, Rumorja oprostila in prav tako Cacciapuotija in Salierija, vse druge pa je sklenila obtožiti, da so sprejemali podkupnino, brata lefebvre pa tudi prevare.
10.	marec 1977: Po 8 dneh razprav pred združenim zborom senata in poslanske zbornice in po 50 urah govorov sta združeni zbornici sklenili predati 11 obtožencev u-stavnemu sodišču v kazenskem sestavu: 15. »rednim* sodnikom so se pridružili dodatni (16), ki so jih izžrebali iz seznama 45 državljanov, ki ga v ta namen vsakih devet let sestavi parlament.
2. april 1978: Po dolgi preiskavi, ki jo je s sodelovanjem prof. Di Stefana in Roherssena, izpeljal prof. Gionfrida, je bila prva razprava v dvorani, ki so jo v ta namen pripravili na sedežu ustavnega sodišča v Palazzo della Con-sulta. Gre samo za formalnost, ker je moral Ovidio Lefebvre, katerega so nekaj mesecev prej aretirali v Braziliji in ga izgnali v Italijo, na operacijo, ki so jo izvedli v jetniški ambulanti Regine Coeli.
2. maj 1978: Drugi dan procesa: na zatožni klopi so Gui, Tanassi, Ovidio in Antonio l^efebvre, Fanali, Palmiotti, Antonelli in Maria Fava. Luigi Olivi, Crociani in Melca so ostali v tujini. Sodni zbor je zavrnil trditev o protiustavnosti sodišča, ki združuje «laike» in oba bivša ministra v procesu pred u-stavnim sodiščem, s čimer »laike* odtujuje rednemu sodstvu.
14. julij 1978: Ovidio Lefebvre, ki je do tega dne marsikaj zamolčal, nepričakovano izjavi, da sta dve podkupnini (200 milijonov julija 1960. leta in 360 milijonov junija 1961. leta) končali preko Tanassija v blagajnah PSDI, konkretno pa jih je kasiral Palmiotti. O-
BERITE
REVIJO
vidio ne pove, komu je pripadla tretja podkupnina (500 tisoč dolarjev po bančni poti novembra 1971. leta), a razbremeni Guia.
15. december 1978: Tudi v Italiji stopi v veljavo mednarodna konvencija o civilnih in političnih pravicah, ki zagotavlja vsem državljanom držav podpisnic brez izjeme dvojno stopnjo sodnega pregona, ki ga izključuje ustavno sodišče, proti kateremu ni priziva. Nekateri odvetniki proučujejo možnost priziva na OZN, kar predvideva mednarodni sporazum, vendar sklenejo, da ne bodo do izreka razsodbe napravili nobenega koraka.
6. februar 1979: Po 99., to je, po zadnjem dnevu sodne obravnave se sodniki umaknejo v sejno dvorano. Z avtobusom so jih odpeljali v palačo Salviati, ki jim nudi več udobnosti kot sedež ustavnega sodišča. Sodnikov je vsega skupaj 29: 1978. leta sta se morala iz zdravstvenih razlogov umakniti «redna» sodnika Oggioni in Astu-ti, iz sejne dvorane pa je nekaj dni kasneje odšel tudi, prav tako iz zdravstvenih razlogov, «redni» sodnik Crisafulli.
23.	februar 1979: Iz palače Salviati je prišel namig, da se bo o-bravnava nadaljevala s čitanjem razsodbe naslednji ponedeljek.
25. februar 1979: Nedelja je. Pozno zvečer je tiskovni urad ustavnega sodišča javil, da je treba i-meti petkov namig samo kot »opozorilo* in da razglasa razsodbe naslednjega dne ne bo.
28. februar 1979: Tiskovni urad ustavnega sodišča javlja, da bo razsodba izrečena v dvorani Palaz-za della Consulta naslednjega dne, torej včeraj, o čemer obširno poročamo na prvi strani.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO
Kronološki razvoj zadeve Lockheed v nedeljo so «blumarji» od «govoric» do včerajšnje razsodbe ponovno «letelipo vasi
Tradicionalno pustno prireditev so posneli in jo bomo videli na TV
Dva «blumarja» pred začetkom letanja po vasi
Tam nekje bogu za hrbtom, v beneški vasi Črni vrh, v občini Podbonesec, visoko na obronku hriba, nasproti Matajurju, so se preteklo nedeljo podili blumarji, ena najstarejših oblik pustnih šem — če jih tako sploh lahko imenujemo — ki so se še ohranile na slovenskem etničnem prostoru.
_ Do zadnjega dne ni bilo jasno, če bodo letos oživeli tradicijo, ali ne. Navadno so blumarji «leteli po vasi*, kot pravijo Benečani, na pustni torek. Dolgo dobo se je tradicija ohranila, zadnja leta je pa bilo nekoliko težje. Skoraj vsi mladi fantje, ki so lahko blumarji, delajo v dolini, ali celo v bolj oddaljenih mestih. Težko jim je na
tiiiitiiimiiitiiiiiiiHiimiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiHiim
DOGODEK ZA FILMSKE SLADOKUSCE IN ZGODOVINARJE
Odkopali goro filmov iz prve filmske dobe
»j t. «JL • »	^ to «vr
Kakih 500 kolutov dveh celovečernih filmov ter veliko dokumentarcev iz prve svetovne vojne našli v zasutem plavalnem bazenu
OTTAWA — Lani poleti so v Davvson Cityju v Kanadi delavci pri nekem izkopu naleteli na pravo filmsko zakladnico. Odkopali so nad 590 kolutov filma, ki so tam ležali že desetletja pod zem ljo, v nekem bivšem bazenu, ki so ga nato zasuli. Sedaj skušajo v laboratorijih vse te filme restavrirati in rešiti, saj predstavljajo dragocena dela, konkretno filme, pa tudi dokumentarce, katerih nekateri segajo v leto 1903, drugi pa so unikati iz prve svetovne vojne. Filme, o katerih je govor, so odkopali v mrzli tundri, za nekoč edino igralnico v državi Yukon, torej na odročnem področju severozahodne Kanade, koder so pred desetletji pogumni ljudje in avanturisti iskali zlato.
Rekli smo, da gre za nad 500 kolutov. V bistvu gre za več kolutov dveh filmov, veliko je dokumentarcev iz prve svetovne vojne, nekaj pa je še neraziskanega filmskega materiala. Vsekakor gre za filmske trakove, ki so nastali od leta 1903 do leta 1929, to se pravi, da imamo še vedno opravka izključno z nemim filmom. Med to goro starega filma sta tudi edina izvoda dveh filmov in sicer filma «Polly of the circus* iz
1917,	ki ga je režiral in produciral Samuel Goldwin in v katerem igra glavo vlogo Mae Murray, ter edini izvod filmskega traku filma «Wild fire», ki izhaja iz leta 1915 in v katerem igra vlogo Lyonel Barrymore.
Povprečnemu človeku ta najdba ne pomeni nič ali skoraj nič, za filmske ljudi ter za filmske sladokusce pa je to prava zakladnica, kajti film je od tedaj do danes napravil izreden skok, velikanski napredek, hkrati pa vemo, da nam lahko tudi en sam kader iz starega filma obrazloži filmske razmere iz leta nastanka filma. Problem za sebe pa so kratometražni dokumentarci iz prve svetovne vojne, ki so pravi dokument tedanjih razmer v Kanadi, na Angleškem in na bojiščih v Evropi.
Doslej so razvili in restavrirali približno eno tretjino teh filmov, kot je rekel direktor kanadskih državnih kinematografskih - arhivov Sam Kula, ki je še povedal, da bodo potrebovali še veliko mesecev predno bodo opravili začeta dela. Če je res, da filmske ljudi zanimata edina izvoda dveh celovečernih filmov, ki smo ju zgoraj omenili, je tudi res, da predstavljajo pravo zakladnico dokumentarci iz prve svetovne vojne, in sicer večje število krajših filmov, ki so nastali v dobi od 1914. do
1918.	leta. Kanadski arhivi so sicer razpolagali z vsemi temi filmi, toda pred dvanajstimi leti je požar uničil velikansko skladišče starih filmov in v tem požaru so izginili prav vsi dokumentarci iz časa prve svetovne vojne.
Ker so bili filmi, o katerih je govor, napravljeni iz snovi, ki se razmeroma naglo kvari, je zelo možno, celo verjetno, da bodo pre-
cej teh filmov morali uničiti oziroma ne bodo iz njih izvlekli vsega, kar je na njih posnetega. Toda skušali bodo napraviti duplikate tako, da se bo rešilo, kar se rešiti da. Že sedaj presnamejo mnoge dokumentarce, ki jih pošljejo takoj v kongresno biblioteko, torej v ZDA, kajti «tamkajšnje oblasti menijo, da gre v pretežni večini za unikate*.
Vrnimo se spet v zgodovino teh filmskih kolutov. V Yukonu so od začetka našega stoletja mnogi pogumni, požrtvovalni ljudje in še številnejši avanturisti iskali zlato. Tam so podjetni poslovni ljudje postavili tudi nekakšna gostišča, praktično točilnice, igralnice in podobna zabavišča, ki naj bi bila na voljo tem ljubem daleč na severozahodu Kanade, kjer je klima zelo ostra. V neko kinematografsko dvorano, ki je bila hkrati tudi igralnica, so pošiljali tudi filme, ki so jih po odrabi odmetavali v neki bazen, ker se ni izplačalo, da bi filme spet vračali. Nato so bazen zasuli in na tem prostoru napravili hokejsko igrišče. Lansko poletje pa so začeli tu graditi rekreacijsko središče in pri kopanju temeljev so naleteli na celo goro filmskih kolutov, na filmsko bogastvo, katerega vrednost bomo spoznali šele tedaj, ko bo posebna komisija pregledala vse filme.
pustni torek hoditi v vas. Zato so bila pogajanja težavna. Dobre volje ni manjkalo, težav pa je bilo še in še. Lani sta se oblekla v blumarja dva mlajša fanta. Ko pa tradicija odraslih prehaja malone na otroke, pomeni, da je obsojena na skorajšnjo smrt in da v desetletju ali dveh ni več sledu o njej, včasih še prej.
Vendar je dobra volja Benečanov premagala tudi to oviro: tradicionalni tek po vasi so enostavno prenesli na nedeljo, ko so vsi prosti. Nekaj pred 14. uro so se fantje začeli zbirati pred gostilno. Na sebi so že nosili bele platnene hlače in srajco, črne domače copate, v rokah pa raznobarvne rute in skrbno izdelana ter hranjena pokrivala. Na pomoč so jim priskočili drugi vaščani in jim pomagali vezati zvonce. Vezanje je trajalo dobre pol ure, še nekaj je bilo treba popraviti, nato so blumarji pograbili vsak svojo palico, se postavili v gosji red in stekli po vasi.
Blumarjev je bilo tokrat pet: Paolo, Alvaro, Giuliano, Sergio in Mario. Njihov tek opisuje nekakšno osmico, ki se dotakne obeh delov vasi, na poti! So pa tudi štiri »postaje*, kjer vaščani poskrbijo za to, da «okrepijo» blumarje s toplo pijačo in z obilico žganja. Fantje so tekli enakomerno po stezah in klancih, po poljskih poteh in po glavni cesti, ki pelje skozi vas. Zvonjenje je odmevalo v vasi, kjer so se med tem začele zbirati druge šeme in vaška godba. Po prvem krogu so blumarji nekoliko sopihali, po drugem je že šlo nekoliko bolje, ob «pomoči» žganja in domače kapljice pa vedno bolje, tako da bi ob zadnjem krogu, ko je vas že objemal mrak, še «leteli» po vasi, a je bila zadnja postaja prav pred gostilno in premagala jih je1 želja po toplem kotičku, saj je bilo v nedeljo kljub soncu pošteno mraz. V gostilno so prispele še druge šeme. Godba je zaigrala, marsikateri par se je zavrtel ob zvokih domačih pesmi, blumarji pa so z ostalimi prijatelji še zapeli.
Kmalu nato smo jih morali zapustiti in se odpravit' proti Trstu. Prijateljsko smo se pozdravili z željo, da bi se spet srečali ob prihodnjem pustu. Ta starodavni pustni obred, ki je naznanjal pomlad in izganjal zle duhove iz vasi, je torej še enkrat zaživel. V Črnem vrhu je bila v nedeljo tudi ekipa agencije Alpe Adria, ki je tek blumarjev posnela. V kratkem si bomo lahko ogledali oddajo, ki bo ta naš dragoceni zamejski pustni obred posredovala javnosti, saj marsikdo ne ve, da živi v tem našem zamejstvu obred, ki se lahko kosa z «laufarji» iz Cerknega in z reškimi «zvončarji».
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Risanke
13.30	DNEVNIK
13.25 Vremenska slika
in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	ROMOLO VALLI PRIPOVEDUJE
17.10	Zgodbe oziroma mala antologija
«Paralipomeni batrahomio-mahije»
17.35	«Chi ha svegliato la bella addormentata?*
18.00	Argumenti Kemična industrija
18.30	Kronike
SEVER KLIČE JUG - JUG KLIČE SEVER
19.05	Programi pristopanja 19.20 Nepremagljivi — TV film
Con un po d’aiuto da parte dei miei amici
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Tam - Tam
21.30	Politična tribuna
21.35	»LA CAMBIALE*, film
Ob koncu Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim Knjige
13.00	DNEVNIK — Ob 13. URI
13.30	človek in zemlja
17.00	Babarjeve prigode
17.05	Viking Viki, risanka
17.30	SPAZIO DISPARI, dvotedenska rubrika
18.00	Kmetijstvo in mladina
18.30	Iz parlamenta in šport
18.50	Supergulp!
19.45	DNEVNIK - ODPRTI STUDIO
20.40	PORTOBELLO
21.50	POLITIČNA TRIBUNA
23.05	SERENO, VARIABILE
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 15.00 TV v šoli
16.20	Obersdorf:	MEDNARODNI
TEDEN SMUČARSKIH POLETOV
17.20	POROČILA
17.25 Doživljaji mačka Toše
17.40	Poletje s Katko — otroška serija
18.05	Domači ansambli
18.35	OBZORNIK
18.45	Razvoj druiine.
Oddaja iz cikla Sociologija družine
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
19.55 Propagandna oddaja
20.00	Kar bo, pa bo
21.00	HELLSTROMOVA KRONIKA, film
22.30	TV dnevnik
22.45	625
23.05	Metka, film
Koper
18.30	Smučarski skoki, prenos iz Obersdorfa
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.35	Posebna ljubezen, film
22.15	Glasbeni nokturno: Kitarist Ferruccio Poles
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov: 9.30 Petkova glosa; 9.40 Disco mušic;
10.05	Koncert sredi jutra: 10.30 Jezik za zobe! Drugorazredne narodnosti v Italiji; 11.00 Oddaja za srednje šole; 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 13.15 Z revije »Primorska poje* 1978; 14.10 Vinko Beli-čič: Ob stoletnici Murnovega rojstva - I. del; 14.30 Gremo v kino;
15.00	Jugotonov express; 15.35 Postni govor; 15.50 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegPYi sodobni|u; 9.00 Plošče;
9.32	Luciahovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.40 Glasba in nasveti;. 11.00- -Kirni" svet mladih;-
11.32	Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Lahka glasba; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 17.00 Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Melodije; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00 Glas in zvok; 20.32 Živela nedelja; 21.32 Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Po ročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glas ba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io
10.00	Posebna oddaja Radio 1
11.30	Najvidnejši predstavniki lah
ke glasbe:	Fred Buscaglione;
12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz 79; 14.30 Lepo obnašanje; 15.05 Sindikalna tribuna; 15.55 Popoldanska srečanja; 17.25 Stare plošče; 18.00 Glasbena oddaja z Mino; 21.05 Simfonični koncert; 22.35 Orkestri lahke glasbe.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; '10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13,30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.20 Naši u-metniki mladim poslušalcem; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*;
17.00	Studio ob 17.00; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Topota Žagarja; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spodbudne vesti v prid vašega poslovanja. Srčne zadeve v najboljšem razvoju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pred sabo imate obsežen program. Začnite izvajati njegove najvažnejše plati. Nenavadno srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z realističnim posegom boste rešili neko nevšečno situacijo. Težave naj vam ne bodo v napoto.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Modernizirajte svojo organizacijo. Prijetno vas bo presenetilo srečanje s staro ljubeznijo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Načrt je uresničljiv samo v zvezi z drugimi. V neki zadevi vam bo v pomoč vaša intuicija.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z odločnim ukrepom si boste ponovno pridobili ugled. Vaš osebni u-speh naj bo podprt s prijateljstvom.
TEHTNICA (23.9. do 23.10.) V nekem važnem vprašanju upoštevajte nasvet dobrega prijatelja. Ljudje do vas niso najbolj obzirni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.) Priznane vam bodo vaše zasluge. Izpolnite obljubo, ki ste jo dali dragi osebi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uporabite vsa sredstva, da premagate še zadnjo oviro. Vaši osebni načrti so ogroženi.
KOZOROG ( od 21.12. do 20.1) Poiščite si oporo, da bi uveljavili svojo zamisel. Ljubljena oseba potrebuje vašo pomoč.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prejeli boste izredno ugodno finančno ponudbo. Skušajte izkoristiti nekatere svoje naravne darove.
RIBI (od 20.2. 20.3.) Spoprijeli se boste s svojimi poslovnimi nasprotniki, Izkoristite bolje svojo domišljijo.
■llllllllllllllllllllllll■lMllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||ll|l||||l|||||l||||||l|||||||||||||||||||||||||||^rllllllllllllll^lllnlllnlllllllllllllllllllllMllllll••■|||||||||||||||||||l(||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll
NAGLO RAZMNOŽEVANJE V SIROMAŠNEM SVETU TER ZELO POČASNO V RAZVITEM IN BOGATEM
Na Azijo in Oceanijo bo konec stoletja odpadlo že obilnih 57 odst. svetovnega prebivalstva
NEW YORK — Po podatkih, ki jih je zbral in analiziral poseben ameriški urad, kaže, da se bo do leta 2000 prebivalstvo sveta povečalo za 50 odstotkov in doseglo število: 6 milijard 350 milijonov. Te napovedi so nekoliko v nasprotju z nekaterimi ugotovitvami iz novejših časov, ki so nakazovale, da se bo število prebivalstva na svetu bolj počasi večalo. Če pa bodo zares držale napovedi, ki jih daje ameriški urad na osnovi a-nialize zbranih podatkov, se bo prebivalstvo na Zemlji do konca stoletja povečalo za 2 milijardi 260 milijonov oseb, to se pravi, da se bo na Zemlji v prihodnjih 21 letih «nabralo» toliko novega prebivalstva, kot se ga je »nabralo* od Kristusovih časov do leta 1950.
Pri tem pridemo do dveh ugotovitev, predvsem do ugotovitve, da se prebivalstvo ne množi tako naglo kot so predvidevali še pred nekaj leti, ko so okoli leta 1965 -1970 trdili, da se bo prebivalstvo Zemlje podvojilo in doseglo raven
od 7 do 8 milijard, druga ugotovitev pa je tista, ki pravi, da se bo največ novega prebivalstva »nabralo* v najbolj zaostalih in najbolj siromašnih predelih sveta, predvsem na »črni* celini ter v Aziji. Po podatkih ameriške ustanove bo na teh zemljepisnih področjih tudi vedno manj smrti, iz česar izhaja, da se bo število prebivalstva v nerazvitem svetu izredno močno povečalo.
Pri tem je zanimivo še to, da sc bo smrtnost povečala v razvitem svdtu. Kako je to možno, se bo vprašal človek. Račun je preprost. Ker je rojstev v bogatem in razvitem svetu vedno manj, sestavlja jo prebivalstvo razvitega sveta pretežno starejši ljudje. Odtod veliko večja smrtnost ob relativno majhnem številu rojstev.
Kateri je bogati in razviti svet. kot ga upoštevajo strokovnjaki a-meriške ustanove? V ta razviti svet spadajo Združene države. Kanada, vsa Zahodna in Vzhodna Evropa ter Sovjetska zveza. Japonska, Avstralija, Nova Zelandija ter del
Južne Amerike. Ves ostali svet pa se smatra kot «manj razviti svet* ali «svet v razvoju*. Da bi prikazali razliko, ki se kaže v številu prebivalstva, bomo navedli dva «vzorca» med dvema sosednima deželema in sicer med ZDA in Mehiko. Do leta 2000 se bo število prebivalstva v Mehiki povečalo za 119 odstotkov in bodo v Mehiki i-meli 131 milijonov prebivalcev, v ZDA pa se bo do 2000 število prebivalstva povečalo za samih 16 odstotkov in bodo tedaj v ZDA imeli 248 milijonov ljudi.
Iz študije, ki so jo pripravili v ZDA, izhaja, da se bo število prebivalstva «črne celine*, ki predstavlja danes 9,8 odstotka svetovnega prebivalstva, povečalo do 1. 2000 na 12,8 odst. svetovnega prebivalstva, prebivalstvo Latinske A merike se bo dvignilo od sedanjih 7,9 na 10 odstotkov, prebivalstvo Azije in Oceanije od sedanjih 55,6 na 57,2, prebivalstvo razvitega sveta torej Evrope in Severne Amerike bo padlo s sedanjih 17,3 na 12,7
odst., prebivalstvo Sovjetske zveze in vzhodnega sveta pa od 9A na 7,3.
V študiji je sicer govor tudi 0 tem, kako bo naglo večanje prebivalstva zahtevalo tudi iskanje novih življenjskih virov, vendarle je o tem bolj malo govora, kajti strokovnjaki, ki so poročilo sestavljali, se s tem vprašanjem niso specifično ukvarjali. Zanimivo pa je. da prihaja študija ameriških strokovnjakov do zaključkov, ki so v nasprotju s podatki, ki so jih zbrali strokovnjaki Združenih narodov, ki so menili, da se bo število prebivalstva na svetu manj povečalo kot predvideva ameriška študija. Z druge strani pa vemo, da so drugod predvidevali celo večje povečanje prebivalstva. Kdo bo imel prav, bomo videli konec stoletja, na vsak način pa lahko že danes povemo, da bo tedaj na svetu še več lačnih kot jih je danes, ko u-mre na leto 15 milijonov otrok že v prvem letu starosti in to v glavi nem zaradi pomanjkanja hrane.
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
VISOKA ZMAGA SARAJEVČANOV
Bosna je včeraj premagala izraelski Makabi - Možnost nastopa v finalu
, Sarajevska Bosna se je oddolžila izraelskemu Makabiju za visok potez v prvem delu finalnega turnirja evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov. Sara-jevčani so namreč včeraj doma prelagali Makabi kar s 101:87 in so tako zopet v borbi za osvojitev e-hega od prvih dveh mest, kar bi jim zagotovilo nastop v velikem finalu v Grenoblu.
Po šestih zaporednih zmagah v Prvenstvu so Bosnini košarkarji tudi včeraj dokazali, da so v izredni formi. Delibašič, Varajič, Radovanovič in drugi igrajo v velikem slo-8u. In sedaj, ko so že odrezani iz borbe za državni naslov, je seveda razumljivo, da vlagajo vse svoje na-Pore v to evropsko tekmovanje.
Pot do Grenobla bo seveda izredno težka. V ostalih treh tekmah
POKAL PRVAKOV
IZIDI 7. KOLA
Olympiakos - Emerson 68:72 Bosna - Makabi	101:87
Juventud - Real, nočna tekma LESTVICA
Emerson in Varese 10, Real Madrid, Bosna in Makabi 8, Juventud 1 Olympiakos 2.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
IZIDA POLFINALNIH SREČANJ Sinudyne - Den Bosch 85:73 Barcelona - Gabetti	89:84
KORAČEV POKAL
IZIDA POLFINALNIH SREČANJ Jugoplastika - Partizan 96:97 Cotonificio - Arrigoni 108:95
Tako ali drugače, na dlani je, da bo Jugoplastika v tem pokalu imela svojega finalista. Bo tudi Bosni v pokalu prvakov uspel veliki podvig?
Mirko Novosel
KOLESARSTVO
DIRKA PO TRIDENTINSKEM
Knut Knudsen (Nor.) končni zmagovalec
RIVA DEL GARDA (Trento) -Norvežan Knut Knudsen je osvojil prvo mesto na tretji etapni dirki po Tridentinskem. Norvežan je praktično osvojil zmago že v prvem dnevu, ko je bila na sporedu etapa na kronometer; tu je bil Knudsen za dve sekundi hitrejši od Francesca Moser ja (ki je vozil pred domačim občinstvom, saj je Moser doma iz Tridentinskega).
Zmagovalec včerajšnje etape je
bil Chinetti, ki je prevozil 101 km dolgo progo v 2.35’29” s poprečno hitrostjo 38,898 km na uro. Z istim časom so privozili na cilj še Visen-tini in Panizza, po 3 sekundah pa skupina najboljših, med katerimi tudi Knudsen, De Vlaeminck in Moser.
Končna lestvica:
1.	Knudsen (Nor.)
2.	Moser
3.	De Vlaeminck (Bel.)
4.	Chinetti
5.	Visentini
6.	Algeri
7.	Morandi
8.	Favaro
9.	Antonini
10.	Torelli
7.18’57” po 2” 6” 30” 31” 55” V25” 1’30” r32” 1*38”
V OKVIRU PROSLAV 20-LETNICI SZ BOR
Kros za nižje srednje šole
Na jutrišnjem krosu v Križu približno 150 udekžen-Finalno tekmovanje 17. marca na Opčinah
RUGBY
L’AQUILA — V zaostalem srečanju italijanske A lige je včeraj domača ekipa premagala Pouchain Frascati s 30:7 (10:4).
cev
Jutri ob 11. uri bo v Križu prvo tekmovanje v okviru proslav 20-let-nice Športnega združenja Bor.
Kot smo že pred časom poročali, bo atletski odsek priredil tekmovanje’ v krosu za nižje srednje šole s Tržaškega. Finalno tekmovanje — na njem bodo nastopili tudi gosti iz bližnje Primorske in iz Modene — bo na sporedu 17. marca na Opčinah. Pred tem tekmovanjem bodo izvedli polfinalne teke, ki naj bi izluščili najboljše iz vsake šole za zaključni nastop.
V Križu se bodo jutri pomerili dijaki in dijakinje šol Igo Gruden iz Nabrežine, Fran Levstik s Proseka in Fran Levstik iz Križa. Udeležba bi morala doseči približno 150 tekmovalnih enot.
Tekmovali bodo na progah od 800 do 1200 metrov, po povsem travnatem in nenevarnem terenu. Prvih pet iz vsake šole in iz vsake kate-
..................................................................................................................llllilllllllll............................................................................im
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNIH KVALIFIKACIJAH
ŠTEVILNO SLOVENSKO ZASTOPSTVO
Skupno je nastopilo 15 dvojic Krasa, Bora in Mladine - Štirje pari v Latin*
bodo morali Sarajevčani osvojiti Vseh šest točk. V gosteh bodo morali premagati Slavničev Juventud in 01ympiakos, doma pa italijanski Emerson. Premagati vse te nasprotnike bo seveda izredno težko, toda ne nemogoče.
In ko smo že pri pokalih, še beseda o velikem «jugoslovanskem polfinalu* v Koračevem pokalu. V Splitu je v prvem srečanju nepričakovano slavil Partizan. Bila je to tekma dveh različnih polčasov. V Prvem delu so bili košarkarji Ju-Koplastike boljši, v nadaljevanju pa so se razigrali gostje. Srečanje pa je, kot letos že običajno, odločil odlični Kičanovič, ki je bil daleč naj boljši na igrišču.
Tega košarkarja smo doslej že toliko hvalili. Kaže pa, da mora mo to vedno ponavljati. Kičanovič namreč igra vse tekme v izrednem slogu in res ne vemo, kje so njegove . .. «košarkarske meje*.
Partizan je torej zmagal v Splitu,
Vseeno pa ni neposreden favorit za Vstop v finale. Beograjčani so nam teč zmagali le s točko razlike. E-kipi pa sta si povsem enakovredni In zato bi lahko Spličani v Beogradu poskrbeli tudi za presenečenje.
Ne gre namreč pozabiti, da so v lanskem državnem prvenstvu Beograjčani odpovedali prav v najvažnejši tekmi z Bosno. Tedaj pa je *a Partizana igral celo Dalipagič.
VflHMiiaim..............................................■.umni.........
V Gorici so bile deželne kvalifikacije dvojic za dečke in naraščajnike. Tudi tokrat je bilo slovensko za-topstvo številno, čeprav so igrali najmlajši. Naj takoj povemo, da so v soboto opravili krstni nastop za zeleno mizo Borovi pingpongaši, ki so šele pred kratkim pričeli s treningi pri obnovljeni sekciji tega društva. Ne glede na rezultat pa je spodbudno dejstvo, da na raznih tekmovanjih sedaj nastopajo uradno kar tri slovenska društva: Kras, Bor in Mladina.
Po ekipnem delu so bile tokrat na vrsti dvojice, posamezniki pa si bodo priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu v Latini na dveh kvalifikacijskih turnirjih, 11. marca v Trstu in 18. marca v Vidmu.
Izidi naših igralcev so bili tokrat sicer nekoliko pod pričakovanji, toda pri tem moramo upoštevati, da se skoraj vsi intenzivneje pripravljajo
Trnovski maraton v nedeljo, 4. marca
Trnovski maraton v Črnem vrhu nad Idrijo, ki so ga morali že dvakrat preložiti zaradi pomanjkanja snega, bo v nedeljo, 4. marca.
Naj omenimo, da se je doslej za to veliko prireditev prijavilo kar 3.000 tekmovalcev, kar je rekord za to manifestacijo.
AVTOMOBILIZEM
POSKUSNE VOŽNJE
Jabouille najhitrejši
Francoz Depailler (ligier) le osmi
KYALAMI — V prvem dnevu poskusnih voženj za VN Južne Afrike j* Francoz Jean-Pierre Jabouille z avtomobilom renault - turbo dosegel Najboljši čas z 1’11”80 s poprečno hitrostjo 205,530 km na uro. Drugi 'h tretji najboljši čas sta dosegla j Južnoafričan Jody Scheckter in Ka-Uadčan Gilles Villeneuve na ferra-rijih. četrti je bil Niki Lauda, ki je bil tako boljši kot na kvalifikacijah za VN Argentine in Brazilije, k°maj peti pa je bil Francoz Laf-Tite, ki je premočno osvojil prvo toesto na dosedanjih dveh VN na avtomobilu ligier, medtem ko je bil njegov klubski tovariš Depailler le
osmi.
Lestvica po prvem dnevu poskusnih voženj za VN Juž. Afrike v Kyaiamiju:
L	Jabouille (renault)	l'H”80
2-	Scheckter (ferrari)	1’12”04
3.	Villeneuve (ferrari)	1’12”07
4.	Lauda (brabham)	1’12”12
5-	Laffite (ligier)	1’12"26
6.	Pironi (tyrrell)	1’12”33
7.	Andretti	(lotus)	1’12”36
3-	Depailler (ligier)	1’12”51
®-	ArnouK (renault)	1’12”69
Reutemann (lotus)	1’12”57
*L	Piquet (brabham)	1’13”07
}2. Watson	(melaren)	1’14”44
J3. Patrese	(arows)	1’14”54
JA. Tambay	(melaren)	1’14”58
*>>• Jarier (tyrrell)	1’14”58
nogomet
Kitajci odpotovali
FIRENCE — Kitajski nogometaši Mladinske ekipe Hopei so po sveča-hem sprejemu v centru italijanske Nogometne zveze v Covercianu za Ustili Italijo.
Kitajci so odigrali več prijateljskih srečanj, nastopili pa so tudi na furnirju v Viareggiu. Včerajšnja 8večanost je potrdila dobre odnose Ujed italijanskimi in kitajskimi športniki, goste z vzhoda pa so pozdravi-visoke osebnosti državne nogometne zveze.
zervno klop Juliana kot Maura Bel-lugija. Pred nedavnim pa je Pera-nija zamenjal Cervellati, tako bosta lahko Juliano in Bellugi zopet igrala v prvenstvu A lige.
TENIS
Juliano zopet z Bologno
BOLOGNA —■ Bivši igralec Napoli-« Antonio Juliano se bo po večtedenski odsotnosti zopet vrnil v eki-P° Bologne. Kot je znano, je bivši
frener Bologne Perani poslal na re-
Borg tarča RB
STOCKHOLM — Italijanska teroristična skupina rdečih brigad se je spravila tudi na najboljšega teniškega igralca v letu 1978, Šveda Bjorna Borga. V pismu na «Royal Tennis Club* v Stockholmu in na švedsko tiskovno agencijo so ga namreč obsodili na smrt; Borg se je namreč pred nedavnim zaradi tekmovanj mudil v Izraelu, kjer se je na povabilo domačega fotografa slikal z izraelskim vojaškim suknjičem.
Borg ni o tem ničesar pripomnil, njegov trener Lennart Bergelin pa je dodal, da je Borg dobil take in podobne grožnje že večkrat, tudi pred nedavnim.
na tekmovanje posameznikov, ki je nedvomno bolj prestižnega pomena. Naše dvojice so osvojile dve drugi in dve tretji mesti, čeprav so bile po prvem delu tekmovanja na boljših pozicijah.
Turnir se je tokrat odvijal po izločilnem sistemu z repesažami in tako je npr. dvojica Bitežnik - Colja (Kras), ki je bila po prvem delu 2., na koncu pristala za mesto nižje in s tem izgubila pravico nastopa i na državnem prvenstvu. Podobno kot Bitežnik in Colja sta nekoliko pod pričakovanji igrala para A. Tence -Bogateč (Mladina), ki sta pri dečkih nerodno izpadla, in L. Colja -Guštin (Kras), ki sta v tretjem nizu odločilnega srečanja proti dvojici Ursich - Bertocchi (Ente Porto) vodila za skoraj 10 točk in nato neverjetno izgubila.
Od naših dvojic so se uvrstili: L. Colja - B. Štoka (Kras) pri dečkih, S. Doljak - Katja Guštin (Kras) in Kristina Guštin - E. Tence (Mladina) pri naraščajnicah, Bitežnik - S. Doljak pri mešanih naraščajniških dvojicah. Ostali naši pari, poleg tistih, ki smo jih doslej navedli, so tokrat izpadli skoraj vsi že v prvih kolih.
Prihodnji dve nedelji bosta na sporedu kvalifikacijska turnirja za posameznike. Mest na razpolago za nastop na državnem prvenstvu je tokrat toliko, saj je naša dežela prva v Italiji po številu dečkov in naraščajnikov. Pričakovati je, da se bo več naših igralcev uvrsti'o na boljša mesta in si s tem zaslužilo vozovnico za Latino, kjer bo za velikonočne praznike na sporedu državno prvenstvo v teh disciplinah.
IZIDI
DEČKI
Nastopili so: I. Colja - Štoka, Au-ber - Grilanc in E. Doljak - Kralj (vsi Kras), A. Tence - Bogateč (Mladina) in Italiano - Italiano (Bor).
Za 2. in 3. mesto: I. Colja in Što-kar - Raseni in Dodini 0:2 (-17, -19) Za 4. in 5. mesto: A. Tence in Bogateč - Rupil in Primožič 1:2 (-14, 15, -16).
NARAŠČAJNIKI
Nastopili so: Bitežnik - L. Colja (Kras) in N. Tence - N. Sedmak (Mladina).
Za 2. in 3. mesto: Bitežnik in L. Colja - D’Odorico in Frediani 0:2 (-10, -15).
NARAŠČAJNICE
Nastopile so: S. Doljak - Katja Guštin (Kras), Kristina Guštin - E. Tence (Mladina) in Tomšič - Tomšič (Bor).
Za 1. in 2. mesto: S. Doljak in Guštin - Musina in Rupil 0:2 (-16, -12).
Za 3. in 4. mesto: Guštin in E. Tence - Gottard in Russi 1:2 (18, -12, -13).
OBVESTILO ŠD Mladina
priredi v nedeljo, 4. marca, ob priliki 13. ZŠI smučarski izlet na Zoncolan. Vpisnina pri Stojanu Sosiču, Križ 220, tel. 220-423.
Odhod bo v nedeljo ob 6. uri izpred spomenika v Križu.
gorije se bo uvrstilo v finalno tekmovanje.
Urnik tekmovanja
ob 11.00 — zbor
ob 11.15 — dekleta let. 1967 (800 m) ob 11.25 — fantje let. 1967 (800 m) ob 11.35 — dekleta let. 1966 (800 m) ob 11.45 - fantje let. 1966 (1200 m) ob 11.55 — dekleta letnikov 1964/65 (1200 m)
ob 12.05 — fantje, letnikov 1964/65 (1200 m)
Proga leži približno 400 m od pokrajinske ceste Prosek - Nabrežina, do nje pa se pride po cesti, ki od pokrajinske ceste pelje na obalno cesto. Kraj bo primemo označen!
Na kraj tekmovanja morajo dijaki in dijakinje priti z že izpolnjenimi prijavnimi kartončki.
V SAPPAD1 ZA MI
Naši zadovoljili
V torek so v Sappadi priredili v okviru tržaških pokrajinskih mladinskih iger tekmovanja v veleslalomu in smučarskem teku. V obeh disciplinah so se pomerili srednješolski dijaki (letniki 1965/67) enajstih šol, med katerimi je treba omeniti šolo Igo Gruden iz Nabrežine kot edino predstavnico slovenskih srednjih šol. Uspeh je bil zelo dober, saj so si trije slovenski smučarji ali bolje smučarke priborile pravico nastop« na deželnem prvenstvu.
IZIDI
Tek na 3 km (deklice):
1.	R. Sardoč (I. Gruden) 17'30”05
2.	K. Antonič (I. Gruden) 18'34”04 Veleslalom (deklice):
1. A. Škerk (I. Gruden)
14. K. Rebula (I. Gruden)
17. E. Paulina (I. Gruden) Veleslalom (dečki):
31. A. Pangos (I. Gruden) Tekmovanja so se udeležili še Katja škerk, Maura Spanghero in Igor Bogateč, ki pa se, žal, niso uvrstili.
Majda
56”45
1'14”25
1'16”21
1’08”95
Konto velovi kadeti (na sliki) bodo danes igrali zaostalo prvenstveno tekmo z Brežani. Srečanje bo v p rose ški telovadnici s pričetkom ob 20. uri
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiHiimiMitmuiiiiiiuiiiHiiiimtiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiitii«
nogomet
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
POPREČNI IZIDI NAŠIH ENAJSTERIC
Le v prvenstvu najmlajših kriška Vesna na samem vrhu lestvice
MEŠANE
NARAŠČAJNIŠKE DVOJICE
Nastopili so: Bitežnik - S. Doljak in L. Colja - Katja Guštin (Kras), Košuta - Kristina Guštin, N. Tence -B. Sedmak in N. Sedmak - E. Tence (vsi Mladina).
Za 1. in 2. mesto: Bitežnik in S. Doljak - Suman in Cergol 1:2 (-9, 13, -15),	(wp)
KOŠARKA *
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ko bi tako zaigrali tudi v prvenstvu...
Barcolana — Bor 54:104 (30:56)
BOR: Žerjal 18, R. Kneipp 4, Ra-žem 24, Klobas 44, Krečič 4, Udovič 10, Perco.
Borovci so se v sredo pošteno oddolžili Barcolani za nedeljski poraz.
Kot sam izid kaže, je bila igra praktično enosmerna, saj so «plavi» vodili od prve do zadnje minute. Bar1 colana je nastopila v popolni postavi, kot običajno brez De Gioie, Boru pa so manjkali mnogi standardni igralci. Med posamezniki je dvojica Žerjal - Klobas zaigrala ponovno na ravni predprvenstvenih turnirjev in bila za italijansko moštvo nerešljiva uganka skozi vso tekmo.
Dobro sta jima tudi pomagala Ražem v napadu in Udovič v o-brambi.
-fp-
..„„...................................................................................................................
V NEDELJO V SAPPADI
Posoško prvenstvo
V nedeljo bo v Sappadi tradicionalno Posoško smučarsko prvenstvo, na katerem sodelujejo vsa smučarska društva iz goriške pokrajine, med temi tudi Slovensko planinsko društvo Gorica in 01ym-pia. Letošnje prvenstvo, ki ga priredi smučarski klub «Isonzo» iz Fa re ob Soči, bo veljalo tudi-ssa 3. trofejo Volpis.
Tekmovanja (za žerfskd* Trfffioš-ke) • bodo v veleslalomu 'irr“tokih. Začetek prvenstva bo ob 10. uri.
Bertolucci uspešen
LAGOS (Nigerija) - V drugem kolu mednarodnega turnirja «indoor» v tem kraju je Italijan Paolo Bertolucci premagal Američana Pear-sena s 6:2, 3:6, 6:1.
V	nedeljo so se po dolgi prekinitvi skoraj dveh mesecev zaradi slabega vremena ponovno pričela mladinska prvenstva.
V	prvenstvu kadetov, v katerem igrata v E skupini Primorje in v F skupini Breg, je bilo na sporedu 16. kolo. Prosečani so namreč izgubili brez borbe z 2:0 proti ekipi Cave, saj se niso predstavili na igrišče.
Med naraščajniki je edini slovenski predstavnik, bazoviška Zarja, izgubil sicer proti solidni ekipi Gia-rizzole. V prvenstvu najmlajših pa je Vesna v A skupini remizirala in tako je še vedno obdržala prvo mesto na lestvici skupno s tržaško ekipo Campanelle. V C skupini, v kateri nastopajo kar štiri slovenske ekipe, in sicer Primorec, Kras, Breg in Primorja, so le Prosečani osvojili ves izkupiček, Primorec je remiziral, ostali dve ekipi (Breg in Kras) pa sta ostali praznih rok.
V	nedeljo, 4. marca, se bo nadaljevalo tudi prvenstvo začetnikov. Na sporedu bodo zaostale tekme prvega kola. Primorje, ki igra v A skupini, ne bp. nastopalo. Bpgg^pa bo igral na domačih tleh z ekipo Chiarbole B. Jutri, ,3, marca, bo tudi 11. kolo prvenstva j cicibanov.. Naša slovenska predstavnika Breg in Primorje bosta igrala s Ponziano oziroma s Fortitudom.
KADETI
Skupina E IZIDI 16. KOLA
Cave - Primorje	2:0 b.b.
Op. Supercaffč - C. Elisi	8:1
Primorec - Stock	1:4
Chiarbola - Portuale	2:3
Prost S. Marco
LESTVICA
Op. Supercaffč 20, Stock 19, Portuale 14, Cave 13, Chiarbola 12, San Marco 11, Primorje 9, Čampi Elisi 5, Primorec 1.
Skupina F IZIDI 16. KOLA
Edile Adriatica - Libertas •’ 1:1 Breg - Edera	4:3
Dom jo - Rosandra	1:1
Zaule - Fortitudo	1 3:1
Prost S. Giovanni
LESTVICA
S. Giovanni 18, Zaule in Libertas 15, Edile Adriatica 14. Breg in Rosandra 10, Edera 9, Domio 8, Fortitudo 7.
NARAŠČAJNIKI	
Skupina B	
IZIDI 13. KOLA	
Giarizzole - Zarja	2:1
CGS - S. Andrea	10:0
Montebello - Inter SS	0:7
Rosandra - Blue Star	3:0
S. Vito - Costalunga	0:1
LESTVICA
Inter S. Sergio 22, Giarizzole 19, Rosandra. 18, CGS 17, Costalunga 12, Blue Star 9, S. Vito in Zarja 8, S. Andrea 2, Montebello 1.
NAJMLAJŠI
Skupina A IZIDI 13. KOLA
Don Bosco - Esperia S. Giov. 1:1 Chiarbola - Costalunga	2:0
S. Nazario - Inter S. Sergio 0:8 Campanelle - Blue Star	1:1
Vesna - Olimpia	1:1
LESTVICA
Vesna in Campanelle 15, Costalunga 14, Inter S. Sergio in Chiarbola 12, Esperia S. Giovanni 10, Don Bosco 9, Olimpia 8, Blue Star 5, S. Nazario 0.
Skupina C IZIDI 13. KOLA
Kras - Libertas	1:4
Giarizzole - Breg	1:0
Primorec - Fortitudo	1:1
Ponziana - Triestina	0:4
Primorje - Zaule	1:0
LESTVICA
Libertas 19, Giarizzole 18, Triestina 17, Breg 11, Ponziana 10, Fortitudo 9, Primorje 8, Zaule 6, Primorec 5, Kras l.
VV. Husu
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Sokol — Dom	67:14
SOKOL: Ušaj 16, Devetak 8, Bandelj 5, Gruden 4, Zaharija 2, Niko Pertot 12, Nevenko Pertot 7, Koja* nec 2, Klanjšček 3, Busan 8, Grilanc, Peric, Žbogar.
DOM; Fetejan 2, Cej 6, Bric 2, Tomšifij&jGrazovin 2, Fajt, Brajnik, Waltrftscn, Kont, Zanier, Terpin.
Prejšnji teden sta se v prijateljski tekmi spoprijeli ekipi Sokola in Doma (v kategoriji «prop»ganda»). Gladko so slavili Nabrežinci, ki so prikazali boljšo osebno tehniko, pa tudi večjo uigranost. Pri Sokolu bi omenili dober nastop Nika in Nevenka Pertota ter Busana, medtem ko je pri Domu zadovoljil Cej.
Marko
NOGOMET
JUTRI IN V NEDELJO Z 18. KOLOM
Zopet borba za točke v jugoslovanskem prvenstvu
Dinamo favorit za osvojitev državnega naslova - Ljubljanska Olimpija v borbi pred izpadom
Jutri in v nedeljo bodo zopet na sporedu tekme 1. jugoslovanske nogometne lige. Dolg zimski premor je dal vsem igralcem in trenerjem možnost za počitek in razmišljanje nad svojimi morebitnimi napakami, obenem pa je tudi ponesel splošno pričakovanje do viška. No, ljubitelji nogometa in nogometaši sami bodo jutri in v nedeljo prišli na svoj račun.
Prvi del, imenovan tudi jesenski del, je prinesel več novosti, čeprav je hierarhija jugoslovanskega nogometa ostala v bistvu nespremenjena. Na prvih dveh mestih lestvice dobimo namreč vedno dve od štirih velikih državnih enajsteric. Na tretjem mestu, vendar z istim številom točk kot Hajduk, pa dobimo presenečenje tega prvenstva, titograjsko Budučnost. Ti-tograjčani so vnesli tisto svežino, ki je jugoslovanskemu nogometu tolikokrat prepotrebna. Videli bomo, doklej bodo znali Črnogorci zdržati, na vsak način pa struk-
C S	''iti
Zagrebški Dinamo (na sliki) je po prvem delu prvenstva prve jugoslovanske nogometne lige mestu lestvice. Zagrebčani so favoriti tudi aa končno slavje
prvem
tura in moč te ekipe ne dajeta nobenih dvomov, da se bodo pozitivni rezultati nadaljevali.
Na vrhu razpredelnice je torej zagrebški Dinamo. Ljubitelji športa v Zagrebu so že vrsto let čakali na preporod svoje najbolj prestižne mestne ekipe. No, ta želja se je lani jeseni vendarle uresničila, čeprav ni Dinamo dovolj dokazal svoje premoči. , Zagrebčani bi morali namreč bolje izkoristiti pavze zasledovalcev (še posebno Hajduka in Crvene zvezde), tako da bi lahko sedaj mirneje gledali na nadaljevanje prvenstva.
Stanje na vrhu lestvice je tako še vedno dokaj zapleteno. Favorita za naslov bi morala biti Dinamo in Hajduk, težko pa je predvidevati morebitne »posege* s strani Budučnosti in Crvene zvezde. Vse ostale enajsterice pa ne bi smele neposredno poseči v borbo za najvišje mesto. Sarajevo, Slo boda in Velež, ki sledijo prvim štirim moštvom, nimajo namreč, po mnenju vseh, velikih možnosti, Partizan pa se bo stežka izvlekel s sredine lestvice, v katero jo padel v prvem delu. Državni prvak bi moral torej postati ena izmed ekip, ki zasedajo prva štiri mesta.
Na dnu lestvice je stanje po prvem delu dokaj jasno. V nevarnosti je predvsem ljubljanska Olimpija, ki ima samo deset točk, točki več ima OFK Beograd, 14 točk pa imata Radnički in Zagreb.
Olimpija je naravnost katastro falno začela (trenutno ima najslabšo obrambo prvenstva z 32 prejetimi zadetki), saj je bila dalj časa celo brez točke. Opomogla si je šele proti zaključku prvega dela. ko je dosegla nekaj lepih zmag. To je dalo klubu novega poleta, navijačem pa zvrhano mero upanja. Večina trdno verjame, da se bodo «zmajčeki» zopet rešili, čeprav je stanje skoraj brez upno. Razlogov za to pa le nekaj imajo. Novi trener Varagič je vnesel v igro več novosti in to je zgolj tehnična novost. Druga velika novost so namreč novi i-gralci .to sta Veljko Tukša, branilec, ki je prišel iz zagrebškega
um?
. -'ni to r’• ■Wx-, I /iVV
Dušan Savič
Dinama, in Mehmet Buza, ki ima sicer 32 let, je pa še vedno zelo dober napadalec. Buza je doslej igral pri Čeliku iz Zenice, kjer se je izkazal zaradi svojih izrazitih strelskih sposobnosti. Ta dva igralca bosta Olimpijo gotovo dokaj o-jačila, tako da se bodo Ljubljančani res lahko izvlekli iz svojega zelo zaskrbljujočega položaja. Mimo vsega pa ne smemo še pozabiti, da je ekipo zaradi odhoda v JNA zapustil doslej najboljši igralec moštva Rožič. Olimpija torej predstavlja res zelo veliko uganko.
Prihodnje, 18. kolo, se bo takoj pričelo z zelo zanimivim spopadom. V Titogradu se bosta namreč pomerili enajsterici Budučnosti in Crvene zvezde. ■ Ta dvoboj bo gotovo razčistil marsikaj, predvsem pa bo pojasnil trenutno formo in ambicije teh dveh enajsteric. O-limpija mora priti do dveh spod-
budnih točk v srečanju s sarajevsko Slobodo. To bo za Ljubljančane zelo delikatna tekma, saj sodi Sloboda med boljše ekipe prvenstva.
PRIHODNJE KOLO (4. marca) OFK Beograd - Osijek, Borac -Velež, Radnički - Vojvodina, Dinamo - Rijeka, Željezničar - Sarajevo, Hajduk - Zagreb, Olimpija -Sloboda, Napredak - Partizan, Budučnost - Crvena zvezda.
LESTVICA
Dinamo 24, Hajduk in Budučnost 22, Crvena zvezda in Sarajevo 21, Velež 20, Sloboda 18, Partizan 17, Željezničar 16, Vojvodina, Rijeka, Osijek, Napredak in Borac 15, Radnički in Zagreb 14, OFK Beograd 12, Olimpija 10.
NAJBOLJŠI STRELCI 14 - D. Savič (Crvena zvezda)
12 - Žungul (Hajduk)
11 - Halihodžič (Velež)
9 - Kovačevič (Sloboda)
8 - Čerin (Dinamo) in Kovačevič (Borac)
Weiss državni prvak
LIMONE PIEMONTE - Luigi Weiss je včeraj postal v tem kraju novi italijanski državni prvak v biatlonu. Weiss, ki je pred nedavnim osvojil na svetovnem prvenstvu v ZRN bronasto kolajno, je brez posebnih težav pustil za sabo Tira-bosehija in Carrara.
Proga je bila dolga 25 km, tekmovalci pa so streljali z malokalibrsko karabino.
MINIBASKET
Camb B — Bor
BOR: Pieri 8, Košuta 4,
Žerjul, Brandolin 6, Jogan 4, Pupu-lin 3, Gruden. Lozej, Krapež 10.
Mladi Borovi košarkarji so, žal, le v prijateljski tekmi premagali Camb B. Igrati bi morali namreč prvenstveno tekmo v minibasketu, toda predstavili so se na igrišče le v osmih (po pravilniku bi morali biti najmanj v devetih) in so tako izgubili z 2:0 brez borbe.
Upati je, da do podobnih dogodkov ne bo več prišlo, kajti splavi* so poleg tekme izgubili tudi točko na lestvici.
V prijateljski tekmi pa so «plavi» zasluženo zmagali. Boljša v Bore vih vrstah sta bila Cej in Krapež.
Max
OBVESTILA Planinski odsek pri ŠZ Sloga
priredi v nedeljo, 4. marca, družinski pohod. Pot je naslednja: zbirališče bo ob 8.30 pri spomeniku padlih v Bazovici. Udeleženci bodo prekoračili mejni prehod pri Lipici, naio se bodo podali v Lokev, skozi Prelaze, čez hrib Veliko Gradišče v Vrhpolje, nato mimo Krvavega potoka na mejni prebod Pesek in od tam zopet v Bazovico.
Pot je dolga približno 5 ur hoje in je primerna za odrasle in za srednješolsko mladino in za otroke, ki obiskujejo zadnji razred osnovne šole.
Vsi udeleženci morajo seveda I-meti s seboj veljavno prepustnico!
* • «
ŠZ Bor
ŠZ Bor namerava letos, ob Svoji 20-letnici, izdati posebno publikacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slo-- | venskem športu v Trstu In ožji o-Cej 10, količi med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, preši ŠZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudijo tudi ustne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacije Marija Šušteršiča (Trst, Šalita di Vuardel 27, telefon 52-366).
TPN. Sirena obvešča, da bo 3. marca 2. REDNI OBČNI ZBOR na društvenem sedežu, Ul. Cečre-to, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20. url.
34:42!
DETROIT — Avstralka Turnbull je osvojila prvo mesto tako pri posameznicah, kot na tekmovanju dvojic, na ženskem turnirju v tem kraju. V finalu posameznic je premagala Romunko Ružiči s 7:5, 6:1 in 7:6. V tekmovanju dvojic pa je v paru z Nizozemk .) Betty Stove premagala par Barber (VB) - Kiyomu ra (ZDA) s 6:4, 7:6.
Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. marca 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 <:ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaial
in tiska I
IZTT
llrst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ODMEVU ITALIJI NA RAZSODBO RAZŠIRJENEGA USTAVNEGA SODIŠČA
POZITIVNO DEJSTVO, DA SE JE PROCES KONČAL ODMERJENE KAZNI PA SO ODLOČNO PREMILE
Socialdemokrati v zadregi obtožujejo, da je bila razsodba politična, KD pa slavi oprostitev Guia
RIM — Poudarek na zgodovinski pomen procesa zaradi škandala Lockheed kot prvega sodnega postopka proti dvema ministroma v povojni Italiji, obenem pa razočaranje zaradi premilih kazni v primerjavi s socialnimi in političnimi posledicami zagrešenega kaznivega dejanja: to sta pretežni ugotovitvi političnih sil in javnega mnenja ob razsodbi razširjenega ustavnega sodišča. Izjema so seveda socialdemokrati in demokristjani: prvi skušajo za vsako ceno razbliniti senco suma, ki je legla na stranko po obsodbi Maria Tanassija, drugi pa se radujejo ob oprostitvi Luigija Guia in z njim lastno aroganco zahtevajo — kot piše v uvodniku odgovorni urednik strankinega glasila «H Popolo* Corrado Belci — »naj nekateri listi odločno stopijo na pot samokritičnosti, ki jo tako pogosto zahtevajo od drugih.*
«Nihče naj si ne drzne pripisati stranki odgovornosti, ki jih nima*. Tako se začenja današnji uvodni članek socialdemokratskega glasila «L’Umanita», ki izraža obenem u-panje, da se »listi ne bodo zopet znašali nad gibanjem, ki je odločno pripomoglo k ohranitvi demokracije v naši državi.* Po ugotovitvi, da «je stranka na volitvah 1976. leta drago plačala* zaradi obtožbe Tanassija, list odločno brani dosedanje delo PSDI, o katerem «so v Italiji in v Evropi izrekli zelo laskave ocene*. V zaključku časnik poudarja, da je «bila razsodba politična* in da so ta politični značaj, ki je bil prisoten od vsega začetka, še podkrepili z izbiro dodatnih ustavnih sodnikov.
Povsem nasproten je ton uvod nika v glasilu KD «11 Popolo*, ki že uvodoma poudarja, da «edina naša bojazen je bila, da bi objektivne meje človeške pravice lahko prezrle očitno nedolžnost Luigija Guia.* Po ugotovitvi, da je že pokojni predsednik stranke Aldo Moro zavzeto branil obtoženega ministra list za ključuje s trditvijo, da je nujno spremeniti postopek za procese proti članom vlade.
Zastopnik KPI v parlamentarni preiskovalni komisiji Ugo Spagnolli pa je v razgovoru s časnikarji poudaril, da je «vsekakor pozitivno, da se je v doglednem času zaključil proces zaradi tako hudega in odmevnega škandala. «Potem ko je poudaril, da razsodba ustavnega sodišča dokazuje, da je res obstajal primer korupcije, v katerem so i-meli nosilno vlogo «mešetarji, ki so povezani z nekaterimi političnimi krogi, visoki častniki in celo mini stri*, je komunistični parlamentarec naglasil, da so odmerjene kazni odločno premile in da bi po njegovem mnenju sodni zbor moral obsoditi Guia.
Socialistični predstavnik v parlamentarni preiskovalni komisiji Feli-setti je dejal, da po včerajšnji razsodbi »oblastniki ne morejo več u-pati, da bodo njihovi morebitni prekrški ostali nekaznovani*, pretor Gianfranco Amendola, ki je vodil preiskavo o petrolejskem škandalu pa je v članku za list «La sinistra* ocenil razsodbo kot «dokaz nepravičnosti*. «Res je sicer — trdi pretor — da je v naši državi zgodovinskega pomena že dejstvo, da se je zaključil proces proti dvema ministroma, obtoženima korupcije in prav tako omembe vredno je dejstvo, da je bil eden od dveh ministrov obsojen in aretiran, vendar z izjemo teh dveh pozitivnih ugotovitev so vse ocene in pripombe lahko le ostro kritične.* Sodnik trdi, da se je «sramota začela že veliko pred začetkom procesa, ko so nekaterim ključnim obtožencem dovolili, da so pobegnili in ko je parlamentarna komisija sklenila, da ne postavi Ru-morja na zatožno klop.* Amendola nadalje ugotavlja, da je sodni zbor povsem prezrl zahteve javnih tožilcev, kar pomeni «da se v Italiji še vedno splača spraviti v žep mili jadrne podkupnine, saj v najslabšem primeru tvegaš dve leti zapora.*
Dokaj grenka je bila tudi ocena predsednika tožilskega kolegija Dal-i'Ore, 1* je poudaril, da »odmerjene kazni ne ustrezajo zagrešenemu kaznivemu dejanju.* Glede oprostitve Guia in drugih obtožencev, je DaH’Cra menil, da «je treba počakati na utemeljitev razsodbe, preden lahko damo svojo oceno.*
Ob koncu naj omenimo še srdite reakcije skrajne levice in radikalcev, po katerih ja razsodba nezaslišana in obenem dokazuje, kako so vsa državna telesa odvisna od o-blasti KD (vt)
V Neaplju umrl sc en dojenček
NEAPELJ — Zaradi skrivnostne bolezni na dihalih je včeraj v' Neaplju umrl še en dojenček, komaj štirimesečni Giovanni Parente. Malček .je izdihnil med prevozom iz bolnišnice v Capui v neapeljsko bolnišnico »Santobono*.
Jutri srečanje Carter-Trudeau
OTTAWA — Ameriški predsednik Carter bo jutri sprejel kanadskega predsednika viade Trudeauja, s katerim se bo pogovarjal predvsem o energetskih virih.
Obtoženca Mario Tanassi in Ovidio Lefebvre med včerajšnjo zaključno obravnavo
V ŠPETRU SLOVENOV
Okrogla miza o zaščiti Slovencev v videmski pokrajini
ČEDAD — Drevi ob 20. uri v hotelu «Belvedere* v Špetru Slo-venov slovenska društva videmske pokrajine priredijo okroglo mizo na temo: «Kakšna zaščita za Slovence v videmski pokrajini?* 0-krogle mize se bodo za KD udeležili Danilo Bertoli, za KPI Renzo Toschi, za PSI poslanec Franco Castiglione, za PSDI poslanec Martino Scovacricciii in za furlansko gibanje Giorgio Jus.
S to pobudo skušajo slovenska društva videmske pokrajine vzpostaviti trdnejši dialog med prebivalstvom in demokratičnimi stran kami o aktualnem političnem in kulturnem problemu za vso deželo. Dosedanji poskusi dialoga niso bili vedno pozitivni, demokratične stranke in kulturniki pa se morajo zavedati, da sedanji položaj nareka omikan premislek o usodi človeških in kulturnih vrednot slovenskega prebivalstva videmske pokrajine. Slovenci sedaj pričakujejo, da bodo predstavniki demokratičnih strank na današnji o-krogli mizi zavzeli jasna stališča in predložili konkretne predloge.
PEKING — Predsednik izvršne komisije EGS Roy Jenkins je včeraj zaključil svoj osemdnevni o-bisk na Kitajskem, kjer se je s kitajskimi gospodarstveniki razgo-varjal o medsebojnem sodelovanju.
POROČILO MITJE RIBIČIČA NA SEJI SZDL SLOVENIJE
SFRJ za okrepitev sodelovanja z vsemi sosednjimi državami
Zavzemanje Jugoslavije za uveljavitev narodnostnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki, kot manjšine, živijo v sosednjih državah
LJUBLJANA — Seja republiške konference Socialistične zveze je bila namenjena razčlenitvi delovanja te organizacije pri nadaljnjem poglabljanju socialistične demokracije. V uvodu pa se je predsednik Mitja Ribičič podrobneje zadržal pri sedanjem mednarodnem položaju. Poudaril je, da so jugoslovanski narodi in narodnosti zaskrbljeni spričo novih razsežnosti na kriznih prizoriščih. Možnost vojn med socialističnimi državami ki jo je daljnovidno napovedal \ začetku šestdesetih let Edvard Kardelj, postaja žal resničnost. Svetovni mir je močno ogrožen in veliko manj je znamenj, ki bi govorila v prid njegovi ohranitvi, kot tistih, ki mu neposredno grozi jr Vendar — je poudaril Ribičič -zaradi vsega tega ne bi smeli izgubiti zaupanja v socializem kot svetovni proces. Izgubiti to zaupanje bi pomenilo kloniti pred stihijo, bi pomenilo nezaupanje v moč socialističnega samoupravljanja, moč svetovnega gibanja neuvrščenosti, pokrenilo bi sprejemanje nevzdržne teze o neizogibnosti voj-
(Telefoto ANSA)
iiiii**iii«>iiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiitMiiii,iiiiiiiiiiiiit»iiiniiiiiiiiiiii,iii»imiiiiiiiiiiiiii,ii„ii,ii,M„,i„,„,,,,.1,l,,1„||,,|lll,M,||||||„|(|(|||it|||,ml,M1<|,ttll|l>lll|||l>|||l(1|>tJ(H|i|i|iiitlltltlll|1111I111IInll<41|11|1J1,1,||111||11|1(11111,I|1|,il,,1111,1||,tullll<||ttn|1||||1||n1|1n1||11IiillitllJ
KRIZA NA BV ŠE VEDNO V OSPREDJU
Na povabilo Carterja Begin od včeraj v ZDA
Srečanje se začenja v ozračju napetosti in trenja med Tel Avivom in VVashingtonom
TEL AVIV — Predsednik izraelske vlade Menahem Begin je včeraj odpotoval v Washigton na pogovore z ameriškim predsednikom Carterjem o položaju na Bližnjem vzhodu. Državnika naj bi poiskala izhod iz slepe ulice, y kateri so se znašla pogajanja za vzpostavitev miru med Egiptom in Izraelom, predvsem po odgovoru Sadata, ki ni pripravljen sodelovati na morebitnem tristranskem vrhu v Čamp Davidu, ki si ga je omislil ameriški predsednik, potem ko je srečanje med zunanjimi ministri prizadetih držav prejšnji teden v ZDA doživelo neuspeh. Razčistiti pa bo treba tudi odnose med Izraelom in ZDA, ki so se zaostrili v prejšnjih dneh, potem ko je tudi Begin sam zavrnil Carterjevo povabilo na tristranski vrh.
Telavivska vlada je z ogorčenjem sprejela stališča ZDA, ki v nekaterih temeljnih točkah podpirajo Egipt, ne nazadnje pa bo treba odpraviti tudi nesporazume, ki izhajajo iz Carterjevega ultimata, naj Izrael podpiše mirovno pogodbo z Egiptom najkasneje v teku desetih dni, sicer bodo Združene države radikalno spremenile svojo politiko na Bližnjem vzhodu. Zadnje izjave so sicer v Washing-tonu zanikali, glasnik Bele hiše in Carter sam sta demantirala te vesti, sicer pa delček resnice v vsem tem vendarle je.
Begin je včeraj, preden se je vkrcal na letalo, zbranim novinarjem dejal, da »zadnji egiptovski predlogi, ki jih žal podpirajo tudi ZDA, ne vodijo k miru. Za vojno pa so vsi sporazumi in dokumenti itak odveč*. Izraelski predsednik vlade se je dalj časa zadržal tudi pri razčlenjevanju člena 6 mirovne pogodbe, ki predvideva vzpostavitev miru z Egiptom in ločuje vsa druga vprašanja, vključno vprašanje Gaze in Cisjordanije, ki naj bi se reševalo ločeno.
Begin je nato odločno zanikal kakršenkoli ameriški pritisk na njegovo vlado, pri tem pa poudaril, da «je proces za dosego miru dolg, in ga ni mogoče uokviriti v točno določeno časovno obdobje*. Če pa bo do teh pritiskov prišlo, je dodal izraelski lider, se ne bomo u-pognili.
Jimmy Carter bo po vsej verjetnosti vztrajal pri svojih stališčih. Njegov cilj je, da bi Izrael in Egipt čimprej podpisala mirovno listino, zato je tudi določil rok 10 dni. Javno je izrazil tudi svoje ob žalovanje, da preprečujejo podpis mirovnega sporazuma »izrazito nepomembna vprašanja*, na kar je Begin ostro odgovoril z besedami, da «to niso nepomembna vprašanja, ampak temeljne postavke, ki morajo Izraelu v bodoče zagotoviti nemoten razvoj in varnost*.
Iz vsega tega je razvidno, da je kriza na Bližnjem vzhodu pred novimi zapleti in prav dvostranski pogovori v Washingtonu bodo mo rali datj odgovor na vprašanje, če se bo položaj na Bližnjem vzhodu še zaostril, ali pa bo prišlo v kratkem do pozitivnega razpleta. Dejstvo pa je, da sedaj tudi lider izraelske laburistične opozicije Shi-mon Peres podpira Menahema Begina in poudarja, da Izrael ni satelit ZDA, zalo pa se ne bo uklonil ameriškim pritiskom. Po resovem mnenju je edina
Po drugi strani pa kairski tisk ostro napada Begina in označuje njegove izjave kot nesprejemljive. «A1 Ahram* piše, da so to «izjave terorističnega kolovodje in ne pe ljejo k miru, ampak k vojni*. E-gipttoyski krpgi. zato pozivajo ZDA, naj odločno posežejo v spor in potrdijo svojo vlogo «reševaicev miru*.
(mč)
PO SPOPADU V TURINU
Ubita teroristka je Barbara Azzaroni
TURIN — Včeraj so identificirali teroristko, ki je bila s svojim pajdašem ubita V sredo v Turinu v spopadu s policijo. Gre za 28-letno Barbaro Azzaroni, po poklicu učiteljico s stalnim bivališčem v Bo logni, vendar je izginila iz tega mesta že lani, takoj po aretaciji Corrada Alunnija. teroristko je prepoznal njen brat, Paolo Azza roni.
NOVA STRATEGIJA NA PETROLEJSKEM TRZISCU
OPEČ dopušča svojim članicam ločene podražitve surove nafte
Giscard d’Estaing priskrbel Franciji «črno zlato» iz Mehike za 100 tisoč sodčkov dnevno
DUNAJ — OPEČ je včeraj uradno dovolil svojim članicam podražitev nafte ne glede na dosedanje smernice organizacije. Tajništvo OPEČ je včeraj izdalo sporočilo, v katerem izjavlja, da so podražitve dovoljene po statutu, če članice sodijo, da je to potrebno zaradi novonastalega položaja.
Pobuda tajništva hoče uradno zanikati govorice o skorajšnjem razpustu OPEČ. Vsekakor pa včerajšnja izjava že sama po sebi dokazuje, da proizvajalke nafte niso več vezane na skupna določila o ceni «črnega zlata*. Na naftnem tržišču se torej pojavlja nova strategija, ki skuša zmanjšati dosedanjo vlogo multinacionalnih družb. Zahodni svet je z zaskrbljenostjo sprejel i-ranski sklep o razpustu konzorcija 14 zahodnih petrolejskih družb, ki so 25 let nadzorovale skoraj ves izvoz iranske nafte. Začasna Bazar-ganova vlada bo odslej dobavljala nafto tujini le z dvostranskimi pogodbami in samo proti gotovini, I-ranski sklep bodo prej ali slej sprejele tudi druge proizvajalke, ki se že zavedajo, da so jim dosedanji
odnosi škodili in so največ dobička imele prav multinacionalne družbe.
Zanimiva je ugotovitev, da je novonastali položaj kot prva izkoristili Francija. Njen predsednik Va-lery Giscard d’Estaing se mudi na uradnem obisku v Mehiki, da bi zagotovil Franciji mehiško nafto. Zaenkrat je že dosege), da bo Mehika s prihodnjim letom dobavljala Franciji 100 tisoč sodčkov surovega petroleja dnevno. Ni pa še povsem jasno, ali je mehiški predsednik Jose Lopez Portillo sprejel francosko ponudbo o «paketu* 200 milijonov dolarjev, ki vsebuje dobavo naprav, tehnologije in francoskih posojil. O-pazovalci domnevajo, da bo Mehika sprejela ponudbo, ker ni vezana na dobave nafte temveč na gotovino. Francozi naj bi prodali Mehiki naprave za petrokemijsko industrijo in za izrabo sončne energije, obenem pa bi podpisali sporazum o ribištvu.
Morebitni uspeh Giscardove poteze bo hudo prizadel ZDA, ki še vedno računajo na mehiško nafto in na njeno tržišče, kjer so do sedaj skoraj nemoteno gospodarili. Ne-
Politične volitve v Španiji
PO POROČIUH V GRŠKEM TISKU
Ali je G. Vcntura dobil zatočišče v Grčiji?
ATENE — Grški tisk je včera: objavil vest. po kateri naj bi se Giovanni Ventura po begu iz Ca tanzara zatekel na otok Krf. kjer naj bi bil «gcst» nekaterih prista šev bivšega grškega režima pol kovnikov. Po pisanju časopisja, naj bi Ventura že dolgo časa vzdrže val stike z grškimi fašisti, kar je razvidno tudii iz tega, da je Ventura pred kratkim pisal nekemu »gospodu P.» v Grčijo.
Oblasti so potrdile, da v okviru preiskave o fašističnih prevratniških skupinah, raziskujejo tudi možnost Venturovega bivanja znotraj grških meja.
niiiiitiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiniHiiiifiiiiiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiintiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiniiiiiiiiMiiiuuiiiiiia
Župnik, ponarejeni bnnkovci in žensko perilo
Sorazmeroma zelo majhno število Špancev se je udeležilo včerajšnjih parlamentarnih volitev, saj je bil ponekod odstotek udeležencev precej nizek in je komaj dosegel 70 odstotkov. Splošni brezbrižnosti je treba namreč dodati še val izredno slabega vremena, ki je vplival na volilno udeležbo. Na sliki: voditelj socialistične stranke Felipc Gonzales na volišču	(Telefoto ANSA-UPI)
davni hladni sprejem ameriškega predsednika Carterja v Mehiki pa dokazuje, da je Portilo sit vazalskega gospodarskega odnosa in išče osamosvojitev. Giscardova ponudba prihaja torej kot nalašč in jo bo Mehika izrabila. Opazovalci domnevajo. da bo podobno gospodarsko ofenzivo prej ali slej sprožila tudi Japonska, ki skuša zmanjšati svojo odvisnost od arabske nafte.
V Evropski gospodarski skupnosti pa polagajo največje upanje na naftna ležišča v Severnem morju. Prav v teh dneh je prišla iz Velike Britanije spodbudna vest, da so januar ja črpali kar 1.458.941 sodčkov dnev no, kar je nad 100 tisoč sodčkov dnevno več kot v decembru 1978. Na včerajšnji tiskovni konferenci je komisar za energijo EGS Brunner izjavil, da skušajo države članice na najrazličnejše načine zmanjšati od visnost od zunanjih energetskih do bav, ki sedaj krijejo kar 50 odstotkov vseh energetskih potreb EGS. Cilj bo uresničljiv le s smotrnejšo politiko varčevanja, z iskanjem nadomestnih virov energije, med katerimi bo proizvodnja plina in nafte iz premoga uresničljiva in gospodarsko donosna že leta 1980. Kratkoročno pa Brunner predvideva hude gospodarske zapletljaje, saj bodo sedanje podražitve nafte breme nile EGS najmanj za nadaljnjih 10 milijard dolarjev, kar * lahko imelo hude posledice za gospodarski razvoj E vroče, predvsem na denarnem področju in na zaposlitveni ravni, (voc)
BERGAMO — Že dalj časa so se blagajniki v bančnih zavodih Lom,-bardi je tresli, ko so se znašli pred 50.000 lirskimi bankovci. Obveščeni so bili namreč, da kroži ponarejen denar, zaradi česar so morali pazljivost poostriti. Tudi policija, kot vedno v podobnih primerih, je poostrila nadzorstvo in skušala, sicer previdno in brez naglice, «vrinit.i> med razpečevalce svoje najboljše *vohljače». Delo je steklo počasi, včasih prepočasi in celo brez uspeha, medtem ko so ponarejeni bankovci dobesedno preplavljali severno Italijo.
Končno se je dvema podčastnice- ' koma posrečilo navezati stike z možna razpečevalci in prav ti, ki niso ni-
rešitev krize novi vrh med Carter- česar sumili, a so se hoteli zne jem, Sadatom in Beginom.	1 biti 50 milijonov ponarejenih lir,
toliko sta bila namreč agenta pripravljena kupiti, so ju pripeljali pred vrata župnije v Soltu Collini, mestecu ob jezeru Iseo s 1.300 prebivalci. 3C> km od Bergama. Podčastnika skoraj nista hotela verjeti lastnim očesom, a ker sta opazila preveč «prometa» okoli župnikovega stanovanja, sta poročala kvestorju in funkcionarjem letečega oddelka, ki so sporazumno s predstavnikom sodne oblasti, sklenili preiti v akcijo.
Predvčerajšnjim je patruljni avto z agenti in tudi namestnikom državnega pravdnika drvel proti Soltu Collini. a ker je med potjo trčil v tovornjak, so morali na kraj poslati druge funkcionarje in tudi drugega namestnika državnega piavdnika. Po vstopu• v župnijo so
vsi začudeno obstali: povsod polno ponarejenih bankovcev, župnik don Remo Cereda pa je imel v žepu celo ključe sosedne hiše, kjer je bila tiskarna z najmodernejšimi stroji in pripomočki za ponarejevanje bankovcev. Poleg tega pa cel kup komaj tiskanih bankovcev, ki bi jim morali dati z rezalnim strojem pravo obliko.
Župnik, pri katerem so našli poleg pornografskih filmov, revij, nekaj samokresov z zabojem nabojev, tudi nekaj intimnega ženskega perila, kar dokazuje, da je dušno-pastirsko poslanstvo posvečal najraje nežnemu spolu, je sicer rahlo zardel, kot se spodobi osebi, ki je na pragu blaženosti, a ni hotel povedati odkod tako bogastvo Samo v njegovem revnem domu so nam-
reč agenti odkrili 40 milijonov lir, drugje pa še velik kup ponarejenih bankovcev. Prešteti vseh niso mogli, ker so se prej pošteno utrudili. «Ne vem ničesar-;, se je zlagal mož v črnem talarju, ko so mu agenti nataknili lisice in ga odpeljali mimo presenečenih ovčic v zapor. «.Tudi zanj se je končal pustu je nekdo pripomnil.
Našli so torej centralo, sedaj pa bo treba iztakniti razpečevalce in denar v «obtoku». Nihče ne ve koliko ga je: 20. 30, 50 milijonov, razpečevalcev pa bi moralo biti kaka desetina.
Nekaj so jih že aretirali druge pa čaka usoda, ki je doletela njihovega dušnega pastirja Cerede: post v mrzli jetniški celici.
ne. Tudi vojne med socialističnimi deželami ne morejo zaustaviti rastoče moči socializma.
Mitja Ribičič je zatem analiziral stališča in sklepe zadnje konference Socialistične zveze Jugosla vije, ki je bila pred nekaj dne vi, namenjena razčlenitvi sedanjega mednarodnega položaja. Naštel je tri glavne smeri sedanje jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. Na prvem mestu je večja dejavnost Jugoslavije v svetu neuvrščenih, vključno s posredovanjem med sprtimi in v' vojne vpletenimi stranmi. Neuvrščenost edina lahko namreč prepreči, da bi spor med dvema partijama ali državama prerasel v spor med bloki in velikimi silami. Kot drugo smer delovanja je omenil prenašanje načel neuvrščenosti na Balkan, na odnose s sosednjimi državami s katerimi hoče Jugoslavija graditi čim trdnejše mostove gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja. Poudaril je, da Jugoslavija omogoča vsem manjšinam sosednjih narodov naravno zvezo z matičnimi narodi in sicer v znamenju Titovega gesla «Tujega nočemo, svojega ne damo*. Pri tem je še posebej podčrtal, da Jugoslavija želi na vseh svojih mejah ustvariti podobne sporazume, kot jih je s sosednjo Italijo zapisala v Osimu. Dokumente, ki ne bi gradili odnosov na strahu, na tradiciji nezaupanja, pač pa odpirajoč perspektive za gospodarski in kulturni napredek tega dela sveta. Vsaka najmanjša težnja ali poko hoče kdo s pritiskom in
skus.
nasiljem odpirati v tem delu sveta mejna ali narodnostna vprašanja pa bo naletela ne le na odpor celotne socialistične Jugoslavije, temveč tudi na odpor vsega svobodoljubnega človeštva.
O vprašanjih odnosov s sosedi jc v sklepih seje Socialistične zveze Jugoslavije, ki je bila 26. februarja, rečeno: »Socialistična zveza bo vzpodbujala različne nacije k sodelovanju z organizacijami sosednjih držav, da bi omogočila svobodno izmenjavo ljudi, materialnih dobrin in kulturnih vrednot.. Tako kot dosledno izvaja politiko polne enakopravnosti narodov in narodnosti, Jugoslavija sodi, da so narodnostne manjšine dejavni ki razumevanja in povezovanja, za to se zavzema za spoštovanje in uveljavitev narodnostnih pravic de lov jugoslovanskih narodov, ki kot manjšine živijo v sosednjih državah. Nepriznavanje in nespoštovanje pravic manjšin pomeni težko oviro za razvijanje dobrososedskih odnosov in sodelovanja.
Tretja pozornost jugoslovanske zunanje politike pa bo usmerjena k nadaljnjemu izgrajevanju notranjega demokratičnega samoupravnega sistema, krepitvi družbene samozaščite, podružabljanju splošne-
ga ljudskega odpora in k vodenja pravilne obrambne politike, (jp)
Seja predsedstva ZKJ
BEOGRAD — Predsedstvo ZKJ j® na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsedujoči Branko Mikulič, ude* ležili pa so se je tudi najvišji funkcionarji federacije in izvršni sekretarji predsedstva, obravnavalo ne* katera aktualna vprašanja delovanja organov in inštitucij političnega sistema v federaciji ter viogo centralnega komiteja in predsedstva ZKJ. Predsedstvo je razpravljalo tudi o položaju Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v tujini.
Vrhovec sprejel veleposlanika SZ
BEOGRAD — Zvezni sekretar ** zunanje zadeve Josip Vrhovec j® včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika v Beogradu Nikolaja R®-djonova. Kot poroča agencija Ansa. sta Vrhovec in Rodjonov obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja, poleg tega pa sta pretresla tudi mednarodni položaj, s P0-sebno pozornostjo do Bližnjega vzhoda in Indokine.
Umrl jc revolucionar Matevž Hace
LJUBLJANA — V 69 letu starosti je umrl Matevž Hace. vidni predvojni revolucionar, nosilec nar" tizanske spomenice iz leta 1941. Nekdanji politični komisar legendarne štirinajste proletarske divizije in četrte operativne cone, rezervni polkovnik in partizanski pisatelj, je bil lojen 4. julija 1910 v vasi Podcerkev pri Rakeku. V vrste KPJ je bil sprejet v začetku leta 1940.
Po osvoboditvi je opravljal vrsto vidnih družbenopolitičnih funkcij v Sloveniji, bil j,e svetovalec P11 CK ZK Slovenije, predsednik si®" venskih sindikatov in več mandatni' republiški in zvezni poslanec. Zadnja leta je bil urednik založništva »Kmečke knjige*.
Slovensko književnost je obogatil z novelami in pripovedmi s tematiko iz narodno-osvobodilnega boja in iz vaškega življenja svojega rojstnega kraja. Delavnost, pa naj je šlo za obdelovanje domače notranjske zemlje in njenih ljudi za težaško snovanje pisatelja - samouka, je ohranjena v zajetnem snopu knjig: Partizanske slike* Gozdne steze. Komisarjevi zapisuj* Naši obrazi. Ljudje na prelomnim. Zadnji obisk, Korenine se trgajo. Prijatelji in znanci; to so sam? nekateri od naslovov za katerim* je ohranjen naš čas in z njim P®" doba Matevža Haceta.
............................„■■■■■»> ............„„„„....,„„„„„,.11111*«
TISKOVNA KONFERENCA VELEPOSLANIKA KALEZIČA
Kot je Jugoslavija obsodila vietnamsko agresijo v Kampučiji, niti zdaj ob kitajsko - vietnamskem spo» padu ne odobrava uporabe sile
BEOGRAD — Jugoslavija je v zadnjih dneh z izjavami odgovornih predstavnikov nekajkrat dala vedeti, da tako kot je obsodila vietnamsko agresijo v Kampučiji niti zdaj, ob kitajsko-vietnamskem spopadu, ne odobrava uporabe sile v odnosih med državami in se v skladu s svojo načelno neuvrščeno zunanjo politiko zavzema, da se vsa nesoglasja med državami, posebej še med socialističnimi, rešujejo po mirni poti s pogajanji. Zato je mogoče o-ceniti za vsaj delno provokativno vprašanje, ki ga je na včerajšnji redni tiskovni konferenci zastavil dopisnik bolgarske tiskovne agencije uradnemu predstavniku zveznega sekretariata za zunanje zadeve. Bolgarski časnikar je veleposlanika Mirka Kaleziča vprašal: «Zakaj Jugoslavija ni oborožene intervencije Kitajske v Vietnamu ocenila kot ogresivne?*
Glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je v kratkem odgovoru poudaril: »Iz iz-jav jugoslovanske vlade je očitno, da so uporaba sile, vojaške akcije in intervencije kot metoda reševanja sporov, nesprejemljive pod ka kršnimi koli izgovori in v kateremkoli primeru. To se nanaša tudi na vsako vsiljevanje notranjil. rešitev z uporabo tuje sile. Kot je znano, se Jugoslavija dosledno zavzema za izvajanje načel ustanovne listine Združenih narodov in načel politike neuvrščenosti, kar je po našem prepričanju edina mogoča podlaga za miroljubno in pravično rešitev tudi za sedanjo nevarno krizo v jugovzhodni Aziji.*
Veleposlanik Kalezič je na tiskov' ni konferenci izrazil tudi jugosj®-vansko obžalovanje zaradi oboroženega spopada med jemenskima dr-žavama. »Upamo,* je dejal, «da bosta prevladala razum in prepriča; nje o nujnosti prekinitve sovražnost* in mirne rešitve medsebojnih sp®" rov.* Kalezič je odločno obsodil tudi nedavno agresivno akcijo južn?" rodezijskih letal, ki so bombardirali angolsko ozemlje in s tem Pf vzročili številne človeške žrtve d1 gmotno škodo, (vb)
Štirje Jugoslovani izgubili življenje v prometni nesreči
VERONA — V prometni nesreč* na avtocesti «Serenissima» so včeraj izgubili življenje štirje ju gos'®" vanski državljani. Vzroki nesreč® niso še znani, ve se le, da se J® šofer s svojim BMW zaletel v vornjak, ki je bil parkiran na stavnem pasu. Pri trčenju so i^ bili življenje 24-letni Milomir Lap" čevič, njegova soproga 22-letna rica Lapčevič, njun petmesečni sim ko Boban in neka prijateljica, letna Jelika Marinkovič.
Vsi štirje so bili namenjeni iz ce domov v Jugoslavijo.
LONDON — Libijska tiskovna *' gencija »Jana* je demantirala sti, po katerih naj bi se čla**1 Aminove družine zatekli v L*ibiJ°*