iSKA KN ra PHIHOBSKI DNEVNIK QLASiLO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Otev. 244 (2863) ----- Poštnina plačana v gotovini Spedizlorie in abbon. post. I. er. Beltram pozdravlja Rivalstvo priključenih krajev TRST, četrtek 14. oktobra 1954 Vljudno naprošamo cenjeno uredništvo «Dela», naj svojim čitateljem raztolmači, zakaj tovariš Višinski ni mnenja, da je Tito prodal Trst Scelbi, uredništvo «Lavoratore» p«, zakaj isti tovariš Višinski ni mnenja, da je Scelba prodal Titu cono B?, Cena 20 lir vil, da /p f° en^a odhajanja na delo je izja- sop ° 0 sno tudi od stališča Italije * ie bflo v g~ Pjnes zve- ^.eborovanfe nJuh mn°žic-?v>Jsetletn;CpJ j • j Proslavi na ir„t «Lludslte pravi-& -V te i« govoril Rajnega ka6lbram, sekretar r1« razora v? ZKS. P0 L^ga ° p°me™ na- s-,Je dotaknil * iovenskem ^ega vnri1- tudi reši‘ve ^|im dejal; in med ItaIP° se Bjeatere Slovenske jo tUdi C . kmetov )Ufn’ iS?težno taT\.50 dobrn m delavcev. ti\krajev njihov"3?1 ^udje L mazmu ba °dpor pro-??.r°dovain; °dPor proti raz_ “valni r* astfv«, p. 5“ ^ vsehud^?ba KOB. zlasti SnSt;'.s°Vtudi naaib vasi in ti L,Zlan° stoni:;5 teb krajev ‘S in prfRlb v,.osvobodil. Sb°do sv&evah žrtve tes s1!«« 7&*"p”“s •“ r;. z ma»?0sPeši namenom, da dsii!aInih i gradnj Uši s^nih odn£,V r',JV“i so-V Tito „ 0s0v- kot nas trdnih o- ((Zavedajoč se tega dejstva in svoje propadle politike, vršijo plačani agenti Vidati-jeve partije zlohotno in pro-vokatorsko propagando v teh krajih, zlasti po objavi sporazuma. Na žalost je še vedno preveliko število ljudi, ki naseda provokacijam in izmišljenim parolam teh agentov, k’- trumoma lazijo po vaseh in sejejo vse mogoče komentarje in variante o bodočem statusu tega področja. Zlasti izrabljajo dejstvo, da je tam precej ljudi zaposlenih v Trstu in Miljah. Isto izkoriščajo tudi uprave podjetij, ki so v rokah iredentistov, aa pritiskajo na delavce in s tem spravljajo v negotovost prebivalstvo teh krajev.« «Mi smo že pred dnevi na nekaterih sestankih pojasnili ljudem teh krajev možnosti nemotenega odhajanja na delo, da pa je to odvisno tudi od stališča Italije. Pojasnili smo jim, da je prav tako naravno, da socialistična delavska Jugoslavija ne more storiti ničesar, kar bi bilo v nasprotju z interesi delovnih ljudi. In končno, da se poštenim delovnim ljudem nikamor ne mudi, ker bodo imeli priložnost in možnost, da se sami prepričajo o lažnivosti sovražnih gesel. Prav tako smo na teh sestankih opozorili ljudi, da bodo sami nosili posledice, ki bodo nastale, če bodo nasedli hujskaški akciji korainformovskih iredentistov*. VLADU ZSSR ODOBRRVH SFORHZUffl 0 TRSTU Višinski poudarja v pismu predsedniku Varnostnega sveta, da sporazum olajšuje vzpostavitev normalnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in tako prispeva k zmanjšanju napetosti vtem delu Evrope Hud udarec za Vi dalija in Togliattija MOSKVA, 13. — Sovjetska uradna agencija TASS je sporočila, da je sovjetski delegat pri OZN Andrej Višinski poslal danes predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem izjavlja, da je sovjetska vlada vzela na znanje sporazum o Trstu med Italijo in Jugoslavijo. Kot poroča TASS, ugotavlja Višinski v pismu predsedniku Varnostnega sveta, da je sporazum, sklenjen v soglasju med Italijo in Jugoslavijo kot dvema neposredno zainteresiranima državama, sprejemljiv za obe državi. Ker ta sporazum, nadaljuje Višinski, poleg tega olajšuje vzpostavitev normalnih odnosov med obema deželama in tako prispeva k zmanjšanju napetosti v tem delu Evrope, je sovjetska vlada sprejela sporazum na znanje. * tf Vsakdo, ki je količkaj pazljivo spremljal reagiranje sovjetskega tiska in sovjetskih zunanjepolitičnih faktorjev že v času dolgih desetih mesecev pogajanj za sporazum o Trstu, je lahko opazil,, da niti sovjetski državniki niti sovjetski listi niso nikdar izrekli nobene besede, ki bi nasprotovala naporom za dosego sporazuma. To smo v našem listu že večkrat poudarili, zlasti zato, ker se ie vodstvo tržaške, skupno z vodstvom italijanske kominfor-movske stranke vedlo popolnoma drugače. Zato smo večkrat zaman postavljali vprašanje Vidaliju in njegovim, naj nam odgovorijo, kaj ta sovjetski molk pomeni. Vidali seveda ni odgovoril; poskušal je le eodgovorith z zmerjanjem in označeval naša vprašanja za neumna. («sciocca») in dodajal, da je njegova politika, kot tudi politika. Sovjetske zveze jasna: «Sovjet-ska zveza zahteva uresničenje mirovne pogodbe, sicer ne bo pristala še na ostale člene državne pogodbe z Avstrijo», je dejal Vidah pred .nekaj tedni v svojem govoru na festivalu svojega tiska, ki prav tako kot on na naše vprašanje ni znal odgovoriti. V še hujšem nasprotju z vedenjem sovjetskega tiska in politikov pa je bila histerična gonja, ki je postavila na čelo najbolj šovinističnih in fašističnih sil Italije vodstvo kominformovske partije v Italiji. Prišla je zlasti do izraza med razpravo o tržaškem sporazumu v italijanskem senatu, ko je na primer Nennijev senator Cianca zahteval ločeno glasovanje o dveh delih drugega odstavka predložene resolucije, da so kominformi-sti lahko glasovali Za priključitev Trsta k Italiji, toda proti. besedam, da bo sporazum izboljšal odnose med Jugoslavijo in Italijo. Vendar pa smo pa z manjšim glavnim štabom, ki bo odgovarjal za poveljstvo, organizacijo in oskrbo. Blank je tudi izjavil, da so prejšnja imena nemške vojske («Wehrmacht» pod Hitlerjem in «Rechswehr» za časa weimarske republike) preveč v neprijetnem spominu. Nova kopenska nemška vojska, ki bo štela 400.000 mož. se bo imenovala «Land-streitkraefte* (kopenske sile), nova mornarica, ki bo štela 20.000 mož, »Seestreitkraefte* (pomorske sile), novo letal- pomnoženi glasovi v Italiji ■^Potrebi sodelovanja s FLRJ ^Oso °sp°darsk.i kr°9i postavljajo zahtevo po razširitvi gospodarskih ^sbn"i a^aBevania zunanjepolitične debate v poslanski zbornici (0«», V ac*a razPravijala o ukrepih po uvedbi italijanske uprave vTrstu fi\ I*aiega dopisnika) ,r govornikov NkS ** ^fanjepclitič-u > zVnic taluanski po-»1^ tn 2akli,U„ v’PIS°vanje N 7,ei * M4*"0- Deba‘a *” pr"vi X(jL --»V» ' -V.CV.4J S* 5)* i sei-16 dgnes razen če bo B ta 'f Važne?rns nada>jo-tii, ‘tali* Da j. k eovorni-S in 1)a>iske ,precei vP>'a-* tor.; ZPnan.ie poli- omejila na dveh glavnih je go- %i iS. 1. ?.k*m g Ž1 Siv, .... sodil"" < h Ma ? 2 Anslijo, « v Se^ih letih V 0, «, Wcna°ng0, z'ogmh b,lbt^biMartiPom vUp C Pridni Predlogi . - ln N v «oš da b. tSska Jasno Su' v ka %hltaiii-Premoč j a iueo (■ tiav- sko Poslab ‘tali- kUHniCe» VVHnt jStvo, ki bo štelo 80.000 mož, komaj včeraj, da ?o se kom- j «Luftstreitkraefte» (letalske informovski poslanci v setta-,sjie) nj[ zunanjepolitični debati j givži nemški general Adolph začeli izogibati tržaškega Heusinger, ki je med najožji- mi sodelavci Blanka, je izjavil, da se je do sedaj prijavilo za nemško vojsko oko-ii 160.000 prostovoljcev. vprašanja in da se Togliatti sploh ni prijavil kot govornik■ To pomeni, da so jim ts Moskve namignili, naj bodo bolj previdni. In res, Višinski je v pismu predsedniku Varnostnega sveta izjavil, da doseženi sporazum o Trstu solajšuje vzpostavitev normalnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo m prispeva s tem k zmanjšanju napetosti v tem delu Evro- pen. Znano pa je, da sta Vidali in Togliatti s svojimi Janes v političnem odboru pajdaši trdila prav^ nasprot- OZN med razpravo o razoro-no: da je narnreč tržaški spo- žitvi predložil načrt resoluci-razum. eden izmed, najhujših priporoča razorožitve- elementov vojne, da je skle- nemu odboru, ki se je svoj njen z napadalnimi nameni i (as sestal v Londonu, naj zo-in to ravno proti ZSSR, pej nadaljuje z delom. Martin je izjavil, da bi moral pododbor, ki je sestavljen iz predstavnikov Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze, ZDA in Kanade, pri iskanju sporazuma o razorožitvi upoštevati francosko-bri- Kanadskf predlog glede pogajanj o razorožitvi NEW YORK, 13. — Kanad. ški delegat Pari Martin je itd. Da ne govorimo o Vidah jul On se je Še predvčerajšnjim hvalil, kako je imel prav, ko je pred petimi leti izumil «ba-ratto infamen. V tem smislu je celo sestavil doslej najdaljšo resolucijo svojega CK. Kako bo zdaj Vidali razložil svojim pristašem Višinskega V ODGOVOR ZAGOVORNIKOM ROGANJA NOVI DOKAZI ROPANJA šol v Plavjah in Škofijah I\!e sainu, da so po nalogu Vidalijei/cga župana v Miljah na vandalski način odnesli inventar, temveč so nekemu učitelju ukradli celo njegove privatne stvari «Titinski janičarji pri ((Primorskem dnevniku* so včeraj prekosili vsak rekord goljufanja*. Tako se začenja polemičen članek včerajšnje «Unita» zaradi tega, ker je naš list ostro napadel vandalsko početje kominformistične-ga vodstva miljske občine, ki je popolnoma oplenilo osnovne, šolo na Škofijah, odpeljalo didaktični material kmetijskega tečaja na Plavjah itd. Tri četrtine polemičnega članka vsebujejo zmerjanje, slična kot smo ga za primer ponatisnili v zgornji prvi vrsti. Ni v naši navadi na zmerjanje na dolgo odgovarjati, ker psovke samo odražajo kulturno stopnjo njih piscev. Oglejmo si raje sramežljivi delček članka, kjer hočejo na zavit juridičen način opravičiti svoje vandalsko početje. «Perfidnost titističue bande postane zlasti očitna, če se pogleda, kako so v resnici stvari. Didaktični material, katerega so odpeljali s Plavij ni bil v dotaciji te šole temveč namenjen za ostale slovenske šole občine. S Škofij so odpeljali klopi in drugo samo zato, ker so last neke šole v Miljah, ki jih je posodila škofijski in katera meni, da jih lahko sedaj zojaet vzame nazaj. Akt dobrote in solidarnosti torej postane tako vzrok za titinske špekulacije in obrekovanja. S Škofij so premestili tudj material slovenskega didaktična ravnateljstva za Milje, kar je naravno zaradi tega, ker se mora omenjeno ravnateljstvo zaradi Titovih popravkov preseliti v Zavije*. Q vseh teh številnih trditvah je resnična samo zadnja, o o L*\j j -• / iv l/ i to i*ioc irt * -v •* *(ve u ,, . .. definicijo tega ebaratto inf a- i P°dlago za razgovore, m tudi tanske predloge, ki jih je ro • ■ . . , , , 1 j ; 4 UOUIV.hu volilu ^auu |d, u preselitvi didaktičnega Avna- me» — nprispevek k zmanjšanju napetosti v tem delu Evroper? In Togliatti, ki ja vse druge predloge-Predstavniki Francije, ZDA in Velike Britanije so se pri- dejo!, da sporazum krši ita-, družili kanadskemu predlogu. lijanske nacionalne interese, \ ki se jim zdi najbolj prime- ko mn pa Višin1 M sedaj pove, da je sporazum, sprejemljiv za obe neposredno zainteresirani deželi? sBaratto inf amen je torej mrtev. Kdo ga je umoril? Nihče drugi kot sam Vidali v imenu sovjetske vlade. Besedo prepuščamo Vidaliju in Togliattiju. Kancler Raab o državni pogodbi DUNAJ, 13. — Avstrijski kancler Raab je glede možnosti novih pogajanj za sklenitev pogodbe o Avstriji podal reviji «Forum» sledeče izjave: aNoben Avstrijec ne bi zavrnil novih pogajanj o državni pogodbi. Strinjamo se s predlogom o novi konferenci. Toda hočemo miren mednarodni sestanek in ne svetovnega prvenstva politične igre na šah. Dunaj je nedvomno primeren kraj za mirne razgovore. Tudi nedavni dunajski velesejem je bil neke vrste razgovor med Vzhodom in Zahodom, ki je potekel brez slehernega stoniranjas. f,Streitkraefte" bo novo ime nemške vojske BONN, 13. — Načelnik urada za varnost v Zahodni Nemčiji Theodor Blank je danes v glavnem obrazložil, kakšna bo nova nemška vojska. Blank je izjavil da se nova vojska ne bo imenovala več «Wehrmacht», pač pa ((Streitkraefte* (oborožene sile), Ta vojska ne bo razpolagala kakor pred vojno z velikim glavnim štabom, pač na- bfc t-Jv°)arsku arepM. h °!dn0 m ^prašanie ar8i VPrašan 6 najH.u; V PC. Medila. kl3 tVh°ra?umpredlož,rapca . ra‘ Po uspehu v skupščini čakajo Mendes-Francea težavna pogajanja Posarje zopet v ospredju - Dolg razgovor z De Gaulleom Ugoden odmev v tisku na izid glasovanja o zaupnici Vu v zu- A, Kife kr, Sarn Pa ae je azgovar- «t&^arak7h6na JlrQ raz- nost . V„, 0stMnyStrsVv\,ncoakem valci zatrjujejo s tem v zvezi da se Mendes-France v precejšnji meri naslanja na De Gaul-leovo zamisel o evropski federaciji ob udeležbi Velike Britanije. Prav tako omenia-1°. da je bil Mendes-France med vojno komisar za finanč-•A-i VpraSania v začasni fran-mi ?dl v Alžiru in je to Pnna0 ?bdržal do osvoboditve kansko^ se’, da ie repnbli-š-f «DvSv0clalna lupina (biv-oorinir-,V od vsefia začetka O Skupščini Mendes-irancea. Opazovalci sodijo, da sta Mendes-Fiar.ce in De Sovorila o mednaroden) položaju Francije, o nje-PV V, 8* v tem položaju in o hodom med izhodom in Za- tiZ “Jemo listov «Libera-daoL ln *Humanitč» izraža voli!? ves Pariški tisk zado-nii nad “'dom včerajš-skun^s Slasovanja v narodni Jta'PŠČini. Po mnenju «Par, Libere* potrjuje včerajš- nje glasovanje predvsem avtoriteto in osebni ugled Mendes-Francea ter njegovo veliko sposobnost. List dodaja, da je na poslance vplivala tudi podpora, ki j-' javno mnenje nudi vladnemu predsedniku. »Aurore* izraža mnenje, da bi se morala včerajšnja večina še bolj razširiti in da si mora Mendes-France pridobiti veliko vladno koalicijo, v kateri naj bodo tudi socialisti in ljudski republikanci. Socialistični «Le Populaire* pojasnjuje, da je notela socialistična stranka s svojim pritrdilnim glasom «pokazati enotnost misli, ki je v bistvenem delu tudi misel socialistov*. Nato pripominja, da čeprav Angleži ne mislijo začeti novih pogajanj pred ratifikacijo. se mora razdobje Pojasnjevanj izkoristiti za spremembo pogodbe v smislu, kakor želita tako socialistična stranka kakor tudi vladni predsednik in ogromna večina javnega mnenja. Tudi «Com-bat* je mnenja, da bi se morala sedanja večina okrepiti, če bi Mendes-France s socialistično udeležbo lahko izvršil preosnovo vlade. «Franc Ti-reur», poudarja, da je včerajšnje glasovanje ((narekoval razum in ne srce*, in dodaja, da Mendes-France ne bo mogel dolgo ostati brez podpore MRP in zmernih. Tudi britanski tisk izraža zadovoljstvo nad zaupnico Mendes-Franceu, vendar pa dodaja, da ratifikacija londonskih dogovorov v francoski skupščini ni še zagotovljena, ker je v Franciji odpor proti oborožitvi Nemčije vedno zelo močan, kakor so to pokazali govori v skupščini. »Times* dodaja k temu, da bodo pogajanja ki bodo sledila v prihodnjih tednih, zelo težavna in zapletena. Med številnimi nasprotji navaja »Times* zlasti vprašanje Posarja, nemške suverenosti in organa za nadzorstvo nad oborožitvijo. Tudi po mnenju konservativnega lista oDailjr Telegraph* ni mogoče trditi, da »včerajšnji taktični uspeh prinaša s seboj gotovost, da bo skupščina ratificirala sporazum, ko bo ta dokončno sestavljen*. List dodaja, da je Mendes-France dobil glasove socialistov ne toliko zaradi tega, ker naj bi ti odobravali londonske sklepe, kakor zato, ker so se bali. da bi mu sledil vladni predsednik, ki bi bil manj popustljiv glede povišanja mezd. Konservativni «Daily Mail* tudi piše, da izid glasovanja in govori v skupščini jasno kažejo, da je treba pričakovati težavna pogajanja. Tudi liberalni »Neivs Chronicle* pravi, da je posar-sko vprašanje najnujnejše, ki ga je treba rešiti. Laburistični «Daily Herald* pa pravi: »Glasovanje o zaupnici samo začasno odobrava nadaljevanje pogajanj. Ce bi ministrski predsednik predložil pogodbo v njeni sedanji obliki v ratifikacijo, se prav gotovo ne bi mogel izogniti porazu. Sedaj je pridobil na casu in zdi se. da ima možnosti, da pozneje doseže ratifikacijo, vsaj v spremenjeni obliki*. ren za napredovanje pn nadaljnjih razgovorih. Sovjetski delegat Višinski pa je izjavil, da «gleda s simpatijo* na kanadski predlog, da pa potrebuje nekaj časa, da razmisli, ali naj se mu pridruži. Razprava je bila nato odločena na četrtek zjutraj. BEOGRAD, 13. — V kratkem bo odpotovala v Atene delegacija jugoslovanskega generalštaba, ki se bo sestala z zastopniki generalštabov Grčije in Turčije. Generalštabni zastopniki držav balkanske zveze bodo v Atenab nadaljevali razgovore na podlagi sklepov zadnje konference načelnikov generalštabov treh držav. teljstva in o preselitvi tega materiala, česar pa v našem listu kominformistom nismo nikoli očitali. Tu gre namreč za ukaz višjega šolskega nad-zorništva, da se preseli didaktično ravnateljstvo v 2avlie in da se Kasneje med mešano italijansko - jugoslovansko komisijo reši tudi vprašanje arhivov za one šole, ki ostanejo pod Jugoslavijo. V tej zvezi smo se obrnili na didaktičnega ravnatelja gospoda Zu-lata, ki nam je zagotovil, da ni s strani višje šolske uprave bila napravljena nobena tovrstna nepravilnost, ter da so vsi arhivi v redu spravljeni v novi šoli v 2avljah, kjer čakajo bodočo ureditev. Kot že j-ečeno, tega milj-skim kominformistom nismo očitali. Očitali pa smo jim vse drugo, za kar se oni sedaj opravičujejo z lažmi. S tako debelimi lažmi, da jih je kaj lahko dokazati. V našem listu objavljamo dva dokumenta s podpisom m i 1 j s k i h kominformističnih funkcionarjev, kjer je podrobno opisan ves didaktični material kmetijskega strokovnega tečaja v Plavjah. V razgovoru z direktorjem tega tečaja smo izvedeli, da je bil ves ta mate rial redno vpisan v inventar piavskega strokovnega tečaja ter je torej pripadal in zaradi tega tudi še vedno juridično pripada, pla\ski šoli. Kominformisti pravijo, da so s Škofij preselili klopi in drugo. To «drugo» pa je precej obsežna stvar. Preselili so vse table, vse omare, mize v obed-nici in večino električne napeljave. Pri tem je prišlo tudi do čisto navadne kraje osebne imovine. Nekemu učitelju so tako »prešeljevalci* (če hočejo miljski kominformisti, jim postrežemo tudi s točnimi ime-pisarniške potrebščine itd.) ka-ga) dobesedno UKRADLI o-sebne stvari (brisačo, knjige, pisarniške, potreščine itd.) katere je imel ZAKLENJENE v omari. To preseljevanje se je izvrševalo z izredno brzino tako. da so kaj malo pazili na šolo in na material, katerega so odnašali. Po izjavah očividcev so pustili v klopeh polne mu» Ul črnilnike, ki so se pri nakladanju in razkladanju prevračali in zaradi česar se je resno pokvarilo tako pohištvo in t črnilom polit pod. Skušali smo dobiti tudi slična potrdila, kot jih objavljamo za šolo na Plavjah, tudi za vso odjaeljano opremo šole na Škofijah, kar pa nam ni uspelo, ker vse kaže, da o tej plenitvi ni bil obveščen niti didaktični ravnatelj in je tudi službujoče učiteljstvo zvedelo zanjo šele takrat, ko so prišli delavci in pričeli odnašati pohištvo in drugi material. Električno napeljavo so odstranili v ponedeljek in deloma v torek. Takrat so odnesli žarnice in kompletne lestence in so celo porezali del žice, ki visi izpod stropa tako, da je ostal samo majhen konček. Po članku objavljenem v našem listu in zaradi tega, ker so se ustrašili sankcij oblasti, so danes na novo montirali samo grla svetilk brez električnih žarnic. Prav tako so menda ponovno uredili varovalke. Pohištvo in ostala oprema, za katero gre, ni bila last neke šole v Miljah, temveč je bila last miljske občine in kot i?>. • v ’' jr. ;, ■ :‘> r.-v- (Nadaljevanje na 2. stranI) Ji J. V: -iHgSŠ Si- <*($«*** : ■:«!( 'Ž: ' <-■ -W :: e/ ’ -....v- j" i',-' -ti : \i ■ -v n. <7 '. - > ■ % % r-fi *+ V*f A. ' ter • n ■m ■Hi Potrdilo o didaktičnem materialu, pobranem v šoli na Plavjah. BORIS KRAIGHER O ODNOSIH Z ITALIJO PO SPORAZUMU Začetek izboljšanja odnosov z Italijo in istočasno z zahodnimi velesilami Narodna Armlja": ^Politično sodelovanje Je odvisno od izboljšanja odnosov na drugih področjih" LJUBLJANA, 13. — V dvo- Iz Beograda prav tako po- rani doma sindikatov v Ljubljani je danes popoldne govoril predstavnikom SZDIJ in drugih množičnih organizacij predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher o tržaškem in o nekaterih drugih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Izjavil je, da so se ze v casu enega tedna po doseženem sporazumu o Trstu v Londonu odnosi med Italijo in Jugoslavijo pričeli ugodno razvijati, ter da obstajajo dobri izgledi za izboljšanje odnosov med obema državama. Poudaril je, da je sporazum_ o Trstu obenem tudi zboljšal odnose Jugoslavije z zahodnimi velesilam* Glede razvoja Kopra m ročaj o, da je sporazum o Trstu odprl široke možnosti za vsestransko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in to zlasti na gospodarskem področju. Jugoslovanski gospodarski krogi menijo, da je treba za izboljšanje gospodarskega sodelovanja odstraniti razne ovire, ki so doslej negativno vplivale na medsebojno trgovinsko izmenjavo, ki je zadnja leta stalno upadala. Tako poudarjajo v Beogradu, je bil eden glavnih razlogov za zmanjšanje jugoslovanskega izvoza v Italijo sistem uvoznih dovoljenj za živino, ki ga je uvedla italijanska vladg ob koncu leta 1952, nadalje o-mejitev uvoza mesa, celuloz- koprskega pristanišča je Bo- ^jesa ,n drogeV Maga! Hf. omogočen Napleteni postopek pri izdaja- nju izvoznih dovoljenj, ki ga je uvedla italijanska vlada leta 1953 za uvoz v Jugoslavijo, je skoraj popolnoma onemogočil izvoz v Jugoslavijo. Poleg povečanja trgovinske izmenjave, do katerega bo prišlo, če bodo odstranjene sedanje ovire, bi po mišljenju jugoslovanskih gospodarskih krogov sodelovanje lahko zajelo tudi druga področja. Obstajajo namreč tudi ugodni pogoji v okviru akcije evropske gospodarske komisije za izvedbo programa gospodarskega razvoja držav južne Evrope in sodelovanja v transpoiiu, turizmu, zaposlitvi delovne sile, izkoriščanju tržaškega pristanišča m na drugih področjih. Glasilo JLA »Narodna Ar-mija* ugotavlja, da je sporazum o Trstu odstranil težko breme, ki je vsa povojna leta škodovalo vzpostavitvi dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj se logično pričakuje, da se bodo v izboljšanem ozračju lahko brez stu in pristanišču omogočen tak razvoj, da bi v omejenem obsegu lahko nadomestil tamkajšnjemu prebivalstvu izgubo Trsta, predvsem severozahodni Istri in Krasu, da bi se tako zaposlila tamkajšnja delovna sila. V zvezi z gospodarskim razvojem koprskega okraja je omenil, da bodo predvsem zgradili do Kopra moderno cesto, zatem da se bo razvila oziroma zgradila- tista industrija, ki ima v Kopru in v tamkajšnjih predelih le nekaj osnove, oziroma tiste panoge industrije, za katere bo mogoče dobiti zadostno in ustrezno kvalificirano delovno silo. Ob koncu je Boris Kraigher dejal, da si ho Slovenija prizadevala, razviti šolstvo, kulturo in zdravstvo in ustvariti v Kopru zdravstveno središče. Glede življenjske ravni pa je poudaril, da se ta s priključitvijo teh krajev k Jugoslaviji za tamkajšnje prebivalstvo ne bo zmanjšala, temveč da bo nasprotno postopoma rastla z nadaljnjim gospodarskim razvojem vse Jugoslavije, težav rešila tudi ostala nerešena vprašanja. Jugoslovanski narodi se zavedajo, da v sedanjem položaju ni bilo mogoče doseči več, in pa sporazum vendarle jamči neposredne interese Jugoslavije in slovenskega prebivalstva v Trstu. »Narodna Armija* opozarja na možnosti medsebojnega sodelovanja in ugotavlja, da poleg možnosti gospodarske- obstajajo tudi pogoji za politično sodelovanje, ki izhajajo iz pravilnih pojmovanj skupnih interesov na mednarodnem področju. O možnosti medsebojnega političnega sodelovanja je po mnenju lista vendar še prezgodaj govoriti. «To, zaključuje list, bo odvisno od izboljšanja odnosov na drugih področjih in od izogibanja vsemu, kar bi lahko zadržalo razvoj medse- ga in kulturnega sodelovanja bojnega sodelovanja.* Alessiju tiGiornale dt Triesten se je včeraj zaletel nič manj kot v svojega zunanjega ministra Martina, češ da je potrebno popraviti njegovo trditev, da so prebivalci priključenega dela miljske občine večinoma Slovenci. »Si tratta di gente nostra...», pravi Alessijevo glasilo. Toda statistika ljudskega štetja, ki so ga izvršili leta 1021 italijanski državni nameščenci, govori popolnoma drugače. Ce bi namreč v uredništvu Alessijevega glasila vsaj malo pogledali to statistiko, ki videli, da so italijanski nameščenci takrat našteli v občini Milje nič manj kot 3.505 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom. Univ. prof. Carlo Schiffrer, ekspert italijanske vlade na mirovni konferenci, pa celo trdi, da so Italijani takrat našteli premalo Slovencev. In res je Jadranski institut leta 1945 ugotovil, da znaša število Slovencev v miljski občini 4.939. Kot je znano, je del Slovencev pripadel coni B že ob določitvi prve demarkacijske črte. Znano pa je tudi, da ostali Slovenci miljske občine prebivajo prav v krajih, ki so sedaj priključeni Jugoslaviji z novo mejo, To nam dokazujejo sledeči podatki po ka-tastralnih občinah iz leta 1945: katastrska občina Milje 867 Slovencev, Hribi 1362 Slovencev, Plavje OSO in Valdoltra 1730 Slovencev. Kot vidimo, je italijanski zunanji minister Martino vzel kot podlago za svojo trditev nič manj in nič več kot uradno italijansko štetje iz leta 1921. Drugega štetja, ki bi upoštevalo Slovence — razen omenjenega štetja Jadranskega instituta — seveda ni bilo in tudi leta 1951, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, Z VU ni smatrala za potrebno, da bi preštevala prebivalce po narodnosti. Se enkrat pa poudarjamo, da celč ekspert italijanske vlade na mirovni konferenci priznava, da je štetje leta 1921 pokazalo očitno premajhno število Slovencev v tedanji Julijski krajini. Res PRIMORSKI DNEV.NU. — 3 — sro)ii\KM iukvi Na današnji dan se je rodil leta 1895 Josip Vidmar n ' Mjf { '"»s { WlWM. Danes, ČETRTEK, 14 olrtobf* Kalist. Sestrahi ^ Sonce vzicie ot> 0 1103 s? sa J“*rlTeSK SJT KOV POLOŽAJ, NOVE GOSPODARSKE PERSPEKTIVE Nujnost okrepitve medkrajevne trgovine med Trstom in njegovim naravnim zaledjem Obnoviti je treba pretrgane stike s Krasom, Vipavsko, Istro Itd., kar bo v korist predvsem poživitvi trgovine v mestu V spomenici sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja, ki je bil podpisan v Londonu dne 5. oktobra letos, je pod točko 7. napisano naslednje; ((Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa tega memoranduma o sporazumu začneta razgovore z namenom, da se sklene sporazum o ureditvi mejnega prometa, vštevši o-lajšave za gibanje prebivalstva obmejnih področji čez mejo po kopnem in po morju v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. Ta sporazum bo obsegal Trst in področje, ki ga omejuje. Do sklenitve takega sporazuma bodo pristojne oblasti, vsaka v svoji odnosni pristojnosti, podvzele ustrezne ukrepe za olajšave krajevnega obmejnega prometa«. V zvezi s trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo in med Trstom in Jugoslavijo je ravnatelj za finance in gospodarstvo ZVU dr. Sartori izjavil (kar smo napisali tudi v naši včerajšnji številki), da «zaradi doseda-1 predvsem po gospodarskem dokazi o norenju U PLAUJDH IH ŠKOFIJAH (Nadaljevaje s 1. strani) smo izvedeli od službujočega učiteljstva v Škofijah, vpisana v redne sezname odnosno v uradni inventar šole na Škofijah. To pohištvo je bilo popolnoma novo in so ga piipe-ljali v šolo v Škofijah takrat, ko so šolo obnovili. Takrat je tudi takratni ravnatelj šole napravil po nalogu miljske občine podroben spisek vsega inventarja, ter lahko, če je to potrebno, postrežemo miljskim kominformistom tudi s tem spiskom, kar pa upamo, da ni treba, saj morajo imeti kopijo tega spiska v svojih arhivih. Juridično je torej to vprašanje popolnoma jasno. Vedno je bilo tako in mednarodno pravo o tem vprašanju ne pušča nikakega dvoma. Obča imovina na ozemlju, ki prehaja od ene oblasti pod drugo, ostane vedno na mestu ter obe državi vprašanje lastnine, ddškod-nine itd. sporazumno rešita. Tu gre torej na eni strani za občinsko imovino miljske občine. ki ni last ne Pacca ne ostalih miljskih kominformi-stov, temveč je last vse skupnosti miljske občine. I.ogično je, da mora ostati imovina tistega dela skupnosti, ki ne spada več pod miljsko občino, temu delu in mora služiti tam naseljenemu prebivalstvu. To ne velja samo za solo v Plavjah in Škofijah, temveč tudi za šolo v Božičih, katero smo obiskali včeraj. Sola sicer še deluje, odnesli pa so vso opremo otroškega vrtca (menda last šolskega nadzornistva jn ne občine) ter drugo opremo. Na Škofijah pa že od pone-delika ni več pouka. V ponedeljek so otroci prišli, toda bn lo ni niti ene klopi, kamor bi sedli. Sele kasneje so pripeljali nekaj starih popolnoma razbitih klopi, ki so dobre samo še za kurjenje peči in neuporabne za šolski pouk. V torek zaradi tega tudi ni bilo pouka in obstaja bojazen, da se pouk še nekaj dni ne bo nadaljeval; to kljub temu. da so bili učitelji vse dni prisotni in da hočejo nadaljevati redno s poukom vse do dneva., ko pridejo jugoslovanske oblasti. Dejstva dokazujejo, da je miljska občina tokrat zagrešila najbolj barbarsko vandalsko dejanje ter da je pgotipostav-no in protizakonito oplenila kar tri šole, ki pripadajo po novi meji pod Jugoslavijo. Pri tem je prišlo celo do čisto navadne tatvine, katere ne more nihče na noben način opravičevati. Tudi ta akt spada v vrsto podpihovanja nacionalne mrž-nje proti Slovencem in je grob primer odraza odnosov miljskih kominformistov do onega dela svojih občanov.*ki hočejo ostati pod Jugoslavijo. njih odnošajev med Jugosla vijo in Italijo zaradi nerešenega tržaškega vprašanja Trst nj mogel vršiti tiste posredovalne trgovske vloge med dvema v veliki meri dopolnilnima tržiščema, vloge, ki je Trstu naravna po tradiciji, tehnični organizaciji in zemljepisnem položaju. Pripomniti je treba — je dejal dr. Sartori — da so izvedenci na nedavnih razgovorih za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Trstom po podrobnem proučevanju ugotovili, da so možnosti trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Trstom, upoštevajoč Trst kot avtonomno gospodarsko enoto, zelo omejene. Te možnosti pa bi bile lahko bolj obširne, če bi Trst postal most med Italijo in Jugoslavijo«. Pred mesecem dni pa je bil podpisan gospodarski sporazum za dobo 12 mesecev med Jugoslavijo in ZVU, za skupno vrednost blaga (uvoza in izvoza) 2 milijardi 234 milijonov lir. V tem sporazumu je tudi rečeno, da so predstavniki jugoslovanske vlade in ZVU razpravljali o možnosti obnovitve pogajanj in so izjavili, da so njihove vlade pripravljene proučiti to vprašanje, kadar bi okoliščine to zahtevale. Pred seboj imamo dva dokumenta in eno izjavo, ki govorijo in potrjujejo nujnost trgovinske izmenjave med Trstom in njegovim bližnjim zaledjem. Predvsem je treba omeniti člen 7. spomenice, ki izrečno pravi, da sta se jugoslovanska in italijanska vlada sporazumeli, da uredita poleg drugega tudi trgovinske izmenjave med Trstom in bližnjim jugoslovanskim zaledjem. To vprašanje je nastalo takoj, ko so Trst odrezali od naravnega zaledja in to ne samo od širokega naravnega zaledja, ampak tudi od ožjega zaledja, s katerim je bil Trst povezan v vsakdanjem gospodarskem življenju. Zato je Jugoslavija takoj po podpisu mirovne pogodbe predlagala trgovinsko izmenjavo med Trstom in Jugoslavijo, da bi ohranila mestu možnost gospodarskega sodelovanja z zalednimi kraji, h katerim je Trst vedno težil. Tudi italijanski gospodarstveniki in celo politični predstavniki so bili večkrat primorani priznati gospodarsko nedeljivost celotne Julijske krajine katere gospodarsko središče je bil Trst. Kljub temu so v vseh dosedanjih letih prevladovale izključno politično-propagand-ni interesi določenih italijanskih političnih krogov in so s tem preprečili vsako normalizacijo gospodarskih odnosov mesta z deželo. Za primer tega gospodarskega nerazumevanja odnosno predpostavljanja političnih interesov gospodarskim, vzamemo lahko tudi sporazum o trgovinski izmenjavi nud Trstom in Jugoslavijo, ki je bil podpisan preteklega septembra. Znano je, da je jugoslovanska delegacija z dokumenti v rokah predlagata sporazum za skupno vrfdnost 12 milijard lir letno in da so ga predstavniki tržaške Trgovinske zbornice skrčili na nekaj nad 2 milijardi. Priznati moramo, da so bili tedanji razgovori še vedno v tistem nepomirljivem ozračju' odnosov z Jugoslavijo in da so bili predvsem italijanski funkcionarji pri ZVU in predstavniki Trgovinske zbornice pod stalnim pritiskom sovražne protijugoslovanske propagande šovinističnega tiska, ki je celo zahteval, naj se Rim upre kakršnemukoli gospodarskemu sporazumu med Trstom in Jugoslavijo. Pod tistimi pogoji so sicer dosegli tisto, kar so pač dosegli. Zato smatramo, da se dr. Sartori moti, ko govori, da so izvedenci ugotovili zelo omejene možnosti trgovinske izmenjave med Trstom in Jugoslavijo. Dejstvo je, kar sami z veseljem ugotavljamo, da je tudi v italijanskih krogih prevladala resnična potreba ne samo po političnem sodelovanju z Jugoslavijo, ampak sodelovanju med Trstom in bližnjim jugoslovanskim zaledjem. In prav to potrjuje točka 7, spomenice o sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja. Vsi Tržačani vedo, kar so sami tudi osebno videli, da je bilo bližnje jugoslovansko zaledje tisto, ki je vedno dobavljalo mestu najrazličnejše vsakodnevne prehrambene artikle in da je hkrati predstavljalo za Trst obširno tržišče za prodajo vsakovrstnih predmetov široke potrošnje, s Krasa in Vipavske doline, pivke, Istre in Tolminske je prihajalo v Trst mleko, goveje in telečje meso, vino. drva in oglje, krompir, zelenjava sadje itd. Vse to blago je bilo v Trstu vedno najbolj cenjeno, ker je bilo v resnici tudi najboljše, najbolj sveže in kar je za splošno gospodarsko korist mesta najbolj važno so ljudje, ki so to blago prodajali v Trstu, potrošili skoraj ves denar v mestu. Za gospodarstvo mesta ni vseeno če gre denar, kj ga dobijo trgovci na debelo s sadjem in zelenjavo ali pa z mesom v druge pokrajine, ali pa če se ta denar porabi na mestnem trgu za nabavo drugih predmetov široke potrošnje, ki jih dežela nujno potrebuje. Krajevna in medkrajevna trgovina gospodarsko nedeljivih pokrajin se nenehno razvija v istem krogu, tako da ostane denar doma in ne gre v druge pokrajine. Zato je potrebno, da se na osnovi sedanjih sporazumov o rešitvi tržaškega vprašanja reši tudi vprašanje medkrajevne trgovine med Trstom in njegovim naravnim jugoslovanskim zaledjem. Za to se morajo vsi potruditi, tudi tisti izvedenci tržaške Trgovinske zbornice, ki so pred nekaj meseci oporekali tej naravni trgovinski izmenjavi. Ce pa bo Trst postal tudi most trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, tem bolje. Tedaj pa bomo že prišli v obdobje resničnega gospodarskega dviga našega mesta, ki plava v precejšnji gospodarski krizi in zmešnjavi. POMEMBEN KUE1VRM DOGODEH V RRIŽV \ nedeljo otvoritev novega kulturnega doma Križani vabijo Iriačane in prebivalce okoliških vasi, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve V nedeljo bo v Križu po- škega brega skoraj popolno- membna slovesnost — otvoritev novega kulturnega doma. Na ta veliki dogodek Križani že dolgo čakajo. Njih nestrpnost pa se je še povečala, ker sc letos v aprilu pričeli z deli. ki so sedaj tik pred zaključkom. Novi dom kulture bo Križanom upravičeno v ponos, saj ni vasi na Tržaškem, ki bi se mogla postaviti s tako lepo in popolno zgradbo, kakršna je zrastla v teh poslednjih mesecih na robu kri- SOH MM Militi 'j TELESNO - VZGOJNA č SOLA za otroke od 5. do 12. leta. PRIČETEK 15. X. 1954. Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1. Trenuten zastoj v delu razmejitvene komisije? ANSA poroča o prekinitvi, medtem ko predstavnik ZVU izjavlja, da delo poteka v redu - Z italijanske strani še nobenega avtoritativnega glasu o hitri ureditvi obmejnega prometa Tudi danes je komisija za | izvršila predaja oblasti v tO' ureditev nove meje med obe- rek 26. oktobra in bo datum Takšna je notranjost ene izmed učilnic šole na Škofijah, katero so oplenili kominformistični kolovodje miljske občine. V ponedeljek so bile vse učilnice popolnoma prazne nakar so pripeljali nekaj starih razbitih klopi, katere * vidimo na sliki, porabnik samo se za v peč. ma conama pričela svoje delo ob 9. uri zjutraj. Vendar tokrat niso odšli na teren, temveč so imeli v prostorih bloka na Debelem rtu sestanek, ki je trajal od 9. do 10. ure. Po tem sestanku se je večina jugoslovanskih predstavnikov vključno z voditeljem jugoslovanske delegacije polk. Grčarjem odpeljala nazaj v Koper, medtem ko so se civilni geometer in major JLA skupno z manjšim številom ameriških in angleških oficirjev in z ameriškim geometrom narednikom Mc. Mul-lerjem odpeljali na vrh hriba Kaštelir, kjer je ameriški geometer izvršil na že ugotovljeni točki več merjenj. Tako so ponovno premerili že vse znane zračne črte, ki gredo z rumeno pobarvanega kamna na vrhu hriba proti Beloglavu jn proti Sv. Mi-helu. Včerajšnja italijanska uradna agencija ANSA javlja sledečo vest; »Na željo obeh strani mešane anglo-ameriške in jugoslovanske komisije, kateri je bilo poverjeno začrtanje preliminarne meje med cono «A» in cono «B», so danes prekinili z delom. Ta odločitev je posledica nujno potrebnega natančnega proučevanja nekaterih podrobnosti tehničnega značaja in zlasti določitve oporne točke na hribu Sv. Mihela « Popoldanski list »Ultime notizie« je prinesel krajši članek natisnjen na uvodnem mestu prve strani z mastnimi črkami, v katerem se na grob način zaletevajo na »ju-goslovansko dlakocepstvo«, ki naj menda celo prepreči izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer list uporablja žaljive izraze kot na pr. »neumno zlobnost«. Vest italijanske agencije verjetno ni točna. Urad za obveščanje javnosti Z.VU ni namreč včeraj izdal nobenega uradnega sporočila o prekinitvi del pri razmejevanju in so odgovorni uradniki prav obratno izjavljali, da potekajo dela v redu. Prav tako včeraj ni prišlo z jugoslovanske strani nobeno poročilo o prekinitvi del. Pa tudi italijanski opazovalci o prekinitvi ne vedo povedati ničesar in so še v torek, izjavljali, da se dela nadaljujejo normalno. Kar pa se tiče grobih napadov na »jugoslovansko natančnost« pripominjamo, da tudi te mejnike zabijajo na strnjenem slovenskem etničnem ozemlju, kot so jih zabijali pred leti že vse od Stivana do Gorice in dalje. Sicer pa je tudi čisto tehnično nujno potrebno opraviti razmejitveno delo v redu tako, da bo nova razmejitvena črta, ki so jo določili v Londonu in ki je objavljena v prilogi št. 1 sporazuma točno prenesena na teren in da ne bo prišlo v prihodnjosti do nepotrebnih sporov, ki bi samo škodili odnosom med obema državama. Razmejitvena črta, katera bo služila kot osnova za novo dokončno mejo, katero bo določila nova jugoslovansko-italijanska razmejitvena komisija upoštevajoč konkretne potrebe obmejnega prebivalstva. Ze omenjena agencija Ansa poudarja da bo za prehod uvedena obmejna izkaznica. Kot smo že poročali, Je o nujnosti ureditve obmejnega prometa že govoril predsednik slovenske vlade B. Kraigher. Le s strani ltalijr še vedno ni podobnega uradnega zagotovila, ker agMiciJa Ansa ni dovolj avtoritativna. s* * * verjetno uradno objavil danes predsednik italijanske vlade. Se vedno se nadaljuje evakuacija ameriških vojakov iz mesta in okolice. Včeraj je iz pomorske postaje odpotovala kolona ameriških avtomobilov s 180 možmi, pripadniki pomožnih služb namenjenimi v oporišče v Livornu. Ze v torek pa je s postaje v Nabrežini odpeljal tovor ameriškega vojaškega mate-"riala v spremstvu 88 vojakov. Danes pa bo kolona avtomobilov odpeljala okrog 300 vojakov 351. polka pehote Angleške čete do sedaj ni zajel ta val odhajanja. Prve enote bodo odšle iz Trsta baje šele danes. V pristanišče pa je priplula ladja «Eden-wood», ki bo vkrcala do konca tedna večjo količino materiala in večje število angleških vojakov. Vnetje bencina v avtocisterni povzročilo 5.000.000 škode Preteklo noč ob pol štirih je 31-letni Wilton da Re iz Jesola, poleg katerega je sede! tudi 44-letni Luigi Ma-gnetti iz istega kraja, šofiral z bencinom napolnjeno avto- cisterno s prikolico po trbiški cesti v smeri mesta. Šoferja sta komaj zapustila Nabrežino, ko je Magnettiju udaril v nos vonj po ožganem in istočasno je na zunanjem zrcalu opazil plamene, ki so švigali iz vozila. Da Re, ki je bil takoj obveščen, je ustavil vozilo, nakar sta oba, kljub ye-liki nevarnosti odklopila prikolico in zavozila s prvim vozilom malo dlje. Takoj nato sta se spravila na delo, da bi pogasila plamene in neki avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo, je pospešil hitrost in odšel na Opčine, kjer je o zadevi obvestil gasilce, ki so nemudoma šli na delo in po dveh in pol urah požar pogasili. Ugotovili so, da je zgorelo približno 60 stotov bencina, medtem ko so preostalih 20 prelili v drugo avtocisterno. Prometna nesreča V trenutku, ko je 33-letni Giuseppe Monica z Vrdelce vozil s filobusom Acegata št. 17 po Ul. Roma, je na križišču z Ul. Torrebianca trčil vanj 26-letni Giovanni Nobile iz Trevisa, ki je tedaj za volanom svojega tovornika vozil v smeri Carduccijeve ulice. ma neslišno, brez hrupne in bučne propagande. Tradicionalna kulturna in prosvetna dejavnost Križanov, ki je v zadnjih letih trpela prav zaradi pomanjkanja primerne dvorane, bo lahko sedaj spet zaživela svoje polno in tudi vsestransko življenje, saj je novi kulturni dom tako urejen, da je lahko istočasno tudi najprimernejše družabno središče vaščanov sploh. Poleg popolnoma preurejene dvorane z na novo prizidanim prostornim odrom z vsemi udobnimi pritiklinami za nastopajoče, s kabinami za igralce itd., so v njem tudi kino, prostori za društveno delovanje, poseben prostor za športno izživljanje mladine itd. itd. Kljub temu, da se nova stavba opira na staro, je vendar njena ureditev v celoti vzeto, kar se da moderna tako v arhitektonskem kot v estetskem oziru začenši od vhodnega vestibula preko dvorane pa do odra in z vsemi prostori za njim in pod njim. O ostalih podrobnostih novega kulturnega doma v Križu in o tem, kar je v zvezi z njegovo svečano otvoritvijo, bomo podrobneje pisali jutri. Ze sedaj pa opozarjamo vso našo javnost, da prihodnje nedelje ne bo mogoče lepše izkoristiti kot z izletom v Križ k temu pomembnemu prazniku, toliko bolj pomembnem prav za čase, ki so pred nami, ko bo od stopnje intenzivnosti kulturno - prosvetnega delovanja na vasi in od njegove napredne usmerjenosti odvisen naš narodni obstoj in razvoj. Obveščeni smo. da bodo Križani uredili tudi vse potrebno, da se bodo njihovi nedeljski gostje iz mesta in okolice dobro počutili in da ne bo manjkalo »novega z Brega«. Zlomil si je stegnenico in šel šele po 5 oneh v bolnico Zaradi nesrečnega padca v svoji sobi že 8. t. m. se je 64-letni Santo Zennaro iz Ul. Lo-renzetti šele včeraj kmalu po poldnevu zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi zloma stegnenice pridržati s prognozo okrevanja, razen če ne nastopijo komplikacije, v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku PROSVETNO DRUŠTVO V KR1ZU OTVORITEV PROSVETNEGA DOMA V SOBOTO 16. OKTOBRA 1954 OB 20. URI KRAJNSKI KOMEDIJANTI Spisal: Bratko Kreft - Režiser: Jože Babič - izvaja SNG. V NEDELJO 17. OKTOBRA 1954 OB 15.30 URI SLAVNOSTIM OTVORITEV L AKADEMIJO Sodelujejo: domače prosvetno društvo z dramskim odsekom, pevskim zborom in orkestrom, orkester šole Glasbene Matice iz Trsta, mladinska folklorna skupina z Brega ter pevski zbori iz Barkovelj, Nabrežine, s Proseka-Kontovela, iz Repna, Sempolaja in proseško-kontovelski oktet. V TOREK 19. OKTOBRA 1954 OB 20. URI ponovitev Bratko Kreft KRAJNSKI KOMEDIJANTI izvaja SNG. Kinematografske predstave v Avditoriju ZVU Filmski odsek AIS 'bo danes 14. oktobra ob 19. uri otvoril v Avditoriju v Ulici Teatro Romano četrto letno predvajanje italijanskih in a-meriških dokumentarnih filmov iz serije «Pravica do izobrazbe«. Na današnji predstavi, ki jo bodo ponovili ob 20.30, bodo na sporedu; Danes in jutri št. 1: 1. Tovarna pip v Franciji; 2. Radar v Benetkah: 3. Nadzvočni ribolov. Glen Qaks (v barvah)): Kako rešujejo v Združenih državah stanovanjsko vprašanje. Cow Boy: Življenje in delo cow boya na tipični ameriški kmetiji. Letalska šola: Urjenje pilotov italijanskega letalstva. Vstop prost. Vhod iz Ulice Teatro Romano, vrata B. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Gostovanje v SEŽANI Je odloženo. Ukradli so mu 100 kg teždK lestenec Adolf Dukič iz Ul. Udine je prijavil policiji, da so mu ne- j znani zlikovci ukradli 100 kg' težak bronasti lestenec z 28 podstavki za sveče, katerega je pred štirimi leti spravil v zaboj in ga shranil v kleti. Julija meseca letos je bil zaboj še vedno v kleti, medtem ko ga pred štirimi dnevi ni več videl. Skoda, ki so mu jo zlikovci povzročili, znaša 200.000 ali celo 300.000 lir. Policija je uvedla preiskavo. Z lambreto y žensko Med vožnjo z lambreto po Goldonijevem trgu je 51-let-'nemu Giacomu Fortu iz Ul. Belpoggio nepričakovano prekrižala pot neka ženska, ki je nepazljivo prekoračila cesto. Ker je bilo vozilo že preblizu zenske, ni mogel Fort preprečiti trčenja, ki se je končalo brez škode za lambretista, medtem ko so morali žensko, ki so jo identificirali za 69-letni Rozo Ličen vd. Gomizelj iz Ul. Soncini, odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Ker so ji zdravniki ugotovili zlom sklepa ramena, _so jo, pridržali na ortopedske'm oddelku, kjer bo ostala v zdravniški oskrbi kakih 20 ali celo 30 dni. _____________ Silili' 1'IIIIL ŽITKA V Ljubljani je včeraj popoldne v starosti 51 let po kratki mučni bolezni umrl Vladimir Žitko, profesor na tržaškem učiteljišču. Profesor Žitko je bil znan v Trstu zlasti po tehničnih predavanjih, ki jih je imel kot kemik po radiu Trst II. Pogreb pokojnika bo v Ljubljani jutri ob 16. uri. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA IN KAZENSKEGA SODIŠČA Izdajal se je za polkovnika da bi prevaral razne trgovce 2e 26-krat so jo izgnali, pa se je vedno vrnila • Pretepaški begunec pred sodiščem Pet beguncev hotelo zbežati v Avstrijo - Draga šala treh nemških pomorščakov GLASBENA MATICA V TRSTU otvarja podružnico glasbene šole v NABREŽINI. Vpisovanje do sobote 16. oktobra dnevno od 18. do 19. ure v domu prosvetnega društva «Igo Gruden«, Poučevali se bodo klavir, violino, harmoniko ter teorijo z mladinskim petjem. Ravnateljstvo SPD obvešča, da je izlet na Bled in v Ljubljano preložen na 24, t. m. Vpisovanje še danes od 19. db 20, ure. Motoklub »Jadran« Opčine organizira 24. t. m izlet v Štanjel Vpisovanje na sedežu samo še danes. Motoklub »Amatori« organizira 24. t, m. izlet na Reko, v Postojno in Predjamski grad. Vpisovanje še danes. Ljudska prosveta SHPZ V nedeljo 17. t. m. ob 8.30 dopoldne v običajnih prostorih seja glavnega odbora. Odborniki, pridite gotovo in točno! Ulice zaprte za promet Zaradi popravljanja cestišča bo Ul. F Machlig v odseku med Ul. Biasoletto in Ul. C-Archi zaprta za promet z vozili od 18. oktobra do konca del. Zaradi popravil nekega opornega zidu bo tudi Ul. Campanelle od hiš št. 124 do št. 126 zaprta od 18. t. m. dalje do konca del. Prav tako bo zaprta za promet od 18. t. m. dalje Ul. Giarizzole od Stare Istrske ceste do Trga Giarizzole. Poročila v ital. ob 6.15. 1J' 19.30 in 23.00 bJ. 6.50 PJ 6.45 Jutranja glasM,,, k<>iedar. g led tiska; 7.M Juh. KcU 7.30 Zenski itau; l!® ček za otroke < Beležke ° Zabavna 8|5|Dae.„l7urni ra«i£; tehmki; 14.45 Ku . ■ ansad*:1 15.00 Slovenski Pe'>JM jvan £ narodnih pesmi, Zrinjski. » Za K: Nikola Sobiic pem i lomki iz oper ,'o m ' poročibj, našega juga: -,.l8&t«rt V » hrvaščina; 1835° godalni “J. tersdorf: Koncert z 5 popil* ffif' 22.00 Za zabavo ^ P ajjj} 1,w jllcV' 22 00 Za zaoavv •-Glasba za lahko noč * ,C* 1210" 11.30 Lahki 5>rk1e?oo’ vsakogar neka. 'operni. Plesna ^glasba; Koncert št. 1 « . puti: > kester: 18.40 Op«™. 19.|S $ Mamičina pravljicami stra glasba; 203» »JJ, Ig, Poje ženski terc«, + w Scenarij za e^Sr «Showboat»; 21.W, ^Jgj, vanje; 22.30 Čajkovski: T It « I’ 'v.. ||.9 11.00 Za vsa kogar 30 Operna 00 Od«0««ji* lahke glasbe, 21-00 ju,, ji* tera: »Trinajsti d«' igra v 3 dej. * I. O v ' ,.,4 pl 327,1 m, 202,1. m, (Jfi 1.» Poročila ob nn5 i9.30 » fto! 12.30, 15.00. 17.0°. koledar, p 11.00 Radijski k u z Glasbena medigra., pjtirnJ^ n ir je; 1L35 ® pfganiniKS gn*; Rapsodija naPaja ,2« za klavir in ork.f,0 umi*: i nasveti. *- ZJ ,(«• U« pihala: '3.*LiVoSti /Ltk % "TJo nn 14.10 Opoina-' ,roo-.1 Haydn: Konc in .orkester F._d A fonija ŠX. * v . -v K Rovanški P'-et£« ka glasba; 15.45 jteraturi stara 6 dni, Lncio Mario Giu-rissim star 2 uri, PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Stratoneja s 680 t pičita ital. ladja »Manuel«, iz Ancone prazna ital, ladja «R. Pimpi«, iz Ravenne prazna Hal. ladja «Maintova», iz Benetk s 7.000 t bencina in 32 potniki angl. ladja »Pourpose«, z Reke s 37 t raznega blaga ln 52 potniki jug. ladja »Lastovo«, iz Benetk s 17 potniki ital. ladja «Alcor», iz Barija s 100 t raznega blaga in 48 potniki ital. ladja «Celio», iz Siracuse s 580 t taznega blaga in 30 potniki angl ladja «Edwood», iz Galvestona z 2.040 t raznega blaga amer. ladja »Ruth Lykes». ODHODI: proti Splitu s 17 potniki ital. ladja «Adriana», proti Ravenni s 345 t olja ital. ladja «Mantova», proti Pulju s 400 t raznega blaga in 18 potniki Jug. ladja »Timok«. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernlni 4; Millo, Ul, Buonanoti U; Mizzan, ‘Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Darite 7; Harabaglia v Barkov-ljah m Nicoli v Skednju. nato še v notranjosti taborišča samega, kjer mu je povzročil telesne poškodbe, ki se bodo po mnenju zdravnikov zacelile v 4 ali 5 dneh. Begunec bi moral ostati v zaporu do ponedeljka, vendar ga je predsednik izpustil na začasno svobodo, ker bi moral dobiti injekcijo in nato v nedeljo zjutraj odpotovati v Avstralijo. Popič se bo moral oglasiti na sodišču v petek zjutraj, ko bo predsednik sprejel nadaljnji ukrep: ali oprostiti ga in mu s tem dovoliti emigracijo, ali pa ga prijaviti sodišču. * * * Pet bolgarskih beguncev in sicer Stojmenov Simeon, Van-kov Boris. Kancev Matija. Ko-stov Vasil in Mihnev Ivan se je 10. t. m. domenilo, da gredo ilegalno v Avstrijo, kjer so si nameravali poiskati delo. Toda prišli so le do Ronkov, kjer jih je ustavila policija, ki jih je nato izročila na bloku pri Devinu tukajšnjim oblastem. Predsednik je vse opozoril, da bo drugič strožji in jih je o-prostil obtožbe. * * * Pred sodiščem so se morali zagovarjati tudi trije nemški pomorščaki, in sicer Fried I.ance, Kerman Dormstedt in Hans Schritung, _ ker so pred" včerajšnjim zvečer stopili v avto, last 41-letnega Beniamina Lorenzija. in se hotel, odpeljati. Lorenzi je vse tri opazil v vozilu in ko jih je hotel odgnati, so ga surovo pahnili in nato zhežali. Policijski agenti, ki so bili obveščeni o zadevi, so jih malo kasneje našli v nekem baru Ulice Lazzaretto vec-chio ter jih aretirali. Lorenzi je v prijavi navedel. da so mu pomorščaki strgali žice luči in radia ter mu pokvarili anteno. Ker je zaradi potrebnih popravil izgubil tudi 3 ure dela (moz je namreč šoferski učitelj), je povzročeno škodo ocenil na 12.000 lir. Nemci pa so pojasnili, da so se hoteli voziti po mestu in so vstopili ter s klaksonom klicali šoferja. Ker pa tega ni bilo, so se hoteli sami odpeljati. Oni se ne spominjajo, da bi pokvarili, vendar so izrazili zeljo da škodo poravnajo. Njihov kapitan, ki je prisostvoval razpravi, je njihovo željo potrdil in po plačilu škode so vse tre Nemce izpustili na svobodo. Preds.: Curry; lož.: Smith; prevaj.: Krumi. Rossettl. 15.00, 18.15, 21.30: «Quo vadiš?#. Robert Taylor, De Bo-rah, Kerr. Excelsior. 15.00 »Napolitanski utrinki«, gala predstava. Fenke. 16.00: «SOS Scotland Yard», L. Redmond, M. Morris. Nazionale. 16.00: «Veliko upa- nje«, L Maxwell, R. Baldini FilodrammaUco. 16.30: «Don Juanov učitelj«, Errol Flynn in Gina Lollobrigida. Arcobaleno. 16.00: »Zgodba o Glennu Millerju«, J. Stevvart in J Allyson. Astra Rojan, 16.30: »Morje okoli r*as», Cristallo. 16.00: »Operacija Mi- stero«. Grattaclelo. 16.00: «Tr!Je novci v vodometu«, D. McGuire, J. Pet- ters. Alabarda. 15.30: «Preplah na Jugu«, Ariston. 16.00: «Otok v orkanu« John Hall in Edgar Barrier. Artnonia. 15.00; «Orll nad Pacifikom«, R. Russel, F Mac Murray. Aurora, 16.00: «Socnibrero», Mont-alban in A. M. Fierangeli. Garibaldi, 16.00: »Pogumni vi- tez«, John Wayne. Ideale. 16.00: »Zakon morja«, F Fucker in B. Donlevy. Im pero. 16.00: »Zavojevalec Metrike«, Bette Davies, Brian A-hern«, Paul Muni, Halla 16.00: ((Ljubezen v mestu«, Mladoletnim prepovedano. Viaie. 16.00: »Invazija v ZDA« Gerard Mohr, Peggie Catle. Kino ob morju. 16130: »Pesmi pesmi, pesmi«, S. pampamni. Massimo. 16.00: »Onstran Saha- re« in «Ropar)i v velikih močvirjih«. Moderno. 16 00: nPrimula Rossa z Juga«, John Dayne. Secolo. 16.00: »Dvoboj na Rio d Argento«, Audie Murphi-e. Savona 15.30: ((Vojvoda in plesalka«, J Kent, L. Morris. Skedenj. 18.00 »Srečanje na 38. vzporedniku«. S. Marco. 16.00: «Petje na reki«, Don Ameche, Andrea Leeds. Vittorio Veneto 16.00: »Samo zate sem živela«, J. Wyman, S. Hayd»n Po romanu E. Ferber. Azzurro. 16.00: »Stalag 17», Wll-liam Holden. Belvedere 16.00: «Podnaredniku so všeč svetlolaske«, R. VValker. Marconi. 16.00: «En dan vse življenje«. Novo cine 16.00: «Sadko» Odeon 16.00: »Vražja hči«, M. Serato in Marina Vlady. Radio 16.00: «Gospodične, ne ozirajte se po mornarjih«, Boo Hope, Betty Hutton, Venez-ia. 16.00: «Tarzanov bes«, Lex Bar k ec 23. in 24. «»,) (dvoOn® TfllCA ILIRSK^ KNEZAk PIVKAl)Si 23. in 24' oidneVlll,jf (enoinP^ppgl^ kozina* SKOCIJAN OlVACA LOKEV ,e dane Vpisovanj. ^ lJ(JBLJANA OPATIJA keKA„c(-iNA ajdovsc*1 VIPAVA ŠTANJEL BHAN1K zalI HgoRiC^ NOVA 0° 0„EC tar pr1 poreo ovanje do vt-l 2I0V Vpisov*- , A D R 1 A - Jt. . Cicčr°° #1$ Tel** ČETRTEK, 14. oktobra H U P K K 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. 23. »jJgSfl5, dvodn* OHNlf . 1DR>J° „je se , 5t ®°rju' gradl niških novih P°t- stopile v n Nekatere bodo hodni? P °met že v pn- predL ie“ni- Zgraditev ter niških ladi,m8i!U n°vih pot' vPlivala n nedvomno Promet • 3 nadalinii razvoj ^ ™8°Slovanskega Pri- tev tori tudi na irrepi- P°slovanjamajader ,raz5iritev ske rili Jadranske linij-»a oprIvlienKO b0v“- sticii Jadrel program >nve- ianko S• ?13e- b0 t0 b™- Polago fi .* 6 imel° na raz- V!em raa °’ k*. bo labko Popotniškega °Vol^ila Potrebam drarm Prometa na Ja- izUjučnn ladje.b°do grajene iadjedeiri u JUB°slovanskih Jadrolinija skl^le]de t6ga je z ladiei 1 klenila Pogodbo in Puli® i?leami v Splitu Jadrolin-ii -S ladiedelnice so vik in u ze dale nekaj no-zadeva bn° Jenih ladij. Kar enote Srajene plovne 1 naisori £ 'te 0Premljene mi in teh Pe^šlmi navtični-^rostori , lcnimi napravami, ko bode 8 Potn'ke in posad-d°bno ureieni nadvse u-ti so h”modorno. Vsi načr-- blb izdelani dopn iadjah^ha" na Reki- No teh tUdi v «Bro- like lad naprave, ve- Pa bodh^ tipa (entoblčl ‘Udl Pre-%» 1 gekonit T meio v l1 Oroh krith L poti v d» . >* zatem * Ha DovJa Sre1' ‘o že n na Triglav. 1 de!° pZprava ™ I hodo?" Antili ° 1 **«*"«, 0sti. M neposredni ‘° Za malo a.rs*omu te H v °ntli toin 3e moral SenuN°ko „ °hlm'nskih ora- ^ Na N si'oltfSpaU na h če,!?rathi „ estl ‘tl 2a-k'h h' hkih tnest-ki Nel^no 0 Tri°l™u. r°- »e" v'art, ua' -An- h ne il , ir r> c« Obido- doktor Bm0l, tni l ^ hfert ne pi’ ‘akrat nsp°k p’on' iačudeni-'n L Rosice s N^tiL. Ger- V« Ct' ifrau nn?Crpnitn z?hnval kat n; , htmor. narobePoknzal, „n ’ da ie 0d njegovih mestnih čevljev pri-šel domov v Opatijo komaj spomin. V onem mračnem razpoloženju tihega obupa sem napravil svojo največjo planinsko zaletavščino Vodil sem plezalno «navezo» preko Severne Triglavske stene, z Vladimi-rom Bartolom, — brez vrvi brez klinov in brez vsake plezalne priprave, z edinim poznanjem plezalne tehnike, če izvzamem kako priložnostno divje plezanje, iz vzpona Severne stene z dr. Jugom pred letom dni. To je bilo tudi moje edino poznanje Severne stene. Vendar sna imela srečo, ~ lezla sva prosto nekje med Tumovo in Slovensko smerjo da sva šele pri vrhu naletela na nekaj težkoč. Plačala sta le najina nahrbtnika, ki sva ju morala vreči skozi ka-minast žleb, ko se je zdelo, da bova morata še brez njih skočiti nekaj metrov čez previs. A sem končno le našel o-Prjiemou v Pteuistiem odstopu. Med udeleženci proslave j'(P letnice ne smemo pozabiti 'se zadnjih obiskovalcev plezalne-Od tabora P7.S, ki se je bil ravno zaključil v Šlajmerje-nem domu poleg Aljaževega ».fmmmrrmmTmnnm? t c E t c c c c ( ZORKO JELINČIČ ) l 1 a a a a a ^uuuuuuuuuuuuuuuuuummuuuumjmiuuummuiMiUiiiiiiumiuuuiiuuuuiiuuuuuuimuuiiiiuuuuuuuuuuuia Med gorami doma. Pod vodstvom požrtvovalnega plezalca Janeza Broja-na je dan za dnevom, mesec dni plezalo kakih trideset mladeničev. A je treba opomniti, da jih je bilo trideset le, ker je bilo število omejeno, sicer bi jih bilo tudi petdeset ali sto. Med njimi so bili tudi trije tržaški študentje iz SP D iz Trsta (Marko Lah, Sergij Cesar in Marij Gec), ki so v dveh tednih večkrat preplezali Severno Triglavsko v raznih smereh in še kaj bolj kočljivega v Stenarju in obličju. Tu so si, po prtii šoli v Glinščici, pridobili prvo krepko izkušnjo v pravi alpski steni in s tem zaslužili tudi formalni naziv plezalcev-alpini-stov. Na večer je dež ponehaval. Izpod megle v Triglavski steni in v Stenarju je zabliščal sveže zapali sneg. Dobro znamenje. Naslednje jutro vreme ni ravno najbolje obetalo, vendar ni padalo. Do srede stene je zametlo. Ni me mikalo v sneg in mogoče kmalu tudi v meglo. Uberem pot proti Luknji. Tod je šel dr. Jug na predvečer svoje smrti. V dežju ni mogel plezati in da ne ostane brezdelen v koči je usko-či(» skozi Luknjo k pastirjem na planino Zajavor po mleko. Kot da bi me v podzavesti gnala želja, da uganem kaj je mislil one zadnje čase, sem krenil po njegovi poti. Ne da se oporekati njegovi črnoglednosti na takratne slovenske javne razmere in ljudi. Po njegovih samotnih poteh, ko kak tovariš v plezanju ni prišel pravočasno iz tega ali onega razloga, mu je to raslo v zagrenjenost ob mračnem osnovnem razpoloženju ob misli za izneverjeno odnosno točneje, njega nevredno deklico. Vendar mu je kritična misel prodirala skozi ta mrak: ali naj bi presojal po enem, desetih, pa četudi najvrednejših ljudeh, ki mu jih je »slučaj » pripeljal na pot, ves narod, človeštvo, takratno in v dobah prej in poslej? Na povratku sem se pogovarjal z njegovim bratom Tončkom v Solkanu. Med drugim mi je povedal, da je koncept onega zadnjega pisma ljubljenki našel v predalu Klementove pisalne mize. To se pravi, da ga je bil napisal preden je šel v gore in ne v onih zadnjih deževnih dneh naposredno pred smrtjo. Vreme se je zboljšalo in celo sonce je posijalo, ko sem stopal po zložni prodnati poti med gozdom na obeh pobočjih Vrat, po dnu doline mimo spomenika v NOB padlim planincem. Res monumentalen spomenik v svoji enostavni pomenljivosti: ogromen jeklen plezalski klin z obročkom sponke, poševno zabit v veliko skalo, ki se je bila nekoč izdrla nekje iz stene, in samotna obležala tu sredi proda s tem veličastnim amfiteatrom. Triglavske stene in Pihavca kot okrasno ozadje. Klin, simbol plezalčeve spretnosti in poguma človeškega duha, ki se upira tej mogočni naravi... Više gori, kjer se pot vzpenja že bolj strmo k Steni tn se cepi ena čez Prag, druga pa v Luknjo na desno najprej po divje kamnitem, z grmičjem, gorsko travo in cvetjem poraslem bregu. Čeda- lje več je po pobočju ogromnih bolvanov, čim više greš, tudi dva do tri metre visokih sredi med manjšimi, ki so se v stoletjih, tisočletjih odkru-šili od Triglavske stene. Tu mi vedno bolj vzbujajo pozornost «sveže» velike in male skale svetle okraste barve sredi med sivimi pečmi, sem in tja že sredi med grmičjem ležečimi. In res opazim visoko, ravno v najbolj izrazitem razu Jugovega stebra enako svetlo liso, vsaj 50 m visoko in morda 20 do 30 m široko. Bil je to najbolj prepisni nos proti vrhu stebra, ki je tudi pod tem o-kruškom še previsen. Kdaj se je odkrušila ta ogromna kamnita gmota in zgrmela v krnico s strahovitim gromom, ki so ga pač slišali v Trenti tn Mojstrani kot oddaljen grom s potresom? Po poti grede opazujem te «sueie» skale morda v kilometer dolgi dolipici. Malo više naletim na staro skalo s komaj vidno markacijo, — «Knafeljčevim cekinomn, ki je bil ves okrušen, kot tudi ves gornji del skale od strahovitega sunka skale odnosno skal ki so prihrumele s stene in se tu razbile, da je ves veliki bolvan kot tudi vse obltžje pokrito s svežimi okruški, peskom, gruščem in skalami, kot da se je to zgodilo prav pred kratkim. Tudi še po dolinici odnosno grapi je še polno belih bol-vanev, tudi v bukovju, tu za radi uišine že precej pritlikavem. Le zgoraj na dolgi sipini grušča, neposredno pod Jugovim stebrom sploh ni o-paziti sledu prvega, najsilovitejšega padca. Nemogoče je, da bi se bila ta ogromna masa že v steni odbila in priletela prvič na tla šele tu, morda poldrugih sto metrov pod Steno. Razlagal sem si to le z možnostjo, da je bilo melišče takrat pokrito z ri-sokim snežiščem, kar je zelo verjetno neposredno pod Steno, kamor grmi sneg z vseh gornjih skal. Saj je še sedaj veliko snežišče v Jugovi grapi neposredno pod Jugovim stebrom. To bi se tudi skladalo z okolnostjo, da je najmočnejši vzrok takemu k rušenju zmrzovanje vode v vseh razpokah in špranjah. (Nadaljevanje sledi) sti. Ne govori se nikjer o tem, da bi ustrezni področji fiostali dei Jugoslavije in Ita-ije, kakor ni pravtako nikjer omenjeno vprašanje državljanstva prebivalcev ustreznih področij Ko Memorandum govori o teh osebah u-porablja besedo in pojem »pristojne osebe# (»zavičajni-ci»), medtem ko Priloga II (Posebni manjšinski statut) uporablja izraz «pripadniki jugoslovanske (italijanske) etnične skupine#. Tako vidimo, da s svojimi formulacijami Memorandum ostaja dejansko v mejah predaje samo uprave ustreznih delov STO Italiji (civilna uprava, katera bo zamenjala dosedanjo vojaško upravo Vel. Britanije in ZDA) in Jugoslaviji (civilna uprava katera bo zamenjala dosedanjo jugoslovansko vojaško upravo). Pravno moremo torej še nadalje pretresati čisto teoretsko vprašanje komu pripada suverenost r.a celotnem področju ali na delih STO, spričo dejstva, da na osnovi obstoječih pravnih tekstov, Mirovne pogodbe in Memoranduma ona ne pripada niti Jugoslaviji niti Italiji. Ali ta suverenost pripada Združenim narodom, ali morda le enemu njegovih organov, Varnostnemu svetu, ali prebivalcem samim tega področja, itd.? No, to prdtežno pravno vprašanje je preveč teoretičnega in formalističnega značaja, toliko bolj, ker se lahko postavi neko drugo, prav tako pravno vprašanje, toda daleč bolj realno in praktično, namreč, v čem in v kakšni meri so pravice Jugoslavije in Italije v novonastalem stanju omejene Al', kako naj imenujemo one pravice, ki jih bosta Jugoslavija in Italija vršili na področju svoje uprave? Eo čem se lete pravzaprav razlikujejo od resnične teritorialne suverenosti? V toč. 2 Memoranduma je rečeno, da bosta Jugoslavija in Italija raztegnili svojo civilno upravo «vsaka na ono področje, ki bo zanj odgovorna#. Ali je tu mišljena splošna in r.especificirana bdgovornost, ki jo po mednarodnem pravu ima vsak mednarodnopravni subjekt za področje in osebe pod njegovo suverenostjo, kakor tudi pod njegovo upravo in oblastjo nasploh? Menimo, da gre zares samo za takšno odgovornost, ker bi drugače bilo potrebno določiti, komu bosta Jugoslavija in Italija odgovorni za upravo, ki jo bosta vršili. Zdi se nam torej, da onidve nista na neki določen način nikomur posebej odgovorni in da sta glede uprave svojih področij vezani edinole s splošnim mednarodnim pravom ter svojim lastnim pravnim redom, t. j. tako, kot so vezane tudi vse ostale države. To potrjuje pravilnost teze, da sta praktično nosilki suverenosti vendarle že Jugoslavija in Italija. Navzlic temu bi zaenkrat pravno še ne bilo povsem pravilno govoriti o naši, odnosno italijanski suverenosti. Te samo na hitrico zabeležene opazke govore o tem, da Memorandum strogo formalnopravno ni ustvaril tistih sprememb, ki jih je v resnici povzročil. Ne da bi STO odstranil in Mirovno pogodbo z Italijo odpravil ali jo spremenil, ne da bi dalje Jugoslaviji in Italiji dal formalnopravno suverenost nad zadevnimi področji, je Memorandum vse to faktično vendarle storil. Ce primerjamo njegovo čisto pravno plat z življenjsko realnostjo, obstaja tu glede ocene o daljnosežno-sti Memoranduma in njego-r vega pomena neki nesporazum. Ker pa je življenjska tesmčnost močnejša od gole formulacije nekega teksta in njegovega pravno korektnega tolmačenja, se s tem še enkrat potrjuje, kako je ocena nekega zunanje političnega dogodka, načeta z izključno pravnega stališča (dasi je tudi to neobhodno potrebno, če hočemo imeti o vsem jasno sliko), nezadostna in r.e daje točne slike o resničnem stanju stvari. Na kratko, Memorandum je v realnosti izzval neprimerno daljnosežnejše spremembe, kot bi iz pravne interpretacije njegovega teksta imelo slediti. To bi se med drugim imelo zaključiti tudi na osnovi deklaracij Velike Britanije, ZDA in Francije. S pravne plati te deklaracije nikakor niso del Memoranduma, ki predstavlja večstranski mednarodni sporazum, pač pa jin je tre. ba pravno smatrati za enostranske pravne dokumente (posle). Le-te po svoji vsebini, razen tega, da je vanje vne-šeno priznanje na osnovi Memoranduma ustvarjenega stanja (kar ie važno v primeru Francija, ki Memoranduma ni podpisala, manj važno pa za Veliko Britanijo in ZDA, ki sta to storili), obvezujejo te tri sile tudi na to, da ne bodo podpirale ne italijanskih ne jugoslovanskih zahtev glede ozemlja, ki se nahaja pod suverenostjo ali upravo druge sile. S tem je od njihove strani definitivno napravljen konec določenemu političnemu sporu, zaradi česar bo tudi pravna nadstavba te likvidacije, t. j. Memorandum, izražal definitivnost te rešitve. Ce bo torej tudi prišlo do neke naknadne pravne formulacije te rešitve, ki se bo z njo formalnopravno rešilo vprašanje suverenosti, državljanstva in vrste drugih vprašanj, ki jih tu nismo omenili, vse to pa v obliki nekega mednarodnega sporazuma višje stopnje, ki bo zanj potrab-na tudi odobritev (ratifikaei ja) predstavniških organov, bo to predstavljalo samo formalnopravno registracijo že s tem Memorandumom u-stvarjenega faktičnega stanja. (iz ttV.jesnika»). Tlt&T, četrtek 14. oktobra 1951 ES K* Vremenska napoved za danes ■ MU Lepo z deino oblačnostjo. — Včerajšnja najvisja temperatura v stopinj; najnižja pa 12.3 stopinj. oblačnostjo. — Trstu je bila 17.(5 PMKOnSKI DM Opozarjamo vas na sledeče rabi® oddaje: Koper: 18.35: Popular- Koncert odije. - Trst I!.: 17.55: Chopin. Konc št. 1 za klavir in orkester. — Trst I.: 11.30. per^ ne dunajske melodije. ba. — Slovenija: 20.15: «Cetrtkov večer« domačin pesmi in napevov. tHHS r .jtfite ............. ► 7UDI KUTSOV REKORD JE PADEL NA DVOBOJU LONDON MOSKVA Chotaway na 5000 m-13:51,5 Litujev postavil nov svetovni rekord v teku na 440 y čez zapreke z 51,3. 10.000 m: 1. Norris 29’35”4; 2. Sandro (London) 29’40”0; 3. Anutrijev 29’44”6; 4. Cernjev- LONDON, 13. — Danes je bil tukaj lahkoatletski dvobo) l.ondon - Moskva. Že dolgo se je pričakovalo, da do na teni j ski 30’47 '6. dvoboja osrednja točka dvoboj | 200 m - ženske: 1. Scnvens med svetovnim rekorderjem | 24"5: 2. Hampton 24"ii; 3. Itki-Kutsom in Chatawayem na na 24”8; 4. Turova 25'T 5000 m. Kuts. ki je na evropskem prvenstvu v Bernu do- segel senzacionalno zmago nad Zatopkom in obenem postavil r.ov svetovni rekord s 13:56.(5, je moral danes podleči Chata wayu, ki je v Bernu tudi pu 5000 m: 1. Chataway 13'51”a (nov svetovni rekord); 2. Kuts 13'51”8; 3. Driver 14’29”2; 4. Okorokov 14’50"0. 440 y. ovire: 1. Litujev 51”3 (nov svetovni rekord); 2. Kane 51 ”8; 3. Julin 51”9; 4. Shaw stil za seboj Zatopka in pri- j 53"9. spel na cilj drugi. Kuts je tu-1 100 m: 1. Konovalov 10’ 9; i di danes tekel v času novega Ellis 10”9; 3. Rabov 10"9; 4. svetovnega rekorda, ki je znatno boljši od bernskega. Toda Chatavvay je našel moči, da je bil tri desetinke sekunde pred Kutsom na cilju. Toda tudi Rusi niso ostali brez svetovnega rekorda. Litujev je na 440 yara dosegel čas 51.3, kar je za tri desetinke sekunde boljše od dosedanjega rekorda Američana Moora. Rezultati: 110 m ovire: 1. Bulančik 14”7; 2. Hildreth 15”2; 3. Parker 15”3; 4. Popov 15"4. 100 m - ženske: 1. Krepkina J2”0; 2. Turova 12”1; 3. Scri-vens 12”1; 4. Wheeler 12”7. 80 m ovire - ženske: 1. Go-lobničaja (Moskva) 11”1; 2. Seaborn 11”2; 3. Aleksandrova 11”4; 4. Desforges 11”4. NIMAJO PRIMERNEGA NASPROTNIKA In zakaj ne Shenton 11”1. 400 m: 1. Ignatjev 47”9; 2. Fryer 48”2; 3. Baker 48”3; 4. Goričev 49”8. 800 m: 1. Hevvson r50”8; 2. Aylett 1’51”2; 3. Agejev 1’52”7; 4 Ivakin 1’54’T. 1500 m: 1. Bagrejev 3'52”5; 2. Maričev 3’53”6; 3. Bunkley 3'54”5; 4. Barrett 3'55"4. 880 yard - ženske: 1. Otka-lenko 2'09’T: 2. Leather 2’10"5; 33. Lysenko 2T0”6; 4. Winn 2‘14”5. Palica: 1. Elliot 4,26 m; 2. Denisenko. Krogla - ženske: 1. Zibina 15,93 m; 2. Kuznecova. Krogla: 1. Grigalka 16,81. Kopje: 1. Kuznecov 69,18 m. Troskok: 1. Sčerbakov 15,50. Višina - ženske: 1. Tyler 1,62. Disk: 1. Matejev 52.12; 2. Grigalka 51.23; 3. Pharaoh 50.06; 4. Savage 47,67. Kopje - ženske: 1. Roolaid 51.15 m (nov britanski mednarodni rekord); 2. Konjanjeva. i Višina: 1. Stepinov 1.93 m; 2. Smirnov 1.90. Daljina - ženske: 1. Desforges 5,77 m; 2. Cudina 5,68. Kladivo: 1. Krivonosov 58.29 m; 2. Rjedkin 56.48; 3. Valen svoj gol v I. polčasu. Italijani so nastopili v tej postavi: Stefani; Comaschi, Zagatti; Turchi, Bernasconi, Invernizzi; Conti, Pivatelli, Virgili. Tortul, Biz-zarri. — V drugem polčasu je Tortula zamenjal Rosa. Tekma v Comu med mlajšo teprezentanco in izbranim moštvom iz Besancona se je končala z zmago Italijanov s 3:2 (2:0). Austria in Honved zmagovita v Bruslju BRUSELJ, 13. — Na tukajšnjem nogometnem turnirju je dunajska Austria premagala belgijsko moštvo Anderlecht z 2:0 (0:0), budimpeštanski Honved pa eno izmed vodilnih angleških moštev in zmagovalca angleškega pokala, West Brom-wich s 5:3. Od znanih mednarodnih igralcev sta bila v avstrijskem moštvu Ocwirk in Stojaspal. V madžarskem moštvu, ki je reprezentančno moštvo madžarske vojske, pa so bili med drugimi Grosics, Boz-sik. Lorant, Kocsis. Puskas, Czibor, torej nekako madžarska reprezentanca. V Stockholmu je v nedeljo Švedska premagala Dansko s 5:2 (4:2). «La Gazzetta dello Šport« je v torek v rubriki «Corridoio» na 1. strani pisala: Dr. Beppe Pasquate, predsednik tehničnega odbora tn1 nne 54.02. Valentine je posta-podpredsednik Italijanske no- j Vjj nov britanski rekord, gometne zveze je obupan, ker t Disk ženske: 1. Pomonare-se ni mogel najti primernega j va 49 5o; 2. Beglaykova 48,84. nasprotnika za italijansko re- j Daljina: 1. Gregorjev 7,06 m; prezentanco. 1 z. Volkov 6,98. Belgija ne, Holandska in J Končni rezultat: Moskva 103 Norveška ne. Drugi pa so vsi j točk; London 57. vezani z Avstrijo vred. Španija j # * # je zelo negotova. Manjka pa 1 Jugoslovanka Matejeva je eno ime: Jugoslavija. Zakaj ne s dosegla nov rekord v metu di-j bo imel Američana Traberta bi glede tega vprašali Beo-; Eka s 45,89 m. Ta rezultat je ah Šveda Davidsona. V igri grad? 14. november je dober j dosegla na izbirnem mitingu datum tudi za Jugoslovane, ka- j za reprezentanco proti avstrij-terim se bo zdelo kar neverjet-! ski ženski reprezentanci. Na-no, da bi nas imeli v svojem | stopili so kot gostje tudi ne-brlogu ponižne in meketajo- j kateri finski lahkoatleti, ki so ce... In kdo ve, če nas ne bi ! dosegli zadovoljive rezultate, dober nastop proti zelo moč- Jugoslovan Mugoša pa je s časom 2:22,5 dosegel nov jugoslovanski rekord na 1000 m. Llamas za Seixasom premagal tudi Larsena MEXICO CITY, 13. — Pravo presenečenje je na panameri-škem turnirju Mario Llamas. Že v dvoboju za Davisov pokal je naravnost pregazil Vica Seixasa. sedaj ga je pa ponovno premagal v četrtfinalu pan-ameriškega turnirja. Da tega njegovega uspeha ni pripisovati kakemu slučaju, se je pokazalo danes v polfinalu, ko je premagal tudi Kalifornijca Arta Larsena z 1:6, 10:8, 9:7. 6:3. Prišel je torej do finala kot prvi Mehikanec po trinajstih letih. Za nasprotnika nim sosedom prinesel mnogo več časti kot kak napihnjen uspeh proti kakemu tretjerazrednemu moštvu. Tem besedam bi ne bilo kaj dodajati. Mislimo, da bi ze bil čas, da se ta dva soseda ze zopet pomerita, škoda le. da je omenjeni datum res tako blizu, da bo težko sprejemljiv ta ko na prvi kot na drugi strani. Obadva nasprotnika imata namreč gotovo drug o drugem dovolj dobro mnenje, da ne bosta hotela preveč lahkomiselno tvegati, kar bo najbrž veljalo zlasti za Jugoslavijo. Ce gredo Italijani v Beograd, nimajo kaj izgubiti. Odkoder so odšli premagani Avstrijci, Angleži in drugi, lahko odidejo poraženi tudi Italijani, ne da bi bilo to zanje sramotno. Toda če bi Jugoslovani zaradi nepripravljenosti in kake lahkomiselnosti izgubili? Ce stvari tako presojamo, se nam ne zdi prav verjetno, da bi do takega srečanja res prišlo ze čez en tanco se je končala s 3:1 za mesec. Da pa do njega pride Italijo. Gole so dali Conti v čimprej, to si pa iz srca že-. I. polčasu in Virgili 2 v II. jim0. I polčasu. Švicarji so dosegli Jugoslavija 57 Virtus-Minganti 56 BOLOGNA. 13. — Mednarodna košarkarska tekma med jugoslovansko reprezentanco, ki je na poti v Brazilijo, in med bolonjskim moštvom Virtus-Minganti se je končala s kar najbolj tesnim rezultatom 57:56 v korist Jugoslovanov, medtem ko so na koncu prvega polčasa domači že vodili z 29:22. Zmagala je »pomlad" GENOVA, 13. — Nogometna tekma med italijansko nogometno reprezentanco spomlad« (nogometaši do 23. leta) in švicarsko odgovarjajočo reprezen med tema dvema je Trabert prvi set dobil z 9:7, nato pa so morali nadaljevanje igre preložiti na jutri zaradi močnega dežja. SEJA KRAJEVNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE FRONTE SLOVENCEV V PEVMI Za sodelovanje vseh naprednih socialistično mislečih ljudi Tajnik tov. V. Nanut o novih možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo Tov. IVI. Černe o narodnostnih pravicah in socialistični ureditvi Za poživitev prosvetnega delovanja Proslava 110-letnice rojstva Simona Gregorčiča V proslavo 110-obletnice rojstva goriškega pesnika Simona Gregorčiča bo v soboto 16. t. m. v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli št. 1/1. ((Gregorčičev večer« s predavanjem o pesnikovem življenju in delu ter z recitacijami iz njegovih del. V torek zvečer je bil v | razumu samo določeno blago sestanek krajevnega za omejeno vsoto. Socialistične fronte ^ je zaključil z gospodar sko problematiko Pevmi odbora Slovencev v Italiji, na katerem je bil poleg odbornikov prisoten tudi tajnik' IO SFS tov. Ijem Nanut in drugi člani IO. Po otvoritvenih besedah člana IO SFS tov. Lenardiča je spregovoril Viljem Nanut, ki se je v svojem poročilu dotaknil predvsem gospodarskih vprašanj. Dejal je, da se je z rešitvijo tržaškega vprašanja ustvarila možnost za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Čeprav se je Jugoslavija že močno industrializirala in je v marsikaterih panogah že dosegla povprečje evropskih visoko razvitih industrijskih držav, ima še vedno na razpolago dovolj surovin, ki jih potrebuje italijanska industrija, saj je Italija na surovinah zelo revna. Po drugi strani jugoslovanska industrija še vedno potrebuje izdelke italijanske industrije. Zaradi tržaškega spora do trgovanja ni prišlo v taki meri, da bi lahko zadovoljilo potrebe obeh strani. To se je pokazalo tudi z videmskim sporazumom o obmejnem prometu. Ta sporazum ni v ničemer koristil naši pokrajini, čeprav predvideva trgovanje med goriško in videmsko pokrajino na eni strani in Slovenijo na drugi. Dogaja se. da izdelke za Jugoslavijo kupujejo v Milanu in drugih krajih, ki so izven območja sporazuma, medtem ko naši trgovci gledajo skozi prste. Poleg tega je tudi trgovanje omejeno, ker je v spo- je govornik prešel na obravnavanje političnih vprašanj in omenil, da se socialistične sile v Italiji vedno bolj krepijo in da se tudi med Slovenci v Italiji ideje o socializmu in potrebe o socialistični borbi vedno bolj poudarjajo. Kot se italijanske delovne množice vedno bolj usmerjajo k socializmu, je obenem tudi naloga zavednih Slovencev, da se priključijo temu toku in da kot enakopravni in napredni ljudje pripomorejo, da se sile socializma tudi pri nas o-krepijo. Ob zaključku je omenil prosvetno delovanje, o katerem je dejal, da ga je treba na Goriškem okrepiti. V debato je najprej posegel tov. Miladin Černe, ki je še enkrat poudaril potrebo sodelovanja z vsemi naprednimi in neodvisnimi socialističnimi skupinami. Pripomnil je nadalje, da bomo Slovenci kot manjšina prišli do svojih pravic šele v napredni družbeni ureditvi, kjer bo popolnoma naravno, da ne bo zatiranja enega naroda po drugem. Zato pa se m ramo boriti, da bo do nove ureditve čimprej prišlo. Spregovoril je tudi tov. Ma. rinčič. ki je prikazal stike, ki jih navezujejo italijanska neodvisna socialistična gibanja, i,i sicer Neodvisna socialistična zveza, «Unita Popolare«, v kateri ima važno vlogo bivši državni predsednik Ferruc- SEDAJ BO VERJET NO_V_ŠOU BOLJ PRIDEN Sugar se bo še boksal če mu zares dobro plačajo NEW YORK, 13. — Ray Sugar Robinson, bivši svetovni prvak, ki sedaj nastopa v varietejih je dejal, da se bo mogoče vrnil v ring, vendar pa samo pod pogojem, če mu bodo to zelo dobro plačali. «Ce bi se zopet boril, je dejal, tega pač ne bom storil, ker bi bil v finančnih težavah: vse prej kot to, kajti v tem pogledu mi je zelo dobro postlano. Vendar pa se ne odrečem katerikoli priložnosti za dober zasluzek, ampak zares dober in biti mora mnogo denarju«. Dejal je še, da mu njegovi varietejski nastopi donašajo po 5 do 15 tisoč dolarjev tedensko. ((Nikoli manj kot pet«, je se pristavil. Razen tega pa je ta zaslužek stalen in ne kot pri boksarjih, kjer so dolgi presledki brez zaslužka. Baje mu je doslej že prišlo mnogo ponudb, vendar je dejal, da bo sprejel, ko bo prišla zares neka upoštevanja vredna ponudba. Ko je potrošil očetov denar, se je skesan vrnil domov cio Parri, MAS (Avtonomistično socialistično gibanje), levo krilo PSDl itd. ter omenil potrebo, da se tudi slovenski socialisti pridružijo tem socialističnim gibanjem, da pride polagoma do uresničitve enotnega in širokega gibanja, ki bo lahko odločilno poseglo v državno življenje. Spregovorili so tudi nekateri člani odbora, ki so se dotaknili prosvetnega delovanja v Pevmi ter pripomnili, da bi bilo treba napraviti osrednjo dramsko skupino, v kateri bi bili najboljši igralci iz mesta in okoliških vasi. S to osrednjo igralsko bi gostovali v Gorici in po okoliških vaseh. To bi bila zelo dobra zamisel in jo bc. treba tudi resno pretresti. Izlet ZSŽ na Staro goro v Ben. Sloveniji Zveza slovenskih žena v Gorici organizira v nedeljo 17. oktobra izlet na Staro goro v Beneški Sloveniji. Vpisuje se na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 še danes 14. t. m. Odhod ob 8. uri s Travnika. Cena 300 lir. Sladkor in kava prosle cone Jutri 14. t. m. se bo pričelo razdeljevanje kave in sladkorja proste cone za prebivalce goriške in sovodenjske občine. Sladkor: 1,5 kg na osebo na odrezek štev. 21 po 160 lir kg; kava: 0,400 kg na osebo na odrezek štev. 22. Razdeljevanje se zaključi dne 31. t. m. PRISTOJBINE DOBERDOBCEVZA/V0D0 NEZADOVOLJSTVO OBČANOV zaradi predlaganega povij«? od Občina hoče povišati letno pri»i0ibi#® ^ 740 na 900 lir sa osebo odnosno Zakaj država ne priskoči na posno niJlČ3 Doberdobska občinska upra- ločena dela, ali P3 va je predlagala, da bi zaradi deficita doberdobskega vodovoda in zaradi potrebe izmenjave cevi, ki so v zemlji že izza prve svetovne vojne, zvišala letno pristojbino za vodo od 740 na 900 lir za vsako osebo odnosno za vsako žival, ki jo ima koristnik vodovoda. Vest o povišku pristojbine je izzvala med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo in to predvsem zaradi tega. ker je že itak pristojbina zelo visoka, obenem pa si ne morejo predstavljati, zakaj bi morali ravno v Doberdobu prav sleherno stvar plačati občani, medtem ko drugje na Goriškem pa tudi po drugih krajih Italije država priskoči na pomoč na podlagi posebnih zakonov in sama finansira do- večji odstotek sti-ošfcov. V Doberdobu menijo J da bi se vsaj enkrat država spomnila u ' ., in jim priskočila n3 1P finansiranjem preureditve dovoda. aD* K 1 n 0 CORSO. 17: «Potovanj« 7,. gleške kraljice okrog panoramsko platno. aval«, Fer- VERDI. 17: «Carnav nandel. J VITTORIA. 1?: 1,11011 vanja«. L. Colomer ,# MODERNO. 17: «Jo . filtn- kralj sambe«, barV»> F. Astaire. Po dolgih tednih iskanja in obupa so starši vendarle lahko objeli svojega sina Gina Grinoverja, ki je odšel od doma že 20. septembra in se od takrat sploh ni več javil-Mladi Gino jo je popihal, ker je bil zelo nesrečen za radi šolskega neuspeha. Sicer je staršem izjavil, da bo nadaljeval študije v Gorici in jih tudi naprosil naj ga tam vpišejo v srednjo šolo. Ko so starši iz Rude, kjer prebiva družina, odšli v Gorico, jo je fant popihal m pred odhodom ukradel očetu 40.000 lir. Odšel je v Firenze, toda kmalu je denar pošel in ubež nik je začel iskati zaslužek Pod svoje okrilje ga je vzel neki potujoči prodajalec časopisov in okvirjev, pri katerem pa je fant zaslužil zelo skromno. Delati je moral precej trdo in kmalu je obupal. Njegovo stanje je postalo še slabše, ko je videl v šolska poslopja, kamor njega pot ni več vodila. Spomnil se je na dom in dobre starše ter se prijavil policiji, ki ga je spremila do Gorice in kasneje k staršem v Rudo. V Tržiču se veča število telefonskih naročnikov Potreba novega poštnega poslopja Po številnih prošnjah prebivalcev tržaškega predmestja je končno zadnje dni TELVE začela s potrebnimi pripravami za napeljavo te-lefonskh žic Tržič se je precej razširil in mnogo je ljudi, posebno obrtnikov in pro-fesionistov, ki so že pred časom potrebovali telefon v svojem stanovanju. Toda na vsako prošnjo je TELVE odgovarjala, da so potrebne številne tehnične priprave, ki so skoraj neizvedljive. Stvar se je precej zavlekla in zato so prebivalci predmestja pred dnevi z veseljem opazili delavce TELVE, ki so začeli kopati jarke in jame za telefonske droge in žice. kar bo omogočilo v kratkem napeljavo telefonov v vsako stav-I bo. kjer bodo to želeli. Se važnejši pa bi bil za Tržič nov poštnj urad. Dosedanji je po svojih prostorih in zunanjosti za mesto, ki šteje nad 25000 prebivalcev povsem nezadovoljiv. Vsa poštna nakazila, vplačila, telefonski razgovori, izplačila upokojencem, za socialno zavarovanje in izplačila vojnih invalidnin se urejajo v enem samem prostoru, ki je pre _ . ¥. , » . J v sailictli jJiuovui u, H*v Goriški Zupan in podžupan; grajen na dvoje pred poslop- , J i l Di •>em ie ne3teto voz'1, ki ovi-nenadno odpotovala v Ktm raj0 promet. Zaradi vsega te V ponedeljek zvečer so nenadno odpotovali v Rim go-riški. župan dr. Bernardis podžupan dr. Poterzio, ter tajnik dr. Pallin. Kakor javljajo, se bodo predstavniki goriške občine v Rimu pozanimali za državno pomoč pri kritju deficita proračuna za leto 1953 in za nove ukrepe, ki zadevajo prosto cono. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ..______ — ponoči lekarna D’Udine, Ul. svoje vrstnike, da stopajo | Rabatta 18 - tel. 21-24. ga kljub zadostnemu številu poštnih uslužbencev delo ne gre tako. kot bi moralo in pošta se pogosto zakasni. Prebivalci Tržiča se upravičeno razburjajo, ker menijo, da se s tem poštnim uradom ne bo dalo več izhajati. Znano pa je da je ministrstvu pošt vlada nakazala 8 milijard lir za gradnjo novih poštnih pošlo pij in pravilno bi bilo, da bi iz te vsote dodelili potreben denar tudi za tržiško pošto. Občina je sklenila v ta namen tudi odstopiti zemljišče v bližini Arene Azzurre. KRATKE VESTI ZA GORIŠKE PR Štiri meseci; zapura in zaradi ilegalnega prehndaniej® dve Pred tem pobegom v Jugoslavijo je bival onkraj ejji leti - Drugič so ga po dveh dneh vrnili italijanskim ob 4. oKtobra so na Tržaški cesti rgenti javno varnosti zaustavili 30-letnega Guida Bia-sinija iz Novare in ga odpeljali na sedež goriške policije. Na vprašanje o bivališču in zaposlitvi je Biasini odgovoril, da je istega dne prekoračil jugoslovansko-'ta-lijansko mejo v bližini solkanskih polj. V Jugoslavijo je odšel že 30. septembra zaradi zaslužka, ker je njegovo socialno stanje še posebno, ker je Biasini invalid zelo slabo m kljub številnim obljubam o namestitvi v ma-tiči domovini ni mogel živeti. Po. zasliševanju na policiji so ga odpeljali v goriške zapore, od tu pa pred Pretoria dr. Fabianicha. Biasini pa je hotel sodnikom zanikati prejšnje izjave in je dejal, da je nehote stopil na jugoslovansko ozemlje in da se je v Gorici mudil le iz turističnih razlogov. Toda njegov kazenski list, ki ga je v Gorico poslala sodnija iz Novare, je ovrgel vse trditve. Biasini je bil pred tem ilegalnim prehodom ze dve leti v Jugoslaviji, kjer je bil zaposlen kot delavec. Od tam se je vrnil domov 1949. leta. Ko je ugotovil, da doma ni zaslužka kljub njegovim pravicam vojnega invalida. je Biasini zopet poskušal staro pot. Tokrat je imel manj sreče, ker so ga po nekaj dneh vrnili in sedaj je moral naravnost v zapor. I Pretor dr. Fabianich je ubežnika obsodil na 4 mesece zapora in na 21.300 lir globe. se ni mogei v- trCei makniti. Prišlo J® cola" tako Gobbo. *a'k°'rn0ško&°'‘' padcu Pf oo# sta se pri la. Vendar pa zaradi njegove pile komplikacije 9. februarja t. 1- jj na' ' Je ilc. dj(1 i> Colautti "vozli pravjf Pogojna kazen zaradi nenamerne usmrtitve Pped goriško preturo je moral včeraj tudi 40-letni Eu-genio Colautti iz Mariana v Furlaniji. Obtožen je bil, da je januarja letos pred gostilno «Sv. Just« v Ul. Aquileia povozil 80-!etnega upokojenca iz Gorice Giacoma Gobba, ki je me»ec dni po nesreči umrl zaradi posledic nesreče. Včeraj je Colautti pred sodnikom prikazal ves dogodek, ki se je pripetil nesrečnega januarskega dne. Dejal je, da je vozil z mikromo-torjem po Ul. Aquileia iz mesta skozi podvoz pri južni postaji. Tedaj pa je opazil starega moža, ki je prečkal cesto. Zatrobil je in s tem ... opozoril starčka na nevar-1 ti dobro vedel, nj ^ nost.. Toda prav v istem tre- trebno ničesar P nutku je iz ,raf,; nasProtTe,biI. * privozil tovorni *'!t pogojna in če 5 b<> Ktmna predvaja DANES 14. t. m. z začetkom ob 18-ori [(Pozdrave in poljuba Igralci: Philippe lemaire - CatHer'ne Er«'0 iiiiiiiiiiiimiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimimihiiiiiHi im H"1"1111111"1"11"11 n .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... |s. kehnedy! Uti6etn IS To morda zveni nekoliko preostro, toda tudi druge države co storile take Mi pa bi v tem vprašanju morali biti bolj moderni kot Hitler. V času vojne sem poslušal poroči a lorda Haw Hawa iz Nemčije (lord Haw Ha* je bd britanski izdajalec, ki je v casu vojne delal za Goebbelsovo protlzavez-niško radijske propagando, op. ur.). Kljub temu sem vendarle sodeloval v ameriških vojaških naporih ker sem bil proti temu. da nas bi Nemci skusali rešiti Zidov v našem imenu. Vsaka država ima pravico, da se jih sama reši.» »Preden napademo Rusijo.« je nadaljeval Stoner, «se moramo najprej rešiti naših Zidov in ukiniti Združene narode, ki bi jih morali imenovati JewON in ne OZN (Jew pomeni v angleščini Zid. op ur.). Mi bi morali naso premoč uporabiti tako da bi dobili od drugih držav to, kar cedimo jih prisiiiti, da delajo pod našimi pogoji. Ameriska_ pomoc d se morala dati pod pogojem protižidovske borbe. Nobena oseba, ki bi se borila proti Zidom, bi ne smela trpeti lakote.* «Kar se tiče nigg«rjev.» je nadaljeval, «nimam nič proti njim pač pa sem proti plemenu kot takemu. Klan veruje v stoodstotno nadvlado belih, in to družbeno, politično >n gospodarsko nadvlado. Mi smo proti plemenski enakosti. In to v kakršni koli obliki, tako proti niggerjem, kakor proti Japoncem. Kitajcem, Filipincem ali katerim koli drugim. Nig- gerji lahko imajo vse tako imenovane pravice, ki si jih želijo, vendar pa samo v svoji afriški domovini. Ne bom prenehal vse dokler ne bodo niggerji preseljeni v Afriko. Vse kar potrebujemo za izvedbo našega načrta pa je denar. Ce bi imel mnogo denarja, bi kar čez noc vse uredil.« Stoner ni bil deležen velikega aplavza. «Ne vem, ali soglašam z vsem, kar je ta rekel,« je zašepetal klanovec za mojim hrbtom. «Ako jih pošljemo vse v Afriko, kdo nam bo opravljal umazana dela.« Ponovno je spregovoril Čarovnik. KLANOVI BRATJE NA SODISCU »Prihodnji petek, ob 10. zjutraj, bo brat sodnik Callaway obravnaval na sodišču zelo važen primer. Vozač nekega tramvaja je moral v Ul. Mitchell ubiti črnca, ker ni hotel sesti na zadnji sedež. Želim, da bi bila sodna dvorana polna kla; novcev, da bi brat Callaway občutil, da so beli na njegovi strani. Zahtevam, naj se vozač oprosti!« Čarovnik je naglo vstal in pozdravil z roko. - proti sindikatom, in zato sem pomislil, da prijatelj sindikatov znajde v Klanu in dela P ,s8 & »To bi bilo zares dobro! Ta golazen j0 ,e V zadnjem času preganjajo naše orgamz^- . ^ ce10 vefl» drugim jih love in delajo vraga z njimi, vrg^ v dvorane, kjer se sestajamo. Ko bi nam u spreJ s* kdaj in kje nam pretijo, bi jim mogli priPra _ teiefon£viiK».1. «Pa še nekaj,« Je nadaljeval. «Tu ^Lcka vilke, na katere bi nas obveščal. Prva tele m gia^^sJ^ moja. nato pa kar po vrstnem redu. 10rffaniz'ra Na 'jjii' Jaz se bom z njimi kmalu povezal m j1™ niem- m protiklanovsko organizacijo. To prepusti d0 način pa pazi nase. Ce te dobijo v roke, ve j je v tl vso srečo - verjetno je boš potrebovat 1 xt\. klanovski sestanek? Ze dolgo časa se pnPr‘ r^j na to otročad.« uZ(ji.» s%e «Svoje konie boš moral držati malo na ni «Vso stvar sem komaj povohal in dvomim- ^ gaj » uvedli v svoje važnejše zadeve. Cim ^bom, o, drušes boš že zvedel. Medtem pa je važno «Za kaj gre?« KU KLUX KLAN JE LEGALNA °HC^ ega, ^ »Brskal sem no arhivu fultonskega redu tega Izhaja, da ima Klan vse dokumente y ženje- (NadoMeV ^ (jii' bom, dru«e nekaj ,rUA lf »A r,J38 - C— ^^Z^Jk um, ti! H. Pell.ro .-T. Te. 33^2 - Rokopis, »e n- .r.č.,o KOSI ril IKRvLI I ul UII La O IV/ «< V U tiAiutiMJ! 'w v t- “ ■ *»»**■1 ■ V ‘jm ubiuvn. —» v I ruje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tet. 21-928 tek. račun pri Narodni Banki v Ljubljani 804 . T 375 - Izdaja Za'ož’llitvu lr ___________________________________________ stolpca z» vse