PRIMORSKI dnevnik i® začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI pNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v ^skamì «Slovenija» pod »ojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini [•skani partizanski DNEV-NiK v zasužnjeni Evropi.
š>.	—j	:__:
!>	>	v-2
O Q -C
O	m
7? r~ rn x :z z <z s -o o x j>
“o p- c.
m	c: 2> z
7?	o	z
“,prrBaJPrv" Cena 600 lir - Leto XLI. št. 49 (12.081)
Trst, sreda, 6. marca 1985
Na včerajšnjih pogovorih med Craxijem in Reaganom v Beli hiši
Le načelno soglasje med Italijo in ZDA
o protiraketnem ščitu in superdolarju
banes bo predsednik vlade spregovoril ameriškim parlamentarcem v Kongresu
Washington — Uradm pogovori
italijanskim predsednikom vla-z6 Bettinom Craxijem in ameriškim Predsednikom Ronaldom Reaganom Jv^gajo običajni okvir dvostranih srečanj med voditelji obeh dr-j v vsaj iz dveh razlogov: v tem re0utku je Craxi tudi začasni pred-j^nik Evropske gospodarske skupiti in vsaj v splošnem lahko go-i?ri tudi v imenu drugih članic, ^pati pa je, tik pred obnovitvijo Rosnih pogajanj med ZDA in SZ Ženevi o razorožitvi, najneposred-seznanjen s sovjetskim stališčem i nedavnem obisku zunanjega mini-Pa Gromika v Rimu.
/°t je napovedal sam predsednik ahe, so bila predmet včerajšnjega 2rvarnega razg°vora s predsednikom iri predvsem mednarodna politična a gospodarska vprašanja, ki jim je 0 'Tda sledila tudi izmenjava mnenj dvostranskih odnosih in sodelova-jn. Glede prvih je naravno izstopa-, vprašanje načrta ZDA za protira-hii ščit, oziroma za tako imeno-J^0 »vojno v vesolju«, ki je préd-in <5 na-i°st'reDih nasprotij med ZDA SZ, tako da ograža že sam zače-
tek novih ženevskih pogajanj. S tem v zvezi je Craxi izrazil »razumevanje« za Reaganov namen, da kljub vsemu vztraja pri načrtu, in hkrati »zanimanje« za stranske pozitivne tehnološke učinke, ki bi jih take študije prispevale k splošnemu tehničnemu razvoju.
Drugo temeljno vprašanje včerajšnjih pogovorov je bilo gibanje dolarja, ki močno otežuje mednarodne gospodarske odnose. Pri tem se je Craxi zavzemal za usklajevanje naporov vseh držav za ublažitev negativnih učinkov »dolarjeve mrzlice«, pri čemer je Reagan le načelno soglašal, vztrajal je pa na temeljni vlogi, ki jo ZDA pripisujejo svobodni trgovinski izmenjavi in prostemu delovanju mednarodnih tržišč. Craxijeva spodbuda je torej naletela na videz na gluha ušesa, v Reaganovem Slogu »vsak naj si pomaga sam«.
Po srečanju v dvoje je ameriški predsednik povabil Craxija na uradno delovno kosilo, katerega so se udeležili tudi oba zunanja ministra ter itahjanski veleposlanik v Wa-shingtonu in ameriški v Rimu. V tem okviru so se nadaljevali pogo-
vori tudi v ostalih temah srečanja, ki so zadevale krizne razmere na Bližnjem vzhodu in v Srednji Ameriki ter sodelovanje med Italijo in ZDA na področju boja proti mamilom in proti mednarodnemu terorizmu. V zdravici je Reagan pohvalil natovsko zvestobo Italije, Craxi pa je zaželel večje sodelovanje ZDA z Evropo in naglasil, da so samo po-
gajanja možno sredstvo za omiljenje in odpravo kriznih žarišč kjerkoli po svetu.
Uradni obisk predsednika italijanske vlade se bo zaključil .slovenso danes s Craxijevim govorom v Kongresu na skupni seji obeh vej ameriškega parlamenta, redka čast za tuje državnike, za katerega vlada precejšnje zanimanje.
Dolar spet sili k rekordu
RIM — Po kratkem premoru, oziroma relativnem nazadovanju preteklega tedna je po vsem videzu vzpon ameriškega dolarja zadobil novega zagona. Tako je včeraj v Milanu kotiral 2.127,75 lire, skoraj 30 lir več kot dan prej, v Zurichu pa 2,9140 švicarskega franka v primerjavi z 2,8880 prejšnjega dne. Podobno se je dolar okrepil v menjavi z vsemi ostalimi evropskimi valutami.
Tudi včerajšnji vzpon pripisujejo izvedenci vestem o ugodni gospodarski konjunkturi v ZDA in napovedim o možnostih novih bližnjih porastih obresti v ameriških bankah. Predvsem pa su-perdolar spet sili kvišku spričo pasivnosti evropskih in japonske državne banke, ki včeraj niso posegle na tržišču z večjimi o-brambnimi prodajami dolarjev. Zdi se, da pričakujejo ugodnejši trenutek za nov podoben, in morebitni še odločnejši, poseg kot v prejšnjem tednu, ko jim je s skupno prodajo okrog milijarde ■dolarjev uspelo preokreniti gibanje na tržišču. Hkrati pa je Francija sklenila odslej 'podpirati le tista izplačila uvoza, ki jih uvajajo z evropsko denarno enoto (ECU).
Po dveh letih varnega »begunstva« v ZDA
Ameriške oblasti bodo skoraj gotovo izročile Francesca Pazienzo Italiji
Nova nasprotja v vladni koaliciji
PRI za večjo varčnost pri državnih izdatkih
- Ameriške sodne o-itajP* so včeraj formalno obtožile lta ianskega mešetarskega podjetni-*!an.cesca Pazienzo vpletenosti v v'je U atavnii1 Ppslih in v stečaju Cal-VeSa denarnega zavoda Banco
Ambrosiano. Pazienzo so namreč a retirali le pod to obtožbo. Zakaj pa se je to zgodilo šele dve leti, potem, ko je Italija izdala mednarodni zaporni nalog, ni še povsem jasno. V New Yorku zatrjujejo, da je bila prvotna italijanska obtožnica nesprejemljiva za ameriški sodni sistem, obenem pa ne skrivajo, da je nedavni ameriško - itahjanski sporazum bistveno pripomogel k pozitivnemu razpletu celotne zadeve. Prav tako je večina prepričana, da bo zvezno sodišče v Washingtonu čez 45 dni sklenilo izročiti Pazienzo italijanskim sodnim oblastem.
V Italiji pa Pazienzo ne obtožujejo samo vpletenosti v zadevo Calvi -Ambrosiano. Že res, da se je njegovo ime prvič pojavilo v sodnih kronikah prav zaradi sodelovanja s pokojnim Calvijem, a njegov zločinski »curriculum« je zelo obsežen. Bil je ičlan tajne prostozidarske Cellijeve lože P 2, sodelavec vojaške tajnoob-veščevalne službe SISMI in kot tak
pogajale« pri izpustitvi demokrščan-skega neapeljskega veljaka Čira Cirilla, ki so ga ugrabile* rdeče brigade. Skupaj s pokojnim generalom Santovitom in z generalom Musume-cijem ter z drugimi častniki SISMI je ustvaril vzporedni tajnoobvešče-valni urad, ki je skušal preusmeriti preiskavo o bolonjskem pokolu in zbiral protizakonite informacije.
RIM — V pohtičnem zatišju, ki je zavladalo ob Craxijevem obisku v ZDA, so tudi manjši dogoditi predmet nadpoprečnega zanimanja. Tako so včeraj spet zabeležili znamenja vztrajnih nesoglasij med strankami vladnega zavezništva, ki jih tudi ponavljajoči se sestanki na vrhu med tajniki večinskih strank ne morejo ugladiti. V duhu predvolilne kampa-
nje se na primer socialdemokrati spet oglašajo z zahtevo po nujnih u-krepih za zaposlovanje in za pokojnine, pri čemer zatrjuje nje-hovo u-radno glasilo, da jih je treba uzako-koniti z dekreti, ker bi drugače bil ogrožen volilni uspeh vladne koalicije.
Povsem nasprotnega mnenja pa so republikanci, ki trdijo, da tako pomembnih vprašanj ni moč reševati z dekreti. Na tiskovni konferenci sta Spadohni in La Malfa nasprotno zahtevala, da se je gospodarski položaj poslabšal, da bo letošnji primanjkljaj presegel 114.000 milijard lir, zaradi česar je treba zaostriti varčevanje zlasti pri državnih izdatkih, za kar vlada nima nobenega načrta. Po drugi strani pa PRI poziva vlado, naj prevzame pobudo za resna pogajanja med sindikati in delodajalci o ceni dela, da se prepreči referendum o draginjski dokladi. Pri tem naj da prva dober zgled pri obnavljanju delovnih pogodb za državne uslužbence.
Do sobote brez dnevnikov
Sindikalni spor v zvezi z obnovitvijo decembra zapadle delovne pogodbe na področju sredstev javnega obveščanja se zaostruje. Spričo oholega zadržanja združenja založnikov, ki sploh zavrača začetek pogajanj, se vrstijo stavke prizadetih delovnih kategorij. Včeraj je stavkalo osebje tiskovnih agencij, zaradi česar je naše poročanje nujno pomanjkljivo. Danes bodo spet stavkali tiskarji, jutri pa bo vsedržavna stavka novinarjev pri dnevnih časopisih, ki bodo zato ponovno izšli v soboto. Časnikarji, ki so v službi pri državni in zasebnih televizijah in radiu, so izrazili solidarnost s kolegi pri dnevnikih, hkrati pa napovedali ponovno stavko za prihodnji teden.
200 TISOČ BREZDOMCEV
Faradi potres a v čilu
.SANTIAGO DE CHILE - V Čilu se tla le počasi 5 Jajo, saj še vedno beležijo nove potresne sunke do po Mercallijevi lestvici. Število žrtev ostaja PjP^nienjeno, do sedaj so namreč ugotovili 147 mrtvih, 2ah0seb pogrešajo, ranjencev pa je več kot 2 tisoč. Suni. -Ujoč se relativno zgodnji uri nedeljskega prvega gmnta krvni davek nekoliko nižji od predvidenega, bèspi^ škoda pa je vsekakor nepopisna. Potres je doda ■ n° uničil pristanišči Valparaiso in San Antonio, V^P° prvih približnih ocenah več kot 200 tisoč brez-
Delavska manifestacija °hromila mestni promet
.	NA 4. STRANI
Z včerajšnjim topovskim bombardiranjem Basre
V zalivski vojni ponovno napadi
BAGDAD, TEHERAN — Iraško pristaniško mesto Basra ob šat-el-Ara-bu je od včeraj pod silovitim iranskim topniškim ognjem. Prve granate so pričele padati na to drugo največje iraško mesto ob 16.45 po krajevnem času. Teheran je s krono-metrsko natančnostjo uresničil grožnje o povračilnem bombardiranju zaradi iraškega letalskega napada na Ah vaz.
Že ob iranskem ultimatu in napovedi o bombardiranju Basre pa je Bagdad napovedal, da ne bo ostalo tako bombardiranje nekaznovano. Iraški general štab je jasno zagrozil, da bo zadal hude izgube sovražniku globoko v zaledju. Iraška vojska ima navsezadnje dovolj opreme, tako letal kot sovjetskih raket zemlja -zemlja, da lahko uresniči svoje grožnje.
Vsi politični opazovalci pa se ob tem strinjajo, da je dokončno propadel sporazum o prizanašanju civilnim objektom, ki so ga pred intnseci dosegli s posredovanjem OZN. »Pozabljena« iransko - iraška vojna stopa torej v stare kolesnice totalne vojne. Na papirju bi moral najtežji davek plačati Iran, ki je tehnološko na slabšem od Iraka, da se ne more u-spešno postaviti po robu napadom letalstva in raket srednjega dometa. Iraško - iranska vojna pa je dokazala, da je papirnata logika nezanesljiva. Iran ima namreč tak sfanati-ziran človeški potencial, da celo poraze vnovči v korist islamske revolucije. Vsekakor pa je Iran v dosedanji vojni porabil več kot 50 milijard dolarjev, za prihodnje finančno leto pa je odmeril za vojno kar 12 milijard dolarjev.
Danes v nogometu in košarki
POKALNE TEKME
Po daljšem premoru bo danes zopet živo na evropskih nogometnih igriščih. Na sporedu bodo namreč prva četrtfinalna srečanja v treh evropskih nogometnih pokalih, v katerih bodo zaposlene tri italijanske in ena jugoslovanska ekipa. V središču pozornosti bo seveda nastop turinske-ga Juventusa v pokalu prvakov. Tu-rinčani bodo drevi doma igrali proti praški Sparti in v tej tekmi so tudi favoriti.
Nedvomno pred težjo nalogo pa bosta Roma (v pokalu pokalnih prvakov) in Inter (v pokalu UEFA). Rimsko moštvo bo prvo srečanje proti Bayemu igralo v Miinchnu, Inter pa se bo doma spoprijel s KSlnom.
Edini jugoslovanski predstavnik, ki je še ostal v evropskem -krogu, sarajevski Željezničar pa bo doma prvo tekmo pokala UEFA igral proti Dinamu iz Minska.
Danes pa bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji košarke. V devetem kolu finalne skupine pokala prvakov bo drevi srečanje v Zagrebu med Cibono in rimsko Ban-coromo.
NA 10. STRANI
Proces Fontana: kakšna je bila vloga SID?
BARI — Na drugem prizivnem procesu o pokolu na Trgu Fontana je včeraj ponovno izzvenela polemika o vlogi bivše italijanske tajne službe SID. Sodniki so namreč poslušali pričevanje bivšega funkcionarja SID Antonia Cacciutole, o katerem je njegov kolega Gaetano Tansilli v prejšnjih razpravah dejal, da je »manipuliral!:	informacije. Tansilli
namreč trdi, da je v svoji preiskavi omenil le neofašistične skrajneže, ne pa anarhistov, kot je pozneje — v smislu »nasprotujočih si ekstremizmov« — izšlo v uradnem poročilu SID. V prihodnjih dneh bo stopil pred sodnike še en bivši funkcionar SID — podpolkovnik Genovesi. Sodniki so že napovedali, da bodo uvedli javna soočanja, če iz pričevanj ne bo mogoče izluščiti odgovornosti posameznikov.
Ljudska stranka noče v žerjavico po kostanj za druge
Zaradi jedrske elektrarne v Zwentendorfu vse večje težave avstrijskih socialistov
DUNAJ — Avstrijska javnost je ponovno, in v zadnjem času že tolikokrat, soočena z novo »dramo«. Tokrat gre za odločitev, ali končno Zwen-tendorf — jedrsko elektrarno odpreti, ali ne. Sredi sedemdesetih let zgrajeni objekt — tedaj je vladala še ljudska stranka — so takoj po dograditvi z vsedržavnim ljudskim glasovanjem (Volksabstimmung) zaprli.
Zwentendqrf na Zgomjeavstrijskem Tullner-feldu postavljena jedrska centrala je tedaj veljala deset milijard šilingov, njena konzervacija pa predstavlja letnoi še dodatno pol milijarde. Ob vse večji porabi električne energije, ki jo Avstrija navkljub obilici vodnih elektrarn uvaža iz nekaterih sosednjih držav, se je vlada odločila poseči v to občutljivo področje in razpisati novi referendum, čigar izid naj bi na parlamentarni seji 31. marca odločil: Zwentendorf naj začne obratovati ali pa dokončno odmre. Če bo izid ljudskega glasovanja pozitiven (66 odstotkov glasov) še vseeno potrebujejo dvotretjinsko večino poslanskih zastopnikov. Pri vsei zadevi gre namreč najprej: za zakon, ki so ga ob prepovedi obratovanja je-
drske centrale sprejeli — prepovedi vsakršne uporabe jedrske energije. In potem: za zdaj še nerazčiščeno vprašanje — kam s tako imenovanimi »atomskimi smetmi«, ki jih takšne vrste elektrarna lahko shranjuje v svoji notranjščini le kakšnih osem let, po tem obdobju pa jih je nujno potrebno odvažati in tako shranjevati, da s svojim še vedno radioaktivnim žarčenjem ne škodujejo okolici in ljudem.
V lanskem poletju se je za tovrstno uslugo — namreč prevzem dogorelih uranovih palic, ponudila Kitajska, ki da bi jih zakopavala globoko v puščavo Gobbi. Pred dobrima dvema tednoma, je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko z osebnim pismom kanclerju Fredu Sinowtzu ljubeznivo ponudil pripravljenost njegove države, da poskrbi za odvzem tega neljubega odpadnega materiala (iz katerega se — mimogrede povedano — more sestavljati atomske bombe).
Sinowatz, ki je bil javno in v imenu socialistične stranke, zagotovil izpeljavo ljudskega glasovanja, se je predsinočnjim na štiri oči sestal z vodjo opozicijske ljudske stranke Aloisem Mockom.
Mali koalicijski partner v avstrijski vladi
SVO'
bodnjaki so namreč že od vsega začetka in 0 prvega do zadnjega člana proti odprtju Zwe11' tendorfa.	.
»Ljudska stranka že ne bo segala po koštani žerjavico za socialiste«, se glasi trenutni »jeir*
(tako tu pravijo opozicijskemu ne — da, ne
- n*)’
Kot vedo povedati politični opazovalci, je predsinočnjim prišel k Sinowatzu z memorano11 mom, v katerem njegova stranka zahteva od ri de: reformo davčne politike, prizadevanje za ® manjšo stopnjo mladinske brezposelnosti, Pr*bU. žanje švicarskemu modelu direktne demokraal in tako naprej, in, kar zadeva Zwentendorf: no se požene, je potrebno izdelati natančen nari1' kje se bodo odpadki uranovih palic odlagali. L. nudba SZ seveda pri tej zadevi preveč diši po visnosti nevtralne Avstrije od vzhodnega bloka ^ Nasploh pa si ljudska stranka od vsega src želi izredne volitve. V letošnjem, štiridesetem }e tu druge republike, ob trideseti, obletnici podpis državne pogodbe. Da bi se — začelo vse znov in bolje.	BARBARA GORIČAR
Dokončna odločitev prepuščena ameriški vladi
Sodišče ZDA izdalo dovoljenje za izročitev Artukovića SFRJ
LOS ANGELES — Vojnega zločinca Andrijo Artukovića je mogoče izročiti Jugoslaviji, ker je sodišče med postopkom ugotovilo, da obstajajo prepričljivi razlogi za to, saj je bilo dokazano, da je Artuković zakrivil zločine, katerih so ga bremenili tožba in drugi dokumenti iz Jugoslavije. Približno takoi se je glasila sodba, ki jo je včeraj razglasil sodnik zveznega sodišča v Los Angelesu Walney Brown.
Tako naj bi se Artuković vendarle zagovarjal za zločine, ki jih je zakrivil kot notranji minister v ustaški vladi tako imenovane »Neodvisne države Hrvatske«. Sodnik Brown je sporočil, da bo1 svojo odločitev oziroma »potrdilo o izročitvi« Artukovića predložil zainteresiranim do včeraj opoldne. Prav tako je povedal, da ima obramba 60 dni časa, da se pritoži na njegovo odločitev.
Sodba sodnika Browna pa seveda še ni dokončna, saj pomeni le sodni dokument o tem, da je Artuković takšne vrste zločinec, da ga je mogoče izročiti. Sodba o izročitvi bo postala končna šele, ko jo bo podpisal državni sekre-
tar George Shultz. Po ameriških predpisih pa bi lahko odločil drugače, kot je razsodil sodnik, le, če bi se mu to zdelo opravičljivo iz kakšnih političnih ali humanitarnih razlogov.
Do končne odločitve bo Artuković ostal v zaporu, (dd)
□ BEOGRAD — Jugoslovanski izvoz je bil januarja za 12 odstotkov manjši kot v enakem mesecu lani. Hkrati je bil uvoz večji za 69 odstotkov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se je posebej zmanjšal izvoz na konvertibilna tržišča in sicer za 20 odstotkov. Vrednost blaga prodanega na klirinško območje pa se je povečala za pet. odstotkov.
Izvoz so povečali samo v BiH za 11 odstotkov in v pokrajini Kosovo za dva odstotka. Izvoz je zabeležil največji padec v pokrajini Vojvodini za 34 odstotkov, sledijo pa Črna gora 27, Hrvatska 23, Makedonija 13, Slovenija 11 in Srbija z 9 odstotki nižjim izvozom. Vrednost januarskega izvoza je zadržala samo Srbija, (dd)
Ceausescu pri Gadafiju
Romunski voditelj Nicolae Ceausescu je prišel na uradni obisk v Libii?’ kjer ga je sprejel predsednik Gadafi	(telefoto Ar'
Angleški rudarji spet v rovih
Včeraj so se angleški rudarji vrnili v rove po 51 tednih stavke, ki so jo sklenili prekiniti po doseženem kompromisu o zaporah	(telefoto AP)
Po večmesečni kritični razpravi v pariijskem članstvu
Centralni komite ZKJ pripravlja sklepe o uresničevanju njene vloge
BEOGRAD — Centralni komite ZK Jugoslavije je včeraj obravnaval predlog sklepov o uresničevanju vodilne vloge te organizacije v diužbi in krepitev njene enotnosti. Sklepe je več mesecev pripravljalo celotno partijsko članstvo, to pa bi z drugimi bsedami tudi moralo pomeniti, da tokrat ne bodo ostali samo na papirju, kot se je sicer pogosto dogajalo.
Glavne smernice iz vsepartijske razprave je v uvodnem referatu povzel član predsedstva CK ZKJ Hamdi-ja Pozderac, ki je opozoril, da so bili v osnovnih organizacijah zelo odkriti in kritični. V razpravi so ljudje izrekli veliko nezadovoljstvo zaradi stanja v družbi in v Zvezi komunistov. Vendar pa to ni bila nihilistična kritika. Skupni imenovalec je vendarle bil v prepričanju, da je edini izhod iz krize mogoče najti v smeri krepitve samoupravljanja ter spoznanju, da tega sistema ne ure-
sničujejo dovolj učinkovito. Po splošni oceni je glavni kr vec za to Zveza komunistov, ki pa je kljub vsemu ed;1^ sila, ki družbo lahko pripelje iz krize, članstvo odlod1 zahteva enotno ZK. Zdi se, da ljudi bolj skrbi neetio nost vodstva ZK kot vsakdanje težave, ki niso la ^ ’ Prav zato je bilo največ kritik na račun partijskih 1 . rumov, posebei CK ZKJ. ZKJ se je začela spreminja v koalicijo republiških in pokrajinskih partij, s čim izgublja revolucionarnost in učinkovitost.
O predlogu sklepov se je izrekla velikanska ved . dvomilijonskega članstva. V CK so obdelali 5500 stra^ izvirnega gradiva iz razprav v osnovnih organizacij3'^ Ocenjujejo, da so v informacijo, ki so jo pripravili . včerajšnjo, 16. sejo CK ZKJ, vključili mnenja iz 3000 osnovnih organizacij z okoli tisoč izvirnimi stabs kritikami, pripombami in predlogi.
Pred nedeljskim prvim krogom kantonalnih volitev
Med francosko javnostjo premik v korist socialistične stranke?
PARIZ — štiri dni pred nedeljskim prvim krogom kantonalnih volitev se v razporedu političnih sil v Franciji »nekaj premika« v korist socialistom, če kaže verjeti raziskavam javnega mnenja, ki zagotovo niso nepreklicno zanesljivi kazalec razpoloženja volil cev. Toda trend je očiten in od včeraj je ta »fremissement«, ta drhteči premik snov uvodnikov in komentarjev, seveda pospremljen z ustreznimi pridržki, zlasti glede izida kantonalnih volitev.
Te bodo težke, »zelo težke«, pravi premier Laurent Fabius, iznajditelj elegantnega izraza o pozitivnih premikih v prid njegove stranke, ker prihajajo prezgodaj, da bi socialistična levica lahko izkoristila prva znamenja novega zanimanja za njeno politiko in odmika spričo konservativne politike desnice. Tako se u-tegne prav lahko zgoditi, da kantonalne volitve ne bodo prinesle zmage vladajoči stranki, še huje, da bodo rezultati »udarec s kladivom po glavi«, ki bo naredil konec optimizmu. Vendar so v glavnem stanu PS prepričani, da se bo naklonjenost javnega mnenja nadaljevala, naj se 10. in 17. marca zgodi kar hoče.
Eno je seveda obvezni optimizem, ki ga mora kazati vsak tekmec, če noče izgubiti volilcev (in socialisti so bili glavna žrtev visoke, 40-odstot-
ne abstinence na volitvah med leti 1980 in 1982), drugo je teorija snežne kepe, se pravi vzdrževanja bolj ali manj jasno razvidnega razpoloženja, da se kepa javnega mnenja ne neha kotaliti in debeliti, tretje pa je prepričanje, da se je politično stanje dejansko spremenilo.
Vsi analitiki po vrsti se strinjajo, da ima optimizem socialistov trdnejšo podlago od krepitve (omajane) samozavesti z uradnim optimizmom ali celo samoprevaro.
Generalni sekretar PS Lionel Jospin je prepričan, da se nezadovoljstvo s politiko vlade, bolj ko se bližajo velike odločitve, se pravi skupščinske volitve prihodnje leto, vse bolj umika vprašanju, čemu naj bi oblast prevzeli »oni drugi«.
Razlogi naj bi bili vsaj trije. 1. Desnica je dvolična in nedosledna, RPR sklepa danes lokalne sporazu-
me s skrajno desnico, ki jih naslednjega dne spet preklicuje. Sklep: desnica je na tihem že naredila sporazum s hudičem, z nacionalno fronto Jeana - Marie Le Pena. 2. Desnica je razklana in namesto, da bi se pogovorila, kako bo shajala po letu 1986 (če zmaga, seveda) s socialističnim predsednikom republike, se njeni glavni krili, RPR in UDR koljeta med seboj. 3. Gospodarska politika levice počasi začenja roditi sadove, tako da bodo volilci morali izbirati med temi uspehi in med neznanko opozicijske politike, med socialnimi pridobitvami in povratkom na staro.
Spričo naraščajočega odpora proti Le Penu (protestni prihajajo tako z levice kot z desnice, tudi s prižnic) se zlasti RPR krčevito brani očitkov, vendar je res, da je ravno RPR hotela zajeziti njegov vpliv tako, da
ga je skušala prekosili s parolami o omajani varnosti (terorizem ipd.) in nerazpoloženjem do priseljencev. Tudi Lecanuetova UDF bo morala šele dokazati, da ne napleta vsaj krajevnih povezav z Le Penom.
Desnica je viharno zahtevala spremembo volilnega sistema iz obstoječega večinskega v proporcionalnega, toda socialistom se ne mudi, kajti večinski sistem utegne prisiliti opozicijo po drugem krogu v kompromise in krajevne povezave s skrajno desnico, kar jo bo kompromitiralo. Pač pa bi morala opozicija, če hoče uspeti, čimprej poravnati svoje notranje spore. Tu ne gre samo za rivala, Giscarda D’Estainga in Chiraca, temveč tudi za sporna stališča bivšega premiera Barrea, ki zagovarja »sožitje« z Mitterrandom in stabilizacijske ukrepe v gospodarstvu. Gospodarstvo, glavna tarča opozicij-
skih napadov z desne (kot s s^r?0„. KPF) je hudo jabolko spora na ^e-a ni: teze, ki jih vztrajno zagovarJ ugledni ekonomist Barre, krepijo v v javnosti, da morda le ne spreminjati vladavine socialistov, se ji vse bolj kaže kot »trdna os«-
Gospodarski kazalci se dejanj obračajo počasi na bolje zmanjšanje zunanjetrgovinske h** ce), ostaja pa boleče vprašanje poselnosti, ki je hudo breme . j. cialiste. Kaže pa, tako obeta 1,11 ster za gospodarstvo Beregovop, ■ bo tudi tu že letos prišlo do kov, tako kot je slišati, da bo P restrikcij nekoliko popustil. 'Vse so obeti, toda tudi opozicija ni s sobna prepričati ljudi, da bo ^ g_ naenkrat vse bolje, če pride na ^ blast. »Dežela ne ve, s čim P.,^°sg-telji opozicije mislijo nadomestni cializem,« se sprašuje v LeQuohd ^ eden od današnjih uvodničarjev isto temo, »če ne morda z že ženim, kar je naredilo prostor s0 ^ listom?« Isto velja — z druge stn barikad — za KPF.
Vse je torej, ne glede na izid k<dl tonalnih volitev, usmerjeno v PL hodnje leto, ki naj bi bilo po oP° ciji »leto slovesa socialistov«.
JAKA ŠTULAR
V Tržaški zaliv se izliva kot Timava
Nov korak v boju proti onesnaženosti notranjske reke Reke
KOPER — Osem območnih vodnih skupnosti in Zve-za vodnih skupnosti Slovenije so pred dnevi sklenih samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo akumulacije Klivnik. Gre za enega od objektov °ziroma ukrepov s katerimi naj bi reševali problem onesnaževanja oziroma onesnaženosti reke Reke, katere sanacija zdaj poteka v skladu s programom sprejetim natanko pred letom dni. Takrat so namreč številni zainteresirani obravnavali in sprejeli družbeni dogovor s katerim naj bi vsaj delno rešili notranjsko Reko. Poleg Vgradnje čistilne naprave in ukinitvi tako imenovanega mokrega postopka za proizvodnjo lesonitnih plošč v Lesonitu in uvedbi anaeorobnega čiščenja v tovarni organskih kislin, so sklenili zgraditi tudi akumulacijo Klivnik. 'kkumUIacija Klivnik — potoka, ki se izliva v reko Reko "'bi lahko prispevala k zadrževanju visokega vala in zmanjševanju poplav, razen tega pa bi iz nje lahko bogatili tudi reko Reko, ko je vodostaj v njej zelo nizek Oziroma kritičen. Brezračunska vrednost izgradnje akumulacije Klivnik je nekaj manj kot tristo milijonov di-t'arjev. Dogradili pa naj bi jo do konca tega leta. Vod-t'n gospodarstvo socialistične republike Slovenije naj bi 2a to naložbo združila kar 69,6 odstotka vsega denarja.
DUŠAN GRČA
Na pobudo Unije in Ljudske univerze
Vodnjan: slovenski in hrvaški učenci tekmovali v italijanščini
VODNJAN — Unija Italijanov iz Istre in z Reke ter Ljudska univerza iz Trsta sta skupno s pedagoškimi instituti Slovenije in Hrvaške poskrbeli za zelo zanimivo pobudo, prvo podobno v Istri. Priredili sta tekmovanje za slovenske in hrvaške učence šol tega območja, ki so se pomerili v tekmovanju v italijanščini. Udeležba na tekmovanju, katere namen je bil še v večji meri zbližati učence večinskega naroda s tega področja z vrstniki italijanske narodnostne skupnosti, je bila res izredna.
Udeležilo se ga je kar 24 osnovnih šol s skupno 48 učenci in deset srednjih šol z dvajsetimi udeleženci, ki so imeli na razpolago več naslovov, kakor na primer: »Danes sem sodeloval na tekmovanju v italijanskem jeziku, zakaj?«, ali pa »Bilingvizem ni samo napis« in še »Predstavljam vam narodnostno mešano področje, na katerem živim, majhen svet, v katerem sem soudeležen.«
Vsak udeleženec je prejel v dar knjige avtorjev italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Posebna komisija bo sedaj izbrala najboljše sestavke in njihovi avtorji bodo za nagrado obiskali Italijo v okviru letovanja, ki sta ga pripravila Unija Italijanov iz Istre in z Reke in Ljudska univerza iz Trsta.
E. ORASSI
Ob 8. marcu v Beneški Sloveniji
Ženska problematika in nacionalno vprašanje
Osrednja prireditev v Sv. Lenartu
ČEDAD — Ženska problematika in nacionalno vprašanje: gre za dva tesno med seboj povezana problema, ki bosta označevala razne manifestacije ob praznovanju 8. marca v Beneški Sloveniji.
Potem ko je pred zaskrbljujočo gospodarsko krizo, ki terja od ženske verjetno najvišjo ceno, popustila napetost bojevitih let feminizma, se je mednarodni dan ženske spremenil v drugačen praznik z drugačnimi in novimi vsebinami.
V Beneški Sloveniji je tako ponovno prišlo z vso silo v ospredje nacionalno vprašanje, ki je sicer bilo vedno prisotno ob raznovrstnih prireditvah. Sem sodi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti in njenega družbeno — gospodarskega razvoja ter vprašanje zaščite njenega jezikovnega in kulturnega zaklada.
Tako bo tudi letos predstavljal osrednjo točko manifestacije ob 8. marcu, ki bo' letos ponovno po sedmih letih prirejena v Sv. Lenartu, nastop Beneškega gledališča, ki se bo predstavilo v srednji šoli v začetkom ob 20.30. Prikazalo bo narečno komedijo »Vič ti na puviem«. Program bodo dopolnile recitacije nekaterih narečnih pesmi Andreine Trusgnac in predstavitev slovenskih ljudskih pesmi ljubezenske vsebine. V istih prostorih srednje šole v Sv. Lenartu bodo ob tej priložnosti odprli razstavo stenskih preprog z vtkanimi slikami, ki so jih izdelale ženske iz zadruge Zelkob iz Plataza v občini Grmak.
Nove portoroške terme te dni začele delati
PORTOROŽ — Nove portoroške ter-so te dni končno začele delati, ^anje so iz starih, še kar neuglednih Pfpstorov ob hotelu Palače že prese-ai diagnostiko, tako imenovano suho fapijo, do konca tedna pa bodo uspo-s°bili tudi prostore za mokro terapijo, terapijo z blatnimi kopelmi, bazen in savno. Za nameček pa je v nedeljo v Grand Hotel Palače prispela prva ^upina 120 turistov s Finske, ki bodo Pfvi preizkusili udobje tega termalnega kopališča. Ta za razvoj portoroškega turizma izredno pomembni objekt Pa bod0 slavnostno odprli 20. aprila.
Terme niso pomembne le zaradi te-®a. ker je prav iz zdraviliškega turizma nastal današnji pojem portoroške •^Hstične ponudbe, še zmeraj pomeni .Pa najpomembnejših sestavil tukaj-ponudbe, ki pomeni bistveno podaljševati turistično sezono v Porto
mah desetino vsega zaslužka hotelov Palače. V treh letih pa bodo po ocenah direktorja Bogdana Valentina terme pomenile že polovico celotne realizacije. Če je lani pet zdravnikov in drugo zdravstveno osebje opravilo približno 90 tisoč zdravstvenih storitev, naj bi jih že prvo leto 160 tisoč, čez tri ali štiri leta pa tri do petkrat več Za naložbo so porabili 400 milijonov dinarjev, od tega je bilo 130 milijonov bančnih kreditov. V tem mesecu pa bodo poskrbeli še za ozelenitev okolice in ponovno vzpostavili parkirišče s termami. Po mnenju Bogdana Valentina naj bi bile glede na zdajšnje povpraševanje, terme že čez pet let spet premajhne. Zadnji dve leti namreč vlagajo izredno malo v propagando svojih zdravstvenih storitev, domači gostje pa morajo kljub temu čakati nanje vsaj dva do tri mesece. Nove
^žu. Lani je pomenil zaslužek v ter- ! terme delujejo v na zunaj razkošni.
znotraj pa funkcionalno opremljeni stavbi s tri tisoč kvadratnimi metri, v njej ponujajo približno 45 različnih terapevtskih postopkov za zdravljenje ortopedskih degenerativnih, revmatičnih, kožnih, živčnih, menažerskih, ginekoloških in alergičnih obolenj. Zdravijo seveda prvenstveno z morsko lužino, s slanico in fangom,, solinskim blatom, ki vsebuje veliko brona, magnezija, joda, in žvepla in z metodami fizioterapije, hidrogimnastike, hidroterapije, masaž, helioterapije (v umet-ruh solarijih in na pravem soncu na strehi), pa tudi z akupunturo in1 drugimi sodobnejšimi pripravami. Po stotih letih odkar so na skoraj istem mestu uvedli prve preizkusne kadi za zdravilne kopeli pa bo Portorož, predvsem zunaj glavne turistične sezone postal tudi eden vodilnih slovenskih zdraviliških krajev.
BORIS ŠULIGOJ
Politična diskriminacija dežele do Zveze slovenskih izseljencev
ČEDAD — Kot smo že v včerajšnji številki na kratko poročali, se je v Čedadu sestal glavni odbor Zveze slovenskih izseljencev Furia nije - Julijske krajine, da bi proučil osnovni dokument, ki so ga pripravili pristojni deželni uradi v pričakovanju na pripravljalne skupščine o tretji deželni konferenci o izseljenstvu, ki bo jeseni v Gradežu. Med razpravo je glavni odbor potrdil pozitivno oceno, ki jo je že izreklo vodstvo Zveze glede deželnega dokumenta, ki lahko v resnici predstavlja važen -instrument za razpravo v okviru izseljeniške stvarnosti.
Na zasedanju so nadalje podčrtali potrebo, da bi bilo treba zajamčiti prisotnost enega predstavnika z osrednjega sedeža na vsaki skupščini v tej prvi fazi, kar bi pripomoglo k
Letošnji (že 11.) bo v soboto in v nedeljo - Z avtobusi do Svišeakov
Snežnik pričakuje že tradicionalni zimski pohod
ILIRSKA BISTRICA — Sonce ima svojo moč.
n teh dnevih je marsikoga zvabilo na zasnežene J^ščake nad Ilirsko Bistrico. Kdor ie sem prišel v^č po dolgem času je prav gotovo ostrmel nad A^ogimi spremembami, še pred dobrimi deseti-T'1 leti so bili Sviščaki mali raj za ljubitelje sa-"Jote — ob veliki dolini se je v zavetju smrek J^valo le nekaj malih koč (poleg Planinskega in gostišča Planika, seveda); danes je tu Oslo pravo naselje — obrobje jase je že popol-0lna pozidano, ravno tako pa tudi Mali Sviščaki dolino. Velik interes bi lahko pomenil dober j.arf za razvoj Sviščakov v večje smučarsko sre-Jsče. Naravni pogoji so dani — mešan gozd fcrjua pobočja, ki so kot nalašč za postavitev ^■učarskih prog in tudi snega je dovolj. Počasi oblikujejo načrti za ustvarjanje novih posek in vlstema vlečnic, kupljen je nov teptalni stroj, ftdczr gre vse skupaj prepočasi. Sviščaki še ved-10 Predstavljajo premalo izkoriščeno možnost. n. Oba gostinska objekta — Planinski dom in Platjo — sta prevzela nova oskrbnika — Rozka ogar in Ratko čukljevič, ki bosta oblikovala Ijtno gostinsko ponudbo. S Sviščaki je vzpostav-ejja tudi radio - telefonska zveza, tako lahko in-
teresenti podatke o zasedenosti sob dobijo neposredno pri oskrbnici, (tel. 067 81240).
V kratkem pričakujejo Sviščaki veliko obiskovalcev — V soboto in nedeljo, 9. in 10. marca, bo izveden letos že 11. zimski vzpon na Snežnik. Tega velikega planinskega praznika se vsako leto
udeleži čez 4000 vnetih ljubiteljev planin, ki se ne ustrašijo hudih naporov in preizkušenj vzdržljivosti. Snežnik je zlasti pozimi muhasta gora s tisoč obrazi in nihče ne more vedeti, katerega bo izbral Vzpon lahko tudi pozimi predstavlja le čudovit sprehod, ali pa zahteva človekove najboljše moči.
Avtobusi bodo vozili iz Ilirske Bistrice. Promet bodo urejali miličniki, vsi gostinski objekti bodo odprti. Pot na Snežnik bo zavarovana in v koloni bodo organizatorji z radio postajami. Na vrhu bo slovesnost v spomin partizanskih bojev v Snežniških gozdovih.
Vsak udeleženec pohoda dobi izkaznico, oz. jo potrdi, z njeno pomočjo pa na naslednjih pohodih prejme bronasto, srebrno, zlato značko, ali posebno priznanje, odvisno od opravljenih vzponov. Ob vzponu deluje tudi Snežniška pošta — najvišja zimska pošta v Jugoslaviji, zato imajo razglednice tedaj posebno vrednost.
Tudi če niste ravno ljubitelj zimskih ali sploh vzponov, pridite v lepoto zasneženega gozda. In če vas pogled na množico planincev ne premami na vrh Snežnika, lahko dan preživite v dolini, v živ - iavu, na snegu.
METKA ČELIGOJ
poživitvi razprave, poleg tega pa bi ta predstavnik lahko nudil koristna pojasnila v zvezi z možnimi spornimi točkami in podrobno seznanil prisotne o prispevkih, ki jih predvidevata triletni načrt 1985-87 deželnega sklada za izseljenstvo ter letošnji program.
Delavci Zanussija ponovno stavkali
PORDENON — V pordenon-skem obratu Zanussi je bila včeraj nova stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza. V dopoldanski izmeni je delavstvo stavkalo eno uro in tri četrt: v delovnih prostorih je priredilo krajšo skupščino, nakar je v sprevodu krenilo po raznih oddelkih. Delegacija tovarniškega sveta se je nato srečala z vodstvom oddelka za osebje in mu predočila nujnost, da bi vodstvo tovarne objasnilo svoje stališče glede novega načrta o preosno-vi, za katerega se je obvezalo, da ga bo predložilo v teku meseca aprila. V popoldanskih u-rah se je stavka ponovila za delavstvo druge izmene.
Na seji glavnega odbora Zveze slovenskih izseljencev so večkrat ostro kritizirali razdelitev finančnih sredstev za uresničevanje pripravljalne faze deželne konference, ker je povsem neprimerna glede na resnične potrebe Zveze. Ugotovili so, da politično diskriminacijski značaj talce porazdelitve nikakor ne predstavlja dobrega začetka za potek konference, poleg tega pa ne bo Zveza zaradi tega v takih pogojih, da bi lahko najbolje opravila svoje delo. Ob koncu so tudi potrdili spored skupščin v prvi fazi, ki se bo začela s srečanji v Avstraliji, točneje v Melbournu in Sydneyu, v dneh 16., 17. in 24. marca.
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU Dušan Jelinčič	5.
Neverjetno, ko se negotov približaš kaki avto-lsfti tabli ali voznemu redu in ga niti dobro ne za-eš razbirati, pa se ti že približajo ljudje, ne eden, bpak celo več, in ti svetujejo vse mogoče poti, da ako pravzaprav samo izbiraš, če še nimaš natan-0 določenega načrta.
.Ker je bila tokrat sobota in torej ni bilo dela, sem Ze začel dolgočasiti. Pa sva se z Zlatkom odločila, 11 Sreva na kopanje na bližnjo obalo pri razvalinah -zareje. Plaža je oddaljena od našega kibuca kakih ^iset kilometrov. Namenila sva se, da bova to raz-1° »preštopala«, saj sva v vodniku po Izraelu bra-
la, da je ta država »dežela avtostopa«. Vsakdo ti takoj ustavi, še predno stegneš roko', da te šoferji popeljejo točno tja, kamor si želiš, pa čeprav podaljšajo svojo pot in še drugo.
Tudi tokrat se je žal izkazalo, da vodnik nima prav. Stopala sva v izmeni vsakih pet minut, ker je bilo sonce že neznosno, ker smo se približevali poldnevu, vendar pa ni hotel prav nihče ustaviti. No, eden se naju je le usmilil, a žal je bil to le taksi, ki je seveda zahteval plačilo.
Zato sva se peljala le do mesta Baderà, vendar pa je plaža od tu še zelo daleč. Pozno je že, torej nagla odločitev: vrnitev poražencev v kibuc, kopat pa se bova šlo kak drug dan.
Spet stopanje nazaj. Tokrat je ustavil kamionist, ki se je zgražal, da to počenjava pod takim soncem, ko še kape nimava na glavi. Neki njegov prijatelji, da je umrl zaradi prehude pripeke, in še druge stvari nama je pravil. Bil pa je zelo prijazen in naju je zapeljal prav do Mišmarota.
Rekel je, da je bil nekoč Izrael pravi raj za avtostoparje, vendar pa se je to počasi izgubilo. Vseeno pa morajo avtomobilisti po nenapisanem zakonu ustavljati vojakom. Teh je v vsem Izraelu več kot četrt milijona, kar je res ogromno, če pomislimo, da je država velika približno kot Slovenija, je pa le malo bolj gosto naseljena.
Spet sva doma v kibucu. Za večer je napovedana
veselica ob bazenu, ker se dva prebivalca skupnosti poročita. Takoj nas obvestijo, kako bo to potekalo. Opozorijo nas, naj se ob tej priložnosti najemo do sitega, ker ne bomo zlepa več tako jedli kot tokrat. Prišel je večer in veselica. Takoj moram povedati, da me je zelo razočarala. Igral je neki ansambel, toda ni igral kakšnih domačih, izraelskih pesmi; ne, igral je znane evropske in ameriške motive, saj so si sledile pesmi kot Sinatrova Strangers in thè night, De-lilah Toma Jonesa in še druge. Prisotni pa so plesali in se zbirali po majhnih skupinah.
Mogočna izraelska pokrajina: puščava s priokusom zelenja
Politične sile pozivajo študente na udeležbo
Danes in jutri volitve na univerzi Tudi dva Slovenca na napredni listi
Danes in jutri bodo na tržaški univerzi volitve za obnovitev vseh u-pravnih svetov tukajšnjega vseučilišča in raznih teles, ki so tesno povezana z njegovo dejavnostjo. Na vo: litvah za upravni svet in za druge pomembnejše ustanove bodo sodelovale tri liste, za izvolitev fakultetnih svetov pa se predstavlja dosti več list, mnoge od teh brez prave politične oznake. Volilno pravico ima približno 14 tisoč redno vpisanih študentov, ki bodo lahko glasovah danes (med 9. in 20. uro) ter jutri (med 9, in 14. uro) na glavnem sedežu univerze (Trg Europa). Volilni izidi bodo znani že jutri pozno popoldne.
Odveč je napisati, da so te volitve pomembne, čeprav je treba istočasno podčrtati, da je zanimanje študentov za sodelovanje pri upravi univerze v zadnjih letih močno padlo. Podatki o volilni udeležbi na nekaterih večjih italijanskih univerzah, kjer so bde volitve prejšnji teden, kažejo, da je množična participacija študentov le spomin. V Rimu je volilo celo manj kot 10 odst. vpisanih študentov, ponekod pa je bilo še slabše. Razlogov za tako kolektivno nezanimanje je seveda več, nenazadnje pa je za to kriva tudi
postopna izvolitev dela in pristojnosti izvoljenih organov, ki so s časom postali le birokratski priveski dela in programov, o katerih se večji del itak odloča izven univerze.
Prav zaradi takega stanja so letos razne politične skupine posvetile v tej volilni kampanji veliko pozornost sodelovanju in participaciji s pozivi študentom, naj se zanesljivo udeležijo volitev in tako preprečijo, da bi drugi odločali o njihovih problemih. Na vohtvah v upravni svet in v druge, pomembnejše organe sodelujejo tri liste, ki so dejanski odraz sedanjega političnega življenja v italijanski šolski stvarnosti. Lista št. 1 (kristjani za svobodno in pluralistično univerzo) je sad političnega sporazuma med integralističnim gibanjem »Comunione e liberazione« in mladinsko organizacijo KD; Usta št. 2 (levičarska lista) združuje večinoma člane Zveze komunistične mladine Italije, v njej pa so tudi neodvisni levičarji in nekateri napredni katoličani; lista št. 3 (za novo univerzo) pa je odraz tako imenovanih laično-socialističnih sil (PSI, PRI in PLI), medtem ko so se socialdemokrati v zadnjem trenutku u-maknili. Na volitvah ne bodo sodelovali fašisti FUAN, katerim ni us-
pelo zbrati zadostnega števila podpisov.
Na levičarski listi kandidirata tudi dva Slovenca in sicer Katja Palčič (za upravni svet) in Boris Peric (za koordinacijski odbor glavne knjižnice). Prav in zelo koristno bi bilo, da bi vsi slovenski vseučilišč-niki danes in jutri množično sodelovali na teh vohtvah ter podprli slovenska kandidata, ki imata samo tako dobre možnosti za uveljavitev.
Zbiranje podpisov za zaščitni zakon
Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture je včeraj pričela z nabiranjem podpisov v korist izglasovanja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Podpise nabirajo na lastnem sedežu v Ul. Valdirivo 30 in sicer od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah. Podpise zbirajo tudi v samom središču mesta in sicer s sistemom »prenosne mise«. Zbrane podpise bo Ustanova poslala predsedniku vlade in predsednikoma senata in poslanske zbornice.
Mirošič na obisku pri ZTT
Včeraj v jutranjih urah je obiskal Založništvo tržaškega tiska generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Na sedežu založbe je želel tako spoznati delo, načrte in težave izdajateljske dejavnosti, ki je tako izrazito kulturnega in nacionalnega pomena. Ob slovenskih knjižnih izdajah, ki opazno vzpodbujajo domačo ustvarjalnost in prispevajo k duhovni fiziognomiji vsega slovenskega naroda — kot je poudaril generalni konzul — se je seznanil tudi s prizadevanji, da bi se Slovenci s knjigo velikopotezneje u-veijavili v italijanskem prostoru. Svojo pomcč pa je obljubil pri odpravljanju različnih težav, predvsem tistih,
ki nastajajo ob prehajanju »zamejskih4 knjig čez mejo.
Z iskrenimi čestitkami je pospremi* tudi delo, ki ga pri razvoju likovne in oblikovalske kulture v tem prostor11 opravlja Graficenter — kot drugi izj^' ziteje kùlturno profilirani in s KnilZ, nimi izdajami tesno povezani oddel«® ZTT.
• V petek, 8.3., še bo v kinodvoran1 Ariston pričel Teden madžarskeg3 filma. Teden prirejajo Tržaška F*T krajina, Cappella Underground, ita“ jansko zunanje ministrstvo in madžan ska akademija. Skupno bodo vrten 29 filmov.
Pred kralkim so jo razposlali občanom
Anketa nabrežinske SSk o občinski problematiki
Srečen povratek Mladinskega zbora GM po uspehu na tekmovanju v Franciji
Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti je v preteklih dneh razposlala številnim občanom anketne pole z vprašanji, ki se nanašajo na najaktualnejše probleme v občini. Gre za pobudo, ki jo je sekcija SSk sprožila v okviru priprav na sestavo u-pravnega programa za petletje 1985-1990, ki se bo začelo z letošnjimi volitvami. Namen ankete, ki je široko zastavljena, saj so bile anketne pole razposlane prebivalcem vseh 14 vasi v občini je trojen: prvič, ugotoviti dejanske potrebe posameznih vasi, drugič izvedeti za mnenje o nekaterih splošnih usmeritvah občinske dejavnosti in tretjič oceniti delo sedanje občinske uprave, v kateri je, kot znano, Slovenska skupnost aktivno soudeležena.
Kar zadeva potrebe posameznih vasi je treba seveda poudariti, da gre pretežno za vprašanja o javnih delih in o storitvah, od cest do javne razsvetljave, od šolskih poslopij do prostorov za kulturno in športno dejavnost ter do raznih socialnih storitev. Tu je anketna pola dokaj podrobna, tudi zato, ker so pogoji v raznih vaseh različni in so torej tudi potrebe drugačne od vasi do vasi.
Skupina vprašanj se nanaša na splošno usmeritev občinske uprave.
Tu sta še zlasti zanimivi vprašanji, kakšen je odnos domačinov do turizma in do kmetijstva, torej do dveh gospodarskih dejavnosti, ki jih je občinska uprava označila za primarni dejavnosti tega področja. Poleg tega je posebno vprašanje namenjeno o-stalim gospodarskim dejavnostim, od trgovine do kamnarstva in od obrtništva do ribolova.
Zadnja skupina vprašanj pa zadeva delovanje sedanje uprave in tu je treba navesti vprašanje v zvezi z urbanistiko in splošno oceno delovanja sedanje uprave. Vendar pa je, kot piše v tiskovnem poročilu sekcije Slovenske skupnosti, za to stranko najpomembnejši prav prvi del anketne pole, kajti na tej osnovi bo mogoča bolje kot v preteklosti sestavljati u-pravni in politični program, ki bo tako v večji meri odražal dejanske želje in potrebe prebivalstva.
Anketni poli, ki je anonimna, saj je edini osebni podatek, ki ga vprašalnik terja, vas, v kateri občan stanuje, je priloženo pismo z navodili in s prošnjo, naj se čim večje število občanov odzove anketi, saj lahko z nekaj minutami pozornosti tudi sami prispevajo k boljšemu načrtovanju bodočnosti devinsko - nabrežinske občine.
Utrujeni, a zelo veseli in zadovoljni nad uspehom, ki so ga tudi tokrat dosegli na mednarodnem tekmovanjem v Franciji, so se včeraj zjutraj vrnili v Trst naši mladi pevci, člani mladinskega pevskega zbora Glasbene matice. Na železniški postaji so jih pričakali seveda starši in svojci, pa tudi predstavniki
Glasbene ■ matice, navzoči pa smo bili seve tudi novinarji in fotograf, da zabeležimo ta srečni povratek domov mladih pevcev, ki nas že vrsto let tako častno zastopajo na mednarodnih tekmovanjih.
O tem, da so v svoji kategoriji na tekmovanju v Nantesu zasedli naši mladi pevci zasluženo drugo
Namesto vojski bodo služili ostarelim v Miljah
Miljski občinski odbornik Menegaz-zi je pred dnevi v imenu občinske u-prave podpisal konvencijo z obrambnim ministrstvom za zaposlitev šth rih mladeničev, ki so iz moralnih vzrokov nasprotovali vojaški službi.
Namesto, da bi v kasarnah služili vojaški rok, bodo ’mladeniči na razpolago miljski občini. Dva bosta zaposlena v domu za ostarele, dva pa bosta oskrbovala ostarele na njihovih domovih. Zaposlitev štirih mladeničev je v sklopu načrta miljske občine za ostarele, da bi nudili starejšemu prebivalstvu več pomoči.
Proračun na seji miljskega sveta
Drevi ob 19. uri se bo sestal miljski občinski svet. Župan Bordon bo poročal o predlogih rajonskih svetov, glede proračunskega dokumenta, ki ga bo nato poglobijcjno ocenil odbornik za finance Jurij Vodopivec. Na seji bo verjetno tekla beseda tudi o ljudskem referendumu o namestitvi termocentrale pri Orehu, ki bo. v nedeljo, 10. marca.
• Zahoelnokraški rajonski svet se bo sestal danes, 6. marca, ob 18.30 na Proseku. Ocenil bo občinski proračun za tekoče leto in triletni razvojni načrt.
Od jutri v Križu razstava prtov Bogomile Doljak
»Moja želja je ovrednotiti domače izdelke«
»Poslušajte me, s kakšno pesmico pričakam vsak dan naš Primorski dnevnik,« mi je dejala Ivanka Lupine, ko sem te dni obiskala njeno hčerko Bogomilo Doljak, ki bo jutri, na predvečer dneva žena, prvič razstavljala samo svoje prte v prostorih KD Vesna'v Križu. In mi jo je zrecitirala (mogoče si jo drugače tudi zapoje). In ker se prav gotovo ne dogaja tako pogosto, da bi naši čitatelji sprejemali naš dnevnik tudi s pesmijo, jo bom kar navedla: »Ko zjutraj vstanem, si oči pomanem, po stopnicah pohitim, da Primorskega v roke dobim.« (Naša pesnica, pevka in zvesta čitateljica bo imela letos . 84 let).
No, s tem. lepim in prisrčnim sprejemom, se je tudi začel moj razgovor z Bogomilo Doljakovo, ki jo naši čitatelji ,že poznajo, ne samo po galeriji Bor, ki jo, skupno, z možem upravlja v Nabrežini, temveč po njenih lepih lesenih skulpturah, in keramičnih predmetih, ki jih, s svojo bogato inventivnostjo, ki pa se vedno oslanja na umetnost naših prednikov, na okraske na starih skrinjah, oblekah in drugih predmetih, tudi izdeluje in razstavlja v svoji galeriji.
Na tokratni razstavi v Križu bodo na vrsti le prti, s katerimi je Bogomila okrasila pred leti že prvo kra-ško skrinjo, ki sta jo z možem v svoji delavnici restavrirala, kasneje pa napravila še nove.
Tokratni prti se od prvih v marsičem razlikujejo, vendar nosijo v sebi, kot mi jé Bogomila povedala, vse naše staro kulturno izročilo.
»Naši predniki so dajali v svoje izdelke klasje, grozd je, metulje, cvetje in vse te motive sem sedaj prenesla na prte, na katere sem naslikala prav te motive, seveda izpopolnjene z mojim pogledom na vse te predmete in s kombinacijami, ki so tudi moje delo in moja zamisel. Prvi prt je nastal že leta 1979 — s tem smo pokrili našo prvo kraško skrinjo. Leta 1981 sem nekaj prtov
pokazala v Križu, od tedaj dalje pa sem svoje prte in risbe na njih še izpopolnjevala. Držim se seveda starih vzorcev, starih pravil naših prednikov, vse pa stiliziram po svojem okusu. Mnenja sem namreč, da lahko le tako prenašamo dalje, tradicije naših pradedov in jih približujemo, tudi mlajšim rodovom.«
Vsi prti, ki jih bo Bogomila razstavila so unikati, pregledal pa jih je tudi znani slovenski etnograf Naško 'Križnar, ki je za to priložnost napisal tudi katalog, na naslovni strani pa bo slika enega od njenih, prekrasnih prtov.
»Rada bi se' ob tej priložnosti zahvalila tudi Hranilnici in posojilnici v Nabrežini, ki je podprla to pobudo.«
Kaj bomo torej videli v četrtek na .razstavi, na kateri bo nastopil tudi dekliški zbor iz Devina? V glavnem prte vseh velikosti, ki lahko krasijo kraško skrinjo, če smo tako srečni, da jo imamo, mizo itd. Zraven bo tudi nekaj lesenih krožnikov, na katerih se ponavljajo motivi iz skrinj preneseni na prte.
V dnevni sobi sem si lahko prte že ogledala. Rečem vam, prava paša za oči. »Razstavljala bom prte različnih velikosti, kar pomeni, da bodo tudi njihove cene različne. Umetnost ne sme biti, po mojem, samo za tiste, ki si lahko kaj takega privoščijo. Vedno se spomnim besed pokojnega dr. Hlavatyja, ki je dejal, da riše in slika v svoje veselje, pa tudi za .to, da bi v vsaki naši hiši visela njegova slika. Te njegove. besede so mi ostale živo v spominu in se jih skušam tudi sama držati. Seveda zahtevajo izdelki umetne obrti veliko de la in truda, ki nista nikoli poplačana. Vesela sem,« mi je še ob koncu dejala, »da bom razstavljala v Križu. Želela bi, da bi se preko te razstave tudi naše delo uveljavilo, da bi se pri naših ljudeh oblikoval pravi odnos do te dejavnosti.«	NEVA LUKEŠ
mesto, smo že poročali. Želeli sia.0 izvedeti zato za vtise in mnenje o1 rigenta zbora Stojana Kureta, ^ nam je odgovarjal tako prehlajen11’ kot so bili prehlajeni tik pred n»' stopom pevci sami.
»Moram povedati, da smo se pra' dobro odrezali. Če pomislimo, da le bila konkurenca zelo kvalitetna 111 da smo, kljub obolelosti mnogih n11 ših pevcev, dosegli toliko točk, tia smo zasedli drugo mesto, lahko r.e čem, da je bil to velik uspeh. c bi bili vsi zdravi, bi mogoče dos® gli še več.«	..
Kateri zbori pa so vas navdušili, oziroma kateri so bili P° vašem zelo dobri?
»Vseh nismo slišali, ker smo s, pač morali sami pripravljati na na mastop. Vendar so nastopali tako d0^ bri zbori, kot so na primer madžaf ski, češki, pa zbor iz Hamburg ki smo ga tudi že večkrat srečal1-Kaj pa vaš program, je bil drugačen od drugih?
»Mesec dni pred nastopom so na organizatorji tekmovanja obvesti1 ■’ da moramo odpeti dve obvezni Pej mi. Mi pa smo, . s svoje stra1^ vključili v program tri Merkuje1' otroške pesmi in Rajkov »Vodoffletjfl Moram povedati, da smo jih z na® izbiro presenetih. Mnogi zbori a-ponavadi pojavijo s polifonskiF skladbami in s klasičnim način0 petja. Mi smo jih presenetih z n Šim nekonvencionalnim program0 in tudi z našo izvedbo.«	.
Pa še o načrtih smo ga vpraša11' »Letos praznujemo 10-letnico de1^ vanja, zato bomo imeli verjetno ' junija slavnostni nastop. Maja bo 1 šla naša plošča, čakata pa nas dve gostovanji in sicer v Celju -verjetno v Stresi.«
Vida Jagodic je bila med spr' Ijevalci zbora.	i0
»Vračamo se utrujeni, a polni . lepih in prijetnih občutkov. mladi pevci se vedno dobro zavedal važnosti vsakega tekmovanja. Za so pred nastopom napeti. Po a stopu in če je ta seveda še usp0 šen, pa se znajo tako sprostiti, da J pravi užitek biti v njihovi družb _ Tokrat ste imeli skrbi z zdravj00 Kakšno pa je sedaj stanje pevcev-»Res smo bili v skrbeh zaradi S pe, ki se je pojavila, tako, da srI. se bah, če bomo mogh nastop)
reri
Na srečo smo imeli z nami dr-
Os-
karja Volpija, ki je skrbel za zdri1 ljenje. Tako se je tudi ta zad° ,0 srečno iztekla in uredila. Pevcev •*
bilo 38, štirje pa smo bih sprem1! vaici. Zadovoljni smo bih s sp ^ jemom, zadovoljni z družinaim
zade
domom, kjer smo prenočevali, -	,,
voljni s celotnim potovanjem iu :e veda z uspehom. Zelo Uspešen bil tudi nastop naših pevcev \ ^ testantski cerkvi v Angersu,. kjer petje prišlo še posebno lepo do ^ raza. Na vsak način napišite. smo z vsem zadovoljni in sev srečni, da smo zopet doma.«
Stavka delavcev Velikih motorjev in ACEGA
Delavci VM
Delavci branijo delovna mesta Velika zmeda v mestnem prometu
»Vroč« sindikalni dan včeraj v ^šem mestu. Delavci boljunske To-Varne velikih motorjev so tudi vče-tai podobno kot v ponedeljek, zapustili svoja delovna mesta in pribili manifestacijo po mestnih uli-£ah do sedeža deželnega odbora, 'ufi so glasno protestirali proti za-Ufžanju deželne uprave, ki bi po ujihovem mnenju lahko več naredi-a za položaj v tovarni, ki se iz dne-Va v dan zaostruje z neprevidljivimi Posledicami za tržaško gospodarstvo, ^ačrt Fincantieri namreč predvide-a odpust 400 delavcev TVM, kar je fuveda za sindikate in za tukajšnjo Fajevno skupnost seveda nesprejem-•Uvo. Predstavništvo tovarniškega sJ'eta se je včeraj sestalo z vodstvom ?urata, pogajanja pa se bodo sedaj DaJe nadaljevala na vladni ravni.
. P rotest delavcev in uradnikov TVM j® včeraj popolnoma ohromil avto-'Uobilski in avtobusni promet v mest-
nem središču. Do popolne zmede je prišlo zlasti na Oberdanovem trgu in na Carduccijevi ulici, do velikih zastojev pa je prišlo tudi na Mira-marskem drevoredu in na Nabrežju. V popoldanskih urah so delavci tudi zasedli tovarno. Zvečer jih je obiskal dolinski župan Švab, jim izrazil solidarnost uprave in zagotovil svoje posredovanje.
Včeraj so stavkali tudi uslužbenci ACEGA, ki protestirajo zaradi ukinitve menze in zaradi številnih neurejenih notranjih sindikalnih razmer. Stavkajoči delavci so se v jutranjih urah zbrali na odprti skupščini in od tam še enkrat pozvali župana Richettija, da posreduje za rešitev spora. Stavka ACEGA (verjetno najdaljša v zgodovini podjetja) bo trajala vse do sobote. Sindikalna zveza CGIL - CISL - UfL je zajamčila najnujnejše posege, čeprav bo ta protestna akcija morda prizadela tu-
di občane. Nekatetim stavkajočim delavcem vsekakor grozi prisilen v po klic v službo v primeru, da bi prišlo do težav pri najnujnejših uslugah ACEGA. Včeraj so se na sindikalni skupščini zbrali tudi delavci obrata Isotta Fraschini (bivše VM), ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni.
Danes v Borštu sestanek o prevozih
V srenjski hiši v Borštu bo danes ob 20.30 javni sestanek o medkrajevnih avtobusnih povezavah, ki ga prireja dolinska občinska uprava. Današnjega sestanka, na katerega so vabljeni vsi vaščani, se bodo poleg občinskih upraviteljev udeležili tudi predstavniki Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT.
sinoči na županstvu
Protestna akcija delavcev tovarne VeliMh motorjev je trajala včeraj ves dan. Po jutranjih in popoldanskih shodih pred sedežem deželne vlade so delavci sinoči v sprevodu dosegli županstvo, kjer je bila v teku občinska seja in zahtevali srečanje z županom, ki jih je po pogovoru s sindikalnimi voditelji tudi sprejel. Ri-chetti je spet izrazil solidarnost in podporo stavkajočim delavcem, ki so se nato po celodnevni zelo naporni protestni akciji spet vrnili v tovarno, kjer so zborovali do pozne ure. Delavci zahtevajo predvsem točna in jasna zagotovila, da se bodo tisti, ki so trenutno v dopolnilni blagajni, čimprej res vrnili na delo in da jih ne bo vodstvo obrata s pretvezo krčenja proizvodnje dejansko odpustilo iz službe.
Sinočnji občinski seji je prisostvovala tudi množična delegacija stavkajočih delavcev ACEGA, ki zahtevajo naj uprava posreduje za rešitev vprašanja menze in drugih žgočih sindikalnih problemov znotraj podjetja. Naj še dodamo, da se je občinska seja sinoči pričela s skoraj enourno zamudo, ker je v sejni dvorani odpovedal električni tok.
Danes še občni zbor sekcije za zunanjo trgovino
Sekcijski občni zbori SDGZ v znamenju pozivov k večji angažiranosti članstva
nami sta še dva občna zbora
e tia Opčinah zbrali trgovci na drob-°> včeraj popoldne pa so zborovali 'imenski gostinci.
Delo sekcije za trgovino na drob-v zadnjih dveh letih je v svojem f. focilu orisal njen predsednik Bo-vv|0j Švagelj, ki je poudaril, da so tem času naši trgovci preživeli in Gostili marsikatero težavo. Ena JJa (tajvečjih je prav iz zadnjega objela in jo je prinesla davčna re-„^tia, ki je trgovcem začela nala-Pti vrsto obvez, od naskupa tehtnic Ij, Posebnih nadzorov, do fiskalnih s,aSajn in spremnih listin. Sloven-gospodarstvo je v zadnjih dveh t in. prizadelo tudi hudo razredčenje . «dicionalnih jugoslovanskih kupcev to kar čez noč, kar je povzročilo
drastično zmanjšanje prodaje predmetov in blaga, kot so prehrambeni izdelki, industrijski deli, tekstil, o-butev, zdravila in podobno. Sedaj smo sicer pričakali ukinitev jugoslovanskega odloka o depozitu — je dejal Švagelj — vendar se stvari ne morejo takoj izboljšati. Bližnje obmejno območje je tradicionalno odjemalsko zaledje Trsta, zato morajo trgovci poskrbeti za izpopolnjevanje in specializacijo svoje mreže, ki jo morajo prilagoditi potrebam, po drugi strani pa se morajo za večjo učinkovitost združevati za skupne nakupe in pestrejšo ponudbo, s čimer bodo lažje konkurirali velikim distributerjem. Pri tem pa je predsednik sekcije za trgovino na drobno bil dokaj kritičen do članstva samega, ki je pokazalo premalo posluha za tako združevanje in je premalo prisotno pri
Mladi in raba slovenščine
. •Jutri ob 20. uri bo v Gregorči-Cevi dvorani v Trstu okrogla miza “rabi slovenščine med višješolsko Radino, ki jo prireja odbor za ’^eljavljanje slovenskega jezika pri KGZ. Osrednja tema srečanja bo Uainenjena vprašanju, ali se mladi , ®dno manj poslužujejo slovenščine, ako se spreminja znanje sloven-puie med mladimi in v kolikšni me-11 so ti procesi povezani z raznimi
socializacijskimi akterji, med katerimi prav gotovo izstopa šola. Zastavlja se tudi vprašanje, kakšne posledice lahko ima ta proces pri razvoju nacionalne identitete.
Na okrogli mizi, ki jo bo vodila prof. Nada Pertot, bodo sodelovali še profesorji Milica Kravos, Marta Ivašič, Emidi j Susič in Josip Tavčar.
delu sekcije. Dotaknil se je še nekaterih specifičnih vprašanj, s kate-rimi se bo moral spoprijeti odbor v naslednjem mandatnem obdobju, nato pa so udeleženci občnega zbora v razpravi poglobili in dopolnili najbolj pereče točke svojega dela. Direktor združenja Kocjančič je še posebej spregovoril o odnosu med združenjem in članstvom in opozoril na nujnost iskanja skupnih imenovalcev, ki so bili doslej v glavnem samo fiskalnega značaja. Precej je bilo tudi govora o nujnosti večjega obveščanja in o iskanju novih oblik dela, s katerimi bi dvignili sindikalno zavest kategorije.
Občni zbor so zaključile volitve novega 19-članskega odbora sekcije, v katerem so zastopane skoraj vse zvrsti trgovine na drobno in tudi terito-rilana razporeditev slovenske trgovske mreže.
Na včerajšnjem občnem zboru gostinske sekcije SDGZ je iz poročila njenega predsednika Karla Guština ir. iz razprave prišla vrsta predlogov o tem, kako poživiti in izboljšati ponudbo slovenskih gostincev in jo tesneje povezati s turističnim razvojem tržaške pokrajine. V tej zvezi so se udeleženci spraševali, kaj storiti, da bi delovanje in pristojnost tržaške Turistične ustanove razširili na vso pokrajino, s čemer bi tudi kraško gostinstvo prišlo do nekaterih ugodnosti, ki jih preko te ustanove nudita država ali dežela. Že iz predsednikovega poročila in še posebno iz raz-
^ književniki kozarcu
,°kviru knjižnih dnevov, ki tečejo ? v Tržaški knjigarni, bo jutri, srečanje posebne vrste. O-se bodo namreč lahko se-nij .h 2 avtorji iz zamejstva, z nji-ioi;l,Ziyfniali misli, se pogovarjali in čes Vel\ najbrž še marsikaj takega, ^ rci mogoče v ostalih dneh in niti kulturnih prireditvah.
17 Z9ariizatorji so srečanje, ki bo od niki 19.30, imenovali S književ-Po„g kozarcu, kar že samo po sebi Dig • do bo šlo za neobremenjen po-splof^k 0 književnosti in kulturi na-
stanovanjski vlom
ha 1<^včerajšnjim zvečer je 37-let-ana darteli ani ob svojem po-terig,-.11 domov doživela neljubo pre-staj,Tatovi so oplenili njeno ri 2 anje v Ul. Strada del Friuli btez ^grabljenim blagom izginili ?t>retn-S ec*u- J-*0 stanovanja so se riv -11 lomilci pritihotapili brez te-Mtte?. ^Prebojna šipa na oknu v Jelini pJU jih ni ustavila: okno so od-skozg«1. z železnim vzvodom in se jx. Precinti v notranjost stanova-(q prskah so vse sobe in v vre-!?2iia dragocen plašč iz kunjega n. “^.suknjič iz ovnovega usnja, ^obrri	so s seboj odnesli še
brišu 0 Verižico, ki so jo našli v o-
Tate ^bi.
va rja v.e le vzela noč, Martellanije-blilijQjj^0 jPjdjavila škodo v višini 8,5
V mestu in po vaseh
Praznovanja ob 8. marcu
Tudi za letošnji 8. marec so ženske organizacije in tudi posamezne skupine pripravile vrsto praznovanj. Omenili bomo le nekatere, kolikor podatkov pač imamo.
Osrednja pokrajinska manifestacija bo v ' soboto, 9. marca, v prostorih bivše občinske menze na Trgu Libertà ob 17.30. šlo bo za okroglo mizo na temo »Ženske in njihove izkušnje«.
Na Trgu Unità bo koordinacijski ženski odbor, ki ga sestavljajo CGIL-CISL - UDI in druge ženske skupine, priredil zbirno točko.
V	Miljah bo v dopoldanskih urah 8. marca večja manifestacija na osrednjem trgu, kjer bodo priredili vrsto razstav. Del omenjenih razstav bo tudi v občinski galeriji. Ženske bodo praznovale med 10. in 11. uro.
Praznovanja prirejajo tudi naša slovenska kulturna društva. V Križu bo v petek, 8. marca, zvečer v Ljudskem domu. Praznik prireja vaška sekcija ZŽI-UDI. Nastopili bodo baletni odsek ŠD Mladina in dekleta vaške godbe na pihala Vesna.
Ženski pevski zbor I. Grbec iz skednja bo priredil ob svoji 5-letnici proslavo žensk v soboto, 9. t.m., ob 19. uri. Kulturni program se bo pričel ob 20 uri z nastopom žPZ KD Prosek - Kontovel pod vodstvom dirigenta Janka Bana. Sledila bo prosta zabava.
Prireditve bodo priredila tudi številna ostala društva in posamezne skupine žensk.
Tržaška občina o novem upepeljevalniku
Tržaška občinska uprava je objavila tiskovno sporočilo, v katerem obravnava načrt za gradnjo novega upepeljevalnika, ki bo razbremenil že zastarele naprave na griču Sv. Pantalejmuna. O novem upepeljevalniku bodo svoje mnenje izrazile še druge občinske uprave v tržaški pokrajini, pa tudi društva za varstvo narave. Občinski odbor skuša medtem izdelati stvarne predloge za popravilo dosedanjega upepeljevalnika: odbornik za industrijske javne storitve D’Alessandro je naglasil, da letošnji proračun predvideva več kot milijardo lir za uresničitev vseh obnovitvenih del, kot to narekujejo zakon št. 915 in predpisi EGS.
V	kratkem bo občinski svet glasoval o ukrepu, s katerim naj bj dokončno uredili odtočni kanal v Ul. Errerà (plovni kanal v industrijskem pristanišču), kamor se stekajo tudi odplake iz bližnje industrijske cone. Izdelavo zadevnega načrta so poverili inž. Evaristu Stefani ju, docentu za hidravliko na tržaškem vseučilišču.
prave, se je oblikoval predlog, naj bi se za to z enotno akcijo zavzeli župani okoliških občin in zahtevali odpravo anahronizma, ki izhaja še iz časa zavezniške vojaške uprave in škodi slovenskemu gostinstvu na Krasu.
V nizu vprašanj, ki so jih na svojem občnem zboru obravnavali člani gostinske sekcije, so bila mnoga s področja davčne zakonodaje in poslovanja, veliko pozornosti je bilo posvečene nedavnemu srečanju s predstavniki Kmečke zveze o vprašanju agroturizma in osmič, strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih gostincev in izobraževanju mladih gostinskih kadrov, pa tudi možnosti za izdajo posebne brošure, v kateri bi turistom in porabnikom gostinskih storitev nudili natančen pregled mreže in ponudbe slovenskih gostinskih obratov.
Slovenski gostinci so občini zbor sklenili z izvolitvijo novega odbora, v katerem so okrepili svoje zastopstvo iz mestnega središča, za predsednika sekcije pa so ponovno izvolili Karla Guština. Danes • ob 17.30 pa bo na sedežu združenja še zadnji sekcijski občni zbor za člane, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, nato pa se bodo pri združenju posvetili pospešenim pripravam na občni zbor SDGZ, ki bo v nedeljo, 24. marca, v tržaškem Kulturnem domu.
Šakalski par oropal slepo žensko
Ni vedno dobrotnik, kdor vam prijazno ponudi pomoč. To grenko spoznanje je včeraj okusila 87-letna Giuseppina Gruden iz Ul. sv. Frančiška 9. Ženski, ki je slepa, sta se ponudila za spremljevalca fant in dekle. Z veseljem je sprejela njuno pomoč, ko pa sta se pred njenimi hišnimi vrati prijazno poslovila, je Grudnova odkrila, da sta »prijazna« spremljevalca medtem odprla njeno torbico ter iz nje ukradla 450 Usoč lir, tri bančne knjižice in razne dokumente.
6. 3. 1984	G. 3. 1985
Leto dni je minilo, odkar nas je zapustil dragi mož
Cvetko Grgič
Z žalostjo se ga spominjajo osamljena žena Valerija, sestri Lojzka in Justa ter vsi sorodniki.
Bazovica, 6. marca 1985
.	Po dolgi in mučni bolezni
nas je za vedno zapustil naš *	dragi stric
Anton Grion
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. t.m., ob 11.30 iz kapele na-brežinskega sanatorija v bazovsko cerkev in na domače pokopališče.
Žalujoča družina Babuder in vsi sorodniki
Bazovica, 6. marca 1935
.	Po kratki bolezni nas je za-
pustila naša draga mama in *	nona
Cristina Mikolj vd. Kerpan
Pogreb bo jutri, 7. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo: sin Mariano, snaha Lina, vnuka Walter in Marco in drugi sorodniki
Trst, 6. marca 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju družine, ob izgubi drage tete Cristine, se pridružujejo Justin Mikol ter sinova z družinama.
Ob težki izgubi drage tete KRISTINE
se pridružujeta žalovanju družine Mikolj
Karlo in Dani
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Marije Brišček vd. Simič
se srčno zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani.
SVOJCI
Trst, 6. marca 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Iskreno sei zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Franca Chertija
(MUHE)
SVOJCI
Trst, 6. marca 1985
6. 3. 1984	6. 3. 1985
Ob prvi obletnici smrti dragega moža
Egidija Sosiča
se ga z ljubeznijo spominja žena. Opčine, 6. marca 1985
Ob izgubi dragega prijatelja Vikija Drnovška izrekata Vandi in družini iskreno sožalje Drago in Giuli Bogateč.
Društvo mladih raziskovalcev (Trst in Gorica) izreka Milanu Bufonu iskren» sožalje ob bridki izgubi dragega očeta.
Ob težki izgubi očeta sočustvujeta z Milkom in njegovimi Ksenija in družina.
SLOVENSKO ■ STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
ETTORE PETROLINI
CHICCHIGNOLA
Režija: MARIO URŠIČ Prvič v slovenščini! v soboto, 9 marca, ob 20.30 — ABONMA RED F (druga sobota po premieri); v nedeljo, 10. marca, ob 16.00 — ABONMA RED G (druga nedelja po premieri).
----j-0---
LUIGI PIRANDELLO
Človek s cvetom v ustih
in
C e c è
enodejanki
v nedeljo, 10. t. m., ob 18.00 v Domu J. Ukmar v SKEDNJU.
gledališča
ROSSETTI
Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red prost) Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »ATTRAVERSO I VILLAGGI« Petra Handkeja. Režija: Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 8.
AVDITORIJ
Danes, 6. t. m., ob 17. uri: ciklus video B. Strauss »La trilogia del rivedersi«, režiser Peter Sten; ob 20.30 B. Strauss »Kelldvvei force«, režija J. L. Bondy. Vstop prost.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 8. t. m., ob 20.00 : Gostovanje simfoničnega orkestra ORF, Dunaj.
Okrogla dvorana
V	petek, 8. t. m., ob 22. uri: Ruzzante »Mušica«, renesančna komedija.
Mala dvorana
Jutri, 7. marca, ob 20. uri: Iz filmske zakladnice Slovenije.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 6. marca, ob 20. uri F. X. Kroetz »Ne krop ne voda«. Predstava v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici za red S - sreda in S - četrtek A ter izven.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG v Trstu gostuje danes, 6., in jutri, 7. t. m., ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani ter v petek, 8. t. m., ob 18. uri v Postojni v priredbi E. Pe-trolinija »Chicchignola«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Foto Trst 80 in Tržaški oktet vabita na VEČER PESMI IN FOTOGRAFIJ na temo »Svet v naravi« (posnel Antek Se-ražin), ki bo danes, 6. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
KD Rovte - Kolonkovec priredi ob mednarodnem prazniku žena 8. marcu ob 18. uri v društvenih prostorih okroglo mizo o ŽENSKI VLOGI V ŽIVLJENJU IN SVETU, ki jo bosta vodili novinarka Neva Lukcš in prof. Marta Ivašič - Kodrič. Sledi družabnost. Toplo vabljene vse ženske!
KD Kraški dom vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 10. marca, v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu s pričetkom ob 18. uri.
KD Kraški dom sklicuje sestanek za vse občane v torek, 12. marca, ob 20.30 v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Razpravljali bomo o sedanjem stanju društva ter o dosedanjem in nadaljnjem društvenem delovanju.
KD Vesna vabi jutri, 7. marca, v Dom A. Sirka ob 20.30 na otvoritev razstave umetne obrti Bogomile Doljak, ki se bo predstavila z najnovejšimi ročno risanimi prtiči ter lesenimi krožniki in ploščicami. Sodeloval bo devinski dekliški zbor. Ob tej priliki bomo tudi počastili dan žena. Umetnico bo predstavila Neva Lukeš.
ženski pevski zbor I. Grbec - Skedenj priredi ob svoji 5-letnici proslavo dneva žena v soboto, 9. t. m., ob 19.00. Kulturni program se bo pričel ob 20.00 z nastopom ŽPZ KD Prosek - Kontovel pod vodstvom dirigenta Janka Bana. Sledila bo prosta zabava. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi ob priliki dneva žena na razstavo keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič, stenskih tapiserij Magde Tavčar in prijemalk, ki so jih izdelale domačinke. Otvoritev bo danes, 6. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Razstava bo odprta do nedelje, 10. t. m., od 17. do 19. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je nov umik vaj takle: danes, 6. marca, ob 20. uri za moške in ob 20.30 za ženske glasove. Od 21. ure naprej bo skupna vaja.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 10. t. m., v okviru programa Športne šole, izlet^ za osnovnošolce in dijake nižje srednje šole na vrh Kras (m 456). Zbirališče na Trgu Libertà ob 9.45. Na izlet so prisrčno vabljeni tudi starši in učitelji.
KD V. Vodnik priredi 17. t. m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje sprejema Davorin Ota ob delavnikih od 19. do 20. ure v Gostilni pri studencu ali doma tel. 228-303.
Knjižni dnevi v Tržaški knjigarni
Tradicionalno marčno srečanje s knjigo je posebna ponudba TRŽAŠKE KNJIGARNE, ki želi še bolj spodbujati k branju in zakoreniniti pravi odnos do pisane besede.
DO 9. MARCA
ZNATNI POPUSTI NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH (izvzete so šolske knjige)
Popusti na knjigah ne pomenijo razvrednotenje kulture, ampak vzmet za intimnejše srečevanje z njo.
POPUSTI OD 10% DO 50%
Tudi posebna ponudba govornih plošč in kaset.
Tudi razprodaja preprog.
Tržaška knjigarna^ Ulica sv. Frančiška 20
GLASBENA
MATICA
TRST
V petek, 8. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Godalni kvartet PROKOFJEV
(Sovjetska zveza) Sodeluje :
NATALJA STIOPINA - flavta Spored:
Boccherini, Prokofjev, Dvorak Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (dopoldne).
koncerti
GLASBENA MATICA BACH V GALLUSU OB LETU GLASBE jutri, 7. marca, ob 20.30 v GM, Ul. R. Manna 29. Bachove sonate za flavto in čembalo. Flavta : Erika Slama, čembalo: Rosanna Pasarelli.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bosta nastopila violinist TAKUMI KUBOTA in pianistka YUKA SAKAI.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 6. marca DANICA
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.58 — Dolžina dneva 11. 24 —,Luna vzide ob 17.11 in zatone ob 6.40.
Jutri, ČETRTEK, 7. marca TOMAŽ
Vreme včeraj: temperatura zraka 12,1 stopinje, zračni tlak 1025,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Barbara Brescia, Caterina Peraino, Haris Mesinovic, Mitja Nabergoj, Marco Guerrini, Federico Vitiello.
UMRLI SO: 78-letna Anna Vardabas-so vd. Furlan, 45-letna Anna Maria Spadavecchia, 63-letna Alessandra Magajna por. Bieker, 81-letni Nicolò Bembo, 81-letni Vito Mastorcinque, 79-letna Cristina Mikolj vd. Kerpan, 75-letni Bruno Lovat, 64-letni Antonio Degrassi, 85-letna Ottilia Cah vd. Vidoni, 55-letni Giuliano Koren, 71-letni Bruno Fragia-como, 80-letna Maria Damianis vd. Genova, 85-letna Veronica Sandrin vd. Dor-ci, 93-letna Maria Aragni, 88-letna Antonia Gropajc vd. Miceu, 54-letna Carmela Kumar.
VERDI
Pri gledališki blagajni se je začela prodaja abonmajev za tri izredne simfonične koncerte, ki bodo ta mesec v okviru evropskega glasbenega leta. Prvi koncert bo na sporedu prihodnjo soboto, 9. t. m., ob 18. uri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
razna obvestila
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo srečanje članov in filatelistov za izmenjave in novitete danes, 6. marca, ob
19.00	na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20.
V petek, 8. t. m„ v okviru praznovanja dneva žena, bo v tržaškem Kulturnem domu, z začetkom ob 20.30, koncert sovjitskega kvarteta »Prokofjev« v organizaciji Glasbene matice s sodelovanjem združenja Italija - ZSSR. Člani združenja imajo popust pri vstopnini.
_ Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bo v kratkem začel tečaj za fiskalno ažurniranje kmetovalcev.. Pripravljalni sestanek bo danes, 6. t. m., ob 20.30 v centru ERSA na Proseku. Prostih je še nekalj mest. Vpisovanje na sedežu zavoda, Ul. Carducci 8/II., in na Kmečki zvezi, Ul. Cicerone 8/B.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti priredi dne '9: t. m. ob 18. uri v svojem sedežu v Ul. Machiavelli 22, okroglo mizo na temo: »Craxijeva vlada in globalna zaščita«. Govorila bosta deželni svetovalcec SK D. Štoka in predsednik deželnega sveta SSk R. Dolhar.
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sporoča, da se začne v četrtek, 21. t. m., tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6, IV. nadstr., tel. 040/795-136, vsak dan razen ob sobotah.
Srenja Boršt priredi v soboto, 16. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 6. uri. Vpisuje Marjo Zahar, tel. 228-481, do nedelje, 10. t. m.
Pridelovalci oljk, ki so zainteresirani za prispevek naj čimprej dvignejo obrazce »Mod. F« pri Kmetijski zadrugi v Trstu — III. Trasversale Est, Industrijska cona — tel. 040/817-325.
Italijansko združenje za kulturne izmenjave s tujino Italija - ZSSR, pokrajinska sekcija Trst (Ul. Torrebianca 13), obvešča, da je odprto vpisovanje na sperimentalni intenzivni tečaj, število tečajnikov je omejeno. Za informacije in vpisovanje tel. 60158 od 17. ure do
19,30,	v soboto od 10. do 12. ure. Tečaj se bo začel 5. maja in bo trajal tri mesece.
tiiašlta knfipabna
Prav prisrčno vas vabimo na snidenje v naši knjigarni, s katerim želimo popestriti naše knjižne dneve in obenem spodbuditi zanimanje do domačih ustvarjalcev.
Srečanju, ki bo JUTRI, 7. t. m., od 17.30 do 19.30, smo dali naslov
S KNJIŽEVNIKI
OB KOZARCU
Pogovori, podpisovanja knjig, improviziranje, nastop domačih literarnih ustvarjalcev in sproščeno srečanje z njihovimi bralci.
mali oglasi J
PRODAM jekleno uro rolex oyster z3
600.000	lir, originalna očala rayban 2 zelenimi stekli v odličnem stanju z?
80.000	lir in kovček samsonite (mod-jumbo XL wardrobe) sive barve za
160.000	lir. Telefonirati na št. 52-71“ od 13. do 15. ure.
ODDAMO v najem opremljeno hišo z vrtom na Proseku. Ponudbe pod šifrj’ »Opremljena hiša« na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Trst. STANOVANJE v Skednju, 80 kv. m, z vrtom 160 kv. m, garažo 27 kv. m ter parkiriščem za 85 milijonov lir; stano-vanje v mestu, 65 kv. m, v zadnje® nadstropju za 60 milijonov lir proda® ali zamenjam z večjim stanovanje® ali hišo. Tel. 040/821-147.
PRODAM trs (kanela). Telef. na št-040/231-961.
KRZNARSKA DELAVNICA Neva Košuta nudi lastne kreacije najnovejš® vzorcev po razprodajnih cenah. Tel-040/61634.
AKACIJEVE KOLE za vinograd ugodno prodam. Tel. v popoldanskih urah na št. 0481/78129.
PRODAM v Repnu nezazidljivo parcelo s trtami terana in belega vina 1.500 kv. m. Tel. 040/227-404.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah 34. Toči belo in črno vino. PRODAM razvalino na Vrhu 742 kv. ®’ z odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2% in oproščen davka Bucalossi. Cena 16 milijonov lir. Tel. na 040/779-331-TRGOVINA POSODE darilnih predmetov in železnine Liviana Zom - Flore® Pertot, Prosek 5, obvešča cenjene odjemalce, da od 5. t. m. do 5. aprila nudi 15% popust na vsem blagu. HLEVSKI GNOJ ima zadružni hlev v Praprotu. Tel. 040/200-848.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu-Prodaja belo vino in teran.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Tel. na št. 040/212-387 od 13. ure dalje. NUJNO IŠČEM majhno stanovanje P° možnosti v okolici Sv. Ivana. Tel. & št. 040/727-047.
KROJAČNICA KOŠUTA, Drevored D’Annunzio 11, razprodaja blago za obleke, plašče s podlogami po izrednih cena® PRODAM motor jawa 350, letnik ISo*: v dobrem stanju in avto daf 33, c® ali pa regeneriran motor. Mihalič.
£)raga 2]^
KMETIJSKI kombinat Grudina prodaju in dostavlja na dom prašičke za reje in koline, štradalta pri Rupi, občina Sovodnje. Tel. 0481/882-343. CHAMONIX - Club hotel, apartma za 4 osebe od 23. do 30. 3. 85 oddam najboljši ponudbi. Tel. 040/753-938 ob uran kosila.
PRODAM zemljišče, 18 ha, odhčna karija za zidavo in preureditev star® poslopij, samo 15 km oddaljeno oo morja v Labinu - Istra. Tel. na s1-040/43152 ob uri kosUa.
DNE 8. MARCA slavi v Sesljanu frizeri skl salon Marica in Ada 25-letnico delovanja. Ob tej priliki vabi svojo kile® telo na zakusko.
ZAHVALA
j	kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Stranger than Paradise«.
Eden 15.30 — 22.15 »I peccati estivi di una moglie infedele«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Lui è peggio' di me«. A. Celentano. R. Pozzetto.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappaf antasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Piacere totale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rambo«. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Agenzia omicidi«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Phenomena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »La rivincita dei Nerds«.
Aurora 17.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Capitol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Intrecci caldi e duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.30 — 22.00 »Sotto tiro«. Nik Nolte, Gene Hackman.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo gigolò«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Allegro non troppo«.
PRAZNIK ŽENA!
V Bazovici 8. in 9. marca v gostilni ALLA POSTA — Lilli 20.000 lir z muziko in zabavo Telefon: 226125.
čestitke
Danes praznuje 18. pomlad ROBERT BLAŽIČ iz Ricmanj. Da bi bil vedno tako zdrav in vesel mu želi mala sestrična Ivana, ki mu pošilja 18 poljubčkov.
NADA DRUŽINA se danes sreča z Abrahamom. Obilo zdravja in še na mnoga leta ji želi Dora z družino.
Naša odbornica SLAVA STARC je z odliko opravila univerzitetno diplomo. Ob tej priliki ji iskreno čestita SKD Prosek - Kontovel.
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
Prispevajte za
Dijaško matico
Ob pustni nabiralni akciji se Godbeno društvo Prosek zahvaljuje vaščanom s Proseka in Kontovela.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Antona Gombača daruje Angela Čok 10.000 lir za Kulturni dom Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob pok. Aleksa Čoka darujeta Bruna Čok in Landi 10.000 lir za ŠD Adria.
Felice Ostrouška daruje 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Ob vaškem pustnem praznovanju daruje harmonikaš Marcello - Giorgio Kralj (Trebče 34) 100.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na svaka in strica Marija Ukmarja daruje, družina Ban in Cijak
100.000	lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marija Ukmarja darujeta bratranca Rudi in Guerino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Nosilci krste Marija Ukmarja darujejo v njegov spomin 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Alberta Kralja in Gizelo Vidau daruje Ema Kralj (Trebče 44)
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na mamo Silvo Škabar daruje hči Vera 30.000 lir za cerkveni zbor Prosek.
V	spomin na nekdanjega člana Aleksa Čoka daruje Slovenska zamejska skavtska organizacija 20.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Stanislava Košuto daruje prof. Laura Abram 20.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Štefana Veljaka darujeta Olga in Anton Pertot 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot iz Barko-velj.
Namesto cvetja na grob Štefana Veljaka darujeta Mirjana in Nino Parovel
20.000	Ur za KD Barkovlje.
V	spomin na Liči Rauber daruje Elva Danev 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin ria Marja Ukmarja daruje Elva Daneu 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Antona Gombača daruje Fabjo Pečar z družino 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
Ob obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hči Majda 20.000 lir za sklad M. Čuk, 10.000 lir za pev-
ski zbor V. Vodnik in 10.000 lir za sekcijo KPI v Dolini.
V	spomin na Maria in Milka Miliča darujejo družine E. Bezin, A. Gava, J. Raubar, V. Puntar in B. Kočevar iz Avstralije 320.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Maria Ukmarja darujejo Slavko Daneu 10.000 Ur in Guerina in Milko Puntar 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Maria Ukmarja daruje družina Kalc 15.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
Ob plačilu članarine daruje Adalgisa Biekar 2.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Za TPPZ P. Tomažič so darovali podporni člani: Vera žužek (Trst) 20.000 lir, Josip Starc (Kontovel) 10.000 Ur, Vittorio Scocchi (Sottoripa, TS) 10.000 Ur, Stanislav Sossi (Opčine 213) 15.000 Ur, Olga Ostrouška (Zagradec) 10.000 Ur, Zvonko Ostrouška (Zagradec) 10.000 Ur, Ludvik Škabar (Repen) 10.000 Ur, Anton Maar (Boršt) 30.000 Ur, Danilo Žerjal (Boljunec) 10.000 lir in Antonio Lindi (Boljunec) 10.000 Ur.
V	spomin na Ukmarjevega očeta Marija darujejo uslužbenci in direkcija Ireta 100.000 Ur za združeno ekipo Jadran in 150.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Aleksija Čoka darujeta Vojka in Miranda 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika v Lonjerju in 10.000 Ur za ŠD Adria.
V	spomin na Antona Gombača daruje družina Škrinjar 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Štefana Veljaka darujejo družine čok, Škrinjar in Jogan 30.000 Ur za SKD Barkovlje in 30.000 Ur za MPZ Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob pok. brata Antona Ušaja daruje Alojz Ušaj 10.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina in
10.000	Ur za ŠD Sokol.
V	spomin na Marija Ukmarja darujeta Lidija in Miloš Kalc 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen daruje Ivan Ban (Batiča) z družino 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Albin Žerjal (Boljunec 226) daruJ
500.000	Ur za obnovo spomenika padi® v NOB v Gabrovici pri črnem kalu- ^
V	spomin na Marijo Grgič vd. Kr®J
daruje Marija Mezgec 10.000 Ur za Dr štvo slovenskih upokojencev.	„
Družina PintareUi daruje 20.000 Ur z KD F. Venturini.	.
V	počastitev spomina Štefana
ka darujeta Marija in Alojz Briše®
25.000	Ur za SKD Barkovlje.	-e
V	spomin na Štefana Veljaka danu Jano ščuka 10.000 Ur za TPK Sirena, j
Marija in Zora štavar darujeta lir za Društvo slovenskih upokojence ■ Namesto cvetja na grob Štefana Ijaka darujejo Marčela, Vera in Sa
30.000	lir SKD Barkovlje. V isti narif),
daruje Marija Reatti 10.000 Ur za S®^ Barkovlje.	3
V	spomin na Nevinega in DavidoveB^ nonota daruje Saško 20.000 Ur za S® Barkovlje.
menjalnica
5. 3. 1985
Ameriški dolar................
Kanadski dolar................
švicarski frank...............
Danska krona..................
Norveška krona................
švedska krona.................
Holandski fiorini.............
Francoski frank...............
Belgijski frank...............
Funt šterling.................
l'-ski šterling...............
Nemška marka..................
Avstrijski šiling.............
Portugalski eskudo............
Japonski jen..................
španska pezeta................
Avstralski dolar...............
Grška drahma..................
Debeli dinar..................
Drobni dinar..................
2.115-''
1.500.^
726-
171-''
215-^
217-''
546.''
200-''
2.230.''
1.910.^
6897^
7.50
10.50
1.450.''
%
7.-'
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F.-FILZMO - iS?
avtomobil in človek Kraljica ženevskega avtomobilskega salona
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
HADIO
»Y 10« - Autobianchi
revolucionarni malček
ŽENEVA — Da bo mala Lancia, ozi-foma Avtobianchi, kot poudarjajo, v ^snici kraljica ženevskega avtomobilskega salona, ni nobenega dvoma. Norda je zunanja oblika nekoliko re-v°lucionarna, motor, vsaj eden od treh različic, je tudi revolucionaren, vse to Pa sodi prav gotovo v načrt turinske tovarne ,ki je svoj »Y 10« namenila Preysem mladim in ženskami, je {»u-Parii pooblaščeni upravitelj. »Ipsilon ?eset« je namenjen tistim, ki se hoče-1° razlikovati od množice, ki hočejo stopati, ki jim avto mora pomeniti ne samo prevozno sredstvo, temveč tudi sanbol lastnega družinskega položaja.
10« bo drugi ali tretji avto v premožni družini, v družini, ki ne stanuje v mestu, temveč v nekoliko oddaljenih rezidenčmh četrtih. Mož se bo vsak Pan z njim' peljal v službo, gospa pa P° šla po nakupih in vsi bodo vedeli, Pa imajo veliko limuzino v garaži, za vsakdanjo vožnjo po mestu pa rabijo ^Ipsilon deset«.
nh 0’ č® Pustimo te skrbi petičnežev ob strani, ostaja dejstvo, da je mala /tonda, pardon Autobianchi, sila zani-PPv avto. Na voljo bo v treh različi-oah: z motorjem lire 1000, ki ga podaja, Fiatov litrski štirivaljnik, ki ~° ga pred kratkim piredstavih, ki pa Sa doslej niso vgradili še v noben mo-l. ’ bil je pač namenjen malemu Avto-Janchiju. Motor je v resnici revolu-ionarenj saj je lažji in varčnejši od v°jih starejših bratov, tudi vzdrže-OPje je manj zahtevno, ker ima tudi vP-očno manj sestavnih delov od dosedanjih. Fiat ga je svoj čas predstavil jtot motor za leto 2.000. Točna kuba-d a 999 kub. cm, motor pa zmore 45 KM pri 5.000 vrtljajih v minuti in KM pri pičlih 2.750 vrtljajih v mi-uti. Motor je sad računalniške obrav-Pye in je po tovarniških podatkih iz-47P° varčen: posoda za gorivo ima a btrov, kar je v teoriji dovolj, da gjto lahko prevozi 1100 kilometrov, v» Punaba. Ki j° predvideva totip a ie naslednja: 4,2 litra pri stalni 90 km na uro, 5,8 litra pri 120 tu ?a uro’ ^ra v mnstnem prome-I,: Vse to daje poprečno porabo 5,4 Pfa za 100 km.
^aslednja različica je »Y 10 hou-8«, ki ga poganja 1050 kubični šti-
rivaljnik, ki nam je znan še izza časa fiata 127. Motor zmore 55 KM in je kar se da zanesljiv, saj so ga dolga leta vgrajevali v 127, ni tako varčen kot fire 1000, je pa nekoliko bolj poskočen: če »Y 10 fire« doseže najvišjo hitrost nad 145 km na uro, lahko doseže »Y 10 touring« celih deset kilometrov več.
Prava poslastica, avto, ki je predvsem namenjen mladim levom, je »Y 10 turbo«. Motor je isti kot pri tourin-gu, le da so mu dodali turbinski polnilnik, kar mu omogoča najvišjo moč 85 KM pri 5750 vrtljajih in najvišji navor 12,5 KM pri 2750 vrtljajih. Najvišja hitrost 185 km na uro seveda u-streza tem podatkom. Poraba je u-strezno večja kot pri obeh prej omenjenih modelih in znaša 5,8 litra pri 90 km na uro ter 8,6 litra v mestnem prometu, medtem ko je poprečna poraba po normah ECE 7,6 litra za 100 kilometrov.
Kot rečeno je zunanjost dokaj nenavadna, čeprav nikakor ne revolucionarna. Ostro prisekan zadek vpliva le na prtljažnik, ki je dokaj skromen, medtem ko je dovolj prostora tako za oba potnika na prednjih sedežih, kot za potnike na zadnjih. Zadek in zašiljen nos pa prispevata k nizkemu količniku zračnega upora CX, ki znaša 0,31.
Notranjost je zlasti skrbeno oblikovana, vendar bomo o tem pisali nekoč v bodočm s ti, saj nam tukaj že zmanjkuje prostora. Voznikom delovni prostor ustreza vsem ergonomskih imperativom. Na voljo je tudi mnogo prostora za drobnarije, ki se v avtu vedno nabere in za katere ni nikoli dovolj prostora.
Pa še nekaj tehničnih podatkov. Avto je dolg 3,39 m in širok 1,5 m. Tehta od 720 do 750 kg, odvisno pač od različice, ima petstopenjski menjalnik, ko-lutne zavore spredaj in bobne zadaj, posamične obese z dokaj revolucionarnimi obesami zadaj, kjer so oblikovane v obliki grške črke omega, tako da nič ne gre v škodo prostora znotraj vozila.
Cene še niso določili, vendar domnevajo, da bo osnovna različica veljala približno 4000 dolarjev.
ti in morje
Kvarnerplastikov Adriatic
.Kajutni
ske;juul1 izvirni čoln Adriatic labin-UvaT °brata Kvarnerplastika, ki ga tia tr* Prijetje Omnia iz Tržiča, je hitni ^s*cem »Nauticampu« eno najza-7,90 "fJsih Plovih- Adriatic je dolg gp^tototra, širok 2,88 metra, njegov u-kil0	0.80 metra, teža pa 2.500
toli rVu rn°v' Kot klasičnemu izvirne-s|y “ju je dovolj že od 20 do 25-konj-ztnar,1^ .anji motor. kar nedvomno je	vzdrževalne stroške, saj
llredit a- K°r^va minimalna. Notranja Za (jaley ie res smotrna in kot nalašč Jse dopuste štiričlanske družine.
Takoj ob vhodu v podkrovje je ob desnem boku za krmilom stranišče, na nasprotni strani pa omara. V dnevnem osrednjem prostoru je miza s kavči, ki jih preko noči spremenimo v pograda, v premcu pa sta že klasična pograda v obliki črke V. Kuhinjski resor in umivalnik sta v kokpdtu ob levem boku pod streho krmarnice, kjer je višina 1,90 metra. Popolnoma o-premljen, a brez motorja in davka IVA stane Adriatis 31.270.000 lir, kar ni malo, a povsem opravičljivo za čoln takih razsežnosti in take kakovosti.
Prvi kanal
10.00	Televideo - Poskusni program 11.55 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
Opoldanski spored z R. Carrà
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto... Raffaella ?
Zadnji poziv
14.05	Quark - znanstvena oddaja Živeči planet - Veliki gozdovi na Severu
15.00	Risanka 15.20 Risanka
15.30	Šolska vzgoja
16.00	II grande teatro del West TV film
16.25	II giovane dottor Kildare TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Topo Gigio in druge risanke 18.10 Dnevnik 1 - Kronike
Sever kliče Jug Jug kliče Sever 18.40 Risanka
18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti vodita Piero Badaloni in Enrica Bonaccorti
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Qualche giorno a Weasel Creek TV priredba
22.05	Dnevnik 1
22.15 Srečanje s kinematografijo
22.25	Športna sreda
23.00	Neposredni prenos - Trideset minut kronike - vodi Enzo Biagi
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo - ■ Poskusni program
11.55	Che fai, mangi?
Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - Glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja
16.25 Šolska vzgoja
16.55	Nadaljevanka dneva:
I promessi sposi - 4. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz piarlamenta
17.40	Vediamoci sul due vodi Rita Dalla Chiesa
18.15 Programi pristopanja
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Incompreso - film
22.10	Politična tribuna 22.50 Dnevnik 2 - Nocoj
23.00	Živa Italija - nadalj. in koner
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - Poskusni program 15.20 Chieti: ženska odbojka
16.10	Šolska vzgoja
16.40	Šolska vzgoja
17.10	Galleria di Dadaumpa TV variete
18.15 Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Italijanski slikarji in kiparji 20.05 Šolska vzgoja
20.30 Scorpio - film
23.10	Delta - znanstvena oddaja
23.45	Rock koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00	Test
9.15	TV v šoli
10.35	TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35	Klobuček in klobučica - lutke
18.00	Jurček - predstava SNG Maribo 1. del
18.25	Notranjski obzornik
18.40	Računalništvo Izobraževalna serija
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00	Marmornati ljudje - dok.
20.40	Dečki iz Brazilije - film
22.40	Dnevnik II
Zagreb
8.30	TV koledar
8.45	Sokoli
9.15	TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.45	Sokoli - TV nadaljevanka
18.15	Centri za rehabilitacijo:
Niška Banja
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	Dnevnik
20.00	športna sreda
22.15	Dnevnik
Koper
14.15	TV novice
14.20	Za uho in oko - glasbena odd.
15.00	Zavrženec z otokov TV nadaljevanka
16.05	Risanke
16.45	Pazite se otrok - TV film
17.20	Živali v gibanju - dok.
17.55	TV novice
18.00	Čas rugbyja - rubrika
19.00	Odprta meja - Informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30	TV D - Stičišče
19.55	Košarka - pokal prvakov
21.30	Navijanje v Italiji - dok.
22.00	TV D - Vse danes
22.10	Nogomet - pokal UEFA
Sarajevo: Željezničar - Dinamo Minsk
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria TV film
9.30	Primavera di sole - film
11.30	Tuttinfamiglia nagradno tekmovanje
12.10	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	La fuga di Logan - TV film
17.30	Truck Driver - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Gli occhi della notte - film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Canale 5 News
00.30 L’uomo dai mille volti - film
RETEQUATTRO
8.30	Papà, caro papà - TV film
8.50	Brillante - novela
9.40	Flamingo Road - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.10	I viaggi fantastici di Fiorellino risanka
15.30	Tarzan - risanka
16.10	I giorni dì Brian - TV film
17.05	Flamingo Road - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - novela
19.25	Maurizio Costanzo Show
23.30	La città degli angeli TV nadaljevanka
00.30 L’uomo di mezzanotte - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Ancora una volta con amore film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Sòn - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
17.45	La donna bionica - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	Lady Georgie - risanka
20.30	Fantozzi - film
22.30	Cassie and Company - TV film
23.30	Šport
00.30 Sfida nell’alta Sierra - film
TELEPADOVA
13.00	Lupin III - risanka
13.30	Candy Candy - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - novela
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Rubrika
16.00	Risanke
19.20	Illusione d’amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono novela
21.30	La baia di Napoli - film
23.20	Star Trek - TV film 00.30 L’uomo di Toledo - film
TRIVENETA
9.00	Star Trek - risanka
9.30	Garrison’s commando - TV film
10.30	Filmski program
12.00	TV film
13.05	Squadra speciale anticrimine
13.30	Get Smart - TV film
14.00	The Cat - TV film
17.00	Get Smart - TV film
17.30	Primo mercato
19.30	The Cat - TV film
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine
22.00	Poklic: krznarji
23.00	Dražba
TELEFRIULI
15.20	In bilico nel vuoto - film
18.30	Divji svet živali - dokumentarce
19.00	TV novice
19.30	Veronica, il volto dell’amore
20.30	Caric e briscule - televizijski turnir v briškoli
22.30	TV novice
22.50	Vse o košarki
23.20	Barnaby Jones - TV iilm
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Rodijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 3.10 Almanah: Gospodarska problematika;
3.40	Slovensko popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za L stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Srečanje oktetov Primorske;
13.40	Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop; Mi in glasba: basist Ivan Sancin v tržaškem gledališču Verdi;
18.00	»Poezija slovenskega zapada«, primorski pesniki v analitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 owing-time.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30„ 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: Ciklus mladih v evropskem letu glasbe v Kulturnem domu Nova Gorica;
14.00	V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: ansambel Vita Muženiča.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 16.00 Današnja kinematografija; 16.32 Glasba; 18.00 Dvojna tračnica; 18.45 Glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12 00
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka;
11.30	Glasbena zgodba; 12.03 Ul. A-siago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o človeku in njegovem ambientu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Radijska priredba;
19.20	Na naših trgih; 19.55 Nogomet;
22.20	Radijska priredba.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11 30 13.20, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Discogame - nagradno tekmovanje; 10.30 Glasbeno-govorni program; 12.45 Saj je samo igral;
15.00	I promessi sposi - branje romana; 15.42 Popoldanski spored; 18.32-20.45 Glasbene ure; 19.50 Kulturne aktualnosti; 19.57 Zasedanje petih; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbe-no-govomi program; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10 00
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dob.ro jutro, otroci; 7.35 Prome/tne informaci-ie:J.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Darijan Božič Maximilian Robespierre; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom;
20.00	Zborovska glasba po želji poslušalcev - Dane Selan; 20.35 Nova posnetka pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjakove (Beethoven, Chopin) ; 21.05 Tisoč in en večer, ob, 75-tetnici Antona Dermote, 6. oddaja;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije.
Ponedeljkova seja pokrajinskega sveta
Kulturna politika, gospodarstvo in posegi na socialnem področju
Kulturna politika, posegi na socialnem področju, gospodarska problematika, ekologija, imenovanja predstavnikov pokrajine v razne ustanove in organizme, imenovanje predsednika in članov upravne komisije pokrajinskega prevoznega podjetja. To so glavna vprašanja o katerih je tekla beseda na ponedeljkovi seji goriške-ga pokrajinskega sveta. Če k temu dodamo še vrsto interpelacij, ki so jih predložili predstavniki različnih strank, največ pa komunisti, bo slika o poteku več kakor pet ur trajajoče seje dovolj jasna.
Pričakovati je bilo, da bodo na zadnji seji izčrpali če ne vse, pa vsaj večino vprašanj na dnevnem redu, kajti v prihodnjih tednih se bodo v pokrajinskem svetu morali spoprijeti s proračunom, oziroma obravnavo številnih vprašanj, ki so tako ali drugače v zvezi s pripravo finančnega načrta. Predvidevanja se tudi tokrat žal niso uresničila, kajti na zasedanju so uspeli obdelati le dobro tretjino vprašanj, ki so bila na dnevnem redu.
Seje pokrajinskega sveta b,i morale biti pogostejše, samo tako bi se ta organ izkopal iz sedanjega, prav gotovo nezavidljivega položaja, ko se v bistvu duši v lastnem deju in samo tako bi lahko našli dovolj časa za poglobljeno razpravo o številnih pomembnih vprašanjih. Opozorila v ttsm smislu je slišati že zelo dolgo, vendar jih očitno, nihče ne upošteva. Stara prak-
Omejitev prometa v Rubijah
Pokrajinska uprava je izdala ukaz o prepovedi vožnje za vozila s preko 17 ton nosinlosti preko starega mosta na Vipavi v Rubijah. Z istim ukazom se prepoveduje vožnja vozil višjih od 3,5 metra skotu železniška podvoza v Rubijah. Prepoved stopa v veljavo, čim bodo postavljeni odgovarjajoči znaki.
Novo vodstvo filatelistov
Na občnem zboru filatelističnega in numizmatičnega društva v Gorici so izvolili novo vodstvo, ki je takole sestavljeno:	predsednik od v.
Franco Obdzzi, podpredsednik Lodovico Mischou, tajnik Silvano Pich, blagajnik Sergio Chersovani, poverjenik za tisk in propagando Paulo Komel. V odboru so še Ruggero Glede,,Fabio Zucconi, Bruno lucchi in Gianni Simonelli. Nadzornika: Diego Man-cuso in Antonio Siili, vodja mladinskega odseka Antonio Siili. Društvo šteje okrog 100 članov in prav lani so zabeležili precejšen priliv novih članov.
• V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju 43-letni Renato Cornar. Ranil se je v prometni nesreči v Gradišču, ko je z avtom silovito trčil v fiat uno, v katerem se je peljal 26-letni Dario Pirona iz Foljana. Pirana je bil, po ugotovitvah orožnikov, ustavljen sredi ceste, ker je nameraval spremeniti smer vožnje. Cornar se bo zdravil 50 dni.
sa se nadaljuje, so na ponedeljkovi seji opozorili komunisti, preveč je ratifikacij, o številnih, tudi zelo pomembnih vprašanjih.
Tako je bilo tudi v ponedeljek, ko je odbor predložil v ratifikacijo vrsto sklepov, med temi tudi dva, ki pobliže zadevata vprašanje kulturne politike pokrajine in posegov na socialnem področju.
Pokrajinski odbor je že sredi decembra sprejel sklep o nakupu zbirke dvanajstih slik L. Spazzapana za 95 milijonov lir. V zvezi s tem se seveda odpira vprašanje, kje bodo slike razstavljene, v Attemsovi palači ali v galeriji Spazzapan v Gradišču, kamor bi po naravni logiki sodile. Komunisti so postavili zahtevo, da se o tem čimprej razpravlja in vprašanje tudi reši, mimo polemik, o vlogi pokrajinskega muzeja na Kornu ter vloge deželne galerije sodobne umetnosti v Gradišču. Odbornik De Grassi je na poseg komunistke Di Dato dejal, da je vprašanje, kje bodo slike razstavljene tesno povezano z rešitvijo težav okrog galerije Spazzapan. Zaenkrat bodo slike, (pravzaprav so že) razstavljene v Attemsovi palači. De Grassi je dejal tudi, da so objekt v zadnjem času opremili z a-larmnim sistemom, da je palača tudi V nočnem času pod stalnim nadzorstvom, da so obnovili električno napeljavo in sprejeli nekatere druge n-krepe, za zavarovanje eksponatov.
Sklep je bil ratificiran, ob vzdržanju komunistov. Veliko besedi je bilo na ponedeljkovi seji izrečenih tudi glede politike pokrajine na socialnem področju. V ratifikacijo je pokrajinski odbor predložil dva sklepa zgolj finančnega in formalnega značaja o višini oskrbovalnine v zavodu za gluhoneme ter v pokrajinskem zavodu za oskrbo prizadetih otrok. Gre za dve strukturi, ki ju je potrebno temeljto preurediti, paciente pa zaupati odgovarjajočim službam KZE oziroma občine'. Sicer b,o o tem še veliko govora v skorajšnji razpravi o proračunu.
Pokrajinski svet je na zadnji seji opravil tudi nekatera imenovanja. Tako je bila obnovljena (pravzaprav potrjena) sestava osemčlanske komisije za upravljanje pokrajinskega prevoznega podjetja. Potrjena je bila dosedanja sestava, potrjen pa je bil tudi predsednik, republikanec Marino Marin.
Na začrfku seje pa je predsednik pokrajine Cumpeta poročal o vrsti sestankov, ki jih je imel v zadnjih tednih glede reševanja pereče gospodarske problematike. Zadnji je bil sestanek z ministrom De Michelisom, ki je zagotovil, da gospodarska pobuda, Id jo skušajo uresničiti v Margheri, ne pomeni neposredne konkurence za možnosti razvoja tukajšnjega podjetja Consorzio officine meccaniche Goriziane.
Pokrajinski svet se bo predvidoma sestal v ponedeljek, 11. t.m.
V Steverjanu bo 6. in 7. julija
V teku priprave na jubilejni 15. festival domače glasbe
V Steverjanu so že stekle priprave na 15. jestival domače glasbe. Kot je že bilo poudarjeno ob zaključku lanskega jestivala bodo prireditelji vložili v pripravo letošnjega veliko zavzetosti, saj bo ta festival že petnajsti zapored in bo torej predstavljal ne samo uspeh in zaključek uspele domislice marveč mora predstaviti tudi nekako prelomnico. Zanimanje za števerjanske festivale je namreč v zadnjem obdobju rahlo u-padlo. Zaradi tega so prireditelji že lani povedali, da bodo skušali nuditi nekaj novega, ki ga bodo seveda dodali vsemu pozitivnemu kar so nabrali v petnajstih letih. Festival je vsekakor uspešna vsakoletna prireditev, postavlja se ob stran večjemu in še prej zamišljenemu podobnemu festivalu v Ptuju. Števerjanski festival pa je imel tudi to pozitivno plat, da so ljubitelji narodnozabavne gasbe širom po Sloveniji in v zamejstvu spoznali to našo zamejsko vasico. Istočasno pa je šla prav z ansamblom Lojzeta Hledeta slava Števerjana v svet. Sam ansambel pa je imel toliko uspeha, da je posnel nekaj pramofonskih plošč in kaset, ki so se z uspehom prodale. Marsikatera izvirna narodna pesem pa je nastala prav v tem kraju.
Letošnji festival, ponavljamo že petnajsti po vrsti, bo 6. in 7. julija 1985. Na festivalu se lahko prijavijo slovenski ansambli, ki goje narodnozabavno glasbo. Obe skladbi ki ju bodo ansambli izvajali morata biti izvirni ter prvič izvedeni na letošnjem festivalu. Ansambli so dolžni
poslati organizatorju osebne podatke ter tudi kratko zgodovino ansambla-Tudi letos bosta sestavljeni dve komisiji, strokovnjakov in občinstva-Nagrajevali bodo tako besedilo kot glasbo. Podelili bodo pet nagrad od
500.000	(za najboljšo melodijo) do
50.000	lir. Prijavo za sodelovanje je 'poslati do 31. maja letos na naslov: SKPD F. B. Sedej, — Ansambel L-Hlede, Trg svobode 6, 34070 ŠteveT-jan - San Floriano del Collio, Gorizia - Italia.
Organizatorji so pisma z vabili ze poslali njim znanim ansamblom. Seveda se lahko prijavijo tudi druge skupine.
Uspela matineja društva Lipizer
Tudi zadnja nedeljska koncertna matineja v avditoriju je uspela. Trojica glasbenih izvajalcev Tria Scaligera (violinist Roberto Mattoni, vio-lončelistka Luisella Ghirello in pia' nistka Luisella Cattaneo) je publiki nudila skladbe Haydna, Brucha, Beethovna.
izleti
Predstavitev novega dela Giovanni] a Padoana - Vanni ja
Knjiga spominov na odporniško gibanje odpira diskusijo o nerešenih vprašanjih
Nad petsto strani velikega formata z drobno pisavo. Kopica imen, podatkov, dokumentov, slik. To je knjiga Krminčana Giovannija Padoana -Vannija z naslovom »Un’epopea par-tigiana alla frontiera tra due mondi«, ki je pred kratkim izšla pri videmski založbi Del Bianco. Predstavili so jo prejšnji petek zvečer v kr-minskem mestnem gledališču, ki je bilo za to priliko nabito polno. Ni namreč vsakdanji pojav, da znan domačin, bivši garibaldinski poveljnik, izda knjigo spominov v kateri boš našel toliko imen bojnih tovarišev, podroben opis podatkov o pohodih, bitkah, o sodelovanju med garibal-dinci in slovenskimi partizani na našem ozemlju.
Giovanni Padoan - Vanni je vzbujal tako med vojno kot kasneje marsikatero kontestacijo. Že pred dvajsetimi leti, ko je izšla njegova prva knjiga, ki se sicer po razsežnosti ni mogla primerjati s sedanjo, je bilo okrog nje precej polemik. Tako v italijanskem svetu kot tudi pri Slo vencih, saj je Padoan tudi v knjigi jasno izpovedal to kar je zagovarjal že med vojno: ni mu bilo namreč všeč, da je garibaldinska divizija Garibaldi - Natisone prišla v operativni sklop slovenskega IV. korpusa
Slovenski zgodovinarji so mu takrat oponirali. Brez dvoma bo tudi sedanja knjiga našla kritične pripombe s strani slovenskih zgodovinarjev in preučevalcev narodnoosvobodilnega boja. Polemike pa bodo tudi med italijanskimi protifašisti, najbrž za radi drugih stvari objavljenih v knjigi. Nekateri so napovedovali, da bodo kritični na sami krminski predstavitvi, potem pa so se očitno premislili in sploh niso prišli na predstavitev.
Ta je bila zelo slovesna. Večer je pripravila kulturna komisija krmin-ske občine. Večer je otvoril predsednik komisije prof. Eraldo Sgubin, ki je dejal, da so bili znotraj komisije in tudi na občini pomisleki ali je potreba po uradni predstavitvi te knjige. Prevladala je težnja, da se knjiga domačina predstavi.
O knjigi so govorili znani preučevalci odporniškega gibanja. Prof. Giovanni Miccoli in Galliano Fogar z Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja iz Trsta ter duhovnik prof. Aldo Moretti z videmskega sorodnega inštituta. Vsi trije so de jali, da so sledili nastajanju te memoarske knjige. Piscu se bo lahko očitalo, da vztraja na svojih nekda-
njih pozicijah, ki niso bile podobne tistim drugih garibaldinskih poveljnikov, vendar da so v knjigi načeta tudi številna vprašanja, ki so bila do-sedaj tabu. O teh vprašanjih je treba govoriti, razpravljati, dokumentirati se, so dejali Miccoli, Fogar in Moretti. Ni moč dopuščati, da desnica izkorišča napake in marsikdaj stranpota odporniškega gibanja in protinacističnega boja. Omenjeni so bili tudi spori med garibaldinci in osoppovci, o čemer je precej govora v knjigi.
K razpravi so se potem oglasili še nekateri, sklepno besedo je imel avtor. Knjiga bo sprožila marsikatero polemiko. Brez dvoma bodo kritiki dali na pravo mesto tudi kako netočnost, saj imamo na eni strani pisce memoarov, ki opirajo svoje pisanje predvsem na lastne izkušnje, na drugi pa tiste zgodovinarje, ki pišejo predvsem na podlagi ohranjenih originalnih dokumentov tako borcev za svobodo kot okupatorskih sil in ki prav zaradi tega dajejo bolj popolno in tudi točnejšo sliko. Kronist sicer ne more komaj dva dni potem ko je dobil v roke debelo knjigo napisati o njej kaj popolnejšega. Zaradi tega se tu omejujemo na kroniko dogodka. (mw)
Društvo goriških upokojencev obvešča vse udeležence avtobusnega izleta v Sežano in Lipico 8. marca letos, da bosta avtobusa odpeljala po naslednjem umiku: Gorica, Travnik, ob 8. uri, Štandrež 8.05, Sovodnje 8.10. Gorica, Drevored 20. septembra (Gostilna Primožič) ob 8. uri, Pevma 8.05 Oslavje 8.10, Števerjan 8.15, Podgora 8.20. Prosimo za točnost.
razna obvestila^]
Ženski odsek KD Danica vabi na tradicionalno družabnost ob mednarodnem ženskem razniku. Družabnost bo 9. t.m. ob 19.30 v gostilni Devetak na Vrhu. Vpisovanje v trgovini Fran-dolič na Vrhu.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi v soboto 9. marca družabnost v Domu Andreja Budala v počastitev dneva žena. Vpisuje tajnica Marta in odborniki.
Ženski odsek KD »Jezero« iz Doberdoba bo pripravil 8. marca ob 20. uP na društvenem sedežu proslavo dneva žena. Poleg kulturnega sporeda bo na vrsti večerja in družabnost s pl®' som. Vpisovanje sprejemajo v trgovinah Pri Mili in Despar.
V Sovodnjah bo praznik žena, v pP' redbi domačega prosvetnega društva, v nedeljo, 10. marca. Na sporedu kulturni nastop in družabnost.
SLOVENSKO
Ji2Z3gj|5STALNO„ _ gledališče v trstu
LUIGI PIRANDELLO
Človek s cvetom v ustih
in
Cecè
enodejanki
v soboto, 9. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani v STEVERJANU
Zamenjava v vodstvu konzorcija ljudskih bank naše dežele
Consorzio fra le Banche Pc * del Friuli Venezia Giulia
■111



■IP1
I
V Codroipu, na sedežu deželnega konzorcija ljudskih bank, je pred dnevi dosedanji predsednik konzorcija Ksaverij Leban podal {»ročilo o lanskem delovanju in tudi obračun delovanja. Kot je znano je v tem konzorciju vključenih deset ljudskih bank naše dežele, med temi tudi Kmečka banka v Gorici. Na predsed-
niškem mestu rotirajo, vsak za čas enega leta, predsedniki vseh včlanjenih bank. Lebana je nasledil na predsedniškem mestu inž. Tullio Fan-tuzzi iz Pordenona. Podpredsednik pa bo v tem letu inž. Giovanni De Carli iz Humina. Na naši sliki dosedanji predsednik Leban med branjem po ročila.
Priprave sindikata CISL na pokrajinski kongres
Priprave na pokrajinski kongrC sindikata CISL, ki bo 24. in 25. maja v Gorici, so bile glavna tema razgovorov na zadnjem generalnem svetu te posoške sindikalne organizacije.
Po uvodnem poročilu tajnika Giovannija Padovana so v razpravo segli številni delegati, ki so osnovali izhodišča za skupščino.
Na sestanku so tudi poskrbeli za nekatere kadrovske spremembe. V pokrajinsko tajništvo so imenovali Vittoria Brancatija in Raffaela To-massonija. Ferruccio Calligaris in Guglielmo Ganeva pa bosta odslej člana generalnega sveta.
Posvet KPI o zdravstvu
Goriška federacija KPI priredi v soboto, 9. marca, ob 15. uri v dvorani Espomega v Ulici della Barca v Gorici posvet o položaju zdravstvene oskrbe na Goriškem. Uvodno poročilo bo imel referent federacije za zdravstvene probleme Maurizio Salomoni. Po diskusiji bo posvet skle-
nil član osrednjega vodstva KPI Iginio Ariemma.
prireditve
V Domu Andreja Budala v Štandrežu bo jutri, v četrtek, 7. marca, kulturni večer posvečen dnevu slovenske kulture. Pričetek ob 20. uri. Otvorili bodo razstavo fotografskih amaterjev, slavnostni govor bo imel novinar Marko Waltritsch, pela bosta moški zbor Skala iz Gabrij in mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Mladinski krožek priredita v petek, 8. marca, v Kulturnem domu v Gorici večer pantomime z Andresom Valdesom. Pričetek ob 20. uri.
ZSKD priredi v Kulturnem domu v nedeljo, 10. marca, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici revijo godb na pihala. Nastopajo godbe iz Doberdoba, Križa, Trebč ter Ricmanj.
Ženski pevski zbor z Laškega priredi danes ob 20.15 predvajanje filmov inž. Marjana Jevnikarja. Predavanje bo v župnijski dvorani v Romjanu.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Metropolis«. Lang.
VITTORIA 17.30-22.00 »Calde, bell®; sexy, scatenate«. Prepovedan mia®1 ni pod 18. letom.	,•
CORSO 18.00—22.00 »Lui è peggi® ^ me«.
Tržič
EXSELSIOR 18.00—22.00 »Osterman1 weekend«.
COMUNALE 21.00 Koncert komorn®ga orkestra iz Tùbingena.
Nova Gorica in okolico
SOČA 18.00 in 20.00 »Garderober«-SVOBODA 20.00 »Past v Montani«-DESKLE 19.30 »Sexy komedija P° letne noči«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^, San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, 16 ' 73328.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC*,
Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 3251 ■
darovi in prispevaj
Namesto cvetja na grob Danila P _ letica daruje Franjo Rojec 50.000 nr Kulturno društvo Skala - Gabrje.
Bach v Gallusu ob letu glasbe
Sonate za flavto in čembalo
Po dveh nadvse uspelih in zlasti zanimivih umetniških dogodkih se obeta v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v četrtek, 7. t.m. ob 20.30 — vedno za ciklus BACH V GALLUSU OB LETU GLA-. 'iBE — nov večer, na katerem bosta sodelovali dve Jhiadi tržaški umetnici, flavtistka Erika Slama in čem-ealistka Rosanna Posarelli, ki se bosta uglasili na te-Bachove sonate za flavto in čembalo. Program, ki fa bosta umetnici sami ilustrirali, vsebuje 3 Sonate za flavto in čembalo (BMW 1031, BMW 1032, BMW 1034) "• S. Bacha, sonato v a-molu BMW 1013 za flavto solo
pa še Capriccio sopra la lontananza del fratello dilettissimo za čembalo.
Bach je napisal 4 sonate za flavto in čembalo, 3 sonate, za flavto in continuo, sonato za 2 flavti in continuo v letih bivanja v Kòthenu: moramo dodati, da je prvikrat, da se uporablja prav v teh glasbenih biserih prečna namesto bolkflavte.
Najbolj fascinantna kompozicija iz tega ciklusa je sigurno Sonata v c-molu (BMW 1030), kjer ima čembalo koncertantno vlogo, medtem ko je, zlasti v drugem stavku, odmerjena velika teža- flavti. Lahko bL trdili, da je virtuoznost skupni imenovalec Sonate v A-duru (BMW 1032), medtem ko Sonato v e-molu (BMW 1035) preveva prava komorna atmosfera, velike lepote pa je Partita v a-molu (BMW 1013) za flavto solo, ki je strukturirana kot suita v 4 stavkih.. Mimo tega, da se nam zdi prav, da se mladi umetnici predstavita tudi v našem krogu, potem ko je kritika uspešno ocenila njune nastope, ki sta jih imeli drugod, bi radi povedali par besed v njihovo predstavitev.
Flavtistka Erika Slama se je začela že zelo majhna učiti kljunasto flavto, nakar se je posvetila prečni flavti pod vodstvom Miloša Pahorja. Po diplomi na tržaškem konservatoriju Tartini se je Erika Slama izpopolnjevala na različnih tečajih in ima za sabo že precej koncertov v različnih komornih zasedbah. Snemala je za RAI in je sodelovala pri snemanju plošče »Flavta v baroku«, ki jo je izdala SMR. Pianistka in čembalistka Rosanna Pasarelli je po diplomi na tržaškem konservatoriju Tartini že sodelovala na različnih glasbenih iniciativah in je tudi že snemala za italijanski RAI. Uspešno je sodelovala tudi na seminarjih za glasbeno interpretacijo.
ALEKSANDER ROJC
Klavirski recital Andrea Lucchesinija
Klavirski recital Andrea Lucchesi-nija je v ponedeljek, 25. februarja, privabil v gledališče Rossetti v Trstu številne poslušalce. Koncert je bil v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva.
V prvem delu koncerta se je mladi pianist predstavil z obsežno Sonato op. 106 v B-duru imenovano Eam-merklavier (»za klavir s kladivci«) Ludvika van Beethovna. V tej sonati je skladatelj uporabil vse možnosti klavirja glede barv, izraznih od tenkov in dinamike ter ji dal simfonični značaj, da je lahko izpovedal svojo bridkost in trpljenje. Beethovnu ni bilo nikoli tako hudo kot leta 1818, ko je pisal to sonato. Bil je bolan, gluh in sam. V tej klavirski skladbi, zrcalu neutesnjene duše, razvija skladatelj zapletene glasbene misli, ki jim lahko sledi na njenih številnih stranskih poteh le pronicljiv razum, ne da bi izgubil pregled nad enovitostjo skladbe. Učinkovitost skladbe ni na površju: prodreti moramo v najgloblje glasbeno tkivo, da dojamemo njeno presunljivo izpoved. Zato zahteva to glasbeno delo zre lega. izkušcve- • bnnSnlca. ki je ra zumsko dorasel zapleteni glasbe:
govorici. Mladi še neizkušeni pianist Lucchesini tako globoko čustveno in razumsko izpoved še ni znal izraziti, še posebno ni dorasel obsežnemu tretjemu stavku Adagio sostenuto: pretresljivi molitvi za svetlobo in srečo, ki se dviga iz teme in žalosti. Njegovo podajanje je bilo le površinsko, nedorečeno,' ki ga ni mogel nadomestiti z virtuozno klavirsko igro — prepričljivost interpretacije je vedno skladnost srca, razuma in rok.
. V drugem delu glasbenega večera smo slišali Fantazijo v C-duru op. 17, eno največjih klavirskih del Roberta Schumanna. Skladatelj je Fantazijo napisal z namenom, da bi ves izkupiček od izdaje tega dela podaril skladu za Beethovnov spomenik v Bonnu.
Fantazija je zgrajena iz treh stavkov, Prvi stavek Molto fantastico e appassionato, ki ga je hotel skladatelj poimenovati »Ruševine«, je globoka tožba in strastno hrepenenje po Clari Wieck, skladateljevi bodoči ženi, ki jo je moral zapustiti.
Drugi stavek Moderato - con molta energia imenovan »Slavolok zmage« je zmagoslavna koračnica pisana v obliki rondoja.
Predpredzadnja premiera sezone v opernem gledališču Verdi
Muzikalno in režisersko odlična
predstava Menottijevega »Konzula«
. Po skoraj 34 letih se je v tržaško gledališče Verdi vrnila Menottijeva opera »Konzul« (11 Con-fci je doživela svojo krstno uprizoritev marca 1950 v Philadelphii, torej le leto pred Prvo tržaško uprizoritvijo. Od takrat do danes so Menottijeva dela na repertoarju gledališča -^rdi prisotna še osemkrat, tako da se je trža-sko občinstvo lahko seznanilo, takorekoč. z vsem nlegovim opernim opusom.
»Konzul« zavzema v njem vsekakor poseb-r0: nedvomno po svoji glasbeni ekspresivnosti in kompozicijski spretnosti in sporočilnosti najpo-^mbnejše mesto. Opera je nastala po drugi sve-ovni vojni v času takoimenovane hladne vojne, 0 so se družbeni sistemi radikalizirali v svoji aPrtosti in gluhosti za človečnost, pa naj se po-£m ta gluhost izraža skozi sistem policijske pri-iie ali diktature, ali pa skozi birokratsko to-ki si v skrajni konsekvenci nekje podajata v°*o. Menotti je. svojega »Konzula« ambientiral ta okvir in je zato morda celo odveč, če bi . ™u hoteli odmerjati tudi neki teritorialni okvir, • al ie navsezadnje vseeno, če te policijski sistem imanja na vzhodu ali na zahodu tja do srednje-5 južnoameriškega kontinenta, kakor je vseeno, ,e trčiš ob zid brezdušne birokracije v kateri-°li državi tega našega sveta. Gre torej za na-j Vjtosf dramatično obsodbo prisile pa obenem za tragično spoznanje nemoči pred njo kot ,°m, pred katerim je možna rešitev samo tja, ^or vrata niso nikoli zaprta — v smrt. n Kratek povzetek vsebine. Johna Sorela, člana tajne organizacije v neki policijski drža-s(' Preganja policija. Pred njenim vdorom v ^unovanje se skrije: Policija zaslišuje njegovo sld° ^a9do in mater in ko agenti odidejo, John epe umakniti se čez mejo, še prej pa naroči n*}- naj gre na konzulat neke tuje države, kjer ji si izposluje vizum, da bi se mu lahko legal-1;, skupno z bolnim otrokom in materjo pridru-j^a v neki svobodni deželi. In tu se začenja ^andino romanje na konzulat, kjer pa ima oprav-z birokratsko uradnico, saj do konzula ne ne r.®- Per nima časa, ali ga ni in je skratka iden, čeprav je kot gibalo zgodbe nenehno soteu. Papirji, papirji, dokumenti, vedno zno-irj’ ?an zn dnem, jutri, pojutrišnjem in spet ju-ln pojutrišnjem v nedogled... ime, priimek.
starost, stan itd. Medtem Magdi umre bolni otrok, potem še mati. Vsi Magdini napori, "da bi dobila vizum »svobodne države« so zaman. Potem pride preko Johnovega zaupnika Assona sporočilo, da se John namerava vrniti. Magda mu napiše listek, v katerem roti Johna, naj se ne vrača, toda le nekaj časa potem ko Magda znova brez uspeha zapusti konzulat, se vanj zateče John, ker mu je policija na sledi, misleč, da bo lahko varen na »izventeritorialnem prostoru«. Toda v konzulovi odsotnosti policija vdre v konzulat in Johna aretira. Končno omehčana tajnica Kate mu še prej obljubi, da bo o njegovi aretaciji obvestila konzula in po telefonu sporočila Magdi njegov povratek in aretacijo. V Magdi-nem stanovanju brni telefon, toda Magda se vrne trenutek prepozno in v skrajnem obupu izvrši svoj samomorilni naklep.
Menotti je dal tej dramatični zgodbi. glasbeno obleko, ki pretresljivosl njene vsebine še potencira s prijemi, ki so sicer moderni, sodobni v izrazilih, ki pa so tudi še vedno vezani na melodično linijo, ki je pogosti recitativi in občasne disonance prav nič ne motijo. Nasprotno, z neko hoteno simbiozo, izkoriščajoč zdaj eno, zdaj drugo izrazilo, prilagaja muziko besedilu, piše muziko takorekoč nanj in dosega naravnost presunljivo plastične učinke, ko se zgodba izživlja bolj z muziko kot tekstom do take silovitosti, da stopa tekst dejansko v ozadje in pripovedujejo le zvoki orkestra in človeškega glasu. Opera u-činkuje zato moderno v smislu verzima, ohranja pa še elemente klasične melodrame v romantičnem puccinijevskem smislu.
Da pa gre pri »Konzulu« za enovito avtorsko delo, je pripisati razlog tudi temu, da Menotti ni samo avtor muzike pač pa tudi besedila (baje po resničnem dogodku), v našem tržaškem primeru celo avtor režije, kar vse je prišlo pri uprizoritvi do polne veljave, saj v odrski postavitvi takorekoč ni bilo šibke točke, pri čemer se je tudi scena Carla Savija imenitno vključila tako v režijski koncept kot v sam vsebinski značaj dela. Borni Johnov dom na eni ter odbijajoča mrzlost konzularne čakalnice na drugi strani sta učinkovito poudarjal kontrastno razdvojenost občutij.
Uprizoritev se je nadalje oslanjala tudi na ubranost orkestra in nosilcev vlog, kar v Verdiju ni tako pogost pojav. Dirigent Spiros Argiris je znal z orkestrom ustvariti ustrezno vzdušje in zlasti njegovo podčrtavanje ključnih situacij in vsebinskih poudarkov z dognanim doziranjem zvočne mase je učinkovalo z veliko prepričljivostjo.
Največji nosilni delež med nastopajočimi akterji je slonel na Johnovi ženi Magdi, ki jo je z dognano igro, predvsem pa z natančnim doziranjem svojega dramatično obarvanega soprana oblikovala Adriana Morelli. Zelo močan in vsestransko prepričljiv lik njene matere je s toplino glasu podala mezzosopranistka Ambra Vespasiani, ki je za svojo uspavanko ob umirajočem otroku v zibelki izzvala dolg in spontan aplavz ob odprti sceni. Johna Sorela je pel postavni baritonist Louis Otep, čigar vloga pa zahteva bolj igralske kot pevske poudarke, vendar je pevec zadovoljil v obeh. V vlogi policijskega .agenta je nastopil naš tržaški slovenski (sicer v Jugoslaviji delujoči) basist Ivan Sancin in po dolgem času smo spet lahko prisluhnili njegovemu kultiviranemu petju in basu mehkih kontur. Le zakaj ga vodstvo gledališča večkrat ne vabi? Od Kate Batter v. vlogi konzularne tajnice bi si želeli več birokratske hladnosti v nastopu in glasu. Ubrano in vsestransko lepo galerijo ljudi iz konzularne predsobe so podali basist Mario Lu-peri (Kofner), Anna Assandri (Anna Gomez), Lauretto Brovida (Verd Boronel), še zlasti pa Bi-biana Goldenthal (tujka) z mojstrsko igro in pa tenorist Sergio Tedesco v vlogi rokohitrca kljub najavljeni glasovni indisponiranosti. Ustrezen je bil tudi Giorgio Gatti kot Johnov zaupnik Assan.
Če je občinstvo tako med predstavo samo, na primer ob tercetu in kvintetu v prvem dejanju, ob uspavanki v drugem in ob silovitosti protesta proti mrzli birokraciji v drugem delu drugega dejanja, kakor ob koncu, ko je prišel na oder tudi avtor Menotti, iskreno aplaudiralo, je bilo v dvorani že na samem začetku in pozneje več praznih sedežev kot običajno. In vendar sodi »Konzul« v sam vrh dosedanje sezone.
JOŽE KOREN
Tretji sklepni stavek Lento sostenuto — »Zvezdnata krona« je ganljivega liričnega značaja.
V izvedbi te skladbe je bil Lucchesini bolj prepričljiv v hitrih razgibanih delih, polnih pasaž, kot v izpovedno liričnih. Posebno pozornost bo moral posvetiti trajanju pavz,, ki so organsko povezane v glasbeni tok in ustvarjajo s tišino napetost in kontrast zvoku. Interpretacija Schuma-nove Fantazije je bila v celoti prepričljivejša od podajanja Beethovnove glasbe.
Nadobudni pianist Andrea Lucchesini je navdušil publiko predvsem z mladostjo, izrednim glasbenim spominom in virtuoznim igranjem; manj Pa z interprètacijsko poglobljenostjo. Najbolje je podal dodatek Polonezo F. Chopina.
MIRKO SLOSAR
Književna mladina razpisuje nov natečaj
V času, ko se tiskajo prve tri knjige zbirke ALEPH (Štefan Remic, Igor Zabel, Milan Kleč), Književna mladina Slovenije, spodbujena z odzivom in uspehom prvega natečaja, znova razpisuje NATEČAJ ZA KNJIŽEVNO DELO
Književno delo naj bo predloženo v dveh izvodih tipkopisa; avtor naj priloži polno ime in priimek, naslov, kratko biografijo ter morebitni seznam dosedanjih objav.
Delo je treba poslati do 1. maja 1985 na naslov RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom Za Književno mladino.
Natečaj je namenjen kvalitetnim besedilom ne glede na njihovo zvrstno, estetsko in generacijsko pripadnost.
Predvidoma tri dela (vsaj en prvenec) bodo izbrana za knjižni natis v pričetku leta 1986. Izidi natečaja bodo objavljeni letos jeseni.
Nekaj novosti Založništva tržaškega tiska
aložništvo tržaškega tiska je v v^jBem času dalo na knjižni trg šte-nove publikacije. Nekatere še ls0J0 Po svežem črnilu, druge so ne-to Z/.® starejšega datuma, vendar za-t'tko H manj aktualne in pomembne, Brna Je treba nanje opozoriti, hio 0<*en. Pa na kratko reklamizira-nov*h knjig ZTT, naj pou-boij da se naša založba čedalje bišk UVeljavUa v slovenskem založ-tak0etri Prostoru (in ne samo v njem) hih r,S .iskanjem domačih leposlov-Set inov;itet kot tudi s produkcijo ka-(pa j11, seveda s knjigami, ki »služijo«
r, .	“ .lih til Ir/V -1 r-v-i . 1 j	\ rrn Ir f/~»lr
èas.
tako imenujemo) za kratek
p ;	imenuj
n tem seveda ne smemo sprege .. | Pomembne posredniške vlo-
re Sfe*5 •f?-vodl--v \uje jezi'
tja 1Ils>cino in italijanščino) oprav-Sez^ r.edno kulturno poslanstvo in s slovensko ustvarjalnostjo. eelmln111 P°dročju je sodelovanje s °Vsko »Dravo« zgledno.
- Martin Kačur,
; der Idealist
Najnovejši knjigi ZTT sta iz zbirke Eseji. Deveti zvezek te zbirke je namenjen Političnim spisom Albina Prepeluha - Abddtusa (1880 - 1937), publicista in politika, ustanovitelja naše prve socialistične, vendar ne strankarske revije »Naši zapiski«. Imel je živahne in tesne stike z Ivanom Cankarjem in J. E. Krekom. • To bo najbrž tehten prispevek k poznavanju razvoja slovenske politične in socialne misli.
Deseti zvezek zbirke »Eseji« pa je podpisal znani polemični spremljevar lec sodobnega slovenskega kulturnega utripa in pisatelj Jože Javoršek, ki se v Intenzivni negi (tak je naslov knjige) sooča predvsem z nekaterimi evropskimi umetnostnimi pojavi in imeni, ne da bi pri tem zanemarjal povezave s »slovenskim stanjem«...
O prevodih in sodelovanju s ce-
lovško Dravo smo že pisali. Naj tokrat omenimo samo tri lepe in lično opremljene knjige (oprema je sploh odlika vseh izdaj ZTT). V nemščini sta izšla prevoda Cankarjevega Martina Kačurja in Kardeljevih Spominov, medtem ko je italijanskemu bralcu namenjen Kosmačev Tanta-druj.'
Glede tako imenovanega »kratkočasnega branja« naj rečemo samo besedo o dveh knjigah. Gre za Zamenjano nevesto Dorothy Eden in za Dolino kraljev Philippa Vandenberga.
Na začetku smo omenili tudi produkcijo kaset. Gre predvsem za magnetofonske zapise znanih pravljic iz svetovne in domače literature, ki jih izvajajo priznani slovenski gledališki igralci. Mimo kaset pa Založništvo tržaškega tiska skrbi tudi za mladinske knjige, ki jih v lepih in živih ilustracijah in risbah lahko nabavimo tudi v Tržaški knjigami.
Nogomet: danes četrtfinalne tekme v evropskih pokalih
Povsod zanimivi boji
Po zanesljivi zmagi krasovk v Neaplju
Tudi v povratni tekmi igrati odločno, hrabro, požrtvovalno
Danes bodo na sporedu prva četrtfinalna srečanja evropskih nogometnih pokalov. Italijo predstavljajo kar tri ekipe, medtem ko pa brani jugoslovanski nogomet le sarajevski Željezničar.
V pokalu prvakov se bo Juventus doma pomeril s češkoslovaškim prvakom Sparto iz Prage, ki sestavlja skoraj polovico državne reprezentance. Vseeno so Juventusovi igralci favoriti v tem srečanju, saj imajo
Pokal prvakov
•	Austria (Av.) - Liverpool (Angl.)
•	JUVENTUS (It.) - Sparta (ČSSR)
•	Bordeaux (Fr.) - Dnjeper (SZ)
•	Goteborg (Šve.) -Panathinaikos (Gr.)
Pokal pokalnih prvakov
•	Everton (Angl.) -Fortuna Sittard (Niz.)
•	Larissa (Gr.) -Dinamo Moskva (SZ)
kratke vesti
Karpov - Kasparov zopet 2. septembra
MOSKVA — Mednarodna šahovska zveza je tudi uradno preklicala dosedanji dvoboj za svetovni naslov šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom. Nov dvoboj se bo pričel 2. 9. letos.
Bolzano italijanski prvak
BOČEN — Bolzano je v tretji in odločilni tekmi premagal moštvo Al-leghe s 14:3 in tako osvojil naslov italijanskega ekipnega državnega prvaka v hokeju na ledu.
Žeravica ali Novosel na krmilu Barcelone
MADRID — Po pisanju španskega časopisja bo španski košarkarski prvoligaš v prihodnji sezoni zamenjal trenerja. Kandidata pa naj bi bila jugoslovanska strokovnjaka Žeravica ali Novosel.
več mednarodnih izkušenj, poleg tega pa še Platinija, ki je sposoben sam osvojiti tekmo, ter Bonieka, ki se v evropskih nastopih spremeni. Juventus je celo favorit za končno zmago v tem pokalu, saj je od resnično močnih evropskih klubov ostal le Liverpool, ki pa ni več tisto »strašilo«, ki je lani v Rimu premagalo Romo po enajstmetrovkah. Po drugi strani pa je ta pokal še edina trofeja, ki manjka turinskemu društvu.
•	Bayern Miinchen (ZRN) -ROMA (It.)
•	Dinamo Dresden (NDR) -Rapid (Av.)
Pokal UEFA
•	Manchester Un. (Angl.) -Videoton (Madž.)
•	ŽELJEZNIČAR (Jug.) -Dinamo Minsk (SZ)
•	INTER (It.) - Kòln (ZRN)
•	Tottenham (Angl.) -Real Madrid (Šp.)
V 9. kolu finalne skupine evropskega košarkarskega pokala prvakov bosta drevi ob 20. uri v Zagrebu igrali izredno pomembno tekmo domača Gibona in rimska Bancoroma. Za obe moštvi je to srečanje ključno za uvrstitev v superfinale in za o-boje je zato imperativ zmaga.
Gibona je seveda v rahli prednosti, saj bo nastopila pred domačim občinstvom. Zagrebčani pa doma doslej tudi niso še izgubili srečanja. Po drugi strani pa je drevišnje sre-čanje zadnja priložnost za Bianchi-nijeve košarkarje v tem pokalu. V primeru poraza bi bili dokončno izločeni iz supèrfinala.
Bolonjski Granatolo pa bo svojo tekmo tega kola igral jutri doma proti Real Madridu. Bolonjčani so v zadnjem času v zelo dobri formi
V	pokalu pokalnih prvakov, ki ga je v lanski sezoni osvojil prav Juventus, bo Roma, Id je trenutno v hudi, prej psihološki kot tehnični krizi, svojo prvo tekmo igrala v Munchu proti tamkajšnji zelo solidni e-kipi Bayerna. To je idealna priložnost za Romo, da reši svojo sezono.
V	pokalu UEFA pa bo Inter igral s Kolnom, ki je s Schumacherjem, Allofsom, Littbarskim in drugimi izredno močna ekipa, saj sestavlja o-grodje nemške državne reprezentance. Željezničar pa bo meril svoje moči s solidno sovjetsko ekipo Dinamo iz Minska. Jugoslovanska ekipa ni v najboljši formi, vendar pa so sarajevski nogometaši optimisti ter računajo na uvrstitev v polfinale pokala UEFA.
Italijanska TV bo ob 22.15 po 1. sporedu posredno prenašala posnetek tekme Juventus - Sparta, ob 23.15 pa bosta po 2. sporedu posredna posnetka srečanj Inter - Koln in Bayern - Roma. Ljubljanska TV bo ob 15.40 neposredno prenašala tekmo Željezničar - Dinamo Minsk, TV Koper pa posredno ob 22.10.
in bodo proti Madridčanom skušali doseči prestižno zmago.
Srečanje Makabi - CSKA pa so že odigrali. Zmagali so Izraelci s 87:81.
LESTVICA
Makabi Tel Aviv (Izr.) 12; Gibona Zagreb (Jug.) in Real Madrid (Šp.) 10; Bancoroma Rim (It.) in CSKA Moskva (SZ) 8; Granarolo Bologna (It.) 2.
Koprska TV bo drevi, s pričetkom ob 19.55 neposredno prenašala srečanje Gibona - Bancoroma.
Dirka Pariz - Nica:
Madiata 2. etapa
ST. TRIVIER — Francoz Madiot je osvojil včerajšnjo drugo etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz -Nica. Na skupni lestvici pa je vodstvo prevzel Nizozemec Osterbosch.
Veselje v Krasovem taboru po nedeljski zmagi v Neaplju je bilo seveda izredno. Bolj kot v marsikaterem drugem športu psihična obremenitev v namiznem tenisu »zbije« tudi tako rutiniranega športnika ali špot-nico, kot je na primer Sonja Milič.
»Ko igraš, si seveda pod velikim psihičnim pritiskom, še večja muka pa je, ko svojim igralkam slediš s klopi. Mislila sem, da sploh ne bom vzdržala. Vnaperj so me mučili dvomi: in če Damjani ne bo uspelo premagati Caranantejeve in ko bi celo Marina izgubila z Mauriellovo ... In ko bi bil rezultat 4:4. Kaj potem? Vse pa se je končalo v najboljšem redu in vse skupaj smo si oddahnile,« je presrečna dejala kapetan in trener naše ekipe po zanesljivi zmagi proti S letami.
»Čutila sem v sebi, da bomo zmagale s 5:2. Domačinke pa se niso predale tako lahko in rezultat bi lahko bil tudi 5:4,« je pristavila Marina Cergol,
Tudi prezadovoljni Damjana Sedmak, ki je odlično opravila svojo nalogo, in Sonja Doljak, Id zaradi poškodbe zapestja dolgo časa ne nastopa, sedaj pa že pridno trenira in ni izključno, da bo že v soboto v Krasovi postavi v povratnem srečanju v Repnu, sta se strinjali z Marinino trditvijo.
»S takim tehničnim direktorjem kot sem jaz, je bilo nemogoče izgubiti . . .,« se je pošalil Krasov spremljevalec Lucijan Milič.
Zares prijetno (in ne samo zaradi zmage) nam je bilo v družbi »male Krasove odprave«. Od blizu smo spoznali, da so prijateljstvo, trdo delo, skromnost, požrtvovalnost velike o-dlike naših deklet.
Naša dekleta so sedaj na pragu novega slavja. V soboto bodo proti Stetanu igrala povratno srečanje. Tokrat doma, pred svojim občinstvom. Glede na zanesljivo zmago v Neaplju si sploh ne moremo predstavljati, da bi lahko Sonja Milič in tovarišice ne izkoristile velike priložnosti.
Vendar ....
Da, tudi sobotno povratno finalno
srečanje gre jemati z enako resnostjo, hrabrostjo kot prvo v Neaplju-Kajti namignili smo Miličevi: »Prva velika ovira je za vami, ne misli3 pa, da bodo Neapeljčanke celo v prednosti v povratni tekmi. Vi bost® igrale pod velikim psihičnim pritiskom, pod imperativom zmage, Neapeljčanke pa bodo verjetno igral® sproščeno, kot ekipe, ki nimajo kal izgubiti . . .«
»Sedaj moramo stisniti zobe, odpraviti moramo še nekatere pomanjkljivosti iz prve tekme. Naša prednost pa je v tem, da sedaj poznamo svoje nasprotnice, s katerimi že dolgo časa prej nismo igrale,« je dejala Sonja.
Kaj pa meni o povratni tekmi trener neapeljskega moštva Giancarlo Rizza?
»Kras je tudi v povratnem srečanju nesporen favorit. Vnaprej pa s® ne predajemo. Dali bomo vse °u sebe, da bi izbojevali tretjo tekmo-Zavedamo pa se, da bo izredno izredno težko.«
Vsi naši ljubitelji športa bodo torej v soboto priča za nas izredno P0" membnemu dogodku. Pričakovati ie množičen obisk naših navijačev, kat bi bilo najlejše in obenem tudi zasluženo plačilo za naše igralke, ki bodo pred novo in letos najtežjo preizkušnjo.
Povratno finalno srečanje Kras ' Štetan Neapelj bo v soboto, 9. 3., °u 17. uri v telovadnici v Repnu.
(B. Lakovič)
domači šport J Danes
SREDA, 3. marca 1985
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.45	v Gorici, Kulturni dom: Olympia - Torriana.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.45	v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Torriana.
UNDER 15 — ŽENSKE
16.30	v Štandrežu: Olympia - Farra-
TAKO DANES V TREH EVROPSKIH POKALIH
Košarka: drevi v pokalu prvakov
Cibona-Bancoroma
Trebenci ugnali vodilnega
V nedeljo je bil v Trebčah slovenski derbi v 3. nogometni amaterski ligi, ,v katerem je domače moštvo Primorca nepričakovano, toda zasluženo kar s 4:2 premagalo vodilno ekipo doberdobske Mladosti. Na sliki: posnetek s
tega srečanja
komentar trenerja Jadrana andreja žagarja
Napak ne smemo več narediti
Čeprav smo pred odhodom v Padovo vedeli, da nas čaka težka tekma, smo na tihem le vsi pričakovali zmago. Tekma sama pa je tudi pokazala, da so bili naši tihi upi povsem upravičeni. Moje osebno mnenje je, da smo tekmo izgubili v prvem polčasu, čeprav je razvoj dogodkov v drugem delu tudi še dajal možnosti za zmago. Virtus je pred to tekmo.v Castelfrancu dosegel v vseh 40 minutah 52 točk, na domačih tleh proti Vicenzi pa 64. Torej njihov napad ni v kakšni posebni formi, celo nasprotno. Pred tekmo so tudi izjavili, da nimajo nikakršnih ambicij, saj so si obstanek zagotovili, za »play-
off« pa tudi nimajo več možnosti.
V takem stilu se je tudi tekma začela, saj smo v 3. minuti vodili z 8:2. Zaradi slabega skoka v obrambi in premalo gibljive prve linije v conski obrambi, pa so domači že v 5. minuti povedli s 13:12 in v prvem polčasu smo prejeli kar 61 točk, ob tem pa dovolili nasprotniku, da nam je pobral kar 14 žog v naši obrambi. V premoru smo se dogovorili, da se vsak posameznik maksimalno angažira v obrambi in tudi v skoku pod svojim košem. V prvih šestih minutah drugega polčasa smo naredili delni rezultat 17:2 in povsem preokre-nili rezultat v našo korist. Res dobra obramba in visoka koncentracija sta terjali svoj davek in zaradi utrujenosti so se začele pojavljati napake v podajah. Ob tem so se tudi domači zbudili, začeli igrati bolj agresivno in naša prednost je skopnela. V tistih trenutkih nisem imel dovolj hrabrosti, da bi na igrišče poslal Petra Žerjala, ki je v podobnih situacijah že nekajkrat pokazal odlična igro. Bal sem se, da je bolezen pustila
pri njem prevelike posledice, toda zdaj sem prepričan, da je bila m storjena napaka. In kaj sedaj? Ostab direktni tekmeci so vsi uspeli zmagati in nam zbežali za naslednji dve točki. Ob tesni zmagi ekipe Nord v Fidanzi je tudi razlika lOy nami in peto uvrščeno ekipo ostala enaka in so možnosti za »play-oll* ostale nespremenjene. Pač pa je lem porazu in ob ostalih rezultat. nekoliko manj možnosti za vrh lestvice. Toda ob tem, da je do konca ~se osem kol, ni še nič dokončnega u* upanje za dobro pozicijo v play-°Jl še vedno obstaja, toda ob dejstvu, d" ne smemo narediti napake mi sarai-
že v soboto nas čaka eno najtežjih letošnjih srečanj. V goste prihaja Sta' fanel iz Travisa, ki nam je letos zm dal najvišji poraz v prvenstvu. ' Trevisu smo namreč Udubili z torej za 14 točk. Menim pa, da imd' mo v primerjavi s prvo tekmo tokr° precej rezerve in če nam bo publik? v pravih trenutkih stala ob strani’ lahko v soboto pričakujemo uspeh-
komentar trenerja mebla franka drasiča
V moški namiznoteniški C ligi
Lep podvig krasovcev
Vse je odvisno od sobotne tekme
Prvenstvo postaja zanimivejše. V soboto je prišlo končno do presenečenja. Uresničila so se tako moja predvidevanja, ko sem pred začetkom končnega dela prvenstva napovedal, da bodo vse tekme precej izenačene in da bo igrišče v Padovi odigralo vidno vlogo. Poraz Trenta proti Tregarofani nam daje možnost, da spet upamo na drugo mesto, s katerim imamo pravico, da se v play-off tekmah borimo za vstop v A-2 ligo. Vse bo odvisno od prihodnjega kola. Gostujemo v Nervesi, ki ima enake možnosti kot mi. Poleg tega je tudi stanje v setih izenačeno 7:7. Obeta se torej oster boj. Zmagovalec ima še upanje, poraženec pa bo naj-
brž dokončno izločen iz boja za drugo mesto. Psihološka prednost je na naši strani, saj smo Nervoso v prvem delu dvakrat premagali in smo tudi edina ekipa, ki jih je doslej porazila na domačih tleh. Poleg tega smo odigrali v soboto lažjo tekmo, ki ni zahtevala veliko psihofizičnih obremenitev in smo torej bolj spočiti kot Nervosa, ki je v Pordenonu gotovo že načela svoje psihične rezerve. Igra naših prihodnjih nasprotnic nam precej »leži«. To je ekipa, ki je izredno zagrizena, hudobna na polju, ki izziva nasprotnika. In ker je naša karakteristika, da se nasprotniku prilagodimo, postanemo tudi mi bolj odločni, bolj samozavestni, bolj učinkoviti. To mojo trditev potrjuje dejstvo, da smo proti Nervesi v prvem delu prvenstva zaigrali najboljše tekme. Tudi gostovanje kot tako ne predstavlja večje ovire. V pripravi z o-stalimi ekipami, ki sem jih do danes treniral, opažam pri Meblu zanimivost, da dekleta bolje zaigrajo v gosteh kot pred domačo publiko. Na vseh gostovanjih, razen v Pordenonu,
sem bil z igro svojih deklet zadovoljen, večkrat pa sem bil razočaran Tla domačem igrišču. To negativno lastnost ekipe pripisujejo igralke tremi pred domačim občinstvom, češ, da so naši gledalci prej pripravljeni kritizirati kot odobravati igro svoje ekipe. To bo do neke mere tudi držalo, saj je naša, sicer številna publika, precej »nema« in »mlačna«. Res pa je tudi, da se hitro »vžge«, če prisostvuje lepi igri in učinkovitim akcijam. Dokaz za to je bila domača tekma proti Nervesi. Torej »krivda« je na obeh straneh. Bolje bi bilo, da bi se v bodoče obe strani nekoliko približale s tem, da bi igralke bolje zaigrale, gledalci pa bolj pazili na naše pozitivne lastnosti in na negativne pozabili.
Osrednja tekma sobotnega kola bo prav gotovo v Trentu. Katerikoli izid je za naše barve ugoden, če zmaga Pordenone je potem prvo mesto že oddano in drugo mesto je še na razpolago. če pa zmaga Trento, potem je vprašanje prvega mesta še odprto.
Kras — Redentore Este 5:2
Štoka - Gambarin 2:1 (21:19, 18:21, 21:12); Colja - Balduin 0:2 (18:21, 16:21); Bole - Bergamini 2:1 (17:21, 12:16, 21:16); Štoka - Balduin 2:0 (21:18, 21:13); Bole - Gambarin 1:2 (22:20, 20:22, 17:21); Colja - Bergamini 2:0 (21:17, 21:19); Bole - Balduin 2:0 (21:10, 21:15).
Krasovi igralci, ki nastopajo v C ligi, so v nedeljo pripravili svojim navijačem prvovrstno presenečenje, saj so v Repnu premagali Redentore iz Esteja pri Padovi z gladkim 5:2. Res nepričakovan razplet srečanja, v katerem so bili gostje favoriti, saj so do tega kola nanizali kar šest zaporednih zmag in se vsidrali na drugo mesto lestvice. Boleju in tovarišem se ponuja izredna priložnost, da z morebitnima zmagama v naslednjih dveh kolih zasedejo drugo mesto na lestvici, kar bi bil za Krasove fante res izjemen uspeh, ki si ga pred
pričetkom prvenstva ni nadejal uit* naj večji optimist. (Z.S.)
MOŠKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Mladina — Don Bosco TS 5-
Košuta - Zidiani 2:0 (21:7, 21:1'"’ Pahor - Concini 2:0 (21:11, 21:13); vi - Cocolo 2:0 (21:12, 21:10); Košuta Cancini 2:0 (21:9, 23:21); Savi -liani 0:2 (14:21, 18:21); Pahor - ^ colo 2:0 (21:11, 21:9).
(A. S-)
Chiodino B — Kras
Pozzeco - I. Milič 2:0 (21:12,
Bellini - Legiša 0:2 (4:21, 16:21); o®1 lussi - Fabec (21:11, 21:8); Pozzeco Legiša 1:2 (21:11, 13:21, 8:21); Bell«3 si - I. Milič 2:0 (21:6, 21:5); BeUio*. Fabec 1:2 (10:21, 21:18, 11:21); B® lussi - Legiša 2:0 (21:15, 21:18); ^ zeco - Fabec 2:0 (21:18, 21:12).	.
naše šesterke v raznih prvenstvih
I\ K Adria seje tudi tokrat izkazal
Dirka za ekipno trofejo ZSŠDI v Priredbi lonjerskega kolesarskega klu-ba Adria je tudi letos doživela prodoren uspeh. Udeležba na tej deveti Uvedbi ni bila le številna, temveč ^odi kakovostna, saj so na dirki nastopili skoraj vsi najboljši jugoslovanski amaterji, ki so hkrati tudi dlani državne reprezentance pod vodstvom Francija Hvastija (od boljših j6 manjkal le lanski zmagovalec dir-be po Jugoslaviji Bulič). Tradicionalno močna italijanska društva, ki so tudi posegla po najvišjih uvrstitvah. Pa so imela v svojih vrstah tudi preboj takih tekmovalcev, ki bi lahko v bližnji prihodnosti, kot je med nagrajevanjem po dirki poudaril sam selek-tor reprezentance Gregori, oblekli državni dres.
. Uspeh dirke pa je tudi v tem, da le Prispevala k zbliževanju tekmovalcev in društev z obeh strani meje, 'krati pa zopet potrdila veliko organi-2acijsko sposobnost lonjerskega kluba.
Na sliki: tekmovalci na startu v bonjerju.
naši nogometaši v mladinskih ligah
NARAŠČAJNIKI
San Luigi — Breg 4:1 (2:0)
STRELEC za Breg: Sancin BREG: Petronio, Boneta, Cicotti, !;ta, Steržaj, Furlan, Coren, Sancin, v°lk, Di Gennaro.
.Brežani so tokrat igrali proti ekipi, C' sodi v sam vrh lestvice. Igrali so ludi proti 12. igralcu - blatu, v glav-^m pa so se celo tekmo branili. San-C'u je gol dosegel v enem od redkih Protinapadov. Pohvalili bi celo ekipo ‘•uradi požrtvovalnosti in borbenosti Uu težkem igrišču. (M. Švara)
Vesna — CGS 0:3 (0:1)
7 VESNA: Martinuzzi, Bembi, Švab, grotti, Micheli, Sedmak, Faggin, Mon-a°. Bianchi, D. Švab, 'Radioni.
Križani so doživeli zaslužen poraz, Sai se niso mogli učinkovito in enako .^redno upirati Tržačanom, ki so zna-1 Pri vseh svojih najučinkovitejših jb^ijah zadeti v črno. Tudi tokrat jbrižanom ni zadostovala inteligentna Ju borbena igra Sedmaka, ki je bil z Jehisom Švabom edini srčni buditelj v°je ekipe. Vesna je tokrat igrala Precej zmedeno, z usodnimi napaka-/b v obrambi. Priznati pa je treba udi, da so Križani igrali v dokaj okr-Jeni postavi. Najbolj se je poznala odurnost osrednjega napadalca Ten-ceia. (A. Kostnapfel)
IZIDI: Domio - Zarja prekinjena; Zaule - Opicina 1:2; S. Luigi - Breg 4:1; Montebello - Olimpia prekinjena; Roianese - Fortitudo odložena; Vesna - CGS 0:3; Muggesana - Campanelle 5:1.
LESTVICA: Muggesana 28; Olimpia 22; S. Luigi 21; Domio 20; CGS 19; Roianese 17; Vesna in Opicina 14; Zaule 12; Fortitudo 11; Zarja in Montebello 9; Campanelle 8; Breg 4.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
S. Luigi — Kras prekinjena.
OSTALI IZIDI: S. Andrea - Don Bosco 3:0; CGS - Portuale 0:4; Triestina - Opicina 0:0; Montebello - Servo-la prekinjena.
LESTVICA: Portuale 25; Opicina 21; Montebello in Triestina 20; Kras 17; CGS 12; S. Andrea 11; S. Luigi B 10; Don Bosco 4, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
Breg — S. Sergio prekinjena.
SKUPINA c
Primorje — CGS A 1:2 (1:0)
PRIMORJE: Blažan, Ukmar, Spadoni, Prašelj, M. Štoka, Princival, Tram-pus, Škabar, D. Štoka, Tomasetig, Husu.
STRELEC za Primorje: v 17. min. Tomasetig.
Po dolgem odmoru so tudi začetniki Primorja ponovno stopili na igrišče. Na domačih tleh so nerodno izgubili proti ekipi CGS A, potem ko so v prvem polčasu bili v vodstvu in nadigrali nasprotnika. V nadaljevanju pa so domačini nepričakovano popustili pobudo gostom, ki so najprej izenačili, tik pred končnim žvižgom pa celo podvojili. (H. W.)
IZIDI:	Supercaffè - Campi Elisi
2:2; S. Andrea - Triestina 0:4; Portuale - Opicina prekinjena; Primorje -CGS A 1:2.
LESTVICA: Triestina 17; Portuale 13; CGS A 11; S. Andrea 9; Campi E-lisi 8; Opicina 7; Supercaffè 6; Primorje 4; Roianese 3.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Bor — UTAT	3:2
(11:15, 15:11, 15:12, 15:13,
(8:15)
TRAJANJE SETOV: 20, 26, 16, 20 in 26 minut.
BOR: Meton, Kalc, Gombač, Germani, Marušič, Italiano, Starc, Kre-bel in Bitežnik.
UTAT je bil le za las ob neprema-ganost. Borovci so potrdili, da si zaslužijo uvrstitev v »play-off« za napredovanje v D ligo, saj so bili v četrtem setu na pragu presenečenja, pri vodstvu 13:8 pa se je zataknilo v napadu in upi so splahneli.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Intrepida — Olympia 1:3
(14:16, 15:12, 15:12, 15:13)
OLYMPIA:	Bertolini, Klanjšček,
Doktorič, Olivio, Kosič, Vinci, Maz-gom. Del Zotto, Primožič.
Proti Intrepidi iz Mariana je gori-ška Olympia slavila svojo peto zma-
CICIBANI
Breg — CGS	1:2 (0:1)
STRELEC za Breg: R. Gombač.
BREG: Gigli Fano, Zerial Štrain, M. Gombač, Mauri. R. Gombač, Švara
Bregu se je tokrat poznalo, da so stopili na igrišče prvič po dolgem času. če pa dodamo, da v glavnem niso trenirali zaradi gripe in slabega vremena, si lahko razložimo ta poraz. Vendar pa so imeli Brežani smolo, saj je nasprotnik dvakrat streljal proti vratom ter dosegel dva gola. Brežani pa so napadali vso tekmo, vendar pa njihov trud ni bil poplačan v zadostni meri. Med Brežani se je izkazal Mauri, ki je iskal izenačenje prav do zadnjega trenutka tekme. (M. Švara)
MLAJŠI CICIBANI
Breg — Fortitudo 3:2 (2:1)
STRELCI za Breg:	Grbec (2),
Bandi.
BREG: Rapotec, Virno, Lovriha, Punis, Bandi, Grpec.
Brežani so tokrat nastopili prvič po dolgem času, za nameček pa so bili še okrnjeni zaradi gripe. Vseeno pa so se na blatnem igrišču zelo izkazali, saj so svojega nasprotnika premagali, rezultat pa bi lahko bil še izdatnejši. Med našimi igralci bi tokrat pohvalili predvsem Punisa. (M. Švara)
go. Srečanje je bilo izenačeno, kar je tudi povsem razvidno iz izida posameznih štirih odigranih setih. Igralke Olympie so bile v odločilnih trenutkih prisebnejše od nasprotnic.
Kontovel Electronic Shop — Breg	1:3
(15:8, 4:15, 4:15, 10:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu, Rupel, Brischia, Danieli, Ukmar, Perini, Prašelj, Bukavec, Starc, Garbini.
BREG: Elena in Elisabet Žerjal, Maranzina, Možina, Malmenvall, Zobec.
Kljub porazu so Kontovelke proti Bregu zadovoljile. Posebno v prvem setu so z odlično igro presenetile nasprotnice, ki se nikakor niso mogle zbrati. V nadaljevanju so domačinke nekoliko popustile v napadu in poraz je bil proti dobri ekipi Brega neizbežen. (J. Ban)
Sokol - Le Volpi	1:3
(15:11, 8:15, 12:15, 4:15)
SOKOL: Radetič, Perdec, Rudež, Jazbec, Pizziga, Legiša, L. in T. Masten, Visentin.
Igralke Sokola so igrale mimo in učinkovito le v prvem setu,- nervozna igra v ostalih dveh setih pa je tudi posledica slabega treninga med tednom, ko so številne igralke manjkale zaradi gripe. (S. U.)
UNDER 15 — ŽENSKE
Bor — CUS	2:0
(15:6, 16:14)
BOR: Bandi, Železnik, Reggente, C. in S. Pernarčič, Vitez, Mauri.
TRAJANJE SETOV: 15 in 20 minut
Kljub temu da Bor ni igral v najboljši postavi in da je bilo ogrevanje slabo, so naše prvi set osvojile v glavnem z uspešnimi servisi. Drugi niz pa je bil zelo izenačen.
(Cristina Bandi)
Dom Agorest — Olympia 2:1 (13:15, 15:12, 15:13)
DOM: Nanut, Ožbot, Moretti, Sfiligoj, Prinčič, Rivelli, Šaher, Peterin.
OLYMPIA: Feri, Vertovec, Scrazzo-lo, B. Vetrih, Pavio, Bednarich, Bensa, A. Vetrih.
Mlada ženska ekipa Doma je zasluženo premagala Olympio, vendar pa moramo takoj dodati, da so igralke v tem derbiju zaigrale s tremo, ki je botrovala nekaterim začetniškim napakam na eni in drugi strani mreže.
obvestila
3
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK K 'fedi v nedeljo, 10. t. m., izlet v Bad , «inkirehheim (Avstrija). Odhod ob 5.30 Doline, ob 5.45 iz Boljunca in ob 6. >> Boršta. Za informacije in vpiso-telefonirati na št. 228-496 in št.
PRIMOTOR KLUB
i,.. .šča člane, da bo prihodnje srečanje
JUtfj,
4r«štv,
7. t. m., ob 21. uri v prostorih ene gostilne v Lonjerju.
0r»Plf SIRENA IN JK ĆUPA »ja *Z’rata *zI,0P0lnjevaln' tečaj jadra-3	* upravljanjem kajutnih jadrnic do
il 'h od obale. Tečaj, ki se bo začel nr'm., predvideva 8 predavanj in s0v - ne vaje na kajutni jadrnici. Vpi-[).. ‘teie na sedežu ZSŠDI v Trstu, tel. a st. 767-304.
or!D Mladina smučarski odsek
vlJn IZ'ra v nedeljo, 10. t. m., izlet z #b n-e na	z odhodom iz Sežane
Veipdiki meddruštvenega tekmovanja v l^slalomu šK Sežana. Interesenti se pa ? vPišejo še danes, 6. t. m., za izlet v K pethu, 8. t. m., v Domu A. Sirk
or'^RALNl KLUB ČUPA Jìtewir;
'a v poletnih mesecih tedenska telenja ob dalmatinski obali. Križa-so namenjena posameznikom ali
1 OtUJ
ÌSfi
Izlppteun» mladih nad 16. letom starosti, "tučij °m se nu4' tudi priložnost, da se
osnovnih
priložnost, tehnik jadranja.
naše ekipe v košarkarskih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA
Bor B — Scuderia Annamaria 49:63 (28:32)
BOR B: Oblak 2, Gerdol 6, Ferluga (0:2), Stavar 2, Jančar 16, Slobec 1 (1:4), Sestan 4, Mesesnel 8 (2:2), Baitz 6 (0:2), Furlan 4.
Borovci so proti močni ekipi doživeli časten poraz. Gostje so prevzeli vodstvo v prvem polčasu, a borovci niso popustili. V drugem polčasu so se dvakrat približali celo na sami dve točki (pri izidih 52:30 in 40:38). Borovci so tokrat zaigrali zanesljivo v obrambi, v napadu pa so imeli slab odstotek pri metih (okrog 25 od sto). Edino Jančar in Baitz sta uspešno polnila nasprotnikov koš. (Marko Oblak)
Basket Trieste —- Breg 70:81 (25:32)
BREG: Zeriali 4, Malè 4, Mene-ghetti 24, Barut 15, Race 16, Pertot 8, Štrajn, Labiani, Zobec 10.
Brežani so tekmo začeli precej slabo in so predvsem zaradi podcenjevanja dovolili nasprotniku, da je do polovice prvega polčasa vodil tudi z desetimi točkami naskoka. Nato so naši zaigrali nekoliko bolje in so v glavnem po zaslugi razigranega Ra-ceta nadoknadili zamujeno in brez težav zmagali. Naj omenimo, da se
je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe vrnil v Bregovo ekipo Meneghetti, ki se je kot ponavadi v napadu zelo dobro odrezal. (D. Čok)
NARAŠČAJNIKI Polet — Bor 70:68 (25:43)
POLET: Kocman 28 (4:4), Ciani, Bogateč, Berdon 2	(2:2), Fonda,
Škerk 19 (5:6), Bevilacqua 12 (2:3), Sardoč 7 (1:4), Sosič 2 (0:2).
BOR: Jakominič, Lippolis 14, Pa-njek 1 (1:2), Turk (0:2), Cecco 5 (1:4), Birsa 6 (0:2), Rustja, Blaževič 8, Bajc 30 (0:4), Cupin 4 (0:2).
3 TOČKE: Kocman 2, P.M.: Polet 14:21, Bor 2:16.
Tudi tokrat, kot že v 1. delu prvenstva, je zmagala ekipa z Opčin. Potek tekme je bil precej nenavaden, saj so borovci visoko povedli že v prvem polčasu predvsem zaradi boljšega skoka pod košema. V drugem delu je v 2. min. Bor vodil 51:27 in zgledalo je, da je tekmo konec, vendar pa so se poletovci opomogli in z odhčno o-brambo nadoknadili velik zaostanek (delni izid 31:7). Nekaj sekund pred koncem bi lahko borovci izenačili,
vendar je Cecco sam v protinapadu zgrešil. Pri borovcih se je najbolje odrezal mladi Bajc, pri Poletu pa je poleg običajnega Kocmana, igral zelo dobro Škerk. (L. F.)
Kontovel Electronic Shop — Servolana 82:87 (41:44)
KONTOVEL: A. Sterni I, Rupel 11 (1:7), Sedmak, A. Sterni II, Čebu-lec 18 (0:4), Regent, Dolhar 15 (1:2), P. Sterni 28 (0:1), Stanissa 10, Danieli.
Tržačani so se s to zmago oddolžili za poraz, ki so doživeli v prvem delu prvenstva.
Tekma je bila vseskozi izenačena, čeprav so bili gostje stalno v vodstvu. V nadaljevanju so gostje z delnim 8:0 krepko prešli v vodstvo, saj je bilo stanje v 24. minuti igre (47:58). Domačini so igrali zelo medlo, tako v obrambi kot v napadu in vidna je bila odsotnost, zaradi bolezni, obeh standardnih »play-makerjev« Cinger-leja in Kompareja. Le proti koncu tekme so se Kontovelci nekohko zbrali in znižali zaostaneik. Najboljši v Kon-tovelovih vrstah je ponovno bil kapetan Peter Sterni. (M. Rupel)
IZIDI 18. KOLA: Ricreatori - Li-bertas 85.96; Ferroviario - SGT 31:75; Intermuggia - Autosandra 36:111.
LESTVICA: Autosandra 30; SGT in .Don Bosco 28; Servolana 18; Ferroviario 16; Recreatori in Libertas 14; Kontovel Electronic Shop 12; Intermuggia 6; Polet 4; Bor 0.
DEČKI
Servolana — Bor 2:0 (b. b.)
OSTALA IZIDA 16. KOLA: Autosandra - Alabarda 45:94; Don Bosco -Ricreatori 83:44.
LESTVICA: Ricreatori 26; Don Bosco 24; Libertas 20; Servolana 18; Ferroviario in Alabarda 16; Bor 12; Autosandra 6; Ancifap 4; Sokol 0.
MINIBASKET
Ardita A — Dom	129:2
DOM: Sfiligoj, Aleks Paušič, A-leksander Paušič, Rodney Paušič 2, Bordon, Quinzi, Baradel, Pahor.
Domačini so naše popolnoma nadigrali, saj so bili nedvomno za razred boljši. Tole pa je bilo gotovo najslabše letošnje srečanje, kar so jih do sedaj mladi domove! odigrali.
(M. Čubej)
Zanimiva pobuda v prostorih Kulturnega doma v Gorici
O tečaju za otroške vaditeljice
Uči ^štorih Kulturnega doma v Go-spl .Se je pričel tečaj za vaditeljice šaif?rle telesne vzgoje. Desetina slu-si- hc, ki prihajajo iz športnih dru-prosvetnega delovanja in iz tek-
Stfiv
^hih moštev bo v naslednjih dveh
hrahC1L in v petinštiridesetih učnih hav ^delalo učni 'načrt, ki obrav-vzEr,Vadbo in pristop k splošni telesni OsnJ1	iz otroških vrtcev in iz
Tn -šole-
sVoip ^SŠDI za Goriško je imel na dni rn.,seznamu nalog že več kot leto So n^?aanji tečaj; tudi iz društev tak , liajale želje in spodbude, da bi dostj .caj priredili, vendar ni bilo abdoh^53 ^ Pravega trenutka oziroma san Primernega za izvedbo. Vpi-Vojjg . ašateljice, ki prihajajo iz So-J. Steverjana in mesta, so se
sedaj zavzele, da bodo prisotne do konca kljub, svojim obveznostim v drugih športnih dejavnostih. Obvestilo je bilo poslano vsem društvom: če se kdo ni javil na prvi dan lekcij, še ni rečeno, da ne more slediti ostalim, ki bodo sledile in ki jih bo vodila Mija češčutova ob sodelovanju še nekaterih vabljenih strokovnjakov.
Zakaj tečaj splošne telesne vzgoje ob dejstvu in spoznanju, da je tako imenovana otroška telovadba po društvih v težavah? Število vpisanih se znižuje na račun tekmovalnih odsekov, na račun dejavnosti, ki imajo o-prijemljivejši naslov, na račun naglice staršev, ki zaradi sosedov želijo, da bi lastni otrok čimprej zablestel ni važno v čem, važno je, da
gre za prvenstvo, za tekmovalnost. Tečaj zaradi tega, ker smo pri Združenju prepričani v pravilnost splošne priprave brez prehitre specializacije. Tečaj zaradi ustvarjanja lastnih kadrov na področju telesne vzgoje in tudi tekmovalnosti ne glede na možnost ali bodo vse tečajnice prihodnjo jesen imele svojo skupino otrok. Na tečajih se izoblikujejo pravilen odnos do dejavnosti, večata se informiranost in znanje, pripravljajo se možnosti, da katera od tečajnic nadaljuje v kasnejših letih študij telesne kulture ali vsaj trenerja posamezne panoge. Petinštirideset ur skupnega dela pomeni tudi močno povezovalno prvino, ki bo sodelujočo deseterico tudi v naslednjem desetletju spominjala na skupno iskanje in napor. (R. A.)
Smučarske mladinske igre
Nekaj lepih uspehov naših srednješolcev
V	petek, 1. marca, so bile v Sap-padi mladinske igre v smučanju za učence tržaških nižjih srednjih šol. Teh iger so se udeležili tudi smučarji slovenskih srednjih šol, ki so dosegli nekaj lepih uspehov.
V	kategoriji letnika 71 je Robert Paulina (Gruden) dosegel odhčno drugo mesto v veleslalomu s časom 1 minuta 06”33. Prvo mesto je s časom 1’02”80 dosegel učenec Corsija Alessandro Tognohi. V moški kategoriji letnika 72 je Aleksander Žezlina s časom 1’04”19 dosegel mesto tik pod
vrhom, medtem ko je zmagal Roberto Lago (Campi Elisi) s časom 1’02”55. Peto mesto je dosegel David Taučer (Kosovel), šesto Erik Vodopivec (Gregorčič) ter osmo Vasja Legiša (Gruden). V ženskem veleslalomu je v kategoriji letnika 73 dosegla lep uspeh Alenka Škabar (Gruden), ki je osvojila prvo mesto s časom 1’20”96. Sedmo mesto je dosegla Erika Pečar (Gregorčič), deveto Erika Žerjal (Gruden) in deseto Marinka Ban (Gruden). Na skupni lestvici je v moški konkurenci šola Gruden dosegla odlično peto mesto. (Vato)
Naročnina: mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir; prednaročnma do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 25000. letno 2 50000 din. za orgamzaciie in po-d|et|a mesečno 300 00. letno 3 000 00. letno nedeljski 800 00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 APIT - DZS 61000 Ljubljana '
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 560 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se nato-čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST ; Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, ttx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah “SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT m tiskaF' ^Trst
član kazenska zveza Caeopianrf» z^oZnAovFIEG
6. marca 1985
En strel za Agnina in štirje za morilca
MANILA — Na tukajšnjem civilnem sodišču teče razprava o tem, kdo naj bi 21. avgusta 1983 ubil vodjo filipinske opozicije Benigna Aquina. Priče so prikovale na. zatožno klop načelnika glavnega štaba oboroženih sil gen. Fabiana Vera pa še drugih 25 oseb, ki jih dolžijo zarote in uboja. Toda od šestih prič je doslej spregovorila le ena, druge se skrivajo, očitno se bojijo. Koga? Marcosa seveda, pravijo demokratje.
Edina navzoča priča je tehnik Ramon Balang, ki je bil usodnega dne v službi ha letališču in v trenutku, ko je Aquino stopil iz letala, stal le nekaj korakov stran. »Najprej sem zaslišal en strel iz revolverja, po nekaj sekundah pa še štiri« je povedal sodnikom Balang s pripombo, da je najetega morilca Rolanda Gal-mana jasno videl, kako se je mirno pogovarjal z vojaki, ko je čakal, da se letalo ustavi.
V vojaških krogih pravijo, da je Galman na lastno pest ustrelil Aquina, čigar osebna straža — vojaška — je brž nato ubijalca pokončala s štirimi streli. Marco-sovi nasprotniki pa pravijo, da je uboj naročila vojska in seveda takoj zatem Galmanu zaprla usta s svinčenkami.
‘ Predsednik sodišča je naročil namestniku vodje glavnega vojaškega štaba gen. Ramosu, naj nemudoma zasledi druge priče in jih pripelje na sodišče.
Z bombnimi napadi proti rasni mržnji
JOHANNESBURG — V tako imenovanih satelitskih naseljih okrog johannesburškega predmestja, ki jih naseljuje temnopolto prebivalstvo, dan za dnem pokajo peklenski stroji. Zadnja zažigalna bomba je do tal uničila hišo župana v Alexandri Sama Butija, predzadnja je opustošila sedež že kakih 40 let vladajoče nacionalistične stranke v Kroonstadu, ki leži 200 kilometrov jugozahodno od Johannesburga, več drugih pa je napravilo dokajšnjo škodo na poslopjih občinskih skupščin v raznih črnskih getih.
Zakaj vse to? Koloniziranci zatrjujejo, da občinske skupščine pomenijo uresničevanje uradne zarote, ki so jo skovali beli rasisti z namenom še okrepiti rasno ločevanje, a o izvoljenih predstavnikih trdijo, da niso čisto nič drugega kot lutke v rokah fašističnega režima.
Pred dvema dnevoma je okrog tisoč temnopoltih demonstrantov uprizorilo bučen, vendar nenasilen javen protest v Katlehongu (65 kilometrov južno od Johannesburga) z zahtevo po odstopu krajevne občinske skupščine, pred tednom dni pa je 3.000 demonstrantov zahtevalo odstop že omenjenega župana Butija v Alexandri in njegovo hišo obmetavalo s kamenjem.
Kaže, da policija v nobenem primeru ni napadla množice, je pa seveda uvedla preiskavo v zvezi z bombnimi atentati,
Urbino očaral Parižane
Na mednarodni živinski razstavi v Parizu so radovedni obiskovalci naravnos bolščali v tegale italijanskega bika znamenite pasme chianina: ime mu J® Urbino, težak pa je, reci in piši, 1.465 kilogramov	(Telefoto Ari
NA ŠVEDSKEM
Tudi homoseksualec je lahko mašnik
UPPSALA — »Nič nimam proti, da tudi homoseksualec dobi mašni-ško posvečenje, vendar pod pogojem, da to svojo značilnost prej razkrije.^ S to odkrito izjavo, ki pravzaprav ni nič posebnega, ampak le »človeška«, je švedski luteranski nad-škoj Bertil Werkstróm presenetil včeraj nekatere novinarje. Manj sprejemljiv pa je nadškoj do vernikov, ki živijo »na koruzi«. »Ne razumem, zakaj se ne poročijo in kaj jih v takem načinu sožitja privlačuje«, pravi. Pri tem pa naj povemo, da tui Švedskem živi tako milijon ljudi od skupnih - 8,4.
Ali je mučenje v
SAO PAULO — »To je država z največjim številom eksekucij, čeprav nimamo uzakonjene smrtne kazni«. Tako je nedavno izjavil tujim novinarjem bivši sindikalist in zdaj predsednik delavske stranke Luis Inacio Da Silva Lula. S tem je mislil grozotni pojav sistematičnega mučenja in pobijanja, s katerima že od nekdaj določeni policijski oddelki skrbijo za »red in čistočo« po Braziliji.
Polemike v tej zvezi so izbruhnile sicer že pred časom, toda pristojne oblasti so jih tako ali drugače vselej utišale. Odvetnik Eduardo Pizzarro Carnelos, ki sodi med najvidnejše predstavnike organizma za zaščito človekovih pravic, je rekel: »Od naših varovancev dobivamo neprestano pritožbe zaradi mučenj, ki so jim bili podvrženi v zaporu, toda sodniki po večini rajši zamižijo kot .
Braziliji res še vsakdanja praksa?
da bi sprožili preiskavo. Primer Colia je eden redkih izjem.«
Colia je rajon v predmestju Sao Paula, kjer so ravno te dni odkrili eno izmed tolikih zloglasnih mučilnic, in to v podzemnih prostorih komisariata. Mučilnica ni bila pravzaprav 'več v rabi, toda v njej so preiskovalci, ki jih je vanjo napotil »pogumni« sodnik Arthur Joly, našli lepo zavito v časopisni papir napravo za mučenje z električnim tokom.
»Mučenje je v Braziliji široko uveljavljena praksa«, je pisalo prejšnje dni v nekem krajevnem dnevniku. Pred kakšnim tednom so po zaslugi drugega odvetnika iz vrst zaščitnikov človekovih pravic zasledili podobno mučilnico kakor v Cotii še na sedežu policijskega poveljstva v Rio
de Janeiru: gre za sobo s protiakustično obloži nimi stenami in stropom, v kateri so bila na^ različnejša mučilna sredstva, od električne oPfl' rature in vodoravno pritrjenega droga, na katerega so za noge in roke privezovali žrtve — politične zapornike — in jih grozno pretepali, P do nekakšnih dolgih klešč, s katerimi so molili , obraz nesrečniku strupeno kačo. Toda polictp* komisar, ki mu je bila poverjena preiskava, s je odrezal, češ da prostor sploh ni bil namenjen mučenju! Zadeva je šla tako v arhiv, kot s arhivirali z druge strani tudi skoraj vse primer eksekucij, ki so jih (in jih menda še) opravi)0 žalostno znani »eskadroni smrti« med zakrknjen, mi zločinci pa tudi le med preprostejšimi zlikovca-Na takšen način pač ni treba nobene sodne obr°v nave in podobnih sitnosti...
M. Muster:
24.
CIKAGO
ZAJ»č.mi_ BOM TVOtJO BEZMICD PRED ✓SAK.R4MIM NASU_=>
□EM Tl Ml BOS ^^STOTAUA?] PA -ZATO VSAK \TDQA 3AE , MESEC ODRINIL- X VENDAR STOTAKA , PRAV'
tplaCudem.'

KAD !?!...
KOMU ?!!.
r KOMU!1.?... SUélé?!...
ĆE PLAĆUDEŽ,TE mo RADO
tudi ^Cititi !...
k KJE PA SU POTEM ZDAO ?!
»Ločevalec plina« proti onesnaževanju
BRUSELJ — Ministri za ekološke probleme desetih držav članic EGS bodo na svojem jutrišnjem sestanku preučili novo metodo za preprečevanje avtomobilskega onesnaževanja, ki je prava alternativa »nemškemu« katalizatorju, do sedaj edinemu sistemu proti onesnaževanju mestnega zraku. Novo metodo je izumil belgijski znanstvenik Henri Willot, njena osnovna značilnost pa je v ločevanju plinov.
Henri Willot, ki dela v mestu Gla-bais, približno 30 kilometrov od Bruslja, je že izročil sedanjemu predsedniku sveta EGS za vprašanja okolja, italijanskemu ministru Bion-diju, obsežno dokumentacijo o »ločevalen plina«. Izsledke raziskave in laboratorijskih preizkusov je Willot izročil tudi tovarnam Fiat, Lancia, Alfa Romeo in drugim evropskim izdelovalcem avtomobilov. Prvič ga bodo praktično aplicirali v prihodnjih tednih na nemškem avtomobilu.
»Izbira ni naključna,« pravi Willot, »saj so prav v’ Nemčiji najbolj navdušeni za katalizator, ki pa je v primerjavi z mojim sistemom veliko manj učinkovit in praktičen«.
Willotov »ločevalec plina« je v bistvu enostavne zamisli: posamezne izpušne pline ločuje in jih nato sko-
raj popolnoma uniči, tako da je na koncu procesa zrak čist za 95 odst-Ločevalec je opremljen tudi z zb1" ratnikom, kjer se nabira svinec 1 ga je treba menjati le vsakih tj tisoč kilometrov. To omogoča torw uporabo navadnega bencina, tako ° ostanejo lastnosti avtomobile povsei* neokrnjene.
Srce bilo tudi po klinični smrti
TOKIO — Kirurški ekipi na univerzi v Osaki je uspel podvig, ki prelomnico v sicer kratki zgodovini presajevanja človeških organov. Pote 0 ko je elektroencefalogram neizpodbitno dokazal klinično smrt pacienta, zdravniki pod vodstvom prof. Sugimotoja obdržali njegovo srce pri živU nju še 54 dni. To je seveda v nasprotju z dosedanjo tezo, po kateri sr preneha biti le kak dan po možganski smrti.
Prof. Sugimoto je povedal, da je pokojnikovo srce toliko časa bilo za ^ ker so ga tretirali z adrenalinom in hormonom ADH. Razodel je tudi, da . ni prvi tovrsten uspeh te ekipe, ampak da so enak poskus opravili še P drugih šestih pacientih, katerih srca so po klinični smrti bila najmanj devet dni. Ne samo, tudi jetra in ledvice so še naprej delovale.
»
Divji proizvajalci « prislužijo 60 milijard dolarjev letno
Potvarjanje blaga pelje tudi v smrt
LONDON — Potrošnik je ogoljufan, ko s časom ugotovi, da je namesto luksuznih čevljev znanega modnega kreatorja v resnici kupil banalen par čevljev, izdelanih v Mehiki. Gotovo ga bo jezilo, toda stvar bo postala veliko bolj dramatična, če se mu zgodi, da vzame zdravilo, ki tako sploh ni, ali če stopi na letalo, v katero so vgradili neustrezne dele ali dele z napako.
Luksuzni izdelki s ponarejeno etiketo — denimo parfumi ali škotski viski, izdelani v vzhodnoevropskih državah s cenenimi prvinami — so več let zavajali evropske kupce. Sedaj pa beležijo pravi val ponarejenih artiklov, ki znajo streči po zdravju in varnosti potrošnikov z vsega sveta. Nekatere zahodnoevropske države so že reagirale: Francija je poostrila kazni za prodajo ponarejenega blaga, italijanska policija je bolj natančna pri preverjanju izvirnosti znamk, evropski parlament je o tem razpravljal prejšnji teden.
Tudi ZDA že imajo širokopotezen načrt za boj proti ponarejevalcem. Mednarodna trgovinska zbornica s sedežem v Londonu pa je v zadnjih mesecih bila še najbolj učinkovita: sestavila je pravi zemljevid, kako in kje in po kakšnih kanalih pridejo ponarejeni izdelki na svetovno tržišče. Pri tem so nekatere njene ugotovitve zelo pomembne.
V prvi vrsti gre za gospodarski interes »divjih proizvajalcev«, ki naj bi prislužili okrog 60 milijard dolarjev na leto. Večinoma se takšni posli izplačajo na Fi-
lipinih, v Indoneziji in na Tajvanu, sploh v držav ^ kjer je cena delovne sile izredno nizka. Ker gre države v razvoju, se večkrat dogaja, da krajevna P licija in financa zapreta eno oko, saj nočeta stopiti prste gospodarskemu razmahu svoje države.
Kateri pa so izdelki, ki postanejo ob ponarejaj lahko zelo nevarni? Urad mednarodne trgovinske ^ niče jih je naštel vsaj štiri: antikoncepcijsks tab‘eile. pomirjevala, nadomestni deli za letala in avtom«D
V zvezi z neučinkovitimi tabletkami lahko veliko P? neka ameriška farmacevtska družba, ki je kupila ju21^ ameriške tablete, za katere pa so ženske ugotovile. ,e so bile vse drugo kot anti-baby. Ravnotako v ZDA veliko oseb izgubilo življenje, ker je uživalo psihoz^^ vila znane znamke, a je proizvod očitno bil koki, smrti. Helikopterji: iz poročila ameriškega parlarnei izhaja, da več kot 100 helikopterjev NATO ni gj. originalnih delov in da so bili tudi nekateri signalni ^ sterni, za katere je vojaška uprava oskrbela nove o« v neučinkoviti, ker pač... niso bili originalni. Kaj P’ j zvezi z avtomobili? V prodaji so filtri za olje, ki ‘ bi bili izdelani v tovarni znane japonske firme, v ci pa so prirejeni iz odpadnih pločevink. Nekaj P00 ^ nega so ugotovili tudi v Veliki Britaniji, kjer so ■ šolabusih še pravočasno menjali nove, a pomanjk J izdelane sisteme zavor.