Uspeh v merinizaciji ovc
V Mafeedoniji so "zelo ugodni pogoji za razvoj ovča.rstva. Ofcrog 50 odstofckov dohod-kov, ki jlh daje živinoreja. odpade na ovCar-stvo. Stevilo ovc z.naša okrog 2 milijona in 200 tisoč. Kakovost ovc pa je precej slaba, kar j« razvidno iz naslednje tabele, ki Icaže proizvod-njo na ovco v primerjavi z jugosio-vamskiin povpredjeim (podatfci o povprečo; proizvodnji mleka in volne v FLRJ so iz Statističnega letopdsa):
Povprečje
V Makedoniji     za FLRJ Proizivodinja mleka         do 18 kg          24 kg
ProizvodTLja volne         dol.2kg          1.4 teg
PondtBvodnja mesa              18 kg             —
Zaradi tak0 ms.jhne proizvodnjie na glavo je meirinizacija ovc v Makedoniji nujna. in to v čim večjem Stevilu. da bi dobilj merino ovce ki dajejo znatno večjo in boljlo pro-izvodmjo votoe. mlt-ka in mesa. V te-m pogle-dti so v Makedomiji dosegli pomembne rezul-tate. Od 1. 1948 naprej so msriiniziral; okrog 400 tisoč ovc. Od tega števiia jih je bil0 samo iaflj os&menjenili okrog 152 tisoč, ka.r je po-me.mben uspeh. Ta uspeh je toliko večjj. ker pripada v Maikedonij.i okrog 4 pettne ovc indiividiuatoiim  rejcem,  k;   jrh   je  bilo  treba
(Nadaljevanje na 9. strani)
Uspeh v merinizaciji ovc
(Nsdaljevanje z 8. stranD
Za to akeijo zaimteiresdirati in pdtn zsagotOTiti
potirebna sredsfcva.
Letos so iizsdelalj otaežen program ni«ri-nizacije: letos naj bi oseupeniH 542 tisoS ovc. Tafco b= bilo okrog 25 odstotfcov vseh ovčjih čred v  tej   republiki   meriniiziiraTi'.b.
ZGLED  STIPSKEGA OKRAJA
V aifecdji merinieacide je dosegel naaveiji uapeh štiipsiki okraj: od 152 tjsoč ovc, lcoMlkor jifa je bilo do začetka decembra osemenje-nih v Makedraniji. jiih odpad<e samo na štiipski okraj okrog 118 tisoč. Ta zgled kaže, kako je vspeh vsake afccije odviseia od dobre o«ga-nfeaoije,
Afccija Za merdiniza<:i.j,o čred j« bila v štip-skera ofcrajjiu doforo onganiEiTana. Organizira-ne so bile okrarjne komiBij«. v katerih so eodelovali zastopmiki torajevnih o4borov. za-drug im km-etijskih stirolcovojakov. Te komi-sije so dobro pripravile aikcijo in jo ves čas papulariziirale. organiEiirale delo, natnestitev, prehrano i<n sel.ekci.jo ovc itd.
Kmctijske z.adruge pa so po evoji strani zagotovite plemensike živali In druga sred-stva za osememjevainje. Po vseh večjih krajih eo organiKirali cemtre ?.a osemenjwanie. Za-radi dobre crganizacije prevoza so sredstva naglo prenašali ie krada v kraj. Pravtako so z-adruge zagofcovlle sbrokovno pomoč, Zelo važno je bilo delo zadrug, ko je bilo tretoa pridobitj kmetovalce. da so se začeli zani-tna-tj za merinizaciijo in da so dali zainj.o na | razpolago najtooljše, irbrane živali.