Leto XIII. Štev. 100	TELEFONt UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 - 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, sreda 3. maja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Gdansk poljski protektorat
Londonske informacije o zahtevah, ki jih bo stavil Beck v petek — Silno odločno pisanie potiskih listov — Ostra reakcija v celokupnem nemškem tisku — Italijanski nasveti Poljski za popustljive.šo politiko in direktna
pogajanja z Nemčio
LONDON, 3. maja. Londonski Usti posvečajo glavno pozornost odgovoru, ki ga bo dala Poljska v petek, 5. fc m. Hitlerju z govorom zunanjega ministra Becka pred sejmom In senatom. V zvezi z razgovorom med angleškim vele-poslaiukjm in poljskim zunanjim ministrom poročajo včerajšnji listi, da se bo poslužila Poljska v obrambo svojih pravic nove metode: metode protipredlo-gov. Poljska bo S. t. m. zahtevala: 1, protektorat nad Gdanskom, 2. pravico veta proti sklepom gdanskega senata, 3. pravico zasedbe Gdanska po poljskih četah in poljski mornarici, 4. kontrolo nad gdansko težko industrijo. »Daily Mail« poroča rahno tega, da bo Beck odkrito Izjavil, da bi pomenil vsak nemški poizkus priključitve Gdanska vojnonapoved.
ODGOVOR PO NEMŠKEM VZORCU
VARŠAVA, 3, maja. Vsa Poljska stoji pod vtisom dejstva, da bo zunanli minister Beck v petek v sejmu podal odgovor Poljske Hitlerju. Po nemškem vzorcu bo to pot poljski odpravnik poslov v Berlinu par minut pred Beckovim govorom v Wilhelmstrasse izročil prepis Beckovega govora. Poljski poslanik v Berlinu pa se pred odgovorom Becka nikakor ne bo vrnil v Berlin.
ZAHTEVE PO GDANSKU.
VARŠAVA, 3. maja. Poljski listi pišejo vedno bolj odločno in samozavestno ter odklanjajo vsako nemško zahtevo po pro metnih poteh čez Pomorjansko in priključitvi Gdanska. Glede Gdanska naglašajo listi, da je mesto sedaj res pretežno nemško, da pa spada po svoji zemljepisni legi nujno v sklop poljskega gospodarstva, ker leži ob ustju največje poljske reke. Poljska je, kakor Anglija in Francija, doslej strogo spoštovala statut svobodnega mesta Gdanska, iti le Nemčija je tista k! ga krši, in to popolnoma brez potrebe.
ZAHTEVE PO GARANCIJAH.
Nemčija je, pravi dalje poljski tisk, nemško-poljsko nenapadalno pogodbo z dne 17. januarja 1. 1937. spoštovala le dotlej, dokler je mislila, da bo spravila Poljsko postopoma popolnoma pod svoj vpliv. Od dneva pa, ko je Poljska Nemčiji povedala, da ne namerava slediti njenim hogemonlstičnlm ciljem, je za Berlin ta pogodba ničeva in jo je sedaj raztrgal. Pdljska je I. 4934. zaupala dani besedi, ker jo je mogla Nemčija s svojim zatrjevanjem o versailleskih diktatih še kolikor toliko prepričati. Ko pa trga sedaj lastne pogodbe, ki jih je svobodno In prostovoljno sklenila, mora dobiti Poljska, preden M se sploh spustila v kaka nova pogajanja, stvarne garancije za primer morebitnega novega raztrganja eventualne nove pogodbe.
SLEZI 1A IN VZHODNA PRUSIJA..
VARŠAVA, 3. maja. Krakovski »Kurjer Illustrowanl« piše, da ako je mogla Nemčija zahtevati zase Avstrijo in jo je tudi priključila rajhu, more na podlagi enakega načela zahtevati tudi Pollska nri-kliučitev Gomle šlezlje in Vzhodne Prusije, ker sta obe tl dve pokrajini po zgodovini in po poreklu prebivalstva čisto poljski. Nemški element |e bil v obeh ustvarjen umetno in se tudi le umetno vzdržuje. Se bolj po velja no zatrjevanju lista to za Gdansk, k! prtnada po vseh pravidii samo Poljski In nikomur drugemu. To so načela, katerih Poljska ne bo nikoli opustila.
OGORČENJE NEMŠKEGA TISKA.
BERLIN. 3. maja. Nemški tisk se obrača danes na!ostreje sklh Hsiov. 7c naslovi v nem£,t,h listih so značPoi, kakor: »Pesni znaki pnjlske
blaznosti«, »PoPsha zahteva Gdansk, Šle
zljo in Vzhodno Prpsito« Itd. »Vidkiseher
na poljske trditve o poljskih aspiracijah na Šiezljo in Vzhodno Prusijo, ki da sta bili nekoč čisto poljski In sta le umetno obljudeni po nemškem elementu. List piše, da se po vsem tem ne bi mogli čuditi, ako bi se jutri oglasil kak poljski Ust z zahtevo, da se mora priključiti Poljski vsa Nemčija vzhodno od Odre in Zale, ker so bila ta ozemlja pred 1000 leti pač slovanska. To kar počenjajo sedaj v Varšavi in Krakovu, je zastrupljanje evropskih vodnjakov najhujše vrste. Značilno je, da nova zaščitnika Poljske, Chamber-
lain in Daladier, to nevarno igro z ognjem ne le dopuščata, ampak celo še sa ma prilivata olje v ogenj. To je treba še posebej naglasiti.
ITALIJANSKI NASVETI POLJSKI.
RIM, 3. maja. V rimskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se itaUjanska vlada resno trudi, pregovoriti, poljsko vlado, naj ne bo tako nepopustljiva in naj poišče možnost ndvih direktnih pogajanj z Nemčijo. Te svoje želje je sporočila italijanska poljski vladi rednim potom, preko svojega poslanika v Varšavi Tudi itall Janški tisk se postavlja na Isto stališče, v kolikor ne soglaša v celoti z nemškim. — Nekateri listi poudarjajo zlasti nepomirljivo In izzivalno pisanje poljskih listov. Nemške zahteve so po sodbi tukajšnjega tiska zelo skromne, nasprotno so pa nemogoče poljske glede protektorata nad Gdanskom. V ozadju je gotovo hujskanje iz Londona in Pariza, ki sta za nastali položaj zato veliko bolj odgovorna, kakor pa Varšava sama.
Zapiski
General Skladkovvskl
Usoda nadaljnjega razvoja evropsk. mednarodnega položaja je, po Hitlerjevem govoru v državnem zboru, odvisna od razvoja razmerja med Nemčijo in Poljsko. V tem razmerju se bo odločilo, ali se bo val razburljivih akcij sedaj dokončno ustavil, ali pa bodo vodile cek) do zadnjega obračunavanja. Na mejah Poljske stoji poljska vojska.- V Var Savi izjavljajo, da ne popuste v ničemer, ker bi vsako popuščanje rodilo nove zahteve in general Sklad'kowslri, eden izmed voditeljev Poljske, glavni svetovalec vrhovnega poveljnika, maršala Rydz-Smy-glega, je dejal te dni: * Poljska bo dokazala, da je dovolj mogočen jez, da zadrži naval, ki je drage ustrašil, da so se brez odpora uklonili. Poljski narod ni nikoli v zgodovini ničesar prostovoljno odstopil in se je še potem, če je bil s silo strt, uprl.«
Poljski narodni prašnik
Vsako leto 3. maja se spominjajo Pihljala zgodovinskega dogodita iz 1. 1791., ho jc dobila država novo ustavo. Država je sioer kmalu nato razpadla, misel tre-tjemajniške ustave pa je živela dalje. Po stoletni sužnosti je vstala svobodna Potiska, ki preživlja prav danes težke, a odločne napore za samostojnost. Poljska je uvaževana sila, ki ima zdaj 35,091.000 prebivalcev.
StrategKni trn v poljskem mesu
Glede koridorja v poljskih krogih ne verujejo v iskrenost Hitlerjevih besed. Koridor bi odrezal Poljsko od morja, priključek Gdanska k Nemčiji bi spet pomenil, da bi nova vojna pomorska baza ogražala Gdinjo. Poljska nima zadostne mornarice in utrjeni Gdansk bi lahko služil za izkrcavanje nemških čet, postal bi tako strateški trn v mesu Poljske, pišejo londonske „Times“.
Japonske sile pod orožjem
se nemara le	zgrozil pred vojno. Za en-	Na Kitajskem, v Koreji Madžlllcuu
^ra* pa je tr	a Ugotoviti z obžalovanjem,	ima Japonska pod orožjem 1,400.000 vo-
stam tiskom, M je na čelu z Gaydo za-	da e priliko miru namenoma zavrgel. »Le	iakov.	0d tega <xtoade 400 000 moi
čel dopovedovati svetu da ga demokracl-	Petlt Journal« končno	opozarja nadej-;msko	mejo ^ jih * blto	, ,934	|o
je ogrožajo. Vladimir d Ormesson pripo-1 stvo, da	Francija Italiji vrat m zaprla In	95.00a ob vseTi, obmejnem pasu grade
min ja: Ce naenkrat Poljska izjavlja, da, ponovno	opozarja na prisotnost poslani-	Japonk nove kasarne, skladišča arze-
potrebuje okno v svet, ji totalitarni tisk	kov obeh narodov tako	v Rimu, kakor v	naje	tovarne Preje je bilo	tod 130	le
takoj odreka pravico do življenjskega	Parizu.	tališč,	zdaj jih je 250. Zgradili	so 4500	ta
novih železnic h meji, izkušnja pri Cang-kufengu je Japonce prepričala, da se z Rusi ni šaliti...
Okoli poljskega vprašanja
SODBA O POLOŽAJU V ZRCALU DANAŠNJEGA PARIŠKEGA TISKA. — SKORAJ SOGLASNA MNENJA V VSEH LISTIH. —
PARIZ, 3. maja. Pariški jutmjiki se tu- ] prostora, ker si je to pravico pač rezer-di danes v glavnem zanimajo za poljsko, viral zase. Toda treba je poudariti javno, vprašanje. Tako piše »L’Exce(sior«, da je da so oni tisti, ki ogrožajo mir. Demo-polkovnlk Beck končno uvidel, da se je kracije imajo ne le mogočno fizično oro-
leta 1934., ob priliki sklenitve poljsko' nemškega dogovora temeljito zmotil. Poljska pa je svojo zmoto pravočasno uvidela in njen motto je danes: Komunikacije da, Invazije ne! »La Rčpublique« podčrtuje, da mirovni blok, ki se ustvarja, ne bo dopustil, da bi Nemčija položila roko na Poljsko. »L’ Ere Nouvelie« naglaša, da Nemčija ni računala s čudežem diplomatske Mame, ki se je nedavno zgodil angleško-francosko garancijo Poljski. Poljski narod danes lahko računa na an-gleško-francoske armade in na njuna bro-dovja. »Le Flgaro« polemizira z Italijan-
žje, ampak tudi moralno, ki se Imenuje resnica. In tega orožja se bodo poslužile do konca. »L’ Oeuvre« konstatira, da je Nemčija zamudila priliko, ki ji je bila dana z Rooseveltovo poslanico. Naša največja dolžnost je, nuditi odpor. Videli smo, da se ujetniki svojega mišljenja, svoje ječe nikakor ne mislijo osvoboditi in da bodo zato težko dobili pravi vpogled o položaju zunaj v svetu. Tega pa karak-terlzira fronta odpora, če bi ujetnik slučajno le videl, kaj se zunaj pripravlja, bi
Večanje angleške mornarice
ANGLIJA BO ZGRADILA LETOS CELO VRSTO NOVIH BOJNIH VRST IN DOSEGLA DOSLEJ NESLUTEN REKORD. —
LIVERPOOL, 3. maja. Ob lOOletnici angleške šolske ladje je namestnik mornariškega ministra Geoffrey Shakespeare objavil, da bodo Angleži letos zgradili 9 linijskih ladij, ki bodo tvorile jedro velikega brodovja »Grand Fleet«. Angleško linijsko brodovje bo štelo tedaj 24 prvo-
LADIJ VSEH
Poštne kazni za Roosevelta
Roosevelt je mnenja, da se mora vsako, čeprav nefrankirano pismo, sprejeti. Tako prihaja nanj nešteto pisem od ljudi, ki bi
razredno opremljenih bojnih ladij. Nadalje bodo letos gradili 6 nosicev letal, 20,
težkih in lahkih križark, 39 rušilcev in 19	r^di dobili službo, pa mmajo denarja	za
podmornic. Tonaža trgovinskih ladij se	znamko. Poštna uprava je prezidentu	Ze-
bo do kraja leta povečala za poldrugo	dinjenih držav samo lani poslala na ta	ra-
milijardo ton.	|čun kazenski sp sek za 9600 dolarjev ne-
Ifrankiranih pisem. Vsota se plača iz po-
  	■	Jsebnega fonda za odškodnino poštni
Tudi Juina Afrika	uvaja vojaško I zlasti z ozirom na zunanjo politiko. Do	upravi,
ob’ e	riost	razdora je prišlo tudi v Hlinkovi gardi
*	zaradi dr. Sidorja. Minister Mach je zato
CAPETOWN, 3. maja. Južnoafriška (odredil razpust garde. Sidor je, kakor
vlada je objavila načrt, po katerem bo
.	,	.	,,	postala	obvezna	vojaška	služba	za	vse
proti pisan’« Ppl!- moške ^ 17. do g,, Ieta
Homatije na S'oveškem
znano, pristaš sodelovanja
Poraba mesa v Italiji
V Franciji odpade letno povprečno 44 kilogramov mesa na osebo, v Angliji celo 64 kg, V Italiji je konsum mesa po 1. 1929 naglo nazadoval in znaša danes le še 16
Poljsko.
POTRES V KALIFORNIJI.
NEWYORK, 3. maja. Kalifornijo je včeraj streslo več silovitih podzemnih kilogramov na prebivalca. Zdaj poskuša-< sunkov. Ponekod so bili potresomerni apa jo zboljšati razmere na živinskem trgu In BRATISLAVA, 3. maja. Na Slovaškem rati poškodovani, škoda je ogromna, po- olajšati nabavo življenjskih potrebščin, ki Reobachter« odgovarja zelo ostro zlasti se pojavlja velik razdor v javnem mnenju,! drobnosti še niso znane,	Iso se od 1. 1934 podražile za 30 do 40%,
Stran 2.
Maribor, 3. maja.
Ko je francoski finančni minister Paul Reynaud zahteval nove zneske za državno obrambo, je bil pač vsak Francoz presenečen nad velič no žrtev, ki so potrebne dandanes že v mirnem času. Poleg rednega in izrednega proračuna je že doslej potrebnih novih 12 milijard frankov, predviden'h je še nadaljnjih 5 miljard. Zakonske uredbe se seveda ne tičejo samo državn h financ in davkoplačevalcev; zadevajo tudi tovarne in kmet;je v njihovi produkciji, prometna podjetja, vse narodno gospodarstvo, ki ga skušajo preurediti za vojne potrebe. Pri tem pa je za francosko (in tudi angleško) »vojno gospodarsko« politiko značilno, da ohranja svobodo. »Demokraciji zadošča svoboda, da dovede vse narodno gospodarstvo k izrednim naporom«, je izjavil Reynaud.
Med uredbami za organizacijo produkcije je treba navesti predvsem novo organiziranje poljedelske produkcije v primeru vojne. Druga uredba ima namen, zmanj šati produkcijske stroške kljub ogromnim davkom. Takse in odškodnine za patente v industriji so znižane, znižane so dediščinske takse za male kmete in obrt-nrke, izvedena bo reorganizacija samoupravnih hranilnic.
V tovarnah, ki delajo za državno obram bo, je 40 urni delavnik odpravljen; v ostali industriji je stvarno (a ne formalno) uveden 45 umi delavnik; doklade za nadure so zmanjšane. Spričo ogromne oborožitve v Franciji kmalu ne bo več problema brezposelnosti, zlasti če bo mednarodni položaj še nadalje zahteval stalno mo-bilizacjo več letnikov rezervistov. V Franciji — in celo v Angliji — ne bo nastopilo pomanjkanje delovnih moči.
To stanje pa pomeni, da je vedno večji del prebivalstva namenjen državni obrambi, vedno manjši del ustvarjanju dobrin. Državna obramba je zato navezana na posojila, finančni problem stopa v ospredje. Paul Reynaud ga že več mesecev z uspehom rešuje na ta način, da stalno privablja one francoske, točneje rečeno mednarodne kapitale, ki so pred leti zapustili Franc jo. Ti kapitali so se plasirali v blagajniške zapiske v tolikšni meri, da sta država in Francoska banka lahko zniževali obrestno mero vse do sedaj. Zadnje zakonske uredbe so pa že zvišale obrestno mero za blagajniške zapiske.
Povratek kapitala v Francijo je uspeh, ki ga levica ne pozdravlja z navdušenjem. Povratek kapitalov postavlja zaupanje ka pitalistov, ki ga je seveda moči doseči le s koncesijami. In levica očita vladi, da nalaga žrtve samo delovnim slojem. Stališče delavstva (in levice sploh), je bolj načelnega značaja. V praksi delavstvo žrtve sprejema in ne nudi vladi nobenega odpora, ki bi utegnil motiti napore za državno obrambo.
Kratkoročna posojila ne predstavljajo v zadnjem času vseh izdatkov za državno obrambo. Stednjo, skrčenja v nevojaških postavkah proračuna so zadnje zakonske uredbe še poostrile. Povečan je davek na poslovni promet; ta dodatek, imenovan oborožitvena taksa, bo podražil industrijske izdelke.
Z eno besedo: nove zakonske uredbe nalagajo Franciji izredne žrtve. Te uredbe sličjo po svojem sistemu in obsegu žrtev angleškim meram zadnjih mesecev. Zahtevajo ogromen napor narodnega gospodarstva za oboroževanje. Pomenijo pa težko breme tudi za bližnjo in daljno bodočnost; problemi ravnovesja plačilne bilance, pospeševanja izvoza, stabilnosti valut, utegnejo zopet postati akutni.
Toda ne nevarni. Zato nam jamči gospodarska moč, skupna finančna politika zapadnih velesil in pristanek naroda na novo zunanjo in z njo zvezano oboroževalno, vojno gospodarsko politiko obeh vlad. Francosko delavstvo ne nudi danes nikakšnega odpora ukrepom finančnega ministra Reynauda pač zato, ker se strinja z novo francosko zunanjo politiko. »Močna Francija« je danes deviza vseh Francozov in Paul Reynaud je v zadnjem govoru lahko obsodil monakovsko politiko, rekoč: »Danes ni nikogar, ki bi še lahko veroval, da bi demisija Francije v Evropi mogla zagotoviti francosko neodvisnost.
I. F. (Pariz).
Prvi spor v Francovi vladi
NASTAL JE MED FRANCOM IN PROSVETNIM MINISTROM ZARADI LONŠČINE IN ŠPANŠČINE. PROSVETNI MINISTER ODSTOPIL.
BURGOS, 3. maja. Med španskim prosvetnim ministrom Sainom Rodriguezom in generalom Francom je nastal tako oster spor, da je minister včeraj odstopil.
Spor je nastal zaradi vprašanja uporabe katalonščine in baščine v šolah. Uvedba španščine v šole v Kataloniji in Baskiji je povzročila med Katalonci in Baski tako velik odpor, da so nastali celo resni
KATA-
nemiri in upori, ki so se končali z novim prelivanjem krvi. Prosvetni minister se je zato postavil na stališče, da je treba tako Kataloncem kakor Baskom vrniti šole njihovem jeziku, čemur se je pa general Franco, ki vztraja pri centralizmu in špa-nizacijski tendenci, odločno uprl. To je po zmagi nacionalistov prvi spor v Francovi vladi.
Nove čete za Španijo?
SENZACIONALNA VEST LONDONSKEGA LISTA O PROTESTU GENERALA FRANCA V BERLINU IN RIMU.
LONDON, 3. maja. Španski veleposlanik v Londonu, vojvoda Alba, je včeraj naglasil, da je v interesu Španije, da se stiki med njo in Veliko Britanijo čimbolj poglobe v prijateljskem smislu.
MADRID, 3. maja. General Franco je odpotoval včeraj v Valencijo, kjer se udeleži danes velike vojaške parade. To je
LONDON, 3. maja. »Evening Standard« poroča iz Burgosa o energičnem protestu generala Franca v Berlinu in Rimu proti dejstvu, da sta Nemčija in Italija nenapovedano poslali pet tisoč mož inženirskih čet v Španijo v zadnjih dneh, češ, da bodo popravljale ceste, kar pa je popolnoma odveč, ker je dovolj španskih čet na razpolago.
zadnja večia vojaška parada po zmagi pred ogromno sklepno parado, ki bo sredi maja v Madridu.
Priprave Zedinjenih držav
KONEC ZAKONA O DOBAVI VOJNEGA MATERIALA. PRED ZAKONA O NEVTRALNOSTI. POVEČANJE VOJSKE.
UKINITVIJO
WASHINGTON, 3. maja. Včeraj je prenehal veljati v USA nevtralnostni zakon, po katerem so morale odvažati iz Amerike le tuje ladje dobavljeni material in ga takoj plačati. Ker je gotovo, da ne bo stavljen nov predlog za obnovitev nevtralnosti, bodo smele poslej tudi ameriške ladje dobavljati vojujočim se državam vojni material.
WASHINGTON, 3. maja. Panameriška unija je včeraj vložila v senatu spomeni-
co zaradi takojšnje ukinitve splošnega zakona o nevtralnosti.
WASHINGTON, 3. maja. Vojno ministrstvo je pripravilo vse, da bi USA takoj po začetku event. vojne razpolagale s 6000 bojnimi letali m 400.000 izvežbani-mi vojaki. Ta armada bi se lahko v najkrajšem času povišala na milijon mož.
WASHINGTON, 3. maja. Prezident Roosevelt se je včeraj vrnil iz Hyde Parka v Wa.?hinp-ton.
Proti tuji propagandi
IZGONI IZ ANGLIJE BELGIJSKI OBMEJNI UKREPI. ZA RED IN MIR V HOLANDIJI.
LONDON, 3. maja. »Evening Standard« poroča, da bo notranji minister v kratkem izgnal iz Anglije še 50 nacistov, ki so na sumu, da podtalno rovarijo proti Angliji. Sootland Yard sprejema vsak dan nešteto takšnih prijav. Odredili so poostrene varnostne ukrepe po pristaniščih in letališčih. »Včlkisoher Beobachter« grozi z represalijami in poudarja, da gre za nedolžne člane nemških organizacij.
BRUSELJ, 3. maja. Belgijski vojni minister je stavil včeraj predlog, ali se naj
pred tremi tedni vpoklicani rezervisti pošljejo na entedenski dopust, ali pa se naj dovoli kredit za nove vpoklice. Notranji minister je odredil strog ukrepe proti nacističnim elementom, ki v obmejnih krajih izzivajo incidente.
AMSTERDAM, 3. maja. Včeraj je parlament sprejel nov zakon o poostritvi predpisov za ohranitev javnega miru in reda. To je posledica nacistične agitacije, ki se je pojavila tudi na Holandskem.
Ooma£i za®.sk
Prepoved prodaje angleških ladij
LONDON, 3. maja. Trgovinski minister Stanley je v parlamentu najavil predlog, po katerem bo moral vsak lastnik bro-dov, ki bi hotel prodati parnik v tujino, ponuditi ladjo v nakup trgovinskemu ministrstvu, in to v času, dokler ne bo ustvarjeno trgovinsko brodovje s tonažo milijon ton, ki bi služilo za prevoz čet in prehrane v primeru vojne.
Dve veliki letalski nesreči
ANKARA, 3. maja.Sedem turških letal, ki je prisostvovalo poročnim svečanostim v Teheranu, je nad Azerbeidžanom zašlo v meglo in kmalu nato v silovit vihar. Eno letalo se je vrnilo v Teheran, drugo je doseglo Turčijo, dočim so ostala strmoglavila na tla ali zašla.
PARIZ, 3. maja. Med Casablanco m Dakarjem se je zrušilo sinoči francosko potniško letalo na tla. Tri osebe so obležale mrtve.
KONEC MADŽARSKEGA OBISKA V BERLINU
BERLIN, 3. maja. Ob priliki dokončanja razgovorov med madžarskimi in nemškimi ministri je bil izdan komunike, ki naglaša vedno večje izboljševanje nem-Ško-madžarskih odnošajev.
GIBANJE MORNARIC
GIBRALTAR, 3. maja. Nemške vojne ladje, ki so včeraj zapustile Tanger, Ceu-to, Algeciras in Cadi« so plule skozi Gi-braltarsko ožino. Vrnile so se v Atlant:k.
Del angleška brodovja je odplul proti vzhodu Sredozemlja, angleške pion rske čete so pa odstran le nedavno postavljeno žične ovire pri La Linei.
TURŠKO-RUSKA POGAJANJA.
ANKARA, 3. maja. Turško-sovjetski raz govori potekajo v popolni tajnosti in je sklenil zastopnik sovjetskega zun. ministra Potemkin še nekaj dni ostati v An-.kari.
ANKARA, 3. maja. Včeraj je bil general Weygand sprejet pri predsedniku turške republike in je gost turškega generalnega štaba.
GAFENCU PRI CIANU
RIM, 3. maja. Zunanji min:ster Ciano je sinoči ob 19. uri ponovno sprejel romunskega zunanjega ministra na razgovor.
BIVŠI KRALJ ZOGU V CARIGRADU
CARIGRAD, 3. maja. »Exchange Tele-graph« ajvlja iz Carigrada, da so tjakaj prispeli bivši kralj Zogu, kraljica ter albanski ministri, da se tem stalno nastanijo. Kralj Zogu ima v Carigradu po mate rini strani številne sorodnike, ki so visok5 uradniki.
Vremenska napoved. Menjajoče se oblačno brez bistvenih padavin. Hladno. Deloma oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila v Mariboru najvišja temperatura 19.2° C, danes pa najnižja 5.9° C. Opoldne je znašala toplota 17° C. Padavin od sinoči je bilo 3.7 mm.
Borza. Curih, 3. maja. Devize: Beograd 10, London 20.85V<, Pariz 11.80, Newyork 445, Milan 23.42*4, Berlin 178.62 Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Crno g edan.e v Zagrebu
Doseženi sporazum med dr. Mačkom in Cvetkovičem 27. aprila je domači kakor tuji tisk toplo pozdravil. Mi smo vse glasove tiska registrirali ne da bi se spuščali v kombinacije, piše «Hrvatski dnevnik«. Medtem se je pokazalo, da vsi ne mislijo enako o sporazumu. Že v preteklosti se je vse, čim ie bilo treba poleg bratstva pokazati nekaj pravičnosti, umikalo. Znan je Markov protokol, ki je ostal mrtev kos papirja. Hrvatska javnost je našla krivce za to in v velikem nezaupa* nju sodi danes ljudi le po delih, če hoče* jo ti živeti v prijateljstvu in slogi s lir-vatskim narodom ali jim je le do borbe* Ko je tuji tisk zvedel o zaključkih razgovorov med dr. Mačkom in Cvetkovičem, je z velikim optimizmom gledal v bodočnost državne skupnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev. Tujci gledajo na naše stvari iz večje pddaljenosti in jih bo!je vidijo kakor mi, ki jih bolje občutimo. a slabo vidimo. In ker so bili glasovi 'z tujine prežeti s prijateljskimi občutki, bi morali ti prepričljivo vplivati na vse in bi ne smelo bU? nikogar, ki bi ostal za te nasvete gluh. Vemo. v katerih kra-iih je več Srbov, kje spet več Hrvatov. Prav tako vemo. da imajo i Srbi i Hrvati svojo individualno zavest, ki jo hočejo ohraniti. Ako se tedaj uveljavi načelo, da drug drugemu nič ne vzame in da drug drugemu prizna in spoštuje medsebojne pravice, bodo odstranjeni vsi razlogi za spore. Da se to izvede, ne sme biti preseganja in nad'kriljevan.ia ene volje ‘am, kjer naj odloča druga. Kdor ne more sprejeti takšnega stališča, lahko govoriči o sporazumu, toda on ni za sporazum, temveč za hegemonijo. Ta pa izziva reakcijo, ij katere nastane borba, z njo pa posledice z veliko odgovornostjo. V današnjih priiikah je ta odgovornost še večja. Čas terja nagle in širokogrudne rešitve, ki bo odstranila usodno vprašanje in omogočila sodelovanje v dneh. ko bi mnogi morali znatno više ceniti sodelovanje hrvatskega naroda. Brez ozira na vse to ne bo hrvatski narod v nobenem primeru klonil, še manj pa propadel, ker je poln življenjske sile, ki ga bo dovedla do uresničenja njegovih pravic. — Tz Beograda nam poročajo, da so pri izvedbi sporazuma sicer nastale težkoče, ali da se Jih bo prebrodilo. Pričakovati ie, da bo to važno vprašanje definitivno -ešeno čez 8 ali 10 dni.
Federalizem in centralizem
Federalizem pripomore k ustanovitvi večjega števila kulturnih in duhovnih sre-d'šč, ki v medsebojnem tekmovanju prispevajo k napredku države. V unitarni državi je vse osredotočeno v prestolnici, napredek ali nazadovanje kulture je tako odvisno od nje. Federalizem se je pokazal v pomembni vlogi pri ohran:tvi vseh starih kultur, ki bi v unitaristični oblfki hitreje zatonile (novosadski »Mladi sever«).
Kmet — cement slovanstva
Kmet je tisti realist, ki je edini sposoben, da prinese v slovansko zavest skupnost in nove, moderne metode, ki nas bodo v resnici združile. Kmetski stan moramo postaviti na trden narodni temelj im !s tem kmetsko demokracijo. V duhu kmetske demokracije je edino mogoče združiti slovanske narode. Kmet je najtrdnejši in najrealnejši cement slovanske skupnosti (dr. Milan Hodža. bivši min. oredsedniik ČSR).
Po določenem načrtu...
Gradiščanski Hrvati so imeli v šolskem letu 1937/38 še 112 hrvatsk:h učiteljev, zdaj jih je le še 102. Študentsko društvo gradiščanskih Hrvatov na Dunaju, »Kolo«, so nedavno razpustili, češ da je b:lo organizirano v katoliški akciji, piše »Rav-nopravnost«. Ustanovitev novega društva niso dovolili (»Ravnopravnost«).
čigava deca se rodi v Zadru?
Zaderski »San Marco« prinaša spisek rojstev v minilem tednu in navaja naslednja imena: Brkič Zorka, Curkovic Giu-seppe, Bajlo Graziella, Destich Eugenio, Ant‘s:n Maria, Alic Ljuba, Kardun Gre-gorio, Lovrinov Nando, Hordov Giovan-ni, Sikiric Mira, Silvia Grdovic..*
Novice
Lesna kriza v
Ko sem pred dnevi potoval po Savinjski dolini, sem se nemalo čudil veliki iz-premembi, ki je nastala v razmeroma krat kem času. Nekdaj tako živahna Savinjska dolina je sedaj zapadla v mrtvilo. Savinja je brez splavov, ob reki ni delavcev, drvarji počivajo. Le tu in tam se oglaša kakšna velika žaga, dočim mnogo malih zadnje čase sploh ne obratuje. Lesna industrija je v Savinjski dolini v zastoju. Povpraševal sem po vzrokih. Povsod sem, zvedel isto. Vzroki zastoja so izredno nizki vodostaj Savinje, kar sicer v teh mesecih ni običajno, in pa neprestani med
Savinjski dolini
narodni zapletljaji. Brezposelnost stalno narašča. V hišah delavcev in drvarjev sc je naselila beda. Gospodarji dajejo les skoraj zastonj. Govoril sem z uglednim posestnikom v Ljubnem. Pripovedoval je, da daje drva zastonj, samo da mu povrnejo stroške prevoza. To vsekakor dokazuje, da je doživela lesna trgovina v Savinjski dolini velik udarec. Zato je potrebno, da se merodajni činitelji potrudijo odpraviti to kvarno mrtvilo in poživiti lesno industrijo, od katere živi skoraj cela zgornja Savinjska dolina.	-ig.
Zaščita pred napadi iz zraka
»Službene novine« objavljajo pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, ki podaja podrobnejša navodila o postopanju v slučaju vojne, kadar preti nevarnost. — Učinkov pred zrečnimi napadi se je mogoče ubraniti bodisi z izselitvijo iz ogroženega kraja, bodisi z uporabo zaklonišč. Ta so potrebna samo v večjih in važnejši mestih, kjer bi se z izseljevanjem izgubilo preveč časa. Ukaz za izseljevanje v zaklonišča daje vlada preko upravnih oblasti, v težkih primerih pa sme seveda vsakdo sam izbrati primerno zaklonišče. Za zaklonišča je treba prvenstveno uporabljati privatne vile in sploh hiše na osamljenih mestih, hotele, planinske koče, letovišča, kopališča, zapuščene hiše kakor tudi manjše vasi.
Važna je tudi določba, da se odslej ne sme zgraditi nobene večje hiše brez zaklonišča. Vsak arhitekt mora pri izdela-
vi načrta upoštevati možnost zgraditve zaklonišča, pa bodisi naravnega (rov, vrt, kleti, pritličje), ali pa umejnega (iz armiranega betona). Nadalje določuje odredba, da mora imeti vsaka hiša rezerve v hrani za teden dni, trgovine pa za mesec dni.
ZAGREBŠKI POMLADANSKI VELESEJEM.
Preteklo soboto je bila v Zagrebu slovesna otvoritev Zagrebškega pomladnega velesejma, ki ji je prisostvoval minister trgovine in industrije g. Jevrem Tomič kot zastopnik vlade. Imel je tudi pomemben otvoritveni govor. Veliko pozornost vzbujajo mnoge razstave, pa 16. mednarodna razstava avtomobilov. Že prve dni so si razstave ogledale množice naših in tujih obiskovalcev.
Nevaren požar v Gaberju
Celje, 3. maja.
Sinoči okrog 22.30 je izbruhnil nevaren požar v Gaberju pri Celju, ki bi lahko postal usoden. Pričelo je goreti gospodarsko poslopje posstnice ge. Adele dr. D e č k o v e ' na Mariborski cesti. — Ogenj se je naglo razširil na celo 'poslopje, v katerem so bili hlevi, kleti, shrambe za žito in tri stanovanja. Najprej so prihiteli na kraj požara gasilci iz Gaberja, nato pa iz Celja. Gospodarsko poslopje je celo pogorelo. Gasilcem se je iz gorečega poslopja posrečilo rešiti pohištvo iz stanovanj, iz hlevov pa 2 konja in 6 krav. Zgorelo je vse žito, seno in poljedelski stroji. Gasilci so rešili zasebno vilo ge. dT. Dečkove, kozo-
lec in Onjladičevo hišo. Škode je okrog din 150.000, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni znan, požig pa je Izključen.
Kredit za vodna dela v Sloveniji
Te dni je gradbeni minister dr. Krek podpisal odlok, s l^aterim je odobril naslednje kredite za vodna dela v Sloveniji: za melioracijska dela na Ljubljanskem barju 478.821 dinarjev, za vodna dela na področju prekm. vodne zadruge Dolnja Lendava 450.000 dinarjev, za regulacijska dela na Dravi v ptujskem okraju pa 2,775.000 dinarjev.
Kdo je mrtva neznanka?
Na naše poročilo o grozni najdbi na Pohorju, kjer so našli truplo neznane žen ske, se je pri tukajšnji policiji zglasil sejmar Alojz Feuš in prijavil, da ga je posestnik Rajmund Topolovec iz Veržeja naprosil, naj poizveduje za njegovo, materjo, 63-letno Frančiško Topolovčevo, ki jo že od jeseni pogrešajo. Ker identiteta neznanke s Pohorja še ni ugotovljena, bodo uvedli preiskavo, ki naj ugotovi, če na Pohorju morda niso našli To-polovčeve matere.
d Jubilejni kongres jugoslovanskih novinarjev. V nedeljo, dne 21. maja bo v Zagrebu 20. jubilejni kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja, na katerem bodo poleg navadnega dnevnega reda razpravljali tudi o zelo važnih stanovskih vprašanjih.
o Izlet slovenskih pravnikov v Laško. Društvo »Pravnik« priredi v nedeljo, 14. trn., izlet svojih članov v Rimske Toplice in v Laško. Na sporedu je kopanje, razni izleti v okolico, ogled zanimivosti in zabava v zdravilišču v Laškem. Izletniki iz Ljubljane naj se prijavijo pri vratarju sodne palače v Ljubljani, ostali pa pri dr. Arnoldu Permetu, sodnem starešini v Laškem.
o Proslava nemškega narodnega praznika v Ljubljani. Nemški konzul v Ljubljani g. Bernard je priredil ob priliki proslave 1. maja, ki je nemški narodni praz-nik v svojem stanovanju svečan sprejem odličnih zastopnikov državnih, civilnih in vojaških oblasti, kulturnih in gospodarskih ustanov, konzularnega zbora v Ljubljani in zastopnikov tiska. Gostje so bili pogoščeni.
o Bat’ina palača v Ljubljani dograjena.
V nedeljo so slavili zidarji, delavci, graditelji in razili zastopniki »likof« gradnje sedem nadstropne palače Bat’e v Ljubljani. Ob tej priliki so bili vsi pogoščeni. Od Bat’e je vsak delavec dobil par čevljev, od gradbenega podjetja inž. Dedka pa dvojno tedensko mezdo. Palačo so radili 214 dni.
o.	Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani priredi v nedeljo, 7. maja, izlet v Slov. gorice. Njim se lahko pridružijo tudi mariborski izletniki in je skupen odhod ob 9.15 izpred glavnega kolodvora. Vozna cena samo din 50.—. Informacije in rezervacije pri »Putniku«.
o Ljubljanska opera gostuje v Splitu. Ravnateljstvo splitskega gledališča je končalo pogajanja z upravo ljubljanske opere o večdnevnem gostovanju. Ljubljanska opera bo gostovala v Splitu osem dni in začne 8. maja. Prva predstava bo Gotovčev »Eros z onega sveta«, potem pa bo izvedla še opero »Lo-hengrin«, Falstaf«, »Manon«, »Gioconda«, »Wer-ther«, »Onjegin« in »Trubadur«.
n. Ogenj uničil električno centralo. V Bezdanu pri Somboru je uničil ogenj električno centralo. Požar je bil -strahovit ter je ogenj napravil nad dva milijona din škode. Elektrarna je bila last vrbaske sladkorne tovarne.
n. Nova torpedovka. Iz francoske ladjedelnice v Nantesu je priplula v Split naša nova torpedovka in bojni brod »Beograd«. Torpedovka ima 1210 ton, 4 topove po 120 mm, 2 protiletalska topova po 40 mm, več strojnih pušk in šest torpedov. Torpedovki zapoveduje kapitan dr. Vili Bačič. Dve podobni torpedovki »Zagreb« in »Ljubljana« pa se gradita v splitski ladjedelnici.
Colje
CELJSKI KULTURNI TEDEN.
Drevi ob. 20. sc prične v mali dvorani Celjskega doma literarni večer CKT. Na večeru bodo sodelovali člani Umetniškega kluba v Marjboru. Svoja, deloma še nc-priobčena dela, bodo brali naši priznani pisatelji in pesniki, tako R. Rehar, Iv. Dornik, M. šnuderl. St. Cajnkar, A. Ingolič, Iv. Potrč, B. Vodušek, Br. Rudolf in naš sedaj najpomembnejši in najplodo-vitejši pisatelj Miško Kranjec. Na reci taci j-skem večeru bodo sodelovali tudi člani kvarteta Karlo Sancin, V. Jegrišnik, Dušan Sancin in Anion Raspolič). Izvajali bodo prvikrat godalne kvartete dr. A. Delaka in ravnatelji! K. Sancina. Opozarjamo na la zanimiv večer vso našo jav-nosl, ki ljubi slovensko knjigo, da se ga udeleži v polnem številu, še posebno pa vabimo našo mladino. Na razpolago je še nekaj sedežev, ki se dobijo pri blagajni likovne razstave v Celjskem domu. Tam se dobijo tudi sedeži za sobotni mladinski koncert.
c. Shod Slovenske Združene opozicije,
ki je bil sklican za nedeljo. 20. aprila, v Vojniku, se ni mogel vršiti. Sklicatelja shoda mr. Fedorja Gradišnika je celjsko okrajno glavarstvo kaznovalo z 2500 din globe, oziroma s 15 dnevi zapora.
c. Kolektivna razstava slikarja Alberta Sirka je otdprla vsak dan od 0.—12. in od 14.-18. Razstavljena d,ela vzbujajo med številnimi obiskovalci vsesplošno priznanje in zahvalo. Obiščite razstavo čimprej.
c. Poslovilni večer priredi Celjska sokolska župa s sodelovanjem Celjskega pevskega društva drevi ob pol 21. v veliki dvorani Narodnega doma poveljniku 39. pp., general štabnemu polkovniku g. Dra-goljubu Mihajloviču. Vabljeno je vse sokolsko članstvo in vsa narodno zavedna javnost.
c. Nesreče. 51-letnemu Pintarju Martinu iz Jezerc pri Planini so se 1. maja dopoldne splašili konji na Teharjih. Pintar je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi in na desni roki. — 15-letni Vrtačnik .Stanko iz Loke pri Zidanem mostu je padel na sekiro in si prerezal komolec desne roke.
— 70-letna Slemenšek Marija, preužitkari-ca iz Stenice pri Vitanju, je padla in si zlomila levo roko v ramenu. — 17-letna Vrabl Marija iz Celja je padla pri delu v tovarni in si zlomila levo roko v zapestju. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Kurnmholu. Hcrnaus Mariin, hlajiec pri pečarju Novaku na Dečkovi cesti, je peljal naložen voz skozi Hudinjo. Iz Škofje vasi mu je z motorjem pripeljal naproti 21-letni mehanik Hotko. Zaletel se je v Novakovega konja in mu razparal trebuh.
— Pri grenadirjevem mostu je neki osebni avtomobil zadel po neprevidnosti voznika An želj a Janeza v njegov, s premogom natovorjeni voz. Avlo si je poškodoval blatnike. Škode je okrog GOO din.
c. V razmišljanje. V nedeljo, 30. aprila, sc je vršil na hribu Sv. Jožefa nad Celjem kmetski tabor. Ob lej priliki je prišlo na hrib mnogo raznovrstnih beračev (in pohabljencev, ki so mimoidočim razkazovali svoje pohabljene ude in rane. Ril je med njimi tudi neki bolnik, oil katerega so se radi njegovih ran ljudje s studom m pomilovanjem obračali. Z vso gotovostjo so nekateri zatrjevali, da je bil — gobav. Ali ne.
bi bilo mogoče lakih ljudi spraviti tja, kamor spadajo, da ne bi povzročali nevarnosti okuzenja*? O lem naj bi razmišljali listi, ki se jih take zadeve tičejo.
c. Mestno gledališče. 11. maja ob pol 2ft. vprizori ljubljanska drama Snakespearcje-vo tragedijo v 5 dejanjih „OthelIo“. Predstava je za abonma. Ostali dobijo vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c. še k zanimivemu pogrebu v Laškem. Pišejo nam: »Vaša notica o zanimivem pogrebu v Laškem je zbudila veliko zanimanje. Poročilo pa izpopolnjujem s tem, da je vence poslalo tudi 10 »zavednih« Slovencev, od katerih je 8 Slovencev opremilo vence z nemškimi napisi.« O. T.
c. Nesreče in pretepi. 44-letnega delavca Lipovška na Ostrožnem je 29. aprila dopoldne zgrabil strugalni stroj in mu odrezal 4 prste na desni roki. —- 34-letni delavec brez posla Pirnat Jože se je 29. aprila zvečer v neki gostilni na Kralja Petra cesti sprl z delavcem Cirilom L. iz Trnovelj. Ko sta šla oba iz gostilne, je Ciril L. napadel Pirnata in mu z nožem prerezal spodnjo čeljust. — 35-letnega cinkarni-škega delavca Inkreta Franca iz Teharja je v neki tamošnji gostilni zabodel delavec Ostruh Janez iz Teharja v levo stran trebuha. Izstopila so mu čreva.
Ptuj
p Zvočili kino Ptuj predvaja danes m jutri »Ladja jetnikov«.
p Z lestve je padel na voz. Cuš Franc 52-letni dninar iz Tibolcev pri Sv. Marjeti se je vzpenjal po lestvi na svisli. Pri tem se mu je spodrsnilo in je padel na voz, na katerem se je nevarno obtoHcel.
p Akademija meščanske šole bo v petek, 5. maja.
p Serajnikov mladinski kvintet v Ptuju. Glasbena Matica v Ptuju priredi s sodelovanjem mariborskega mladinskega kvinteta g. Fr. Serajnika v soboto, 6. -maja ob V22O; uri v dvorani Glasbene Matice v Ptuju godalni komorni večer. Med drugimi izvajajo dve slovenski in dve češki skladbi. Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Ptuju. V nedeljo ob 8. zjutraj bo isti kvintet igral pri dijaški službi božji v proštijski cerkvi.
»Kaj praviš?«
»Nič, mislil sem, da si hotel nekaj reči.« »Ne, ničesar nisem dejal!«
»Hahaha! Pa sva mislila, da si hočeva povedati mikavno zgodbico!«
Maribor
Nova cesta v osrčju mesta
Na dnevnem redu petkove seje mestnega sveta je med drugim tudi določitev nove ceste v osrčju mesta, ki naj kot nadaljevanje Gregorčičeve ulice ob severni strani grada spaja Jugoslovanski trg s Prešernovo ulico. Nova cesta bo potekala v sredini med Aleksandrovo cesto in Razlagovo ulico in bo presekala obširni kompleks bivše pivovarne Union na dvoje.
Upravičenost te nove ceste sredi Maribora ni prav razvidna. Med Jugoslovanskim trgom in Prešernovo ulico nikakor ni promet tako velik, da vozovi n ptšci ne bi mogli napraviti par korakov na levo ali desno, da bi prišli v Prešernovo ulico. Drugače bi bilo, ako bi šlo za daljšo cesto, ki bi vezala dva velika dela mesta. Bolj upravičena bi bila nova prometna pot, aiko bi se od Prešernove ulice nadaljevala cesta preko mestnega zemljišča v Cankarjevo, potem v Cafovo in končno na Aleksandrovo cesto nekako tam, kjer se začenja Meljska cesta. S tem bi se ustvarila velika, v ravni smeri potekajoča cesta, ki bi spajala Vrbamsko cesto ob začetku mesta in bi končala pri kolodvoru. Taiko pa bo nova cesta le slepa ulica,- ki se bo končala v Prešernovi ulici.
Bivše unionsko zemljišče je ena naj-Iepših parcel sredi Maribora, in tudi ena
bodo gotovo dosegle najvišje cene za stavbišča, saj leže vendar ob najprometnejši točki Maribora sredi poslovne četrti.
Nova cesta bo obsegala mnogo nad najdražjih. Južna fronta sega prav doliva tisoč kvadratnih metrov. Gre torej
promenade, ostale stranice pa tvorijo Jugoslovanski trg, Razlagova in Prešernova ulica. To stavbišče se je lani razdelilo na troje lastništev. Severozapadni del obdrži pivovarna Union za svojo zalogo piva, južni del je kupila Posojilnica v Narodnem domu, južnovzhodni vogal pa z veliko Unionsko dvorano vred So-kol-matica, ki je s tem postal lastnik ene najlepših parcel v mestu in tudi impozantne stavbe z veliko dvorano vred. — Sokol bo zgradil kot nadaljevanje dvorane proti severu veliko telovadnico, pri čemer bo vključen tudi prostor, kjer je sedaj veranda. Posojilnica bo, kakor se čuje, stavbišče parcelirala in ga prodala, ker je zanj že več interesentov. Tu se
za razmeroma ozek pas zemljišča, ki je vreden najmanj dober poldrug milijon din. Sredi poslovne četrti se vsak kvadratni meter tal tako rekoč odtehta z zlatom, in zato ni prav razumljivo, čemu odtegniti tako lepo stavbišče poslovnemu namenu, ko gre vendar za ulico, ki gotovo ne bo tako prometna da bi bila zanjo potreba saj pol stoletja.
Nekateri zagovarjajo upravičenost nove ulice s tem, da bodo tudi ob njej staile velike poslovne stavbe, ker bi bila sicer dvorišča prevelika. Mnenja so tu deljena, vendar prevladuje naziranje, da za novo cesto za več desetletij še ni potrebe.
Razveseljiv obisk severne meje
JUTRI DOPOLDNE OBIŠČE SEVERNO MEJO VEČJA SKUPINA NARODNIH POSLANCEV, KI BODO PROUČILI RAZMERE TER SE ZAVZELI ZA PERE ČE TEŽNJE OBMEJNEGA PREBIVALSTVA.
V obupu pod lokomotivo
Včeraj zjutraj se je nasproti tovarne »Teksta« na Teznem vrgel pod vlak. ki odhaja ob 5. uri iz Maribora, 21-letni delavec Josip Krement s Teznega. Lokomotiva je obupancu razbila glavo tako, da je bil Krement na mestu mrtev. Samomorilec je v nedeljo popoldne popival po tezenskih gostilnah. S seboj je nosil vrv in pravil, da se bo obesil. Vrv so mu v Kože-lovi gostilni odvzeli. Tam je izpil liter vina na dušek ter mimogrede dejal, da je to njegov zadnji liter. Poslovilnega pisma ni pustil. Vzrok samomora ni znan, pač pa menijo, da je posredi nesrečna ljubezen.
Jutr! bodo prebivalci naše severne meje veselo presenečeni. Med nje bo prišla velika skupina narodnih poslancev iz cele države. Obiskali bodo kraje ob severni meji ter proučili obmejne probleme na licu mesta, ker se bodo le tako prepričali o potrebah naše me}e in ob-
mejnega prebivalstva. Narodni poslanci bodo obiskali med drugim tudi Gornjo Radgono, Cmurek, Št. lij, Svečino, kjer si bodo ogledali tudi banovinsko gospodinjsko šolo, nadalje Sv. Križ nad Mariborom in morda tudi Kobansko.
Teden Jadranske straže
Jadranska straža v Mariboru prireja od 30. aprila do 5. maja 1.1. Jadranski teden, ki je posvečen v prvi vrsti mladini, ki je včlanjena v Podmladku Jadranske straže.
Oblastni odbor je razpisal za vse narodne dn druge šole na področju bivše mariborske oblasti 30 brezplačnih 14 dnevnih letovanj na morju z vožnjo vred, kar je zvezano s pravilnim rešenjem propagandnih križank, ki jih je v ta namen JS založila. Križanke se dobijo po din 2. v pisarni JS. Žrebanje reševalcev križank je 27. maja t. 1.
Na predlog JS je banska uprava naročila vsem našim narodnim in drugim šolam, naj bi v tem tednu imele predavanje o našem morju, o oiljih in smotrih JS v okviru učnega načrta posameznih šol, skupno aK posamezno kakor upravi šole to bolje konvenira.
Oblastni odbor JS je, želeč, da bi ta teden stal res v znamenju pomorske zamisli v našem obmejnem Mariboru razpisal tri nagrade ža najlepša izložbena okna, ki jih bodo priredili naši zavedni trgovci, večinoma vsi člani JS. Prva nagrada znaša din 500.—, druga din 300.— in tretja din 200,—. Nagrade določi komisija združenih trgovcev v Mariboru. Naj bi naši trgovci to vpoštevali ter dali pobudo, da bi izložbe bile take, da bi odgovarjale zamisli JS.
Za svečano razvitje društvenih zastav na Glavnem trgu 7. maja 1.1. je JS razpisala za naše fotoamaterje tudi tri nagrade za tri najlepše posnetke o razvitju zastav. Za prvo nagrado je določeno 14 dnevno brezplačno letovanje v Domu JS v Bakru, predvideno za mladino, druga nagrada din 200.— in tretja din 100.—.
Mestni odbor JS pa priredi dne 4. maja t J. veliko narodno akademijo v veliki sokolski dvorani, pri kateri sodelujejo člani našega narodnega gledišča, Sokol iz Pobrežja in druga narodna društva. Nastopi tudi oktet 4. dij. bataljona šole za rez. oficirje v Mariboru. Čisti dohodek je namenjen za podpore deci iz naj-siromašnejših slojev, obmejnega prebivalstva za letovanje na morju.
Ves teden pa se po ulicah prodajajo lično vezeni mornarski znaki in sicer v isti namen. Priporočati je vsemu našemu meščanstvu, da pridno sega po njih in ne zavrne našrh mladih prodajalk, ki jih bodejo prodajale. S tem mora JS zbrati do-voljno sredstev, da omogoči najsiromaš-nejŠi deci naših obmejnih šol letovanje na morju. Naj ta deca vidi in spozna, da smo mi vsi tu, ki hočemo zanje skrbeti in jih po svojdh m-očeh podpreti ne samo idejno temveč tudi gmotno. Tako bomo dvignili naTodno zavest tudi tam, kjer pod tujim vplivom in pritiskom razmer mogoče že peša. Naš narodni Maribor ne
more tega ravnodušno gledati. Naj torej složen stopi v obrambo naših narodnih svetinj. Vsak naj z malim darom podpre JS v tem njenem človekoljubnem delu.
Zadnji dan jadranskega tedna je posvečen razvitju društvenih zastav na Glavnem trgu v Mariboru 7. maja t. 1. Naj bi pri tem sodelovala vsa naša javnost, vsa društva in vse kar čuti -v Mariboru narodno. Ta dan se bo pred raz-
vitjem brala sv. maša kot obvezna šolska maša za vso mariborsko mladino. — Mašo bo bral sam prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Potem sledi slavnostno razvitje zastav kakor smo že poročali, po razvitju je povorka po mestu in po končani povorki je v mestni posvetovalnici slavnostna 15-letna oblastna skupščina OOJS v prisotnosti zastopnikov naših narodnih društev in drugih gostov, ki bodo ta dan prišli v naš obmejna Maribor.
Lepa slovesnost v Angleškem klubu
Po sprejemu Mrs. Copelandove v soboto ob 16. na kolodvoru, kjer jo je pozdravil predsednik Angleškega kluba g. prof. dr. Kotnik, je sledila ob 18. uri svečana otvoritev novih reprezentativnih prostorov Angleškega kluba v Gregorčičevi ulici 12 ob veliki udeležbi članstva. Pol ure za tem je napolnilo odlično občinstvo spodnjo dvorano »Vesne«, ki je bila okusno pr.rejena za čajanko. Uvodoma je pozdravil g. dr. Kotnik ugledno prijateljico našega naroda Mrš. F. S. Copelandovo, O. B. E. (oficirko reda Angleškega imperija) in poudarjal njene dolgoletne zasluge za utrditev stkov med našim in angleškim narodom. Prav tako se je zahvalil ravnateljici »Vesne« ge. Rapočevi za 17-letno gostoljubje, ki ga je bil deležen Angleški klub pod streho »Vesne« in se za večje prireditve priporočil še za nadalje. Toplo pozdravljena je povzela besedo nato Mrs. Copeland, ki je v zgoščenih izvajanjih podala glavna obeležja angleškega povojnega družinskega življenja. Razlike med posmeznimi družabnimi sloji v Angliji so se po vojni zabrisale, dasi vsak sloj drugemu priznava in respektira njegove predpravice oziroma se jim podreja prostovoljno, iz spoznanja harmonične, v več stoletni tradiciji, zrasle angleške družabne stavbe. Ne glede na to pa je stremljenje vsake angleške družine po popolnoma lastnem domu, ki ga vsak po svojih zmožnostih kar najlepše priredi za čim udobnejše in intimnejše življenje, saj prebije Anglež 9 mesecev v letu doma v stanovanju in le dobre 3 mesece mu nudi priroda prilike razgibanja v naravi. Predavateljica je nato podala hišni red, ki je različen od našega i po času i po obsegu zajtrkov, kosil in večerij. S tem v zvezi se je dotaknila tudi angleškega šolstva ter javnega življenja in pri tem zlasti omenila poseben socialni pojav: iz pre-
viška ženskega prebivalstva nad moškim se podajajočo skupino Angležinj, ki jim nujni celibat daje prilike tem živahnejšega udejstvovanja na javnem, zlasti karitativnem polju. Tkzv.’ Old aunties stopajo v svoji zrelejši dobi v službo naroda, ki mu opravljajo prevažno službo v vseh panogah. Predavateljica, ki ji je pravkar izdal Basil Blackvvell .v. Oxfordu nov pesniški proizvod The Selkies, o čemer refe-še poročali, je žela za svoj izčrpni referat obilo priznanja razgibanega občinstva.
Mariborčani!
Vaša narodna dolžnost je, da na jubilejnem vokalnem koncertu pevskega /bora »Glasbene Matice« v Mariboru, k*, bo danes, v sredo 3. V., ob 8. uri zvečer, do zadnjega kotička napolnite veliko dvorano Sokolskega doma, da na ta način Izkažete priznanje kulturnemu delu »Glasbene Matice« ob priliki proslave njene 20-letns'ce in čast našim velikim skladateljem, katerih sijajna dela so na sporedu koncerta. Narod, ki svojih zasluženih mož ne časti, n. vreden, da živi. Zato, vsi na plan!
m Mestne upokojitve. Upokojena bosta cestni mojster Josip Požavko in mestni uradnik Rudolf Glabučnik. m Nov profesor trgovske akademije.
Za profesorja v 8. skupini na državni trgovski akademiji v Mariboru je bil imenovan Karl Arko.
m. Poletni čas v bankah. V mariborskih bančnih zavodih uradujejo v času od 1. maja do 15. septembra od 8. do 14. ure. Blagajne so odprte od 8. do 12.30 ure.
m Tisti, ki je izgubil din 100.—, jih dobi v frizerskem paviljonu Pirc v Cvetlični ul id.
m Združenje rezervnih oficirjev in rat-nikov, pododbor v Mariboru, obvešča vse gg. rezervne oficirje, včlanjene in ne učlanjene, da se predvaja film Maginoto-va linija v kinu »Union« ob 20.45 dne 4. t. m.
m. Pozor zadrugarice! Radi koncerta Glasbene Matice je preloženo predavanje »O materi« na 10. maja ob 20. v Nabav-ljalni zadrugi, Reharjeva soba. Nujno vabljene vse zadrugarice, važne zadeve.
m Dva obrtniška tečaja. V četrtek se prične tečaj za strokovno računstvo, ki ga priredi tukajšnja poslovalnica obrtno-pospeševalnega zavoda. Pričetek tečaja bo ob 20. uri v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Temu tečaju bo sledil tečaj za knjigovodstvo.
m. Dne 9. maja t. 1. ob 10. uri bo v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru ustanovna skupščina Osrednje blagovne zadruge v Mariboru.
m Za varnost mariborske okoHce. Za boljšo varnost mariborske okolice sta ustanovljeni dve novi orožniški ekspozituri, in sicer pri Sv. Petru in v Radvanju.
m Gasilsko slavje v Mariboru. Na Florijanovo nedeljo bo v Mariboru veliko gasilsko slavje. Ob 8. uri bt> v dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti slavnostno zborovanje mestnih in okoliških gasilcev, nakar se bodo vsi gasilci skupno udeležili svečanosti Jadranske straže na Glavnem trgu.
* Tombolo združeno s prvo spomladansko veselico priredi v nedeljo 7. maja Sokol I. na telovadišču v Koseskega ul., pri tomboli sedeži na raspolago, vse je pripravljeno, tablice samo 3 din. Izredna sreča vas čaka, le pridite k nam, vam ne bo žal. Igra godba »Drava«. Začetek ob 14. (2.) popoldne!
»Jadran« vstopnice za koncert 20. maja, dobite v društveni pisarni Narodni dom I. nadstr. vsak večer! Nabavite jih pravočasno.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1., tel. 21-79.
ICfno
* Grajski kino. Prekrasen francoski film „Palriot“. Razkošje na dvoru, izborna igra. Hary Baur.
* Kino Esplanade. Do vključno petka izborni francoski film »Živi mrtvec« po romanu L. Tolstoja.
* Kino Union. Do vključno petka „Ka-petan carjeve garde", veliki špijonažni film napete vsebme. V glavni vlogi Vera Koren.
Mariborsko gledališče
Sreda, 3. maja: Zaprto.
Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: »Dijak pro-sjak«. Red D.
Petek, 5. maja, ob 20. uri: »Akademija drž. učiteljišča«.
Sobota, 6. maja, ob 20. uri: »Potopljeni svet«. Red A.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2355.50 —2393.50, Berlin 1777.12—1704.88, Bruselj 751.50—763.50, Curih 995—1005, London 206.95-210.15, Newyork 4404.25-4464.25, Pariz 116.85-119.15, Trst 232.75-235.85.
EfekU. Za greb. Drž. papirji: 4 odst. agrarji 61.50, 4 odist. sev. agrarji 60—61, 6 odst. begi. obv. 87 d., 6 odst, dalm. agrarji 85 d., 7 odst stab. pos. 98.50 bi., 7 odst. inv. pos. 99—100, 7 odst. Blair 91.50—92, 8 odst. Blair 99—100. Delnice: Narodna banka 7500 bi., Trbovlje 177.50—180, Jadranska 360 bi.
Češke, angleške
modna trgovina DOSIP ŠRA3 - MARIBOR, palača banov, bralnice
štofe vedno v novih vzorcih Vam nudi v veliki izbiri najceneje
Jftrfora
Paš in dvajset let slovenskega odra v Ptuju
Dramsko društvo v Ptuju slavi svojo 25-letn co. Da bi čim slovesnejše proslavilo svoj jubilej, je avantgardistični režiser Franjo Ž žek pripravil Jurčičevega »Desetega brata«, ki se je v predvojnih časih največ igral po naših odrih, čeprav so že tri predelave, je žižek ustvar.l svojstveno četrto predelavo.
Dramsko društvo v Ptuju je bilo ustanovljeno tik pred vojno, ko so v Ptuju in njega okolici divjali najhujši narodnostni boj . Vrli narodni delavci v Ptuju so spoznali velik pomen prirejanja predstav v mestu samem in po vaseh širne ptujske okolice. V okrilju novega društva so se zb rali v »Narodni čitalnici« že poprej iz-vežbani igralci. Igre so se prirejale v Narodnem domu, v tej trdnjavi ptujskih Slovencev. Igrali so največ ljudske igre.
Med vojno so seveda muze molčale. Tem ž vahneje pa se je pričelo delo po prevratu, ko se je Drams.ko društvo vselilo v Mestno gledališče, v katerem so v avstrijskem času domovali poki eni nemški igralci: Vsako sezono se je priredilo PO več slovensk h gledaliških iger.
Učitelj Majcen je zrežiral več ljudskih iger. Nato je bil angažiran iz Mar bora poklicni režiser Valp Brat na z gdč. Ga-brijelčičevo, ki je sedaj Ljubljani. Igrali so repertoar of:cielni'h gledališč vMar boru in Ljubljani. Po njegovem odhodu je prevzel mesto režiserja Kaukler, ki je zdaj v Goetheanumu v Švici. Ko je tudi ta zapustil Ptuj, je zavladala bolj mrtva sezona, ki. jo je poživljal cestni nadzornik Avgust špat. Drugače so se vezali na gleda-1 ška gostovanja iz Maribora in Ljubljane.	•	7	/
Lani je bil angažiran mladi režiser Jože Borko, prav tako iz Maribora. Pripravil je šest premier, ki so vse prav zadovoljile ptujsko občinstvo.
Letos pa je bil angažiran avantgardistični režiser Franjo žižek, kot nosilec posebne, svojstvene moderne gledališke smeri. Avantgardist žižek je izpopolnil moderno pot ptujskega gledališča, da se more uvrščati med redna slovenska gledališča. žižek pripravlja kot zastopnik avantgardist čnega gledališča pri nas prehod iz starega klasicističnega realizma do moderne socialne romantike. To nam zpričujejo njegove režije.
Med drugimi naj omenimo samo eno, »Lepo V:do«, o kateri so doslej razni poklicni rež ser ji izrekli, da je lepo dramsko delo, a ne odrsko. In »Lepa Vida«, ki je resn čno mojstrsko delo Ivana Cankarja, ni žela uspehov, ker so se vsi strogo držali na podstrešju, ki ga je pisatelj orisal. Avantgardist žižek pa je pokazal nekaj svojstvenega. Prikazal je dva svetova: realni in sanjski svet. Resnični kruti svet predstavlja od spredaj soba, kjer umirajo nadobudni slovenski študentje (Kette). Hrepeneči sanjski svet, ki ga loči od res-
ničnosti tenčica, pa je s mbolično prikazan od zadaj, kamor vodi pot v lepše ž’v-ljenje. In »Lepa Vida« je žela ob 20-letnici Cankarjeve smrti sijajne uspehe kot še doslej nikoli. Tako si zna avantgardist žižek iz vsakega dramskega dela, ki si ga izbere, ustvariti svojevrstno režijo.
Značilno za .ž žka v razliki z ostalimi ptuj skimi režiserji je, da je, zavedajoč se kulturnega poslanstva v narodnoobrambnem ozru v Ptuju, uprizoril same originalne slovenske stvari, počenši s prvo slov. gledališko igro »Matiček se ženi«, pa do najmodernejši.
PrVi predsednik dramskega društva je bil dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju, ki predseduje društvu nepretrgoma od ustanovitve dalje. S svojim spretnim vodstvom je omogoč i v avstrijskih časih dihanje dramskemu društvu. Po vojni pa mu je osigural z raznimi pogodbami prostore v Mestnem gledališču in naklonjenost mestne občine. K njegovi 25-letnici predsedovanja mu prav iskreno čestitamo!	-a-.
2IVETI HOČEMO.
Češki pisatelj Karel Novy, ki je obiskal lani tudi Maribor in. nastopil v družbi pesnika Josefa Hore v naši Ljudski univerzi, je podal v. svojem socialnem romanu »živeti hočemo« mojstrsko podobo življenja praških brezposelnih delavcev in vsega njihovega periferi; kega in podzemeljskega okolja. Delo je kljub-brezten-denčnosti obupen krik iznakažene sedanjosti in obtožujoč dokument dobe. Pred nami se vrste plastično opisani dogodki iz propadajočega življenja tistih, za katere nima svet ne dela ne kinha ne usmiljenja. Ta brezbrižnost je zločin, ki se mora sam po sebi, po logiki višje pravičnosti kruto kaznovati. Stil je gladek, način prikazovanja privlačen, da roman, ko ga vzamemo v roko, težko odložimo preden ga nismo do konca prečitali. Slovenski prevod, ki je gladek ,in tudi jezikovno dober, je oskrbel Boris Urbančič; izdala ga je »Nova Pravda« v Ljubljani in stane broširan v obliki osmerke na 176 straneh samo .10 din. -r.
Priznanje mladini
Na mariborski drž. trgovski akademiji so učenci tekmovali v nagradnih nalogah za Hutterjev fond in v nalogah iz zadružništva.
Iz H u 11 e r j e v e g a fonda je biilo razpisanih 6 nagrad za najbolje obdelane sestavke iz sjedečih tem: 1. Postopanje pri poravnavah blagovnih faktur v mednarodni trgovini. 2. Vpliv valutacij na tekočih računih. Tekmovalo je 18 dijakov. Nagrade so dobili: 1. Praprot-n i k Marjan, uč. IV. razreda din 250.—, 2. Kralj Radomir, učene IV. razreda din 200. — 3. C v i 1 a k Davorin, učenec III. razreda, din 150.—, 4. W r e z I GeT-mana, učenka II. razreda, din 250.—, 5. H e c 1 Vilibald, učenec III. razreda, din 200.— in 6. Brenčič Ivan, učenec II. razreda, din 150.—.
Od Zveze nabavljalnih zadrug drž. usl. v Beogradu so dobili nagrado po 150.— din za najbolje obdelane sestavke iz pod-
Reci, kar hočeš, kuhinjska čokolada Miiim je res dobra!
MIRIM
KUHINJSKA
ČOKOLADA
ročja zadružništva sledeči učenci (nke): Berglez Adol (IV. r.), Lah Martin (IV. r.), Mraz Maiks (IV.), Dobrajc Anton (IV. r.), Čerpes Justina (IV. r.), Ostrouška Marija (IV. r.), K1 a v o-r a Slava (IV. r.), Berglez Beno (IV. r.), Lapuh Anica (IV. r.) in Jakopič Zvonimir (III. r.).
Sporf
k Albanija. Založba »Orbis« v Zagrebu je izdala S. M. štedimlije. zanimivo knjigo o Albaniji, ki nam prikazuje zgodovino, ljudstvo, kulturo, gospodarstvo in politiko te državice, katero je nedavno zasedla Italiia. Morda bodo prav ti dogodki vzbudili zanimanje za delo, saj stane samo 10 din.
k Za popularizacijo naše likovne umet nosti. Umetniški klub »Brazda« v Mariboru je sklenil prirediti še letos manjše razstave v naših podeželskih mestih in trgih, ako bo seveda našel za to dovolj razumevanja. Morda bi se iz posameznih krajev organizatorji sami oglasili?
Mariborski srednješolci v Murski Soboti
Letošnja lahkoatletska sezona se je začela v znamenju živahnega udejstvovanja srednješolcev v tem lepem športu. Dijaki mariborske realne gimnazije so gostovali v Murski Soboti, kamor so jih povabili na dvoboj njihovi tovariši s tamkajšnje realne gimnazije. Na stadionu Mure se je zbralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo poteku tekmovanja. V dvoboju so Mariborčani zmagali v razmerju 67:52. Organizacija je bila brezhibna, doseženi so bili sledeči rezultati:
Tek 100 m: 1. Mlakar, (M) 11.6, 2. Gra-cianskij (M) 11.7, 3. Kolarič (MS) 11.8.
Met krogle (5.5 kg): 1. Krajnčič (M) 13.10, 2. Kranjec (M) 12.22, 3. Orel (MS) 12.21 m.
Tek 1000 m: Smiderer (MS) 2:52.8, 2. Holc (M) 2:55, 3. Kokalj (M) 3:04.
Skok v višino: Kolarič (MS) 168, 2. Kranjec (M) 164, 3. Gregorčič (M) 158.
Skok v daljavo: Bačnik (M) 6.15, 2. Mlakar (M) 5.81, 3. Gross (MS) 5.60 m.
Tek 200 m: 1. Mlakar (M) 24.6, 2. Kolarič (MS) 25.0, 3. Bačnik (M) 25.5.
Met diska: 1. Krajnčič (M) 33.99, 2. Šerbec (MS) 32.92, 3. Kranjec (M) 32.25 ra.
Met kopja: 1. Ferenčak (MS) 48.63, 2. Orel (MS) 37.35, 3. Krajnčič (M).
Štafeta 4 krat 100m: 1. Maribor (Bačnik, Leban, Mlakar, Krajnčič) 48.5. 2. Murska Sobota (Košir, Merc, Ferenčak, Kolarič) 49.6.
Štafeta 400 krat 300 krat 200 krat 100 m: 1. Murska Sobota (Smiderer, Kolarič, Košir, Ferenčak) 2:17.5, 2. Maribor (Mlakar, Leban, Bačnik, Krajnčič) 2:17.8.
Kakor izgleda, se pripravlja gostovanje kombiniranega moštva mariborskih in soboških srednješolcev v Varaždinu.
20. nogometna tekma proti Romuniji
Nedeljska nogometna tekma proti Romuniji je po redu dvajseta od leta 1922. naprej'. Prva garnitura je odigrala 18 tekem, izmed katerih jih je dobila 10, izgubila 6 in remizirala 2. Druga garnitura je eno tekmo v Bukarešti izgubila, druga v Beogradu je ostala neodločena. Celotno razmerje golov je 37:29 v našo korist. Nedeljsko tekmo |>roti Romuniji v Bukarešti bo sodil italijanski sodnik Scarpi..
JUGOSLAVIJA—IRSKA V ZAGREBU.
V teniškem dvoboju Jugoslavija—Irska, ki bo od 5. do 7. maja na Salati v Zagrebu, bodo naš tenis zastopali Punčcc, Pallada in Mitič, za Irce pa bodo igrali Rogers, Ryan in Egan, izmed katerih je posebno prvi v odlični formi.
s. SK Olimp iz Celja je v nedeljo gostoval v Radečah ter je izgubil tekmo proti drugorazrednemu SK Radeče s 4:3 (3:0), s. Gradjanski—Drava, zadnja letošnja drugorazredna prvenstvena tekma, se do odigrala v nedeljo v Čakovcu.
s. SK Bata—SK Ha]duk 3:2. Na povratku iz Beograda je SK Hajduk iz Splita
odigral nogometno tekmo proti SK Bata ▼ Borovu ter je izgubil s 3 :2.
s. V cross-countryJu SK Lilije je zmagal med seniorji Glonar (Ilirija) v Času 13:38, med mladino pa Oberšek (Ilirija) v 5:04.
s. Zagrebška atletska podzveza je priredila v nedeljo cestno tekmovanje v teku na 15 km ter v hoji na 10 km. V prvi disciplini je zmagal Krajcar (Cone.) y 49:47, v drugi pa Belas (Maraton) v 57.44.
s. V mesecu maju bo deset meddržavnib nogometnih tekem, med njimi dve jugoslovanski, in sicer 7. maja proti Romuniji v Bukarešti in 18. • maje v Beogradu proti
Bologni je teniška reprezentanea Italije premagala Švicarje v neoficielnem tekmovanju z rezultatom 6 :0. s. Na mednarodnem teniškem matcha
med Ameriko in Nemčijo v Berlinu je Mac Neill premagal Henkela 6:4, 6:4, Mcnzel Harrisa 6:1, 2 :6, 6:3, Anderson pa Metaxo 7:9, 6: 4, 6:0.
s. Rokoborbe v Rušah. V poročilu pod tem naslovom v včerajšnji Številki nam je tiskarski škrat vtihotapil malo netočnost Pravilno bi se moralo glasiti, da je v bantam kategoriji Hudek (Croatia, Zagreb) premagal s tušem Podgornika (Maraton, Ruše), dočim sta Robič Karl (Ruše) in Moguljak (Cr) nastopila v kategoriji peres* ne teže.
E. S. BRUCE:
RuSmuikova služnost
Med vožnjo proti Croydonu je War-ren ves čas molčal, Moss pa tudi ni'maral siliti vanj z vprašanji.
Mladi letalec je na letališču izpovedal, kaj se mu je pripetilo. Potem je sedel v svoj avto in $e odpeljal domov. Stanoval je v lepi vili blizu Pasleya.
Ko je zapuščal Croydon, se mu je vsilila neprijetna misel.
»Vraga, Freddy najbrž domneva, da sem res imel koga s seboj!« je vzkliknil. »Misli, da sem skočil z letala in prepustil sopotnika usodi!«
»Nekaj ga je grizlo. Nadzorniku Gib-bonsu je lagal v obraz. Dejal mu je, ..a je padel več kilometrov daleč od letala. Zakaj je le dal dekletu besedo? Če bi 1 vedel, koliko sitnosti bo zaradi tega imel, ne bi bil tako nepremišljen. Zdaj pa bo moral z lažmi nadaljevati.
Pogledal je na zapestno uro, oziroma na mesto, kjer bi morala biti. Ni je bilo več tam. Ustavil je avto in začel gledati okoli sebe po sedežu. Takoj pa je vedel, da je to iskanje zaman, Spomnil se je svoje telovadbe na pleteni lestvi. Ko je lezel na zid, se mu je leva roka ujela
med svilene vrvice...
Bil je bolj vznemirjen, kakor pa je hotel samemu sebi priznati. Uro mu je bil dal oče in zelo rad jo je imel. še huje pa je bilo to, da je imela Ura na pokrovu vrezano njegovo ime, in da jo je skoro zanesljivo izgubil v Carr ngtonovem parku. če jo bodo naši' — to se bo nedvomno zgodilo — in jo izročili policiji, ga bodo vprašali, kaj to pomeni. Moral bo priznati, da je lagal. Saj ne bo mogel trditi, da je v temi smatral Carringtonov park za travnik...
Nadzornik Gibbons s tem ne bo zadovoljen. Zahteval bo od njega pojasn lo, kako je mogel brez tuje pomoči priti iz parka... Ali pa je morda izgubil uro na zunanji strani zidu?
Takoj se je odločil. Pognal je avto in se obrnil proti Mallov-Datchettu. Ni vedel, da se je v avtu, ki se je vozil za njim, nekdo zelo zanimal zanj.
Pred vasjo je zapustil veliko cesto, ker se ni maral srečati z nadzornikom Gib-bonsom. Zavil je na kolovoz, ki je držal proti graščini, in kmalu se je ustavil pod zidom. V temi je bil zid podoben veliki
jetnišnici. Warren je skočil iz avta in začel stikati po tleh. B‘l je tako zatopljen v svoje iskanje, da se ni niti ozrl. Sicer pa tudi ne bi bil mogel v:deti črne sence, ki se je skrivaj plazila za njim in pozorno sledila vsaki njegovi kretnji.
ČETRTO POGLAVJE.
Stari godrnjač.
Big Ben, velika ura na Westminstru, je odbila deveto, ko je stopil velik, suh možak v povaljani obleki v poslopje Scot-land-Yarda. Na obrazu se mu je brala zanršljena otožnost, in njegove oči so bile mračne. V pisarni je zavzdihnil, nataknil svoj oguljeni klobuk na obešalnik in si obrisal pot s čela. Vroče je bilo in sonce je radodarno razveseljevalo prebivalce Londona ... vse, razen višjega nadzornika Will'ama Beeka. Njega ni nikoli n:č veselilo. Zanj je bilo življenje dolgočasna nit, ki se je počasi odvijala's klob-č ča let.
Kmalu nato so se spet odprla vrata v pisarno in vstopil je mlad moški, oblečen v moderno, novo športno obleko. Kadil je c:gareto in poznalo se mu je, da še ni dolgo, kar je vstal.
»Dobro jutro, stari godrnjač!« je zaklical Beekeu.
»Spet ste zamudili!« je grozeče zagodrnjal Beeke.
»Samo minuto ali dve...«
»To zamude ne opravičuje,« je odvrnil nadzornik. »Kolikokrat sem vam že rekel, da zahtevam popolno točnost. Vi ste tako rekoč moj pomočnik, pa prihajate vselej za mano v urad! 2e tako sem ves bolan in polomljen, pa mi morate še vi greniti življenje s svojo netočnostjo,« je zagrenjeno dodal in se prijel za levo stran, kjer je moral nekje imeti srce. »In kako je to, da se ne morete poboljšati? Kolikor vem, Še nimate dopusta...«
Seržant Eustace Cavendish se je zasmejal.
»Zunaj je poletje,« je rekel in pokazal skozi okno. »Zakaj ste danes tako slabe volje? Zaradi moje .nove obleke? Vedel sem, da bo tako, pa sem jo vzlic temu oblekel, da jo boste videli.«
»In seveda z ustnikom morate kaditi cigareto!« je nadaljeval Beeke. »Kdo, hu* diča, kadi dandanes še tako?«
»Uf, danes ste pa res nataknjeni,« je dejal Eustace. »Razkačen medved bi bil v primeru z vami ljubezniv prijatelj* Kaj vam pa je? Srce?«
»Kar pustite moje srce!« je odvrni! nad-zornk. »Koliko je bolno, že sam najbolje vem. Ni potrebno, da bi hlinili sočutje. Nekaj pa vem: če mi ne bi vi že leto dni sedeli na vratu, bi bik) morda že zdravo!«
(Dalje siedU
Sokolstvo
Zadnje priprave tekmovalcev
Danes prispejo vsi sokolski tekmovalci v Maribor in v četrtek prične skupni trening v verandi sokolskega doma. Tekmovalci imajo samo 3 dni časa, da preskusijo vse orodje in se privadijo prostoru.
Veranda sok. doma bo odgovarjala vsem sodobnim zahtevam	v pogledu
orodja, pa tudi gledalcem bo ustreženo v naj višji meri, kolikor je pri skromnih sredstvih, s katerimi razpolaga Sokol -matica, mogoče prostore pripraviti in urediti.
Tekme bodo pričele točno ob V*9. uri in se gledalci opozarjajo, da točno pridejo na mesto, ker prične tekma z najzanimivejšo panogo — s prostimi vajami. — Proste vaje bodo tekmovalci izvajali na lesenem odru, nalašč za to zgrajenem v velikosti 10Xio m. Oder bo visok 30 cm in bo služil tudi za tekmovanje na bradlji in konju na šir. Na eni strani odra bo stal drog, na drugi pa krogi. Pred odrom bo prostor za skok čez konja vzdolž. Gledalci bodo radi tega vse tekmovanje dobro videli in lahko sledili znamko vanju. Vsaka znamka bo sproti objavljena z vzklikom in « posebnimi tablami.
Tekmovanje obsega sledeča orodja: drog, bradljo, kroge in konja na Sir. Po-
leg tega je predpisan skok čez konja vzdolž in prosta vaja. Na vsakem orodju in v prosti vaji bo tekmovalec izvajal samo po eno poljubno vajo. Poprava je nedopustna. Skače pa se lahko dvakrat; boljša ocena velja.
Nekaj povse novega za gledalce bosta prosta vaja in skok čez konja. V Zagrebu so tekmovalci pokazali nekaj divno lepih kombinacij, združenih s težkimi akrobatskimi prvinami. V prosti vaji pokaže telovadec vso svojo telesno prožnost m odbojno silo mišičevja, ki je potrebna, da premaga hudi upor težnosti, ki ga vleča navzdol. Tla so mu orodje, na katerem telovadi in ga zmaguje. Za popoln uspeh ni zadosti, da je vaja težka, marveč da je tudi dovršeno izvedena. Poudarek na lepoto je bistven pogoj sodobne vrhunske telovadbe. Lepota pa je lepa drža telesa, nog, stopal in ritem. To se imenuje skratka: stil.
Vse to bomo videli pri naših tekmovalcih. Zato bo tekma tudi estetski* užitek prvega reda in nikomur ne bo žal, ko bo odhajal s tekme, da je žrtvoval našim marljivim Sokolom nekaj uric časa.
Prireditelji računajo, da bodo gledalci večina lahko sedeli, ker bo na razpolago dovolj sedežev. Predprodaja vstopnic se prične v četrtek.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglaslb stane vsaka beseda 5U oar: najmaoiSa orlstolblna za te oglase le din 6.—. Oratbe orekllci doolsovania lo žcoltovaalskl oglasi din I.— oo besedi. Nalmanlil znesek za ta oslase le dlo 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaka dlo 2.—. Znesek za male oglase se olačule takoi orl naročilu oziroma ea le vDoslatl » olsmo skupal z naročilom ali oa oo oottnl ooloinicl na čekovni račun it. 11.409 Za vse olsmcne odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiitl znamka za 3 dlo
Razno
Stanovanje
ZLATO IN SREBRO.
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. ILGERJEV SIN. Maribor. Gosposka ulica 15.
ŠKROPILNICE
za škropljenje sadnega drevja vseh vrst Holderieve. Nechvile, Jessernigg itd. ter razna sredstva za pokonča-vanje sadnih škodljivcev nabavite pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska c. 12. 3202-1
MALI CONTINENTAL
pisalni stroj za potovanje, dom in pisarno na mesečno odplačilo do din 200.—. drž. uradniki dobijo istega na mesečne obroke do din 100.—. Samoprodaja:	Ivan	Legat,
Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34:	podružnica	Ljub-
ljana, Prešernova ul. 44, tel. 26*36._______________ 3808—1
Zanimivosti
Otoki nastajajo in izginjajo v morje
M bflpfll	Im tnantliifMA n —. _ _ _	_ ■. ...	v...	...	...
Morjeplovci in znanstvene odprave so odkrili Čudovite tajne morskih globin
Meseca junija 1831. se je naenkrat dvig-ml iz morja otok Fernandea južno od Sicilije.
Po potresnih stresljajih se je dvignil pod nebo 50 m visok vodni stolp, nato pa 4000 m visoko steber pepela. Morje je pričelo kipe« in ko so se valovi pomirili, je gledalo iz morja ognjemško zrelo novega otoka. V dveh dneh je imel otok že dva vrha, 200 m nad morsko gladino. V decembru istega leta se je ves otok znova pogreznil v morje.
.. . .	jgledal
rideset
vr r, pvjiMiiii v murje.
V Beringovem morju je I. 1768. pogl .z morja ognjeniški otok Ship Rock. Trideset let kasneje je zrastel iz morske gladine drugi otok Boguslav. Ship Rock se je 1888. pogrez-"i.l v morje, kmalu zatem pa se je dvignil iz globin otok Novi Boguslav do višine 240 m.
Dne 1. septembra 1907. je nenadoma zabobnelo in vrh Boguslava je zletel v zrak. TmJ -a kasneje je sledil ‘drugi izbruh. Leta 1927. je znanstvena odprava našla le še ne-
kaj proda, voda je pa kljub bližini severnega tečaja merila 20° C!
V Tihem oceanu so I. 1865. v skupini Tonga odkrili otok Falcon. L. 1877. ni bilo o njem nikjer več sledu, pogreznil se je v morje. L. 1885 se je isti otok dvignil za 300 m znova iz morja in tri leta kasneje spet izginil v globino. L. 1927. je otok Falcon že tretjič ugledal beli dan kot močan ognjenik in sipal pepel daleč naokrog. Leto kasneje so se domačini z otočja Tonga naselili na njem, vprašanje je, koliko časa bodo imeli mir.
Med Rtom Homa in Novim Zelandom je
1.	1841. odkril kapetan Dougherty na 60. stopnji južne širine in 120, stopnji zahodne dolžine 10 km dolg in 90 m visok otok. Ko je prispel tjakaj raziskovalec Južnega tečaja Scott, ni našel drugega kakor 4800 m globoko morje. Otok je požrla globoka podmorska razpoka.
X Praga milijonsko mesto. V Prago je pritisnilo veliko Število prebivalstva iz okollpe. Istočasno pa količnik rojstev v Pragi stalno pada. So meseci, ko umrljivost daleč presega število rojstev. V mesto se priseljuje mnogo več žensk kakor moških. Prebivalstvo je že preseglo število milijon ljudi.
X Poročna mrzlica v New Yorku. V
Zedinjenih državah je še 11 milijonov nezaposlenih. Za oženjene brezposelne je Vlada dala podpore. Zato se je brezposelnih v New Yorku polastila poročna mrzlica. Cele kolone parov stoje pred poročnimi uradi, da bi čimprej prišli do poročne listine in tako tudi do podpor. Ce pomislimo, da je v velemestu in okolici poldrugi milijon brezposelnih, si lahko predstavljamo naval na urad.
X Okrogla strela v zvezdami Pred
dnevi se je zneslo nad Kjevenhavnom, glavnim mestom Danske, hudo neurje. V taipošnjo zvezdamlco je udarila čudna strela, ognjena krogla je švignila skozi odprtino v strehi mimo presenečenega astronoma in dalje po stopnišču v odprto kuhinjo. Mimo zvezdoslovčeve žene je ognjena krogla s polumerom pol metra švignila v vratca štedilnika in skozi dimnik na prosto. Zgoraj je bilo čuti dva krepka groma. Strela je očividno zletela po struji prepiha. S tem Je potrjena neverjetna domneva, da udarjajo električne iskre iz oblakov tudi v obliki ognjenih krogel.
X Celofanske maske proti vetru. Letošnja pomlad je v Parizu zelo vetrovna in gospa Moda je hitro poskrbela za
celofanske maske, ki jih nosijo dame pripete na klobukih ali laseh in sličijo orjaškemu pelikanovemu kljunu. Maska ščiti nežno kolo in puder pred vetrom in dežjem.
X Meteorski gost v stanovanju. Neka Japonka je doživela te dni neobičajno iz-nenadenje. Ko je pospravljala po sobi, je močno počilo kraj nje. Na tleh je našla črn, kakor človeška glava velik kamen. Bil je meteor, ki je po čudnem naklučju priletel iz vesoljstva baš v stanovanje, poročajo iz Japonske...
X Slabi časi se obetajo kartografom, ko se stalno menjavajo meje in bodo velike naklade ostale neprodane. Angleške kartografske družbe, ki so že lani imele izgube, napovedujejo za letos še slabši izkupiček.
Anekdote
Maršal Richelieu, nečak slavne«« kardinala Richelieuja« Je imel nekoč smolo. Nekega dne je slučajno stopil v spalnico žene in dobil pri njej svojega konjušnika v zelo nerodnem položaju. Maršal ni niti trenil z očmi in zapustil spalnico z besedami:
— Pomislite milostiva, v kakšno zadrego bi bili prišli, če bi vstopil v sobo kdo drug. ne pa Jaz.
Konjušnik je seveda pobegnil. Deset let nato je bil maršal vdovec, konjušnik Pa brez službe. Misleč, da je maršal že pozabil na nevšečni dogodek, je prišel mož k njemu, ki je pravkar razmišljal, o novi ženitvi, in ga prosil za službo
— Od kod set pa zvedeli, je vzkliknil maršal začudeno, da bom imel kmalu spet ženo?
♦
Glasovita igralka Eleonora Duše je bila nekoč v večji družbi. Razpravljali so o žetiskem vprašanju in nekdo od prisotnih gospodov Je menil, da Zenske nikoli ne morejo zahtevati Istih pravic kakor moški.
— Najprej je bil ustvarjen moški, je podkrepil svojo misel, in šele iz njega je postala žena.
— Točno, je odgovorila Igralka. Naravno je, da mora pred cvetom najprej zrasti steblo, vendar pa to še ni dokaz, da je cvet manj vreden.
čista družina sprejme MALEGA OTROKA v oskrbo. Naslov v upravi.
3884—1
DR. KOFFLERJEV ZDRAVIL NI KRUH
Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne povzroča nikakdh napenjanj, temveč celo odlično učinkuie pri črevesni lenivosfci. Ostane dolgo svež, zato tudi za turiste naj-pripravnejši kruh. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24.	3894—1
Vzamem v naiem
GOSTILNO
še raie vinotoč v mestu ali na periferiji. Sem točen plačnik. Ponudbe na upravo pod »Gostilna ali vinotoč«. 3895—1
NAGRADO 5000 din za prazen lokal (sredi Maribora), plača »Frizer«, Mlinska 8.	.3897—1
ČE HOČETE
IZBORNO VINO PITI
morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Trafenik v Go-sposki ulici. 	3904—1
ANONIMNI TODEL
Pisava se strinja s Pismom. katerega si poslal tja doli. le počakaj, kmalu boš raz krinkan. Vem, da si v bližini, in žal Ti je, da nam gre do* bro. Ob priliki pa še kal na-Piši. Todel.	3905—1
VABILO
na redni občni zbor Jugoslovanske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil dne 17. maja 1939 v hotelu »Novi svet« y Mariboru- Jurčičeva ulica 7 z nastopnim dnevnim redom: L Poročilo načelstva. 2. Poro čilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor na Istem mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število navzočih zadružnikov. Predsednik: Dr. Jurečko Tvan.	3908—1
Posest
„ PRODAM PARCELO
700 m*, v Radvanju. Hosteje-va ul. in hišico s 600 m3. — Vpraša se Zvezna ul. 6. Zg. Radvanje.	3913—2
Prodam
ODDAM STANOVANJE
sobo in kuhinjo, takoj. Pobrež je Šolska ul. 4.	3896—5
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. junijem. Stritarjeva ul. 29, dvorišče. Sever.
.	3901—5
STANOVANJE
2 sobno se odda takoi ali 15. maja. Sp. Radvanjska cesta 3-a, Nova vas.	3911—5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Kralj Matjaža 27, Studenci.	3915—5
Sobo odda
SOSTANOVALKA se sprejme k mali družim. Na slov v upravi.	3883—7
SOBA, KUHINJA
s kopalnico ali brez se išče za takoj. Ponudbe pod »Z.« na upravo.	3893—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom. Trdinova ul. 2. Melje.	3900—7
KABINET SE ODDA
Koseskega 39.	3903—7
DVE PRAZNI SOBI
skupaj oddam takoi. Mejna ul. 22.	3907—7
SOBA
z 2 posteljama ali prazna se odda. Rotovški trg 8-1, desno 3909—7
Separirana opremljena SOBA
1—2 postelji, eventualno hrana. se odda. Koroška 48.
3912—7
LEPA SOBA
štedilnikom se takoi odda. Betnavska 39.	3914—7
OPREMLJENA~ŠOBA se odda boljšemu gospodu. — Poseben vhod. Koroščeva 5.
3919—7
SOBA
centru. Cankarjeva l-II. se takoj odda.	3922-7
Službo išle
Starejša zakonska družina išče mesto za
HIŠNIKA Naslov v upravi »Večernika«  ________________________ 3850—10
IŠČE SE GOSPODINJA
za gostilno, srednjih let, zmožna kuhanja ter z nekaj gotovine. Naslov pove upra-va »Večernika«. 3892—10
MLAD ŠPECERIST
išče službo, katero lahko nastopi takoj Naslov: Cečonik Maks. Slov.Bistrica. 3906—10
Službo crooi
POSTREŽNICO
iščem. Vprašati Kacijanerje-va 10-1, vrata 9.	3898—9
Iščem
SPOSOBNEGA KROJAČA za hlač*. »Elegance«, Meljska cesta 2.	3920—9
Angleško
§ olaino
ki se ne melka
£ vzorčasto in enobarvno
Tekftilana Budefeldt
DVOKOLESA
Čitajte„Ve£ernik“
I N F I C I N
omamlja popolnoma io trajno ŽOHARJE, RUSE, BUBE In ŠČURKE in vso ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi— vrnem denar 1 Orig. doza 15'-, ovoj din 6*-. PO POSTI LEKARNA KRAJCEVIČ. VUKOVAR
Prodam zelo močno in dobro ohranjeno
MOŠKO KOLO Pobrežje, Zrkovska 66.
3902—4
ROČNI PLATO VOZIČEK in 5 vrstna krom. harmonika, na prodaj. Vprašati Gospo-svetska 17. hišnik. 3918—41
Z ozirom na razglas, objavljen v »Večer-niku« z dne 2. maja 1939, s katerim bivši predsednik zavarovalne zadruge »Drave« dr. Jurečko sklicuje neki izredni občni zbor te zadruge za 10. t. m., ugotavlja podpisano nadzorstvo, da se ta občni zbor zavarovalne zadruge »Drava« ne tiče, ker ga ni sklicalo niti načelstvo, niti nadzorstvo »Drave«.
G. dr. Jurečko ni upravičen, sklicevati občni zbor, ker je bil zakonito razrešen funkcije predsednika »Drave«.
Opozarjamo na to vse člane zadruge.
Špindler Vekoslav 1. r,
predsednik nadzorstva zavarovalne zadruge 3916	»Drava«.
Zahvala
Iskrena zahvala vsem, ki so nas na kakšen si bodi način tolažili pri izgubi našega blagega pokojnika, gospoda
Rudolla Koritnika
Posebna zahvala velečastitemu g. župniku
gatru Valerianu Landergottu in bolniški sestri enjamini Ulaga, kakor tovarišem pokojnega in stalnim gostom.
Globoko, žalujoča vdova 9	Ana	Koritnik	In	sin.
Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se oa rračajo. — Uredništvo in upravas. Maribor, Kopališko ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.