Poštnina plačana v gotovini St6V. 21. V Ljublian', v četrteic dne 21. ma»a 1931. Leto IV. DELAVSKA. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lsha|a viak Četrtek pop.; v »lučaju prašnika «an poprel - Uredništvo: Ljubljana, MikloSl-Sevu c. — Nellrankirana pisma »e ne sprejemajo Posamezna Številka Din l-5o — Cena: za t mesec Din 5 -, za Četrt leta Din IS*., za pol leta Din 30'-; za Inozemstvo Din 7-> (meseCno) — Oglas: po dogovoru II Oglasi, reklamacije ln naročnina na uprave Delavska zbornica, MlkloIlCevn cesta M, 1» nad. Telefon 3309. Stev. Čekovnega raCuna 14.000 Binkošti Binkošti pomenijo ofenzivo krščanstva. Duh Resnice je prišel na učence Gospodove. Dobrih par deseteric ljudi je pomenilo velikansko, nezlomljivo svetovno silo. Naravnost zagonetno je, da je človeštvo, tudii kristjani, v dvatisočletni dobi krščanstva tako malo preneslo ta nauk v življenje; da si stojita nauk in življenje v tako ostrem, nasprotju. Človek 20. stoletja je sicer silno napredoval v »kulturi«. Imamo zračne ladje, kino, radio, tehnične zgradbe brez primere. In vendar kaka revščina! Vse je malenkostno, prazno. Ne srečujemo več velikih avtoritet, ki bi svetile s svojini značajem in s svojo nravno silo. Vsi, zlasti tisti iz visokih krogov, so prežeti malenkostne kramarske miselnosti. Naglica modernega dzkorišeevalnega pridobivanja je zamrznila in ubila srca-Vse človeštvo je postalo stroj in vse njene velike zgradbe in tehnika strmijo kot maliki v praznoto. Vsa duševnost, vso notranje življenje je ubito. Človeštvo nima več jasnosti. Vera modernega človeka je relativizem). To je zelo komodno svetovno na-ziranje. Človek ni nikjer postavljen pred neizogibno nujnost. Človeku ni potrebno, da bi se absolutno odločil za ja ali ne. Vera relativizma ne pozna ni-kakih nespravljivih nasprostev. Podobna je odprtemu morju, kjer ni funda-mentov, kjer se spaja val z valom. Sicer obstoja val resnice. Toda na dnu morja, v nedosegljivi globočini. Relativizem zastruplja do skrajnosti ta otopela, opustošena človeška srca. Tudi kristjane zastruplja. Zakaj? Kristusov nauk je globok in veličasten. O tem ne dvomi noben resen človek. Toda Kristus zahteva — in to je bistvo Njegovega nauka —, da postane beseda meso; da postane njegov nauk življenje; da vsi tisti, ki priznavajo Njegov nauk, ki oznanjujejo Njegov nauk, ta nauk spričujejo vsak dan in vsak Jas s svojim življenjem. Le na ta način more Kristus svetiti kot odre-silni voditelj v zmešnjavah slabotnega človeštva. Krščanstvo. K je je? Morebiti na diplomatskih konferencah? V časopisju? V politiki? V gospodarstvu? Ali ne gleda iz vsega javnega, zasebnega, gospodarskega življenja človeštva in narodov in društev le najbesnejša zver, ki skušai s svojimi ostrimi kremplji uveljaviti svoj interes neglede na bližnjega in splošnost? Krščanstvo. Kje je? Ali pri kristjanih, ki jih je na milijone? Ali naj bo rezultat knščanstva sedanja beda, ki meče milijone ljudi na cesto? Ali naj čutijo krščanstvo ti milijoni, ki ne morejo imeti in občutiti niti ene ure notranjega veselja, ampak le obup in sovraštvo? Ali naj iščemo krščanstvo v našem gospodarstvu? Ali ne gospodarita po istih načelih jud in kristjan t. j., da iščeta v gospodarstvu le brutalen dobiček? Da vidita najuspešnejše gospodarstvo v tem, da znižujeta! mezde, da izkoriščata dekleta in žene? Ali naj morebiti tem bednim pri-d.igujemo o lepoti družinskega življenja, o svetosti in nedotakljivosti zakona? Ko pa ničesar ne napravijo vsi ti milijoni katoličanov in kristjanov, da bi jim bilo omogočeno take življenje. Največji greh so napravili kristjani, da se niso dvignili vsi kot en mož in napovedali križarsko vojsko takrat, ko je morala prva delavska mati zapustiti svojo družino in se podati v tovarno na žrtvenik kapitalizma. Toda ni žrtvovala le sebe. Jože Gostinčar: Štirideset let štirideset let je zašlo v zaton od onega časa, ko je veliki Leon XIII. kot poglavar katoliške cerkve, izdal znamenito socialno okrožnico o delavskem vprašanju. V tedanjih časih je kapitalizem še skoro brez resnega odpora razširjal in izvrševal svojo, delovnemu ljudstvu in posebno delavstvu pogubna moč po vsem kulturnem svetu. Radi tega je začela rasti čimdalje večja nevolja in revščina delavstva, na drugi strani se je pa pojavila kot posledica teh razmer socialna demokracija, ki se je ob enem vrgla tudi na versko vprašanje. Bila je velika nevarnost, da preide delavstvo s socializmom tudi v versko brezbrižnost in popolno brezverstvo. Kakor po navadi, je krščanska splošnost to gibanje vzela zelo na lahko. Protiviii so se le kapitalisti, ki so se bali za zlato reko, ki je iz delavskih žuljev tekla v njih žepe. Katoliških ali sploh kršč. delavskih organizacij razven v Nemčiji ni bilo. Nemški katoliki so prvi začeli s kršč. soc. delavskimi organizacijami, in so po težkih borbah dosegli lepe uspehe. Drugod pa je vladala v tem oziru velika brezbrižnost in ponekod naravnost simpatije do kapitalizma. Toda veliki Leon XIII. je kot najvišji čuvar Kristusovega nauka z bistrim očesom zapazil veliko nevarnost kapitalizma, za versko kakor tudi družabno življenje. Zato je v svcji okrožnici pozval ves krščanski svet, da zaustavi pogubno delo kapitalizma in da delu in delovnemu človeku človeško veljavo in človeka vredno življenje. Veliki Leon je v svoji poslanici celemu svetu in v prvi vrsti kristjanom pokazal pot, po kateri je mogoče najbolje rešiti socialno vprašanje in nositeljem dela zagotoviti pošteno, stalno in dostojno eksistenco. Leon XIII. je nastopil kot nekdaj Mojzes in je razbil za kristjane zlatega teleta — kapitalizem. Njegova okrožnica ne more pomeniti prav nič drugega. Leon XIII. je kot izvrsten poznavalec človeške družbe in gospodarstva jasno uvidel, da je delo podlaga vsega blagostanja družbe in da šele delo daje vrednost prirodnim tvarinam, katere bi brez dela ostale mrtve, brez vsake vrednosti. Zato zahteva za delavca ono vrednost, pravico in veljavo v družabnem življenju, ki mu na podlagi dela pristoja in katero mu pa kapitalistična družba odreka. Odmev Leonove okrožnice je bil po celem svetu velikanski. Kapitalisti so ostrmeli in so šele po preteku nekaj časa prišli do sape. Nekateri so seveda zabavljali, drugi so se posmehovali, tretji zopet so začeli misliti, kako bi z denarjem, ki so jim ga zaslužili delavci, istim natresli v oči peska v podobi malenkost- ne podpore. Delavci pa so ponosno dvignili svoje glave povsodi, kjer je bilo kaj kršč. soc. organizacij. Glavno pa je bila pobuda za krščansko misleče delavce, da so se pričeli čimdalje tesneje združevati in razširjati kršč. socialistično organizacijo. Slovenci ob tem času še nismo imeli nobene kršč. soc. delavske organizacije. Vendar pa so delavci takoj po obeloda-njenju papeževe poslanice začeli razmišljati, kako bi prišli do dobre organizacije. No, tudi to se je udejstvilo. Na Vidovo nedeljo lela 1894 so romali delavci ljubljanske predilnice na Šmarno goro. Z njimi je šel tudi do tedaj neznani dr. Krek, ki je ob tej priliki sprožil vprašanje kršč. soc. delavske organizacije. Misel dr. Kreka je padla na rodovitna tla. V dveh mesecih je bilo ustanovljeno. Slov. katol. delavsko društvo in sicer za celo Kranjsko. S tem društvom se je pričela po načelih Leona XIII. naša slov. kršč. socialistična organizacija, iz katere so izšle razne druge organizacije. Zalibog so se nekatere izneverile Leonu in kršč. socializmu. Danes je osredotočena slov. kršč. soc. delavska organizacija, ki deluje v smislu Leonove poslanice in prvotnih smernic dr. Kreka — Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Veliki delavski papež Leon XIII. je apeliral glede delavskega vprašanja na ves katoliški svet, da pomaga po načelih vere reševati delavsko vprašanje. Praktični odmev, vsaj v katoliških jugoslovanskih zemljah, ni bil posebno velik. Bojazen, pred čepinjami zlatega teleta je pri nas še danes prevelika, zato je pa tako malo borcev v pozitivnem socialnem delu v svrho osvobojenja dela, zaradi tega ima krščansko soc. delo že od početka zelo malo pravih in resnih prijateljev. Bankirji so v tem oziru na boljšem. Dr. Krek je na I. Kat. shodu v Ljubljani rekel: »Dajte delavcu pravico, ne milosti.« Te besede izzvene tudi iz Leonove poslanice. To naj bi si zapomnili tudi tisti »sociologi«, ki menijo, da zadošča za rešitev delavskega vprašanja že karikativno delo samo. Ne, tu je treba mnogo več in sicer radi tega, da bo karitativnega posla (miloščine) kolikor najmanj mogoče. Krščansko socialistično delavstvo trdno veruje, da je na podlagi krščanstva v smislu Leonove poslanice mogoče rešiti delavsko vprašanje. Zato se pa naslanja in se bo naslanjalo v tej borbi na nauk delavca — Boga Jezusa Kristusa v trdni veri na končno zmago. Delavci pa, ki še tavate izven organizacije, pa se zdramite in vstopite v vrsto borcev za delavske pravice — v Jugoslovansko strokovno zvezo. S tem boste najbolje počastili spomin velikega socialnega papeža Leona XIII. Žrtvovati je morala tudi svojo družino in družino svojih naslednikov. In vendar so imeli tudi takrat kristjani ves nauk in vsa sredstva in milosti, tudi Duha Resnice kakor apostoli in učenci na binkoštno nedeljo. Pa tudi danes imamo vse to. In vendar? Beseda. ni postala, meso in tudi danes ne postaja meso. Vemo pa ta, da toliko časa ne bo čutilo človeštvo Duha Resnice in njegovo silo in moč, dokler zopet ne bo postala beseda meso. Človeštvo mora doživeti binkoštni vihar, ki bo njegovo dušo vzburkal do skrajnih in vseh njenih globin in tajn-Vse globine človeštva morajo biti pretresene po tem viharju. Ta vihar mora očistiti dobro od hudega; resnico od laži, bistvo od videza. "Ha bilnkcJMiri ivdhar mora razpršiti vse megle okoli Kristusa, da bo zopet zasvetil in vodil. Ako bo doživelo človeštvo ta binkoštni vihar, potem bo spoznalo bistvo krščanstva. Potem ga bo krščanstvo! postavljalo vedno pred nove probleme; ga bo vedno dvigalo iz zmešnjav in mu stavljalo jasne odgovore. Potem bo človeštvo spoznalo, da pomeni krščanstvo stalno revolucijo, stalno borbo za dobrine, katere je Bog določil za vse človeštvo. Bo spoznalo, da je krščanstvo stalna in silna borba za sadove odrešenja božjega; potem bo človeštvo čutilo v sebi, da tudi njega napolnjuje in vodi Duh Resnice. Prosimo, da bi ta binkoštni vihar tudi nas čimprej objel in zajel. Vsem zvezam in skupinam! Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil v nedeljo 31. m a j a 1931, n e p a v n e-d e 1 j o 7. junija v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red in vsa ostala navodila ostanejo v veljavi. Ljubljana, dne 19. maja 1931. Srečko Žumer, s. r., načelnik. Peter Lombardo, s. r., tajnik. Ne zsnleuimo se sami! Da izrabljajo kapitalisti bedo delavstva v to, da poslabšajo njegov položaj in njegovo dostojanstvo, je znana stvar. Nas tudi posebno ne razočara tako |)o-stopanje. Kajti kapitalist ne pozna niti ljubezni niti pravičnosti do človeka. Neprijetno pa dime človeka, če sc poslužujejo takih metod delavske organizacije. Sicer je v bistvu in v naravi vsake organizacije, da skuša, pridobiti čim več članov in svoje ideje prenesti na čim širši krog. Dostojna in resnično delavska organizacija bo to delala vedno tako, da bodo sredstva dostojna in da bo tudi vedno in pod' vsakim pogojeni čuvano dostojanstvo delavca. Med rudarji se je ustanovila »Narod-no-strokovna zveza rudarjev« |mkI okriljem Narodno strokovne zveze v Ljubljani. V tej zvezi delujejo po večini bivši Bernotovei z g. štrucam' vred. Do tod je vse v redu. Kot demokratje nimamo jirav nič proti teinu. Zadeva rudarjev pu je, kako se bodo odločili. Rudečica sramote in jeze |ia mora navdati poštenega ne le delavca, ampak vsakega poštenega človeka, če spozna, kakšnih sredstev se poslužujejo voditelji jiri agitaciji. Uvedli so zopet tisto sramotno licitacijo, ki je značilna za vse koruinpirane jiolitične stranke in katera je vladala v času desorganizacije tudi med strokovnimi organizacijami. Sedaj se je ta metoda zopet na novo uvedla. Beda rudarjev nuj torej služi licitucij.il Znano -je, da so |»rišli rudarji v tako težki položaj radi tega, ker ni bilo naročil in ker je vladal spor med TPD in ministrstvom za promet kot največjim odjemalcem in pa radi tega, ker je hotelo vodstvo TPD ohraniti svoj dobiček na isti višini. Prav vsi faktorji — Delavska zbornica, delavske organizacije in drugi — so se trudili, da bi se vsaj nekoliko omililo to težko stanje. Končno je ministrstvo naročilo 50.000 ton premoga na mesec. Narodno strokovna zveza pa trosi letake, češ le naši zastopniki so vse to dosegli. 17. aprila je izdala razglas, da je ministrstvo naročilo na posredovanje njenih delegatov 75.000 ton mesečno, s čimer da bo od ponedeljka, to je od 20. uprila dalje obratovanje v revirjih TPD zopet v polnem obsegu. Vse to da je jasen dokaz, kaj vse lahko doseže delavstvo v Narodno strokovni organizaciji. Na koncu seveda pozove vse rudarje, da naj vstopijo v njeno organizacijo. Dejanski položaj je pa v resnici drugačen: 1. TPD je dobila le za 5000 ton več naročila, t. j. skupaj 55.000 ton mesečno. 2. V revirjih se dela le 4 dni v tednu. Torej ni polnega obratovanja. Kakor že rečeno, če in koliko se bodo rudarji odzvali ^ikim voditeljem, ki menjavajo svoje prepričanje skoraj ob vsaki priliki, to je končno zadeva rudarjev samih. Kot iskreni delavci pa moramo odločno protestirati proti temu, da se tudi delavske organizacije poslužujejo takih sredstev, ki so neresnična in ki obenem žalijo dostojanstvo delavca. Tako postopanje ne vodi v konsolidacijo delavstva, ampak služi v še globji duševni razpad in mora voditi v popolno nezaupanje do vsakega delavskega gibanja. To je pa veliko zlo. Naše geslo je in ostane: Med delavci morajo imeti besedo in veljavo le resni značaji in le poštena sredstva. Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Železničarski vestnik Novi uradniški zakon A) Uradniki: 03 _ .a s K - ‘J => (2 ™ Stopnja Plača Plača s periodičnimi poviški (po treh let li službe) Polo- j žajna doklada Osebna v treh drag. doklada drag. razred'h ■ 1. 2. 3. 4. 1. li. IU. I. 4000 .. . - _ - 3500 1500 II. 1. 3750 — — — 3100 1500 1350 — II. 2. 3500 — — — 2700 1500 1350 — III. 1. 3250 — — 2120 1350 1200 1100 III. 2. 3000 — — — 1720 1350 1200 1100 IV. 1. 2350 2550 2750 3000 — 1320 1300 1150 1050 IV. 2. 1750 1950 2150 2350 — 920 1300 1150 1050 v. j— 1450 1550 1650 1750 — 800 1250 1100 1000 VI. 1150 1250 1350 1450 — 650 1200 1050 950 VII. — 910 970 1030 1090 1150 500 1150 1000 900 VIII. — 730 790 850 910 — 400 1100 950 850 IX. — 575 625 675 730 — 300 1050 900 800 X. — 475 525 575 — 200 1000 850 750 Plače uradniških pripravnikov so te: 1. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od VIII. skupine, t. j. dosedanja I. kategorija: v I. drag. razredu Din 1800.— v II drag. razredu Din 1650.— v III. drag. razredu Din 1550.— 2. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od IX. skupine, t. j. dosedanja II. kategorija: v I. drag. razredu Din 1550.— v II. drag. razredu Din 1400.— v III. drag. razredu Din 1300.— 3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od X. skupine, t. j. dosedanja III. kategorija: v I. drag. razredu Din 1440.— v II. drag. razredu Din 1250,— v III. drag. razredu Din 1200.— B) Zvaničniki: Položajna skupina Plača PlaČ8 s periodičnimi po\iški (po trth letih) Osebna drag. doklada v 3 drag. ra/.redih 1. 2- 3. I. | II. III. I. 600 680 760 840 925 800 750 II. 440 520 600 — 900 775 725 III. 280 360 440 — 875 750 700 C) Služitelji: Položajna skupina Pla^a Plača s periodičnimi poviški (po 3 letih) Osebna drag. doklada v 3 drag. razredih 1. ?. I 3. 1. 11. III. I. 425 485 545 605 700 650 625 II. 245 305 365 425 675 625 600 Na podlagi prednjih razpredelnic si lahko vsak civilni državni uslužbenec sam izračuna, koliko in kakšni prejemki mu priti-čejo po novem zakonu, ker je zakon sam v tem pogledu zelo jasen. Gre predvsem, v kateri skupini se je nahajal dne 1. aprila 1931 in kdaj je to skupino dosegel. Na primer: dosedanji uradnik III. kategorije, ki je bil preveden v II. skupino, pa ni potem nič več napredoval, ee prevede po novem zakonu v IX. skupino, s plačo z 2. periodičnim poviškom; to bi zneslo v Ljubljani 675 + 300 -f 1050 = 2025 Din za samca. Oženjenim pa pritiče še rodbinska doklada kakor doslej. Drug primer: dosedanji služitelj v Mariboru, ki je v letu 1920. napredoval v 1. skupino, ka je oženjen in ima dva otroka; mesečni prejemki po novem zakonu znašajo: 485 -f 650 + 450 = 1585 Din itd. Službena doklada. Po dolgem proučavanju je tozadevna komisija sklenila iiv. je to tudi g. minister za promet odobril, da se smatra kot admi- nistrativna oziroma računska služba v smislu odredbe § 3 zadnji odstavek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o drž. prom. osobju. služba v naslednjih zvanjili: 1. Administrativni oziroma računski urad nik, 2. Skladiščni uradnik, ki ni položil komercijalnegn izpita, 3. Nameščenci v hišah iri zgradbah, če ni služba, katero opravljajo, strokovno gradbena služba, 4. Skladiščnik, ki ne opravlja komer-cijalne službe, 5. Postajni zvaničnik, ki ne opravlja prometne službe, 6. Administrativni zvaničnik, 7. Skladiščni zvaničnik, ki ne opravlja komereijalne službe, 8. k uri In iški zvaničnik, 9. Sekcij-ski zvaničnik, 10. Deflavniški zvaničnik, 11. Risar in prepisovalec, 12. Fkspeditor, 13. Čuvaj materijalnega skladišča, 14. Pisarniški sluga, 15. Čuvaj v kurilnici, 16. Čuvaj v delavnici in 17. Vratar, razen onega na postajah. Izjemoma pripada službena doklada tudi preje navedenim uslužbencem v slučaju: a) ako so bili preje .n« položajih, ki niso navedeni v točkah t—17, b) ako so to službo opravljali najmanj dve leti in c) ako so za to službo položili predpisane strokovne izpite. -Pravico, na službeno doklado imajo tudi uslužbenau ki so opravljali strokovno službo manj kakor dve leti in so postali v tej službi nesposobni za opravljanje te službe: a) ako so bili nameščeni v zvanju, ki ni navedeno v točkah I —17. b) ako so opravljali strokovno službo in pa c) ako so postali v tej službi nesposobni za opravljanje te službe. S tem je torej rešeno vprašanje službenih doklad, ki je povzročilo precej vznemirjenja med uslužbenci. Bivanje otrok v Martuljku. Vrhovni stan Borcev je povabil »Prometno Zvezo«, da bi tudi ona od svoje strani delovala na to, da se udeleži tubo-renja čim več železničarskih otrok, zlasti taki, ki so slabotni iu ki nujno potrebujejo zdravega gibanja in svežega zraka. Taborenje bo pod strogim vodstvom. Na razpolago bo duhovnik in zdravnik. Plačevati bo treba za vso oskrbo na dan le 12 dinarjev. Prevoz do postaje Martuljka in nazaj ni vštet. To bo treba posebej plačati. Za železničarje pa prevozni stroški iiak ne pridejo v poštev. Prometna Zveza to hvalevredno akcijo prav toplo priporoča in želi, da bi bilo bivanja in gibanja v zdravem gorskem zru-kem deležnih čim več naših otrok. Vsi člani in naši prijatelji naj prijavijo otroke pri svojih podružnicah, podružnice pa takoj centrali. Prijave naj se izvrše čimprej. da bomo mogli pravočasno vse potrebno ukreniti. Viničarji Zanimiva viničarska komisija se je vršila v bližini Maribora v nedeljo, dne 10. maja. Zastopnik viničarja je bil predsednik mariborske skupine tovariš Šešerko. Po določbah viničarskega reda tvorijo vsakokratno viničarsko komisijo župan občine kot predsednik hi po en zastopnik viničarja in vinogradnika. Viničarsko komisijo tvorijo torej samo tri osebe. Pri tej komisiji pa je imel vinogradnik osem svojih zastopnikov iu če še vzamemo župana, kateri je tudi bit proti viničarju, je bilo tedaj skupaj 9 zastopnikov vinogradnikovih proti enemu zastopniku viničarja. Kakor pobesneli so se vsi drli v viničarja in njegovega zastopnika. Nič mi pomagalo sklicevati se na določbe viničarskega reda. Oni so le vpili in kričali vsak po svoje, kar si je vsak pač kateri sproti izmisliti mogel. Ta cirkus je trajal od osmih zjutraj pa do treh popoldne. Na koncu so sestavili sami po svoje nek zapisnik in je predsednik komisije silil, da ga naj tov. Šešerko podpiše. On pa je dejal, da nima nič podpisovati, predvsem ne, ker ni bil storjen »sporazum«. Zato jim je še to moral raztolmačiti. Jz takih in podobnih prilik je razvidno, kako težko stališče ima viničarjeV zastopnik in mora imeti zelo trdne živce, da v takih razmerah ohrani mirno kri. Kjer so še v občini taki ljudje, da niti besede »sporazum« ne razumejo, tam je res nujno potrebno združiti občino drugam, na čelo vodstvu pa postaviti ljudi, da bodo I znali vsaj, kako se vrši čisto enostavna j viničarska komisija in kaj je beseda »sporazum«, j Uspehi časopisa. Tovariš iz št. Vida pri Ptuju nam piše: »Pošiljam Vam seznam novih članov. Dajal sem jim ves čas citati svojo »Delavsko Pravico«. Časopis jim je vedno bolj ugajal, ker je de-i lavski in krščanski, ker opisuje razmere in življenje, kakršno baš v resnici je, ker se pogumuo postavlja za pravice najbolj zaničevanih in izkoriščanih; /ato : hočejo imeti »Delavsko Pravico« naročeno na svoj naslov in biti člani »Stro-j kovne zveze viničarjev«. Kmalu vam ’ pošljem še več članov in želimo, da ustanovimo pri nas skupino« itd. — Vidite tovariši vzgled, kako apostolstvo lahko | vrši naš delavski tisk. predvsem pa časo-I pis »Delavska Pravica«. Odvisno je ‘le od tega, kako znamo in tudi hočemo de-j lati na tem. Tudi ta tovariš je viničar, j ima enake skrbi', pa toliko časa vedno najde, da stopi k svojemu sosedu in mu ponudi naš časopis. Kaj pa porečete k teinu tisti, ki niti sami ne prečitate svojega časopisa? Niti ne ponudite pa ga še komu drugemu, ki bi ga morda z veseljem in uspehom čital. Kaj naj poreče nato celo tisti, kateremu časopis naročimo, pa bi še rad, da bi mu ga na njegov dom dostavljali, ker sam je naravnost prelen, da bi se pobrigal za švoj časopis? Izgovor da ni časa, ne drži. Zavesti, izobrazbe in volje ni. Kdor časopisa ne č-itu. ali se zanj ne pobriga, kje leži in kje zaostane, naj nam kratkomalo sporoči, da mu ga m- naročamo več. Drugim pa zopet svetujemo, da se nič ne hudujete, če kdo vzame in prečita vaš časopis. »Delavska Pravica« je pač že »fejst« in to nam bodi v ponos, da se zanimajo zanjo tudi drugi. Glavno bodi, da dobi in prečita svoj časopis vsak naš naročnik, tedaj pa ga le dajte dalje drugim, predvsem viničarjem, kakor to dela naš zavedni tovariš od St. Vida pri Ptuju. Uspehi vam bodo zagotovljeni. Tako ravno najbolj morete delati za razmah našega viničarskega pok reta. Vsak naj nekaj stori, vsi skupaj pa izvršujmo ogromno delo in le tako pridemo do zmage. — Tajnik zveze. Maribor. Nekdo iz Počeliove je vzel »Del. Pravico«, naslovljeno na tov. Vfein-grl Ivana, napisal gor »nepoznan« in časopis vrnil pošti, katera je poslala istega nazaj upravi. Tov. Veingrl je v Počehovi vsem znan, je že nad sedem let viničar na enem mestu im je tudi dolgoletni član naše »Strokovne zveze vini- krščanski socializem in Karl Marc Znanstveni in kulturnohistorični pomen Marksovega nauka. (Zbrani spisi župnika Hohoffa.) (Dalje.) V zelo raztegnjenih mejah moremo ta dokaz tudi doprinesti. Dokaze za to sem podal že zgoraj in že prej v svojem spisu o »Pomenu Marksove kritike o kapitalu« (1908 S. 13. do 19, 35 ff.). Celo na verskem polju ali še bolje rečeno v mito-logičnih predstavah moremo zaslediti vpliv ekonomskih razmer. Rimljani ne bi bili častili božanstev kakor Ceres, Bac-chus, Pomona, če se ne bi bili pečali s poljedelstvom, vinogradništvom, s sadje-rejo in vrtnarstvom; ne bi bili častili boga Termina, ko ne bi, bila pri njih obstojala privatna lastnina sveta in zemlje. Dolliuger poudarja zelo pravilno »poljedelski značaj« religije starega Rima. Najstarejši sestavni deli rimske religije kažejo namreč na poljedelstvo, v nekaterih potezuh tudi na pastirsko življenje ... Za vsa poljedelska opravila, za gnojenje, za posetev, za oranje, za b rana n j e, za cep-ienje so imeli posebne bogove: Picus ali Picumunis, Saturnus,- Stercutius, Faunus, Silvanus itd. Ko se je udomačila trgovina, je nastal tudi za njo poseben bog Merkur, kateremu je bilo že leta 455 pred Kristusovim rojstvom posvečeno svetišče, slično kakor je bil pri Grkih Hermes bog trgovcev iu hkrati patron tatov. Profesor Franc Staudinger pravi po pravici: Historični materializem nima nobenega opravka z metafizičnim materializmom llolbacha, Biichnerja itd. Stremi le za tem, da bi preiskal zvezo, ki jo more dejansko dokazati, med telesnimi iu duhovnimi pojavi. Še manj ima pa skupnega z etičnimi materializmom. Nasprotno. Značilno za celotno Marks-F.ngelsovo znanstveno mišljenje je dejstvo, da odseva iz njega gotov latentno obstoječ etičen tok. Na to etično podzavestno lastnost se sklicuje tudi dr. Ludvvig Woltmaun, da bi jasno predočil tudi marksistu, da je nujno, da gre razvoj v tej smeri, da se preide preko le ekonomskega do etičnega stališča. Dokazuje, da je Marksovo zgodovinsko naziranje v bistvu popoLnomu etično, četudi ne v obliki kakšnega »moral-pridi-garja«, ampak bolj v obliki satire in da pride v njegovem zgodovinskem nazira-nju do večjega izraza zasmeh in roganje srca, ki je v svoji notranjosti napolnjeno s tugo. Kaže na to, kako je pod materialistično skorjo skrita moralična teologija. Razlikovanje zgodovinskega razvoja človeškega reda in nravstvenosti, v,seh sodb o gospodovalnih in hlapčevskih razmerah, o nadvrednosti in iskoriščevanju, o svobodi in zatiranju — ne smemo pojmovati le kavzalno, ampak vsebujejo etično vrednotenje, katero teoretično tako ostro odklanja. Končno pravi: Socializem je v prvi vrsti etična nujnost. Marksizem, če je dosleden, ne more izbegniti idealizmu ali pa celo Kantovi filozofiji.« O prvem znanstvenem delu triindvajsetletnega Engelsa, o »Obrisu k kritiki nacionalne ekonomije«, ki je izšlo leta 1844, pravi profesor Karl Vorlander sledeče: Ves sestavek je prežet nravnega odpora proti nesramni sebičnosti starejše, kakor tudi proti hinavščini, nedoslednosti in nenravnosti novejše nacionalne ekonomije, katera obvladuje vsa polja v škodo svobodnega človeštva. Bistvo trgovine je »nenravno«, »sovražno«, »nečloveško«; konkurenti so »čreda divjih zveri« itd. »Producirajte z zavestjo, da ste ljudje, ne pa kot razbiti atomi brez človeške zavesti, le tedaj morete dospeti do položaja, ki je vreden človeka.« V spisu »Vera in nravnost« (1907) pra- vi znani marburški filozof Herman Cohen »o veliki stranki«, za katero se bori socialističen problem v svoji doslednosti v mejah sedanjega svetovnega položaja«, takole: »Ta stranka in njen program sta nastala na podlagi idealizma nemške filozofije. kant in Fichte, celo Hegel so mogli biti zaradi svoje državne ideje njeni krušni očetje. In vendar je postala danes beseda nravnost in filozofični pojem etike v teli krogih v posmeh kakor tudi vsak odnos na vero. Zgodovinsko materialistično naziranje je najostrejše nasprostvo napram idealizmu, v katerem ima socializem tako z ozirom na pojem kakor tudi z ozirom na zgodovino svoje korenine. »Socializem ima prav v toliko. v kolikor temelji na etiki.« »Le idealizmu sovražen egoizem, ki je pravi materializem. zanika vero iu priznanje ekonomskega prava socializma in se sklicuje na pisano pravo, na pisane privilegije stanov.« »Materializem t. j. naturalistično utemeljevanje socializma je pojmljiv pri Lange-.ju kakor tudi pri Marksu in Eu-gelsu le kot opozicija proti retoričnemu in navideznemu idealizmu njihovih nasprotnikov, dejansko je pa nespravljivo nasprotje proti bistvenemu principu socializma. Zaradi priznanja idealistične politike nasproti nizkotnemu Aristotele-veirni aristokratizinu, kateri smatra suženjski ustroj združljiv z božjim svetovnim redom, je pravzaprav Kaut »resnični fn pravi povzročitelj socializma«. Profesor Cohen priznava sicer odločno idejo socializma, vendar pa stavi na takratni politični socializem« važne zahteve: t. Materializma se mora kot podlage ne le »začasno« otresti, ampak se mu mora radikalno odpovedati. 2. Kot krono svoji stavbi ne sme, tako kot etika, tudi socializem zavrniti idejo na Boga, seveda pomeni ta ideja le vero na moč dobrega, upanje na uresničenje dobre stvari. Zelo važno je tudi, kaj pravi k socializmu petrograjski profesor Tugan-Bura-novski: »Kapital« Karla Marksa ne obsega teorije socializma, ampak teorijo kapitalističnega razvoja, ki vodi v socializem. Podružabljenje produkcijskih sredstev je za socialiste le »sredstvo, da bi dosegli svoj najvišji cilj: »Odstranitev iz- čar jev«. Tako delo tistega »nekoga« pa se imenuje najpodlejši vandalizem^ in ima samo zle namene, kje in kako škodovati našemu kršč. soc. strokovnemu pok ret u med viničarji mariborske 'okolice. Rudarji Hrastnik. Jugosl. strok, skupina rudarjev je imela preteklo nedeljo članski sestanek pri, g. Logerju na liribu. Sestanek je vodil načelnik Podstudenšek. Č. g. Žuler je referiral o osnutku novega i rudarskega zakona. Debata, v katero so j ■ponovno posegli tovariši Napret, Volav- i sek, Hribšek, Žaler, Podstudenšek in drugi, je bila zelo na višku. Sklenili smo, da bomo predlagali J. S. /., ako se ji zdi umestno, da skliče |K> vseli rudarskih revirjih sestanke, da se -ta zadeva delavstvu pojasni. Na sestanku se je Ugotovilo, da delavce na Ostrem pri taj-ranju menjajo, med tem ko se v Hrastniku tako postopa, da so nekateri več doma ko drugi. Nekateri so mnenja, da bi se to težko odpravilo, večina pa misli', da bi se razmere, ki so na Ojstrovem, prav lahko posnemale. Ob koncu se je sprejel sklep, da se vpeljejo tedenski razgovori, pri katerih se bo obravnavala iknjiga »Rerum novarum«. V mesecu maju bodo sestanki vsako soboto zvečer «1 8 do 9. Pozneje pa od 7 do 8 zvečer. Če bomo ta sklep dobro izpeljali, bo mnogo koristil. . Hrastnik. Strokovna zveza rudarjev ima redne odborove seje vsako prvo soboto po petnajstem in vsako prvo soboto po prvem. Rudarji, ki imajo kakšne želje, naj to naznanijo odboru. \ nedeljo se vrši sestanek rudarjev pri g. Logerju na liribu ob eni popoldne. Obravnavali bomo rudarski zakon in druge važne zadeve. Naša dolžnost je, da gremo na sestanek polnoštevilno. Usnjarji Vrhnika. V Pollakovi tovarni usnja imamo redukcije že od novega leta sem. Sploh je pri nas velika kriza. Ljudje so celo sedaj na spomlad brez dela in zaslužka. Prav rad se vsak spomni znane besede v prejšnjem času:- »Ko bo zapela kukavica, dobim delo v desetih krajih«. Pa danes tega ni več in kakor vse kaže, še ne bo nekaj časa. Pollakova to-varna ustavi obrat popolnoma v kakih 14 dneh. Delavstvo se z skrbjo vprašuje, koliko časa bo tako. Delavstvo se pa tudi ni zadosti pripravilo za te slabe čase, oz. bolje povedano nič. Hipno navdušenje nekaterih za organizacijo je ponehalo ob prvem neuspehu in vsaka korajža za delo je padla. Pač pa je bilo pri nekaterih razumevanje za zabavljanje čez organizacijo-, ki tudi sedaj še ni popolnoma ponehalo. Vendar moramo na tem mestu ugotoviti, da tudi tisti, ki so izstopili iz organizacije, niso popolnoma jKizabili, kje je kak funkcijonar organizacije, in so se sedaj začeli k njemu zatekati, naj jim pomia-ga. Preje niso imeli nikake volje in razumevanja, sedaj je obojega malo več. Zakaj? Zato, ker pričakujejo pomoč. Ko bo pa zopet čas delati za skupni blagor vseh delavcev, pa teli ne bo blizu. Od vsake stvari se delavec nekaj nauči in tudi od te krize naj se nauče zvesti in odpadniki, da je pričakovati boljšo bodočnost delavskega stanu le v organizaciji, v kateri pa ostanimo v vseh dobrih in slabih časih, ji pomagamo do napredka in zmage. Živi borba! Stasno •Prevalje. V »Slovencu« z dne 31). apr. t. 1. pod rubriko »Župani govore« najdemo, da se je banska naredba napačno razumela, da so v seznamu vsi delavci, dninarji ter hlapci, ker ti so kuluka prosti. Upamo, da to velja za vso banovino in da tudi naša občina ne bo delavcev klicala na kuluk. Celo zimo nas je bilo večina brezposelnih, a sedaj, da bi si kako paro zaslužil, pojdi pa na kuluk. — I. maja so pri nas stali vsi obrati: parna žaga, jeklarna Guštajn, papirnica, kjer so imeli delavci plačane šilite. Vse industrijsko delo je počivalo razen cestnega prometa. — Več delavcev. Celje. Dne 10. maja t. I. se je vršil občni zbor naše skupine. Udeležba je bila iziredno lepa in debata prav živahna. Izredno zanimanje so pokazali zlasti mlajši ljudje. Izvolil se je novi odbor, deloma s starimi deloma z novimi člani, ki nam jamči, da bo pridno gradil organizacijo. — V nedeljo, dne 31. t. m. ob 9 dopoldne bo I. redni sestanek naše skupine. Govoril bo tov. Fric Mikeln. Vabimo vse člane in prijatelje, da se sestanka gotovo udeležijo. Celje. V tovarni VVeston zadnje čase vedno po malem odpuščajo delavce. Prošti teden so jih zopet odpustili 14, po večini mlajše, a med njimi tudi nekegu Pešak Franca, ki je delal v tovarni že 25 let. Baje se je jokal, ko je zvedel, da je odpuščen. Kedaj se bo delavstvo zavedlo, da je njihova moč le v strokovni organizaciji in da je vse drugo tarnanje zastonj ? Krekova mladina Hrastnik. Gibanje Krekove mladine: V četrtek na Vnebohod je naredila naša podružnica popoldanski izlet k Sv. Katarini. V naravi, pri vseobči veseli razpo-loženosti je popoldan kar prehitro potekel. Za binkoštne praznike se opravljajo »borci« na dvodnevno taborenje na Sv. Planini. — Pevski zbor »Krekove mladine« ima vaje ob nedeljah popoldne. S teni je zavarovana mladina, ki stoji v naših vrstah, da ji ni potrebno v ponočnem času okrog hoditi, kar je gotovo tudi sta rišem po vol ji. Krekova družina Sv. Peter-Ljublja-na. V nedeljo, 17. t. m. se je vršil izlet naše družine k Sv. Joštu nad Kranjem. Krekoveem se je pridružilo tudi več naših prijateljev. Sv. mašo je ob lepi udeležbi tudi raznih posetnikov gore Svetega Jošta daroval prijatelj delavstva naš preč. gosp. tir. Josip Debevc, ki; je iinel tudi zelo lep in značilen govor. — V svojem govoru je omenjal okrožnico papeža Leona XIIi. »Rerum novarum« ter o položaju in pravicah delavstva tako, da je njegov govor napravil na vse navzoče globok vtis. Po sv. maši se je vršilo slikanje in kosilo, popoldne pa si je članstvo naše d nižin e privoščilo poštenega razvedrila. Uprizorila je »nogometne tekme« v dolini pod križem. S tu-ristovskim vlakom smo se vrnili v Ljubljano z željo, da bi mogli v naravi in na Sv, Joštu preživeti še mnogo takih dni. Jesenice. V soboto 23. nn\ja zvečer po šmarnicah se vrši v Krekovem domu retini sestanek Krekove družine. Tovariši, zavedajte se svoje dolžnosti in pridite polnoštevilno. Živi borba! Delavsko dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. V Ljubljani, dne 15. nmju 1931. Krištofič, 1. r. Gostinčar Jože, I. r. Občni zbor »Železniške družine«. Dne 3. t. m. se je vršil prvi občni zbor »Železniške Družine«, stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev in upokojencev Dravske banovine. Na občni zbor so prišli večinoma le ljubljanski člani, mariborski so se opravičili. Občni zbor je potekel v lepi slogi, poročila zadružnih funkcijonarjev so i bila odobrena z zadovoljstvom. Iz predsedniškega poročila je raz- > vidno, da se je v Ljubljani izvršila parcelacija različnih parcel, v skupni izmeri 26.922 kv. m. Na tem zemljišču bo ! zraslo v kratkem 40 stanovanjskih hiš. ! Treba je le, da člani izvrše vse formalnosti. ki so potrebne pri knjiženju, po- tem bo pa mogoče takoj preskrbeti zaprošena posojila, kakor tudi prost prevoz gradbenega materijala. Pri volitvah je bilo vodstvo zadruge tzročeno povečini dosedanjim možem. Občni zbor je pokazal, koliko koristnega nudi »Železniška Družina« svojim članom, zato jo vsakemu, ki si namerava postaviti lasten dom, najtopleje priporočamo. Vabilo na izredni občni zbor Mariborskega konzuma, r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil dne 5. junija 1931 ob 09 na Koroški cesti št. 1 v Mariboru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Sklepuuje o likvidaciji, 3. Volitev likvidatorjev, 4. V slučaju, da se likvidacija ne sprejme, volitev članov načelstva in nadzorstva, 5. Slučajnosti. Ako na tem izrednem občnem zboru ne bo zastopana vsaj polovica članov, se bo vršil tekom treh tednov, t. j., dne 26. juniju 1931 ob istem času in v islih prostorih z istimi dnevnim redom drug izredni občni zbor, na katerem se bo* veljavno sklepalo z večino dveh tretjin navzočih glasov brez ozira na število udeležencev. VABILO na redni letni občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 51. maja 1931. ob desetih dopoldne v uradnih prostorih na Miklošičevi cesti 22-1. s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; ■>-Odobritev rač. zaključka zn leto 1930. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. VoH-tev načelstva; 6. Volitev nadzorstva; 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil |>ol ure kasneje na istem mestu in pri istem Podporni fond nase strokovne organizacije Pred in med vojno je imela JSZ močan podporni fond, iz katerega so prejemali člani podpore, predvsem v slučaju bolezni. Z reorganizacijo JSZ in po ustanovitvi zvez posameznih strok, se je fond opustil, ker so nekatere zveze organizirale svoje fonde. Po centralizaciji organizacije 1. 1927 pa vsako leto težje občutimo vrzel, ki jo ustvarja pomanjkanje podpornega fonda. Na letšnjem občnem zboru bodo delegatje že lahko konkretno debatirali o organizaciji podpornega fonda, o prispevkih in dajatvah. Na drugem mestu prinašamo njegov točen načrt. Tu le pojasnilo: Podporni fond o strokovni organizaciji ima namen pomagati članstvu v onih slučajih, ki najčešče nastopajo v delavskem življenju in za katere je pravno najmanj poskrbljeno. Delavstvo, organizirano v svoji strokovni organizaciji, si mora samo pomagati. Mesec za njesecem bomo pobirali prispevke v celotni članarini in potem izdajali podpore. Ker ni zaslužek vseh članov enak, sta v načrtu dva plačilna razreda. Člani I. razreda bi plačevali mesečno 15 Din, II, razreda pa 20 Din. Od mesečnega prispevka člana bi vsaka organizacija obdržala 1 Din. Ostalih 14, oziroma 19 Din pa bi plačevali JSZ blagajniki z mesečnimi obračuni. Denar podpornega fonda se bo vodil sampstojno in ločeno od denarja za upravne izdatke. Brezposelnost je naša največja rana. Podporni fond naj tu največ pomaga. Odvisno od let članstva bodo člani prejemali brezposelno podporo najmanj 5 in največ 13 tednov, tedensko najmanj 50 Din in največ 75 Din, v II. razredu pa 65 Din in 100 Din. Dela iščoči člani II. razreda bodo prejemali še lahko za potne stroške 100 do 150 Din. Bolezen je radi sistematičnega dela zavarovanja mnogo manjše zlo kot je brezposelnost. Ker je tudi bolni član pri daljši bolezni večji revež kot pri kratki, se bodo izdajale bolniške podpore šele z 11. tednom bolovanja, in to tedensko v 1. plačilnem razredu za zgoraj omenjeno število tednov od 20 do 30 Din, v II. razredu pa od 30 do 45 Din. Ob smrti svojcev bi marsikdo želel danes kako podporo. Sedaj jo bo dobil od svoje strokovne organizacije. Člani nižjega razreda bodo dobili ob smrti novorojenčka ali otroka starega do 4. leta 30 in 60 Din, do 14 let 100 Din, nad 14 let pa 130 Din, člani višjega razreda pa 40, 70, 130 in 150 Din. Razlika bi bila le pri sezonskem delavstvu, ki bi plačevalo mesečno 35 in 60 Din, brezposelno podporo bi prejemalo brez ozira na leta članstva vedno po 8 tednov in po 50 Din tedensko. Podpore se bodo razdeljevale po posebnem pravilniku. Članarina: I. plačilni razred 15 Din, II. plačilni razred 20 Din. Leta član- stva Ted- nov Brezposelna Bolezen Potnina le 2. razr. Din Pogrebnina za umrle svojce 1. pl. r. Din 2. pl. r. Din 1. r. Din 2. r. Din 1. razr. 0 r,-n- 2 razr. Din Din j 1 5 50 — 65 — 20 — 30‘— 100 — za novorojenčka 3 7 50'- 65-- 20 — 30 — ioo-- 30 — 1 40 — 5 10 60 — 80 — 24 — 8'— 120 — 60'- i do 4. leta 70 — 7 13 65 — 90 — ;6 — 40 — 130 — 100'- ! do 14, leta 130 — 10 13 75 — ICO'— 30 — 45'- 150' — 130'— i čez 14. leto 150'— koriščanja ljudi po ljudeh. Objektivno | dejstvo izkoriščanja morejo zanikati le taki meščanski učenjaki, kateri so sami prevzeti od razrednih predsodkov. Pojem izkoriščanja ima pa etičen karakter, in istotako izhaja pojem človeškega dela (v nasprotju z živalskim in mehaničnim delom) v bistvu iz naj višje etične ideje socializma, iz enakopravnosti človeške osebnosti, dočim ni imelo antično svetovno na-ziranje n. pr. še nobenega razlikovanja med delom sužnjev in konja. Iz tega sledi: Socializem ni le veda, ampak tudi ideal; ne le analiza obstoječega reda. ampak tudi poziv k socialnemu udejstvovanju; ni le pusta teorija, ampak živa praksa.« Važno je le: 1. da se etičnih misli, katere vnesemo v socialno znanost, ‘kot takih zavedamo, to je, da ne vidimo 'V njih morebiti le izraza objektivne istini-tosti. 2. Da imajo splošno veljavo, to je, da niso posledica naših subjektivnih svojevoljnih sestavov, ampak da so neizbežna posledica nravne zavesti, ki velja za vsakega normalnega človeka. »Ako izločimo nauk o absolutni vrednosti človeške osebnosti, ostanejo vse demokratične zahteve našega časa prazno govorjenje.« Gotovo, Kant ni bil socialist; on brani privatno lastnino produkcijskih sredstev, katera se vendar »na podlagi neizprosnih, gospodarskih zakonov izpremeni v pravico izkoriščanja ljudi po ljudeh in »prirojena enakost vseli v prazno juridično domišljijo.« Toda v misli o enakopravnosti vsake človeške osebnosti, kuteya pride ravno v Kantovi filozofiji najsistematič- nejše do izraza — je teoretična utemeljitev socialističnega svetovnega mukanja, v kolikor se opira na etični princip.« V tedniku nemške socialne demokracije Die neue Zeit« pravi Sadi Gun ter: »Gospodstvo kapitala napravi tistega, ki nima nič, kljub navidezni svobodi, za delovno sredstvo tistega, ki poseduje. Ne gre za to, če je imel Kant sploh socialistične ideje, ampak za to, če more njegova etika dejansko služiti kot izhodišče za socialistično etiko... V tem smislu, če in kako je socializem v zvezi s Kantom, ne bo vprašanje zanikajoče, ampak pritrjujoče. Sicer noče kritičnemu filozofu peti slave, vendar pa mora priznati, da je napravil Kant po Sokratu — Platonu prvi bistveni napredek v znanstvenem zajetju etike. Pot od Kantove etike ne vodi le historično, ampak tudi logično k socializmu — k socialistični etiki, ki si danes dela |»ot. Priznani voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Viktor Adler je izjavil v avgustu 1895 v nekrologu v počaščenje Engelsa, da je mogoče nadomestiti »materialistično podlago Marks-Engelsovega nauka s Kantovim naukom«. Dalje pravi Edvard Berstein, da bi ne mogel podpisati stavka v komunističnem manifestu: »Delavstvo nima nobenih idealov, ki naj bi jih uresničilo«. Isti pisatelj nadaljuje: »V njem (namreč v manifestu) vidim le produkt samoprevare, če ne le igračkanje besedi pisatelja. — Preziranje ideala, dvig materialnih faktorjev do vsemogočne sile v razvoju je samoprevara, katero tisti sami, ki jo oznanjujejo, pri vsaki priliki odkrivajo in jo bodo odkrivali.« Nap ram vsemu temu pruvi Marks s polilo pravico: Če govore Vorliinder in novi kritiki o nujnosti, da se izpopolni marksizem po praktični filozofiji Kanta in če govore v fundamentalnem pomenu Kantove etike v svrlio utemeljitve modernega socializma, je to točka, kateri se mora marksizem nujno opreti.« Ravno duševno najvišje stoječi in najpomembnejši, filozofično orientirani socialisti so danes tega naziranja, da se mora marksizem odpovedati materializmu in priznati Kanta. To naziranje ima sicer veliko opravičenega za podlago, toda povrat k Kantovi spoznavnim teoriji, ravno tako kakor obnova Kantove etike, ne bi bil znanstveni napredek, ampak nazadovanje; ne bi bila koristna reakcija na-pram marksizmu, ampak ravno nasprotno. Marks je čisto pravilno spoznal, da je Kantova spoznavalna teorija, kakor tudi etika nerabna. Kant ni bil genij, njegova kritika razuma ni bilo dejanje Kopernika. Marks je bil genij, njegov »Kapital« pomeni obogatitev znanosti, je neprimerno važnejši in dragocenejši kakor odkritje Kopernika. Popolnoma resnično sodi H. Heine, katerega sta Marks in Engels kot ostrega misleca visoko cenila, o Kantovi kritiki čistega razuma, da je pisana v tako »težkem, suhoparnem stilu«, da je njegov način pisanja in njegov jezik sla-bej.ši in da zasluži večjo grajo, kakor katerikoli drugi filozof, zlasti ker ni imel zmožnosti, da bi ustvaril boljši jezik. Le genij ima za novo misel tudi novo besedo. Imaiutel Kant pa ui bil genij.« Objektivizeni in realizem Marksa sta v nespravljivem nasprotju s Kantovim subjektivizmom in idealizmom. Tudi etični Kantov idealizem ni nič boljši kakor njegov spoznaval no teoretični idealizem. Obema je Marks po pravici obrnil hrbet. V Kantovem kriticizmu je subjektivistična tendenca, katero je vpeljal v filozofijo Cartensius, dovedena do popolnega in vsestranskega razvoja. Opuščena je objektivnost spoznanja v pravem in edino bistvenem smislu. Nujnost mišljenju naj bi ne bila več kriterij za resnico in gotovost. Opuščeno je celo polje nadčutnih resnic. In sam ta razum, kateri je tia teoretičnem polju, utesnjen v meje pojavov, vedno in zaradi svojega naravnega položaja v nevarnosti, da bi zamenjal svoje subjektivne slike z namišljenimi spoznanji, naj bi bil na drugi strani, na praktičnem polju, brezpogojni in edini zakonodajalec! (Dalje.) > Osnovna načela krščanskega socializma« prevod okrožnice »Rerum nova rum« je izredna izdaja Krekove knjižnice, na kar opozarjamo vse člane Krekove knjižnice, ki žele to knjigo, da jo posebej naroče. Stane vea. 26.—, broš. 16.—; za nečlane vez- 45.—, bros. 32.— Din. Čitaite „Ogenj“ Sezonski delavci: Članarina 35 in 60 Din, brezposelna podpora tedensko po 50 Din, doba brezposelne podpore 8 tednov; ostalo kot drugi delavci. Naš strokovni fond za podpore bo pomenil za vsakega našega člana povečano sigurnost eksistence. Vedeti pa moramo, da moramo zanj sami zbirati — organiziranega delavstva v borbi nihče ne podpira. Celotna organizacija pa bo na svoji moči in ugledu le pridobila. Inozemske krščanske strokovne organizacije imajo močne fonde. Zgradimo ga tudi mi! Ob 201etnici sistematičnega dela JSZ postavimo s podpornim fondom na občnem zboru nov močan steber! Valant, blagajnik JSZ. Doma m po svetu t Minister