FH-t O sat0 M J k ,tA J ^ PRIIviURSKI DNEVNIK i?5ktnln* pkačana v gotovini **• Postale 1 grupo« Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 21 (9933) TRST, četrtek, 26. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. ao 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob* Vdovcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskanj partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DANES BO ANDREOTTI SPREJEL DEMOKRISTJflNSKO DELEGACIJO VELIKO PRIČAKOVANJE ZA BERLINGUERJEVO POROČILO NA CENTRALNEM KOMITEJU KPI Demokristjani čedalje bolj pritiskajo na socialiste, da bi se odpovedali politični liniji enotne levice in se vrnili v vlado levega centra * Castellina pozvala Andreottija, naj vrne mandat 1,^ ^ — Krščanska demokracija jva dva dni časa za. premišljanje. Zultai18 '30 namreč čakala na re-Jhite/asedanJa centralnega ko-jkfJ? KPI. v ponedeljek pa se bo Andr °, n-ieno vodstvo. Ta čas bo tai 1°Ri z zanimanjem sledil sko sv:. nezrtatnim premikom znotraj Je Stranke. iel a.!les zjutraj bo Andreotti sprejo ^em°':ristjansko delegacijo, ki n0 00 najbrž zagotovila zelo šplo.š-Z;l l»dporo v njegovih poskusih Up ravo.'vlade,' seveda v politič-sdm v’.ri1' ga "je že pred ča vir Gre vsekakor za ok- ■ ki -za komuniste $t,,a j" za komuniste in za druge »siti- lpa čeprav kažejo te dni ]jivaj. več popustljivosti) ni sprejemih v političnih krogih vlada veta .zanimanje za poročilo, ki ga gu danes tajnik KPI Berlin-niite'11 a zasedanju centralnega ko-Ra '«-KPI. čeprav je doka.j jasno. Pri D° .komunistični tajnik vztrajal zahtevi Vbo° S^an^e' Vs> namreo čakajo, |x, sestavi vlade za V' 'azpravi. Ivi bo sledila Ber-izc^kiovemu poročilu, prišla do hidi 9 komunistična pripravljenost vsekza vmesne rešitve. KPT pa se tešitv’-01* n.e t>° mogla zadovoljil; z ae„ lj0- ki ne bi predvidevala nje-ga nedvoumnega vstopa v večino. Oti jJJunisti bodo nujno zahtevali jpo) sjj ji čaj da resne protioredloge, ,lif ko( Ju,'KpT mnenja, da stališče KD, 1 y !aja *z zadnje .sejg, vodstva, njiho ®treza potrebam dežele. To $ kloni'0 s*,a'išče pa vsekakor po-■* ki da komunisti hočejo vlado, fjajy |ahko nadzorujejo in usme-tiistj.' v ta, okvii' sodi tudi komu-iite ’« zavračanje predčasnih vo tucii J a cilj pa. KPI lahko doseže Sosi„ 7? Leone poveri mandat za (ji to biy«, nove vlade kandidatu, ki ftka? k'1 demokristjan, če sc zato Krf-, ^‘Teba. dok-'°atliika demokracija bi hotela S ' ,y*aii. da se je KPI odločila, za spopada iz notranjih Sa V°V’ čeprav tako zavestno tve-fijari nnedOasne volitve. Gerardo čanj 0 je tako strnil svoje tolina- Hpj komunistične politične linije: hoja,.Je razklana med tistimi, ki dciJ? v|ado, v kateri bi bile vse biji °ai'atične politične sile in oni-icv0 ' zagovarjajo staro Gramsci ®ij°. s katero bi hoteli bi Sp 1 nadvladujočo stranko, da izognili sedanjim . notra . mednarodnim protislovjem, ristjani bi hoteli dokazati, ... da je KPI razbita in negotova. Ne omejujejo pa se na td. da povzročajo polemike. Iz dneva v dan se stopnjuje demokristjanski pritisk, še zlasti na socialiste, da bi opustili politično linijo enotne levice. Vodia socialistične poslanske skupine Balzamo izključuje tako možnost ter poziva vše socialistične komponente h kar se da odgovornemu stališču. Po njegoVem so volitve «znamenje strategija spopada. ki naj nadomesti strategijo konfrontacije, ki jo je KD zadnje čase zagovarjala,, ter izjavlja, da je nemogoče razlikovati vloge v okviru levice. Balzamo jc pristaš Mancinijevih stališč, ki pa ne u-streza.jp stališčem tajništva in večine v PSI. Mancini je včeraj zelo trdo kritiziral zadnje izjave tajnika Craxija. ki so jiii objavili na tedniku ((Panorama,,. S tako politiko, pravi Mancini, ni mogoče rešiti tako hude krize niti se spopasti s tako negotovim položajem. Craxi je namreč še kar omilil socialistično zahtevo po vladi za zasilno stanje i.n je danes videti bolj naklonjen oblikovanju večine, v ka teri bi bile leve stranke, ki pa nc bi vstopile v vlado. Socialističnemu tajniku pa ni bila nikoli všeč misel na vlado, ki bi jo vodil laični kandidat. V prejšnjih dneh je Cra-xi, kot smo poročali, zavrni! kandidaturo La Malic, češ da je prestar. Republikansko glasilo je bilo včeraj s socialističnim tajnikom zelo trdo. saj ugotavlja, da je Cra-xi sicer v zreli moški dobi, vendar doslej ni dosegel pomembnejših rezultatov na področju, na katerem bi sc politični možje morali odlikovati, sc pravi pri oblikovanju idej in političnih akcij. . Včeraj je Andreotti v okviru svojih posvetovanj sprejel leve neod-visneže ter delegacija nacionalne demokracije, proletarske demokracije in misovcev. Vodja neodvisne levičarske skupine v senatu Spi-nelli je po pogovoru dejal, da bi skupen program bil zaman, brez vlade zasilnega stanja. Luciana Castellina pa je v imenu proletarske demokracije pozvala Andreottija naj se odpove mandatu, ker bi bilo mnogo bolj korektno, če. bj-Leone po veril nalogo za sesta vo-nove vlade nekomu, ki ne bi bil demokristjan. • saj je , kriza dokazala. da krščanska demokracija ne more računati na večino v parlamentu. - , CANDIDA CURZl iiiiiiiiniiiiiiiniitrTiuiiiiiiiiMmiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiKiiiHiiiiiiiiiiiinmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir PO PREKINITVI URADNIH RAZGOVOROV V OKVIRU KOMISIJ Pogajanja na Bližnjem vzhodu ponovno na neformalni ravni Sadat že pregledal ameriški osnutek sporne «načelne izjave» KAIRO — Uradne razgovore med Izraelom in Egiptom, ki naj bi privedli do zadovoljive rešitve položaja na Bližnjem vzhodu, so od nedelje sem zamenjali tajni sestanki ali'neformalni, kakor se glasijo v diplomatskem jeziku. Večje breme tovrstne dejavnosti nosijo od prekinitve zasedanj obeh mešanih egiptovsko-izraelskih komisij Američani. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra za bližnje vzhodno vprašanju Ather-ton je ostal v Jeruzalemu ter izdelal nov osnutek enačelne izjave*, o vsebini katere srt sc Egipčani in Izraelci že prvi dan zasedanja politične komisije sprli. Po poročanju kairskega dnevnika «Ai Ahram* naj bi egiptovski predsednik Sadat že pregledal predlagano besedilo in pripravil pripombe. Kdaj in komu bo posredoval lastne predloge Sadat ni sporočil, vendar pa je skupini tujih dopisnikov n,,,, „„ i„il'll,i,1,fllll|i,„l„,f |, nuni,,,,, miuH,(li!i„,i itn, rliil'in,m„lliiiilll> SREČANJU 1 MINISTROM MORUtlOM ^vi uspehi delegacije tržaško gospodarstvo jjV® ‘zdelala prva dva dekreta za izvajanje gospodarskih 0v osimskih sporazumov, ki zadevata infrastrukture ®acije Novo srečanje enotne dele-jUtjtvj!a obrambo tržaškega gospo-^ ^ ' Ki io vodita župan Spaccini GlJ*1? 'te. „'iersi' "nik biki ’ S{ tržaške pokrajine Ustavljajo jo pa še piedstav- fe pokrajinske sindikalne .federaci- ^CLSL-un. s in kvalificirani ,„H(, demokratičnih strank, z (ie j. za proračun in načrtova- v‘h v„,r;ladm, je, kot se zdi po pr-t ftfrtv a ’z Rima, le premaknilo le8hih ,P I°čke reševanje številnih' 1)0 ' Pblemov, ki tarejo krajev- minister Morlino obvezal proučiti o-blike njihove vključitve v nov de legirani dekret vlade za izvajanje osimskih sporazumov, ki ga pripravljajo. (Iv) S^arstvo. Na včerajšnjem se-yašk0 Je namreč minister seznanil yih dvalPredstavništvo z vsebino pr-. za ■ v4?dnih pooblaščenih odlo-asiftiskj,,ZVa.ianje gospodarskih delov y 11 sporazumov. f6 t^a ukrepa, ld sta bila včeraj sPuyočena deželni upravi, da j-0 ujiju svoje nlnenje, zade-^hieji .fuučna. nakazila zi izvedbo .d kut .brorrietnih infrastruktur, Jio ^ 56 milijard lir za grad- rJiiioU tlle Povezave »med sedmim t aŠko'l1i Ržaškega pristanišča in Nkrd P anoto Pri Padričah, 92 mi-driocestne povezave od rt a in „ •0 meju-ih 'prehodov na Pe-7'i’ata 9ri Škofijah. Odloka predvi-^ naložbo 7 milijard lir Pei^^. tovdniega postajališča J^ora, tleih ^ prekvalifikacijo i^l jj''‘^dnega mejnega prehoda d ka^0v!?° in Lipico, v prehčd pr-9t°ll'ete0l'1ie za mednarodni osebni zaPietendh vprašanj, ki so a ? . Proizvajalnimi načrti a de,žeiI-'! .državno soudeležbo v na-v ftJJ (Predvsem gre za žeiezar-s d) in , nju in ladjedelnico v Tr-h kkleJv^Poslitveno ravnijo v njih, nabili *’ c*a bodo možne rešitve ,'?ški ,. na drugem srečanju. Tr-sindikalisti in po-• l'azložif- :Savniki so. nato ponovno. fe Pn rebnu!"?' iZ*'laue jtelih m, , njn finančnih in norma-..,r®P°v vlade v korist trža-. Pristanišča,. pri čemer. se je Minister Ossela na obisku v SFRJ i BEOGRAD — Včeraj popoldne je prišel v Jugoslavijo italijanski minister za zunanjo trgovino Rinaldo Ossola, kj se bo udeležil devetega zasedanja italijansko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Odbor so ustanovili na podlagi sporazuma iz leta 1964, njegova naloga pa je, da občasno prouči potek gospodarskih odnosov med obema državama in da oblikuje nove programe za razvoj sodelovanja na raznih področjih. Na beograjskem letališču-je ministra Osšolo dočakal jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo trgovino Emil Ludviger, ki je zvečer priredil v čast italijanski delegaciji večerjo, ki so se je udeležile vidne jugoslovanske in italijanske osebnosti. potrdil, da si je z ameriškim predsednikom Carterjem v zadnjih dneh izmenjal poslanice, vsebine' pa za enkrat še nc mirii razkriti. Javil je tudi. da bo Atherton v prihodnjih dneh pripotoval v Kairo,'kjer se bo srečal z egiptovskim zunanjim ministrom Kamelom. Zelo verjetno bosta onadva na. tančneje razpravljala o vsebini «na-čelne izjave* ki bi morala, po, *ja-datovem mrtenju, kakor zal/juje wJ Ahrams, vsebovati dve nesporni in jasno rormiilirahl trditvi: Izrael se mora umakniti z vseja zasedenega področja', palestinskemu narodu pa je tre'qa zagotovili vse temeljne pravice in mu s tem v zvez' omogočiti, da sodeluje pri izoblikovanju lastne prihodnosti. Ameriško posredovanje naj bi sicer v najkrajšem času ponovno zamenjali neposredni egiptovsko izraelski stiki in sicer na ministrski ravni: tako vsaj zatrjuje večji del izraelskega tiska. Še konec tedna naj bi se torej po, neuradnih vesteh na .'neformalnem sestanku, najverjetneje v Egiptu, sešla egiptovski in i-zraelski obrambni minister. Gamaši in IVeiiman naj bi dejansko pripravila drugi del zasedanj vojaške komisije, medtem ko naj bi c fotmal-nem pristanku na obnovitev sporazumevanja z Egiptom na vojaškem področju izraelska' vlada odločala še v nedeljo. Pogoj, ki ga postavljajo izraelski politični krogi pa je. da ce napadi na izraelsko državo s strani egiptovskega tiska bistveno o-milijo. K večji umirjenosti poziva tudi generalni tajnik OZN Waldheim. ki pa obenem opozarja, da je globalna rešitev položaja na Bližnjem vzhodu še vedno izredno vprašljiva. Možnosti, da bi lahko končno sklicali mirovna pogajanja v Ženevi so namreč še zmeraj pičle, je pripomnil Waldheim, vendar pa lahko le tisti forum odloča o trajnejši mirovni ureditvi. Veliko znakov pa priča, da si na Bližnjem vzhodu v kratkem še ne morejo obetati miru. V južnem Libanonu že več dni potekajo ostri spopadi med - libanonskimi desničarskimi silami na eni strani ter levičarskimi in palestinskimi organizacijami na drugi. Po poročanju libanonskih časopisov, ki sp odločno naklonjeni desnici, pa naj bi v zadnjih dnevih palestinsko osvobodilno gibanje dobilo večjo pošiljko sodobnega sovjetskega orožja, ki so ■ ga izkrcali v libanonskem pristanišču Tir. Ob tem so nekateri voditelji libanonske falange pripomnili, da bi lahko Izrael «urav gotovo preprečil dostop komurkoli v ta del Libanona*, česar pa tokrat ni storil, (bp) AFERA LOCKHEED Danes zaslišanje Maria Tanassija Preiskava, ki jo vodi ustavni sodnik Gionfrida, gre li kraju RIM — član ustavnega sodišča Gionfrida, ki je zadolžen za uvodno preiskavo v aferi Lockheed, bo danes zaslišal bivšega obrambnega ministra Tanassija. Zasliševanje bo na sedežu ustavnega sodišča, ter bo predvidoma trajalo več ur. Tanas-si je bil že pri sodniku Gionfridi 17. januarja, ko pa so zasliševanje že tako.j na začetku prekinili da bi soočili bivšega ministra z Ovi-cliom Lelebvrom. Kot je znano, .je soočenje poteklo na nepredvideno pozitiven način za Tanassija. saj Lefebvre — kot se je zvedelo — ni potrdil obtožbe, da je sam izročil bivšemu ministru torbo z denarjem podkupnine. ' Po Tanassi.ju bo sodnik Gionfrida po vsej verjetnosti zaslišal še njegovega tajnika Bruna Palmiottrja, s čimer tjo zaključil ciklus zasliševanj. Sicer bi bilo treba zaslišati še Luigija -Olivija, ki ga pa švicarske oblasti še vedno niso izročile ter ga menda ne mislijo tako ktnalu izročiti, tako da so se ustavni sodniki očitno odrekli njegovemu pričevanju. Da gre preiskava o aferi Lockheed h' kraju, priča' tudi dejstvo, da je predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi sklical sodni zbor 31 sodnikov, kolikor jih šteje ((razširjeno* ustavno sodišče, za 9. februarja. Po pričakovanjih naj bi na tej seji sodnik Gionfrida podal poročilo o poteku preiskave, nakar bodo verjetno sklenili tudi formalno zaključiti preiskavo. Kot določa zakon, bo moralo poteči najmanj dvajset dni, preden se bo lahko začela nadaljnja faza. namreč faza sodne razprave. Ta faza naj bi se torej začela v-začetku marca.- Ustavnim sodnikom se menda mudi zaključiti preiskavo tudi zaradi tega, ker konec maja zapade mandat predsednika Rossija. Za kon sicer določa, da ustavni sod nik tudi po zapadu mandata ostane član sodnega zbora v kazenskem procesu, nekateri pravniki pa so že postavili vprašanje, ali tak sodnik lahko predseduje sodnemu zboru. Po mnenju strokovnjakov je odgovor na to vpraša- ZARADI ŠKANDALA Z MONTAŽNIMI HIŠAMI V MAJANU V Savo ni se danes nadaljuje proces proti Balba in Banderi Veliko zanimanje za govor javnega tožilca: izsiljevanje ali podkupovanje? - Ustanovljen odbor za ugotavljanje nekaterih nejasnih okoliščin kupčij z montažnimi hišicami v Furlaniji SAVONA — Pred kazenskim sodiščem v Savoni se danes nadaljuje proces proti bivšemu županu občine Ma.jano v Furlaniji Girolamu Banderi in tajniku bivšega izrednega vladnega komisarja za potresno področje poslanca Zamberlettija, Giuseppu Balbu, ki sta obtožena izsiljevanja savoriskega industrijca Renata Carozza. Z njima sedijo na zatožni klopi shvonski odvetnik Romeo Pastrengo, ki je obtožen poskusa izsiljevanja ter videmski prefekt, Spazisnte in funkcionar videmske prefekture Labia, ki šta obtožena opuščanja službene dolžnosti, ker sta bila obveščena o izsiljevanju, a zadeve, nista javila sodnim oblastem. Proces so prekinili v soboto na zahtevo zagovorniko,v, ki so zahte- vali nekaj dni premora, da natančno proučijo akte in zapisnike zaslišanj obtožencev in 34 prič, ki so .jih prejeli na vpogled šele v torek. To velja še zlasti za zagovornike Giro-lama Bandere, ki je pred sodiščem po večmesečnem zanikanju končno priznal, da je prejel od Carozza 14 milijonov dir (sam sicer pravi, da jih je bilo le 13). Njegovo priznanje sodi nedvomno v poskus zagovornikov. da bistveno omilijo obtožbo: po njihovem mnenju ni šlo za izsiljevanje, pač pa za podkupovanje. S pravnega stališča je razlika izredno velika: kazenski zakonik pred videva za izsiljevanje kazen od 4 do 12 let zapora, za podkupovanja pa največ tri, štiri leta, v tem primeru pa je možna tudi obsodba na manj kot dve leti zapora s pogojno ...........................................mu PO INTERVJUJU DNEVNIKU «LA REPUBBLICA» LAMOVA IZVAJANJA PREDMET POLEMIK Generalnemu tajniku CGIL očitajo odklon od linije sindikalne zveze Intervju generalnega taj-, linijo* te konfederacije. Ostro kri > • ' r ... H I.,, Kil i (irJ: IV/lniM-irml-i-! rvo 1/0, TEL AVIV — Izraelskega dopisni-, ka glasila KPI «L’Unita» Hansa Le-brechta in dopisnika ciprskega komunističnega dnevnika «Haravgi» Panajotisa PaschaTsa, ki ju je i-zraelska policija aretirala pred dobrim tednom, je izraelsko sodišče včeraj formalno obtožilo, tja «sta vzdrževala slike s PLO i.n posredovala novice, ki bi lahko' ogrožale državno varnost Izraela*. RIM . . nika CGIL Luciana Lame milanske mu dnevniku «La Repubbitca* .je močno razburil sindikalne vode. Izjave sindikalnega voditelja o prednosti problemov zaposlovanja pred problemi položaja delavcev ter o prenrič-nosti delovne sile so predmet včasih vsekakor pozitiven, kljub temu tudi zelo ostrili polemik, po drugi pa obstaja nevarnost, da bi branilci raznih obtožencev zgrabili prav za ta iuridični zaoletliai. da bi zavlačevali »ostopak. Tudi zaradi tega je torej nujno preiskavo čim-prej končati, (tm) Andreotti sprejel Carlija RIM - Predsednik vlade Andreotti'je sprejel včeraj na sedežu predsedstva vlade predsednika zveze ,i-talijanskih industrijcev Guida Car lija. strani pa tudi vnetih zagovorov. V bistvu so sindikalisti razdvojeni: na eni stranrso tisti, ki me.rijov da jo Lama samo obrazložit, vsak.”kor -pa potrdil sindikalno linija, k; s:> 'jo o-dobrili na zadali sej. vodstva federacije CQIL, CtSL in UIL, na drugi, pa so tisti, ki Lami očitajo odklon od te linije ali vsaj njeno izkrivljena tolmačenje. Dokaj polemični do Lamovih izjav so socialistični predstavniki v CG IL. Tako je m primer Silvano Ver-zelli zahteval' nujno sklicanje tajništva CGIL, da bi, «preverili politično izpustitvijo na svobodo. Vendar gre po vse,j verjetnosti le za prvi poskus, kajti zagovorniki nameravajo dokončno zaigrati to karto šele na prizivni razpravi. Dejstvo, '’a sodišče v Savani ni hotelo poglol a številnih okoliščin ih ni hotelo zaslišati dodatnih prič,' kar so zahtevali zagovorniki, dokaj zgovorno priča, da imajo sodniki zelo jasne pojme o tem procesu, kar' pušča zagovornikom le majhen manevrski prostor: osrednje vprašanje naj bi tako bilo, na koliko let bosta obsojena Bal-bo in Bandera, ne pa, če se be sodišče izreklo za izsiljevanje ali za podkupovanje. Vsekakor pa baze govor državnega tožilca, ki bo predvidoma govoril danes v poznih dopoldanskih urah, nudil prvo sliko, saj je zelo verjetno, da se obsodba ne bo v večji, meri razlikovala od tožilčevih zahtev. Sicer pa vlada za proces izredno zanimanje ne le v Furlaniji, ampak tudi v Savoni, kjer je «industrijec» Carozzo precej poznan. Renato Ca-rozzo sicer ni nikakršen industrijec, ampak samo prekupčevalec z montažnimi hišami, ki se ne more ponašati s posebnim smislom za vzorno trgovanje. Doslej je bil' namreč že 27-krat obsojen, 20 obsodb (večinoma zaradi izdajanja nekritih čekov in manjših sleparij) pa je že pravnomočnih. V zvezi s pogodbo z občino Majano je dejal, da bi njemu povsem ustrezalo, če bi na kupčijo v vrednosti milijarde in petnajstih milijonov lir plačal Banderi in Balbu vsakemu po 5 odstotkov, to je skupno ICO milijonov lir. To naj bi bilo torej nekaj povsem običajnega. «Pn-, ., , stopek* pa se je zataknil, ko je ob-v primeru, da Lama ni predvidel, g;na Majano razveljavila pogodbo, njegovJi posledic, ali pa kot pravo j-upan Bandera pa je kljub temu tičen je bil tudi Marianctii, po katerem je treba intervju milanskemu dnevniku smatrati kot ^spodrsljaj* Kovinarji o avtomobilski industriji Generalni tajnik zveze kovinarskih delavcev Behtivogli (tretji z leve) je na sedežu združenja tujega tiska imel tiskovno konferenco, na kateri je obravnaval vprašanje pogojev in delovnega okolja v avtomobilskih industrijah (Telefoto ANSA) Zahodnonemški pristaniščniki stavkajo Največja stavka v tem stoletju paralizirala promet v sedmih največjih pristaniščih ZRN Stavka delavcev velikih industrij RIM — Delavci velikih zasebnih in javnih industrijskih skupin, v katerih so še v teku sindikalni spori, bodo danes stavkali štiri ure. da bi pospešili reševanje sporov. Namen stavke, ki bo zajela kovinarsk:, kemijski in tekstilni sektor, je doseči take rešitve, ki bi zajamčile produktivne naložbe, predvsem na jugu, zaščito zaposlovanja, politiko načrtovanja po sektorjih itd. V Milan,« in nekaterih drugih mestih bodo na sporedu sindikalne manifestacije. (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Povsem nenavadno podobo so sinoči na televizijskih ekranih- nudila največja zahodnonemška pristanišča. Sindikalne organizacije v Hamburgu, Bremnu, Bremerhav-nu, ^rakeu. Emdnu, Nordenhamu in Luebečku so razglasile stavko, v katerih . sodeluje 16.000 organiziranih pristaniščnikov, ki zahtevajo povečanje mezd za 9 odstotkov, medtem ko delodajalci ponujajo 5,7 odstotka. Do zadnjega trenutka pozno v noč si je socialdemokratski župan Hamburga Hans Ulrich Klose kot posrednik med tarifnimi partnerji prizadeval preprečiti največjo pristaniško stavko v Nemčiji, od preloma stoletja. vendav pa zaman. ; Očitno dobro razpoloženi in samozavestni pristaniščnik je v imenu svojih delovnih tovarišev napovedal telčvizjjškim gledalcem, da bodo stavkali «vse dokler ne bodo njihove zahteve izpolnjene*, kajti — je dodal — «dolga leta smo vplačevali | kajšnji pristaniščniki organiziranj v denar v ;x>lno stavkovno blagajno, zato lahko dolgo vzdržimo.* V vladnih krogih v Bonnu so vsakršni komentarji stavke pristaniščnikov izostali. Schmidtova . vlada se namreč nikakor ne želi zameriti sindikatom, zlasti pa ne tistim na Severu, ki predstavljajo jedro organiziranih socialdemokratskih volivcev. V krogih tukajšnjih gospodarstvenikov zaskrbljeno opozarjajo, da zahodnonemška pristanišča s stavko dajejo nevarno koncesijo svoji najhujši konkurenci — pristaniščem v Sredozemlju, pred katerimi so imela doslej odločilno prednost prav spričo zanesljivosti in hitrosti. Težko je reči, koliko asa bo stavka trajala. Splošno prepričanje je, da bi po ‘preteku enega tedna v Zvezni republiki Nemčiji ' začelo primanjkovati za proizvodnjo ih normalno življenje bistve-rih stvari. , - > , Stavkovno 'gibanje ni zajelo pristanišč v Kielu, Elsflethu/Flernsbur-gu in Willielmshawiu, ker-so tam-. posebnem sindikatu. Prav tako nemoteno poteka mednarodni promet trajektov na Baltiku, kakor tudi na linijah Hamburg, oziroma Bremer-haven - Velika Britanija. Normalno c oteka tudi promet v Travemiindu, izhodiščni postaji za trajekte, ki vozijo v smeri skandinavskih držav. Samo iz tega pristanišča, ki je naj-večje te vrste v Evropi dnevno odpelje 15 trajektov na krajših linijah, poleg, tega pa ,ie Travemtmde še matično pristanišče za 11 stalnih trajektnih zvez z bolj oddaljenimi deželami in pa za 18 velikih trajektov, ki jih uporabljajo po potrebi. Hamburg, ki ga spričo njegove velikosti in tradicije pogosto imenujejo «vrata sveta*, je zaradi stavke najbolj spremenil svojo vsakdanjo podobo. V pristanišču-in okoli njega vlada, naravnost pošasten mir. Na vezi je ostalo 15 velikih prekooceanskih ladij, medtem ko jih je 48 v zadnjem trenutku pobegnilo po Elbi-nem prekopu. — .. .... «Osebna izkaznica* sedmih pristanišč, v katerih so žerjavi'za nedoločen čas obstali, pove, da se Hamburg s preko 50 milijoni tonami letnega prometa in 12.400 pristaniščnimi delavci krepko drž) na prvem mestu. Razen Zvezne republike Nemčije sodi v zaledje Hamburga še velik del Skandinavije, Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske in Romunije. Luebeck je največje zahodnonemško pristanišče na Baltiku. Lani so v njem pretovorili 8,94 milijona top tovora. Nor-denham se s 3,1 milijona tonami tovora uvršča med manjša pristanišča. Bremen z Bremerhavnom kot podaljšano roko je v preteklem letu zabeležil 23 milijonov ton prometa. Em-den 9,9 milijona in Brake 4,7. Cuxhaven velja za največje zahodnonemško ribiško pristanišče, potem ko je povsem padel v zaton kot izhodiščna luka za orjaške potniške .parnike, ki so od tod prevažali'potnike v «novi svet*, j. . IVO VAJGL «iapako», če so bile to posledice predvidene. Previdno kritičen je bil pomožni generalni tajnik CISL Pierrt* Čarni-ti, po mnenju katerega Lamov inter-vju-cive odraža sklepov in predlogov., enotne federacije*. Sicer pa je Cariniti izrecno dopustil možnsst, da jc časnikar, ki je Sindikalista intervju val, vsaj delno slabo razumel njegove uvave, kot dokazuje tudi pojasnilo, ki ga je sam Lama poslal «Re-wbb;?c‘» v zvezj z. vprašanjem premičnega delovne sile. Iz intervjuja e je namreč dajalo skboati, da Lema dopušča odpustitev tistih delavcev, ki presegajo število uslužbencev. ki jih neko podjetje dejansko potrebuje. Naibolj strupena polemika na'račun Lamovih iz!av pa prihaja iz desne. namreč od bivšega pomožnega tajnika CTSL Sehlie: po njegovem mnenju je bil edini cilj-generalnega tajnika CGIL «pomagati operaciji za vstop komunistov v vladno ali vsai večinsko območ';**. Scalia je tudi zahteval (takojšen odstop* tajnika CGIL. Drugi tabor, namreč tabor onih, ki menijo, da se Lama ni oddaljil od stališč sindikalne zveze, ni bil tako glasen: sestavljajo ga predvsem komunistični predstavniki v CGIL, pridružil pa se jim je tudi generalni tajnik UIL Benvenuto. Po njegovem mnenju so stvari, o katerih jo govoril Lama, prav tiste, ki jili je po1 trdilo sindikalno vodstvo in o katerih je sedaj v teku razprava. Vsekakor je Benvenuto izrazil nesoglasje do takega tolmačenja stališča federacije, ki bi kakorkoli olajšalo odpuste delavcev, ter poudaril, da je treba odvečno osebje , uporabiti za drugačno delo, nikakor pa ga odpustiti. Med politiki je v celoti podprl La mova izvajanja predsednik PRI La Malfa, za katerega si tajnik CGIL zahteval 'denar. O tem. s kolikšnim zanimanjem sledijo v Savoni procesu, priča tudi dejstvo, da so v mestu ob ligurski obali ustanovili odbor, ki si ie zadal hktogoi da pojasni okoliščine,- ki »o botrovale Uejasnim kupčijam v Furlanih. Odbor ie o tej svoji dejavnosti že izdal tiskovno poročdo. v prihodnjih dneh pa bi moral izdelati odjavo.- ki jo b,> pasla! sodnim o-blastem. Kakšne cilje si pravzaprav zastavlja ta odbor? «Vedeli hočemo.* pravi članica odbora Maria Rola, «zakaj so v Furlaniji plačali montažne hiše po 145.000 lir za kv. meter, ko na iste hišo stanejo pri prOizvajateu 75.000 lir za kv. meter. Vedeti lfo-•čem-a tudi, zakaj so ob tej priložnosti brez potrebnega nadzorstva izdajali bančna kritja in pomola, s katerimi so nekaterim omogočili izredno lahek zaslužek,ki presega vsoto, ki so j« milijoni Italijanov plačali z davkom ima tantum. Ne zadostuje, da smo obveščeni o manjših primerih, o kakršnem teče razprava v teh dneh na savon=kem sodišču,* pravi Maria Rota, ki je trdi pripravljena navesti podatke in imena, da podkrepi svoje trditve. Končno pa priča o zanimanju za proces še ena okoliščina. Vse od prve razprave stalno sledi procesu šef kabineta in šef političnega oddelka kvesture v Savoni dr. Ceibasi, ob njem pa sedi mlajši agent, ki stalno beleži vse, kar se dogaja v dvorani. Ni težko razumeti, zakaj ti dogodki tako zanimajo policijo, da je poslala na sodišče funkcionarja, ki je po činu prvi za kvestorjem. Policija je odvisna od notranjega ministrstva? Zamberletti pa je bil v tistem času podtajnik prav v notra-niem ministrstvu, še več, bil ie kandidat za ravnatelja varnostne službe; ko je izbruhnil ((škandal* z areta- resnično prizadeva za dejansko o- j jo Balba, in je Zamberletti odstopil, hrambo interesov delavcev: in te interese pa je treba gledati v smislu solidarnosti med zaposlenimi in brezposelnimi, med delavci s stalno in delavci z negotovo zaposlitvijo, med boljše in slabše plačanimi delavci. O vsebini Lamovega intervjuja je včeraj razpravljalo tudi predsedstvo Confindustric. Ob koncu je njen predsednik Carli da! izjavo, v kateri priznava Lam j doslednost ter u-gotavlja Zaostrovanje' sindikalne linije o zaščiti in razvoju zaposlovanja. (tm) Na sedežu ZSO v Celovcu srečanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja v Sloveniji CELOVEC — Na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu so se včeraj na prijateljski delovni ,in in forma. :i pogovor sešli predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in sredstev javnega obveščanja v Sloveniji. Pogovo je tekel o trenutni narodnopolitični situaciji slovenske narodne skupnosti v Avstriji in’ o delovnih načrtih za leto 1978. Mimo tega so se dogovorili za odolovanje v obojestransko korist na področju informiranja, po-sebei še kar zadeva slovenski informacijski in dokumentacijski center. (Sindok.) je tudi ta niegova kandidatura vsaj začasno padla v vodo. (b.br.) Splošna stavka v Marghcri zaradi odpusta 1500 delavcev BENETKE — Včeraj se je v Mar-gheri ustavila za štiri ure vsa industrijska proizvodnja. Splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija je odgovor na odpust 1.500 delavcev in obenem zahteva, da se reši kriza številnih o-bratov v Margheri. Nad osem tisoč delavcev se je udeležilo shoda na glavnem trgu Marghere. OPRAVIČILO Uprava Primorskega dnevnika se opravičuje cenjenim naročnikom, ki dobivajo časopis po pošti, zaradi zamud ob dostavljanju. Zavedamo se neučinkovitosti in netočnosti, ki jo predstavlja dostava po pošti, saj so vsem znani problemi, povezani s pošto ▼ Italiji. Upamo, da bomo v kratkem času vsaj delno uredili zadevo. saj skušamo vpeljati mrežo raznašalcev, ki bi vestno tn vsak (lan prinašali Primorski dnevnik na dom. PO SESTANKU DEŽELNIH PREDSTAVNIKOV S PODTAJNIKOM ROSO Takojšnja vsestranska pogajanja za rešitev vprašanja o ribolovu Podtajnik trgovske mornarice Rosa se bo ze konec meseca sestal v Bruslju s predstavniki EGS, včeraj pa je nuvezal stike z beograjsko vlada Zaskrbljenost, ki je sledila sporočilo i. inistrstva z' trgovsko mornarico, po katerem člen 15 italijansko -jugoslovanskega sporsrzuma o ribolovu ne velja več, se še ni polegla. Nasprotno, prav ta problem je bil predmet sestanka, ki sta ga zahtevala deželna poslanca Belci in Ma-rocco s podtajnikom na ministrstvu za trgovsko mornarico Roso. Sestanek je bil v torek zvečer na sedežu ministrstva v Rimu, udeležili pa so se ga podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. predstavnika pomorskih poveljstev iz Trsta in Tržiča ter predstavniki tržaških in gra-deških ribičev. Podtajnik Rosa je najprej obrazložil, da je v zvezi s tem problemom že večkrat posredoval pri vladnih oblasteh, saj jc bilo znano, da bo italijansko - jugoslovanski sporazum o ribolovu zapadel 30. junija. Do tega datuma bo sicer skupno ribarjenje v devet milj dolgem in tri milje širokem pravokotniku v 'lržaškem zalivu še dovoljeno, po tem terminu pa grozi približno 400 ribičem skorajšnja brezposelnost, posebej za radi dejstva, ker je tista tretjina pravokotnika, ki je v italijanskih teritorialnih vodaii mnogo revnejša na ribah. Vladni predstavnik je še dejal, da je po uveljavitvi osimskega sporazuma do tega moralo priti, ker so se teritorialne vode Jugoslavije in Italije krile. Prav ta ugotovitev pa priča, da se je v Rimu nekaj zataknilo, saj je nepojmljivo, da ne bi bili tudi osimski sporazumi važen dejavnik pri dogovarjanju glede ribolova v tem predelu Jadrana. Deželni predstavniki so podtajniku Rosi izrazili globoko zaskrbljenost ob tem nepričakovanem zapletu Problem ribolova v Jadranskem morju bodo v prihodnje neposredno urejevali v okviru Evropske gospodarske skupnosti, in prav zaradi tega bo podtajnik Rosa imel že konec tega meseca sestanek v Bruslju, kjer bo pristojnim oblastem EGS obrazložil ta pereči problem. Predlagal bo, da b: se v tem oravokotnikn nadaljevalo skupno ribarjenje, ali pa da bi prišlo do ponovnega sporazuma, kj ne bi prikrajšal tržaških in gradeških ribičev. Že včeraj pa je navezal stike z beograjsko vlado, prj kateri naj bi posredovala tudi Evropska gospodarska skupnost, da bi bil problem čimprej in ugodno rešen. razprava o proračunu 1978. Pol ure prej pa se bo na svojem sedežu sestala konzulta za Valmauro - Naselje sv. Sergija. Na dnevnem redu bo razprava o proračunu in o preosnovi občinskih storitev. Bolnišniška uprava za boljšo ureditev zdravniške službe Upravni svet deželne bolnišniške ustanove je pozval deželni odbor, naj ustrezno spremeni tisti del deželnega zakona, ki zadeva izvrševanje prostega poklica za zdravnike, ki so nameščeni v bolnišnicah in na univerzi. V posebnem pismu deželnemu odborniku za zdravstvo, ki ga je upravni svet soglasno odobril.. je rečeno, da bi bilo treba spremeniti tiste člene zakona, ki predvidevajo brezplačno zdravniško službo za paciente v posebnih sobah ter onemogočajo konkurenco med bolnišnicami in privatnimi klinikami. seveda na škodo bolnišnic. Krožek za kulturo in umetnost bo kmalu ponovno zaživel Tržaški krožek za kulturo in u-metnost, katerega predsednik je župan Marcello Spaccini, bo v kratkem začel ponovno delovati. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je namreč v zadnjem času prene hal z dejavnostjo. Doslej je bilo v ta namen zbranih 36 milijonov lir, ki jih je v največji meri prispeval vladni komisariat in dežela Furlanija - Julijska krajina, za popolno delovanje pa je potrebnih š« 75 milijonov lir. DANES V KULTURNEM DOMU Praznik za naše malčke • Tržaški italijansko-avstrijski krožek za kulturo prireja v sodelovanju s krožkom za kulturo in umetnost iz Trsta koncert skupine «Wiener Klari-nettrio». Koncert bo jutri, 27. t.m., ob 20. uri 'na sedežu Krožka za kulturo in umetnost, Ul. San Carlo 2. Danes bo ob 15.30 v Kulturnem domu premiera mladinske igre v Šestih slikah *Vitez na obisku*, ki jo ja spisal tržaški rojak, pesnik Miroslav Košuta. Vsako delo. ki pride na dan izpod peresa doma• liiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiii NA CESTI OPČINE FERNETIČI V TEMI IN MEGLI AVTOMOBILIST DO SMRTI POVOZIL ŽENSKO IN UŠEL Da bi se izognil truplu, motorist padel na tla in se resno poškodoval • Drevi ob 20.30 se bo na Proseku sestala rajonska konzulta za Vzhodni Kras. Na dnevnem redu bo Sinoči se je na cesti, ki pelje z Opčin proti Fernetičem, pripetila še ena huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje priletna ženska domnevne starosti 65-70 let, ki pa ni imela pri sebi nobenega osebnega dokumenta. Do tragičnega dogodka je prišlo malo pred 20. uro, ko je bila vsa okolica Opčin zavita v gosto meglo. Cestna policija ni še ugotovila, kako je prišlo do nesreče, gotovo pa je, da jo je povzročil brezvesten avtomobilist, ki je po tragičnem trčenju zbežal. Nesreča se je pripetila nekaj sto metrov po odcepu poti, ki pelje z Opčin proti Repentabru. Po domnevah cestnih agentov, naj bi ženska hodila proti Fernetičem, od kod pa je prihajal voznik, ki jo je podrl, pa ni znano. Trčenje je bilo gotovo Mimtltlllllllttllllllltlllllllf lili Milit II Hilli tllllttltlfltl|llllllllllllt lili lili II IIMItllMIIIH HM IIMHHIItlllllllMIIIIIt IA NEOKRNJENO POSLOVANJE CARINSKIH URADOV Posredovanje dr. Modiana pri ministru za finance Kritike podjetnikov na posvetu deželne zveze trgovinskih zbornic o izvajanju zakona Bucalossi Po splošnem protestu, ki ga je izzval pri gospodarskih kategorijah, zlasti trgovskih, odlok ministra za finance Pandolfija z dne 5. t.m., ki je po navodilih Skupnega evropskega tržišča o zaostritvi 'nadzorstva nad uvozom omejil dovoljenje za opravljanje carinskih operacij na samo 4 kraje za železarske, na 6 pa za tekstilne izdelke, je bil sicer minister prisiljen stopiti korak nazaj. Pred nekaj dnevi je izdal nov odlok, ki usoosablja za carinjenje železarskih proizvodov 29'uradov, za tekstilne pa 12, nezadovoljstvo prizadetih operaterjev se pa kljub temu ni poleglo. Še posebei je ukrep prizadel našo deželo, kjer ni nobenega urada za carinjenje tekstila (najbližji je v Benetkah), tudi po novem odloku pa niso usposobljene za operacije pri železarskih proizvodih carine na Opčinah in Fernetičih ter v Tablji (Pontebba). Nezadovoljstvo gospodarskih krogov, ki se pritožujejo nad večjimi prevoznimi stroški, birokratskimi zamudami in težavami špediterjev, tolmači te dni v Rimu tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano, ki ' .... je zahteval sestanek s finančnim mi- nistrom, kateremu bo prikazal temeljno važnost neokrnjenega poslovanja carin za krajevno gospodarstvo. Deželna zveza trgovinskih zbornic je pa priredila včerai v Trstu posvet o izvajanju zakona Bucalossi, ki so se Pa udeležili predstavniki podjetnikov in sindikalnih organizacij. V poglobljeni razpravi je prišla do izraza zaskrbljenost nad posledicami novih bremen, ki jih urbanizacijske dajatve postavljajo tako gradbenim podjetjem, kot razširitvam obrtnih in malih industrijskih podjetij. Prizadete kategorije sicčr soglašajo z načrtovalnimi nameni zakona, zatrjujejo pa. da ga občine izvajajo le kot davčni instrument za pridobivanje dohodkov. Pooblastili so zato pred- OBVESTILO IZLETNIKOM V EGIPT Vse izletnike, ki so se prijavili a potovanje v Egipt, obveščamo, a je Po novih navodilih potreb-o cepljenje, jn sicer proti ko-am in proti koleri. Cepljenje se ahko opravi v higienskem uradu ■ Ul. Torino 8. sednika zveze deželnih trgovinskih zbornic Lupierija. da posreduje pri predsedstvu deželnega odbora. Pokojnine INPS prek openske posojilnice Hranilnica h posojilnica na Opčinah je pooblaščena, da prevzame službo plačevanja pokojnin socialnega zavoda INPS. Vsi tisti, ki se želijo poslužiti te možnosti, naj se zglasijo v tajništvu Hranilnice in Posojilnice v uradnih urah. od 8,30 do 12,30 in od 16. do 17. ure vsak dan razen sobote in nedelje. silovito, saj je ženska pri priči umrla. Cestni brezvestnež pa je s svojim dejanjem sokriv še za drugo nesrečo, ki pa ni imela tako hudih posledic. Takoj po tragičnem trčenju, ko je truplo mrtve ženske ležalo na tleh in so mimoidoči vozniki zaustavljali promet, se je iz Fernetičev proti Opčinam vozil na svojem gtiz-ziju «Galletto» z evidenčno tablco TS 18085, 69-letni Luciano Semit.z, stanujoč v Trstu, Ul. Belpoggio 16. Zaradi goste megle je v zadnjem trenutku zagledal truplo, močno zavrl in pri tem izgubil oblast nad vozilom Padel je na tla in skupno z motorjem drsel še kakih deset metrov. Posledice padca pa niso bile tako hude, ker je imel Semitz zaščitno čelado. Na kraj nesreče so kmalu'prišli'agenti cestne policije in rešilec rdečega križa, ki je Semitza odpeljal v bolnišnico. Zaradi domnevnega zloma leve lopatice in drugih manjših ran se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 30 dni. SSk se že pripravlja na deželne volitve * Deželno tajništvo SŠk je v četrtek, 19. januarja, zasedalo v Jamljah. Pod predsedstvom Andreja Bratuža je razpravljalo o 'aktualnih temah političnega življenja slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski kra-■in.i. V začetku je tajništvo razpravljalo o umestitvenem zasedanju posebne komisije pri vladi za zadeve slovenske manjšine, ki je bila v ponedeljek 16. t.m. O tem je Primorski dnevnik že poročal. Deželno tajništvo je pri tem odločno poudarilo, da mora pristojna komisija pri svojem delu zaobjeti celotno slovensko manjšino v Italiji brez ozira na ozemeljske ali druge razlike. Le tako bo namreč lahko pozitivno usmerila svoje nelahko in odgovorno delo za pripravo zakonskega osnutka za slovensko manjšino oz. njeno globalno zaščito. Prihodnja seja komisije bo 3. februarja, ko bodo člani dobili na razpolago ves potreben material in začeli s konkretnim delom. MHHHHItlimnillHIHIiNHIlItHMIHIIIHIMHHIIMHimiMHmmnMIIHIHIHIIIHIHIIIIIIIHIHHHIIIMIIIIIIIIIIIIIII DRUGO PREDAVANJE O GLEDALIŠČU Slovensko gledališče v NOB edinstven primer v svetu Predaval je prof; Filip Kalan - Kumbatovič, ki je bil med neposrednimi tvorci partizanskega'gledališča V sredo bodo na temo «Pot do odprte meje» predavali dr. Vilfan, dr. Bebler in dr. Velebit Sinoči ' je bilo v Kulturnem domu drugo zelo dobro obiskovano predavanje v ciklusu petih predavanj o slovenski gledališki umetnosti, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. V goste je prišel prof. ing. Filip Kalan - Kumbatovič, ki je govoril', oziroma pripovedoval o slovenskem gledališču med NOB. Slovensko narodno gledališče je bilo ustanovljeno 12. januarja 1944 ro odloku Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda. O-dlok sta podpisala predsednik Josip Vidmar in tajnik Izvršnega odbora Boris Kidrič. Ravnateljske posle je prevzel včerajšnji predavatelj sam. Slovensko narodno gledališče je bilo edinstven primer gledališča v vojni vihri, primer, ki je bil dote-dai svetu nepoznan. Prav zato ima veliko zgodovinsko vrednost. Prof. Kalan je pripovedoval še razne a-nekdote iz delovanja tega partizanskega gledališča, ki je moralo premagovati neštete težave. Z domiselnostjo in veliko požrtvovalnostjo pa so tedanji gledališčniki uspeli uprizarjati rr :ne mitinge, gledališke skeče, organizirali so celo teča* o gledališču, itd. V vrstah te kulturne ustanove so delovali znani književniki, predvsem Vitomil Zupan in Matej Bor, pa tudi drug. slovenski kulturni delavci. Prva premiera gledališča je bila 20. februarja 1944 v Črnomlju, ko su uprizorili Cankarjevega « Kralja na Betajnovi*. Repertoar je pozneje obsegal tudi dela Shakespeara, Moliira, Linharta, Čehova in Bora. Svoje izvajanje je prof. Kalan dopolnil še z diapozitivi, ki so prikazovali odlomke iz uprizorjenih del. Ob koncu predavanja je predsednic NSK >. Škerlj napovedal za prihodnjo sredo izredno zanimivo predavanje, ki se bo navezalo na razstavo «London 1915 - Osimo 1975». Na temo »Pot do odprte meje* bodo predavali dr. Joža Vilfan, dr. Aleš Bebler in dr. Vladimir Velebit, ki so bili sami graditelji te poti. V nadaljevanju seje je deželni tajnik Drago Štoka predložil temeljni program dela deželne 'Slovenske skupnosti, ki ima pred seboj zlasti v tem letu veliko težkih nalog. Gre predvsem za pripravo na letošnje deželne volitve, za poživitev organizacijskega dela, za aktivizacijo ženskega in mladinskega odseka, za prisotnost SSk na vseh področjih javnega življenja. Slovenska skupnost bo v prihodnjih dneh na srečanju s Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo poglobila vse važnejše aspekte našega na-rodno-političnega življenja v zamejstvu. S tem hoče SSk ponovno pokazat; svojo, pripravljenost skupnega nastopanja vseh slovenskih sil v deželi, seveda na ravni popolne enakopravnosti1 in ustreznih pristojnosti. DčZelno tajništvo je nadalje pozitivno ocenilo nedavno srečanje med SSk in Furlanskim gibanjem, ki se uvršča v niz stikov med narodnostnimi skupnostmi v naši deželi oz. v sklopu širšega manjšinskega sodelovanja v državi. V razpravi so sodelovali še člani tajništva Damian PaUin. Marjan Terpin, Marii Maver, Alojz Tul, An-tek Terčon, Marija Ferletič in Karlo Brešan ter predsednik pokrajinskega sveta za Goriško Gradimir Gradnik. čega avtorja pričakujemo z nekakšno nestrpnostjo in to še toliko bolj, če je plod snovanja tenkočutnega pesnika. Miroslav Košuta ima brez dvoma priostren posluh za otrokovo srce in njegov svet, to pričajo tudi njegove pesmi za otroke, ki so sveže in neposredne prinašajo pa tudi širše sporočilo. Izbira mladinskega dela v letošnji repertoar SSG še enkrat dokazuje, da naše gledališče ni pozabilo na otroke in jim bo z igro «Vitez na obišku* prav gotovo nudilo veliko užitka. Za režijo današnje predstave je poskrbel Mario Uršič, sceno je izdelal Demetrij Cej, kostume Marija Vidau, glasbeno opremo pa Aleksander Vodopivec. Igrali bodo člani SSG Stane Starešinič. Stojan Colja, Miranda Caharija, Linij Bo-ga*£c, Aleš Valič, Zlata Rodošek, Adrijan Rustja, Silvij Kobal, Alojz Milič. Bogdana Bratuž. Dušan Jazbec in Andrej Okorn. Koordinacijski odbor PD iz občine Dolina in Glasbena matica iz Trsta priredita pod pokroviteljstvom občine Dolina danes, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu KLAVIRSKI VEČER na novem koncertnem klavirju, ki ga je darovala družba SIOT. Nastopajo študentje višjih letnikov šole Glasbene matice. Vljudno vabljeni Vstop prost Gledališča V ponedeljek odprtje razstave Hlavatyja V ponedeljek, 30. t.m., bodo v Občinski umetniški galeriji na Trgu Unita odprli razstavo akvarelov slikarja Roberta Hlavatyja. Odprtje razstave bo ob 18. uri. Hlavaty je ljubiteljem likovne umetnosti v našem mestu dobro znan, sai se je v teku let uveljavil kot pravi mojster akvarelne tehnike. V njegovih delih prevladuje kraška motivika, ki jo lahko poimenujemo kot nekakšen odoev Kosovelove lirike. Sedaj prevladuje v slikarjevem upodabljanju težnjo k poenostavljanju in skrajni sintezi, predvsem sintezi kraške pokrajine, kjer se sedaj, kakor nikoli doslej, opažajo precej ekspresionistični barvni pridihi. Vlada odobrila deželni proračun in načrt naložb Vladni komisar je včeraj obvestil deželno upravo, da je vlada odobrila njen proračun za leto 1978 in večletni načrt naložb za obdobje 1978 - 1981. V tej dobi bodo dohodki dežele Furlanije - Julijske krajine dosegli 3.440 milijard lir, od katerih bi morala država prispevati 2-tisoč 80 milijard na podlagi zakona o obnovi potresnega področja. Proračun za letošnje leto pa predvideva 944 milijard dohodkov, pri čemer računa na 520 milijard državnega deleža po omenjenem zakonu. Knjigovodski dokument dežele za letošnje leto je bil sestavljen še vedno upoštevajoč nujnost in izjemnost stanja po potresu in ga bo treba vključiti v razvojni načrt za obnovo. • V soboto, 28. t.m., bo v dvorani Ul. Madonnina javno zborovanje o splavu, katerega se bo udeležila sen. Giglia Tedesco Tato. Pričetek ob 19. url. Slano Žerjal iz Boljunca razstavlja v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu OLJNATE SLIKE DOMAČE POKRAJINE Razstava bo odprta vsak dan do 29. januarja od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 26. januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 7.46. Jutri, PETEK, 27. januarja JANEZ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6.5 stopinje, najnižja 4.8, ob 13, uri 6.5 stopinje, zračni tlak 1006 mb rahlo narašča, vlaaa 80-odstotna. nebo 5 desetink pooblačeno, padlo je 12,7 mm dežja, veter severozahodnik 5 km na uro, ’ morje skoraj mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo 'Pa je 19 oseb. UMRLI SO: 77-letni Nicold Rizzi, 73-letni Davide Tonsa, 76-letni Angelo Rio^a, 84-letni Antonio Schipizza, 83-!etna Olga Stiglich vd. Lizza. 3 mesece star Alessandro Šerpi, 72-let-ni Rodolfo Kapelj, 38-letna Sonia Bubnič, 48-letni Oliviero Babich, 87-letna Maria Zucca vd. Budica, 70-lelna Anna Starc por. Babudri, 77-letni Vincenzo Trani, 79-letna Olga Tauber vd. MozZambani, 79-letni Au-relio Tomasi, 79-letni Giovanni Co-ronica, 89-letna Teresa Pietzuk vd. Smertnich, 84-letna Maria Gabersich vd. Ruzzier, 74-letni Giuseppe Cadoni, 89-letna Amalia Pavan vd. Bullo. *trd't-ev. da postanejo I letos ■ deovan.ja Kmečke zveze za ;! sploh 'n Za Prii10dnje delovanje na- 1 glavJiVene važnosti je po mnenju j Vani„ ?a .sveta dejansko vključe-:ii krajev in dežele, zaradi j vložiti m°ra kmečka organizacija I izbe);. vse napore, da se vendar j kmetij .Poročni načrt za razvoj j Vj J _a- Če se je deželna ustano j čano 17jJ’,ecni nalogi in požrla sve Ibo bok ''uk° nJenega predsednika, *' - reha še povečali pritisk nanjo, na vlogo in podporo Kra- ,?a razvoj kmetijska izneverila R5S> j Site - ------------- [ Črti jrrske skupnosti. Toda tudi na-meniju-*!e nsorejo izvajati brez pri-■ tiujnnn instrumentov, zato je treba M niJtVj UsP°sobiti krajevnj nadzor-Jdg Za kmetijstvo in gozdarstvo, 'j % aluzijo potrebam krajev jJ Hač(Setov. z namestitvijo stalnih >a£kov .j" osebja, ki naj nb-' ill deloVa]c ‘e7'lk ogromne večine ob- jJ[fv6n(jaj,rei ,ie tudi čas, da dežela giz ra7, nredi jusarska vorašanja, vičene,6 ,tvij0 zemljišč med upra-Ižveza ■ ta nam®n si bo Kmečka Injo 7 ?r'zadevala doseči čimprejš-A vai,t,; aovol.iiv° rešitev, v sodeio-■ ; z vaškimi jusarskimi odbori P Vjjt^^nčinskimi upravami. Upošte- • * £ spr(;m<;mboLki iiih ' J hjp jn se| cas pri lastninskem sta- lC|* ®tejo i drehodih dvolastnikov čez V let>0 kmečka zveza sklicala v 1)0 kate 0 tek vprašan jih posvet. Ja) hijn inni j>o |x>sredovala pristoj- t ''Hetn.. j s8em dejanske potrebe n il "iih "dv°lastnikov in predloge za 3 . Evr{wiSPVanje. V zvezi z določili " id vi,W j gospodarske skuonosti o 'SBKUa.*?.»...................... JJtndijo za priznanje urad .. no^ ..čitnega znaka domačim vi-Vm,,1 sa pospeševala v sode Hi J, ' unravnimi in strokovni WJ8Movanovami in prek vaških po G šileči2- v|n°gradniki. 8 i? oro?81- sind'kat se bo moral tu |lfe JSfUzacj.jsko prilagoditi čeda-u bijstvi, 11 ,vl°gl zadružništva v kme-te! V’ ua bo učinkovitejrtprispe-P Batist u?P®hu zadružnih pobud, tej* 'n javnost bo treba stal-______znanjati z delovanjem, leža- la 4nSPl) IG0 GRUDEN 0 SOKOL iz NABREŽINE Priredita PUSTNI PLES dhiitv010' 4 februarja 1978, v s° Prostorih. Zaželene ien' vsi člani in prijatelji. branje pri Stanku Devetaku. vami, toda tudi številnimi uspehi naše strokovne organizacije. Glavni svet je sklenil, po odobritvi predloga kandidatne liste za nove organe oljčnemu zboru, zavrnit) poziv šolskega skrbnika, naj določi svoje kandidate za sestavo pokrajinskega in okrajnih šolskih svetov, spričo prezrtja zahteve po slovenskem avtonomnem šolskem okraju. Pred odobritvijo novega statuta Ustanove za tržaško industrijsko cono so naslovili deželnim parlamentarcem in drugim pristoj rnim organom zahtevo po večjem predstavništvu kmetov in slovenske narodnostne skupnosti v njeni novi upravi in po odpravi razlastitev. Deželnega odbornika za zdravstvo, prefekta in krajevne uprave so pa sklenili pismeno opozoriti na težave kmečke bolniške blagajne in zahtevati nujen poseg za zagotovitev njenega rednega delovanja. PRIJAVA OLJČNEGA PRIDELKA Pridelovalce oljk iz dolinske, miljske in tržaške občine obveščamo, da morajo do konca tega meseca vložiti na pokrajinsko nadzor-ništvo za prehrano prijavo letošnjega oljčnega pridelka če hočejo biti deležni prispevka, ki ga vsako leto nakažejo iz posebnega sklada Evropske gospodarske skupnosti. Za vlaganje prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC v Ul. Cicero-ne 8/b, s seboj pa naj prinesejo potrdilo o stiskanju, ki ga izstavi «torkla» v Dolini oziroma stiskalnica v Bassanu. Pismo uredništvu Amatersko gledališče iz Brega: druga plat zvona V pogovoru m.č. z Borisem Mihaličem, objavljenem v Primorskem dnevniku 19.1.1978, sem ugotovila precej bistvenih netočnosti. Ker se mi zdi. da je vsebina intervjuja, oz. samogovora B Mihaliča sprotno potvarjanje nafte zgodovine, se mi zdi nujno, da se o lej zadevi ponovno in točneje piše. Prosvetno društvo F. Prešeren iz Bol junca ima srnjo gledališko — pardon, dramsko skupino že vrsto let. Ta skupina deluje redno vsaj od 1970. I. dalje, bolj ali manj uspešno na vseh prireditvah (društvenih). ki so bile v vasi oziroma tistih, na katerih se je zdelo umestno. *a nastopa. Res je bilo za normalno delovanje skupine precej težav, v glavnem pomanjkanje prireditvenega prostora. Ko pa je občina najavila otvoritev. Kulturnega doma smo si takoj zadali cilj — imamo pogoje, da se ne omejujemo več na recitacije in skeče, pač pa lahko igramo pravo odrsko delo. Preden je bilo gledališče F. Prešeren izročeno svojemu namenu, smo začeli z vajami za komedijo '«*i 4rgh de jdnjih «1X2» Qscarja Widiena. Nastali so problemi' zaradi' polriahj-konja igrglcev, ^pomagali,, smo. si tako. da smo povabili k sodelovanju nekoga, ki ima veselje do igranja. a v njegovi vasi ne obstaja dramska skupina. Vsi problemi dramske skupine so bili zauoani' gdljoru društva (načelnik skupine je hevoljenj odbornik) in na gdborovih sejah , se je sklenilo, da se kasneje povabijo društva iz občine, ki nimajo takih skupin, in pa posameznike, ki ima jo veselje do igranja, da se pridružijo noši skupini, ne da bi se odtrgali od matičnega društva v smislu, da kar posamezno društvo zmore samostojno opravi samo. za ■večje prireditve na bi delali skupaj. Naši odborniki so ta predlog. "'■MlIlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllltMlIlllfllllllllllftllllllllHIIIIIIIHIIIMIIMIIIIKIIIIIIIIHIII Etešimr imamih V PONEDELJEK V PETJAGU * Zaslišan diskriminacijski izpad "^jugoslovanskima državljanoma Policaj je psoval dva jugoslovanska voz-^ lika zaradi njune državne pripadnosti -Jfielj^^iek je prišlo v Petjagu litica al confine orientale 1945-1975», ga diskriminacijskega do-d'Hilik0 hj4' Vas st'a namreč vozila aj^^.iana c*va jugoslovanska Pa? n*W’ Rta se tudi zaletela L weli Privatnika. Na mesto so ^lovansPnti iz Čedada, ki so ju Ku ’ hitani v 1 Pravzaprav hndijo Ju-Jl i>JH v TtJJth°Ve kra-ie' ali si Pred i letel0 Umijej° n°Re’ itd' 'n’kotv, K?ešil» nad italiianskim za- |fSega6kJam na sebi ne potrebuje iensamo°?entarja. vprašamo se on j ' Ce taki izbruhi koristijo nteov razvoju dobrososedskih čimer se je po- JŠIlei^Rj 'pol0 tuxdi na Predsed "i<0v/Ptearp--, ' S Člr |?Si, k-■ *''» nE>d itu---- tuie J xkaznuje vsakogar, ki l aržavn« poglavarje. Ov pV s0B0To v čfdadu Ustavitev knjiga v naei*mu in nrofa.šizmu tm- ob 20. uri bodo v e n„ 'stavili knji so »Naziona-otascismo nella lotta po- ki jo je pripravil deželni Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije - Julijske krajine. Predstavitev bo v dvorani Societa Operaia, spregovoril pa bo Gallianc Fogar, zgodovinar odporniškega gibanja. Ob tej priložnosti bo tudi koncert Akademskega okteta iz Ljubljane. Sestanek v Špetru ob priliki 100-letnice domačega učiteljišča Na ravnateljstvu učiteljišča v Špetru so se sestali predstavniki občine in krajevnih skupnosti Na-diških dolin. Prisotni so čili obveščeni o delovanju krajevnega učiteljišča ob priliki 100-letnice u-stanovitve, ki sega v leto 1878. Poleg ravnatelja zavoda so bili prisotni tudi predsednik gorske skupnosti Macorig. župan Špetra' < or-redig in odbornika Qualizza in Ma-rinig. Proslavitev obletnice šole bi morala biti meseca maja; ob tej priliki bo objavljena poljudna monografija. k sestavi katere bodo prispevali tudi vidnejši krajevni predstavniki. Vse delo za proslavitev koordinira duhovnik prot. Bacino, ki je z delom že pričel. Svojo pomoč so obljubili tudi oivši gojenci tega zavoda, med katerimi je ’ več vidnejših predstavnikov političnega, ekonomskega in socialnega življenja tega območia V ta namen se bodo prihodnji teden sestali s krajevnimi oblastmi, da b' se dokončno pogovorili o načinu sodelovanja. prenesli na koordinacijski odbor društev naše občine, govorilo pa se je tudi na občnem zboru pro-sveinega društva *F. Prešeren» 2. marca 1977 (glej poročilo tajnika društva in načelnika dramskega odseka). Toliko o «rojstvu» ideje o breški aledališki skupini. Tudi trditev, da je bilo zštefano-va,nje» budnih gledališkega delovanja ni pravilna. B. M. je (upam nehote) enostavno ignornal dramsko dejavnost pri društvu doslej. Kar preskočil je od SAG h gledališki skupini iz Brega, tako, kot da se v Boljuncu v vmesnem času ni nič zgodilo. Zgodilo še je. in če tega ne zapišemo, se pravi na menoma potvarjati ali spregledati dejstva. Že s komedijo «1 X 2t. ki jo je uspešno zrežiral Stane Starešinič. smo zbudili v naši mladini željo po igranju. Ko smo namreč na začetku iskali igralce po vasi, smo imeli težave, ki sem jih že omenila: ko pa smo igro že igrali (glej PD 27.4.1977) in so iz upravičenih, razlomi> frj.ie igralci odstopitij" nišmp imeli nobenih težav dobiti- čbuiut,,— in glej, prav v rasi, kjer jih prej «ni bilo*. Ansambel, ki šteje 16 članov, že drugo sezono prettštdplja komedijo na Tržaškem ih 'tigfislcem ‘ (skupaj 12 predstav, če šteiemo tudi Snemanje za tržaški radio) In mislim, da ni le hvalisanje, če rečem, da imamo povsod prodoren uspeh, pa če-prav brez plačanih odrskih delavcev. inspicientov ipd. (problem smo rešili tako da kar sami o-vravljamo izmenično dela. pa pri tem predstava nrav nič ne trpi). Toliko glede dramske dejavnosti oz. problematike v Boljuncu. ki jo podpisana prav gotovo pozna, saj je bila načelnik skupine v letih, ko se je o občinskem gledališču le še govorilo, na do zadnjeaa ob enega zbora društva, ansambel zgoraj omenjene komedije pa še vedno spremlja na gostovanjih. O ostalih dejavnostih v društvih bi bilo marsikaj pripomniti, kajti iz spornega članka se da razume ti, da edino, kar je kai vredno na področju prosvete naše občine sta zbor Valentin Vodnik in bclhmska dramska dejavnost od «štefanova-njm> naprej. Kam šteje Mihalič vse zbore naših ostalih društev. Bor-štane s tradicionalnim programom (tudi dramskim z lastnimi besedili) za *antonovanje», naše tamburaše, ki si Uh pogosto izposoja tudi TFS Stu ledi in vse drugo — mi ni jasno. Magda Maver Pripis: Pričujoče pismo smo prejeli pred objavo Mihaličevega pojasnila. Bogat spored proslav stoletnice «Rossett’ia» Pred dnevi je imel odbor za proslavljanje stoletnice obstoja «Po!i-ieama Rossetti» prvo sejo, da bi začrtal spored praznovanj. Praznovanja se bodo zvrstila v več večerih, poleg tega bodo predstavili knjigo o zgodovini «Rossettija> in opremili razstavo raznih dokumentov. Uradna proslava bo 27. amila. Za ta datum sta pripravila «Teatro Slabile* in gledališče »Verdi* predstavo, ki jo bodo ponovili tudi 28. in 29. aprila .Predstava bo vsebovala najznačilnejše odlomke prireditev, ki so jih uprizorili v Rossettiju v sto letih. Zahteva po podpori za gledališko dejavnost V kratkem bi morali odobriti zakonski osnutek, ki finansira deželni zakon v prid kulturi. To je izjavil tržaški podžupan Giorgio Cesare, ki je poudaril', da si vse tržaške kulturne ustanove želijo ta korak. V pričakovanju novega zakona, ki ne bo stopil v veljavo pred letom 1979, pa je nujno, da bi dobivale kulturne ustanove več podpore kot doslej. Le z večjimi finančnimi sredstvi bi namreč gledališča lahko izpolnila vsa pričakovanja. Podžupan Cesare je na koncu še omenil, da javne kulturne ustanove v dnugih deželah dobivajo več podpore, kot jo je pripravljena nuditi FJK. UPRAVNI SVET ZAVODA IACP ODOBRIL PRORAČUN ZA LETOS Najemnine ne zadoščajo za kritje mnogih obveznosti zavoda Prihodnje leto manj novih gradenj - Po enem letu odprta skoraj še vsa bistvena vprašanja Velika večina prošenj za dodelitev primernega stanovanja bo tudi letos, pa tudi najbrž v prihodnjih letih, ostala .erešena. Posegi zavoda z; ljudske hiše (IACP),-so nam reč iz leta v leto bolj skromni. Tako se bo letos v nova stanovanja na Goriškem lahko vselila le peščica ljudi, morda celo manj kakor lani, ko so dogradili in izročili namenu 196 stanovanj v vsej pokrajini, V gr. d 'i je sicer 257 stanovanj, vendar «e dela pri takih objektih po navadi precej zavlečejo. Nič kaj spodbudni pa niso načrti gradenj za prihodnje leto Na dražbi so oddali dela za 77 novih stanovanj, izdelali načrte za 22 (zdaj čakajo na deželni dekret), na podlagi zakona 518/77 p-> bo mogoče zgraditi 120 novih stanovanj. Torej ni težiio ugotoviti, da bo vprašanje primernega in poceni stanovanja tudi v prihodnjih letih še zmeraj pereče. O številnih aspektih gradnje ijud skih stanovanj so razpravljali na zadnji seji upravnega zavoda IACP v Golici, prejšnji teden, kc so odo brili tudi proračun za letos. Na dnevnem redu so se vnovič pojavila vprašanja, o katerih so razpravljali že lani, ki pa so ostala popolnoma odprta. Predsednik upravnega sveta Candussi je v poročilu opozoril, kako dohodki od najemnin, kljub temu, da so bile lani nekoliko povišane, še zmeraj ne zadoščajo za kritje vseh stroškov, ki jih ima zavod. Kljub delni preosnovi, je še zmeraj velik pas najemnikov, ki plačuje nizko (lahko bi rekli simbolično) stanarino. Predsednik Can-dussi je nato opozoril na dejstvo, kako niso bila v letu dni rešena nekatera bistvena vprašanja, zaradi katerih je dejavnost zavoda zastala. Razen državnega zakona št. 10, glede zazidalnih zemljišč, ki je po svoje dober zakon, ki pa je povzročil kar urecej negativni! posledic, ni bilo napravljeno ničesar. Tako ni obljubljenega vsedržavnega desertnega načrta gradenj ljudskih stanovanj. ki bi zagotavljal reden dotok denarnih sredstev, še vedno ni zakona o pravični najemnini, prač tako pa ni prišlo do preosnove v organizmu CER z vključitvijo predstavnikov dežel, sindikatov in najemnikov. Ni niti ustrezne kreditne polit ke, ki bi omogočala in podpirala posege na področju javnih gradenj. Spričo takega stanja je zavod za ljudske hiše koristil lahko samo ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 513 z dne-8. avgusta lani in na podlagi katerega ho izdanih 1078 mi-lijdiiov lir za poživitev gradbene de javnosti. Pq prikazu števihvih težav, ki zavirajo dejavnost "zavoda na Goriškem, je predsednik Candussi obrazložil, kaj je bilo napravljenega v lanskem letu, obseg tekočih del ter načrte, ki •■> bili napravljeni na osnovi možnosti, ki jih dopuščajo zakonski r>redp si. V letu 1977 so izročili i.nmer.u 196 stanovanj, od tega 46 v Gorici, 50 v Tržiču, 32 v Kr-minu in ostala v nekaterih občinah, predvsem na tržiškem območju. V gradnji je 257 stanovanj, ki b' morala biti dokončana še letos. V Škoc janu 102, v Gorici 78, v Gradišču 24. v Ronkah 20, v Krminu 18, v Tržiču 10 in v Doberdobu 5. Na dražbi so že oddali dela za 77 novih stanovanj, izdelani so načrti za 22 (manjka deželni dekret), na podlagi državnega zakona št. 513 pa bo mogoče zgraditi 120 novih stanovanj in sicer po 40 v Gorici, Grade-žu in Ronkah. Pri navajanju podatkov ne gre za nemarit: finančni poseg za izredno vzdrževanje stanovanjskega fonda. V teku so obnovitvena de’i v vrednosti 323 milijonov lir. Morda bo mogoče kaj več uspeha doseč' v prihodnjih letih, je dejal predsednik Candussi, ko bo zaživel konzorc:j pokrajinskih zavodov IACP v naši deželi, čigar statut je bil pred kratkim že odobren. Če ne drugega, bodo ustvarjeni pogoji za za četek izvajanja enotn. stanovanjske politike v Furlaniji - Julijski krajini! Poleg finančnih težav in pomanjkanja ustrezne zakonodaje pa je predsednik upravnega sveta opozoril še na vrsto drugih sicer manjših težav, ki pa v celoti gledano mnogokrat ovirajo normalno delovanje zavoda. T : je predvsem počasnost pri izdajanju deželnih dekretov, mnogokrat pa zatajijo tudi občin' . ko ne zagotovijo pravočasno nekaterih komunalnih storitev, kot napeljavo vode ceste, elektrike itd., kar ima za posledico, da ostanejo sicer izgotovljena stanovanja dalj časa prazna. Predmet razprave na seji uprav nega sveta pa je bil tudi večletni deželni načrt ljudskih gradenj, ki pa je do zdaj ostal v glavnem na papirju. Dežela naj hi v ta namen nakazala 36 milijard lir kot doda tek k sredstvom, ki bi jih v isti namen dala na razpolago država. Medtem pa se je v Furlaniji pojavilo tudi vprašanje obnove po potre su in je bil najbrž del sredstev u-porabljen v to svrho. Kot posledica takega stanja bo treba prejšnji načrt prilagoditi stvarnosti. Ob koncu seje so člani upravnega sveta odobrili tudi resolucijo v kateri zahtevajo riaj dežela č mprej izdela konkreten večletni .ačrf posegov na področju gradnje ljudskih stanovanj, v državnem meriiu pa so postavili zahtevo, da se tudi v senatu odobri vsedržavna desetletni načrt. ki ga je sicer že odobrila stalna komisija za javna dela v poslanski zbornici. NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV Problematika današnjega sveta v delu gledališča iz Badna Danes popoldne okrogla miza v hotelu Argonavti pod naslovom «Igralec in institucijam - Zvečer predstava cTeatra Adekwatnega» iz Varšave V okviru II. kroga GORIŠKEGA SREČANJA MALIH ODROV 78 se je občinstvo na predstavi gledališke skupine «Claque» iz Badna v Švici v veliki dmrani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu prvič sončilo tudi s simultanim prevajanjem. To je bilo toliko smotrneje, ker se je predstava rDajte mi moje črne punčke* bazirala tudi na besedilu, argumentu, angažmaju. Uvodoma je nujno informirati bralce, da je prinesla omenjena skupina na SREČANJE 78 tudi svojevrstno organiziranost gledališke skupine, ki s samo 10 člani vodi in upravlja vse gledališke posle: od upravnih do umetniških. Poklicna gledališka skupina majhnega mesta Baden pri Ziirichu torej predstavlja tisti tip relativno maloštevilnega gledališkega aparata, ki je na gosto posejan v vsem nemško govorečem prostoru Velika povezanost gledaliških služb ■MtiiiiftniiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii POSKUS REŠEVANJA KRIZE V PODJETJU BUSTESE Goriški župan De Simone sprejel delegacijo tovarniškega sveta Stanje v tovarni čedalje bolj dramatično • Odpadla možnost povečanja družbene glavnice Položaj v podgorski predilnici in tkalnici Bustese se nezadržno slabša. Če je pred kratkim še izgledalo da bo mogoče najti zadovoljiv izhod iz krize, so se razmere zdaj ponovno zaostrile. Tako izhaja iz tiskovnega po-očila goriške občine, ki je bilo izstavljeno po sestanku ned županom De Simonejem, odbornikom za načrtovanje Ceffarinom in odbornikom za :avna dela Zuccallijem ter delegacijo sindikalistov in nredstav nikov tovarniškega sveta podjetja. Položa' v tekstilni tovarni Bustese se zdaj razvija v tako smer, ki postavlja v nesigurnost nekaj sto delavcev. ki so že itak v dopolnilni blagajni. Odpadla je namreč edina možna ‘alternativa za izhod iz kritičnega položaja, da bi se povečala glavnica podjetja. Izgleda, da so bili proti taki rešitvi nekateri .naj-večjt delničarj'. Položaj je torej zdaj veliko bolj dramatičen kakor pred meseci, ker je pač' odpadla edina alternativa, podjetje na bremenijo veliki dolgovi,-.-predvsem do zavarovalnega zavoda INPS, Spričo takega stanja pa bo prišlo podjetje najbrž tudi v prisilno upravo. Sindikati menijo, da poseg dežele s finarč lim prispevkom, sam na sebi ne bo rešil težavne zadeve, ampak je tieba od uprave podjetja zahtevati točne obveze in načrt ureditve proizvodnje potem, ko se bo Stalno slovensko gledališče v Trstu JANEZ SVETOKRISKI EN SREČEN, VESELI INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM Izbor in priredba Jezikovno vodstvo Tone Partljič Mirko Mahnič Kostumi, scena in režija Iztok Valič Nastopa JOŽE ZUPAN V soboto, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani v DOBERDOBU. nnifiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiniiiiiHiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiim OBISK DELEGACIJE ZK IZ NOVE GORICE Aktivno sodelovanje korak naprej od miroljubnega sožitja Delegaciji ugodno ocenili začetek del komisije, ki pripravlja osnutek zakona o globalni zaščiti Slovencev C. egacija zveze komunistov iz Nove Gorice je prejšnji teden obiskala pok: ajinsko federacijo KPI v Gorici. Vodil jo je tajnik občinskega komiteja Tomaž Beltram, v njej pa so h'li še Jure Mlinar, Lucijan Vuga in Aljoša Uršič. Obisk sodi v okvir rednih srečanj in medsebojnega obveščanja med partijama, je rečeno v tiskovnem porpčilu, ki nam je bilo dostavljeno te dni. V pogo vorih, ki so se jih poleg pokrajin skega tajnika Paize in članov vod stva Meuichina, Rediva, Padovana in Bratine udeležili še senator Ba cicchi ter deželna svetovalca 7,or zenon in Bergomas. so najprej izmenjal: vrsto informacij o poljtič nih smernicah v obeh partijah ter 0 političnem položaju v državah. Do taknili so se nato vprašani, ki so nepesredno vezana na sodelovanje 01 meji ter perspektiv, ki jih na kulturnem, gospodarskem, urbani stičnem in drugih področjih odpira osimski sporazum. Obe delegaciji sta -i bili edini v oceni, da so zdai ustvarjeni pogoji, da se na tem področju, namesto dosedanje politT.e dobrososedskih odnosov, začne izvajati oolitika aktivnega sodelovanja na vseh področiih, v podporo prizade vani za utrjevanje miru na svetu, mednarodnega sodelovanja in popu ščanja napetosti v smislu dogovo rov n obvez helsinške konference. V tiskovnem poročilu je posebej omenjeno, da sta delegaciji med razgovori z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je začela z delom komisija pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena za pripravo zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev v Italiji. OL koncu obiska sta se delegaciji : 'orazumeli o nujnosti nadaljnjih srečanj, na katerih bodo obravnava li spec fična vprašanja. Danes šliriiirna stavka v SAKMi in (IMG Sindikat kovinarjev je za danes oklical šliriurno stavko v velikih podjetjih zasebnega in poldržavnega sektorja, kjer še ni prišlo do skle nLve zadevnih dogovorov med delo-daja -i delavci. V Gorici ood ta ko stavkah uslužbenci podjetja S A FOG in OMG. Poleg boja za roše vanjo specifičn i! problemov v po sameznih podjetjih pomeni današnja stavka tudi nritisk na bodočo vlado, da se končno loti izdelave konkietne namreč razpravljali o os nutku »roračuna, že dalj časa pa je govor o spremembah regulacijskega načrta. Komunistični svetovalci so s do zdaj sestali že s člani ločniške konzulte, v prihodnjih tednih pa se bodo pogovorili še z ostalimi konzultami. Današnjemu sestanku v štandrežu pripisujejo v vrstah KPI poseben pomen zaradi številnih vprašanj, ki zadevajo to področje. Orožniki prijavili sodišču skupino tatov Orožniki iz Tržiča so prijavili so dišču 6 mladeničev pod obtožbo ta tvine in združevanja v zločinske na mene. Gre za 22-letnega avtoličarja Guerrina Lepreja iz Ronk. Ul. Redi puglia 19; 27-letnega Aiessandra Grossota brez zaposlitve s stalnim bivališčem v Marini Juliji; 21-let nega delavca Giancarla Pavsichn prav tako s stalnim bivališčem v Ma rini Juilii; 18-letnega Giorgia Mar chesana po poklicu ploščičarja iz Tržiča, Ul. 24 maggio 35; 18-letnega Flavia Clapiza iz Ronk, Ul. 24 mag gio 40 in 17-letnega A. P. iz Ron! . Prve štiri obtožujejo tatvine v delavnici GON v Gradišču lani v noči med 30. in 31. julijem ter kaznivega dejanja, ki so ga zagrešili v Majanu, kjer so v noči med 2. in 3. oktobrom lani izropali stanovanje zakoncev Andreutti. Iz omenjenega stanovanja so odnesli prav vse, celo pohištvo, ki so ga delno upora bili za opremo testnih stanovanj. Clapiz in mladoletni A. P. pa sta obtožena, da sta 8. decembra lani ukradla fiat 500, ki sta ga kasneje zapustila blizu Padove na poti proti Turinu, kjer sta nameravala obiska t. prijateljico. Zmotil jih je zapriseženi čuvaj Približno 2 milijona lir znaša vred nost ukradenih predmetov, ki so jih tatovi odnesli iz tovarne Friul baby v kraju Visco v noči med torkom in sredo. Mogoče bi bil plen še izdatnejši, da jih ni pri delu zmotil zapriseženi stražar, ki je ravno takrat prišel na obhod. Njegovo pozornost je vzbudil sumljiv ropot v notra njosti tovarne in medtem ko je s ključem odpiral vrata, je opazil tri osebe, ki so se v naglici oddaljile. Tatovi niso utegnili v naglici odnesti s seboj vsega plena, čeprav so imeli razne predmete že lepo spravljene v vreči. Kino iioricu VERDI 17.15-22.WJ «11 gatto*. Ugo Tognazzi in M. Melato. CORSO 17.15—22.00 «Ecco noi per e-sempio*. A. Celentano. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Vostr0 figlio e fratello* iz cikla sovjetskega filma Režiser V. šiuškin. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Che notte quella notte*. V. MorricOni in E.M. Salerno. Prepovedan mladini pod 18 letom. CENTRALE 17.00-22.00 «Pugni fero-ci», kitajski film. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «1 nuovi mo-stri*. EXCELSIOR 16.30—22.00 «Febbre di donna*. Mora Corira in okolica SOČA «Nora dirka*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Želo», ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Rambo v borbi z ugrabitelji*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolb, Ul 1. maggio 94, tel. 73328. v 10 ljudi se je v predstavi, ki smo jo videli na Srečanju 78, o-dražala tudi s t.zv. avtorsko pred stavo kolektiva: skupina je izhaja joč iz aktualne problematike svoje ga prostora razvila iz dokumenlar nega materiala svoj gledališki zapis z namenom razširiti p gledalcu globalno razmišljanje o problematiki današnjega sveta Gre namreč za primer znanega trusta čokoladnih izdelkov «Nestle». ki verjetno skupaj z drugimi podobnimi organizmi kuje . dobiček na račun dežel tretjega sveta ali dežel v razvoju. S proizvodnjo hrane in brezštevilnih izumov na področju dojenčkove nege namreč povzroča v drugačnih higienskih in podnebnih razmerah takorekoč grozljive posledice, vendar proizmdnja teče dalje. Torei izredno angažirana tema, o-premljena s posnetki odgovorov gledalcev pred predstavo gledalcev, ki začuda malo vedo o tretjem svetu, predstavo, ki v kombinaciji igranih prizorov in diskusije išče naše mesto in naš resničen odnos do vprašanja dežel v razvoju — ali če smo drastični — do umiranja in lakote v teh deželah. Integralen del predstave je tudi razgovor po samem, gledališkem dogodku, ki je tudi v dvorani Primorskega dramskega gledališča postregel s kar najbolj individualizirano paleto vprašani in mnenj, kar posredno potrjuje zapletenost intimneaa opredeljevanj do tega vprašanja ter vso grozljivost položaja, ki se — kot vemo — še zaostruje v polarizaciji razvitih in nerazvitih. Nedvomno pošteno gledališko dejanje ki je preselilo našo pozornost iz gledališča v življenje in ki je nemara najbolj razburkalo festivalsko atmosfero tega Srečanja. Danes, na predzadnji dan prireditve, se zaošča GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV 78 v poslednjo kombinacijo, če seveda ne štejemo zaključnega dne. Medtem ko potuje' predstava «Varovanec noče biti varuh» Petra Handkeja v iz vedbi gledališča «Sandkorn» iz Karlsruheja v Ajdovščino, bo ob 16. uri v prostorih hotela «Argonavti» otvoritev razstave iSloten-ska dramatika v knjižnih izdajah* v izvedbi Goriške knjižnice Nova Gorica, pol ure kasneje, torej ob 16.30, pa bo v prostorih istega hotela okrogla miza Srečania 78, ki jo bo pod naslovom 'Igralec in institucija* uvedel Jurij Souček Zvečer bo predzadnji dan prireditve zaključila predstava Teatra Adek-watnega iz Varšave s svojo inačico teme o *Sveti Ivani*, ponovno n vrostnrih hotela «Argonavti*. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo v nedeljo. 29. t.m., odpeljal na Nevejsko sedlo en sam avtobus. Odhod kakor običajno, ob 7.15 iz Gorice (Koren) in ob 7.30 iz Stan-dreža. Tudi tokrat prosimo za točnost! Razstave V gorišai galeriji II lorchio so v ponedeljek zvečer odprli skupinsko razstavo mladih slovenskih slikarjev Beccie. Klanjščka, Sakside, Jusse in Bevčarja. Odprta bo do 5. februarja. JANUARSKO PRESENEČENJE ZA UPOKOJENCE Država zahteva povrciih neupravičeno vnovčenih zneskov Negodovanje upokojencev, ki so za zadevo krivi sami . Preveč zavodov upravlja in izplačuje pokojni, ne - Dokumentarno središče še ne deluje zadovoljivo Mnogi upokojenci so bili ta mesec neprijetno presenečeni, ko jim je pokrajinsko ravnateljstvo državnega zaklada sporočilo, da bodo morali državi povrniti zneske, ki so jih neupravičeno vnovčili s pokojnino. Prizadetih upokojencev je kar precej, kakor smo izvedeli od nekaterih naših naročnikov, ki so nas tudi seznanili s to neljubo zadevo. Prve dra januarja je pri pnšir h okencih vladajo dokajšnje razburjenje, nekateri bolj odločni pa so stopili celo do pokrajinskega ravnateljstva državne blagajne, kjer so protestirali zaradi dolga, ki naj hi ga vrnili. Ni namreč vseeno za ostarelega človeka, ki se preživlja s skromno pokojnino 100 ali 120 tisoč lir na mesec ali morda še manj, če mora vrniti nekaj sto tisoč, ki mu jih bodo pridržali na obrokih pokojnine v smislu tega in tega kraljevega dekreta, itd. Do takega stanja, tako so nam pojasnili na pristojnih mestih, prihaja. ker za izdajanje in upravljanje pokojnin skrbi kar cela vrsta zavodov in seveda tudi država neposredno. Dokumentarni center pa, kjer bi se morali zbirati vsi podatki, zaenkrat še ne deluje zadovoljivo, zato so napake možne in celo pogoste. Najbrž pa ne bo pretirano če rečemo, da se bodo take stvari ponavljale tudi v bodoče, kljub temu. da nameščajo v o-srednjem informativnem središču drage in zelo popolne elektronske naprave, kajti če zataji človeški dejavnik, potem tudi elektronske naprave ne zaležejo oziroma ne mo rejo popraviti napake Kakor so nam na pristojnih mestih povedali, so si neljubo zadevo v glavnem nakopali upokojenci sami s tem, da so ob vložitvi prošnje za pokoj nino izjavili, da ne uživajo nobene druge pokojnine, čeprav bi morali po zakonu to izrecno navesti. Prav zaradi tega, ker je upravljanje s pokojninami zaupano številnim zavodom. je preverjanje izjav zelo težka irt mnogokrat skorajda neizvedljiva stvar No. včasih se le zgodi, da pride dokumentacija skupaj in takrat pridejo na dar. določene nepravilnosti. Zakon namreč predvideva, da se dodatki za dra-ginjsko doklado aplicirajo samo na eno pokojnino v primeru, da uživa oseba dve ali več pokojnin. Prav to pa se je primerilo tudi številnim goriškitn upokojencem, ki bodo morali zdaj v rednih mesečnih obrokih vračati nezakonito vnovčene zneske. Sicer finančno bivme ne bo tako težko, kajti z novim letom so se pokojnine zvišale in ba razlika med tem, kar so prejemali prej in novim obrokom, malenkostna. Ne bo odveč, če na koncu poudarimo ponovno, naj tisti, ki vlagajo prošnje za pokojnino, navedejo točne podatke, kajti samo tako se bodo izognili kasnejšim nevšečnostim. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje jutri, 27. t.m., ob 20. uri redni letni občni zbor v dvorani Pri Zlatem pajku. Vabljeni člani in prijatelji Mladinska sekcija Slovenske skupnosti iz Gorice in Mladinska komisija Slovenske skupnosti iz Trsta prirejata v nedeljo, 29. januarja 1978, «Predpustni ples* v gostilni Soban v Jamljah. Igral bo ansambel Explorer 74. Začetek ob 19, uri. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Vabljeni vsi mladi. Osnutek zakonskega predloga KP1 za globalno zaščito Slovencev v Italiji Čl. 1 Da se zagotovi prebivalstvu slovenskega jezika v tržaški, goriški in videmski pokrajini dežele Furlanije - Julijske krajine polno uživanje pravic, ki jih določa ustava, in d a bo celotni slovenski skupnosti zagotovljen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, svobodno izražanje v svojem jeziku ter ohranitev lastne narodnostne istovetnosti, italijanska državna ureditev spoštuje norme tega zakona, Raba jezika Čl. 2 V deželi Furlaniji - Julijski krajini je slovenski jezik izenačen z vsemi učinki z uradnim italijanskim jezikom Uporabljanje dvojezičnosti ne prinaša dodatnih davčnih bremen. Čl. 3 Z odlokom predsednika republike in po ustreznem mnenju deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine se določi seznam naselij in občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, v katerih živi in se zgodovinsko izraža slovenska skupnost in v katerih se izvajajo norme dvojezičnosti ki jih predvideva ta zakon. Komisija, ki jo predvideva naslednji 22. člen. lahko predlaga spremembo seznama. Čl. 4 Za občine in naselja, ki jih omenja prejšnji člen, se uradno uporablja tudi slovenski naziv; sporočila, javni razglasi in objave države, krajevnih in drugih javnih uprav ali ustanov javnega interesa, morajo biti tudi v slovenskem jeziku. Isto določilo velja tudi za napise na praporih, žigih, pečatih in javnih znakih. Čl. 5 Italijanski državljani slovenske narodnosti, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini, imajo pravico uporabljati svoj jezik v ustnih in pismenih odnosih, med drugim: — z vsemi uradi javne'uprave (vključno šolskimi), — s sodnimi uradi, — z zakupniki javnih storitev. Organi, uradi in zakupniki, ki jih omenja prejšnji odstavek, morajo uporabljati jezik prosilca v ustnih odnosih in v dopisovanju z interesenti. Čl. 6. V vsakem aktu, ki zadeva izvrševanje njihovih funkcij, imajo člani izvoljenih svetov in komisij avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, pokrajin Trst,, Gorica in Videm, posameznih občin ali združenj občin, ki jih omenja 3. člen tega zakona, kakor tudi vseh temeljnih predstavniških organov, neglede na to, če so voljeni ali ne, pravico izražati se in prejemati ustne in pismene odgovore v slovenskem jeziku. Čl. 7 Da se zagotovi polno izvajanje prejšnjih členov 5 in 6, se morajo ustanove, organi in uradi, ki -jih omenjata, opremiti s primernimi tehničnimi sredstvi in 'ustreznim osebjem, ki bo sposobno v celoti uveljaviti norme, ki jih člena predvidevata. Čl. 8 Na področjih in v uradih, v katerih se na osnovi tega zakona predvideva raba tudi slovenskega jezika, mora biti na javnih natečaiih za namestitev civilnega osebja državne, deželne in krajevne uprave, navadnega in upravnega sodstva, pridržano ustrezno število mest slovensko govorečim kandidatom. Vsekakor se od občinskih tajnikov in funkcionarjev, ki so v stiku z javnostjo v občinah, ki jih omenja čl. 3 tega zakona, zahteva popolno poznavanje slovenskega jezika. Določila iz prejšnjih odstavkov bodo postopno uve ljavljena v obdobju 5 let po odobritvi tega zakona s sprejemom ustreznega pravilnika. V tržaški, goriški in videmski pokrajini poznavanje slovenskega jezika predstavlja naslov, ki se ocenjuje s točkovanjem na natečajih in lestvicah za mesta v javni upravi. Poznavanje in uporaba slovenskega jezika v javnih uradih dežele Furlanije - Julijske krajine s strani državnih uslužbencev daje pravico do posebne doklade, o kateri govori čl. ... zakona št. ... Šolstvo Čl. 9 Zato, da se zagotovi italijanskim državljanom slovenskega jezika pravica, da v tržaški, goriški in videmski pokrajini obiskujejo slovenske šole vseh vrst in stopenj, v ka.oria naj poučujejo slovensko govoreči docenti, bo vlada, po posvetovanju z deželo, izdala v roku 18 mesecev po vstopu v vehavo tega zakona, norme: 1. za izpopolnitev mreže otroških vrtcev, osnovnih in sredr.,ih »oi. ki so potrebne v občinah, ki jih omenja čl. Z tega zakona; 2. za izpopolnitev pravnega okvira obstoječih slovenskih šol in priznanje pravic učnega in vodstvenega osebja; za razširitev na učno in vodstveno osebje v celoti pravnega in ekonomskega ravnanja, ki ga predvideva italijanska zakonodaja in za rekonstrukcijo karier za obdobje do 1. novembra 1954 tudi za šolnike, ki so bili iz političnih razlogov izločeni iz službe med obdobjem zavezniške vojaške uprave in za tiste šolnike, ki so zaradi fašističnega preganjanja izgubili službo in v nekaterih primerih tudi italijansko državljanstvo zaradi izselitve; 3. za prilagoditev šolskih programov in knjig za slovenske šole zgodovinskim, kulturnim in jezikovnim posebnostim slovenske narodnostne skupnost; in njenim posebnim potrebam, tudi s pomočjo tujih avtorjev in založb; 4. da se slovenski manjšini zagotovi ustrezna udeležba v vodstvenih organih univerz v deželi in v njihovfem okviru oblikujejo primerni inštituti za študij jezika, zgodovine, kulture in izročil slovanskih in še posebej slovenskega naroda, kakor tudi neobvezni izpopolnje vaini tečaji na posameznih fakultetah, za popolno poznavanje slovenske terminologije v raznih vejah zna n osti; 5. da se s študiiskimi štipendijami in drugimi denarnimi podporami zagotovi pripadnikom slovenske skupnosti možnost, da študirajo, obiskujejo tečai? in diplomirajo v šolah v Sloveniji s priznanjem popolno veljavnosti diplom in določitvijo njih ustrezne enakovrednosti; 6. da se spodbuja poznavanje slovenskega jezika med italijanskim prebivalstvom v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Čl. 10 V tržaški in goriški pokrajini je pri šolskih skrbništvih ustanovljena posebna sekcija, ki bo pristojna za slovenske šole vseh vrst in stopenj (vrtce, osnovne in srednje šole). V trenutku, ko bodo ustanovljene slovenske šole v videmski pokrajini, bo taka sekcija ustanovljena tudi pri videmskem šolskem skrbništvu. Sekcije, ki jih predvidevata tu prvi in drugi odstavek tega člena, bo vodil ravnatelj ali profesor v staležu slovenskih šol s funkcijo viceproveditorja, ki ga bo imenovalo ministrstvo za javno šolstvo na osnovi predloga «deželne-ga sveta za slovenske šole». Istim sekcijam bo dodeljeno slovensko govoreče osebje tudi z dodelitvijo in premestitvijo slovenskih šolnikov, katerim bo v tem primeru služba v šolskih skrbništvih priznana z vsemi pravnimi in ekonomskimi učinki. V roku 18 mesecev po vstopu v veljavo tega zakona in po posvetovanju z deželnim svetom slovenske šole, ki ga določa 11. člen tega zakona, bo minister za javno vzgojo določil organik posebnih sekcij skrbništev, o katerih govorita prvi in drugi odstavek tega člena, ter razpisal natečaje v skladu z 8. členom tega zakona. Čl. 11 Da se zajamčita avtonomija in razvoj slovenskega šolstva, je v deželi Furlaniji - Julijski krajini ustanovljen deželni svet slovenske šole. Deželni svet slovenske šole se izreka: a) o vseh problemih, ki zadevajo šole vseh vrst in stopenj, o raznih aspektih pouka in šolske ureditve s slovenskim učnim jezikom; b) o problemih, ki zadevajo učno in vodstveno osebje ter upravno osebje slovenskih šol; c) o imenovanju komisij za državne izpite na slovenskih šolah. Deželni svet slovenske šole združuje vse pristojnosti šolskega okraja, ki jih predvideva 12. člen odloka pred sednjka republike št. 41,6 z dne 31. maja 1974, razen tistih, ki zadevajo storitve krajevnih uprav. Svet. o katerem govorijo prejšnji odstavki, nadomešča v deželi Furlaniji - Julijski krajini prisotnost komponent slovenske šole v šolskih okrajih, ki jih določa omenjeni dekret predsednika republike št 416. Kar zadeva koordiniranja storitev krajevnih uprav, ki so skupne italijanskim in slovenskim šolam, deželni svet slovenske šok: od časa do časa imenuje svoja odposlanstva, ki se udeležujejo sej okrajnih šolskih svetov, pristojnih za določeno področje. Čl. 12 Sestava deželnega sveta slovenske šole je določena na osnovi pravil, ki veljajo za vodilne organe šolskih okrajev, katerll?- ozemlje zajema'" več" pokrajin ' 'in občiiSl' kot po 11. členu DPR št. 416 z dne 31^. maja 1974. , ji1Uj Vsi člani deželnega sveta slovenske šole so izbrani med italijanskimi državljani slovenskega jezika. Člani deželnega sveta slovenske šole so tudi predstavniki občin, ki jih omenja 3. člen tega zakona. Število predstavnikov, o katerih govori točka g) 11. člena DPR št. 416 z dne 31. maja 1974, se poveča od 1 na 3 in od 2 na 5. Imenuje jih deželni svet Furlanije - Julijske krajine z omejenim glasovanjem. > Volitve deželnega sveta slovenske šole, ki potekajo na osnovi deželnih kandidatnih list, skladno s pravili 20. člena DPR št. 416 z dne 31. maja 1974, se udeležujejo vse komponente slovenske šole vseh vrst in stopenj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Čl. 13 Deželni svet slovenske šole opravlja svoje delo kolikor je mogoče skladno z normami DPR št. 416 z dne 3i. maja 1974. Predsednik deželnega sveta slovenske šole sodeluje na sejah okrajnih šblskih svetov Furlanije - Julijske krajine, ki jih predvideva II. člen DPR št. 416 z dne 31. maja 1974, za proučevanje problemov skupnega interesa. Čl. 14 Norme, ki jih predvidevata zakona št 1012 z dne 19. julija 1961 in št. 932 z dne 22. decembra 1973, kakor tudi ustrezna normativa za njihovo izvajanje, upoštevajoč določila tega zakona, ostaneio v veljavi in se razširijo na videmsko pokrajino v trenutku, ko se tam ustanovijo slovenske šole. Ustanove, društva, sredstva množičnega obveščanja, kulturne dobrine in kulturna sredstva Čl. 15 USTANOVE Država proglasi, da so javne koristi, skladno s specifičnimi značilnostmi in ob spoštovanju njihove avtonomije, prvenstvenega pomena, naslednje slovenske kulturne ustanove: Stalno slovensko gledališče, Glasbena matica. Narodna in študijska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut, Dijaški domovi Tem ustanovam so za upi-avljanje dodeljeni letni pri spevki ter jim je zajamčena uporaba za njihovo dejavnost primernih zgradb. Osebje h-h ustanov je pravno in ekonomsko izenačeno z osebjem podobnih ustanov v državi. d. 16 DRUŠTVA Sporazumno z deželo prispeva država k integraciji stroškov za dejavnost slovenskih kulturnih, znanstvenih, umetniških, športnih in rekreacijskih društev. Prispevki po l. ods'avku tega člena se izplačajo po samezn:m društvom muko občin, katerim pripadajo. Čl. 17 RAI-TV RAI TV, tudi z ustanovitvijo ustreznih produkcijskih centi ov spodbuja razvoj radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. V Furlaniji - Julijski krajini RAI-TV organizira svoje strukture tako, da bo zajamčena funkcionalna avtonomija slovenskih programov in poročil. Čl. 18 TISK Država priznava, poleg tistih, ki jih predvideva zakon o založniški dejavnosti, še posebne pinspevke v podporo slovenskemu tisku in založniških dejavnosti v Italiji. Državna podjetja in družbe z državno soudeležbo določajo kvoto, ki ne sme biti manjša kot....... in večja kot...... svoje reklame v Furlaniji - Julijski krajini tisku v slovenskem jeziku v razmerju z njihovo naklado. Čl. 19 KULTURNE DOBRINE, FILM V Furlaniji - Julijski krajini država spodbuja kulturne izmenjave med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo s tem, da določa tudi posebno poenostavljanje upravnih postopkov ter s carinskimi oprostitvami za začasno ali dokončno uvažanje ali izvažanje kulturnih dobrin in umetnostnih sredstev. V roku 6 mesecev po vstopu v veljavo tega zakona pristojno ministrstvo, po posvetovanju z deželo, izda pravilnik za izvajanje norm, ki jih vsebuje prejšnji odstavek. Družbenogospodarska zaščita čl. 20 Za zaščito etničnih značilnosti občin, v katerih živi slovenska skupnost, ki jih določa člen 3 tega zakona, in za spodbujanje družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja slovenske skupnosti država prenese na avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino posebne pristojnosti in ji v okviru finančnih sredstev, predvidenih v členu 50 zakona št. ... iz leta 1963, dodeli izredne letne finančne prispevke na osnovi večletnih deželnih načrtov za posege, ki predstavljajo dopolnilo k deželnemu razvojnemu načrtu. Čl. 21 Deželni načrti za posege, o katerih govori prejšnji člen, se bodo sestavljali v soglasju z zainteresiranimi gorskimi skupnostmi in morajo določati cilje gospodarskega razvoja občin, ki jih omenja člen 3 tega zakona s posebno pozornostjo na tradicionalne dejavnosti, in morajo določati: a) ki^editne olajšave, podpore, spodbudne prispevke za posamezne veje gospodarstva; b) ukrfepe za spodbujanje gospodarskih dejavnosti zadruž nega ali združevalnega značaja (me,* ’i*.r\imi podjetniki, obrtniki, ti’govci itd.); c) posege za kakovostno izboljšanje in številčno povečanje zaposlitvenih možnosti v občinah, ki jih omenja člen 3; d) posege za zaščito okolja, ovrednotenje zgodovinsko - kulturnega bogastva slovenske skupnosti in za kakovostno izboljšavo ter razšii'jenje javnih storitev; e) zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo ozemlja in za ohrani janje( ter obnovo zgodovinskih središč, spomenikov in zgradb posčbne zgqdovinske ali arhitektonske Vrednosti; f) posebne norme za upoi-abo zemljišč in za določitev iz-jplačil oziroma zamenjave zemljišč v primeru razlastitev ali začasne oziroma trajne zasedbe omenjenih zemljišč. Deželni načrt posegov za družbenogospodarski razvoj slovenske skupnosti se uokvirja v splošno državno in deželno načrtovanje in posegi, ki jih predvideva, se morajo nanašati na deželni urbanistični načrt, v katerega bodo vključeni s posebnimi variantami. Načrt bo predložen v odobritev deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine potem ko bo o njem izrazila svoje mnenje komisija, o kateri govori naslednji člen. Cl. 22 Da se zajamči neposredno sodelovanje slovenske skup nosti pri oblikovanju in izvajanju načrta posegov, o katerem govori prejšnji člen, kakor tudi pri izbirah, ki zadevajo skupnost, ter za vprašanja, ki bodo predmet pooblastil države deželi na osnovi tega zakona, je pri deželnem odboru ustanovljena posvetovalna komisija, ki je izraz slovenske skupnosti. Komisijo sestavljajo izključno italijanski državljani slovenskega jezika in jo imenuje deželni svet Furlanije -Julijske krajine na osnovi imenovanj s strani občin, ki so v celoti ali delno vključene v seznam, o katerem govori člen 3 ter glavnih družbenogospodarskih in kulturnih organizacij, preko katerih se izraža slovenska skupnost. Naloga deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine je, da na osnovi norin prejšnjega odstavka, določi število članov komisije in način njihovega ime novanja. Cl. 23 Državljani, katerim so v času fašiz.ma ali iz drugih razlogov, prej ali potem, spi'emenili ali izkrivili ime ali priimek, kakor tudi njihovi potomci, imajo pravico, da se jim imena in priimki vrnejo v izvirni obliki na osnovi navadne prošnje, naslovljene na prizivno sodišče občine stalnega bivališča. V takem primeru se uveljavi postopek, ki ga predvideva Kr. D. št. 1238 2.7. 1939, pogl. 8, II. del, čl. 158 in sledeči. Omenjena vrnitev imena ali priimka v izvirno obliko je brezplačna in mora biti zagotovljena v roku 90 dni po vložitvi prošnje. Matični uradi bodo poskrbeli za ustrezne vpise. Čl. 24 V roku enega leta po vstopu v veljavo tega zakona bo država poskrbela, da se vrne, obnovi ali izplača slovenski skupnosti usti*ezna vrednost za vse nepremičnine, namenjene družbenim ali kulturnim dejavnostim, ki so bile last slovenskih organizacij, a so bile v času fašizma raz laščene, odtujene ali kakorkoli odvzete slovenskim orga nizacijam. Vrnjene, obnovljene ali v enaki vrednosti odškodovane dobrine, bodo postale last, občin, na katerih ozemlju se nahajajo, in jih bodo občine dale na razpolago društvom ter ustanovam slovenske skupnosti po ustreznem pravilniku. Ukrep, o katerem govori prejšnji odstavek, ne pred videva finančnih ali davčnih bremen na račun tistega, kateremu ie namenjen. Seznam dobidn predlaga komisija, o kateri govori čl. 22, medtem ko ga bo izdala dežela na osnovi preverjanja pristojnih teritorialnih uradov finančne intendanture ter na osnovi finančnih sredstev, o katerem govori čl. ... Čl. 25 V roku enega leta po vstopu v veljavo tega zakona imqjo pravico dobiti italijansko državljanstvo apolidi slovenske narodnosti, ki trajno živijo in imajo vsaj pet let rezidenco na ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine in ki to zahtevajo. Čl. 26 Italijanski državljani slovenskega jezika, ki so slu® v tako imenovanih «posebnih bataljonih« italijanske v ske, ter civilisti, ki so bili vključeni v «delovne oddeli zaradi politične ali etnične diskriminacije, imajo iste Pr* vice kot politični preganjanci za obdobje, ki so bili v0nf vključeni ali bili v drugih oddelkih deležni istega ravnal1 Čl. 27 Vsako dejanje, ki teži za tem. da onemogoči ali omeii1? ci slovensko skupnost pri izvajanju njenih specifičnih dei8* nosti ali uporabo materinega jezika za pripadnike skupnosti, se kaznuje na osnovi zakona št. 654 z 1 13. oktobra 1975. ČL 28 Vsi kazenski postopki proti italijanskim državljan0 slovenske narodnosti, ki so bili indicirani zaradi upor8 slovenskega jezika v javnih aktih, še prenehajo in s0 tem zakonom razveljavljeni. ‘ L Prav tako se črtajo razsodbe za dejanja, ki jih orne” prejšnji člen, če so bile izrečene pred vstopom v velj8 tega zakona. \ Čl. 29 V roku 6 mesecev po vstopu v veljavo tega zakon0 K8 izdan ukrep o pravilih za izvajanje tega zakona, zadeva državne pristojnosti, razen zadev, o katerih ,* ^ določeno drugače. Kar pa zadeva pristojnosti dežele. 1 krajevnih uprav, bo izvršilna normativa morala biti izd8 v roku 12 mesecev po vstopu v veljavo tega zakona. Čl. 30 Vse norme, ki so v nasprotju s tem zakonoin, razveljavljajo. ČL 31 j. Breme, ki izhaja iz izvajanja tega zakona, se h*11 s skladi...... . Zakladno ministrstvo je pooblaščeno, da s svojP odloki določi ustrezne spremembe državnega proračuna- ob k. dii t«i 4* Pr ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.(H) Filo direlto 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Romino Power 17.05 Vlakec: PRAVLJICE IN I- GRICE 17.20 Paese che vai . . . 17.35 Sveta pisma p,o Pierinovem 'mnenju, risan; film. .. ... 18.00 Argumenti 18.30 Mali Siam 10.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 10.20 Furia: Izvrsten ribolov — TV film 19.45 Almanah in Vremenska .slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? nagradna oddaja 22.00 POSEBNA ODDAJA DNEV NIKA ,1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.01) DNEVNIK 2 Ob 13, uri 13.30 Vzgoja in dežele Program za mladino 17.00 TV film po šol, - Iz Madžarske: IL COLPO A VITE 18.00 Namenjeno staršem 18.25 IX PARLAMENT4 - DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.45 Dober večer s . . . Torza, hom & C. DRUŽINA ADDAMS, risanke Tarzan, gospodar džungle Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Comemai speciale: Dogodki, glasba in kultura iz mladinskih izkušenj 21.15 Pionirji letalstva 22.15 MA'rT HELM Lov na Gruniona. TV filo1 Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 9.30 in 11.50 TV v Idi . 17.25 Po sledeh Marka Poln, 0 daljevanka 18.20 Obzornik .. 13.35 - PROFESOR BALTAZAR. p sanka ’ J 18.45 Tehtnica' za točno tehtal 19.30 DNEVNIK , t 20.0(1 Boccaccio - Vuga: O spovedi, gospoda CiOPr letla 20.40 Izziv kulturi 22.10 DNEVNIK Koper 18.30 Televizijski trim test , 18.55 1/, Odenseeja v Kanadi', Rokomet: JUGOSLAVIJA KANADA 20.la .DNEVNIK 20.35 V puščavi in goščavi film 22.05 Osebnosti revolucije: Marko Zrenjanin, dok., ' 22.00 Jazz na ekranu Zagreb 18 45 Peščena ura 19.30 DNEVNIK 20.00 Paralele 20.50 DEKAMERON 21.35 DNEVNIK 21.50 Glasbena oddaja I ŠVICA 18.35 LA STATUA Dl TV film 19.25 Kulturna agenda 21.45 K AQUET. WELOIJ. CKHfTA Co<‘ TRST A fi.OO in 7.30 Gidsbeno 7.00. 8.00, 9.00, 11,30. 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Zlate piošče: 3.30 Mali oglasi; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Mednarodno pevsko tekmovanje ••Segltizzi»; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14 30 Ever-grceni: Kulturna beležnica- 15.35 Kaj jo novega v diskoteki; 1(5.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Klavirska glasba; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 'SfoVen-.ka književnost v Italiji: 18 20 Klasični album. KOPER preb U 7.47 «Kočija» .radijska igranj Včeraj v parlamentu; 8.50 romance; 9.00 in 10.35' F a'®* 9 cIVio: 12.05 in 13.30 Vi -in; jaz, 14.05 Glasbena oddajal 14-3$ iskave o prehrani; 15.(1$ K Nip; 17.10 Zabavna oddaja: ,J Ali veš?; 18.00 Avtorjeva 18.30 Nenavadna .potovanja; Nabožna oddaja: 19.35 P'0« ni ' človek, komedija: 2(1.R’ 'ri gKiup',: S.ukana; 22.00 G148® komb:npei.ia SLOVENIJA 5.00. fi;00t, 7,(8). B 00. 9‘.00. 'j!' 11.00. 12.00. 13.-00, 1-kOO. ,-oč' 18.00. II) ob, 22.(to, 23.00 P«r«* 5.15 Danes za vas; (1.20 Rek 6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 1(5.30. 18.30. 19.30, 20.30 Poročila; 6 05 7.01) Glasba za dobro jutro: 8 32 Znane klavirske skladbe: 9.15 Popevke; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.32 Mini juketbox. 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba no željah; 13.(H) Z nami je...; 14.00 Kje naj se ustavimo- 14.15 Pio šče; 14.33 Zborovsko petje: 15.20 Orkester lahke glasbe; i.5.40 Popevke: 16.00 Knjižna polica: 16 05 Orkester Argelli: 16 40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih ponoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 1800 Glasba po željah;. 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash: 20.0(1 Glasbeni instrumenti; 20.32 Rock par-ty; 21.00 Glasba slovenskih skladateljev; 21.32 Ansambel...; 21.45 Po|) scena. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.0(1, 12.00. 13 00, 14 (M) 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; ci ja; 6.35 Deset minut za \ 6.50 Dobro jutro, otroci E j Beseda na današnji dan' Glasbena matineja;. 9.05 , lar.je; 9.35 Jugoslovanska z.b° ska glasba: 10.15 Kdaj kaio-ko in po čem?; 10.45' Tu>'>-r napotki; 11.03 Uganite, oA'E' zaigramo po želji; 12.10 1>\ znanih melodij; 12.30 KuM11 nasveti: 12.40 Od vasi do V • 13.20 Zabavna glasba: 13.30j poročajo vam.,.; 11.05 Konccrt; mlade poslušalce: 11.40 l'"|lil; šola; 15.30 Glasbeni interU11’* 15.45 Jezikovni pogovori) -"Vrtiljak.-; 17.00 Studio ob ' ' 18.05 Z opernih odrov; 19.20 bavna glasba; 19.35 Lahko ‘ otroci!: 19.45 Minule z a 08 blom Milan Ferlež: 20.00 V kov večer; 21.00 Literarni 21.40 Lepe melodije: 22.20 (e8 na starem' Dunaju: 23.05 Lh® ni nokturno; 23.15 Paleta in plesnih ritmov; 0.05 E8 kri: 0.30 Pop, rock, beaU Koncert po |>olnoči; 2.03 R®' vi ra no za reprize: 3.03 Ja/! plošč; 3.30 Nepozabne poPe \ ^[morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 26. januarja 1978 nogomet V PRIJATELJSKEM SREČANJU i k* p Po dokaj poprečni igri Španija ■ Italija 2:1 (1:0) V obeh moštvih je bilo videti precej praznin, vsekakor pa so domačini slavili zasluženo zmago rodni ~ V včerajšnji medna-1 od obeh enajsteric na igrišču. Igrali v m. j ^»Meljski nogometni tekmi so sicer precej borbeno, toda osta-cj Hr$ . sta se pred 25.000 gledal-ItaliJavn* rePrezentanci Španije in Pomerili - ^ J^ALlJA: v teh postavah . p- Rossi, Antonu’ , 'c* (12 Bordon, 13 Cuccu-Pe7r; li Bellugi, 15 Zaccarelli, 16 *- ’ II Pruzzo). Janija ; Cg^^.^rete, Pirri, Leal; Dani, Arconada; Marcelino, Pez Tir-8’, Buben Gano, Asensi, Lo- n..8, H Anero, Olmo, 13 Urritico-chež’ v? Anero. 15 Villar, 16 San-STrpt ^anl*Uana, 18 Maranon). dl-m i d' v 10. min. Pirri (Šp.) in v a, vka)- v 56. min. Dani (Šp.) S0h» m‘n' Tardelli (It.) SgHK: Wrutz (Francija). Pfedv 8’ k' i1 ie ^i*3 namenjena ji štev d^01 v'ofia preskusa obeh moji »letni ^ 'el°šnjim svetovnim nogo-ob, .Prvenstvom, kamor sta se piu n?isl?rici uvrstili, dejansko ni dirrio 8 8 n*č Posebnega. Če lahko so-t«nCj Po lem, kar sta obe ■ reprezen-" nri ""“'i, potem moramo re-imela oba trenerja v »s,mesecih še mnogo dela. ‘Prri» gg bili vsekakor slabša i H -• Pokazali, "itiiiiiiiiimii,,1111111,lllf,m,U|M|||||,n OBVESTILA ^1. , KONTOVEL Jd Jutri, 27. januarja, ob tovel V prostorih PD Prosck-Kon- *EDNI 6bčni ZBOR •' Vabljeni! « « • rv„ SPDT v ponedeljek, 30. jamiar-r'nj , uri v Gregorčičevi dvo-stu v El. sv. Frančiška 20 v Tr- bB„ redni občni zbor ^"i red: j ’• otvoritev ■ Predsedniško poročilo V' lojniško poročilo • blagajniško poročilo • Poročila načelnikov raznih . odsekov *■ razprava ■ Volitev novega odbora *• razno Vabljeni! * • « SPDT hnuaM1 <,a se iutri. v petek, 27. •»aj, a’ °b 20.30 na stadionu «1. IfKjj.Oodoljuje predsmučarska te- hh-» ^ Za nHpaoln nnil VOdstVOITI Prof , *» odrasle pod Ivana Furlaniča. *klic , ŠD BREG Sitni*, 27' J3”- 191» ob 20.30 v 8j:ki hiši v Borštu n* redni občni zbor 1 OS re,1: odh ntCv *" izvolitev delovnega j p "«ra »al "rudniško, tajniško in bla-3 C " Poročilo L p0 0c?J° referentov Pina 0 nadzornega odbora *• Ra/rIiV- in tlLskusija <• Voli, Sn,*‘a staremu odboru S- Ba*n*V noveea 0V t: ll ODLOČNA OBSODBA ŠPANSKIH POLITIČNIH STRANK Teroristi v Barceloni umorili bivšega frankističnega župana Eksplozija peklenskega stroja raztrgala zakonca Viola Sauret BARCELONA — Zaradi eksplo rije močnega peklenskega stroja sta. včeraj zjutraj v svojem stanovanju v središču Barcelone umrla bivši frankistični župan mesta Joa-ciuin Viola Sauret in njegova žena Josefina. Skupina, ki so jo sestavljali trije moški in ena ženska, je. po poročanju tiskovne agencije CI FR A. okoli devete ure zjutraj vdrla v stanovanje zadnjega župana, ki ga je imenoval še diktator Franco, onesppsobila služkinjo in ‘otroke zakoncev Viola Sauret ter prišla do liinm-oiti bivši barcelonski župan Ji H(|iiin Viola Samet (ANSA) Napad, katerega si ni pripisala še nooena organizacija ali skupina, je po izvedbi izredno podoben tistemu, ki ga .je pred približno osmimi meseci doživel industrijec Jose Maria Bulto. Vendar pa je takrat bomba eksplodirala šele, ko si jo je Bulto skušal sam odstraniti, v prepričanju, da gre le za zelo neokusno šalo. Skupino, ki je napad izvedla pa so izsledili in zaprli vendar so jo kasneje ob splošni amnestiji izpustili. Ravno vprašanje splošne amnestije in predvsem odnosa vlade do pojava terorizma je ob tem ponovnem terorističnem dejanju v Barceloni spet prišlo v ospredje politične razprave. Desnica očita predsedniku vlade, da je preveč popustljiv, medtem ko socialisti opozarjajo, da lahko taka «neodgovor-na dejanja samo rušijo novo demokratično ureditev v Španiji*, (bp) Po pomoti aretirani filipinski turisti Švicarska policija jih je zamenjala za roparje ŽENEVA — švicarska porcija je včeraj aretirala sedem filipinskih turistov, ki so jih zamenjali za ro parje. Skupina jp skoraj vdrla v neko banko, vsi oa so imeli na glavi volnene čepice, ki so jim prikrivale skoraj ves obraz. Razumljivo je torej, da so jih agenti, ki so stražili pred denarnim zavodom, takoj ustalili in aretirali. Na policijski postaj: so se opravičili, da se jim je zelo mudilo, ker so morali zamenjšti valuto, nato pa pohiteti na letališče. Čepice pa so imeli zato, ker jih je pač zeblo, kot se spodobi Filipincem, ki pridejo v Švico. nadzorstvu sovjetskih kontrolnih postaj. Ameriška služba za telemetrijo je to ugotovila in že' 12. januarja jc prišlo do diplomatskih stikov s sovjetskim veleposlanikom Dobrini-nom, ki je 19. januarja zagotovil, da ni nobene nevarnosti jedrske eksplozije. ZDA so o nevarnosti obvestile svoje zaveznike, ki so sprejeli izredne varnostne ukrepe in pripravili hačrte za jedrsko dekontaminacijo. Jtali.jo so obvestili v petek. O nevarnosti je bilo v Italiji seznanjenih trideset oseb, med katerimi so bili poleg znanstvenikov in i-zvedencev. predsednik vlade, notranji minister, obrambni minister in zunanji minister. Uspelo jim je prikriti vest. kljub izrednim varnostnim pripravam, kot akcijo civilne zaščite. Predsednik vlade Andreotti .je izjavil, da ni na pogajanjih s politič nirrtl' pfedstaVhiki omenil n e Varno1 sti, k to ni bil politični, temveč izključno varnostni problem. Vlada H dala (».jasnila le v primeru, da bi kdo tolmačil izredno stanie kot poskus političnega pritiska. Podobne izhive je dal tudi notranji minister Cossiga, ki je obenem izrazil zadovoljstvo, da je bilo spoštovano načelo taihosti. Pohvalil je tudi dejavnost italijanskih znanstvenikov orof. Clementela. Naschia in Bro glia, ki so izvedli do potankosti vse potrebne račune o morebitni nevarnosti za Italijo. Za nas je torej nevarnost mimo, Američane in Kanadčane pa čaka še polna dela, saj lahko iskanje tra-ia več tednov, če ne celo mesecev. Ta dogodek pa bi moral biti prvi ooomin tako Američanom kot So vjetom. da spoštujejo prepoved OZN o širjenju jedrskega materiala v ve solju. (voc) poslen v italijanski ambasadi v Pa rižu, je prejel «pišmeni opomin*, ker je s;svojim avtomobilom oviral vhod v dvorišče pred. diplomatskim predstavništvom. in to prav,v trenutku, ko je prihajal neki svetnik ambasade. . Uslužbencu konzulata v Metzu JVJi-cheleju Gespfatiu pa so zagrozili : disciplinskimi ukrepi, ker se je po služil telekša konzulata za neko sindikalno sporočilo. S stavko grozijo medtem tudi u-službenci italijanskih diplomatskih predstavništev v Zahodni Nemčiji, in to zaradi podobne epizode: nekega sindikalnega predstavnika, uslužbenca' konzulata v Nlirnbergu. so namreč odpoklicali nazaj v Rim, potem'ko je poslal pismeno prijavo za radi »avtoritarnega obnašanja* konzulata v NUrnbergu. Stavka uslužbencev italijanskih diplomatskih predstavništev v Franciji RIM — Osebje italijanskih diplomatskih in konzularnih zastopstev v Franciji bo danes stavkalo v znak protesta zaradi «protisindikalnega zadržanja* birokratskega vedstva Stavko jc proglasil sindikat UIL u službencev diplomatskih sedežev za radj disciplinskih ukrepov, katerim sta bila podvržena dva sindikalna predstavnika. Prvi, Clgudio Belli, za- zakonca še spalnice, kjer sta se zadrževala. O lepi. kako je do umora prišlo, so v začetku krožile različne vesti! vendar pa je uradno sporočilo v glavnem pojasnilo točen potek dramatičnega dogodka. Skupina naj bi oba zakonca zavezala, na prsi bivšega župana pa pritrdila posebni peklenski stroj, ki bi mora) eksplodirati le \« primeru, da se Viola Sauret no bi držal priloženih na Klil. Kakšnim zahtevam teroristov i moral desničarski predstavnik idostiti, da bi mu nato sneli s rsi peklenski stroj, ni znano, očit-a pa ni vse potekalo po predvide-anjih, ker je bomba eksplodirala, o je bila skupina še v sobi ter domsko raztrgala zakonca Viola auret. VELIKA SEZONSKA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH Nudimo po zelo ugodnih cenah na tisoče parov ŠKORNJEV, ČEVLJEV, SMUČARSKIH ČEVUEV za moške, ženske in otroke ter usnjene TORBICE in KOVČKE Nadalje nudimo tudi USNJENA OBLAČILA. Nekaj primerov: MOŠKI KOŽUHI L. 60.000 MOŠKI IN ŽENSKI POVRŠNIKI IZ PRAVEGA USNJA L 60.000 MOŠKI IN ŽENSKI KRATKI JOPIČI IZ PRAVEGA USNJA L. 55.000 CALZATURE DA PIERO POZZIIHO DEL FRIDLI, ob drta.ni cesti VIDEM-UGNAllO ^ ’ ’ ‘ S* ,'..1 • ‘ ‘ MED SPOPADI OKOLI OGADENSKECA UTRJENEGA MESTA HARAR Pripadniki fronte za osvoboditev zahodne Somalije zajeli nekaj kubanskih vojakov? Več naj bi jih tudi padlo • Etiopska vlada zanika prisotnost tujih čet NAIROBT — Mogadiške oblasti so včeraj javile, da so pripadniki ta ko imenovane fronte za osvoboditev zahodne Somalije (etiopske puščavske pokrajine Ogaden) te dni zajeli nekaj kubanskih vojakov. Ti naj bi se ramo ob rami z etiopskimi borili proti prosomalskim gverilcem. Več Kubancev naj bi tudi padlo na bo jišču, in sicer po zatrjevanju glasila WSLF «Danab» pri mestu Harar. Gre za starodavno utrjeno naselje, ki leži kakih 400 km od Adis Abebe ter velja za izredno pomembno gospodarsko, zlasti pa strateško središče. List p:še, da so člani »fronte* zajeli Kubance med »kombinirano etiopsko - sovjetsko - kubansko ofenzivo* proti borcem WSLF. ki oblegajo mesto. Somalski upravnik poslov v kenijskem glavnem mestu trdi, da se nahaja trenutno v Etiopiji 6 - 7.000 kubanskih in 7 - 8 tisoč, sovjetskih vojakov oz. vojaških zvedencev, čeprav ameriški tajni agenti govore o dva tisoč Kubancih ih približno tisoč Sovjetih. Nekateri naj bi se neposredno udeležili bojev, večina pa naj bi skrbela za vojaško vežbanje in vzdrževanje najsodobnejšega orožja in u-strezne opreme, s katerima SZ zalaga Mengistujevo vojaško marksistično vlado. V Adis Abebi prizna-x;ajo prejemanje-sovjetskega orožja, odločno pa zanikajo prisotnost tako sovjetskega kot kubanskega o-sebja sploh. Etiopske oblasti ravno tako pobi jajo trditev o srditih bojih blizu Ha-rara in pristavljajo, da hoče prebivalstvo nadomestiti miličarje v njihovih policijskih poslih, tako da bi se ti lahko bolje posvetili - temeljiti protiofenzivi proti somalskim okupatorjem. Kakor koli že, dejstvo je, da bi dec tega mesta pomenil ža Mengistuja ne le pekoč vojaški po raz. marveč in še predvsem hud psihološki udarec. Po sodbi opazovalcev hi si Etiopija kaj težko opo mogla, saj nima opraviti le s proso malskimi ter eritrejskimi gverilci temveč z 'zredno težkim družbeno gospodarskim položajem in notranjimi »protirevobicionari.i* (desničarji in skrajnimi levičarji). Ravno te dni naj bi vojska zajela 269 režimu nasprotnih elementov, a 13 naj bi bilo no naglem sodnem postopku včeraj usmrčenih, (dg) Proslave ob 7-Ietnici Aminovega golpeja KAMPALA — Ugandski predsednik feldmaršal doktor Idi Amin Da-da (upamo, da še držijo ti naslovi in da si slikoviti afriški voditelj ni dodal- še kakšen naziv, potem ko se je njegov prijatelj Bok asa proglasil za cesarja) je proslavil v kraju Kaboko, kakih 400 idiome trov severozahodno od Kampale. sedmo obletnico drža\'nega udara, s, katerim je prevzel oblast. V sedmih letih mu je uspelo spraviti na beraško palico eno najbogatejših afriških držav ter vzpostaviti v Ugandi teror, kakršnega težko zasledimo tudi v najbolj reakcionarnih državah. Ob sedmi obletnici jc bila ška parada, ki so se je ucteleL njegovi slavni »samomorilski ha« ljoni», s katerimi je žc grozil vse. sosedom, nad glavami dostojansM* nikov in povabljencev pa so l®ta*j ki jih pilotirajo članice nič 'n>. slavne ženske eskadrilje, poka vrsto veščin, ki so se jih pi poKa/-^ pilotiS* naučije v Veliki Britaniji in ZL; dokler jih niso izgnali, kar »kršitev človekovih pra\ic». ie . jal Amin. «ker bi poglavitna na ga teh pilotinj morala biti pfeV* -~-L- “ -- r>J«nr,11 - j^plJKOP . žanje hrane in zdravil s rji v najbolj oddaljene kraje gande*. Pannella sp jp prpini^ RIM — Posl. Pannella bo ostal parlamentu, saj je umaknil sV", ostavko. Z njo je hotel opomniti P? lamentarce. da je treba vladne te reševati v parlamentu. MARCH nito/ncLi • • 0 (rrUU^UKbrU. oS. AVTOGUME u/. A. CACCIA13’Je/. W3Se5. pri novem UPitf-U. SCMlTklCA NoSiL.EC zk SMOci /PAR , pri nsbopo KIMSMH QUH 4SUSŽNČ’ Vn Z - HOVF ih od 15% do 45% JROPVST '%cdiAnemo milijonov iioodaorum knjige. G makija ii&Jtih, ki pAabaJtajo phvaAiham. S 24 milijoni izvodov je telefonski imenik prav gotovo najbolj razširjena knjiga v Italij. Njene prve strani vsebujejo veliko koristnih informacij. Oglej si jih in izvedel boš, kako lahko telefon bolje uporabiš in kako lahko bolje izkoristiš vse telefonske službe. Če si boš ogledal prve strani telefonskega imenika, boš zvedel, kaj ti telefonska služba nudi, koliko razne usluge stanejo in kaj ti je storiti, da te bodo stale manj. , Poleg tega boš imel vedno pri roki koristne številke, za vsak primer. Skratka, prve strani telefonskega imenika ti pomagajo zvedeti kaj več o telefonu in kako ga moraš bolj koristno uporabljati. * . Na taki način telefonska služba bolje deluje. Kajti telefon je dobrina vseh.