List 16.
Gospodarske stvari.
0 sladkorni (cukreni) pesi.
Spisala sinova Avgusta Tsehinkela v Ljubljani.
Uvod.
Ni ga poljskega sadu, kteri bi rodil tako drag plod, kakor sladkorna pesa. Sploh je dognana stvar, koliko pesa koristi kmečkemu gospodarstvu. To so pametni kmetovalniki in učitelji tako obširno dokazali ter razložili, da ne trebć o tem več govoriti. Pesa posebno koristi na dve strani:
I.  Zboljšava zemljo. Zemlja se ne boljša samo z močnim gnojem, ampak tudi še posebno s tem, da se globoko in pridno obdeluje; da se ji odpravlja škodljivi plevel, ter da se pametno na njej vrste sadovi in sćtve. Sladkorna pćsa posebno zahteva, da je treba paziti na vsa ta pravila umnega kmetovanja.
Torej vidimo, da po tistih krajih, koder se pametno sadi sladkorna pesa, kmetijstvo napreduje in cvete, ter da zemlja daje mnogo mnogo več pridelka. Sladkorna pesa torej tudi
II.  množi bogastvo.
Manjkanje novcev (denarjev) veliko kvaro dela vsacemu gospodarstvu. Ta kvara je posebno velika tam, ker uboštvo brani, da se zemlja toliko ne krepča, kolikor potrebuje, da more obilo roditi. Kader to nastane, mora pešati bogastvo vsacega naroda.
Pridelovanje sladkorne pese novce dvojno množi; prvič, kakor je že bilo rečeno, s tem, ker potlej mnogo obilnejše rodi zemlja, ktera torej dobi tudi večo vrednost, ker se njena cena sodi po tem, kolikor daje pridelka; drugič s tem, da našim kmetovalcem daje nov sadež, iz kterega bode zmerom gotov denar.
Cena, po kteri se pesino seme sploh prodaja, in ktero smo posebno mi trdno postavili, da bi ljudje dobili veselje do te koristne stvari, mora gotovo imeti ta nasledek, da se sladkorna pesa po prvih poskušnjah začne pri nas močno in navadno saditi, kakor vsaka druga poljščina.
Ako se to zgodi, potem bode tudi po Kranjskem kmetovanje v zvezi z obrtnijstvom.
Neovržni dokazi in znanstvene preiskave potrjujejo, da kmetijstvo nikoli ne pride do najviše stopinje, ako ni zvezano z obrtnijstvom.
Menimo torej, da je naše obrtnijsko početje v Ljubljani samo veriga velicega lanca (ketine), ki bode objemal vse gospodarje, kteri kaj premišljajo ter si žele pomagati.
Sledeči spis uči, kar je mogoče na kratko, vse poglavitne stvari, kterih se je treba držati pri sladkorni pesi. Namen je samo ta, da bi se ljudje te pese poprijeti vsaj poskušaje. Kdor želi kaj več zvedeti, najde
nauk v obširnih knjigah, ktere razlagajo, v kacem razmerji je pridelovanje sladkorne pese k obrtu in kmetijstvu. Zanašamo se, da ta spisek doseže svoj namen.
Sinova Avgusta Tsehinkela.
Splošna pravila,
po kteri se je ravnati pri obdelovanji sladkorne pese.
Pri sladkorni pćsi je trebe na to-le paziti:
a)  da se ji da pripravna in močna zemlja;
b)  da se zemlja globoko obdeluje;
c)  da se vsadi nezmešano seme  najboljše  sladkorne pese;
č) da se začne zgodaj saditi;
d)  da se zemlja zgodaj pridno učisti ter večkrat pre-rahlja.                                                  (Dal. prih.)
List 17.
O sladkorni (cukreni) pesi.
Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani.
(Dalje.)
Zemlja.
Da sladkorna pesa  dobro rodi,  temu je  prva po treba:
a)  pripravna zemlja.
Izkušnje uče, da je za peso najboljša peščena, ilovčasta, dpnata zemlja, torej taka zemlja, ktera se sploh imenuje, da je dobra, mehka, voljna in vrlo obdelovana; prsti mora biti vsaj 1 do 1Y2 Črevelj na globoko;
b)  pripravna tla pod površno prstjo.
Tla pod prstjo ne smejo biti tolsta ilovica, ktera nič sk6z-se ne pušča; ne smejo se prepozno ugreti, niti ne smejo preveč v se" piti, ako je prst na njih tenka;
c)  zemlja se mora globoko zorati že za tist sad, ki je bil pred peso na njivi, in prst se mora dovolj izrahljati.
Ako za sad, kteri je bil pred peso, zemlja ni dovolj globoko udelana, takrat je dobro, če se dve leti zaporedoma pesa vsadi na isto njivo, ktero je treba vsako leto, če je mogoče jeseni, malo pognojiti z gnojem, ki je dobro udelan.
Gnoj, ter za kterim sadom naj se sadi pesa.
Dober gnoj dela, da zemlja več in boljši sad rodi.
Razen navadnega hlevskega gnoja je pripraven in tudi povsod lehko dobiti: pepel od drv in kostena moka. Kostena moka je posebno dobra, če se ji primeša žveplene in solne kisline.
Hlevski gnoj ima v sebi menj ali več skoraj vse reči, kterih potrebuje sladkorna pesa. Ker pa je v pćsi največ kalija in fosforske kisline, pepel pa tudi ima jako dosti kalija, in kostena moka jako dosti fosforske kisline, lehko vidimo, da sta za sladkorno peso ta dva najboljše gnojilo. Posebno dobro služita, če se primešata navadnemu in tistemu gnoju, ki se zmešan na kupih pripravlja (kompostu).
Se le zdaj po njivi potrošen in tudi tak gnoj, ki ima v sebi dosti amonijaka ali druzih reči, ktere sadež naglo kvišku žen6, kakoršen je na pr. konjski in ovčji gnoj, redi veliko n&t (perje), toda pesa po njem ne dobi zadosti sladkorja, torej se gaje zelo ali popolnoma ogibati.
Ne more se povedati nič gotovega, povsod in za vselej veljavnega, za kterim sadom bi pesa najbolje rodila; vendar kmetijske izkušnje vseh dežel za trdno uče, da ima mnogo več sladkorja v sebi taka pesa, ktera se sadi za enoletnim sadom, kakor taka, ktera pride na sam gnoj.
Pred peso je priporočati, da pride na njivo tak sadež, kteri zemljo z&njo najbolj pripravi, to je, kteri jo od plevela najbolj usnaži ter prst najbolj zrahljd, da se potem lehko obdeluje. Taki sadeži so posebno: bob, grah, gr&šica, zmesno žito, zelena živinska piča; samo večna (lucernska) in turška detelja ni dobra. Tudi rž je koristna; za njo je pćsa posebno dobra.
Zelena živinska krma se navadno zgodaj kosi, kar
136
je dobro, ker se plevel s tem pokonča, predno mu dozori seme. Ce se potlej zgodaj orje, plug poreže vse korenike plevelu, kteri potem več ne škoduje, ampak mora cel6 sam ostati njivi za gnoj.
Ker sadeži, ktere smo poprej imenovali, zemlji delajo senco in pokrov, kader je vročina ali mokrota (dež in rosa), zato ostaja prst zmerom lepo rahla, in na njej prihodnje leto rodi dobra pesa, pa tudi plevela dosti ne ostane.
Kako je sladkorni pesi zemljo pripraviti.
Sladkorna pesa ima to lastnost, da vso svojo korenino zasadi v zemljo. Naj se ji torej pri tem delu pomaga s tem, da se ji njiva globoko prekoplje ali preorje; potem bode mnogo lepša in boljša.
Orje naj se vsaj po 12 palcev globoko; toda boljše je še globokejše orati, kajti vsaka zel, vsak sadež lepše raste, obilnejše rodi, ako mu pametno obdelovanje in gnoj naklonita več rodovitne prsti. Tega ni pozabiti; zatorej naj bode plug dober, tak, da globoko orje. Koder je kmetovanje že jako napredovalo, ondod imajo samo take pluge. Zemlja naj se prvič globoko zorje pozno jeseni, in strnišče, ako ga je na njivi, naj se podorje; potem se od mraza tla razrahljajo in uleže, pa tudi jih pokrepča zrak, ki ima v sebi dosti reči, ktere zemljo redć in razprhavajo.
Spomladi se drugič orje; potem se njive precej skrbno uravnajo, in sicer z dobro brano ali z motikami,
f>a tudi  z valom,  najboljše je  s takim,   da ga človek ehko sam vlači.
Kdaj je peso saditi.
Trebe je peso zgodaj saditi, da se poprej zredi. Ako bi se počakalo gorkejšega časa, zemlja že zgubi zimsko mokroto, ktera je zel6 potrebna, da seme povsod enako kali. Seme, ktero se sadi v suha tla, slabo rasie.    Držati se je torej teh pravil:
Ako se zemlja pesi obdeluje, ko je že gorkejše vreme, ali ko je suh veter, takrat naj se tekoj tist dan semejvsadi, da gotovo skali.
Ce seme dobro skali in vzide, nadejati se je tudi, da potem lepo obrodi.
Ne sadi se pesa povsod ob enem času, ampak kakor v tem ali 6nem kraji prej ali pozneje s pomladi nastane gorkota, ter kakor leže in kakoršne so njive, kamor ima priti seme.
Koder je pomladnja gorkota hitra ter zemlja in njena leža dobra, ondod naj se začne saditi v prvih dnevih malega travna (aprila), in v tem meseci naj se to delo tudi zvrši.
Po mrzlejsih in globokejše ležečih krajih se sadi h koncu malega travna (aprila).
Kako je peso saditi.
Zrnje mora priti v jamice, ktere so po 14 dunajskih palcev na dolgo in široko druga od druge. Znamenje, kam ima priti jamica, delajo široke, nalašč za to narejene grablje, na kterih so zobje po 14 palcev na dvoje. Te grablje naj se najprvo vlačijo po dolzem in potlej po vprek njive. Kjer se črte križajo, tam se narede jamice.
Seme navadno sade veči dečki (fantje) in dekleta. Toda treba je dobro paziti nanje, ker se lehko pripeti, dasepo neskrbnosti preskoči kako mesto, kamor bi imela priti jamica, ali da se pozabi seme z zemljo pokriti.
Vsak, kdor sadi, ima po nekoliko semena v pri-pasanem zastoru (firtohu) ali v ruhi, od koder z levico jemlje po 5 do 8 zrn, da poklada v jamice, ktere mora zvesto pokrivati  s  prstjo.    Jamice,   po  2  do  poltretji
črevelj globoke, naj se delajo ali z desnico, ali pa, kar je mnogo boljše in pripravnejše, z motičico, ktero ima sadilec v desnici. Da bi se ne preskočilo nobeno zaznamovano mesto, naj sadilec najprvo vsadi ter pokrije zrnje, in potem naj z nogo stopi na pokrito seme, predno ide dalje. To ima tudi to korist, da se mokrotna zemlja tekoj prime semena, kar nekoliko dela odvzame valu, s kterim se mora njiva povsod enako povaliti precej, ko je obsajena.
Ker se pri nas debeljača (turšica) enako sadi, ne bode nikakoršne težave s peso, ako se tudi mora pri njenem sajenji paziti na več posebnih reči.
(Konec prihodnjič.)
List 18.
Gospodarske stvari.
0 sladkorni (cukreni) pesi.
Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani.
(Dalje.)
Kako je peso prvič okopati in opleti.
Ako se hoče pridelati dosti lepe pese, naj se njive usoažijo plevela in prst naj se prerahlja. To se dela z motikami, ki so po 5 palcev Široke. Da začne seme tekoj lepo rasti ter da se korenine potem zgodaj zrede, mora kmetovalec ta posel pridno in čisto opraviti. Dostikrat je samo v njegovi moči, da, ako se on ne ustraši ne truda ne stroškov, če je tudi letina slabšega vremena , pesa vendar lepo rodi, in da mu obilo povrne delo in stroške.
Torej naj se pćsa okoplje ter z okopom usnaži in opleve , kar je mogoče hitro, to je, kader je do dva palca visoka zrastla. Naj gre na njivo delavcev, kolikor more, da je posel hitreje z vršen.
Okopavanje pesi pokonča nevarni plevel, ter ji pomaga, da se poprej in bolj zredi.
Kako in kdaj je peso prepuliti in zopet okopavati.
Ce kmetovalec pesi pridno streže, naglo vidi, kako si potem lepo pomaga. Pesa iz vrlega semena dela precej dobre šopičke. Ko bi ti Šopički dalje časa ostali vkupe, tako kakor so bili vsajeni, po nepotrebnem bi pili zemljo in branili bi rasti, debeleti in sladkor delati tisti korenini, ktera je odločena, da ima ostati na starem prostoru.    Za to je treba nagle pomoči.
Jako škodljivo je, zavoljo živine čakati, da pesa veča zraste, predno se presadi, kajti korenina tiste pese, ktera ostane tam, kjer je bila, potem navadno boleha ter ne doraste, ker se je prepozno iznebila nepotrebne družbe.
Kakor se pesna nat (perje) lehko z rok6 zatne — navadno, kader je po 3 palce visoka — naj se precej presadi. Delavec naj z levico trdno prime največo peso, ter vse druge, kar jih je pognalo iz tiste jamice, naj populi z desnico, ter potlej zemljo zopet potlači nazaj k pesi, ktera ostane na starem prostoru. Kader se presaja v suši, naj prešajevalec s kratkim, na konci suličastim (špičastim) lesom, predno peso puli, zemljo ob koreninah nekoliko razrahlja, ker drugače bi se potrgala sama nat, korenina bi pa ostala in spet ozelenela.
Ce ni pesa povsod izkalila, naj se posadi drugo seme, koder je treba, ali pa, kar je še boljše in koristnejše, naj se tjekaj posade najmočnejše korene izpu-ljene pese.
Nekoliko dni potem, koje pesa presajena, trebe zopet okopavati z motikami, s kakoršnimi prvič, namreč po 5 palcev širokimi.    To delo  naj  se   po dvakrat
ponavlja, tudi po trikrat,   če je treba,   dokler nat ne skrije njive.
Ker je zdaj pesa debelejša, kakor je bila prvič, naj se tudi globočje okopava.    To koristi,   da boljše raste.
Ce tudi je plevel že zatrt, vendar okopavaj, dokler je njivo videti iz pesne nati, zlasti kader suša dalje časa pritiska.
Dokazano je, da okopavanje redi peso.
Star prigovor uči, da pesi motika daje rast in sladkor.
Okopavanje zemljo tako prerahlja, da je kakor goba, in da z lahka v se pije mokroto, posebno jutranjo roso, ktero mnoge, tanke pesne koreninice v slast po-srkavajo. Rahljanje zemlji tudi pomaga, da v prsti, kamor lehko zahaja mokrota in solnčna gorkota, razpadejo ter potem gnoje peso tudi tiste stvari, ktere do zdaj še niso bile do dobrega razperele. Kdor ne verjame, kakšno korist pesi rodi okopavanje, ta naj sam poskuša, in gotovo bode preverjen.
Kdaj je peso izkopati.
Navadno se začne sredi kimovca (septembra) pesa kopati. Poprej se tega dela ni lotiti, ker pesa največ sladkorja zredi velicega srpana (avgusta) in v začetku kimovca meseca.
Najboljše se koplje z loparji, kteri morajo biti železni , ter vsi podobni navadnim žitarskim loparjem, tedaj ne smejo na konci biti jeziku podobni.
Izruvano peso naj otroci snažijo prsti, in tesno pri polti naj ji z nožem odrezavajo nat.
Nat je dobra živini za krmo. Tudi ne škoduje, ako jo pustiš na njivi, da se podorje in takisto zemlji precej vrne nekoliko izgubljene moči.
Po Kranjskem je slaba navada, peso, dokler še raste, obirati, da se nat živini daje. Veče nepameti je ni od te; kajti nobena reč pese bolj ne ustavlja, kakor če se ji nat obere. Premodri stvarnik ni nobene reči ustvaril, ne vćdi zakaj, vse ima svoje velike in važne vzroke. Vsi umni gospodarji, kteri sade peso, povsod ostro skrbe in pazijo, da se ji ne vzame zavetje, ktero ima od narave (nature).
Ce izkopane pese ne moreš precej z njive domii vzeti, pa Če se je bati mraza, spravi jo na kupe, ki so zdolaj na štiri ogle narejeni in zgoraj zašiljeni (pirami-dasti), pa jo nekoliko palcev na debelo pokrij s prstjo, in tako se ti lepo ohrani čez vso zimo. Kopica ne sme biti na tleh nad 5 črevljev široka, ne nad 4 črevlje visoka, a dolga naj bode, kolikor hoče. Pesa se večkrat vname, ako je kopica predolga in preširoka. Kader pesa ostane vso zimo na kupu, trebe večkrat pogledati, če morda ni začela kje goniti. Ako je bila mokra letina, posebno rada gnije.
(Konec prihodnjič.)
O sladkorni (cukreni) pesi.
Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani.
(Konec.)
Kteri so pesni in njenega semena sovražniki.
Sladko pesno seme radi jede ali objedajo nekaki mali črviči z dosti nogami; nektero Jetino, če je vreme zanje, njih je mnogo v zemlji. Časi jede peso tudi črvje navadnega hrošča (kebra); ti so še cel6 velicega travna (maja), rožnika (julija) nevarni koreninam. Tudi nekak rjav črv , ves podoben tistemu, ki se nahaja v moki, rad je seme.
Da se pride tem sovražnikom v okom, kolikor je mogoče, ne smeš nikoli se semenom skopovati, kader se sadi, da potlej ni trebe toliko dosajati; izpod 5 do 8 zrn naj nikdar ne pride v eno jamico. To je na eno oral [joh] (1600 štirj. sežnov) po 12 do 15 funtov.
Koliko je stroškov z obdelovanjem.
Po Kranjskem se navadno plačuje delavca po 30 do 40 krajcarjev na dan. Po tej ceni pride za kopanje ali oranje, za poravnavanje prsti ali za vlako z brano, za valjenje z valom, za prekrižavanje z grabljami, za sajenje, za drugo valjenje z valom, za o kopa vanje in snaženje na eno oral (joh) po 16 do 20 gold.  stroškov.
Koliko se pese pridela.
Kdor pesi streže, kakor smo mu tukaj razložili, tak je pridela, če je kolikaj letina, na eni orali (na 1600 štirjaških sežnih) po 300 do 400 centov. Nektera leta se je pridela tudi več, ali to je samo časi, pa malokdaj.
Konec.
Zdaj še opominjamo, da je pri nas na prodaj cent pesnega semena po 50 do 55 krajcarjev; po taki ceni ga ni dobiti nikjer pod našim cesarjem. Kakor je bilo rečeno že v predgovoru, nam je samo do tega, da bi se kmetovalci pese poprijeli, in da bi jo saditi vsaj po-
skušati začeli. Kader se to zgodi, potem se pesa tudi pri nas povsod vdomači, kajti že po prvih posku-šnjah se mora preveriti vsak umni kmetovalec, da tudi v najboljši letini nobena druga poljščina ne obrodi toliko Čistega dobička, kakor pesa, pa ko bi njene korenine tudi prodajal samo po 35 doj45 krajcarjev cent, kakor ima ceno po Ogerskem in Ceskem (Pemskem). Tudi bode videl, da pesi slabo vreme menj škoduje, kakor kteremu koli druzemu poljskemu sadu, in da je dobiček od nje vselej zagotovljen.
Ako ta ali ta kmetovalec, kteri se misli poprijeti pese, morda želi kako reč še bolj ter na tanko zvedeti, prosimo ga, naj se naravnost k nam obrne.
Tudi vselej lehko vsak sam pogleda, kako mi s peso delamo na svojem kmetovanji pri Ljubljani in na Razsupljem pri Smarii.
Najboljše seme prodajemo v ta kup, kolikor imamo sami stroškov ž njim (po 25 krajcarjev funt), samo da se nam potlej mora pridelana pesa dajati po tej ceni, kakor smo jo zgoraj imenovali.
O tej priliki opominjamo, da prodajemo posebno dobro
seme sladkornega korenja.
Korenje, kakorŠno se prideluje po Kranjskem, ni dobro. Preverjeni smo, da bode že po prvi izkušnji prihodnjič zmerom naše seme sej al vsak kmetovalec.
Korenje iz našega semena je zelo prijetno in dobro za prikuho, pa tudi za živinsko pičo je dosti redilnejše, ker je boljšega plemena. Mi kupujemo zmerom korenje iz našega semena , ko nam bi ga kdo še toliko pripeljal, in plačujemo ga skoraj še enkrat draže, kakor tukajšnje navadno korenje, ki ni za našo rabo.
152