izhaji t Ltnblfsn! torefe, čstrtafc In soboto.
Ntlroinina za s Mtro-ojrske kraje k celo lato 14 K,za pol le;.i 7 S; lai'.<3trtista 3'50 K; ma<8?no V20 K, ra Namijij* *a pol leta 7'90, «a četrt Sela 4 K; *a Ameriko x& oo' leta 9 50 K za četrt leta 4'SO S.
88. štev.
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
P**S!MW«* AtairSifca S9 v.
Stki*maclj« n p»ik*i»* pmt«. Xtin&!tirxn* pizu* *» st »pt»-2«kej»Ul n s* mtftj«, j»aes*y.	ptilt-vrrtiu
(iiriju* 33 mm) n **kr»l 10 fin,, v»«)rnt M fogrrar«.
V Ljubljani, v torek, dne 24. avgusta 1909,
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravniStvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Slike Izza zidovja.
Pred kratkim se je poročalo, da so kasnjenci v ljubljanskem garnizijskem zapora revoltirali, da so pobili, kar jim je prišlo t roke, da pa posameznosti niso znane. Kadar se zgodi kaj takega, je gotovo, da so morale kakršnekoli neznosne razmere pritirati upornike do skrajnosti; zakaj samo obup mora navesti ljudi, ki so popolnoma v tujih rokah, na to, da se spuntajo, vedoči, da ne morejo zmagati. V hiši, ki je zanemarjena in zaprta na vseh straneh, z golimi rokami, brez vsake zunanje pomoči, morajo vedeti, da so njihovi pazniki, katerim so na razpolago puške in bajoneti, tako močni, da lahko ukrote svoje jetnike kakor hočejo. Tudi vedo, kako okrutno strogi so «Kriegs-artikli* in kako nedvomno sledi vsakemu znamenju upora brezobzirna kazen. Če se vzlic temu postavijo po robu, jih mora na to nagniti že huda sila.
Dognati, kaj se godi za stenami vojaškega zapora, ni lahka reč; zakaj tak dom je po navadnih potih nepristopen in v njem je ohranjen ves absolutizem srednjega veka. Ves zistem vojaške pravice je še tak, kakršen je bil v davni dobi, ko niso sinovi ljudstva polnili vojaiiuic, temveč je bila sol-dateska uniformirana, kupljena četa malopridnežev in pustolovcev, med katerim je le železna disciplina mogla varovati red. Izpreminjala se je država, izginil je absolutizem, razvija se demokracija, človeško dostojanstva se boljinbolj priznava, modernizirajo se vsa javne inštitucije, toda vojaški kazenski pojmi aa neizpremenjeni. Kakor nasledstvo svete inkvizicije m svete feme štrli v novo dobo stari vojaški kp.zenski proces, ki ne pozna javnosti, ne ustmene razprave, ne strogo ločenih funkcij, ne obširne obrambne pravice obtoženca. Vse je starinsko in r.astarelo, našim nazorom tuje in neznosno v vojaški justici, kdo bi se čudil, da je tudi izvr-
ševanje vojaških kazni po modernih pojmih barba-rično in da prižene človeka naših dni lahko v obup P
In res so razmere v ljubljanskem garnizijskem zaporu take, da se mora civilna duša zgražati ob njih. V parlamentu se bodo morala pač zahtevati natančna pojasnila o teh razmerah in zahtevati se bo moralo, da se dd ljudskim zastopnikom prilika, prepričati se o njih. Nam seveda niso vsa vrata tako odprta, da bi mogli kontrolirati razmere in dogodke v sivi hiši kakor bi radi. Ljudstvo pa ima sveto pravico izvedeti, kako se ravna z njegovimi sinovi in ljudskim zastopnikom tudi garnizijski zapor ne sme ostati nedotakljiva skrivnost.
Kar nam je bilo mogoče izvedeti, podamo vsaj deloma javnosti v sledečih slikah.
*
O	prostorih v ljubljanskem garnizijskem zaporu smo dobili opis, ki naravnost kriči po natančnejših podatkih. Na vsak način so razmere v tem pogledu prav žalostne in ces. in kr. konji imajo menda povsod boljše in bolj higienične prostore nego tukaj ces. in kr. vojaki. Po deset jetnikov je v eni celici, ki ima edino 50 centimetrov široko, zamreženo okence, tako da ni v celici nikdar prave dnevne svetlobe. Mnogo jetnikov mora trajno prebivati v teh prostorih, ker ne dobe nikdar zunanjega dela. To se sicer ne vjema s predpisi, a je tako, le ne ve se, zakaj. Toda to so še saloni v primeri s prostori za samotne zapore (Einzelarrest). To so prave kletke, ki so napravljene tako, da je ena celica razdeljena v tri dele, po 2 metra dolge in l1/* meter široke, popolnoma brez okna. V taki kobači mora jetnik bivati po cele dni, ker mu tudi navadni enourni izprehod na dan ni dovoljen. In če je tri do štiri dni v samotnem zaporu, pride iz njega napol slep, ves bled, oslabel in postaran.
Sicer je pa tudi izprehod ostalih jetnikov prava ironija, zlasti v higieničnem oziru. Na dTO-rišču, ki služi temu namenu, je nekoliko velikih kurnikov, iz katerih prihaja neznosen smrad. Kakor da bi bilo tega še premalo, pa stoje včasi po
cele dni tiste znane grde posode za odpadke tukaj na žgočem solncu in kužijo zrak, da prihaja človeku slabo, če ga mora dihati. Verjetno je, da ni izprehod v taki okolici skrepčilo, ampak grozna muka.
Tudi jedilne posode so take, da se človeku, ki je količkaj vajen snažnosti, studi jed iz njih.
Z jetniki se ravna tako, kakor da bi bil vsakdo, ki ga je usoda vrgla v to hišo, človeški izmet in nepoboljšljiv lopov. Do zadnjega časa je gospodoval v zaporih ječar (profos) Viszt, ki ga imajo splošno za človeka brez usmiljenja. Pripoveduje se pa, in kakor kažejo mnoga znamenja, je stvar zelo verjetna — da ima žezlo v garnizijskem zaporu njegova žena, ki ?aa biti še vse bolj <energična» od njega. Da je zmerjanje pri vojakih zelo razširjeno, je stara reč. V ljubljanskem garnizijskem zaporu je pa ta umetnost na najvi^ji stopnji in besede kakor «osel» «gauner», «šuft» i. t. d. odmevajo ves dan po teh prostorih, letniki morajo opravljati dela za vojno preskrbo-vališče, ne da bi se kaj vprašalo, kakšen poklic in kakšne sposobnosti da imajo in kaj da znajo. Šivati morajo rjuhe, pokrivala, slamnjače. A če vojak z najboljšo voljo ne more opraviti dela tako kakor na stroju, pride takoj raport in vsakovrstne stroge kazni. Ali pa citira profos sveto pismo: Kdor ne dela, naj tudi ne je — in to pomeni, da se grešniku res odtegne hrana. V tem pogledu se sploh prezirajo vsi predpisi in se ravna kruto. Določeno je, da si sme jetnik, če ima kaj denarja, dvakrat na teden kupiti priboljšek k hrani. A kaj pomeni predpis, če noče profos, ki kratkomalo izbriše prosilca z liste?
Do zaslužka jetnik sploh no pride, ker se profos ne zanima za to. Ljudje morajo opravljati aamo erarična dela, za katera se ne izplačuje zaslužek moštvu, temveč se baje povračuje erarju. Sicer je pa ta reč vendar nekako skrivnostna; zakaj če jetnik po celo leto pridno dela, pa vendar se zasluži niti vinarja, se to nikakor ne vjema a predpisi in baje tudi ne a prakso po drugih
PODLISTEK.
Ko so bele rože vzcvetele . . .
Dalje.
Rože so dehtele in mesečina se je prelivala po strehi, po visokem	zidu,	po	drevju	in po
grmovju; od nekod iz daljave so prihajali zvoki godbe; topli vzduh je trepetal, v grmovju se je oglašal slavček in vse	to se	je	nekako	čudno
mešalo... Ako blodi Amor še po svetu, je bil gotovo skrit v kakšnem grmu. Morda pa je plaval v zraku, saj se zna mali zlikovec narediti nevidnega. Tudi njegove puščice se ne vidijo, a čutijo se.
Hermanu in Liziki	so že	tičale v srcih. Tiste
rdeče stvarce v njunih	prsih	so	morale	biti že
vse obstreljene in prestreljene . ..
Sedela sta tam v vrtu, šepetaje ... Zaljubljenci v taki noči samo šepečejo. To je tradicionalno, pa je tudi naravno. Vse okoli je tako tiho, kakor bi se zibale čarovne tajne po luninih žarkih in po trepetajočem vzduhu. Nočni mir objema duše in človek sluti, da bi s svojim glasom motil nekaj svetega, česar ne razume, a kar je tu, v njegovi bližini, v tej noči, v tej ti-Sini.,. Slavčeva pesem, zvoki godbe, murčkov glasek, celo rezgetanje žab ni neumestno. Glasna
človeška beseda pa nikakor ne sodi v tako mesečno noč.
Oh, koliko sta šepetala. Nočni veter, ki ju je poslušal, mi je vse povedal, a jaz ne izdam ničesar. Ljudem se zde zaljubljeni pogovori smešni
Druzega pa nista govorila.
Kaj bode jutri ? Kaj pojutrišnjem ? ... Aj, ljubezen jima je tičala že pregloboko v srcu, da bi vpraševala take reči. Saj še on ni mislil, da počiva njegova desnica okrog vratu priproste delavke. Ona pa je bila srečna; saj ji je bil povedal, da jo ljubi. Prava ljubezen sodi po sebi in Lizikina logika je bila čisto enostavna.
— Ako me ljubi, me mora tako ljubiti, kakor jaz njega. Saj drugače ni mogoče. In jaz ga tako ljubim, da ne bi mogla živeti brez njega. Torej tudi on ne more živeti brez mene. Ljubezen je taka. Ako bi bila drugačna, bi ne bila ljubezen.
— Čuješ. Ali me ljubiš? — ga je vprašala.
On pa jo je pogledal z blaženim pogledom,
močneje jo je privil k sebi, na uho jo je poljubil in ona je slišala tihoten, nežen šepet:
— Ljubimi Ljubimi
To je moralo biti resnično. Saj ni mogoče, da bi vse lagalo: njegove besede, njegovo oko, njegov glas in tisti ogenj, ki plapola v njem, ki ga tudi ona čutil
Česa naj torej Se želi, kaj naj zahteva?
Ljubi jo I S tem ji je povedal vse. Vse, vse...
Nekaj časa sta molčala. In v tem molku je bilo tisoč besed.
Konečno je ona smehljaje dejala!
— Til Jaz te tako ljubim, da bi umrla, ako bi izgubila tvojo ljubezen.	,	)
On jo je lahno udaril po ličil.;
— Kaj govoriš tol — in onjLjga je poljubila.
Oh, takrat so bele rože cvetne 1 Cvetele 1
Jokal bi se, ker vam ne morem opisati, kako
je to, kadar rože cvet6 ...
Koliko sta si molčč povedala! In potem sta se razšla. Ona je krenila domov s svojo veliko, veliko srečo, ki jo je opajala... On se je sprehajal še nekaj Časa po vrtu.
— Neumnost! Menda so vsa dekleta taka. Kje se neki nauče takih fraz? Da bi umrla, ako bi izgubila mojo ljubezen! Znanost je dokazala, da se to ne dogodi. Medicina. Od ljubavne boli srce ne poči. Saj bo tudi meni težko. Pa proti deroči vodi se ne more plavati. Ako bi izgubila mojo ljubezen! — Moj Bog! Jaz bi ji to ljubezen ohranil, a tega ji še ponuditi ne smem. Njej ne ... Kakšni drugi ? ... A ona je vse drugačna, kakor so druge. To sem že izpoznal. Kdo ve, kaj bi storila, ako bi ji rekel, naj... ah, kaj! Že pozabi. Tudi jaz bom moral pozabiti in če jaz ne umrem, ostane tudi ona živa. Konec prih.
garnizijskih zaporih. V Ljubljani jetnik še igel; gumbov i. t. d. ne dobi, če prosi zanje. Ce pa mu manjka gumb na hlačah, ali na srajci, je pa takoj zopet raport. In kazen je neizogibna.
Strokovni pregled.
Rndarskia organizacijam!
V zmislu sklepa revirnega odbora se cenjenim podružnicam in vplačevalnicam Unije rudarjev južnega revirja naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 5, septembra 1.1. ob 9. uri dopoldan v Trbovljah
revirna konferenca
s sledečim provizoričnim dnevnim redom:
1. Organizacija in taktika.
2. Posvetovanje o predlogih Unije za unijski zbor.
3. Rudarski strokovni Ust.
4. Volitev revirnega odbora.
5. Volitev delegatov za unijski zbor.
6. Raznoterosti.
Prostor, kjer se ima vršiti konferenca in vse drugo, se cenj. podružnicam in vplačevalnicam pravočasno naznani.
Podružnice in vplačevalnice imajo pravico poslati po enega delegata na konferenco. Prosi se torej, da izvolijo podružnice in vplačevalnice čim-preje delegate ter jih naznanijo do srede, dne 1. septembra rudarskemu tajništvu v Trbovljah.
Sodrugi, ki pridejo iz oddaljenih krajev in bi bUi primorani v Trbovljah prenočevati, naj naznanijo to sodr. Ig. Sitterju v Trbovljah.
Revirni odbor.
Strokovne organizacije, pozori V četrtek, 26. t. m., zvečer ob 8. uri se vrši seja strokovne komisije, h kateri naj pa pridejo poleg delegatov tudi vsi odborniki organizacij, ker se gre za obravnavo važnih predmetov. Prosim torej, naj nihče ne manjka. Lokal: čitalnica v Šelenburgovih ulicah 6/II.	Anton	Kristan, strok, tajnik.
Stavkati so pričeti v četrtek zjutraj vsi uslužbenci električne železnice Matulje-Opatija-Lovrana, ker ravnateljstvo noče upoštevati njihovih želj in zahtev.
Gospodarski pregled.
»Konzumno društvo za Ljubljano la okolico*
opozarja vse konsumente Ljubljane in okolice, da se zapisujejo nori člani vsak dan v pisarni v Še-lenburgovi ulici 6/II ter v prodajalnah na Glincab, v Spodnji Šiški in v Vodmatu. Vstopnina 1 krono, delež 20 kron.
Domače vesti.
—	Selaka zdravnika v Ljnbljaal bosta dr. Jernej Demšar in dr. Mavridj Rus. Tako je v tajniški skienil-občinski svet. In tako poroča brez opazke dnevno časopisje. Zato se pa lahko sliši tem več opazk med občinstvom in zlasti v zdravniških krogih. Šolska zdravnika bosta imela pregledovati otroke in menda skrbeti za otroško higieno. Zato so »nemerodajni* ljudje mislili, da bi biti za tako službo najbolj sposobni otroški zdravniki, katerih je tudi v Ljubljani nekoliko. Ce smo prav poučeni, je eden izmed pjih tudi kompetiraL Mi sicer nimamo zveze s tistimi, ki so imenovani, ne s tistimi, ki so odklonjeni in z osebnega stališča bi nam bilo prav vseeno, naj je dobil mesto ta ati oni. Vendar pa se zdi tudi nam, da je v dobi speciatiziranja vsega zdravilstva razlika med zdravnikom In zdravnikom. Ljudje ne kličejo okulista, da bi pomagal, če je težak porod in ne ginekologa, če ima bolnik ta* bes. In tako ri ljudje belijo glave, kakšni modri razlogi so napraviti ljubljanske mestne očete, da izročajo skrb za zdravje šolskih otrok specialistu za sifilitologijo. Menda bi klicati otroškega zdravnika, če bi šlo za težke dermatološke slučaje. Hudo-mušneži pa pravijo, da zdaj razumejo, zakaj da ljubljanska občinska uprava sploh boleha.
—	Ko so bili klerikalci v manjšini v kranjski deželni upravi, ni bilo ljudi s tako modernimi reformatoričnimi nazori, kakor so jih imeti katoliški «demokratje». Kar revolucionarni so biti včasi in stari deželni odbor je dobival od »Slovenca* take zaušnice, da so odmevale od gorenjskih sten. Posebno deželne dobrodelne zavode so imeti na dnevnem redu in kdor jih je poslušal, je moral muliti, da prekose kranjske uredbe na polju zdravstva L t. (L vsaj vso avstrijsko prakso. Reforme bi bile resnično potrebne, zakaj naše bolnišnice, blaznice, hiralnice i. L d. niso le »nekoliko zaostale*, temveč so razmere v marsikaterem oziru kar škandalozne. Potrdila za to trditev najdemo v klerikalnem časopisju dovolj. Seveda v številkah iz prejšnih let Sedaj so pa klerikalci gospodarji v deželi in kar so nekdaj kritizirali, bi bilo zdaj čas izboljšati, kar so obljubovati, bi bilo treba izpolniti. Bralci «Slovenca» nemara mislijo,
da se je že zgodilo, zakaj kritike so utihnile v klerikalnih predalih in graja, ki je nekdaj tekla kakor veletok, je popolnoma usahnila. Toda zgodilo se ni nič druzega, kakor da so klerikalci danes gospodarji in da je klerikalno časopisje vsled tega dolžno hvaliti, kar je nekdaj grajalo. O radikalnih reformah se pa nič več ne govori in Šukljetov deželni odbor se izgovarja prav tako kakor se je izgovarjal Detelov: Denarja ni. O blaznici na Studencu se je nekdaj toliko pisalo, da so začeli vsi vrabci čivkati, da je treba tam vse od tal preurediti. Vsi nekdanji reformistični načrti so se pa sedaj skrčiti tako, da bodo na Studencu nekaj dozidali, s čimer se bo samo povečala dosedanja ječa. O razmerah v deželni bolnišnici se slišijo reči, ki lahko razburijo najmirnejšega človeka. Omenimo naj le en slučaj, ki je posebno značilen zaradi tarnanja, da ni denarja. Neki zdravnik je hotel, naslanjajoč se na svoje stike s klerikalnimi bogovi, dobiti v bolnišnici vodilno mesto. To pa bi bilo le tedaj mogoče, če bi se izpodrinil jako znan zdravnik, Id je na glasu kot strokovnjak in uživa tudi med občinstvom velike simpatije. Operacija bi bila vendar kočljiva. Ambicioznemu zdravniku so torej obljubili, da se ustanovi zanj poseben oddelek. A ko so začeli računati, se je izkazalo, da bi bila stvar predraga in mladi doktor je bil imenovan za asistenta, odnosno za titular-nega ordinarija, kar je nekaka »šarža za silo*. To mu pa nikakor ni bilo prav, pa je vrnil dekret deželnemu odboru, češ, on hoče biti vodja, ne pa pomagač. Pravijo, da od tega časa tudi ne hodi v bolnišnico; deželni odbor, ki nima denarja, pa dela kakor da ne ve ničesar o vrnjenem dekretu in o štrajku, pa plačuje gažo, kakor da ni nič. In ker imajo klerikalci v deželnem odboru večino in ker se zanašajo na svojo večino v deželnem zboru, je vse prav in v redu.
— Proti odloku deželnega odbori, s katerim se razveljavlja sklep o prodaji mestnih zemljišč ob Dunajski cesti, vloži mesto rekurz na upravno sodišče. To je predlagal dr. Tavčar na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta in predlog je bil soglasno sprejet. Svoje stališče je označil dr. Tavčar tako; »Deželni odbor se je postavil na sta-lišče, da se gre za L zv. glavninsko premoženje občine, akoravnoje vendar vsakomur bilo že od nekdaj jasno, da je občina napravila to transakcijo, ne da pomnoži glavninsko premoženje, temveč da omogoči hitrejši razvoj mesta na tistem svetu. Razlogi deželnega odbora so popolnoma neutemeljeni. Pred leti je bil enak slučaj: mesto je kupilo Del Cottov svet na Poljanski cesti in že takrat se je to vprašanje razmotrivalo in finančna proku-ratura, dež. vlada in dež. odbor so biti vsi tega mnenja, da se tu ne gre za glavninsko premoženje. Če se bivši erarjev svet ob Dunajski in Franc Jožefovi cesti smatra kot glanvinsko premoženje, se ne bo prodal niti v 10 letih. Iz tega slučaja pa je jasno videti, da v dež. odboru kranjskem niso merodajni stvarni argumenti, temveč politična strast Da se končno reši vprašanje glede g 81. občinskega reda, predlaga rekurs na upravno sodišče.*
— Zanimiv poalv objavlja zadnji »Učiteljski Tovariš.* Sestavek, ki je značilen za sedanje razmere na Kranjskem se glasit Tovariši abiturientil Bliža se čas, ko boste prosili za učna mesta na Kranjskem. Vem, da marsikdo želi ostati v svoji domači deželi, dasiravno sliši dannadan, kako slabo se godi učiteljstvu. Ze dlje časa služim v tej kronovini, ki je na žalost cele države in »kjer bra-toljublja so strti altarji* in vsako leto se spominjam v tem času mladih tovarišev, ki silijo in prosijo za mesta, na katerih gotovo ne bodo srečni, Od tedna do tedna pričakujem, da se oglasi kak starejši tovariš v našem listu in posvari mlade tovariše pred to deželo Liliputancev. Ker ni glasu, vas tem potom svarim jaz in prosim: Ne na Kranjsko 1 Bojkotirajte to deželo, ki je po svojih ljudskih zastopnikih do največjih krivic sovražna šoti in učiteljstvu. Do našega dež. šol. sveta nima noben učitelj več zaupanja, tudi naj čistejši ne! Ta oblast je zmožna storiti vse, da koga uniči in ne pozna ne cerkvenih, ne državnih postav. Učiteljstvo ji je politiški sovražnik, Iti ga je treba vkljub Kri-stovim naukom in vkljub državnemu zakonu, da je vsak državljan lahko svobodnega politiškega prepričanja, uničiti. —■ Tudi kdor čuti v sebi moč, da bo lahko vse to potrpel in se protivil krivicam, naj si le misli: Krivično in zahrbtno orožje premaga največjega junaka. Povem vsem že naprej, da s temi ciganskimi plačami ne boste nikoli in nikjer izhsgali. Kdor nima vsako leto od doma par stotakov, naj računa kar naprej z dolgovi. A ko boste uvideli, da se mučite zastonj in vam drugi še podirajo, kar vi zidate — potem ste z zadovoljnostjo in s srečo pri kraju. Pojdite na Štajersko, Goriško ati tudi na Koroško, magari v Abe-sinijo ati kam drugam — le na Kranjsko nel Naj vas ne motijo razne obljube ati upanje, da se razmere izboljšajo I Ge se par let ne oglasi skoro noben prosilec za Kranjsko, potem se zna kaj iz-premeniti, a dokler bodo videti, da dobivajo dosti krme, se bodo še veselili svojega nečloveškega delovanja. Le v nesrečo nel V vsakem drugem stanu boste imeti mirnejše življenje kot pri nas. Koliko učiteljiščnikov gre dandanes v druge stanove, n. pr. k vojakom, k pošti, železnici i. L d. ličite si sreče kjerkoli, povsod jo boste našli prej kot v našem stanu; krive so vsega tega naše »krščanske*
razmere. Radoveden sem in pazil bom, koliko odmeva bodo našle te dobromisleče vrstice. Če dosežejo svoj namen, jih bom vesel jaz in blagrovali jih boste tudi vi. Podpisal bi se s polnim imenom, a vem, da bi me naš pravicoljubni dež. šol. svet nagradil za to s kako občutljivo kaznijo.
Dobroželeč tovariš.
— II. laapni sestanek slovenskih ivobodoml-lelcev se vrši v nedeljo, dne 5. septembra v Narodnem domu v Ljubljani. Začetek shoda je točno ob 9. uri. Popoldne bo nadaljevanje referatov in debata. Zaupnega sestanka se morejo udeležiti vsi oni naši somišljeniki, ki imajo že legitimacije od lanskega leta, drugi pa si jih morajo pravočasno preskrbeti, ker je vstop dovoljen le na vstopnico. Kdor želi legitimacije, naj se obrne na uredništvo »S. M. > in pošlje znesek 1-20 K, za kar dobi na sestanku zgotovljeno vstopnico. Vsi dopisi naj se naslavljajo na uredništvo »Svobodne Misli*, Praga-Vino-g v a d i, le zadnje dni naj se izvoli naslavljati na »S v o b. Misel* Ljubljana, poštno ležeče. Krajevne skupine S. M. in druge svobodomiselne korporacije tejr.društva naj izvoli j o posla ti svoj edeleg at e na sestanek v kolikor mogoče obilnem številu! Z ozirom na današnjo situacijo in klerikalno despot-stvo pač ni treba omenjati še posebej, kaj je dolžnost svobodomiselnega Slovenca. Zatoraj podpirajmo in razširjajmo kulturno delo Svobodne Misli.
Slovenska sekcija Svobodne Misli.
— Pgdraženje lita. Žitne cene na trgu v Budimpešti so se iznova zvišale. Ogrskega žita prihaja zelo malo na trg, največ ga je iz Rumunske. Tudi cene koruzi so se izdatno zvišale, kar seveda vpliva tudi na žitne cene.
— Upor v garnizijskem upora. Torkov »Slovenec* ima sledečo vest: Včeraj proti večeru so se uprli v garnizijskem zaporu kaznjenci. Razbiti so vse, kar so mogli, posode, vrata i. t. d. Kaznjencev je okrog 40 ; domača straža ni zadostovala, tako da so morali poklicati asistenco 27. pešpolka. Vzroka nismo mogli dosedaj poizvedeti, mislimo pa, da morajo vladati v garnizijskem zaporu prav idealne razmere. Govorilo se je nekoč, da je imela tam glavno besedo soproga prejšnjega profosa Ven-delina Vitszta, katerega je pred več dnevi zadel mrtvoud in ki leži sedaj v vojaški bolnici. —- Lepo in prijetno v garnizijskem zaporu ni — pošten človek bi v njem ne zdržal 48 ur, priznati pa tudi treba, da so med kaznjenci nekateri pravi tipi, kar dobro vedo vsi prostovoljci 27. pešpolka, ki so kdaj bili v zaporih za poveljnika straže. Res pa je tudi, da je soproga prejšnjega profosa razvila v zaporih pravcati protekcijski sistem.
— Kureča. Dne 16. t. m. se je zgodila prt mlatitvi v Marijanišču v Ljubljani strašna nesreča. Delavcu Karolu Nachtigalu, ki je podajal snope v mlatilni stroj, je po neprevidnosti padel slamnik v mlatilni stroj med kolesja; Nahtigal je naglo posegel za njim, a v istem trenotku so mu pograbila kolesa obe roki ter mu odtrgala desnico pod komolcem in levico pod ramo. Ranjenca so hitro prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Pod TOlOm. Ko se je 38 letni posestnik Jakob Jerančič iz Dobrunj peljal od »Rdečega križa* čez železniški prelaz na barje, se mu je splašil konj in sneli sprednji kolesi. Pri tem je Jerančič omahnil z voza in padel pod os. V tem mučnem položaju ga je konj vlekel kakih 120 m pod osjo naprej ter ga silno poškodoval. Na rokah mu pri prstih štrle kosti iz kože, glavo ima zadaj popolnoma olupljeno. Kopja so nato ustavili, ponesrečenca pa, ki je bil popolnoma nezavesten, je za silo obvezal zdravnik g. dr. Illner, potem so ga pa odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— 500 kg letak kol železa je padel v tovarni na Javorniku na Gorenjskem v pondeljek Zjutraj na 24 let starega tovarniškega delavca Andreja Smoleja s Koroške Bele in ga ubil Zapušča bolno ženo in tri otroke.
—- Povozil je vlak v torek ob pol treh zjutraj v Kranju Janeza Bajžejja iz Stražišča,
— Mrtvega dečka so izvlekli v četrtek iz So* činega kanala, ki vodi v tovarno v Zdravščino. Deček, ki je bil star okoli 12 let, je utonil pri kopanju.
— Mrtvo tmplo je našel minule dni neki pastir na levem bregu Soče na Kobaridskem. — Oblastvena preiskava ]e dognala, da o kakem zločinu ne more biti govora, zaraditega ne, ker so pri mrtvecu našli ves njegov denar. Po papirjih, ki jih je imel pri sebi, so ugotoviti njegovo identiteto. Imenuje se Rudolf Vulč, doma iz Gez-Soče, 37 let star. Bil je namenjen na božjo pot na Sv. Goro.
— Neareča v ladjedelnici pri av. Marka pri Treta. V soboto ob 8. uri in pol zjutraj je šel kakor navadno vsaki dan, delavec Matej Strajn, star 69 let, rodom iz Miljskih hribov, stavit pa* sove na transmisije strojnih koles, kjer režejo takozvane »lamarine*. Ko so kolesa že tekla, jo stopil ubogi delavec na lestvo. V hipu, ko je stavil pas na strojino kolo, mu je zgrabilo obleko in g* toliko časa vrtelo in tolklo, dokler ga ni vsega raz-mesarilo. Noge mu je odneslo 6—7 metrov daleč, kosti se je našlo 60—70 metrov daleč, a ostali deti telesa so padali deloma v stroj, deloma oko« stroja. Ko so čuti delavci nenavadno šumenj® * stroja, so pritekli od \seb strani tez prestrašeni
zrli v razmesarjenega tovariša. Stroj so takoj usta* vili, ali rešiti ga itak ne bi mogli, ker je stroj z vso naglostjo tekel. Strajn je bil 40 let v tej službi. Zapustil je pet odraslih otrok.
— Ladjedelnica v Tržiču. Govori se, da namerava vlada nakupiti ladjedelnico v Tržiču in jo spremeniti v ladjedelnico za bojne ladje. V tej zadevi se je baje mudil zadnje dni v Tržiču admiral grof Montecuccoli.
— (NUnnj« vojakov pri valili ta manevrih. Državno vojno ministerstvo je izdalo odredbo, s katero se zaukazuje poveljnikom, da takoj naznanijo vsako odiranje in oškodovanje vojakov, katero tako radi izvršujejo krčmarji in trgovci nad vojaki pri vajah ali manevrih, političnim oblastim za nadaljne korake.
Zadnje vesti.
Nacionalistične rabnke.
Dunaj, 23. avgusta. V celoti je bil včerajšnji dan mirnejši nego se je pričakovalo. Oblasti so storile velike priprave, da se varuje mir. Bilo je pač na Dunaju, Poštorni in še ponekod po Moravskem nekoliko demonstracij in rabuk, toda nikjer se niso razvili tako veliki izgredi, kakor je bilo pričakovati po pripravah na češki in na nemški strani. Sokolska slavnost v Poštorni je bila prepovedana. Namesto nje je bil shod, na katerem so govorili Kalina, Anyž in dr. Hajn. Popoldne so prišli Nemci, ki so imeli ob 3. svoj shod, na katerem sta govorila poslanca E is enhut (krščanski socialec) in Pittner (nemški nacionalec.) Tudi načelnik na papirju obstoječe <nemško-nacionalne železničarske organizacije*, neki Gattormayer, se je štulil vmes. Ko so odhajali moravski Slovaki, je žandarmerija zaprla cesto cesarja Fran-Josipa, da ne bi moglo mariirati mimo nemškega zborovališča. Žandarmerija je stala med Nemci in Cehi, ki so si pač vzajemno žugali in se psovali, a si niso mogli do živega. Zvečer, ko so se vrnili dunajski Čehi domov, je nekoliko nemško-nacionalne mladine priredilo v Praterstrasse »demonstracijo*, ob kateri je bilo nekaj krika, pa tudi nič posebno hudega. V Hernalsu so imeli češki Sokoli popoldne v gostilni «Pri mestu Budjejovicah* veselico. Pred lokalom je nekaj nemško-nacionalne tepčarije tulilo rajnsko vahto, sicer ni bilo nobene nesreče. — Na tako-zvani «Kreuzeicbenwiese* je bila popoldne mala češka veselica. Tudi to je hotelo kakih 200 nemških nacionalcev motiti. Policiji so dali opraviti, pa posebno hudega tudi tukaj ni bilo.
Krečansko vprašanje.
Carigrad, 23. avgusta. Turško-grški spor je poravnan; turški ministrski svet je izjavil, da je odgovor grške vlade zadovoljiv. Govori se, da se je ministrski svet tudi posvetoval o predlogu, ki ga poda turški vlada zunanjim silam z zahtevo, da se napravi sklep o režimu na otoku. Nadalje se je ministrski svet posvetoval o skupni noti varstvenih sil, ki obsega izjavo, da bodo, če nastanejo med Turčijo in Grško diference radi Makedonije, se potrudile, da jih prijateljsko poravnajo.
Dunaj, 23. avgusta. Grško poslaništvo je dobilo naznanilo, da se je turška vlada zadovoljila z zadnjo grško noto.
Carigrad, 23. avgusta. Ministrski svet ima pojutrišnjem sejo, da se posvetuje o odgovoru na kolektivno noto varstvenih sil.
Carigrad, 23. avgusta. Minister za mornarico je izjavil, da ostanejo turške ladje pred Karpa-tosom, dokler se ne uredi popolnoma položaj na Kreti.
Švedska generalna stavka.
Stokholm, 23. avgusta. Podjetniki so, kakor zadnji teden, zopet upali, da jim pripelje današnji dan veliko število stavkokazov, pa so že včeraj razpošiljali brzojavke, da je ^generalna stavka ponesrečena in končana. To upanje se ni izpolnilo, kar je vodstvo stavke naprej vedelo. Oficielni poročevalci so sedaj topet v zadregi. Verjetno je, da bodo v svojih poročilih vsakega posameznega slučajnega stavkokaza pomnožili s par ničlami Vrhu tega pravijo, da je vodstvo stavke preprečilo začetek dela s tem, da je začelo izplačevati podpore. Delavci so naprej vedeli, da se prvi teden ne bodo izplačevale podpore, drugi teden pa le v najnujnejših slučajih, zato da ostane čim več denarja na razpolago, če postane položaj resen. Usta »ramena* organizacija, ki je svojim članom svetovala, naj danes sprejmejo delo, šteje v celi deželi okrog 5000 člauov; če bi vsi slušali in po-■tali stavkokazi, ne bi to mnogo pomenilo, če se vpošteva, da je po ofidelnem priznanju nad 300.000 delavcev v stavki. Toda ta organizacija je pač izdala parolo, naj se gre na delo, člani pa niso slušali. Odbor za stavko je, hvala požrtvovalnosti so-drugov po vseh deželah, zdaj v takem položaju, da za prihodnje tedne ne bo skrbi. Na Nemškem •a je pretečeni teden nabralo več kakor pol mi-liona mark. Tudi is Avstrije, z Danskega, Švedske, Angleškega in iz drugib dežel so delomoma že prišle, deloma so pa obljubljene velike podpore. Stavku-joči so v najboljšem razploženju.
Španija In Maroko.
Pariz, 22. avgusta. «Temps» poroča iz Barcelone, da so zaprli ravnatelja »Moderne šole* Fer-rerja. Notranji minister je izjavil, da bo,, postopal z najveCjo strogostjo proti anarhizmu, naj se že kaže v tej ali oni obliki.
Berolin, 22. avgusta. «Magdeburger Zeitung* poroča iz Madrida, da se pripravlja dalekosežna izprememba v španskem vladnem sistemu. Kralj hoče poklicati h krmilu liberalen kabinet, ki bi realiziral kraljeve namene.
London, 22. avgusta. »Daily Telegraph* javlja iz Melile, da se je položaj Spancev poslabšal. Tudi ona plemena, ki so doslej bila Špancem prijazna, prestopajo na sovražno stran.
Berolin, 23. avgusta. Iz Madrida javljajo: Vlada je včeraj zatvorila več republikanskih klubov v Barceloni ter dala obenem zapreti vse privatne šole.
Baron Bieaerth pri cesarja. Dunaj, 23. avgusta. Ministrskega predsednika barona Bienertha je cesar sprejel v posebni avdijenci, ki je trajala tri ure. Baron Bienerth je poročal cesarju o no-tranje-političnem položaju. Predvsem je veljala avdijenca sklicanju češkega deželnega zbora. Vladar se je izrazil, da se mora pod vsakim pogojem omogočiti redno delovanje češkega deželnega zbora. Baron Bienerth je te cesarjeve besede sporočil princu Lobkowitzu s prošnjo, da bi tudi on zastavil svoje moči in svoj vpliv v to, da bi se zajamčilo redno funkcioniranje deželnega zbora. Kakor zatrjujejo, bodo fevdalni veleposestniki jeli posredovati med Čehi in Nemci. Češki deželni zbor bo najbrže sklican že 13. septembra.
Nantai minister proti avobodni ioli. Dunaj, 22. avgusta. Deželni šolski svet nižjeavstrijski je svoj čas dal zapreti šole dunajskega društva »Freie Schule", češ, da na njih poučujejo verstvo osebe, ki za to nimajo pravice, t. j. ki niso potrjene od cerkvene oblasti. „Freie Schule“ je re-kurirala na naučno ministrstvo z ozirom na’to, da je paragraf, ki pravi, da privatni pouk ni omejen po ozirih na kako konfesijo. Minis'rstvo se postavlja na stališče, da tudi za omenjene šole velja določba, da sme kot učitelj verstva biti nastavljen le tak, kogar je cerkvena oblast priznala. Na podlagi te ministerijalne razsodbe je okrajni šolski svet zaprl te šole in naročil okrajnim šolskim nadzornikom, naj strogo pazijo na to, da se v teh šolah ne bo poučevalo. »Freie Schule* vloži ničnostno pritožbo na upravno sodišče.
Toiato]. Peterburg, 23. avgusta. Tolstoj je zelo razburjen, ker so zaprli in pregnali njegovega tajnika Guseva. Tolstoj izjavlja, da ni Gusev storil nič druzega, nego da je pisal ker mu je Tolstoj diktiral. Če je kdo kaj kriv, bi bil to Tolstoj in njega bi morali zapreti. Tolstoj tudi zelo obžaluje, da je padel v vodo mirovni kongres, na katerem je hotel govoriti.
Dopisi.
Z Dolenjskega. (Novi Lurd.) Katoliška cerkev je velikanska organizacija. Nobena državna armada ni tako trdno urejena kakor kat. duhovništvo in nobeno drugo verstvo ni imelo in nima tako trdne organizacije. Papeži so kat. duhovnika vzeli familijo. On ne sme v zakon. S tem so ga navezali na svoj stan, na slnžbo cerkve. Občina, država ne šteje tema človeka tako, kakor famili-arnemu človeku, ki misli tudi na bodoče življenje svojih otrok. Cerkev si je v neumnih časih pridobila velikansko bogastvo, svoje duhovnike lahko prehranja in s tem jih priklepa k sebi. Bogastvo kat. cerkve je bilo in je še velikansko, bodisi v zemljiščih, bodisi v dragih vrednostih; pevrh tega redi te kmet med nekaterimi narodi dobro svoje kaplane in žnpnike. V neposredni svesi žive U duhovniki s kmetom. Ker ni druge zabave, druzega razveseljevanja na kmetiji, so cerkvena opravila kmetu vsa duševna brana. Verstvo te cerkve je pridobivalo najboljše talente in še zdaj skrb« starejši duhovniki, da vlove vsaj s kmetije dobre talente za duhovniško isobrazbo. Ta izobrazba je taka, da se navadi mladi duhovnik misliti le to, kar koristi njegovemu stanu in cerkvi, kateri služi. Vse drage misli so potem manj vredne in Itejejd duhovniku manj, tako da ne najde kat. duhovnik nič napačnega v lem, ako kaj stori v dosego svojega namena, kar se ne strinja z državnim zakonom, ali s tem, kar imajo omikanejši ljudje za dobro in nravno. To dela te člaae naše dražbe tako močne med ljudmi, ki uiso še prišli čez vedaost očeaaša.
Da pa ne postaja verske življenje pusto, skrbe duhovniki za to, da dobi vemo ljudstvo od čata do časa nov predmet češčenja. Zdaj je na vrsti Marija, ki zapostavlja vse drugo, bodisi svetnik ali bog. To češčenje Marije vlada posebno na Slovenskem. Prej je imela kaka vas svojo kapelico, v kateri je bila podoba Krista ali kakega svetnika, zdaj ima skoro vsaka bogatejša hiša kapelico z Marijino podobo. Odkar so bili naši ljudje v Lurdu na Francoskem in so naši duhovniki raz lece oznanjevali čudeže «lurške matere božje*, je posebno ta «lurška mati božja* predmet čelčenja in se ji zidajo kapelice, ki stanejo po 1000 do 2000 K; pa poznamo eno ob Krki. ki je stala baje osemtisoč kron, To čaščenje sv. Marije se v našem ljudstvu,
ki res nima dobre Ijodske šole, vidi kakor pa-gansko češčenje begov. Od sv. Marije zahteva verna ženica vse, kar bi le bog mogel storiti; to češčenje je tako intenzivno, da se težko razločaje, ako je v pojmovanju našega ljudstva na kmetiji le en bog, ali jih je več, mogočnejših in manj mogočnih.
Zgodovinar CtArnig pripoveduje, da so v 14 stoletju na Goriškem kmetje začeli neko versko češčenje studenca, ki je pritekel izpod skale in da se je to poganstvo težko odpravilo. Zgodovinar nemškega viteškega reda piše, da so bili Belokranjci v 13. stoletju te ajdje. Tako gotovo ni, ako se ne nahaja v slov. kmetih le kaj poganstva. Ako ga naši duhovniki zapazijo ali ne, ne pobijajo ga, ako ga najdejo.
Pobožna legenda leta 1909. pravi tako: V Gorjancih nad Staro vasjo pri St Jerneju na Dolenjskem je v bosti skalovje, iz katerega pritaka studenec. Mimo tega studenca so prihajali kar-tajzi iz samostana v Pleterjih na izprehod. Pred tremi leti so našli na omenjeni skali, izpod katere teče studenec, sliko »luršlfe matere božje*. Vzeli so jo domov v samostan. Drugo jutro ni bilo več te slike v samostanu. Sli so gledat k skali in našli so sliko tam, kjer je bila prejšni dan. Vzeli so jo še parkrat v samostan, shranili v tabernaklju samostanske cerkve v Pleteijih in drugi dan so jo našli zopet na skali v hosti. Udolbiti so dali na to v skalo votlino, da je podoba pod streho in so jo dali v izdolbino. Ljudje so izvedeli to in sezidali kapelico. V to kapelo so kartajsi prinesli kip •lurške matere božje*, ki so ga dobili s Francoskega, odkoder so ti menihi prišli pred šestimi leti. Ta kip je bil bolj temne barve. Da se ustreže slovenskemu okusu, se je pobarval z rdečo in modro barvo. Ta kip se je blagoslovil. Zbralo se je k blagoslovljenju dosti duhovnikov, menihov in ljudstva se je le trlo, dosti jih je bilo na drevju, da so lažje videli sveto opravilo. Božja pot je nastala. Zdaj že roma naša kmetska žena in tudi moško ljudstvo v ta — Novi Lurd. — Z bližnjega Hrvaškega prihaja še več. Zdaj, avgusta meseca, v času romanja na božja pota, se vosi vsako nedeljo veliko voz romarjev do Stare vasi pri St. Jerneju in hodi pol uro kvišku k «lurški materi božji*. Čudeži se že tudi dogajajo. 29 let stara ženska, ki je mogla hoditi le po bergljah, je pustila berglje materi božji v «Novem Lurdu*. Ljudje radi puščajo kaj denarja za zgradbo cerkve v Novem Lurdu. Upravniki denarja so pri tej novi božji poti neki kmetje, lajiki. Kat. duhovnik to pripušča, ker ve, da bi ljudstvo v okolici nemara ne zaupalo preveč duhovenski upravi in ljudje dobe tako več veselja za zbiranje, za utrditev božje poti in za stavbo cerkve. Potem preide vsa ta uprava v duhovniške roke. čez tisoč kron je dala že letos pušica lurške matere božje v Gorjancih. Tako nastane na Slovenskem božja pot. Imeli bodemo tudi Dolenja svojo božjo pot in naši ljudje ne bode nosili denarja na Gorenjsko, na Brezje. Stotisoč goldinarjev in več so ga znosili tja vsako leto.
Kjer ni večje omike, pravi nemški velik mislec, tam je treba verstva. Tedaj, ako že mora biti češčenje sv. Marije in «sv. lurške matere božje*, naj bo tudi pri nas na Dolenjskem!
To pa lahko rečemo, da je kraj sedeža te »lurške matere božje* krasen. Z višjega vidi človek lepo šentjernejsko ravan, vidi vinorodne holme Vinega vrba, Rake, Bučke in vidi se lepo Posavje. In vseh pijač in jestvin je dosti v tem bogatejšem dolenjskem okraju. Zakaj bi mi Dolenjci ne imeli svoje božje potil
Zagorje ob Savi. Cenjeno uredništvo «Rdeči Prapor v Ljubljani. Sklicujoč sena § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 it 6 d. z. da blagovolite sprejeti v prihodni številki Vašega cenjenega lista; sledeči stvarni popravek, na istem mestu in zistimi črkami: «Hdeči Prapor št 85, z dne 17. avgusta 1909 Dopisi: Zagorja ob Savi. Pred kratkim je umrl organist Roth. Neki delavec, ki je član omenjene organizacije in dela pod nadzorstvom narodnega voditelja g. Tauferja, si je dovolil spremiti svojega prijatelja k zadnjem pokoju. Drugo jutro pa ga je nahrulil g. Taufer: «Kdo pa vam je dovolil udeležiti se pogreba P* Pozneje pa ga je prestavil na drago delo, tako da sedsj zasluži po
1	K 40 vin. manj kakor poprej na dan.
1.) Ni res, da sem drago jutro na hrulil omenjenega delavca. «Kdo vam je dovpIU odele-žiti se pogreba?* Res je pa, da je brez vsakega dopusta od šel pred dolčenem časom od dela in bil tudi radi tega po službenemu redu kaznovan.
2). Ni res, da sem ga pozneje prestavil, da na dan za sluti 1 K. 40 vin. manj. Res je pa, da te danes dela na istem mestu in s isto plačo. Toliko resnici na ljubo, in se beležim spoštovanjem Ivan Taufer - Zagorje ob Savi 19 /VIII. 09.
tagorlf ob lavi. Na dopis v našem listu št. 83 je v »Slovenskem Narodu* št. 184 izjava F. Polšaka in Tomo Koprivca, da ni res, da bi bili prosili gospoda Mihelčiča za posojilo za zgradbo Sokolskega doma. Nal zaupnik se je pri gospodu Mihelčiču prepričal, da je bila to res samo izmišljena govorica. Gospod Mihelčič ga je pooblastil, da naj izjavi v njegovem imena, da ni res, da bi ga bili prosili sa posojilo. Zagorski zaupnik nas proti, da objavimo, da se ne dela nikomur krivica, To je prav ia izjavo seveda radi
Svojim čltateljem priporočano, da se ozirajo na take tvrdke, ki lnserlrajo v našem listu.
[UMMlliPJMPfiFflliilllliaifglElfgjfBifBlill
Raznoterosti.
t Velikanski požar v Švici. Celo gorovje okrog ličenskega ledenika v Spod. Eogadinu je v ognju. Od visočine 2000 m pa do visočine 2800 gore velikanski gozctovi. Pogled na ta ogenj je veličasten. Skoda velikanska.
f Zadnji potrei v Mehiki je zahteval 1000 žrtev. Število ranjencev je seveda mnogo večje. Telegrafične in železniške zveze so pretrgane. Skoraj vsa mesta v državah Guereri, On raca, Piela in Miconca so razdjana.	»
f Velik požar v Draždanih. Na takozvani «Vogelwiese», kjer so razna zabavišča, in karuselji, je divjal v pondeljek požar, ki je vpepelil 60 šotorov, 10 karuseljev; 10 oseb je težko, 60 lahko poškodovanih.
t Umori v New-Jorkn. V zadnjih dveh mesecih se je zgodilo 18 umorov v New-Jorku, ne da bi policija prišla zločincem na sled.
f Analfabetizem v Italiji. Po ljudskem štetju je bilo v Italiji 1. 1901. 32 milj. 500,000 prebivalcev, od teh 27 milj. 500.000 nad 6 let starih. Od slednjih je bilo 13 milj. 350,000 analfabetov (485%). Najslabše je tozadevno v Siciliji, kjer je 83%, m v Kalabriji, kjer je 80% analfabetov.
v težki svili, volni in ? drugim modnim blagu, j v krasnih modelih, naj- ‘ novejša modna krila, ko- ] stume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno o pr aro, ! prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Naj- J finejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, j nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine ) zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo pe-rilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija j
M. Krištofič-Bačar j
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 ;
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—44
BLUZE
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : deško pivo :
Velika in moderna
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje
i. t. d.?
Bdino ‘ le pri
za gospode, dečke in otroke
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marije Terezije cesta žtev. 1., Valvazorjev trg itev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in' tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, port-land-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—22
LJUBLJANA, Dvoriti trg št. 3
:: (oa vogalu Židovske ulice).	::
Strokovnjaška postrežba z iz-bornimi izdelki po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah.
24—18
Naročila po meri točno in priznano dobro.
flfej = LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zaloga
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji ,ADLER1.
Vozna kolesa, ss
Ceniki zastonj in franko. 24-22
Bogata zaloga čevljev vseh velikosti in po različnih cenah. Edino nogi odgovarjajoče pravilno obuvalo znamke F. L. P.
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 16.
Točil bodem le pristna domača dolenjska, štajerska in istrijanska vina, Colaričev cviček z Gadove peči, kakor tudi izborno marčno pivo. Postregel bodem tudi z izvrstnimi jedili, sprejemam goste tudi na mesečni abonma po primerni ceni.
Za obilen obisk se najuljudneje priporoča
IVAN KALAN
restavrater.
12—11
35»1» Ih fti Lampift 1 Silil,