Ljubljana, četrtek 29. junija 1939 Cena 2 Din llpravnistvo. Ljubljana, Knafljeva o — Telefon àt_ 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-' burgova ul — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg ? Telefon St. 2455 Podružnica Celje: K oceno va ulica 2. Telefon St. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga filale 78.180. Wien St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 dtak Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312* 3126; Maribor, Grajski trg et. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon fit 65. RokopUd se ne vnitajo. V pričakovanju novega sestanka z Molotovom Pogajanja Anglije z Rusijo se bližajo zaključku - V Nemčiji so prepričani, da je sporazum že perfekten Berlin, 28. junija. AA. (DNB). Iz Moskve se poroča, da niti danes še ni prišlo do kakšnih razgovorov med angleškimi in francoskimi zastopniki z Molotovom. Nova navodila, ki jih je dobil angleški veleposlanik iz Londona, proučujeta sedaj angleški poslanik William Seeds in posebni odposlanec William Strang. Mislijo, da bosta angleški veleposlanik Seeds in francoski veleposlanik Naggyar v spremstvu Stranga jutri prosila za sestanek z Molotovom. London, 28. junija. AA. DNB: »Times« poročajo, da je odgovor Moskvi sestavljen in da bo danes dostavljen angleškemu veleposlaniku v Moskvi. Prav tako bo tudi francoski veleposlanik v Moskvi, čim dobi navodila od svoje vlade, nadaljeval z novimi pogajanji z Molotovom. »News Chro-niele« trdi, da danes niso bila poslana angleškemu veleposlaniku nobena nova navodila, ker pomeni, da zunanjepolitični odbor vlade še ni sprejel glede tega vprašanja nobenega sklepa. V Nemčiji računajo, da je sporazum že gotov Berlin, 28. junija, z. Po izjavah, ki jih je podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, sodijo v berlinskih krogih, da je sporazum med Anglijo, Fran-eijio in Rusijo že perfekten. Spričo tega se še bolj stopnjuje nerazpoloženje proti Angliji, kateri očitajo, da kuje obroč okrog Nemčije. Nemški tisk prikazuje sporazum v Moskvi kot kapitulacijo Anglije napram Rusiji, tembolj pa polagajo v berlinskih krogih zato važnost na poglobitev gospodarskih stikov z Rusijo. Nemčija je ne samo pripravljena obnoviti svoječasni kredit v višini 200 milijonov mark, nego je pripravljena dovoliti Rusiji še dodatni več sto milijonski kredit. Nemci so pripravljeni dobavljati Rusiji vse industrijske izdelke z izjemo onih, ki so neobhodno potrebni za nemško vojsko. Anglija skuša pomiriti baltiške države London, 28. junija, z. V političnih krogih zatrjujejo, da je angleška vlada po posebnih odposlancih stopila v stike s predstavniki baltiških držav, da jih obvesti o pomenu angleškega jamstva za neodvisnost baltiških držav in jih prepriča o tem, da. angleško jamstvo v nobenem pogledu ne more škodovati njhovim interesom. Nerazpoloženje v Nemčiji proti Angliji narašča Berlin, 28. junija z. Nerazpoloženje proti A.ngiiji še vedno narašča in vse kaže na to, da bo Hitler prihodnjo nedeljo pri splov-ljenju nove nemške križarke naslovil na račun Anglije nove zelo ostre napade. Pozornost pa zbuja dejstvo, da so Nemci napram Franciji skrajno obzirni. Na drugi strani kaže vse na to, da polagajo Nemci največjo važnost na dobre odnošaje z bal. kan kimi državami. Posebno važnost pripisujejo dobrim odnošajem z Bolgarijo in se že sedaj pripravljajo na obisk bolgarskega kralja Borii a, k. je povabljen za jesen v Berlin Temu obisku pripisujejo v berlinskih krogih enako veliko važnost kakor nedavnemu obisku jugoslovenskega kneza namestnika Pavla. Churchill: Tudi potrpljenje Anglije ima svoje meje! London, 28. junija. AA. (Reuter) Win-ston Churchill je imel danes v City Kar-lon-klubu govor, v katerem je poleg drugega dejal, da je treba pričakovati, da bo v juliju, avgustu in septembru letošnjega leta mednarodni položaj zelo resen. »Nikar ne jemljite preveč lahko položaja, v katerem se danes nahajamo,« je dejal. »Položaj je zelo podoben tistemu, ki je nastal meseca septembra preteklega leta, toda z razliko, da so preteklo leto obstojale možnosti za umik. Velika Britanija meseca septembra 1938 ni imela nobenih konkretnih obveznosti do Češkoslovaške, dočim je med tem časom sprejela jasne in nedvoumne obveznosti do gotovih držav za primer, da bi te postale žrtev neizzvane-ga napada Obstoje gotovo neizprosna dejstva, s katerimi moramo računati. Popolnoma se strinjam z mnenjem francoskega ministrskega predsednika, da živimo v dobi nevarnosti, in sicer večje nevarnosti, kakor pa smo jih doživljali dozdaj v tem nemirnem času. Še daleč ne bom trdil tega, da bi bila vojna gotova, moram pa opozoriti na silne priprave kakor tudi na pisanje časopisja v nekaterih državah, v katerih imajo oblastniki moč nad domačim tiskom. Velika Britanija je v zadnjih letih izvajala odločno politiko miru in je vedno pristajala na kompromise in verovala danim obljubam. Toda pri vsem tem ima tudi potrpljenje Velike Britanije svoje meje. Največja napaka bi bila. da bi se pogosta popuščanja Velike Britanije smatrala za nekaj, kar je prišlo zaradi strahu in degeneriranosti. Velika Britanija je trdno odločena upreti se. če bi se pripetil kak nov nasilni postopek v Evropi. Upam, da v gotovih krogih ne podcenjujejo moči Velike Britanije.« Ruski zastopnik odpoklican iz Tokia Tokio, 28. junija. w. »Jomi Uri šimbun« poroča, da je ruska vlada že pričetkom tega meseca na tihem odpoklicala odpravnika poslov ruskega poslaništva v Tokiu, Smetanina. Japonsko zunanje ministrstvo o njegovem odpoklicu sploh ni bilo obveščeno. Razen Smetanina sta Tokio zapustila tudi vojni in trgovinski ataše. Japonske oblasti si sedaj sploh niso na jasnem, kdo prav za prav zastopa Rusijo na Japonskem. Rusija in Nemčija švicarska sodba o vzporednih političnih pogajanjih med Rusijo in Anglijo ter trgovskih pogajanjih med Rusijo in Nemčijo Basel, 28. junija, b. Tukajšnji dnevnik »National Zeitung« objavlja uvodnik pod naslovom »Strah pred rusko-nemškim sporazumom«, v katerem označuje vse vesti o verjetnem »zakulisnem« sporazumom med Rusijo in Nemčijo kot navadno časnikarsko raco, ki izhaja to pot iz Amerike. O samem vprašanju se avtor uvodnika, ki je berlinski poročevalec lista, takole izraža: »Nemško-rusko razmerje in nemško-ru-ska trgovinska pogajanja na eni ter angle-ško-ruska pogajanja na drugi strani nimajo dejansko nikake medsebojne zveze. Tu gre za dve povsem ločeni zadevi. Ako bi pogajanja z Anglijo ne uspela, ne bo Rusija s svoie strani ničesar drugega sto-kakor da se umakne v svojo izoliranost, v kateri se je že doslej dobro počutila, in bo nadaljnja razračunavanja s totalitarnimi državami enostavno prepustila demokracijam. Nikakor pa se ne bo totalitarnim državam politično približala in ne bo od njih kupila niti kilograma več blaga kakor ga dejansko potrebuje. Ako ji bo nemška industrija nudila izredno ugodne kupne pogoje, bo morda kaj kupila, toda to njeno postopanje ne more biti v nobeni zvezi niti z njeno zunanjo politiko, niti s pogajanji z Anglijo in podobnimi zadevami. Rusija leta 1939 ni več Rusija leta 1925. Ona ima danes zelo razvito lastno industrijo in ni več tako navezana na uvoz iz inozemstva. To je v ostalem tudi eden izmed vzrokov naglega pojemanja nem-ško-ruske trgovine. Rusija danes lahko izbira svoje trge in lahko kupuje samo to, kar resnično potrebuje. Govorice o rusko-nemškem zbližanju zaradi težkoč v angleš-ko-ruskih pogajanjih se zde torej prav tako malo verjetne kakor one, da utegne spet priti do rusko-japonske vojne samo zato, ker sta se Japonska in Rusija že spopadli leta 1904. ... Resen položaj v Gdansku V zadnjih treh dneh je prispelo iz Vzhodne Prusije 4ooo oficirjev in vojakov London, 28. junija, br. V zvezi z ustanovitvijo prostovoljskega vojnega zbora v Gdansku objavljajo današnji listi vesti, po katerih je prišlo v zadnjih treh dneh iz Vzhodne Prusije v Gdansk na tovornih avtomobilih in v civilu že okrog 4000 tujih oficirjev in vojakov. Po morju in po kopnem so bile pripeljane v Gdansk tudi večje množine orožja in streliva. »Times« nagla-šajo, da se mesto pripravlja na resne stvari. Iz Vzhodne Prusije so bile pripeljane tudi veliké množine plinskih mask. »Exchange Telegraph« poroča o vrsti ukrepov, ki so jih izdale gdanske oblasti. Tako ne sme noben Nemec zapustiti gdanskega področja za dobo treh mesecev. Po informacijah iz Varšave je poljska vlada točno informirana o vsem, kar se v Gdansku pripravlja. Uradni krogi na-glašajo, da se Poljska v nobenem primeru ne bo odrekla svojim interesom in pravicam v Gdansku. Poljska si želi miru, to- da čim bodo njeni interesi kakorkoli okrnjeni, bo svojo stvar branila z orožjem. Gdansk, 28. junija. w. Gdansko-poljska meja je bila v bližini Steinfliessa pri Zo-potu včeraj od 2. ponoči do poldne zaprta. Zaradi zapore so se tu razširile vesti, da so vojaki v obmejnem ozemlju tačas zgradili nekaj strelskih jarkov in pasti za tanke. Vsi prehodi čez mejo so bili močno zastraženi. Tudi avtobusni promet med Zopotom in Gdinjo je bil prekinjen. Silne nevihte na Poljskem Varšava, 28. junija. w. Nad Vilenskim vojvodstvom so včeraj divjale strašne nevihte. Strele so ubile v raznih krajih 50 ljudi. Okrog sto jih je bilo poškodovanih. V okrožju Trocku je zgorela do tal neka vas. Tudi drugod je nastalo več požarov. Za rad' požarov in nalivov ter toče je nastala ogromna škoda, ki še ni ocenjena-, I a gre v milijone zlotov. STOTIŠOČ LJUDI NA KOSOVEN POLJU Včeraj, na dan proslave 550 letnice kosovske bitke, se Je nad sto tisoč ljudi poklonilo manom carja Lazarja in njegovih herojev, ki so omogočili preporod naroda in vstajenje velike jugoslovenske države Priština, 28. junija. AA. Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla so bile danes velike narodne svečanosti na Kosovem polju o priliki 550 letnice kosovske bitke. Svečanost se je začela zjutraj s službo bežjo za nesmrtne junake, padle za svobodo in čast domovine od kosovske bitke do danes. Ta dan je pokazal, da je Kosovo polje, na katerem je propadlo srbsko carstvo. postalo zibelka življenja in slave našega naroda. Ti kraji gotovo niso nikdar videli takšnih svečanosti in tako spontanih manifestacij naše državne misli. Okoli 100 tisoč ljudi iz vseh krajev naše domovine se je zgrnilo danes na Kosovo polje, da izkažejo dostojno spoštovanje padlim kosovskim junakom. Današnja proslava se je začela ob 5. zjutraj z arhijerejsko službo božjo, ki jo je daroval Nj. Svetost patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo ob asistenci skopskega metropolita Josifa, niškega škofa Jovana, prizrenskega Serafina. bačkega škofa Irineja, banjauškega škofa Nekari-ja, braničevskega Emilijana in velikega števila ostale duhovščine. Sodelovala so pevska društva iz Prištine in Osijeka. Med daritvijo je imel patrijarh dr Gavrilo krajši govor, v katerem je poudaril pomen današnjega dne in pozval navzočne, da v globoki pobožnosti izkažejo čast knezu Lazarju in velikim kosovskim junakom. Po službi božji je velik sprevod krenil proti Gazi Mestami, kjer so bile določene glavne današnje svečanosti. Gazi Mestan je nudil danes veličastno sliko. Preko vse noči so prihajale velike množice ljudstva v ži-vopisanih narodnih nošah, med katerimi so se posebno odlikovale narodne noše iz Južne Srbije in iz Črne gore, četniki, Sokoli in skavti, kakor tudi razna druga združenja in porporacije, ki so prišla na proslavo z zastavami in godbami, da izkažejo globoko čast kosovskim junakom. Pred spomenikom knezu Lazarju in padlim kosovskim junakom se je zgrnila 50.00 glava množica ljudstva. Pred prvo častno tribuno so se postavili stari bojevniki, člani združenja nosilcev Karadjordieve zvezde z meči, katerega pododbor iz Topole je prinesel s seboj staro Karadjordjevo zastavo, zatem združenje vojnih invalidov, združenje vojnih prostovoljcev, združenje nosilcev albanske spomenice in druž. nosilcev Belega orla z meči Na koncu častne tribune so bili člani društva četnikov, starih čet-nikov-bojevnikov s Cera, dijaki-boievniki iz leta 1914, združenje Kosovčanov Sokoli itd. Predvsem je padlo v oči združenje viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja iz Kotora v živopisnih narodnih nošah, na čelu z vojvodo Petrom Porubičem. Vsa društva so prispela s svojimi zastavami in venci, ki so jih položili na spomenik padlim kosovskim herojem. Na častni tribuni so bili med drugimi maršal dvora Colak Antic, vojni minister armijski general Miljutin Nedič, več članov vlade, predsednik poslanske zbornice Milan Simonovič, mnogo senatorjev in narodnih poslancev. Ob 9 30 je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, poveljnik 3. armijske oblasti, di-vizijski general Peter Nedeljkovič. Njegov prihod so pozdravili z navdušenim vzklika-njem kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in naši slavni vojski. Takoj zatem se je začela spominska svečanost, ki jo je opravil Nj. Svetost patrijarh Gavrilo ob asistenci vseh arhijerejev. Odgovarjalo je akademsko pevsko društvo »Obilic« iz Beograda Po govoru episkopa Emilijana je imel vojni minister general Nedič slavnostni govor, ki je bil sprejet z dolgotrajnimi vzkliki: »Slava kosovskim junakom!« Godba je intonirala državno himno, pevsko društvo »Objlič« pa je zapelo pesem- »Hej trubaču«. pesem, ki še ni nikdar tako silno odmevala, kakor na tem velikem narodnem slavju. Govorili so nato še poleg drugih predsednik izvršilnega odbora za proslavo, Mihajlo Kijametovic, predsednik združenia Kosovčanov, narodni poslanec za gračanički okra i dr Milan Glavinic in prvi podstarešina SKJ Miloje Smiljanič, nakar so zastopniki posameznih društev položili vence na spomenik padlim kosovskim junakom, ter je sledil defile čet Razen konjenice kraljeve garde iz Beograda so pri mimohodu sodelovali tudi oddelki pehote, artilierije in konjenice. Mimohod čet so navzočni pozdravili z navdušenimi vzkliki: Živela naša vojska! Po končanem mimohodu se je ljudstvo podalo k spomeniku, postavljenem na kraju. kier ie umrl Miloš Obilic, v neposredni bližini Mratovega groba, kjer je danes slavil svojo slavo prvi konjeniški polk »Miloš Obilic« iz Niša. Ob 11.30 je minister za vojsko in mornarico, armijski general Nedič. obšel polk in čestital slavo z vzklikom »Pomozi Bos iunaci« Ob 11.45 se je pripeljal zastopnik Nj. Vel kralja in kneza namestnika, armijski general Nedeljkovič. ki je tudi obšel častno četo ln vojakom čestital k današnii slavi. Po cerkvenem obredu ie povelinik polka imel na voiake govor v katerem je poudaril pomen današniega dne kakor tudi pomen kosovske bitke za naš narod. Na koncu svoiega govora ie podnolkovnik Spajic prebral naslednjo brzoiavkr Nj kr Vis kneza namestnika Pavla: »V imenu Nj. Vel kralja in svojem imenu čestitam k današnji slavi z željo, da bi vas nesmrtno delo legendarnega Obilica, katerega spomin danes proslavliate. vedno navdajalo z duhom viteštva in časti v današnji naši službi kralju in domovini.« Brzojavko so pozdravili viharni vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Popoldne so bile na Kosovem polju tudi viteške tekme, pri katerih so v glavnem sodelovali Sokoli s svojimi vajami Brzojavni pozdrav predsednika vlade Ljubljana, 28. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič je poslal odboru za ko sovsko proslavo naslednjo brzojavko. Obžalujem, da ne morem osebno prisostvovati spominski š\ečanosti kosovskih junakov in blagoslovitvi temeljnega kamna za spomenik neumrlim herojem kosovske tragedije, ki je omogočila delo nacionalnega preporoda in vstajenja velike jugoslovenske države. — Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič. Proslava v Carigradu Carigrad, 28. junija AA. Danes je bila v tukajšnji ruski cerkvi sv. Andreja svečana služba božja za padle junake od kosovske bitke do danes. Opravil jo je cari-grajski prota Hajdukovič ob a istenci ruskih duhovnikov in ruskega cerkvenega zbora. Svečanosti se je udeležil tudi jugo. slovenski generalni konzul Ljuba Hadži Djordjevič s podkonzulom Nikolajevičem, dalje tiskovni ataše Lukačevič, vse osebje generalnega konzulata ter številni člani jugoslovenske kolonije. Na koncu je imel prota Hajdukovič govor o velikem moralnem in nacionalnem pomenu Vidovega dne v življenju Jugoslovenov. V Solunu Solun, 28. junija. AA. O priliki 550 letnice kosovske bitke je bila danes v cerkvi sv. Save in v Kostnici srbskih vojakov v Zejtinliku spominska svečanost, ki so ji prisostvovali jugoslovenski generalni konzul Teofil Djurovič z osebjem konzulata, predsednik jugoslovenskega kluba, predsednik jugoslovanske trgovinske zbornice Antizijevič in številni člani jugoslovenska kolonije v Solunu. V cerkvi je po spominski svečanosti prota Blago jevič govoril o velikem delu kneza Lazarja in vseh padlih junakov poudarjajoč, da bo naša država srečna in večna samo tedaj, če bo vedno v službi kosovske etike. Generalni konzul je zatem položil venec na grob našim padlim bojevnikom, nato pa še vence na grob grškega neznanega vojaka m na vsa ostala vojaška pokopališča drugih narodov. Poveljnik konjeniške divizije general Stana-tas je z oddelkom vojske in vojaško godbo izkazal čast pri prihodu in odhodu jugoslovenskega generalnega konzula. Francija za sodelovanje in proti hegemonijam Važen govor predsednika francoske vlade ob zaključku zasedanja francoskega parlamenta Pariz, 28. junija AA O priliki včerajšnje zaključne seje Darlamenta je imel predsednik vlade Daladier govor v katerem je v glavnem dejal: Varnostnim ukrepom ki smo jih pod-vzeli na naših mejah, se imamo zahvaliti, da smo ohranili mir Nikoli v toku zadnjih 20 let ni bil položaj resnejši kakor je sedaj. Ob naših mejah so trije milijoni oboroženih. mož pri čemer niso vštete prostovoljske formacije, katerih pomen je dovolj znan. Vse vojne industrije sosednjih držav mrzlično delajo. Za prihodnje tedne so napovedane velike koncentracije čet v razmerju, ki ga dosedaj še ni bilo. Izven naših mej se izvaja verska in rasna propaganda, ki jo spremljajo zastareli predsodki. Ta propaganda ima namen zlomiti angleško-francosko solidarnost. Vojaški ukrepi, ki jih je izvedla Francija, ne pomenijo mobilizacije, temveč so bile poklicane pod zastavo samo gotove potrebne čete. Poklicati na vajo dva letnika je bilo neobhodno potrebno. Utrjene meje predstavljajo garancijo za ohranitev miru. Francija je pripravljena napraviti vse, da bi se doseglo miroljubno sodelovanje z narodi, ki imajo isto željo za sodelovanje, toda Francija je istotako pripravljena, da se z vsemi silami upre vsakemu poizkusu nadvlade. Kar se tiče podaljšanja poslanskih mandatov, vlada ne bo oklevala, pač pa bo sprejela tudi ta sklep, če bi zunanji dogodki to zahtevali. In če bo vlada smatrala. da je to potrebno zaradi državne koristi. V tem trenutku morajo Francozi misliti samo na obrambo miru, svobode in francoske časti. Vlada bo ostala v stalnem stiku z večjimi odbori, če bo potrebno, bo prevzela pobudo za sklicanje parlamenta. Danes je treba ustvariti blok vseh narodnih sil in razviti francosko diplomatsko delavnost v vsej Evropi, da bi se na ta način uresničil' sporazum med narodi, ki so sklenili, da se upro napadu in delajo za skupno dobro človeštva. Zatem je predsednik vlade Daladier prebral odlok o zaključi t vi zasedanja parlamenta. Parlament je sprejel odlok s 350 proti 231 glasovom. Socialisti in komunisti so s parotiglasavaojfica hoteli peotat irati proti postopku, ki ga je vlada sprejela. Po končani seji se je Daladier odpeljal v senat, kier ie prebral isti odlok. Odmev Daladierovega govora v pariškem tisku Pariz, 28. junija. AA. (Havas) Listi komentirajo izjavo predsednika vlade Daladiera v parlamentu ter pišejo, da Daladie-rov govor ni posledica poslabšanja zunanjepolitičnega položaja, temveč predstavlja samo poziv francoski javnosti, da pogleda stvarnosti v oči. »Matin« pravi med drugim, da je Daladierov govor opomin proti vsaki demagogiji in poziv k združi- tvi in boljšemu razumevanju današnje stvarnosti. Govor ne napoveduje nobenega poslabšanja evropskega položaja. Evropski položaj je resen, toda ni dramatičen. »Petit Parisien« ugotavlja, da je ves parlament pozorno spremljal Daladierov govor. Soglasno odobravanje njegovega govora potrjuje voljo francoskega naroda, da se ohrani mir in obsodi vsak napad in poizkus nadvlade. »Ordre« pravi, da je predsednik vlade Daladier v svojem govoru izrazil pripravljenost Francije, da sodeluje z vsemi narodi, ki si tega sodelovanja želijo. Potrebno je, da vsi avanturisti v mednarodni politiki uvidijo, da je Francija odločna zoperstaviti se vsem poskusom nadvlade. Globok vtis v Ameriki Washington, 28. junija. AA. Včerajšnji Daladierov govor je naredil v političnih krogih USA globok vtis. Poziv k združenju vseh Francozov in trditev, da se bo Francija odločno uprla vsem grožnjam 8 silo, sta okrepila spoštovanje, ki ga v teh krogih goje do osebnosti francoskega ministrskega predsednika. Problemi bližnjega vzhoda Vprašanje vrhovnega poveljstva nad teritorialnimi vojskami v področju vzhodnega Sredozemlja — Mesto Tripoli v Siriji bo preurejeno v vojno pristanišče Pariz, 28. junija, d. Po sklenitvi fran-cosko-turške pogodbe, se turško časopisje obširno bavi s potrebo enotnega vrhovnega poveljstva nad vsemi vojnimi silami med pogorjem Taurusom, Sueškim prekopom in Perzijskim zalivom. Po mnenju francoskega tiska pripada vrhovno poveljstvo nad vsemi francoskimi, angleškimi, turatimi in egiptskimd teritorialnimi bojnimi silami, ki se nahajajo v področju vzhodnega dela Sredozemskega morja, vsekakor Franciji. Po mnenju »Petit Parisiena« je po odstopu aleksandretskega sandžaka Turčiji potrebno bistveno ojačenje francoskih čet v Siriji. Močan, nagel in gibljiv ekspedi-cijski kor v Siriji bi po mnejnu lista prispeval v enaki meri k zaščiti Dardanel, kakor tudi Sueškega prekopa. S francoskega stališča je želeti, da se tudi angleška' Vlada odloČi za ustanovitev enakega naglega ekspedicijske ga kora v Egiptu. List zahteve, obenem preoenovo pristanišča Tripoli v Siriji v brodovno in letalsko oporišče prve stopnje. Mesto Tripoli je primerno, da postane ve?iko vojno pristanišče Offfrutfi V svojih nadaljnjih izvajanjih se bavi Jo listi s pomenom Turčije za Francijo in Anglijo. Njena vrednost je ne samo vojaškega, temveč tudi psihološkega značaja. Za oba »imperija, ki imata zelo mnogoštevilno mohamedansko prebivalstvo, je važno, da v najtesnejšem sporazumu sodelujeta z državo, ki jo je treba še dane« smatrati kot prvo muslimansko državo. Nova Rooseveltova poslanica? Pariz, 28. junija, d. V zvezi s poračiksr» o povratku ameriškega veleposlanika M Parizu Bullittai, ki se jo po kratkem bivanju v Zedinjemh državah v ponedeljek ao-pet vrnil v Pariz, poroča »Excelsior«, äm smatrajo v dobro poučenih ameriških krogih v Parizu za možno, da bo presldettt Roosevelt v bližnjih dneh objavil novo poslanico na svetovno javnost, v kateri bal navedel svoje predloge za mirno uredita« vseh sedanjih mednarodnih spornih vpx»> Sanj. Japonci popuščajo V Londonu upajo, da bo spor z Japonsko urejen mirnim potom London, 28. junija z. Napetost v Tiencinu je danes znatno popustila, ker je angleška demarša v Tokiju imela u'peh in so. Japonci dopustili danes znaten dovoz živil. Razen tega so Japonci pristali na to, da se izvede nepristranska preiskava vseh incidentov, ki so se zadnje dni pripetili v Tiencinu zaradi postopanja japonskih oblasti. Spričo tega stališča japonske vlade se je v londonskih krog!h zopet povečalo upanje na mirno rešitev spora. V londonskih političnih krogih pričakujejo, da se bodo razgovori, ki so se pričeli med angleškim veleposlanikom v Tokiju in japonskim zunanjim ministrom Arito, razvijali ugodno ter da bo prišlo do mirne ureditve eipora, ki bi sicer mogel ogrožati dosedanje razmerje Anglije do Japonske. To potrjuje tudi izjava, ki jo je dal danes popoldne v spodnji zbornici ministrski predsednik Chamberlain, ki pa je pri tem naglasil, da bo Anglija vztrajala na spoštovanju nevtralnosti mednarodnih koncesij. Izrazil je upanje, da ee bodo vsi spori rešili kot spori lokalnega značaja. Vsekakor bo angleška vlada poskušala, da se rešijo vsi spori ter da se prepreči oborožen konflikt na Daljnem vzhodu. Japonska vlada je stavi, la za pogoj da se morajo tuje koncesije dejansko nevtralizirati in da ne smejo biti zatočišče proti Japonski naperjenega terorizma. Pristanek na pogajanja Tokio, 28. junija. AA. (Reuter). V zunanjem ministrstvu je bilo časnikarjem sporočeno, da je japonska vlada v odgovoru na zadnji angleški korak pristala na pogajanja za rešitev tiencinskega vprašanja. V zunanjem ministrstvu časnikarjem niso dali nobenih podrobnosti glede teh pogajanj pač pa so samo pripomnili, da se blokada za časa pogajanj ne bo ustavila. Poročajo, da je bil angleški konzul v Tiencinu major Herbert poklican v Tokio, da se kot strokovnjak udeleži pogajanj. Chamberlain o zboljšanju položaja v Tiencinu London, 28. junija. AA. Reuter: Na današnji seji spodnjega doma je dal predsednik vlade Chamberlain naslednjo izjavo o dogodkih v Tiencinu: Življenjske potrebščine prihajajo v angleško koncesijo z velikimi težavami in neenakomerno. Oblasti so storile vse potrebno, da bi zagotovile preskrbo prebivalstva s hrano. Japonci še vedno zelo strogo nad- zorujejo in preiskujejo angleške državljane, ki prihajajo na angleško področje. 15 angleških državljanov, med njimi ena ženska, je moralo pretrpeti razna poniževanja. V zadnjih dveh dneh se takšni primeri niso ponovili. Zastopniki krajevnih japonskih in angleških oblasti so bill poklicani v Tokio, da se udeleže pogajanj, ki se bodo začela za poravnavo spora. Nadejam se, da pogajanja ne bodo naletela na težave. Obsegala bodo samo krajevna tien-cinska vprašanja. Pogoj za uspeh teh pogajanj je, da se prizna popolna nevtralnost angleške koncesije in da se ne okrne pristojnost angleških organov v koncesiji. Glede zahtev japonskih pomorskih oblasti, da morajo vse tuje ladje zapustiti pristanišči Venčav in Fučav, je ministrski predsednik dejal, da je angleški generalni konzul v Šanghaju na to japonsko zahtevo odgovoril, da japonske oblasti nimajo pravice dvomiti o tem, da morata biti življenje in imovina angleških državljanov varna. V Svatovu je položaj še vedno negotov, ni pa prekinjen stik med zastopniki Velike Britanije in Japonske. Blokada se nadaljuje Tokio, 28. junija. AA. Glavni generalni štab sporoča, da se blokada na suhem in na morju med šanghajem in Kantonom nadaljuje. Včeraj so Japonci zasedli otoke pred Fučavom in Vangčavosm. Vojaški krogi so prepričani, da bo z blokado obali med šanghajom in Hongkongom onemogočeno pošiljati vojni materijal čangkaj-šeka. Obala severno od reke Jangce je že blokirana. Izve se, da je prišlo do precejšnjih borb v notranjosti. Hongkong, 28. junija AA (Reuter) Ker so japonske vojaške oblasti zavrnile angleške zahteve glede gibanja tujih ladij v pristanišču Svatov, bodo angleške trgovske ladje, ki odhajajo proti Svatovu, spremljale angleške vojine ladje. Novi letalski spopadi med Rusi in Japonci Moskva, 28. junija. AA. (Havas). Snoči je agencija Tas izdala obvestilo o napadu 18 lovskih letal in 30 bombnikov na mongolsko republiko v okraju Tandjakvulak, 121 km od meje. Sovjetsko letalstvo se je takoj zoperstavilo mandžursko-japonskim letalom. Pet japonskih lovskih aparatov in 2 bombnika sta bila sestreljena. V Bain-kumenu je bilo ubitih od bomb 5 oseb. Proslava rojstnega dne kraljev. Andreja Ljubljana, 28. junija. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Čvetkovič je poslal brzojavko sledeče vsebine: Nj. Vel. kraljici Mariji, Miločer. — Čestitam k rojstnemu dnevu Nj. kr. Vis. princu Andreju, želeč kraljevskemu domu vsako srečo za dobro našega naroda in domovine. Beograd, 28. junija. AA. Na današnji rojstni dan Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja je bila ob 11.30 zahvalna služba božja v dvorski kapeli na Dedinju. Udeležile so se je dvorske dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Miločer, 28. junija. AA. Na današnji rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Andreja je bila danes v dvorski kapeli sv. Aleksandra Nevskega zahvalna služba božja. Udeležil se je je Nj.Vel. kralj Peter II. s svojim spremstvom. Napredovanja v vojski Beograd, 28. junija, p. Službeni »Vojni list« je danes objavil velik ukaz o napredovanju aktivn.h in rezervnih oficirjev ter o njihovih odlikovanjih. 25 podpolkovnikov je napredovalo za polkovnike, 9 mornariških oficirjev za kapetane bojnega broda. S Karadjordjevo zvezdo z meči je bil odlikovan Neznani junak na Avali. Predsednik vlade odpotoval v Beograd Ljubljana, 28. junija Predsednik vlade Dragiša Čvetkovič se je po službi božji v tukajšnji pravoslavni cerkvi odpeljal v Preddvor, kjer je bil na obedu. Po obedu je s svojim spremstvom napravil izlet na Jezersko, odkoder se je ob 18.15 spet vrnil v Ljubljano. V Ljubljani se je sprehajal po Tivolskem parku. Ob 20.30 se je predsednik vlade Čvetkovič spet odpeljal v Beograd. Z istim vlakom je odpotoval tudi zunanji minister Cincar Markovič, ki je bil danes na Bledu. Veliki italijanski poletni manevri Rim, 28. junija, b. Mnogi italijanski listi pišejo že sedaj o velikih italijanskih poletnih manevrih, ki bodo letos v avgustu v dolini reke Pad. Tako zvana »padska armada«, ki se jih bo udeležila, je bila ustanovljena šele lansko leto. Sestavljena je iz treh armadnih zborov, ki jih tvorijo v glavnem nagle edinice, regimenti kolesarjev (bersaglieri) in konjenice, bataljoni črnih srajc ter posebne napadalne edinice. čete bodo zbrane nekje v Benečiji in se bodo morale čimprej premakniti v Pie-mont na razdaljo kakih 400 km. Naloga manevrov bo obstojala v zavrnitvi sovražnika, ki mu je prve dni po mobilizaciji uspelo prodreti v notranjost. Padska armada ga bo morala potisniti nazaj na izhodne postojanke. Velik pomen manevrov bo zlasti v preizkušnji novih motornih vozil, ki se pri naravnih zaprekah ne bodo mogla posluževati mostov, viaduktov in drugih prehodnih naprav, ker jih je sovražnik v glavnem porušil. Grška kraljevska rodbina v Italiji Benetke, 28. jun. AA. Danes dopoldne so prispeli v Benetke z grško kraljevsko jahto »Helas« grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavel, prestolonaslednica Fre-derika in princesinja Katarina s spremstvom. Dopoldne so visoki gostje nadaljevali pot proti Florenci, kjer bodo 1. julija prisostvovali poroki Spoletskega vojvode in grške princesinje Irene. Ogromen požar v Londonu London, 28. junija. w. Tu jc nastal snoči ogromen požar. Z veliko brzino se je iz nekega trgovskega lokala razširil na sedem poslopij. Londonsko gasilstvo je bilo takoj vse alarmirano. Gasilo je skoraj vso noč. Davi mu je uspelo požar omejiti. Sedem velikih poslopij je malone zgorelo do tal, nadaljnjih sedem je bilo močno poškodovanih". Pri gašenju je dobilo več gasilcev hude opekline. Materialna škoda znaša milijon funtov. »Daily Mail« poroča, da je policija osumila požiga irske teroriste. Ogromne obrambne žrtve Rumunije Bukarešta, 28. junija AA. (Reuter) Ministrski predsednik Calinescu je danes imel v narodni skupščini govor, v katerem je predvsem poudarjal prizadevanje rumunske vlade za državno obrambo. Poleg drugega je dejal, da Rumunija letos porabi dvakrat toliko in še več za državno obrambo kot preteklo leto. Efektivni izdatki za proračun vojske iin mornarice so dosegli 24 milijard lejev na; proti 11 milijardam v preteklem letu. Kaj pomeni ta napor, se lahko vidi po tem, da je pred nekaj leti ves rumunski državni proračun znašal 24 milijard. Obsodba madžarskih narodnih socialistov Budimpešta, 28. junija, b. Objavljena je bila sodba proti 25 narodnosocialističnim zarotnikom, pripadajočim tako zvanemu »taboru izvoljenih«. Vodja Mester je bil zaradi »poskusov nasilnega preobrata v državi in družbi« obsojen na eno leto zapora. Njegov najožji sodelavec Tertsch je bil iz istega razloga kaznovan na poldrugo leto ječe. Deset drugih obtožencev je bilo kaznovanih na zapor od osem do deset mesecev, 14 obtožencev na zapor od 14 dni do treh mesecev, štirje pa so bili oproščeni. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Beležke ,Slovenec44 o ozadju borbe ia razčiščen j e v vrstah JRZ »Slovenec objavlja dolgo informacijsko poročilo o ozadju borbe za razčiščenje v vrstah JRZ, ki ga misli izvesti sedanje njeno vodstvo z izključitvijo dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev. Po zatrjevanju »Slovenca« sega početek diferenc med dr. Stojadinovičem in ostalim vodstvom JRZ že v dni po decembrskih volitvah. »Po volitvah se je organizirala proti vsem vodilnim članom stranke, ki niso mogli odobravati velikih ambicij dr. Milana Stojadinoviča, pravcata gonja. Napadi na te kroge so leteli od vseh strani. Proti dr. Korošcu je bila organizirana gonja, češ da je zakrivil, da stranka ni dosegla pri volitvah večjega uspeha, ker kot minister notranjih del ni s terorjem omogočil izvolitev nekaterih poslancev. Ta gonja je povzročila spremembo v vodstvu naše notranje politike. Dr. Korošec je odšel. Najožja okolica dr. Stojadinoviča je zmagoslavno zaploskala, ker je mislila, da je s tem odstranila največjo oviro za izvedbo vseh mogočih načrtov. Zato se je s še večjo vnemo vrgla na preostale člane v vladi, ki niso spadali v Stojadinovičev krog. Najhujših napadov je bil deležen sedanji predsednik vlade g. Čvetkovič. Dobrodošlo je vsako sredstvo, da se ga odstrani iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in iz vlade sploh. Nadaljnji dogodki so znani. Sledila je ostavka petih ministrov...« Dr. Stojadinovič ne misli na svoj povratek »Hrvatski dnevnik« objavlja razgovor nekega novinarja z bivšim predsednikom vlade dr. Milanom Stojadinovičem, ki je izjavil, »da se z akcijo okoli interpelacije na predl edinika vlade Dragišo Cvetkoviča ne misli boriti za povratek na vlado. To pa zaradi tega, ker je sam globoko prepričan, da potrebuje danes država na čelu vlade moža z zelo veliko avtoriteto. S tako avtoriteto pa on sam danes ne razpo. laga, ker se dosledno ruši njegov ugled od vseh strani.« Msgr. Tiso o novem idejnem sistemu Slovaške Na shodu v Trenčinu je predsednik vlade dr. Tiso v svojem govoru izrekel zahvalo slovaškega naroda Adolfu Hitlerju, ki je pomagal Slovakom do svobode in samostojnosti in izjavil med drugim: Danes imajo Slovaki svojo državo, vendar se še vedno kaže potreba po odstranitvi mnogo-česa, kar je bilo zgrajeno v zadnjih dvajsetih letih. To pa se ne sme tolmačiti kot osvetoželjnost. Tisti, ki jih to boli. se morajo zavedati, da je njih dolžnost molčati, se skriti in dejati jezik za zobe. Predsednik vlade je naznanil, da bo državna ustava razglašena še pred koncem leta, kakor tudi zakon o reorganizaciji javne uprave ter zakon o državljanstvu. Do konca leta le treba obenem predelati ves slovaški način mišljenja in pojmovanja ter izdelati novi idejni sistem, ki se bo opiral na vero v Boga, na Adolfa Hitlerja in na domoljubje. Pristaši stare miselnosti so se zavlekli v jame in odondot po lisičji naravi rujejo proti mladi slovaški samostojnosti. Treba pa je odkriti lisičino, lisico napraviti neškodljivo in jamo zatrpati, pa čeprav ie jama v samem Turčanskem Sv. Martinu, kjer smo odkrili tajno tiskarno za vznemirjajoče letake. Nova uprava Podkarpatja »Felvideki Hirlap«, (Vestnik gornjega kraja), glasilo Madžarov v novo priključenem slovaškem in rusinskem ozemlju, ki je običajno dobro poučeno o raznih spremembah. poroča, da namerava budimpe-štanska vlada iz nekdanje Podkarpatske Rusije ustanoviti posebno upravno enoto s skromno samoupravo. Na čelo slednje bo baje postavljen bivši čsl. minister Kailay, ki mu bosta kot svetovalca dodana bivši poslanec praške zbornice Andrej Brodij in nekdanji viceguverner Podkarpatja dr Bes-kid. Če se uresničijo te napovedi, bo to v madžarski zgodovini prvi poskus, dati narodni manjšini vsaj najosnovnejše pravice. S to izpremembo bi bila prelomljena davna tradicija zatiranja drugorodcev z vsemi sredstvi in za vsako ceno. I Premestitev Beograd, 28. junija, p. Višji veterinarski svetnik Ivan Vandot je bil premeščen iz Novega mesta k banski upravi v Ljubljani. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved. Polagoma se bo zjasnilo, le ponekod bodo še manjše nevihte še vedno nekoliko hladno. Dunajska: Pretežno lepo, v popoldanskih urah redki visoki oblaki. Zapustil nas je naš predobri in nenadomestljivi očka in soprog Hinko Perne vis. fin. svetnik Na zadnji težki poti iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu ga spremimo v petek 30. junija ob 5. uri popoldne. V LJUBLJANI, dne 28. junija 1939. MILKA, roj. MAHORČIČ, soproga; VERA, hčerka; DUŠAN, dipL jur., sin Gospodarstvo Državna pomoč za sanacijo zadružnih zvez Finančni tih^t za tekoče kito pooblašča v § 87> ministrski svet, da. a*ne na predlog kmetijskega ln finančnega ministra Ur po zaslišanju Glavne zadružne zveas pred. pisati z uredbo z zakonsko močjo vse po. trebne ukrepe za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez. Ob koncu april* t. L je kmetijski minister pozval zadružne zveze, ki računajo na državno pomoč pri sanaciji, da predložijo tozadevne prošnje in pred* loge, da lahko sestavi načrt uredbe. Po poteka predpisanega roka so skoro vse zadružne zveze predložile svoje proinj® Od. nosno predloge za sanacijo rase« onih. ki so že po prejänjih zakonih odnosno pooblastilih prejele pomoč od države. Skupna vcota, ki so jo zaradi sanacije zahtevale Zadružne zveze v obliki podpor odnosno cenenih posojil znaša okrog: 200 milijonov din. V svojih prošnjah so zadružne zveze poudarjale težko situacijo, v katero je zašlo zadružništvo zaradi likvidacije kmetskih dolgov. Kreditne zadruge so izgubile ■skoro ves portfelj v višini preko ene mili. jarde din in dobivajo sedaj za svoje ter. jatve le 3% obresti, to je pogosto manj, kakor same plačajo za vloge. Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo je ministrski svet na predlog kmetijskega in finančnega ministra izdal uredbo o ukrepih za fan ci jo in pospeševanje zadružnih zvez. Sedaj je ta uredba tudi že objavljena v »Službenih novinah« od 27. t. m. Finančno pomoč, ki jo s to uredbo daje država zadružnim zvezam, je izpadla bolj skromno. Finančni minister daje kmetijskemu ministru na razpolago znesek 15 milijonov din za denarne pomoči za kritje finančne izgube zveze, nadaljnjih 15 milijonov pa za posebne pomoči za pospeševanje in okrepitev zvez in za olajšanje obrestnega bremena posojil, vsega torej SO milijonov din. Vrhu tega pooblašča ured ba banovine, da smejo na svojih področjih odobravati pomoči za kritje bilančnih izgub 50% zneska, ki ga daje država. Pravilnik o vršenju revizij pri zadrugah in zadružnih zvezah V »Službenih novinah« je objatvljen tudi pravilnik za vršenje revizij pri zadrugah in zadružnih zvezah. Ta pravilnik je sestavila Glavna zadružna zveza na osnovi § 103. zakona o gospodarskih zadrugah in ga predložila kmetijrkemu ministru v odo- Gospodarske vesti = Padec pšenične cene v inozemstvu ln povišanje pri nas. V zadnjem času je cena pšenici na svobodnem svetovnem trgu zno. va občutno padla. Na borzi v Liverpoolu je bila te dni zabeležena najnižja cena pšenici v zadnjih osmih letih, to je od leta 1931. Cena popušča zaradi tega, ker računajo v splošnem z obilno svetovno letino, čeprav se je po podatkih mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu s pšenico posejana površina na severni poluti zmanjšala za 7.5% (vendar je še vedno večja nego v povprečju 1933—37). Zlafti obilno letino pričakujejo v Zedinjenih državah in v Kanadi. Vsi poizkusi za sklenitev mednarodnega sporazuma o omejitvi izvoza in razdelitvi tržišč so naleteli na velike težkoče in ni upanja, da bi do takega sporazuma prišlo. — Glede na povišanje odkupne cene za pšenico, ki jo je kmetijski minister določil v višini 165 din, ugotavlja »Jugoslovenski kurir«, da znaša stvarna cena na mednarodnih tržiščih danes le 80 do 90 din in je torej naša odkupna cena za skoro 100% višja nasproti ceni na mednarodnih tržščih. Nadalje ugotavlja, da je naša odkupna cena višja nego znaša dirigirana odkupna cena v Madžarski, Rumuniji in Bolgariji. = Za toj pri izvozu živine v Italijo. Pri izvozu živine v ItaLjo vlada še vedno po. poln zastoj predvsem, ker italijanske cene ne ustrezajo cenam na naših tržiščih. Trenutno troši Italija v glavnem svoje lastne rezerve klavne živine, deloma pa uvaža živino iz Madžarske. Madžarska nam uspešno konkurira na italijanskem trgu, ker je za madžarsko živino odobrena cena 3.50 lire za kg žive teže, za našo živino pa dobimo le 3.15 lire za kg. — Glede na letni čas je ' v Italiji tudd manjše povpraševanje po klavni živini, ki je v ceni popusti, la. Večje povpraševanje pa je za plemensko živino, ker skušajo kmetovalci povečati stanje živine, ki se je zaradi lanske slabe letine krme v teku zime zelo skrčilo. Tudi konzum mesa je v primeri z lanskim letom občutno nazadoval, ker so cene mesu višje. Italijanska poročila pravijo, da je pričakovati nadaljnjega znižanja cen žL vini, ker bo v kratkem prišlo na trg argen- britev. Kmetijßki minister pa je izvršil v pravilniku več sprememb. Te spremembe tal niso vnešene v besedlio pravilnika, ki je v »Službenih novinah« objavljen v prvotnem besedilu, in šele na kpjjcu so v 8 točkah dodane korekture, ki jih je izvršil kmetijski minister. Pravilnik je obvezen za vse zveze, zadruge in zadružne revizorje v naši državi. Revizijske zveae morajo najmanj enkrtf v treh *etih izvršiti revizijo pri zadrugah svojega članstva, prav tako pa mora Glavna zadružna zveza vsaj enkrat v dveh letih revidirati včlanjene revizijske zveze. V izjemnih primerih, če to upravičujejo po. sebni razlogi, sme Glavna zadružna zveza odobriti, da se reviaija odloži za največ eno leto. Po «spremenjenem besedilu, ki ga je pred. pisal kmetijski minister nosijo polovic® efektnih izdatkov za redne revizije revizijske »vem ia pomoči, ki jim je dodeljena po členu 3. pravilnika o uporabi sredstev fonda za pomoč zadružništvu; drugo polovico pa so dolžne kriti revidiran« zadruge. Revizije se izvršijo brez predhodne prijem ve. Pravilnik nadalje vsebuje predpise gie. de strokovne usposobljenosti revizorjov, ki morajo napraviti revizorski izpit pred ko. misijo Glavne zadružne zveze. Tega izpita jù treba delati revizorjem, ki so bili do uveljavljenja tega pravilnika vsaj eno leto v «Aužbi revizijske zveze kot samostojni revizorji in onim revizorjem, ki so v zadružni službi najmanj pet let in poznajo knjigovodstvo. Revizorji morajo biti prijavlje ni pristojnim registrskim sodiščem in pa Glavni zadružni zvezi. Enako morajo biti prijavljeni tudi honorarni revizorji. Revizorski izpit smejo delati revizorski pripravniki po enoletni praksi. Pravilnik vsebuje določbe zaradi pravilnega izvrševanja revizij. Revizijska zveza, ki ne vrši reviziH po predpisih tega pravilnika, se izključi iz Glavne zadružne zveze, revizorju pa se lahko zaradi nerednosti začasno ah trajno vzame pravica vršenja revizij. Tako kazen izreka upravni odbor Glavne zadružne zveze in jo potrdi kmetijski minister. Nadaljnje doJočbe .pravilnika se tičejo izvrševanja revizij ter revizijskega poročila. Revizijske zveze morajo v smislu zakona v enem mesecu obvestiti registrsko odišče o vsaki reviziji. Vsak mesec pa morajo ob. vestiti Glavno zadružno zvezo o izvršenih revizijah v dotičnem mesecu. m tdni:ko meso Italija je namreč sklenila z Argentino novo trgovinsko pogodbo, v kateri se je zavezala, da bo uvozila med drugim vsako leto za 55 milijonov Ur zanrzle-ga argentinskega mesa. = Konkurz je razglašen o imovini Broni-slava Mondinija, lekarnarja v Slov. Bistri, ci (upravnik mase dr. Anton Žnidaršič, odv. v Slov. Bistrici; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici 7. julija ob 9., prijavni rok do 29. avgusta, ugotovitveni narok 9. septemfcja). Borze 28. junija Ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beograjski bora noti. rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30, češki klirinški čeki so se trgovali po 150, grški boni pa po 31.75. Na beograjskem efektnem tržišču je bilo pri slabi tendenci za vojno škodo povpraševanje po 465. Do zaključkov pa ni prišlo. DEVIZE Beograd. Oficielni tečaji: Berlin 1769.82 — 1787.58 Bruselj 748 — 760, London 206 — 209.20, ' Milan 231.75—234.85 New York 4381.75 — 4441.75, Pariz 116.31 — 118.61. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60 Pariz 144 82 — 147.12 New York 5458.13 — 5518.13, Čurih 1238.77 — 1248.77. Curih. Beograd 10, Pariz 1175 London 20.7650, New York 443.50, Bruselj 75.4250, Milan 23.34, Amsterdam. 235.45, Berlin 177.90, Stockholm 106.90, Oslo 104.3250, Köbenhavn 92.70, Sofija 5.40, Praga 15, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, EFEKTI Beograd. Vojna škoda 465 den., 4«/e agrarne 62.50 den., 4% severne agrarne 61 55 bi., 6°/o dalm. agrarne 85 — 86, 6% begluške 86.50 den., 7%, invetst. 99.50 derL, 7o/o Blair 92.50 — 95. Blagovna tržišča ZITO -f Chicago, 28. junija. Začetni tečajis pšenica: za sept. 72, za dee. 73.125; koruza: za julij 47 625, za sept. 49.125. Brzi nogometni turnir v Trnovem Popoldne bo na igrišču Jadrana Gutenbergov spominski turnir s sodelovanjem Jadrana, Svobode, Korotana in Grafike Na igrišču Jadrana se bo danes ob 15. začel brzi nogometni turnir, ki ga priredi SK Grafika v spomin izumitelja grafične umetnosti Gutenberga. Na tem turnirju bodo poleg prireditelja nastopile še enajstorice Jadrana, Svobode in Korotana. Turnir bo zelo zanimiv, ker so klubi po svojih močeh precej izenačeni. Spored se bo razvil takole: Ob 15. Svoboda—Korotan, ob 15.45 Jadran—Grafika. Po končani drugi tekmi bosta takoj nastopila oba premaganca za tolažili» darilo, nato pa še oba zmagovalca prvih dveh tekem za glavno darilo. Prosvetni odsek grafične organizacije je kot pokrovitelj prireditve poklonil za turnir dva lepa pokala. Ker v Ljubljani danes ne bo druge športne prireditve in je v vrstah nastopajočih klubov nekaj odličnih predstavnikov ljubljanskega I. razreda, bo ta prireditev brez dvoma prav dobra. Zato se prijatelji nogometa vabijo, da jo obiščejo v čim večjem številu. Dobrodelna nogometna prireditev Danes popoldne na igrišču SK Kranja v Kranju Danes popoldne ob 17. se bo pričela na igrišču SK Kranja v Kranju zanimiva nogometna prireditev med enajatorioama dveh tovarn, in sicer zastopnikov »Jugo-branec in zastopnikov tovarne Franja Sirca. Tekma bo gotovo nudila prav dober nogomet, saj bodo med nastopajočimi razni znani nogometaši iz omenjenih podjetij. Kar je čisti dobiček namenjen krajevni protttuberkulozni ligi ▼ Kranju, se p. t občinstvo naproša, naj ▼ čim večjem številu obišče to tekmo to « tam podpre čfe- vekoljubno delo naše lige za pomoč bolnikom, ki so najbolj in največ potrebni podpore. SK Grafika. Igralci, ki so igrali v nedeljo na igišču Korotana, naj bodo danes ob 15. na igrišču Jadrana. Žagar, Janko-vič, Scagneti sigurno! Načelnik. SK Svoboda. Vsi igralci, ki so določeni za današnje tekme na proslavi Grafike, naj bodo ob 14.30 na igrišču Jadrana. V nedeljo igra I. moštvo v Trbovljah proti. Amaterju. Občutna kazen za GradjansKega in Hajduka. Na torkovi seji JNS sta bila Gradjanski iz Zagreba in Hajduk iz Splita kaznovana z enomesečno prepovedjo igranja tekem dama in trimesečno zaibrano igranja mednarodnih tekem. SOKOL VIČ I JUBILEJNA TELOVADNA AJKADEMUA V SOBOTO, DNE U JULIJA OB 20*30 V TIVOLIJU Bogat s p o red Očarljiva razsvetljava Domale vesti * železniške zveze za pijWWMve so na prizadevanje Slovenskega planinskega društva izredno ugodne ob sobotah in dnevih pred prazniki. Redni vlak na Gorenjsko vozi dnevno ob 15.40 ter ima na Jesenicah zvezo za brzovlak proti Bohinju, kjer se plača cena za osebni vlak. Navedeni brzovlak pride iz Nemčije ter ima navadao zamudo zaradi potrebnega postopka obmejnih organov. Vlak za planince pa vozi ob sobotah in dnevih pred praznikj že ob 14.35 iz Ljubljane ter ne stoji na vseh postajah do Jesenic, marveč le na onih, ki služijo za izhodišče za planinske izlete. Na Jesenicah ima ta vlak takoj zvezo proti Kranjski gori, kamor prispe okrog 17. in tudi proti Bohinjski Bistrici, kamor prispe ob 17.04. Planinci pridejo na ta način že v popoldanskih urah do glavnih izhodiščnih točk ter morajo do večera doseči planinske postojanke, od koder napravijo v nedeljo ali na praznik izlete na vrhove naših planin. S tem vlakom je omogočeno ob sobotah in nedeljah ali tudi ob praznikih izvesti različne daljše planinske izlete v Triglavsko pogorje, Bohinjski kot ter Karavanke ali prebiti ves dan ob prijetnem Bohinjskem jezeru v »Zlatorogu«. Vse planinske postojanke so redno oskr? bovane ter dostopne planincem. Za izbiro izletov je najprikladnejši priročnik, katerega je letos izdalo osrednje društvo SPD. Vse podatke o planinskih izletih in postojankah dobite vedno v pisarji SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta i/%. Grobnic? il cimi kamnoseška stavbna dela izvršuje po nIzkib ©snah kamnoseško kiparsko podjetje tr»oio ii«i«»y») pokopališče S»y. ftfif — Ljubljana — f(4* 10-0»- * Poroka slovenske pilotke. V Zagrebu sta se poročila gdč. Kristina Gorlškova, na. ša ožja rojakinja, prva jugoslovenska diplomirana pilotka in upravnica poŠte Zagreb 14, s trgovcem Dragotnom Novakovi če m, solastnikom tvrdke Brača Novako-vič Zagreb, Jakičeva 29. Uglednemu paru želimo mnogo sreče! » Iz sodniške službe. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je te dni napravil sodniški izpit g. Ciril Kavčič i? Loškega pq-toka. če titanio! Boljši old lažja delo in večjll sposobnost i pravilna pome f {enimi očali od * šolsko naznanilo iz privatn. trgovsKe-ga šolstva. Ravnateljstvo Trgovskega Učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, naznanja, da je ministrstvo za trgovino in industr.jo podelilo njegovemu enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnosti. Tako imajo redni učenci tega tečaja pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici, kakor jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Izpričevalo o zaključnem izpitu služi kot dokaz redno dovršene vajenske dobe in dveh let pomočni. ške prakse. Vpisovanje ho 30. t. m. in 1. julija ter 9., 11., 12., 13 in 14. septembra od 9. do 12. in od 3. do 7. popoldne. Vpis .-e lahko izvrši veljavno tudi med počitnicami od 10. avgusta dalje med rednimi uradnimi urami osebno ali pismeno. Vsa pojasnila daje vod tvo zavoda ustno ali pismeno. (—) Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGPRIJA (iREGORIČ, Ljubljana, Prešernova Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozareo navadne Franc Jpžefove grenčjce. * Strokovno trgovsko šolstvo. Razglas: Ravnateljstvo drž. priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. objavlja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom od 20. januarja t. 1 zavodu priznalo pravico javnosti. Redni upenci in učenke tega zavoda imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na državnih trgovskih šolah. Izpričevala veljajo kot dokaz sposobnosti za pisarniško službo po zakonu o trgovskih šolah in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe ter polni dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti, kar je zlasti važno za sinove in hčerke tfgovpev. Sprejemajo se učenci-nke, ki sp c^ovvšili štiri razrede meščanske ali srednje šole in položili malo maturo. Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v posebni eoalet-ni trgovski tečaj, ki je tudi pdqhipen od ministrstva. Predvpisovanje se ho VFŠUP 2. ip 3. julija, redno vpisovanje pa y začetku septembra kakor na državnih trgovskih šolah. Ipfarmacije da.ie ravnateljstvo ustno in p;srnenQ. Telefon 4§-43. (—) * »tajniška številka revij? »Abha?ia e la riviera del t'ama*«« je hila isdapa z namenprn, da poaehpa v Jugoslaviji širi propagando za Opatijo, Revija $y;naša članke v hrvaškem, ftaliìaUSkWn, nemškem in madžarskem jesikU- Med dr-ngimi je objavljena tudi novela pod «a lovom »Puffi zna zašto ce srnije« od g. Oskarja Borčiča. P RA TI A »JüNPiQN San juARCO *m#%ifV „ mqnna « Najodličnejša kuhipja. ^sproti obrežju. Tek- VA Vrt-_' V tej fioveii je prikazano, kako so se povsem slučajno sestali stari aranci in cef Nemci, Sfbi in Hrvatje, in kako skter i nejo, da morajo ta sestanek proslaviti. ; Vsak od njih priporoča f-vtìj hotel oziroma pension. z.a ^ je zanimiyo, 4e naši rojaki pr poročajo >>Mir.afla«, čermrja-Toma-žiča. posebno pa hvalijo peftsjon »Rivier ra«, čigar lastnica sama vàdi kuhinjo.. Z*" to je hrana res prvorazredna. Cela vrsta naših rojakov se je o tem prepričala; pri čemer je posebno ugodno še to, da ima »Riviera« svoje lastno kopališče.. Moramo pripomniti, da vodijo naši rojaki v Opatiji razen tukaj navedenih hotelov in pen. .'ionov, še mnogo drugih podjetij te vrste. Tudi ta podjetja eo pod najboljšim zelo solidnim in skrbnim vodstvom, ter priporočamo našjm turistom, da se pri izberi hotelov skušajo .držati načela »Svoji k svojim«. * Za dr. Lahov mgrabw sp*www«k so zbrali člani bivše organizacije jugoslovenskih nacionalistoy J20 din in jih izročili Vodnikovi družbj. Prisrčna j»n hvala! * Vpisovanje v Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v I. in II. razred bo 1., 2. in 4. sep-tepifyra fidj.S do Ig, ur&. V l, fa.?red se sprejemajo učeaci(ke), ki so dovršili štiri srednje ,šoie j, nižjim Imamm izpitom ali štiri razrede meščanske šoie z za vršni«? izpitom ift mfmia m vpisa več nego 17 tet IJ&wUkßh fei im#jö na dan vpisa več mm il, m mmi UM 10 let, se s mej,o vpisati saJW) z dovoljenjem ban-ske uprave, ki M ga i« tfffeS preskrbeti med počitnicami- Sprejemajo se samo učenctfke) iz teh-Je okrajev: Ljubljana, Liubljana-ofe^Uca. Logatec, Novo mesto, Kranj. Sfeofj.a Loka, Radovljica, K#ffWik, Litija. Krško. Kočevje m Laško. Učenci (ke), kj žele vstopiti v I. razred, se marajo javiti osebno v spremstvu staršev 28. ali 29. avgust» trnd 8. in 12. i» preložiti prijavo m vpis, ki se dofej ppi .šolskem slugu za 50 par W jo 3e treba kelkovsti z io din, d.aije jgpf&evele, rojstni list in davčno potrdil«, fl# podlag» katere*» se odmeri šolnina- § Sfedpjib in meščanskih šol se sprejemajo prvenstveno w&mew(ke) z odličnim ip prav dobrim üsp^em in vzornim vedenjem. Dne 30. »vgusiß bo konferenca, k» Pö ndi^čjla, fede se sprejme in kdo se Dne fi, evgw.sta ob 10. bo na razgla.sni deski objavljen seznam sprejetih, ki se morajo definitivno vpisati dne h, 2. in 4 septembff in plačati, kakor bo razglašen9 na uradni deski. N.e^nrejeti bodo prejeli 31.- aygu^ta svoje listine pri šolskem slugu. Vpi.s m J? razred bo dpe J.. 2. ali 4. septembra med 8. in 12. uro. fJčenci/jse), Jej Žele vstopiti v II. razred. morajo predložiti prijavo, koikovano s 50 din, izpričevalo I razreda in davčne potrdilo, kakor bo razglašeno na uradni deski. * »jVfest se je jHHfri pod tovornim »vi»* mobilom.« V »Jutru« smo :24, t, m- obj&* vijj dopis pod tem naslovwi Prizadeti šo^ fer g. Mihael Vrhunc nas je naprosil, da objavimo naslednje pojasnilo: Ni res, da bi šoferja S■ Mihaela Vrhunca ko^aai re-» šili iz prevrni enega vozila iz gore. Reše* vanje tu sploh ni bilo potrebne, ker se ie šofer zaradi prisotnost} duha sam rešil, preden je prišla do njega kaka pomoq. Ni res, da je šoferju Vrhuncu usoda nenaklonjena tpr da bi ime} y nekaj mesecil» že petp nesrepo. Glede v dopisu samem omenjene nesreče pa so še v teku poizvedbe, ki bodo dokazale v koliko je pri tej nesreči kriv šofer Vrhunc. ter je še ore-, urani eno govoriti ali pisati tako. da se lahko sklepa, da je omenieno nesrečo krivil šofer VrhunP- Tik Pfßd ppisapp Re* srečo, pri kateri se je podrl most èe* Sp* ro, je šofer g. Vrhunc nakladal les na desni strani Sore. Res je, da je lastnik lesa g. Marjan Thaler med posovopom povedal šoferju g. Vrhuncu, da znašp nosljivost mostu 6000 kg, ni ga pa opozarjal, da je most slab. Zaradi te informacije je tudi šofer g. Vrjipnc dal paložiti na desni strani Sore le del tovora in to manj ko polovico, glede ostalega dela oa se je namenil, da sa naloži na drugi strani mostu. Ni torej res da bi se g. Vrhunc ne bil dal oplašiti do opozorilih g. Thalerja, ker ie zapeljal še ne na pol naloženi avto preko mostu baš z namenom, da bo ostali del tovora nalorr žil na drugi strani in to iz previdnosti, da avto ne ba pretežak in da se izogne s tem kaki nesreči. Da se je pa nesreča vseene zgodila, paé ne zadene nikaka krivda a. Vrhunca, saj je dobra vedel, da so še pred nekaj dnevi vozili preko istega mostu mnogo težje obloženi avtomobili Da se ie dogodila ta nesreča in se ip most podrl, mora hiti vzrak kie druaje. ne pa v neprevidnosti šaferja g. Vrhunca. U Lluttliane ŠestdesetJetnjcfl rqjsty§ praznuje danes qhenem z gP.dovan.iem policijski prad-pi^ g. Peter Kette, številnj tovariši in prijatelji se ta^io spominjajo pra?nika g. Ketteia ip želijo .]ubUantu, da bi učakai še mnogo Sfepnih ;n zadovoljnih let. Tudi mi se pridružujemo številnim čestitkam- Bfl miuiitinn^uuniiiitiiiiiiii^imininnmit.ii^ii^ii^him lll|(tujihuumiii^uii^|iahhiiuiiinilllltlllltltuiiiii1l 3A NA IfRIPKi Leno ypem«i fab?» VPlja in SLAMIČEVE KONZERVE u— Re^pvnim BOdeficirjem! Dpe 3- ju» lija ob io. dopoldne bo v veliki sejni dva» rani mestnega poglavarstva v Ljubljani ustanovna slavnostna skupščina udrulenj« reseyvnih podafipirjev ^ralievipe Jugasla, vije, pododbor Ljubljana. Na p^dvečer i, julija t. 1. pa se vrši v Sfllftny gostilne renda pri Mrak^i, Cesta 39. oktobra št. 4, ob sestanek vsega članstva in de» ifsatov radi posvet« in sestave kandidatu« bst«, i^akor tydi e bodočem delovanj vi fera^ ievn^a odteora- ^o4o Bo^eg delegatov i?, Beograda prisostvovali slavnostni skup, ščioi tudi voiašfei in eiviini dostojanstveniki, se polivaj© vsi oni mffvni podo«-cirji, ki do danes svojega pristopa se niso prijavili, da to eter® nemudom» «U p» vs»j 1 na predvečer ozifpm« po| uro pred pričetkom same skupščine. Naj ne bo nobenega rezervnega podofkirj«, ki M bi prietopil k tej prepotrebni organizaciji, ki je povsem strokovnega in viteškega značaja. u— Krajevna protituberkulozna liga prosi vse zavode, banke, industrijska podjetja, trgovce in obrtnike, de vrneie ligi sezname pristopivših članov in obenem naklonijo prostovoljne prispevke. Vsak, tudi najmanjši znesek je dobrodošel! Pomagajte najbednejšim meščanom, oboleli in slabotni deci! Ne zavržite liginih prošenj, upoštevajte njgno prizadevanje in pomagajte! Pristopite v ligino članstvo, plačajte malenkostno članarino in sodelujte pri reševanju našega največjega socialnega zla* Podružnica büjefcaniiee Putnika, Mi kiošičeve eeete, se preseli in posluj« g 30. t. m. v palaÖi Grafike nasproti glavnega kolodvora. u— I vedha novega potniške*» vtafc» ra pregi Zalog—Ljubljana. Od J julija dalje vozi ob deUbrt» in 70 i brtm uspehom ni t*fe&k> SO uöetVK, pojavni tept tn* & učenk, pravico «te twdaljnj«* Wwfr * «isuböi» 1 učenka, neocenjena pa j» 1 meenfau ...... b Maribora a~— Vidov dan je Maribor proslavil na tradicionalen na&n. Z weh hü so vihrale državne zastave. V stolnici, v pravoslavni in protestantski cerkvi so bila cerkvena oprav.la. Trgovine so bile med 10, in 11-uro zaprte. a— Kam pojde naša mladina. Med maturanti klasične gimnazije pojdejo študirat filozofijo 4, tehniko 7, medicino 6, montanistlko 2, bogoslovje 11, vojna akademija 4, veterinarstvo 3, pravo 3, letalstvo 1, farmacijo 1, agronomijo 2, kemijo 1, komercialno visoko šolo 1, telesna vzgoja 1, gozdarstvo 1, žurnalistika 1, državna služba 1, zasebna služba 1. a— Na vseh mariborskih osnovnih Šolah bo jutri v petek od 8. do 12- vpisovanje za šolsko leto 1939-40. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj predložijo krstni list. a— Zaobljuba Sokolov v Kamnici. Danes ob 11. bo v Kamnici slavnostna zaobljuba in sprejem v članstvo članov in članic SokoLa. Odhod z letnega telovadi-šča. matičnega Sokola ob 10.30. a— Kazn'lniske novice. V II. položajno skupino zvaničpikov je napredoval v moški kaznilnici Anton Peogov. Za paznika zvaničnika I. polož- skupine je imenovan Matevž Plevnik. Prvi periodični povišek III. polož, skupine zvaničnikov pa je bil priznan pazniku zvaničniku Otonu Lešniku. a— Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima danes zdravnik OUZD dr. Hu-gon Velker, Pobreška cesta 2- a— Nasilen vlomilec. V Zgornji Ročici pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je vdrl mlajši moški v stanovanje pose-tnice Barbare Maričmk. Bila je sama v hiši. Ko je slišala ropot v kuhinji, je vstala iz poste. Ije, da pogleda, kaj je. Ko je stopila v ku-hinjo, pa je navalil nanjo neznan moški in jo udaril z nekim topim predmetom s tako silo po glavi, da je starka obležala v neia po kavarni, je bila preveč udarniška ?n mehki lirični slovanski duši ni priiala. Zato ni čudno, da je ta udarna melodija zlezla namesto v dušo. v slovansko pest, ki se je hotela sprostiti in ie ra tej poti po nesrečnem naključju dobesedno knok-autirala samovoljnega klavirista. Ubogo žrtev glasbe so seveda morali odnesti nezavestno s pozornice. Hvala bogu je knok-autirani že spet pri zavesti in je menda izjavil, da v bodoče ne bo nikdar več igral tako udarnih melodij, vsaj v družbi ne. Nesrečni glasbenik je že okreval in razven močne podpludbe ni na njem opaziti ni-kakšnih posebnih posledic. I KINO SLOGA — tel. 27-80 RESTITUCIJA Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Dve srci se ljubita, živita in se borita proti nezmotljivim zakonom življenja. Robert Taylor Režija: John M. Stahl I I Film večno bajne in pravljične Indije — po romanu JAMESA HILTONA »Izgubljeni MTV TE %T Tin 17 TT T v slavnih vlogah Ronald horizont« Pl JC< IVftl JC* V IlOfil U Coiman in Jane Wyatt. KINO UNION, tel. 22-21._Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri I ae zavesti. Ko se je prebudila, je opazila, ia sta izginili iz kuhinje 2 steklenici žganja, steklenica olja in drugi predmeti. Orožniki iz Sv. Trojice pa so kmalu ubrali pravo sled. Zajeli so 18letnega Vilibal. da Kaučiča, kj je priznal vlom. V teku zasliševanja se je izkazalo, da ima Kaučič n» vesti te druge vlomé in «4cer v Zgornji Ročici pri posestnici Mariji Rošker in Zg_ Žerjavcih pri posestniku Josipu Dajčmanu. Kaučič je izdaj kot pajdaša tudi nekega Ernesta Fekonjo, ki pa taji vsako krivdo. Kaučiča in Fekonjo ao odvedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Obešenec na električni žici. V Loški ulici 2 se je obesil z električno žico na obešalnik 741etm tesar Henrik Breznik. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Na mizj je bilo poslovilno pismo, iz katerega je razbrati, da je pokojni Breznik obupal nad življenjem zaradi neozdravljive bolezni. a— V prvf letnik državne učiteljske šole bo sprejetih le tee 80 učencev in 40 učenk Prosilci ne smejo biti rojeni pred letom 1022. Z 10 din kolkovane prošnje m priloženim lzpriftevalom o nižjem tečaj, nem Izpitu na gimnazijah ali pa e prav dobrim ali odličnim završnim izpitom na meščanskih šolah ter s krstnim listom sprejema ravnateljstvo do 31. julija. Zaradi zdravstvenega in slušnega pregleda naj se javijo prosilci V ravnateljev! pisarni v ponedeljek 28. avgusta ob 8. Meščansko-šol?W absolventi imajo nato še pismeni in ustni izpit iz slovenščine ter ustni izpit iz matematike. a— Samokres ni Igrača. V Razkrižju je nekt tujec prodajal samokrese. Ko jih je prelakulal, pa «e je pripetila u odna ne-srača. Po nesrečnem naključju je ustrelil Franca Plntarlia v trebuh. Rana je bila smrtna. Pintarič Je kmalu po prevozu v boinllniee umrl. a— BIČ, noi, kol. Na cesti lz Marjete v Maribor so le neznani napadalci navalili na 40-letnega vlnlčarja Ivana Cafuto iz Trfiove ter ga z blfiem ln nožem pobili na tla. — 26-letnega delavca Josipa Laz-nika is konjiške okolice pa je neki posestnik pobil na tla a kolom ln mu priza-dejal občutne polkodbe. Oba napadenca se zdravita v bolnišnici. Z Jot ente s— Zvočni kino Radie predvaja danes ob 3. uri pop. in pol 8. zvečer velefilm »Zveri pragosde«. Film posnet v malajskih džunglah po znanem raziskovalcu P. Bucku. Msd dodatki kulturni film, domač »Zora« magaein ln le kaj. — Sledi »Jadvlga«. (—) Iz Kranja r— Proslava Vidovega dne. V proslavo Vidovega dne ie Sokolsko društvo priredilo na predvečer kresovanje na letnem telo-vadišču. Spominski nagovor ie imel starosta br. Stanko Završnik pred dvatlsočgla-vo množico. Na praznik je bilo v žuoii cerkvi slovesno opravilo, katerega so se udeležili zastopniki oblastev, uradov ln vseh društev in korporacij. Nato so se v opnovni. meščanski in tekstilni šoli ter v gimnaziji vršile lepe proslave. r— Slovanska glasba — slovanska pest. V neki kavarni v Kranju se je te dni odigral razburljiv incident, o katerem govori vse mesto. Kavarniški orkester je izvajal domače in slovanske narodne pesmi. Ta glasba pa očitno ni prijala nekemu glasbeno nadarjenemu gostu, ker ie orkester med Uvpianiem narodnih prekinil in sam sedel sa klavir. Nova melodija, ki je zado- Iz življenja na deželi LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 4. popoldne in ob pol 9. zvečer in v soboto 1. julija ob pol 9. zvečer velefilm v naravnih barvah »Ramona«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. BLED. Zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer film »Kraljica ledu« 3 Sonjo Henie. Film ponovimo v soboto in nedeljo. Običajen dodatek. (—) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal jutri in v soboto, obakrat ob 20.30, v nedeljo ob 18.30 in ob 20.30 ter v ponedeljek ob 20.30 letalski ve. lefilm v naravnih barvah »Osvajalci vse. mirja«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. — Film vrtijo istočasno v kinu Mati. ci. (—) Naše gledališče OPERA Četrtek, 29. : Zaprto. Petek 30.: Plefni večer opernega baleta. Gostuje gdč. Lidija Wisiakova. Red Četrtek. Poslednjič v letošnji sezoni se bo ponovil jutri v petek 30. t. m. plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo, ki ga je našfcudiral baletni mojster ing. Golovin. Plesni večer je bil letos štirikrat izvajan in imel vedno izredno velik uspeh. Tudi tokrat bo gostovala odlična naša plesalka! gdčna Lidija Wisiakova Dirigent: Žebre. Večer bo za red četrtek. I O Četrtek, 29. junija Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.30 J Prenos cerkvene glasbe.' — 10.20: Verski govor (dr Ignacij Lenček). — 10.40: Skladbe Joh. Seb. Bacha (plošče). — 11; Iz opernega carstva. G. Jože Gostič in ra. dijski orkester. — 12.30: Zborovske točke (plošče). — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Salonski trio. — 14: Plošče po željah. — 17: Vnovčevalne zadruge — izbolj. sanje poljedelstva (inž. Rado Lah). —. 17.30: Godba Sokola I. — 18.30: Plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19 40: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo naroda. —• 20: Za razvedrilo igra radij ki orke-ter. — 21.15; Klavirski koncert ge Jadvige Štrukelj-Poženelove. — 22: Napovedi. — 22.15: Pesmi iz zvočnih filmov poje gdč. Vida Rudolfova, spremlja prof. M. Lipov« šek. Beogr«d 17.30: Orkester, pevci in plošče. — 20: Humor in narodne pesmi. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Koncertni večer, — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Češki glas. beni večer. — 22.10: Revija plošč. — 23: Nočni koncert. — Varšava 21.15: Pester glasbeni spored. — 23.15: Poljske pesmi. —• Sofija 17.30: Bolgarska glasba. — 19: Koncert orkestra, in solistov. — 21: Komorno skladbe. — 22: Plesi. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16: Vesela muzika. — 20.15: Vojaška godba. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — BerUn 19: Schubertove pesmi. — 20.15: Kaleidoskop. — 22.30: Vesela glasba. — München 19: Iz zvočnih filmov. — 20.15: Iz starih operet. — 21} Zvočne slike. — 22.30: Lahka glasba. — Pariz 19.30: Plošče in radijska fantazija. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Plesi s plošč. ■ TOVARNA TRIKOTAŽE V BEOGRADU IŠČE ZA TAKOJ agUnega upravitelja, izurjenega aa vodatvo in razvoj večjega podjetja; samostojnega mojstra za Kettenstuhle, Rundstuhle, Interlock- in Kaiseret-stroje; perfektno nadzornico (ravnateljico) za boljšo trikotažo; i—mrtnjnega mojstra In upravitelja aa vodstvo tovarne usnjenih rokavic. Ponudbe pod br. 17995 na »PUBLICITASk a. d. Beograd, pošt. pretinac 60 Slovesna proslava Vidovega dne Ljubljana, 28. junija Petstopetdeset letnico Vidovega dne je Ljubljana na čelu Slovenije praznovala na posebno slovesen m dostojen način. Že na večer pred Vidovim dnem so z vseh državnih kakor tudi zasebnih poslopij v mestu in okolici zaplapolale državne troboj-ke. Današnji krasni solnčni dan je dal polno veljavo pomembnosti današnjega praznika. Ob 10. je bil v stolnici svečan rekviem, ki ga je opravil škof dr. Gregor Rozman ob številni asistenci. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk. Rekviemu so prisostvovali gg. ban dr. Natlačen, zastopnik divizionarja general Dodič. župan dr. Adle-šič, rektor univerze dr Slavič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, železniški direktor inž. Kavčič in številni drugi odlični predstavniki javnosti. Polnoštevilno je bil zastopan tudi konzularni zbor, v izrednem številu so se rekviema udeležili do-brovoljci, a častno so bili zastopani tudi gasilska zajednica ter razne nacionalne in kulturne organizacije s sokolstvom na čelu. Ob 11.15 je bil svečan parastos v pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku. Prisostvovali so mu tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič z zagrebškim podba-nom Mihaldžičem, ban dr. Natlačen, namestnik divizionarja general Dodič, župan Adlešič in drugi. Med službo božjo so bile v mestu zaprte vse trgovine, delo je počivalo tudi v obratih. Poklonitev kralju Osvoboditelju Ob veliki udeležbi občinstva so rezervni oficirji lepo proslavili spomin padlih borcev za našo svobodo. Po maši v stolnici so se zbrali na Mestnem trgu in položili venec pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Že pred določeno uro je občinstvo zavzelo prostore na obeh straneh spomenika, nasproti pa se je postrojila častna četa 40. pešpolka s polkovno godbo. Kmalu po pol enajstih so prispeli zastopniki banovine, občine, državnih in samoupravnih oblasti, društev in korporacij z velikim številom aktivnih in rezervnih častnikov v uniformah. Divizionarja je zastopal njegov pomočnik general Dodič, ki so mu vojaki na njegov pozdrav »Pomozi Bog, junaci«! pri pregledu strumno odzdravili: »Bog Ti pomogao«' Zastopniki organizacije rezervnih častnikov s predsednikom inž. Bevcem na čelu so položili pred spomenik lep lovorov venec z državnima trobojkoma in se z enominutnim molkom oddolžili spominu velikega kralja. Vojaška četa je oddala spominsko salvo, godba pa je zaigrala državno himno. S tem je bila pietetna počastitev zaključena. Udeleženci so se nato podali v pravoslavno cerkev, kjer je bil ob 11. parastos za padlimi borci, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič. Praznik mladine Živahno kakor Ie kdaj je bilo dopoldne po ljubljanskih ulicah. Povsod je bilo polno radostne mladine, ki se je po opravljeni službi božji zbirala v šolskih zavodih, da prejme spričevala. Po ulicah si sreča-val večinoma vedre obraze, dijaki in dijakinje so kar na cesti pregledovali spričevala in izvestja, ki so jih komentirali in kritizirali po stari dijaški navadi. Ali kakor pač terja dijaška usoda, tudi letos ni manjkalo nekaterih, ki so komaj skrivali otožnost in zagrenjenost. Zaključek šolskega leta je pač nekaterim trpek doživljaj. Posebno hudo je bilo nekemu petošolcu, ki si je v obupu hotel končati življenje. Fant je imel slabo oceno — edina njegova odlika je bilo znanje kemije, kar pa tudi ni za zavržek. Pa si je fant napravil nekak sublimat in ga pogoltnil. Kmalu se je začel zvijati v hudih bolečinah. Tovariši so mu priskočili na pomoč. Nesrečnega dijaka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu naglo izprali želodec in je bil čez pol ure izven nevarnosti. OSJECKA LJEVAONICA 2EL JEZA I TVORNICA STROJEVA D.D. Deset let Andreja Beograd, 28. junija Danes je praznoval svoj 10. rojstni dan najmlajši jugoslovenski kraljevič Andrej, tretji sin kraljevskih staršev, najmlajši brat kralja Petra II. Kraljevič Andrej je Vidov dansko dete, saj se je rodil ravno na Vidov dan leta 1929. na Bledu. V prisrčnem spominu je še nam vsem veselje vsega našega prebivalstva, ko se je ob vznožju Tri- STEDNIACf i PEČI pite. Po končanih študijah se je z-veseljem lotil znanstvenega dela, ker ni čutil mnogo veselja za praktično juridično delo. Prevzel je tudi pouk v juridičnih predmetih na visoki šoli za diplomatski naraščaj na Dunaju, ker je predaval privatno, splošno državno in mednarodno pravo. Bil je tudi suplent pri stolici cerkvenega prava, ki jo je zasedal Jožef Janez Pehem. Na prigovarjanje tega profesorja je napravil 1 ^J89" ^Pi* na Terezijanski viteški akademiji za korepetitorja nemške državne zgodovine, fevdnega in nemškega državnega prava. Izdal je več učnih knjig o nemškem državnem pravu in v teh svojih delih zlasti prikazoval ustavni in upravni razvoj nemške države. Velik del svojega znanstve-ga dela je posvetil obsežnemu raziskavanju zgodovine konkordatov nemškega naroda s Sveto stolico. Bavil se je tudi z raznimi problemi slovenske pravne zgodovine in je kot velik strokovnjak 1. 1801. dobil mesto profesorja cerkvenega prava na univerzi v Pragi, ki ga pa ni nastopil, pač pa je to mesto zasedel pozneje in sicer na univerzi na Dunaju. Deloval je 25 let na dunajski univerzi, kjer je poleg predavate dolžnosti moral prisostvovati še doktorskim izpitom na bogoslovni fakulteti ter konkurznim izpitom za kuratne benefiche. Vzlic tej veliki zaposlenosti je Do-Iinar Tomaž vendar nenavadno plodno književno delal. V zadnji dobi svojega delovanja se je bavil mnogo z zgodovino učenjakov in dunajske univerze. Glavno njegovo delo pa je bilo osredotočeno na proučevanje avstrijskega ženitvenega prava. Napisal je skupno nad 60 razprav iz tega pravnega področja in je to njegovo delo bilo za svoj čas naravnost klasično delo. Pravnik Tomaž Dolinar je bil po svojem značaju zelo skromen, po svojem gorenjskem bistva zelo dobrotljiv, zlasti napram prijateljem in dijakom, ki jim je odpuščal ŽVEČITE PO VSAKEM KAJENJU! Wrigley vas bo osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kupite še danes zavojček Pepperminta ali Spearminta! WRIGLEYS in vračal izpitne takse in mnogim dajal hrano. Konec leta 1830. je bil Tomaž Dolinar upokojen v 70. letu svoje starosti in po 42 letnem vestnem službovanju. Tudi po upokojitvi ni miroval, ampak nadaljeval svoje razprave o ženitvenem pravu. Umrl je pred 100 leti na Dunaju in sicer dne 15. februarja 1839. in je bil na svojo željo pokopan na pokopališču v Maria Enzersdorfu pri Brunnu am Gebirge, ne daleč od Dunaja. Naj služi ta kratek opis njegovega življenja kot poklon slovenskih pravnikov njegovim manom ob stoletnici smrti! Zlata poroka uglednega savinjskega para Slavijenca sta Antonija in Josip Omladič v Polj č ah glava rodil jugoslovenski kraljevič, živ simbol povezanosti slovenskega rodu z dinastijo Karadjordjevičev. Leto za letom prihaja kraljevič Andrej v Slovenijo, da nabira novih moči. Lepo se razvija duševno in telesno, da je v največje veselje svoji kraljevski materi, svojima bratoma in vsemu kraljevskemu domu. Odkar je lani srečno prestal operacijo slepiča, je čil in pogumen in se spet srčno veseli, da bo letos preživel prijetne počitnice v svojem dragem rojstnem kraju na Bledu. Spomenik dr* Ivana Laha pri Sv. Križu je bil včeraj odkrit s prisrčno pietetno svečanostjo Ljubljana, na Vidov dan Da med nami še ni zamrl hvaležen spomin na može, ki so nam ustvarjali slovensko kulturo, je izpričalo današnje odkritje nagrobnega spomenika pred dobrim letom umrlega pisatelja prof. dr. Ivana Laha. Ob 17.30 se je pri Sv. Križu ob grobu zbralo veliko število pokojnikovih prijateljev. Še svež spomin je k lepi svečanosti privabi! zastopnike skoraj vseh meščanskih in umetniških stanov, da se je iznova potrdilo, kako je bil dr. Lah priljubljen. K odkritju je prišla poleg pokojnikove rodbine, gospe vdove in sinčka Andrijana s tastom in taščo ter s sorodniki iz Ilirske Bistrice tudi pokojnikova sestra Micka Marnova z može min otroki iz Šmarja na Dolenjskem. Mnogo je bilo pokojnikovih bivših učenk, ves profesorski zbor ženske realne gimnazije z ravnateljem dr. Tonetom Bajcem, dalje med uglednimi predstavniki načelnik mestnega kulturnega oddelka dr. Janko Pretnar, predsednik Tiskovne zadruge dr. Fettich, predsednik Vodnikove družbe in JB-lige ravnatelj Rasto Pustoslemšek, ravnatelj Fran Jeran in prof. Vrhovnik za ZKD, prof. Ernest Türk in Rajko Paulin za dobrovoljsko organizacijo, gospa Nilka Potočnikova za CMD, g. Kr-palek za Češko obec, Mile Klopčič za Slovensko Matico, dr. Spiller-Muys za starešinstvo Jadrana ter za »Misel in delo«, urednik Josip Prunk za konzorcij »Jutra«, ravnatelj Štrukelj za Učiteljsko tiskarno pa še številni zastopniki sokolskih in drugih društev. Med odličnimi osebnostmi so bili dalje navzočni primarij dr. Cholewa, šef zavoda za novotvorbe, gimnazijski direktor Josip Breznik, za Društvo slovenskih književnikov Milena Mohoričeva in Ivan Matičič, ameriška rojaka Birk in Kolander, ki sta vso slovesnost filmala, industri-jec Fran Sire iz Kranja ter mnogo ljubljanskih literatov, kiparjev in slikarjev. Spomenik, delo kiparja Nika Pirnata, je bil deležen splošne pohvale: na visokem granitnem stebru iz pohorskega granita, za katerega je napravil načrt arhitekt Vladko Šubic, stoji bronasto poprsje v nadnaravni velikosti. Spomenik je arhitektonsko in plastično gotovo med najlepšimi, kar so jih zadnji čas postavili na pokopališču. Ves je bil v cvetju, obložen z velikimi Šopki in venci rdečih rož kot simboli ljubezni, ki je še tako živa za pokojnikovo osebnost in njegovo delo. Lep venec je poslal pokojnikov brat Mihael iz Amerike, krasnega tudi . elevelandski Slovenci Pokojnika je počastil br. Engelbert Gangl z naslednjim toplim govorom: E. Gangl pokojnemu prijatelju Po vseh naporih in borbah, ki jih je bratu dr. Ivanu Lahu nalagalo življenje biez popuščanja in usmiljenja, mu je ljubljena domača zemlja pripravila ta kotiček, da se mu oddolži za veliko ljubezen, ki jo je do nje nosil v svojem srcu vse žive dni. To je pač najlepši dar hvaležne matere svojemu sinu, ki bi mu lahko vihar svetovnega požara razmetal njegove bele kosti in raztrosil njegov prah na vse strani neba, ko ga je bes sovražnih moči gnal od jarka do jarka, od ječe do ječe. da ga ugonobi in zmelje pod seboj. Toda to zlonamerno dejanje ni uspelo v polnem obsegu, ker je ljubezen vedno jačja od sovraštva. Sedaj je brat Ivan dokončno doma — tu med svojci leži v hladnem objemu tajnih moči, vzravnan k večnemu počitku in pri- J moran da miruje. Ustavil se je tok bistrega duha, ki je nenehoma vrel v vse daljave, do koder je zvenel utrip njegovega srca. Ta duh, brez prestanka snujoč, je osta-vil vidne in trajne sledove v knjigi naše besede, tako da — čeprav mrtev — brat Ivan naprej živi v svojem delu. Iz vseh njegovih knjig se odraža njegov obraz, tako moško resnoben in lepo oblikovan, preoran s potezami večnih skrbi, ki so rezale izpod visokega čela vanj skladne črte nenehnega snovanja in nikoli mirujočega hotenja: da hoče kot učitelj, pesnik, pisatelj, novinar, nacionalist, Sokol dati narodnemu občestvu in državni skupnosti vse, kar mu globoko v duši leži najlepšega in najboljšega. In kakor da se mu nekam mudi — njemu, popotniku po vseh predelih slovanskega sveta — je z radodarno roko sipal svoje zaklade po vseh novinah, ki so bile vredne, da vanje padejo utrinki njegove velike duše! Ne vprašujmo se, kaj bi nam še lahko dal! Ne bodimo nenasitni, saj nam je dal samega sebe — vsega se nam je dal do izčrpanosti, tako da ni njegovim svojcem ničesar ostalo razen te gomile in razen bolne ljubezni, ki jih spaja z njim še preko te meje med življenjrm ;n smrtjo. Kraški krš in kamen sta mu dala kreme-nitost značaja; milina dolenjske strani mu je vžgala vedrost v očeh in smisel za lepoto; širna jugoslovenska zemlja je udarila pečat na njegov zemljevid, ki ga je razgrnil v svoji duši, še preden je v istih državnih mejah uedinjeni jugoslovenski narod začel skupno in enotno nacionalno življenje; a poznanje severnega in vzhodnega slovanskega sveta mu je odprlo široke poglede v veličino Slovanstva, kjer se je potopil ves in ves žarel v njem kakor trepet večne luči pred Vélikim in Nesluteniml Brat Ivan Lah ni umrl! In skoraj na uro točno je danes 25 let, ko je na zletu sokolske župe Idrije v Ži-reh na Vidov dan leta 1914 brat Lah napovedal to Veliko in Nesluteno, da je potem vse malo in podlo navalilo nanj. Toda — laže bi bilo odkrhniti skalo z vrha naših gora, nego bi bilo možno iz njegove duše izrvati ideale domovinske ljubezni, bratstva, demokracije in svobode. Jačji je bil v sebi, nego je bilo jako vse, kar je prežalo na tega izrednega moža. Niti krogla v hrbtenici ni zlomila njegove uporne moči. Bratje v trpljenju in prijatelji v radosti to mu postavili ta spomenik na grob: kamen in bron. Kaj mu naj drugega dado, ako ne simbola njegovega krasnega življenja, ki je bilo kot kamen in bron kljubovalno, blesteče in polno. In ko se sedaj oziramo na njegov lik, na to lepo umetnino kiparja Nikolaja Pirnata — se nam zdi, da vidimo nad njim razpet ščit, ki ga je skovalo njegovo delo — ščit iz njegovih borb, porazov, uspehov in zmag zvarjen: oklep Lahove osebnosti, ki je uvrščena v Pante-onu najboljših duhovnih tvorcev Jugoslavije in ki jo krasita dve vrlini: viteštvo značaja in plemstvo duha! Tej osebnosti in njegovemu delu se časteč klanjamo. Imenu in spominu dr. Ivana Laha bodi večna slava! Ganglove besede so se vseh prisotnih močno dojmile. Nato je ganjen položil na grob šop rdečih nagljev ravnatelj Rasto Pustoslemšek. spominjajoč se dr. Laha kot svojega zvestega sodelavca. Navzočni so v kratkem molku posvetili srca njemu, ki je bil sam s svojim srcem in idealno vero do poslednjega diha zaverovan v kulturni napredek Slovencev v Jugoslaviji. Naj pri tej priliki poudarimo zvestobo, ki druži druščino mušketirjev, med katero je bil dr. Lah najdražji tovariš. Ta zvestoba se je pokazala v delu za pokojnikov spomenik. Predsedniku spominskega odbora dr. Pavlu Karlinu, tajniku prof. Mirku Šubicu in inšpektorju Miru Luznarju kot blagajniku gre vsa zahvala, da je bilo dr. Lahovo delo tako dostojno počaščeno z današnjim odkritjem nagrobnega spomenika. Danes bosta praznovala v PoljčaK pri Braslovčah zlato poroko ugledna posestnika g. Josip Omladič in njegova življenjska družica ga. Antonija, rojena Habjanova iz Črnega vrha pri Št. Juriju ob Taboru. Jubilant šteje 72 in jubilantka 73 let, a sta še oba trdni savinjski korenini. Omladičeva družina je znana po vsej Savinjski dolini kot nacionalna in napredna trdnjava in trdna opora bra-slovškega Sokola, v katerem zavzema važne funkcije. Tudi v hudih me dvoj: nih časih ni omahovala in je dajala pogum omahljivcem, čeprav je bila vsa pod orožniškim nadzorstvom in so najstarejšega sina, našega uredniškega tovariša, celo internirali. Jubilant je bil dolgo vrsto let braslov-. ški župan. Njegova požrtvovalna briga za braslovško občino je še danes deležna vsega priznanja tudi pri političnih nasprotnikih. Svoječasno je bil tudi dolgo časa gasilski predsednik. Je sodelavec pri braslovški Hranilnici in posojilnici in pri podružnici Kmetijske družbe in vnet podpornik Sokola, p katerem je starosta njegov sin Josip mlajši, ki mu je bil oče že pred leti izročil posestvo. Enako je jubilantka narodna in napredna žena, ki je skupno z življenjskim drugom vzgojila številno družino v nacionalnem in naprednem duhu. Vseh otrok sta imela 11, živi jih še devet. Kot skrbna in marljiva gospodarja sta se pobrigala, da so vsi dobro preskrbljeni. Številnim iskrenim čestitkam, ki jih bosta jubilanta deležna danes ob 50* letnici poroke, se pridružujemo tudi mi. Še dolgo vrsto let zdravja in sreče! — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, droge ri j ah in trgovinah z mineralnimi vodami. Oel S Pred praznikom Sokola št. Vid nad Ljubljano Qh stoletnici smrti pravnuka Tomaža Dolinarja Proslava bo v nedeljo popoldne v Dorfarjih Društvo »Pravnik« priredi v nedeljo 2. julija ob 15. v Dorfarjih pri Škofji Loki pred rojstno hišo umrlega pravnika Tomaža Dolinarja komemoracijo s poklonitvijo venca v spomin ob 100-Ietnici njegove smrti Ime Tomaža Dolinarja naši širši javnosti gotovo ni več posebno znano, zato pa uživa pokojnik v pravniških krogih še vedno I velik sloves, saj je bil odličen znanstvenik in marljiv pravniški pisatelj. Rodil se je v Dorfarjih, župniji starološki, dne 12. XIL 1760. Temelje osnovnega nauka je dobival v Škofji Loki, na-kar je dovršil 6 razredov gimnazije v Ljubljani, 2 leti modroslovja in še 2 leti bogoslovja. Ker je čutil posebno nagnjenje do matematike, je zapustil bogoslovje in odšel leta 1782. na Dunaj študirat matematiko in astronomijo. Ta študij je pozneje opustil in se posvetil pra-voslovju ter leta 1786. že končal svoje redne juridične študije ter napravil vse državne izpite z odličnim uspehom Kot 28-kt&i pcavnik je položil tudi doktorske iz- št. Vid, 29. junija Sokolsko društvo v št. Vidu je bilo ustanovljeno v burnem letu 1908, ko je muče-niška kri Adamiča in Lundra močila ljubljanski tlak. Pred 31 leti se je zbrala v št. Vidu peščica zavednih mož in fantov, ki so vkljub težkim časom ustanovili »Telovadno društvo Sokol«, ki se je krepko razvijalo. Pred vojno seveda društvo ni moglo misliti na lasten dom. krepkeje pa se je ta misel razširila med članstvom po svetovni vojni. Društvo je kupilo ob državni cesti lepo zemljišče, kjer so bili vsi telovadni nastopi in druge prireditve. Osnoval se je gradbeni odbor z nalogo sezidati društvu prepotrebni sokolski dom Na čelo tega odbora so stopili pokojni br. dr. Edo šlajmer, sestra Franja Tavčarjeva, starosta br. Gangl, br. Albin Koman in marljivi starosta br. dr. Arko. Društvo je razposlalo širom domovine pozive za podporo in na žalost bilo je prav malo takih, ki so se odzvali in prispevali svoj obolus za gradnjo doma. Toda vkljub temu odbor ni odnehal, marveč je sklenil, da postavi sokolski dom, ki bo posvečen prvemu Sokolu nepozabnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Društvo je uvidelo, da prostor ob državni cesti ne odgovorja zidavi doma, zato je kupilo leta 1934 nov prostor v izmeri 10.000 kv. metrov, kjer bo stal sokolski dom in novo telovadišče. Načrte za stavbo je izdelal inž. M. Kos. V domu bo dvorana v izmeri 27X11 m z gledališkim odrom in vsemi potrebnimi stranskimi prostori. V korist zgradbe je društvo priredilo 11. junija dobro uspelo tombolo, ki je prinesla dokaj lep in zadovoljiv gmoten uspeh. V nedeljo, 2. julija, pa bo druStvo polar gaio obračun svojega dela z javnim telovadnim nastopom, ki bo ob 15. uri na telovadišču v St. Viéhi. Vabimo bratska sokolska društva ln narodno občinstvo, da pohiti v nedeljo v polnem Številu k nam, da nas moralno ln gmotno podpre pri akciji aa, zidava doma- Sentvigjd gofcnfi ao m doslej vedno rade volje in v polnem številu odzvali povabilom bratskih društev, zato smo prepričani, da bodo tako ljubljanska in okoliška sokolska društva prišla v velikem številu in nam pomagala pri telovadbi. Kakor so leta 1869 romale velike množice na znameniti vižmarski tabor, tako naj v nedeljo množice napolnijo naše telovadišče, za kar jim bomo iskreno hvaležni, čisti dobiček telovadnega nastopa in vseh naših prireditev je namenjen zgolj zidavi Sokolskega doma, ki ga moramo brezpogojno v dobi sokolske Petrove petletke postaviti v št. Vidu. Naj bo novi Sokolski dom trdnjava sokolske in napredne misli v št. Vidu. Pomagajmo zidati dom, vsak najmanjši dar je dobrodošel. V nedeljo 2. julija — zbor sokolstva v Št. Vidu! s TOPLO ALI HLADMO VODO pro.zva^nion-Z a r. p fj fi NALI ««LAM Priporoča se letovišče in kopališče IVO ŠORL1. Goienja vas. Poljanska dolina, 14244-3» Pozor, letoviščarji! Najcenejše pod Krvavcem dnevne Din 30.—, izborna hrana, nudi go*hlna F. Ja.-jovic, Cerklje pri Kranju. s 15855-38 Letoviščarjem ki hočejo prebiti odmor » Žireh, se najlepše priporoča Alojz Gostila, gostilničar, «Žiri. 15857-3? Letoviščarjem se priporoča najboljše In najcenejše letovišče in kopališče Gostilna »Inglič«, Poljane nad škofjo Loko. 15930-38 Kam pa,kam Dsnes vsi na žegnanje vesela domača zabava, iz- borna jedača in pijača, prvovrstni godba (jazz). Vljud no vabi gostilna Poljšak, Šmartinska 22. 15953-18 Ptičice pojo roži« cveto pri B.iusu danes gvišno /letno bo. Gostilna KRAMAR 15936-1« V gostilni Putrich Danes ples. izborna vina. Gorka in mrzla jedila Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni. 15946-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert, ples! Spevoigra »Vrag in čevljar« Nastop pevskega zbora »Vodnik«. 15964-18 Službo dobi Lakirar in slikar dobi takoi stalno zaposlitev, ki je izvežban tudi v špri-canju. V ponudbo navesti, kje je bil zaposlen in pri kakšnem delu. Ponudbe na nasiov • — Gustav Dittrich, proizvodrj» pločevinaste, ko vinske m lakirane robe, Murska Sobota. 19*37-1 Modistin ja Z večletno prakso se sprejme za stalno z lepo plačo. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na podr. Jutra Maribor pod šifro »Maribor«. 15894-1 Prodajalca ali prodajalko za modno trgovino z znaniem nemščine sprejme Ivan Savnik, Kranj. 15959-1 Šofer — mehanik dober vozač za nov osebni avto se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«. 15958-1 Čevljarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj v stalno službo Kmet Ivan, čevljarstvo, Brezno, pošta Laško. 15977-1 Pomočnico pridno, sprejmem takoj v stalno službo. Modni salon »Mila«, Stožice 152. 15976-1 Natakarica čedna, pridna in poštena dobi mesto v gostilni Gsund, Celje, Gosposka ulica št. 18. 15978-1 Dekle staro 14 do 16 let sprejmem za hišna dela. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobra gostilna«. 15979-1 Predclelavca — cementista in 2 cementista za boljša dela sprejme takoj tovarna »Alpeko«, Ljubljana. 15938-1 Trgovski pomočnik mlajša moč z dežele izurjen v mešani stroki, dobi službo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost pošten in dober prodajalec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do avtovožnje«. 15843-1 Pomožne natakarje in natakarice sprejme hotel »Otd«, Maribor. 1*92-1 Natakarica doti takoi ilvibo. Potreba« kavcija Din 1,000.— VrAiac Pepca, Zagorje ob Savi. 15M9-1 Pekovskega pomočnika mladega in raznašalca kruha sprejmem. Sto-jan Josip, parna pekarna, Piieee 1* srez Brežice. U9&-1 Mlajšo prodajalko sprejmem za točilnico pijač, služba stalna, zaslužek dober. Pismene ponudbe na Kol. restavracija, Pragersko 15939-1 Kamnoseškega pomočnika za marmor ali granit sprej me Franjo Kunaver. kamnosek, Sv. Križ, Ljubljana. 15482-1 Vzgojiteljica energična, zmožna nemškega in francoskega jezika v starosti 25 do 35 let se sprejme Izčrpne ponad. je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vzgoji tel j ka*. 15899-1 Plačilna natakarica kavcije zmožna se sprejme. Ponudbe s sliko, navedbo dosedanjega službovanja pod »Solidnost« na podr. Jutra Maribor. 15S93-J Vlastelinstvo v Sloveni! išče sposobnega upravitejja. Reflektira se samo nä prvorazredne moči, kateri lahko dokažejo, da so bili v Sloveniji najmanj 10 let v sličnem svoistvn zaposleni. Samo oženjeni reflektanti naj javijo svoje zahteve z označbo dosedanjega delovanja na »Publicitas« Zagreb, Ilica 9- 15841-1 Službe išče Upokojen knjigovodja nemški in slovenski korespondent izvežban v vseh notarskih in sodnih zadevah želi popoldansko zaposlitev. Ceni ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto sam«. 15913-2 Nemška korespon den tka išče stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13943-2 Natakar soliden in pošten išče ,ua-q meščenje v restavraciji . ali boljši gostilni. Mesto bi nastopil z 15. julijem v LiùB-ljani ali izven. Po potrebi položim maihno kavcijo. Po nudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dober zaslužek«. 15896-2 USeako za šivanje aaočkega perila sprejmem ta koj. Spectjalaa izdelovalni Ca peni«, Mlakar, Sdcnburgova 4. 15949-44 Frizerska vajeaka z drena letoma učne dobe, dwrsila obrtno iolo s par dobrim uspehom. zmožna železne ondoiacije, kakor ostalih del. želi svojo učno dobo dovršiti proti plačilu ali pola« oskrbi. Naslov j »Toočka«, Sp- Hajdina 74 pri Ptojn. 15898-44 Pouk Tečaj za nemščino (počitniški tečaj) kon rereacija, pravopis, korespondenca Začetek 3. jattja. Trgovska šola Ko vač, Maribor, Tyrševa 14 154X8-4 Radio Radio »Hornyphon« brezhiben ugodno prodam. Večna pot U 15972-9 Diplomiran filozof gre instruirat preko počitnic proti oskrbi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najraje na deželo«. 15929-4 Potniki Sposobne organizatorje in zastopnike išče največja svetovna zavarovalnica ze celo področje dravske banovine, kjer je že dobro vre* : na. Kondicije po dogovoru. Pismene ponudbe na ogi. odi. jetra pod »Dober zaslužek 778"1«. 15811-5 Prodam Otroške vozičke najugodneje vupite pri — BANJA1. Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Velika izbira. 15849-6 Že za 360.— Din najmodernejša otomana sa mo pri Zakrajiek, Miklošičeva 34. Tel. 48-70. 139*4-6 količina normalnih kos lz prvovrstnega lekla po 15 in 20 din prodaja tvrdka Justin Gustin-čič, Maribor Tattenba cliova ul. 14. 14855 6 Nasipni material zastonj navozim v bližino trga Sv. Jakoba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15944-6 Trgovska pomočnica mešane stroke ' želi mesta Kjerkoli kot začetnica. Po citdbe na ogl oddel Jutra pod »Poštena — urna«. 15883-2 IIIMIMIIIH Va)ead(ke) •>"*" ......""WllffllihPllllll Vajenke za ometno vezenje in pred-tisk, sprejmt M a tek & Mikes, Frančiškanska ulica. 15671-44 Deklica stara 14 let, ki je do vršila pet razredov ljudske ln dva razreda meščanske šole bi s rada izučila za frizerko v ka kem boljšem salonu v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif' ro »Stanuje pri starših.« 15324-44 Učenec i dobrimi ljudskošolskimi spričevali dobi mesto v večji trgovini v Savinjski dolini. Lastnoročno pisane ponudbe na podružnica Jutra v Celju pod »14 let«. 15980-44 Trgovski vajenec ki se je že učil 2 leti mešane stroke, želi dopolniti učno dobo proti oskrbi. Ponudbe prosi na ogl. oddel. Jutra pod »Veselje do trgovine 66«. 15917-44 G T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Gostilniške mize stole, kakor tudi vrtne ev. tudi nove, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 363«. i« • " r: C -15848-7 Industrijske tračnice in vagončke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parna žaga«. 15862-7 »J r/j Motor 200—250 ccm, rabljen in še v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15839-10 Fiat 520 limuzina v brezhibnem stanju radi takojšnjega odpotovanja pro da za 6000 Din Kreutz, mehanik, Ormož. 15921-10 Elegantna BMW limuzina najnovejši model, šestcilin derska, brez najmanjše napake, dvojnimi gumami, vse mi modernimi napravami, triptikom. naprodaj mnogo pod nabavno ceno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Edinstvena prilika«. 15951-10 Fiat 501 mašina zelo malo vožena, za 4800.— radioaparat »Blau-punkt« 7 + 1 cevni moderen, šivalni stroj 600.— stara Na tional blagajna 600.—, gramofon 350.—, fotoaparat »Bilyrekord« kompleten proda tudi na obroke Ostrož-nik, Pasaža Nebotičnika. 15950-10 Ardie motor 200 ccm v prvovrstnem stani" naprodaj. Ogledati pri ZevaniČ, velettrg. vina. Lepo dvorska ul. 14. (šiška). _ 15963-10 Motorno kolo Harley Davidson 1000 ccm radi bolezni ugodno prodam. V jako dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15881-10 Pohištvo ■ovo tn že rabljeno, ki ga Selite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v kom Ao prodaio 00 zelo u^ nah pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovali za dobro ohrani en o pobi štvo Vse reklamo presfcl bimo sami Sporočite nam na dopisnic ali ustno Pte-voz pohištva preskrbimo carni Ivan Mathias. Liubliana Tyräeva 12 17-12 Gostilna v sokolskem domu na Viču se odda takoj v najem resnemu ponudniku. Vse informacije daje Viktor Je-ločnik, trgovec, Ljubljana — Rožna dolina cesta V. št. 2. Telefon 24-11. 15957-17 Zaradi nesporazuma z družabnikom oddam takoj v najem trgovino z mešanim blagom s celotno svežo zalogo. Potrebno ie cca 40.000 Din gotovine. Cenjene ponndbe na podružnico Jutra v Celju pod : »Ugodna prilika«. 15829-17 Lokali Tovarniško prostore v Ljubljani, primerne za vsako industriio ali skladišče, oddamo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah hitra. 15844-19 Kenoviran lokal na Mestnem trgu 17. se odda »Dunav«. 15952-19 Dvosob. stanovanje oddam za avgust, mirai stranki Florjanska 22/L 15965-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje s kopalnico v novi hiši, mirno, v zunanjih okrajih mesta (Bežigrad, Dravlje) potem blizu tramvaja ali avtobusa, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen 66«. 15637-21a Sobo odda Opremljeno sobico z vso skrbo, oddam 1. julija stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 14779-23 Sostanovalca boljšega, sprejmem takoj t centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14780-23 Opremljeno sobo ali prazno oddam takoj. Medvedova c. 3. Pri Jagodic. 15971-23 Sobo v centru oddam gospodH. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15970-23 Opremljeno sobo oddam minil osebi s 1. julijem. Rimska c. 3. 15973-23 Prazno sobo veliko, zračno, oddam takoj. Gregorčičeva 5. Kos Frane. 15934-23 Lepo solnčno sobo takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15915-23 Opremljeno sobo ali prazno, zračno in sonč no s razgledom na vrt oddam s l. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15916-23 Gostilna s trafik o v centru Zagreba vogel z velikim vrtom, dnevno god ba, lepe verande. 3 velike gostilniške sobe, tudi stan sa komforom. Promet mesečno 110.000 Din čisti zaslužek 15.000 Din. Proda se za 70 tisoč Din radi bolezni. Do pise poslati na vlasnika Fr Mijočka, Zagreb, Palmoti čeva 28. 15926-19 Obiteljska hiša 1 sob. z vrtom, « Laškem inventare» ali brez, na prodai Oglfo Krekova 99 Laško Pismena vprašanja Zagreb, Preradoviččva ~24_-Schcaidlm. • 14872-20 Večje število parcel Kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovaniskih. hiš in vil ima aaprodai gradbeno strokov, izobražen posredovalec : Kunaver Ludvik Cesta 29- oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen graditeli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz Dolago 125*36 Posjed sa 5000 m* sa rasadjenih 200 sadnih dreves s hišo od 2 sobe in kuhinje vsemi pritiklinami sa tekočo vodo in elektriko. Nadalje ima 5 igrališč za dalmatinske boče. Informacije usmene ali pismene daje Metod Jelič, Biograd n/moru Dalmacija. 15974-20 Kia?no posestvo _ vsemi gospodarskimi poslopji, vinograd do 60 hI pri delka, sadovnjaki, gozdovi, vse proda radi bolezni 3 vsemi pridelki takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 15937-20 V Št. Vidu nad Ljubljano ob tramvajski postaji se takoj oddajo tri lepe suhe klet ne sobe sposobne tudi za skladišče in ena hišica s kuhinjo in večjo sobo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Št. Vid«. 15920-20 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse, dobro ohranjene, V6eh jakosti, kupite naj ceneje pri O. 2TTZKÜ, zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarjeva 11 15912-10 r/ Prispela nova pošiljka ženskih, moških in športnih dvokoles ; najceneje dobite vendar le pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva c. 20 15850-11 Kolesa Delmler, Adler in druge znamke, dobro in poceni brez trošarine dobite ugodno pri Zatlerju na Jezici 55. 15975-11 82 Toda »Pegaz« je brnel dalje in dalje; gospod Vrtačnik je hotel biti čim prej doma. »Glejte, glejte, kakšen lep vodni stolp!« je mahoma zaklical Peter. »Neumnež,« je rekel oče, »to ni vodni stolp, ampak slavna krstilnica stolno cerkve v Pizi!« H Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne • jnveiit, IAJUBIJANA, WOUUVA. Lepe stavbne parcele blizu kolodvora prodam. Poizve se Vižmarje 31. 15967-20 Upokojenci pozor! Malo posestvo pri postaji Polzela prodam ali oddam za nizko ceno v najem. Le-nasi, Polzela. 15828-20 Šestsobno stanovanje pripravno za zdravnika v strogem centru se odda za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15935-21 Dvosob. stanovanje solnčno, oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15960-21 Dvosob. stanovanje v Rožni ul. št. 7. se odda zal. avgust. Ogled in poizvedbe istotam dnevno od 10. do 15. h, 15962-21 Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami, solnčno oddam mirni stranki brez otrok za avgust. Cesta v Rožno dolino 20. 15907-21 Dvosob. stanovanje oddam za 1. avgust. Cena Din 336.— Poizve se Frin-kopanska 27/1. Sostanovalca sprejmem po ugodni ceni v čisto sobo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 15918-23 Opremljeno sobo lepo, mirno in čisto, s souporabo kopalnice na Miriu oddam solidnemu, stalnemu gospodu, Hilbert, Dobrilova ul. 6. Mirje ob Gradaščici. 15941-23 Frizerki oddam opremljeno sobo po zelo niski ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15947-23 Lepo zračno sobo z vhodom iz stopnic se od da na Taboru št. 5/II. stan. 8. ; ......15914-23 Opremljeno sobo za dve oseb! oddam v centru mesta istotam se odda soba za pisarno. Koman, Cankarjevo nabrežie 7, 15945-23 Opremljeno sobo ugodno oddam. Škrabčeva 35/1. 15955-23 Opremljeno sobo oddam takoj boljši osebi. Pleteršnikova 26/1. 15961-23 Dva gospoda upokojenca, sprejmem na stanovanje s brano ali brez, ali dve gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15928-23 Sobo s posebnim vhodom v centru mesta oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15906-23 Sobico v centru solnčno, mirno, oddam takoj meblirar.o ili piazno le boljši stranki. lavčarjtva 2/II desno. 15880-23 Dopisi Dvignite v oglasnem oddelka dospele Donudbe! Avgust 1939, Agilen, Brez otrok. Brezhiben, Cvetoči maj, čisto iskrena. Čista, Drž. uslužbenec. Dobro srce, Dober prijatelj, Doplačam. Enaka, Gozd, Hvaležna prijateljica 20, Idealna 666, Kavcija, Kuharica 1000. Ključ, Kjerkoli, Ljubljana 88, Mlekarna. Miren, Mlin Novo življenje, Narodni od bor, Ne živim v Ljubljani, Odlična hiša. Od 60-14000 Organizacija, Perfektna ku harica. Plačnik avgust., Placist, Planinsko navdušenje, Radiokup. Rentabilna hi ša, Sončno 65, Slika, Soliden in značajen, S kopalnico, Stalna, Stalna zarada, Soudeležba mogoča, Sportist, Tovorni, Takoj na deželi, Točna 66, Takoj 336, To-bee Ioved. Umetnost, Ugodno. Veselje do trgovine, Vestna 777, Vesten dijak, Vselitev 1939, Vesten in delaven. Veselje, Vila, Zastopnik, Zmožna 666, Želja razumevanja 35, Zakonska sreča. Zaupanje vredna, Zelo zaupno mesto, 336, 100.000, 667, 50—80, 33. Razno OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za za moške 100 komadov din 220.-protl povzetja Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl s S i ^846-39 Usodo ljudi! Znameniti proti je odločil izdelan vam horoskop. Njegova pri znana sposobnost videti prihodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na 6udo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doserete uspeh aii najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih do god kov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožni in ne jadlkujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vag naslov in povem vam o vaél bodočnosti. sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov: Boi te postale »o 11. Paris B. P Poštnina za Prancljo je I 4 din. ' Nega le zanimivo brošnrico dobit« slov s Ola M. lUOT< da Hitite obleko vedno kot nov« Jo postite redno kemično «latiti all barvati v tovarni JOS. REICH Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada Poljanski nasip 4-6 w JffrtnWoilni« 55 PREMOG KOKS — DEVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-591 Postrežba brezhibna. I I1 f.» i -.iišša Tovarna mila v Srbiji išče samostojnega poslovodjo z dokazano praktično sposobnostjo pri izdelavi pralnega in toaletnega mila. Ponudbe na »SAPUN«, Beograd, pošt. pretinac 518 »vokolesa motorji, trtciklji Šivalni «troji pogrezljlvi Otroški vozički najnovejših modelov Po zelo nizki ceni! Ceniki franko 1 »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. mm f 4 s*m Za hodnike ln stopnišča KoKus tenaci ^vTr««^ ■■■■■■■■nBniBBB Ljubljana, Marijin trg 2 m m sa Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnic« iščem Ponudbe takoj na ogl odd. Jutra pod šifro »Bled«. 15931-23a Sobo iščem za 15 dni počitnic v julij u v Ljubljani. Ponudbe s ceno za 15 dni na ogl. odd. Jutra pod »Podravski«. Prosim takoj. 15924-23a Majhno sobico s posebnim vhodom iščeta dve šivilji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaga«. 15904-23a Dijaike sobe 461etna inteligentna vpokojenka sprejme v dosmrtno oskrbo solidnega vpokojenca. P< nudbe na podr. Jutra Mr bor pod »Lepo urejen doi. 15895-14 IZOLI! >ug tak. uf - CRP. - Angl prt. LAHKE GRADBENE PLOŠČE IZOLACIJA PROTI VLAGI — ZVOKU IN TEMPERATURNIM IZPREMEMBAM- PRODAJNA ZALOGA V LJUBLJANI: MATERIAL d. z o* z. TYKSEVA CESTA 36. IZDELUJE: ING. M. HMELJ — RADEČE. Smetana mleka in olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pomešane sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena. Od nje izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda «io milijona tub. Tudi Vam je potrebno. da jo začnete še danes uporabljati, pa boste. izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barvej ter puder TokaJon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah, za poštnino, omot in druge stroške na- naslov: Hinko Mayer i drug, Odie S-E., Zagi eh, Praška ul. C- PREVOZE premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMENIČ Prlvoz št. 13, Ljubljana TELEFON 36-92 Tekstilna tovarna sprejme poslovodjo za tkalnico z dolgoletno prakso v desinaciji ter v izde« lavi volnenih in polvolnenih tkanin. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »št. 617«* Ob vsaki priliki — se spomnite da so .Jutrovi* .Mali oglasi* n Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredo-raJLnloa ca službe vseh vrst sa prodajo in naknp vseh stvari, za nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, Cenitve io sa vse drugo Informacije Preklic! Podpisana uprava obvešča vse interesente in ostalo javnost, da g. Ferjančič Jovo ni upravičen zastopati našo upravo v nikakem oziru, niti ni upravičen za upravo prevzemati nikakih obveznosti ali kasirati gotovino. Vsa vplačila izročena imenovanemu od današnjega dne da lje, uprava ne bo priznala. Upr. »Kažipot po Ljubljani« 15954-31 Ur • ENO- IN VtCBARVNL JUGO(.UAHKA J'U. ÙÌUACL ncuifi. 23 ZAHVALO izreka vsem, ki so ob težki izgubi naše mamice in soproge, gospe MR* PH* PAVLE Dr. BEZIČEVE roj. POMPE z nami sočustvovali, zlasti pa darovalcem krasnih vencev in cvetja ter številnim onim, ki so blagopokojno spremili na zadnji poti. KRANJ, dne 28. junija 1939. Dr. JOS. BEZIč ^Maia princesa1' ShMey Tempie v naslovni vlogi novega filma, ki žanje povsod po svetu velik uspeh Najmočnejši mož Naložil je na svoje rame 1450 kg Kot pravi novi Herkules zbuja Sved Nils Nilsson splošno občudovanje vseh obiskovalcev stockholmskega zabavišča Lu-naparka. Ta najmočnejši mož na svetu, kakor ga imenujejo, šteje šele 26 let. Visok je 1.86 m in tehta 87 kg. V zadnjih dneh govore o njegovem najnovejšem dejanju. Stopil je na gasilsko postajo švedske prestolnice, naložil na ramena veliko mizo in pozval gasilce, naj stopijo nanjo, kolikor jih bo pač moglo na nji stati.. Dvanajst velikih in krepkih mož se je odzvalo njegovemu pozivu in Nilsson jih je z mizo vred zmagoslavno nosil po vsem dvorišču gasilne postaje. S tem pa še ni bil zadovoljen. Dejal je, da more prenašati še večjo težo in tako je sedlo za mizo potem 15 mož v polni opremi. Vsak mož je tehtal z opremo vred najmanj 90 kg in če prištejemo še 100 kg za mizo, lahko izračunamo, da je Nilsson nosil najmanj 1450 kg. Njegov hrbet pa se je pod to ogromno težo komaj lahno upognil, med tem ko so se noge v tla skoraj vkopale. 2 minuti in 20 sekund je nosil 15 gasilcev in videti je bilo le, da so se mu žile na vratu in čelu nabreknile. Ljudje postajajo starejši Zdravniška veda je premagala mnoge kužne bolezni Eden največjih uspehov moderne medicine je nedvomno ta, da je podaljšala človeško življenje. V 16. stoletju je bilo za dojenčka upanje, da bo učakal 21 let, v 17. stoletju se je povprečno človeško življenje podaljšalo na 26 let, v 18. stoletju na 34 let. ob koncu prejšnjega stoletja pa na 40 let. Okrog 1930. se je povprečno trajanje življenja za belce podaljšalo na 62 let. A čeprav je zdravniška veda z zmagami nad mnogimi kužnimi in drugimi boleznimi tako podaljšala človeško življenje, se število stoletnikov ni povečalo. Stvar je v tem, da je medicina doslej obračala posebno pozornost boleznim, ki napadajo človeka pretežno v mlajših letih, baš bolezni starejših let, kakor sladkorna bolezen, arterioskleroza, možganske krvavitve itd., pa so slabše obdelane. Ostale so naloga medicinske znanosti bodočnosti, ki bo gotovo našla pripomočke, da podaljša človeško življenje tudi čez to mejo. Sreca v nesreči V bližini Basla je šestletna deklica sedla na spojni drog med težkim tovornim avtomobilom in priključnim vozom baš v trenutku, ko je šofer pognal motor, da odpelje vozili izpred neke prodajalne. Šofer ni opazil otroka, ki se je dal s smejočim se obrazom odpeljati. Neki zidar, ki je opazoval z bližnje zgradbe vso stvar, je zavpil šoferju, naj ustavi, toda ta ga ni slišal. Po kakšnih 300 m vožnje je deklica na nekem ovinku padla na tla. Priključni voz jo je zgrabil in vlekel nekaj časa s seboj. K sreči deklica ni padla pod kolesa, ki bi jo bila takoj zmečkala. Dobila pa je praske po vsem telesu in si zlomila ključnico. Pobrali so jo s ceste ter odpeljali v bolnišnico. Šofer ni bil ničesar opazil, šele ob povratku je zvedel, kaj se je bilo zgodilo za njegovim hrbtom. Desetletnica Jiraskove smrti V Pragi je bila te dni seja društva »Alois Jirasek«. Na seji je bilo odločeno, da se prihodnje leto, ko bodo Čehi obhajali desetletnico Jiraskove smrti, otvori Jiraskov muzej, obenem pa se zaslužnemu pisatelju postavi dostojen spomenik. Voda po kosmuljah Hčerkica nekega kmetovalca pri Mönch-pfiffelu v Nemčiji je jedla nezrele kosmu-lje, potem je pila vodo. Kmalu potem so jo zagrabile strašne bolečine. Poklicali so zdravnika, ki pa otroku ni mogel več rešiti življenja. Zamenjava surovin Ameriške Zedinjene države proučujejo sistem zamenjave ameriškega bombaža za ruski mangan. Prav tako bo Amerika Belgiji dobavljala bombaž za kositer. Opazovanje v temi V biološkem zavodu Harvardovega vseučilišča uporabljajo v novejšem času svojevrstno metodo za opazovanje živali v popolni temi. Živali namažejo preprosto z majhnimi pegami svetilne barve. Čim manjša je žival, tem lažje je izvajati seveda to metodo. Tako so raki iz vrste artemija, ki so tako majhni, da jih morejo označiti le s svetilno točko, ki ni večja od glave bucike. Barva, ki jo uporabljajo, ima veliko svetilnost, vendar pa izgine njena svetloba, če jo uporabljajo v tako majhnih količinah, najpozneje po petnajstih minutah, med tem ko opazujejo večje pege na večjih živalih lahko znatno dalje. Poljaki na Himalaji Pat poroča iz Varšave, da je poljska od. prava na Himalajo zapustila svoje dosedanje taborišče v višini 4050 m ter se podala na pot na vršac, ki meri 7400 m. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete ! Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate (HctdenòHo tisto z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah ! ANEKDOTA Med pisateljem Jonathanom Swiftom in nekim obiskovalcem Francozom se je razvil disikut o različnih lastnostih'obeh narodov, pri čemer je Swift povedal marsrika-tero hudo o Francozih. »Tega pa ne boste oporekali, da bi mi ne bili na sivetu vodilni, kar se tiče mode. Poglejte n. pr. svojo in mojo roko: ali nismo izumili kras moža, manšete?« je dejal Francoz. »Temu ne oporekam«, je dejal Swift suho, »toda nam se je potem videlo potrebno, da smo manšete dopolnili s srajco.« VSAK DAN ENA Zastonjkarski potnik. (»Ric et Rac«) Iščemo strokovnjaka za sleklo. porcelan in gospodinjske predmete. V poštev pridejo inteligentne, rutinirane osebe, dobri kalkulanti, sposobni za samostojno dispozicijo. Ponudbe na Ta-Ta, a. d. Beograd, poštni pret. 490. Kapitalisti! 'miifiijtiiiKuimfnimmiJiftiffmirHnimmTTiiiiiifiiiiiniriiiiiiiiiiuifHriiifiiiHiiHiniiTHintTmii»^ ^liriniuNfimiiuiinTirTiniiJiiiiiHjtinTirfiiriMfriirHniiunriiiirtrtHfiriiHiniTri^iiiHfiiMiimrniTm» NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE SVOJE GOTOVINE DOSEŽETE Z NAKUPOM NEPREMIČNIN V BEOGRADU. vodeče podjetje za promet nepremičnin v Beogradu. Pašičeva 5-1. vam omogoča s svojim solidnim poslovanjem in veliko izbiro okazijskih prodaj HIŠ, PALAČ, VIL in STAVBIšč, da . __ , _ -plasirate svojo gotovino v zdrave in solidne objekte z odlič- ))/% f A iU A(( »A V AL A« niml obrestmi. — Vse informacije in strokovni nasveti brez obveze za nakup Pašičeva 5/1. tel. 23-8-30 (vhod iz male ulice) bo za Vašo mladež novi Kodakov JUNIOR O 6x9 Fotoaparat na sklop. 8 posnetkov na Kodak filmu 620. Precizna metalna konstrukcija, zapor za časovne in trenutne posnetke, jasne in ostre slike, naprava za snimanje s pankreomatskimi filmi. Din 298'- KODAK Junior 0 WUNDER: 105 Qosfoä'njßno0k Roman o Franco Ferdinando (AvtortztraD prevod» Čez neka dni je prišla Zofija na Dunaj. »To je pomembno«, je zapisal Conrad v svoj dnevnik, »kajti čeprav se je bil prej proti meni izrekel za vojaško rešitev, je bilo po prihodu njegove soproge nemogoče prezreti izpremembo njegovih nazorov.« Ustrezal je njenim željam. V ladjedelnici Sv. Marka so spuščali v morje avstrijski dreadnought »Radecki«. Zofija je zaželela igrati vlogo, ki se je spodobila vladarici dežele: kumovati novi vojni ladji. Franc Ferdinand je ustregel tej želji. Zofija je krstila dreadnought. Želela si je, da bi jo vendar že slovesno sprejeli na kakem evropskem dvoru. Franc Ferdinand si je belil glavo, dokler mu ni prišlo na misel, kako bi mogel uresničiti to ženino staro željo. Pisal je rumunski kraljici, da pride z ženo v Sinajo. Rumunska kraljica, pesnica s psevdonimom Carmen Silva, je bila romantična žena, ki je utegnila imeta za romantično zgodbo morganat-skega zakona Franca Ferdinanda več razumevanja od vseh drugih kronanih glav. Rumunska kraljevska dvojica je povabila Franca Ferdinanda in Zofijo v Sinajo. Kakor kraljico in cesarico so v Sinaji sprejeli Zofijo. Fotografi so snemali vse štiri visoke osebnosti: rumunsko kraljevsko dvojico in avstrijsko prestolonasledniško dvojico. Ob strani rumun- skega kralja se je vozila Zofija po bukareških ulicah, ki so bile slavnostno okrašene z zastavami. Zdaj je bila vendar že docela srečna. »Cesar se poslej ne more več braniti, da me ne bi povišal v činu«, je rekla ljubljenemu možu. Nerad je prosil cesarja za takšno milost; ali ni bilo bolje, ponosno in dostojanstveno kljubovati ponižanjem, ki jih je prenašala Zofija že devet let, in prezirati zapostavljanje? Toda Franc Ferdinand je ustregel Zofijini želji in poprosil cesarja, naj ji podeli višji čin. Cesar je povzdignil kneginjo Hohenberško v vojvo-dinjo ter ji podelil naslov »visokost«. Zdaj me morajo sprejeti tudi na berlinskem dvoru!« je rekla Zofija. To zmagoslavje bi pripravilo nadvojvodinjo Izabelo in kneza Montenuova v obup. Do zdaj ni bil cesar Viljem prestolonasledniške dvojice nikoli povabil v Berlin, toda — mar ni bila rumunska kraljevska dvojica prebila ledu? Viljem je bil sodoben vladar, mož brez predsodkov, že nekajkrat je bil obiskal Franpa Ferdinanda in Zofijo ter spoštljivo poljubil Zofiji roko. Franc Ferdinand je sporočil nemškemu cesarju Zofijino željo. Viljem je nad vse ljubeznivo poslal vabilo, naslovljeno na Franca Ferdinanda in Zofijo. Povabljenca sta se odpeljala v Berlin, in cesar ju je slovesno sprejel na Anhaltski postaji. Toda cesarica Avgusta Viktorija se je branila sprejeti bivšo grofico Chotkovo kot enakorodno. Namesto cesarice je pozdravila gosta njena najmlajša snaha. Zofija se je grizla v ustnice. Sklenila je, da ne bo premišljevala in se ne bo dala ostrašiti. Franca Ferdinanda so po nastopu angleškega kralja Jurija določili, da se kot zastopnik Franca Jožefa udeleži slovesnosti kronanja v Londonu. Zofija se je hotela peljati z njim v London. Franc Ferdinand je poprosil c. in kr. poslanika v Londonu, naj sporoči to željo angleškemu dvoru. Odgovor ju je razočaral: angleški dvor je z obža- lovanjem izjavljal, da so na kronanjske slavnosti povabljeni samo gospodje (vladarji, državni poglavarji in njih namestniki). Dunajski dvor se je škodoželjno smejal. »Dokler cesar živi, bova imela zmerom samo polovične uspehe in cele neuspehe«, je rekel Franc Ferdinand Zofiji; »čas je, da se s tem sprijazniva!« Sam se s tem ni sprijaznil. Njegovi »neosnovani« togotni izbruhi so navdajali z grozo vsakogar, kdor je prišel v njegovo bližino. Zofija ga je čedalje težje mirila. Cesar je obolel. To pot je bilo videti, da je bolezen resna. Franc Ferdinand je naročil Broschu, ki je bil imenovan za podpolkovnika, naj izdela obsežen načrt vladanja, ki se prične izvajati takoj po cesarjevi smrti. Po tem načrtu naj bi priključeni Bosna in Hercegovina postali kraljestvo kakor kraljevina Ogrska in Češka, in na Ogrskem naj bi se takoj, še pred kronanjem, uvedla splošna volilna pravica, ki bi izpremenila Ogrsko v pokrajino, osvobojeno madžarske hegemonije. O veliki zamisli federalizacije, ki jo je imel Franc Ferdinand po svojem potovanju okrog sveta ves čas za življenjsko nalogo, v tem načrtu ni bilo več govora. Tudi trializem je opustil. Razočaranim privržencem trializma, s katerimi se je prej tolikrat posvetoval, je rekel, da bi bil trializem za dinastijo in za Avstrijo brez koristi, ker so južni Slovani, vsi brez izjeme, nezanesljivi politiki in ker ne more biti nihče porok, da bi tretje državno ozemlje monarhije, sestavljeno iz Hrvatske, Bosne s Hercegovino, Dalmacije in Primorja, ki bi mu bilo treba pripojiti tudi Kranjsko in nemara še kos Štajerske, ohranilo Avstriji trajno zvestobo. Dolgo čakanje je bilo vzelo Francu Ferdinandu vero v njegovo idejo. Hrvatski politiki, ki so mu Zaupali, ker je izpovedoval misel trializma, so videli, da se je bil izneveril sebi in njim. Opomnili so ga, da se je nekoč odločil za trializem, ker je bil izprevidel, da bi mogla jugoslovanska državna tretjina rešiti nevarno jugoslovansko vprašanje. »To je resnica«, je negotovo odvrnil; »saj tudi ne pravim, da bi dokončno odbijal trializem. Pridržim si, da se odločim kasneje.« Postal je bil neodločen. Nekdaj je gorel za federalizem. Nato se je bil ogrel za trializem. Zdaj je bilo v njegovem srcu mraz, ogenj je bil zdavnaj ugasnil. Zdaj ni več ljubil velikih idej. Samo njegovo sovraštvo je bilo neizpremenjeno, njegova maščevalnost, njegovo hlepenje, da bi vrnil sovražnikom, kar so mu bili storili. Komaj je bil skupno z Broschem dokončal manifest, ki ga je hotel kot cesar Franc II. izdati svojim narodom, in svoj prvi ukaz armadi, je cesar ozdravel. Z drhtečimi rokami je prevarani zaprl osnutka v tajno omaro. Ko ju je polagal k tajnim listinam, mu je obstald Oko na prvi strani pripravljenega manifesta. Tam je bilo napisano: »Volja Vsemogočnega je Našega vzvišenega strica, Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja Franca Jožefa I., po več ko šestdesetletnem blagoslovljenem vladanju odpoklicala iz tega življenja. Ker smo po pragmatski sankciji pozvani, da Se ovenčamo s krono Svoje države, razglašamo s tem slovesno vsem narodom monarhije, da smo zasedli prestol. Presunjeni z globoko bolečino, stoje narodi monarhije ob mrtvaškem odru ovekovečenega cesarja in kralja, s hvaležnim srcem pomneč Njegovo očetovsko ljubezen, Njegovo visokomiselnost, Njegovo zvestobo v dolžnosti, Njegovo dobroto in blago-srčnost. Življenjska naloga Nam bo, da ostanemo na Njegovi poti in se docela posvetimo sreči in blaginji Svojih narodov.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnaqa Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani*