Poštnina platana v gotovini cena mn 1’- Stev. 248. V Ljubljani, sreda S. novembra 1938. Leto III Sestanek nemškega in italijanskega zunanjega ministra na Dunaju: Obmejni spor med Češkoslovaško in Madžarsko bo razsojen še danes Dunaj, 2. nov. o. Danes so sc pričeli na Dunaju med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom Cia-nom razgovori za razsojanje spora med Češkoslovaško in Madžarsko in za končno razmejitev med obema državama. Nemški zunanji minister Jtibbcn-tropp je dospel na Duuaj snoči. H n oči je dospelo na Dunaj tudi madžarsko odposlanstvo pod vodstvom zunanjega ministra Kanja. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prišel na Dunaj danes dopoldne iz Bolzana. Davi je prispelo tudi češkoslovaško zastopstvo, ki ga vodi zunanji minister dr. ChvalkovskL London, 2. nov. m. Predsednik vlade Chamberlain je v začetku včerajšnje ministrske seje sporočil, da je sklenil dati na spored zasedanja spodnjega doma predlog, da poslanska zbornica odobrava sklep vlade, po kateri naj takoj stopi v veljavo angleško-italijanski sporazum, ki je bil podpisan 16. aprila letos. Vest o tej vladni nameri je izzvala med konservativnimi poslanci popolno odobravanje, pri delavskih in liberalnih poslancih pa hudo obsodbo. Predsednik vlade je dejal tudi, da bi mu bilo najljubše, če bi angleško-italijanski sporazum začel veljati 15, novembra. London, 2. nov, m. Včeraj se je v angleškem parlamentu začela velika debata o angleški zunanji po-> litiki in o stanju oborožitve. Med drugimi je govoril tudi predsednik vlade Chamberlain ter dejal, da vlada nikakor ne želi začeti z Nemčijo kakršnekoli gospodarske borbe y trgovini z vzhodnoevropskimi državami. Toda vse dotlej, dokler bo Nemčija plačevala ▼ teh državah kupljeno blago s stroji in blokiranimi markami, tako dolgo bo Anglija imela prednost v trgovini s temi državami, ker plačuje z gotovino. O tem vprašanju razpravljajo tudi današnji »Times« ter London, 2. nov. m. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice so opozicijski poslanci, med njimi voditelj delavske stranke major Atlee, hudo napadali predsednika Chamberlaina zaradi angleške zunanje politike. Predsednik vlade je na napade odgovarjal ler jih zavračal z naslednjimi trditvami: Kar se tiče jamstev za češkoslovaške meje, Je rekel, da to vprašanje ne more biti urejeno, dokler se popolnoma ne uredi manjšinsko vprašanje v ČSR. Nemčija in Italija sla tudi pripravljeni prevzeti nase svoj del poroštva, brž ko bo urejeno manjšinsko vprašanje v ČSR. Toda v naši prvi obljubi, smo mi izjavili, da bomo prav gotovo sodelovali pri mednarodnem poroštvu. Kar pa se tiče drugih držav, ne morem osebno danes ničesar izjaviti. Še poprej pa bomo vso stvar predložili parlamentu in prav tako povedali tudi imena držav, ki bodo sodelovala pri tem poroštvu. Mi vsi sedaj opazujemo popravljanje versajskih meja. Dvomim, da bi bili tisti, k1 so v Versaillesu delali mir, verjeli, da bodo te meje večno ostale tako kot so sedaj. Nikdo se ni nikdar vprašal, da bi bilo treba te meji? popravljati. Vprašati se je bilo samo treba, ali so bodo le meje popravile s pogajanji in razgovori, ali pa na drug način. Govoreč o sporazumu v Monakovem in o njegovih posledicah je Chamberlain rekel, da meni, da opozicija pozablja na zadnje dejanje, ki se je adigralo v Monakovem in ki ni najmanj važno. l'o je izjava, ki sta jo podpisala Hitler in Chamberlain. V dneh, ki so sledili, so nekateri poza- Prvi sestanek mod italijanskim in nemškim zunanjim ministrom jc bil danes ob 11. Popoldne bo seja, katere sc bosta poleg Ribbentropa in grofa Ciana udeležila še voditelja češkoslovaške in madžarske delegacije. Pričakujejo, da bo raz-soditveni sestanek na Dunaju končal svoje delo že nocoj in da bo z njegovim sklepom spor med Češkoslovaško in Madžarsko končno in veljavno končan. Uradno sporočilo o sklepih bo izdano takoj po koncu sej. Domnevajo, da bosta Nemčija in Italija izbrali v razsojanju srednjo pot. da bi tako zadovoljili obe stranki. Največ, kar bi mogla dobiti Ma- poudarja veliko prodiranje nemške trgovine na evropski vzhod. Tako je Nemčija med drugimi ponudila Bolgariji monopol za odkup vsega bolgarskega blaga, ki je namenjeno za izvoz. Bolgarija te ponudbe ni sprejela, ker nemški način plačevanja zanjo ni ugoden. Najvažnejša pa jc Chamberlamova izjava, da vlada želi, da bi se italijansko-angleški sporazum cimprej uveljavil. O tem se bo začel v angleški poslanski zbornici razgovor danes. Chamberlain je poudaril, da želi s tem, ko državo usposablja za učinkovito obrambo, voditi politiko pomirjenja in sporazumevanja z vsemi državami, kar bo imelo tudi učinek, da se bosta poživili gospodarstvo in trgovina sploh. Poleg tega je Chamberlain dejal, da bo Anderson, ki jc vstopil v vlado kot minister za pravosodje, dejansko minister za civilno obrambo države. V prvi vrsti sc bo bavil z vprašanjem obrambe pred napadi iz zraka. Zato bo Anderson stopil tudi v vrhovni svet za obrambo države. Vse dotlej, dokler ne bo vpeljaxia obvezna vojaška služba, ne bo obvezne registracije. Ostalo bo načelo prostovoljne službe za obrambo države. Tako tudi ne do prišlo do Imenovanja novega ministra za prehrano, ker bi po njegovem mnenju ta novost ovirala redno delo industrije in trgovine. bili na to izjavo. Vendar pa je Chamberlain prepričan, da bo ta izjava, če sc bo iskreno in točno izvajala, lahko preprečila nemir v Evropi. Ko sein podpisal tisto izjavo, sem točno vedel za njeno vsebino, in prepričan eem, da je tudi Hitler dobro vedel za to, ko je izjavo podpisoval. Prepričan eem, da je izjava tudi izraz večine naroda v Nemčiji in v'Veliki Britaniji. Zato naj nikdo ne dvomi o naši politiki in o naših namenih. Prepričan sem, da je nemogoč mir, če bi ml mirno sedeli in čakali nanj. Mi moramo trdno in odločno korakati za ciljem. Ne smemo čakati na to, da bi zaradi krize prišli v zagato, ampak moramo utrditi dobro voljo štirih velesil, ki so so sestale v Monakovem ter tako obnoviti zaupanje v Evropi, zavračujoč strah in sumničenja. Naš končni cilj je — in to mislim, mora biti cilj vsake vlade1 — da dvignemo življenjsko raven našega ljudstva. Toda la cilj je težko doseči zaradi zmeraj večje tekme v oboroževanju. Zato želimo, da bi se s sporazumi omejilo oboroževanje, ker enostransko oboroževanje ne bo nikomur kofistilo in tudi ne bo imelo nobene praktične vrednosti. Ne vidim nobenega razloga, zakaj mi po prvem koraku v Monakovem ne bi šli dalje in vztrajno in dosledno nadaljevali to politiko ter se pomirili z mislijo, da ni nujno, da bi si demokratske in totalitarne države morale stati sovražno druga proti drugi, ampak da naj v skupnem sodelovanju razrešijo vsa nasprotovanja. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« džarska, bi bilo okrog 4000 kv. km slovaškega ozemlja s približno 1,000.000 ljudi. To področje bo obsegalo nicstu Užhorod, Levice, Mučenec, Košiče, Mukačcvo in Bcrehovo. JJitra in Bratislava J bi ostali pod Slovaško. Posvetovanja med zunanjimi ministri Nemčije, Italije. Češkoslovaške in Madžarske bodo na Dunaju v gradu Belvedere, v katerem jc bil takoj po zasedbi Avstrije interniran bivši kancler dr. Schuschnigg. Sestanek ima poleg poravnave spora med ČSR in Madžarsko še namen dokazati, da Italija in Nemčija nista zaradi srednje Evrope prišli v nikako nesoglasje. Zamenjava v francoski vladi Pariz, '2. nov. m. Na včerajšnji seji francoske vlade je bilo sklenjeno, da zamenjata svoji področji finančni in pravosodni minister, Tako je postal dosedanji finančni minister . Marchandeau pravosodni, dosedanji pravosodni minister Paul Reynaud pa finančni minister. Novi finančni minister je časnikarjem obljubil daljšo izjavo, v kateri bo pojasnil, zakaj je bila potrebna ta sprememba v vladi. Voditelj muslimanov dr. Spaho o volitvah Bclgrad, 2. nov. m. Včeraj je imel v Sarajevu sestanek s svojimi somišljeniki prometni minister dr. Mchnied Spaho. 1’odal je poročilo o zunanjem in notranjem političnem stanju ter odgovoril na različna spletkarjenja, ki prihajajo predvsem iz JNS, češ da je bivša jugoslovanska muslimanska organizacija izdala svoj program. Minister Spaho jc to odločno zanikal, nato pa odgovarjal še na očitke opozicije, da prod volitvami nima zadosti svobode. Pobijal je tudi trditve, da bodo volitve nasilno. Minister Spaho pravi, da vlada ne potrebuje nasilja in ne političnih načinov Zivkoviča, JcftiČa in Velja Popoviča. Opozicija širi te vesti »amo zato, da bi svoje pristaše že v naprej pripravila na poraz, ki ga bo potem skušala utemeljiti z bajkami o silnem pritisku. Glede volivpega izida je Spaho rekel,'da sc zanj ni treba bati. Volilvč bodo prinesle vladi veliko zmago, loda ne zato, ker pač vlada, temveč zato, ker je ljudstvu dala mir, delo in kruh. Zalo poziva vse, ki hočejo delo, mir in kruh, naj glasujejo za listo, JRZ. Kdor pa hoče povratek na 5. maj, pa naj voli Zivkoviča, .Teftiča in Veljo Popoviča. Bclgrad, 2. nov. m. V Belgrad sta dopotovala bivša člana JNS dr. Lavoslav Hanžek in Josip Cvetič, da bi uspešno zaključila pogajanja z JRZ o tem, da bi mogli nekateri JNS-arji postaviti svoje kandidature na Stojodinovičcvi listi. Splošna stavka in krvavi boji v Palestini Jeruzalem, 2. novembra, o. Včeraj 60 Arabci začeli s splošno stavko v vseh prometnih in tr-gavskih panogah. Trgovine bodo zaradi stavke ostale zaprte do petka, prometna stavka na železnicah, avtobusih m pristaniščih bo pa trajala, dokler Angleži ne uslišijo arabskih zahtev. Uradno poročajo, da je vstaja v Palestini zahtevala v oktobru 520 smrtnih žrtev. Od tega je bilo 373 Arabcev, 58 Judov in 14 Angležev. Ranjenih je bilo 240 ljudi. Angleži so ta čas razstrelili z dinamitom sedem arabskih vasi. Do hudega spopada je prišlo včeraj med Arabci in angleško vojsko pri Halli v Nablusu. V bojih je padlo veliko Arabcev. Angleška vojska je zasedla arabsko pristanišče Jaiio, kjer bo razstrelila nekatere mestne predele. Razpis zdravniških mest Kraljevska banska uprava razpisuje dve mesti zdravnikov-uradniških pripravnikov v banovinski bolnišnici v Murski Soboti in mesto zdravnika združene zdravstvene občine Loče (srez Slov. Konjice). Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo, refleklanti za mesta zdravnika združene zdravstvene občine pa vsaj 6 mesecev bolnišniške prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 14. no-vembra 1938.________________ Protikomunistična zveza med Japonsko, Nemčijo in Italijo bo po zmagi nad Kitajci še močnejša, pišejo japonski listi. Šanghaj, 2. novembra, o. Maršal Čangkajšek je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je doslej bila kitajska vojna samo revolucionarna borba z vojaškim vodstvom, kakor je treba v revolucijah, da pridejo do končnega uspeha. Izgubo Hankova je bilo pričakovati, odpor je trajal samo tako dolgo, da so Kitajci lahko odpeljali iz Hankova vse važnejše reči v notranjost. S tem eo preprečili sovražniku, da bi vodil bitko na prostoru, zanj ugodnem. Nadalje pravi maršal, da so pričeli z večjo vnemo organizirati vso Kitajsko, ki bo lahko razbila japonsko moč. Japonci so že globoko v močvirju in se pogrezajo vedno globlje. Iz tega bo rešitev težka, kjer bodo naleteli,na vedno večji odpor. Vsa Kitajska je pripravljena boriti se za svobodo. Vesti 2. novembra Umrl jc veliki francoski katoliški pesnik Francis Jamines, čigar lepi roman »Rožni venec v soncu« imamo v slovenskem prevodu. Novo vlado je dobila južnoameriška republika Paraguaj, kjer je pred kratkim prišlo do majhne notranje revolucije. Stranka bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša je sklenila, da se razide. Število deških beguncev iz sudetskih krajev je zraslo na 50.000. Begunci morajo povečini bivati v vagonih, ki jim jih je dala ua razpolago država. Državni odbor francoske ljudske fronte bo imel v četrtek svoj sestanek, na katerem bodo radikalni socialisti sporočili svojim zaveznikom, da ljudske fronte ni več, ker so jo razbili komunisti s svojim čudnim vedenjem ob zadnji evropski krizi. Podkarpatska avtonomna vlada je razpustila organizacijo »Črnili srajet, v kateri so se zbirali rusinski fašisti. Nova nemška zračna ladja *Grof Zeppelin« je pred dvema dnevoma iz Frankfurta odplula na propagandni polet čez nekatere evropske države. Najmočnejša radijska postaja na kratke valove je pričela delovati pred dvema dnevoma v Prato Smeraldo sredi izsušenih Pontinskih močvirij. Slovesnosti se je udeležil tudi Mussolini. Japonski izvoz je letos dosegel tako nizko stopnjo, kakor že 20 let ne. Mednarodna železniška konferenca se je začela v Sofiji. Udeležujejo se je vse evropske države razen obeh Španij. Osem milijonov frankov škode ima vsak dan Francija zaradi požarov, tako so izračunali po ognju v Marseilleu. Češkoslovaška zdravniška zveza je sklenila, da bo zahtevala od vlade, naj omeji število judovskih zdravnikov v državi. Bolgarska trgovska zbornica je podarila vojnemu ministrstvu 10 milijonov lejev za nakup novih letal. Nemški maršal Goring je dopotoval na Dunaj, kjer ostane nekaj dni. Dunajski župan mu je včeraj priredil v okolici velik lov. Poskus telefonskega alarma za primer nenadnega letalskega napada so včeraj priredili v Angliji. Pri tem alarmu je sodelovalo okrog 5000 telefonskih alarmnih naprav v 430 večjih angleških krajih. Nemški minister za telesno vzgojo v. Tscham-mer und Osten je dospel v Trsteno pri Dubrovniku. 300 vojakov iz rdeče mednarodne brigade je včeraj dopotovalo s posebnim vlakom iz Barcelone v Francijo. Francoske oblasti so v zadregi, kam naj spravijo te bojevnike, ki so povečini Nefran-cozi, in so jim domače države vzele državljanstvo. llud napad iz zraka je včeraj doživela Barcelona, kamor je priletelo deset velikih bombnikov, ki so metali vžigalne bombe. Bivši, japonski zunanji minister Ugaki je storil samomor, kakor poročajo pariški listi. Japonski listi groze Franciji, češ da prihaja čez francosko ozemlje še vedno vse orožje za kitajsko vojsko. Rudarji 27 narodnosti v srednjeafriški pokrajini Tanganiki, ki je zdaj pod angleško upravo, so imeli zborovanje, na katerem so sprejeli sklep, da se bodo z vsemi silami upirali vrnitvi te pokrajine Nemčiji. Mednarodni kongres velikih luristovskih organizacij bo prihodnje leto na Holandskem. Udeležila se ga bo tudi naša država. Izkop premoga na Poljskem se je v septembru zmanjšal skoraj za milijon ton v primeri z avgustom. Vzrok za zmanjšanje je v tem, da Poljska — kakor Belgija — ne moreta prodajati več toliko premoga v tujino. Velike demonstracije Ukrajincev so bile včeraj na Poljskem. Demonstrantje so protestirali proti temu, da bi Poljska dobila Podkarpatsko Rusijo, v kateri je ukrajinsko ljudstvo zdaj prvič dobilo samostojnost. Poljska policija je proti demonstrantom nastopala zelo surovo. Predsedniku francoske vlade Daladieru je prebivalstvo v Mareelleu prirejalo velike manifestacije za njegova prizadevanja, da je ohranil mir. Bivši nemški cesar Viljem, ki prebiva v holandskem gradu Doornu, je precej nevarno obolel. Nobelove nagrade za zdravilstvo ne bo letos dobil nihče. Tako je včeraj sklenila komisija, ki nagrado podeljuje. Arabci in mohamcdanci naj bojkotirajo ameriško blago, ker se Amerika uradno zavzema za palestinske Jude. Tako poziva ves mohamedanski svet jeruzalemski arabski list >Palastin«. Za častnega meščana škotske prestolnice Edinburga so izvolili predsednika vlade Chamberlaina za zasluge, ki jih ima za ohranitev miru. Zaradi strahu in zmede, ki ga je, kakor je naš list poročal v ponedeljek, po,vzročila v Združenih državah radijska oddaja Welsonovega romana »Vojna med svetovi«, so ameriške oblasti uvedle preiskavo, kdo je kriv, da jc tako razburljivo delo prišlo v tako razburjenih časih na spored radijskih oddaj. Hongkong, 2. novembra, o. Japonska se je odločila, da odpošlje zopet večji transport čet v bližino angleške kolonije, odkoder namerava vdreti z druge strani v Kitajsko. Japonci hočejo Kitajsko popolnoma odrezati od Tihega morja. Poročila, katera prihajajo iz Fučova, pravijo, da bodo Japonci svoje čete izkrcali v Futsingu, ki leži 50 km od glavnega mesta Fučova v pokrajini Fukien. Japonci hočejo zavladati vsej obali in imeti kontrolo nad važnejšimi mesti, kot sla Fučov in Svatov. Prebivalstvo mesta Fučova se je že pričelo seliti v notranjost. Pred mestom Futsingom stoji več japonskih bojnih edinic, ki čakajo še povelja, da izkrcajo čete, ki so že pripravljene. Sovjetski maršal Bliicher je v neki bolnišnici blizu Moskve, kakor pravi vest francoskih listov. Sestanek dr. Stojadinoviča s preds. bolg. vlade Kjoseivanovim Uradno poročilo o razgovorih v Nišu povdarja trdnost bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva Belgrad, 2. novembra, m. V ponedeljek ob 11.50 je v Niš dopotoval predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov in se v kopališču Niška Banja sestal s predsednikom naše vlade dr. Stojadinovi-čem. Predsedniku bolgarske vlade so v Nišu priredili veličasten sprejem, katerega se je udeležila vojska, strankine organizacije ter ogromna množica srbskega ljudstva. Na postaji je bolgarskega predsednika pozdravil dr. Stojadinovič z ministrom Cvetkovičem ter drugimi odličniki. V Niški Banji sta imela predsednika naše in bolgarske vlade daljše razgovore, ki so se nanašali na zadnje politične dogodke v obeh državah in ▼ Evropi. O razgovorih je izšlo v ponedeljek zvečer naslednje uradno poročilo: Danes je prišlo do sestanka v Niški Banji med dr. Stojadinovičem in dr. Kjoseivanovom. Ta prijateljici sestanek po sporazumu v Solunu jc omogočil, da sta izmenjala mnenja odgovorna šefa obeh vlad, pri čemer sta ugotovila popolno soglasnost in solidarnost med jugoslovansko in bolgarsko politiko v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu, ki je bila podpisana v Bclgradu 24. januarja 1937. Z zadoščenjem sta ugotovila, da Jugoslavije in Bolgarije ne ločijo nobena nesoglasja ter da obstoji obojestranska želja, da se med obema državama razvijejo še boljši odnošaji na podlagi prijateljstva, ki veže obe državi in ki ga je treba smatrati kot jamstvo za mirni razvoj obeh držav. Obenem jc prišlo do sporazuma glede podrobnih gospodarskih zvez med obema državama. Predsednik bolgarske vlade si je potem ogledal veliko tobačno tovarno v Nišu, ob 16 pa se je udeležil čajanke, ki jo je priredil moravski ban Krasojevič. Zvečer ob 23 je dr. Kjoseivanov odpotoval v Solijo. Njegov obisk v Jugoslaviji jc potrdil prijateljstvo, ki se kaže v politiki obeh držav že od sklenitve pogodbe z Bolgarijo. Izjava predsednika angleške vlade Chamberlaina: Sporazum med Anglijo in Italijo bodo začeli izvajati 15. novembra Anglija rn nemško trgovsko prodiranje na Balkan Govor angleškega ministrskega predsednika v poslanski zbornici o angleškem jamstvu za novo Češkoslovaško, o sporazumu v Miinchenu in o splošni razorožitvi Marial Čankajšek napoveduje nov kitajski odpor Raznoterosti iz dnevne kronike /čerajšnji praznik Vseh svetih je potekal v znamenju spomina na pokojnike. Vsa Ljubljana je pohitela na pokopališče k Sv. Križu. V popoldanskih urah so bile mestne ulice puste in prazno. Takoj po kosilu so meščani z družinami po-liiteli proti pokopališču. Tramvajski vozovi so bili nabito polni, prav tako avtobusi, ki so neprestano že od ranega jutra švigali iz mesta proti vrtu mrtvih in spet nazaj. Popoldne je bil vrvež še večji, ljudje so se le s težavo počasi prerivali skozi vhod na pokopališče. Pred pokopališčem so bile kakor vsako leto postavljene stojnice, kjer so prodajali vence, cvetje in sveče. Tudi kosta-njarji so porabili ugodno priliko ter so prav dobro zaslužili, ker je bilo mnogo ljudi. Vrvež na pokopališču Letos so bili grobovi okrašeni prav lepo. Ne motimo se, če trdimo, da je bilo na grobovih tokrat cvetja, vencev in luči za dober poldrug milijon dinarjev, če ne še več. Grobove je prav gotovo obiskalo preko petdeset tisoč ljudi. Popoldanska slovesnost, ki se jc pričela ob 3 popoldne, je bila prav lepa. Mogočno se j« zbranili množic dojmilo pretresljivo petje pevcev Hubadove župe. Prelepe naše žalostinke so segle ljudem v srce. Po slovesnosti so se ljudje spet razšli h grobovom, kjer so ostali še dolgo časa v pobožni zbranosti do poznega mraka. Prižigali so sveče, popravljali še to in ono na grobovih. Akcija za pomoč mestnim ubožcem Letošnja vsesvetna akcija, ki jo je mestnim revežem v prid organizirala mestna občina ljubljanska, je uspela boljše kot so obetala pričakovanja. Povsod na važnejših križiščih so bile postavljene stojnice, kjer so gospe in gospodje prodajali vence s trakovi v mestnih barvah. Občinstvo je te vence tako pridno kupovalo, da jih je v ponedeljek okrog večera že začelo zmanjkovati ter so morali organi mestne občine kupovati od zasebnih prodajalcev. Pri prodajanju so bile posebno agilne razne ženske, pa tudi moške organizacije. Pred pokopališčem pri Sv. Križu je prodajala vence ga. banova, šempetrski bojevniki so prodajali pri viaduktu, skavtinje Pod Trančo, pred kavarno »Evropo* gozdovniki, skavti pa so posredovali med skladiščem v Mahrovi hiši in med posameznimi stojnicami. Zdi se — po ccnitvi — da Celjske novice Spreobrnjenje? Celjska »Nova doba« priobčuje v svoji številki lep in zanimiv članek, ki ga povzema iz »Neue Zttricher Zeitung«, pismo očeta volivcu sinu, ki je pravkar dopolnil 21. leto starosti in zadobil volivno pravico. V tem članku beremo med drugim tudi, naj se sin po svobodni sodbi izrazi in glasuje za može, ki so po njegovem mnenju zaslužni, da v urejeni državi samostojno odločujejo o svoji usodi. »Demokratska ustava tvoje zemljo ti daje mnoge pravice, za -katere se v drugih državah trdo borijo itd.« »Nova doba« zaključuje s trditvijo, da jim je to dragocen nauk. Mj dodajamo le, da nas veseli, da prav »Nova doba« nudi svojim bralcem tako dragocene in klene nauke. Veselimo se nad spreobrnjenjem zalo, ker se spominjamo petomajskih volitev za Jevtičeve kandidate, ko je bil ravno la krog okoli »Nove dobe« popolnoma drugače usmerjen. Takrat enaindvajsetletnikom niso dajali gospodje tako lepih naukov, takrat je veljal le diktat vsemogočne JNS. Pa se časi zelo, zelo spreminjajo, z njimi pa tudi ljudje. Takoj na drugi strani tega lista beremo v članku »Pred volitvami«, da bi »tehnična fronta grešila«, če ne bi postavila več kandidatov te trhlo zveze, da se tako izloči volivno trenje. Tudi ob tem članku smo se spomnili davnih časov, ko je kandidiral pri volitvah na vsedržavni listi samo general itd. Peter Zivkovič. Kaj pa je takrat bilo z medsebojnim votivnim trenjem? Socialistična kandidata v laškem okraju. Na socialistični konferenci, kjer so se zbrali zastopniki socialistične organizacije v laškem okraju v nedeljo v Laškem, je bil izvoljen za kandidata g. Petejan iz Maribora, za namestnika pa rudar Murn iz Trbovelj. Trgovsko društvo v Celju priredi v soboto, dne 5. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 0. novembra ob 9 dopoldne predavanje o tekstilni stroki. V soboto zvečer bo predaval ravnatelj Državne tekstilne šole v Kranju g. dr. inž. Kočevar o tekstilnih surovinah in v kolikor mu bo dopuščal čas, nekaj o glavnih skupinah barvil^ v nedeljo dopoldne pa bo strokovni učitelj iste šole g. Stupica Maks razložil osnovne pojme o dekompoziciji tkanin. Predavanje bo v veliki dvorani Obrtnega doma v Vodnikovi ulici. Vse trgovce in nameščence vabimo, da se teh predavanj zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Vstop k predavanju bo brezplačen, s čemer je omogočeno, da vsakdo pride. Nova pogodbena pošta na Frankolovem pri je vsesvetska akcija prinesla v sklad za mestne reveže približno 92.000 din. To je prav čedna vsota, ki bo v mnogočem olajšala mestnim ubožcem letošnjo zimo. Reševalna postaja, policija in bolnica Reševalci o prazniku niso imeli posebnega dela. Prav čudno je, da v velikem navalu in gnečah na ulicah nf prišlo do večjih nesreč. Avto je povozil Jurija Rafolda, trafikanta iz Medvod. Presenetil ga je na ovinku in ga precej poškodoval. Neki prijateljček dobre kapljice, ki je pogledal precej globoko v kozarec, jo je okrog 8 zvečer lepo sekal po tračnicah tramvajske proge. Gluh in slep za vse ni slišal tuamvaja, ki se je zakadil vanj in ga vrgel vstran. Gluhi popotnik je dobil prav nevarne poškodbe. — V bolnišnico so pripeljali Grošla Toneta iz Kapel pri Bizeljskem; padel je in se pobil. — V bolnišnico so reševalci prepeljali tudi neko dekle, ki je vzelo nevarne, praške. Tam so ji izprali želodec in jo poslali domov. — Kronika je zabeležila tudi samomor. Dvaintridesetletni Javornik Jože, mesarski pomočnik pri Slamiču, doma iz Loke pri Višnji gori, se je v soboto že po polnoči na stanovanju ustrelil s samokresom v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je živel še včeraj do devetih. Vzrok samoumoru je bila baje nesrečna ljubezen. O prazniku je letos na policiji vladalo zatišje. V dnevniku ni zabeleženih nobenih novih prestopkov. Manjše tatvine (zlasti nad med so se spravili tatovi zadnje čase) in podobno pa itak v policijsko kroniko ne prinašajo prav za prav nobenih pomembnejših sprememb. Ze pred dnevi je bilo izpred delavnice American Motors na Tyrševi cesti ukradeno moško kolo znamke »Pariz«, številka 744 874. — Prav tako je bilo že pred dnevi vlomljeno v radio-delavnico v Pražakovi uliti 8. Pri tej priliki je bil ukraden permanent-dinamič-ni zvočnik ter 42 elektronk za radijske aparate. — Vlomljeno je bilo tudi v neko stanovanje v Cegnarjevi ulici 8. Vlomilec je odnesel 70 din v gotovini. — Iz pralnice v Povšetovi ulici je bila tudi že pred dnevi ukradena kopalna banja. — Razen navadnih policijskih prestopkov, ki označujejo »praznisko razpoloženje« (vinjenost, kaljenje nočnega miru) policijska kronika ne beleži ničesar pomembnega. Filmi Celju. Na številne prošnje krajevne organizacije, zlasti na prizadevanje njenega predsednika g. Gorška Jožeta je na intervencijo frankolskega rojaka g. Smodeja podpisal minister pošte in telegrafa g. Cvrkič Vojko odlok, s katerim dobi Frankolovo pogodbeno pošto, kjer jc bila doslej le pomožna. Frankolčani so hvaležni krajevni organizaciji in g. senatorju Smodeju, prepričani pa so tudi, da bo krajevna organizacija, ki je toli storila za frankol-sko občino, dosegla na merodajnih mestih, da se bo Frankolovo tudi elektrificiralo in da bo v doglednem času dobilo tudi telefon. Smrtna kolesarska, nesreča. V celjski bolnišnici je umrl 28 letni Majcen Mihael iz Dobrne pri Celju. Ko se je pred dnevi peljal s kolesom po državni cesti iz Dobrne, je treščil v drevo in si prebil lobanjo ter dobil težke zunanje in notranje poškodbe po vsem telesu. Majcen je dobil pri padcu tudi hud pretres možganov in je bil vse le dni pri nezavesti. Naj vimru počiva! Nove telefonske zveze v Slov. goricah Maribor, . novembra, nakor v marsikaterem drugem oziru, so bile Slovenske gorice tudi kar se telefonskih zvez tiče silno zapostavljene. Cela vrsta večjih krajev je bila brez telefonskih zvez, katerih kljub neštetim prošniam in zahtevam niso mogli dobiti, čeprav so bile občine pripravljene h gradnji teh prepotrebnih zveze prispevati svoj delež. Nedavno smo poročali, da je zgrajenih več novih telefonskih zvez. Te dni pa je bila otvor-jena nova telefonska postaja v Juršincih, za katero je prispevala tudi občina Juršinci. Postni minister je pred kratkim odobril še gradnjo sledečih telefonskih zvez: Sv. Jakob-Marija-Snežna, Sv. Jurij ob Ščavnici-Mala Nedelja. Dela na novih telefonskih zvezah se bodo takoj pričela in bodo dovršena še ta me6ec. Pričeli so že z zgradbo proge Juršinci-Polenšak-Sv. Tomaž, ki je v celoti že trasirana. Ko bodo vse te zveze dokončane in izročene prometu, l>osta v Slovenskih goricah le še občini Sv. Ana na Krembergu in Sv. Benedikt ostali brez telefona. Upati pa je, da bosta tudi ta dva kraja v doglednem času dobila svoj telefon, da bodo lako vse Slovenske gorice z žicami zvezane z ostalim svetom, od katerega je marsi-kak predel Slovencih goric, zlasti v nastopajočem zimskem času, zaradi slabih cestnih zvez skoraj odrezan. »Polnočni valček« (Kino Matica). Ali je res tako nujno potrebno, da slovenimo hrvatske prismodarije v filmskih naslovih? Hrvatje so iz »Verklungeue Melodie« napravili »Ponočni valcer«, zdaj pa brž mi za njimi! Njim (filmskim podjetnikom) in njihovi široki publiki, ki komuj čaka, da izide »Večer« z novimi »rav-barskiini« senzacijami, so taki naslovi od sile všeč, slovensko občinstvo pa dozdaj še ni tako zaostalo, hvala Bogu, da bi bili zanj potrebni taki »gromoglasni« naslovi! Zdi sc, da se je iz prismojenega libreta, ki jc podlaga temu filmu, norčeval znani režiser Turžanski sam. ki je ob koncu v »veličastno pretresljivo« minuto slovesa vtaknil nekoliko »Marschgeista« po milo-glasnih zvokih slovite: »Muss ich denn, muss icli denn aus dem Stiidile gehn«. Dobra, nekoliko avanturistično pobarvana ekspozicija se pozneje razleze v neokusnosti, ki jin je sposoben samo nemški »psihološko-kombinatorni pronicljivi« duh. le ypsihološke finese« in nenadni »obrati, ki jih doživlja večno nedoumljivo, globoko človeško srce« so take prirode, da se mora gledalec napraviti do skrajne mere naivnega; zaškiliti mora in se zapačiti na račun bedakov, ki so tako prostodušno packali in si upali tak filmski nestvor poslati v inozemstvo, škoda za Turžanskega, škoda za Rirgla in za Horneyevol Mar bi bili ta film novega lipa., to »ljubezensko himno treh kontinentov« Nemci obdržali domu! Pa smo svoje čase, ko je film doživel v Nemčiji premiero, brali, da je prav kvaliteten in originalen. »Originalen« jc pa res! V Petanfcih grade nov most Gor. Radgona, 1. nov. Že meseca avgusta je banovina pričela z gradnjo dolgo zaželenega mosta čez Muro v Pe-tan.jcih pri Slatini Radencih, ki bo za Prekmurje in tudi ostalo Slovenijo ogromnega gospodarskega in kulturnega pomena. Omenjeni most bo z novo 1 km dolgo dovozno cesto, ki bo zavarovana s 3—4 m visokim nasipom nad poplavnim ozemljem (pod to cesto bo v primernem razporedu zgrajenih še 5 manjših mostov, ki bodo služili hitremu oddtoku vode ob poplavah reko Mure) vezal Prekmurje z ostalo Slovenijo. Gradnja vseh šestih mostov in dovozne ceste bo stala skupno 4,955.166 din. gradi podjetje Slograd iz Ljubljane. Pripravljalna dela živahno napredujejo in Je zaposlenih mnogo okoliških delavcev, ki so prišli do potrebnega zaslužka. Vse priznanje in zasluga za pričetek teh prepotrebnih del gre našim javnim delavcem irt banski upravi, ki so končno uvideli perečo potrebo prekmurskega ljudstva po potrebni zvezi z ostalo Slovenijo, saj je bilo do sedaj Prekmurje skoraj odrezano od ostalih slovenskih krajev iri mest zaradi neznosnih in nerodnih cestnih zvez in mostov. Ne moremo si niti predstavljati, koliko je Jjudstvo zaradi tega trpelo iz gospodarskih ozirov in je mnogokrat bil v tein razlog, da se prekmurski narod v povojni dobi gospodarsko ni mogel dovolj razviti, in tudi temu je mnogokrat povod izseljevanje tega naroda v tujino. Z novim mostom in izpopolnitvijo cestnih zvez bo Prekmurje Sele pričelo svoje pravo gospodarsko in kulturno življenje. Gradnja mosta in dovozne ceste bo trajala Se gotovo vse prihodnje leto, ker so potrebna zelo težavna dela, ker svel na lem mestu ni trden. 12 letno dekletce zažgalo kozolec Polzela, 1. novembr^. Nedavno je poslala slovenjgraška občina na občino v Polzeli 12 letno Francko VVeinzerl, katere oče in mati sta bila rojena v Polzeli. Zupan v Polzeli ni vedel kam a tem dekletom, pa ga je zato vzel pod svoj krov. Francka pa je po nekaj dneh pobegnila z vlakom v šoštanj in tam ukradla iz nekega stanovanja večji kovčeg in 80 din gotovine. Do dveh dueli se je vrnila v Polzelo, kjer so ji pa odvzeli kovčeg in denar ter oboje vrnili lastniku. Deklici pa so zagrozili, da jo bodo poslali v poboljševalnico. Naredili so vlogo, toda poboljševalnimi je prošnjo odklonila, češ da je dekletce še premlado. Francka pa je spet pobegnila in pri Srebotnjaku v Sv. Petru ukradla zlato uro, toda preden je mogla na vlak, so jo prijeli in ji uro odvzeli. Doma je povedala, zakaj je kradla: vtepla si je v glavo, da mora na vsak način v poboljševalnico, kjer bo lahko postala mestna gospodična. Ker si te ugodnosti tudi poslej ni mogla izposlovati, je izmaknila domačim vžigalice in v nedeljo popoldne zažgala županu Pongracu Turnšku kozolec. Zaradi sena je nastal velik ogenj. Deklica jc svoj zločin odločno tajila. Ko so jo ponovno zasliševali, se je delala brezbrižno in celo prepevala. Ko so ji pa orožniki dejali, da jo jc pri delu videl domači hlapec, je rekla: »Nihče me ni videl.« Zato so jo odpeljali v Braslovče in ponovno zaprosili ravnateljstvo po-boljševalnice za njen sprejem. Dekan Krančič v grobu Kakor je bilo lepo njegovo življenje, tako lep je bil tudi dan njegovega pogreba. Z deviškim nasmehom ogrnjene planine so zablestele v zgodnjem dopoldnevu, ko so se zbirale množice vernikov h pogrebu svojega dušnega pastirja. Nenavadno tiho je bilo to jutro v sicer tako živem Ijubenskem trgu. Delo na polju je povsod počivalo. Vsa fara se je zagrnila v žalno črnino. Sprevoda se je udeležilo 28 duhovnikov, gospod okrajni glavar gornjegrajski Mlinar-Cigale, zastopniki trške občine z g. županom Somom na čelu, zdravnik g. dr. Arh, Gasilska četa, cerkveni ključarji, Marijina družba, šolarji z učiteljstvom in cerkveni pevci, Ob pol 11 je g. stolni kanonik dr. Mirt blagoslovil truplo pred župniščem ob asistenci dvoh bivših ljubenskih kaplanov, Sprevod je krenil v župno cerkev, kjer so duhovniki odpeli žalne ju-tranjice in hvalnice, cerkveni pevski zbor pa žalosti n ko. Nato se je začela pomikati dolga procesija, velika večina je bila moških, proti Rosu-ljam. Tu se jc pojavil na prižnici g. kanonik dr. Mirt in v lepem cerkvenem govoru izrazil sožalje lavantinskega g. knezoškofa tef razgrnil pred poslušalci vso lepoto duhovniškega življenja, ki ga je tako skrbno gojil pokojni g. dekan. Posebej je naglasil velike dneve vsakega duhovnika; to ie novomašni dan. smrtni in pogrebni dan. Po žalni sv. maši se je razvrstil sprevod h grobu. G. dekan je pokopan na severni strani cerkve poleg svojega prednika, župnika Dekortija- Ob grobu soja poslovil v imenu dekanijske duhovščine g. dekanijski upravitelj, duhovni svetnik ih župnik re-čtški, Alfonz Fožar, g. notar Košenina v svojem imenu. g. šolski upravitelj France Kolar v pesniško vezani besedi v imenu učiteljstva in šolske mladine, g. Tesovnik Jože za prosvetno društvo. Še pesem cerkvenega zbora, solze žalostnih faranov in lepo cvetje jo zagrnilo prezgodnji grob. Bog daj večni pokoj zvestemu duhovniku! Frankolovo dobi novo Nce Celje, 1. novembra. Malokdaj so bere v časopisih ime te skromne vasice. Le kako skupina prijateljev slovenske stenografije obišče rojstno hišo ustanovitelja slovenske in bolgarske stenografije prof. Bezenška v Bukovju, kjer je vklesana spominska plošča. Zadnji dve leti so začeli prihajati v riaš lep kraj tudi izletniki in letoviščarji, ki so še v/,ljubili lepe turistične točke na Lindeku. Lani so začeli graditi nujno gospodarsko potrebno ce. sto v Bukovje, za katero so se ljudje že borili od leta 1901 dalje. Banska uprava in okrajni cestni odbor v Celju sla dala za gradnjo te ceste 200.000 din. Pri gradnji so bili zaposleni sami domači delavci, kar je za naš kraj velike važnosti, zlasti V letih, ko sta mraz in toča uničila pridelke. Frankolska občina, katero vodijo zadnja tri leta dobri gospodarji, ki gledajo predvsem za napredek občine, bo zgradila novo občansko cesto od drž. ceste pri Videnšku proti Kretnici. Dela 6e bodo predvidoma kmalu pričela. Cesta je nujno potrebna, ker je dosedanja skrajno slaba in jc promet po pjej nemogoč, Cesto bodo preložili lako, da bodo odpravili velik klanec. Kakor cesta Frankolovo-Bukovje, lako je tudi ta cesta izredne važnosti za Črešniice, od koder je bil dovoz lesa zelo otežkočen, mnogokdaj cclo nemogoč. Zato se bodo merodajni činitelji_ prav gotovo tudi sedaj zavzeli za gradnjo te ceste, Frankolčani in Crešnjifani pa jim bodo zelo hvaležni. Letos smo na Frankolovem dobili tudi nov šolski vodovod. Dela še 6icer niso popolnoma končana. Frankolčani *» zahvaljujejo banski upravi, ki je prispevala za gradnjo vodovoda 42,000 din. Vodovod je napeljan z levega brega nad Frankolovem pod državno cesto skozi vas do nove šole. Dolg jc okoli 300 m. Same cevi so stale 18.000 din, rezervoar pa 9000 din. Vodo jc pregledal Higienski zavod v Ljubljani in ugotovil, da je zdrava. Elektrifikacija moravske doline zagotovljena Daljnovod za elektrifikacijo Litije pojde, kakor je določeno, skozi moravško dolino. Gradili ga bodo, brž ko dospe potrebni material, vsekakor Se pred božičem. V ta namen je bil sestanek, na katerem nam jc dal inšpektor inž. Rueh tozadevna navodila. Za napeljavo elektrike so se doslej priglasile vasi v bližini središča, za katere bi bilo treba kakih 10 km krajevnega omrežja. Skupna poraba toka je preračunana letno na 10.000 kilovatnih ur. Stroški za daljnovod, omrežje in transformatorsko postajo bi znašali 134.000 din. Prispevek je odmerjen po davčni osnovi na 350 odstotkov. Poravnati bi ga bilo treba takoj ali pa najeti posojilo in odplačevati na obroke. Razen tega plača vsak posameznik že napeljavo v hišo, žarnice in priključno takso. Za elektrifikacijo se zanimajo tudi vasi, ki eo bolj oddaljene od središča. Kraji blizu Črnega grabna bodo morali počakati, dokler se tam ne izvedo elektrifikacija, ker jim bo napeljava iz Krašnje krajša in cenejša. Peče in ostale sosednje vasi pa bodo priključene na poseben vod po dolini (jroti Vačam. Županstvo bo v kratkem sestavilo odbor, ki bo vodil vsa podrobna dela. Warren Dufff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 16 Ferrisove preproste besede so bile tako žive in prepričevalne, dn se jim nihče ni mogel ustavljati. Vsi so bili1 /daj prepričani, da bo najboljše, če prepuste zadevo s sodnijo njemu, naj še naprej vodi. Zdelo se jim je, da bi jo on utegnil srečno speljuti. Ferris je zdaj dal znamenje, da je zbora konec. Vsi so vstajali. Tudi nu j-bojevitejši med njimi so bili zdaj prepričani, da je tako prav. Navsezadnje je za maščevanje še vedno dosti časa. Rudnik jim ne bo ušel. Saj morda to ni niti več tako dolgo. Čc se bo zgodilo lako, kakor pričakuje Ferris v svoji pravicoljubnosti, bodo pač storili po svoje. Tudi sam Mac Kenzie je pri izhodu počakal Penisa in mu dejal, ko se je Ferris približal vratom: »Chris, tudi jaz sem s tabo in za tvojo misel. Upam, da imaš prav in da boš pravico dobil. Toda bojim se le, da je čas proti nam in da ljudi ne bo več kaj dolgo moči zadrževati!« Ferris mu je odgovoril: »Prav. Saj bomo videli. In zbogom, Mac!« Stisnil je nesrečnemu prijatelju roko ter se poslovil od njega. Mac Kenzie je odšel slok in tog, s težkimi, trdimi koraki. Ferris je bil zadovoljen, da se mu je posrečilo ljudi vsaj toliko pomiriti ter jih zadržati, da ne bi storili kaj nesrečnega. Ko je hodil proti dornu, je premišljal, kako bo z njimi. Ni čisto do kraja verjel in bil prepričan, da se mu bo upanje izpolnilo, čeprav jc njegova vera v pravico in postavo, ki morata na koncu zmagati, bila meomajna, tako da niti za trenutek ni podvomil. Sfidmo poglavje. Oče spregovoril. Medtem ko je bil stari polkovnik na kmečkem zboru, je 'bil inženir Whitney v njegovi hiši. Wkilney je vedel, kaj je Lancejev odhod pomenil za Sereno. Videl je, kako je dekle imelo brata rado in si je bil takoj na jasnem, kako hudo ji bo. Vedel je tudi, da Serena tam v samoti nima nikogar, da bi jo tolažil v teh bridkih urah. Spotoma je zvedel za nesrečo, ki jo je povzročila voda iz rudnika na Mac kenzievein domu. Malo je stisnil zobe, zakaj nekje v dnu duše se mu je ogla sil očitek, da je prav za prav on kriv, saj je on dal povelje, naj rudnik dela naglo in brezobzirno in s podvojenimi močmi. Kaj je njega in rudarje, dokler so bili tam gori, brigalo, kaj dela voda v dolini. Imeli so eno samo povelje iz San Francisca: pošiljati-1 čim več zlata v družbine blagajne. Zato pa je bilo treba delali in delati. Zemlja in njeni sadovi, njeni nesrečni otroci v dolini mu niso bili mar. Čeprav ga jc nesreča presunila, da je sklenil, da bo odslej bolje skrbel za oržal jo je na prsih dolgo, dolgo, dokler se ni malo pomirila, in ji gladil lase. Ni ji rekel besede. Ko je dekletovo ihtenje utihnilo, jc mrak v sobi, ki je bil poln nekakih težkih in motnih strahov, začel postajati tudi njemu neznosen. Stopil je do svetilke, ki jo je bilo dekli! po očetovem odhodu privilo. Zdelo se je, da je v sobo zasijal dan. KakOr da je planilo vanju in v njiju veselo jutro, sta se jima obraza razjasnila. Stisnila sta se drug k drugemu, obraza sta jima sijala, kakor da sta nekje zunaj med jablanami, na sončni poljani. Začelo 6e jima je zdeti, da sta spet tam v soucu in cvetju in veselem vetru, da sanjarita ure in ure brezskrbno, kakor tedaj, ko je Whitney prvič prišel k Sereni pod jablane. Potem sta se začela pogovarjati. Serena se je počasi otresla hudih spominov tega žalostnega dne. Pozabljala jc na vse: na Lanceja, na očeta, na zapuščenost, na žalost in videla samo človeka, ki ga je čutila poleg sebe in h kateremu, jo je vleklo nekaj na dnu srca. Govorila sta kakor v sanjali. Stavila sla si sončne gradove, govorila o neskaljeni in nemoteni sreči, ki ju čaka in sta verjela, da jima bo šlo vse čisto lahko, samo če bosta zares hotela. Ne eden ne drugi od njiju ni nič mislil, da je Serena kmečka liči, Whitney pa inženir v osovraženem rudniku, katerega so hoteli kmetje, za vsako ceno uničiti. Whitjiey so tudi ni domislil, da je Serenin oče vendar vodil kmete v boju proti lastnici zlatega rudnika. Sanjarila sta v lepih, rožnatih snih. Vse, kar bi jima bilo te sanje skalilo, bi se jima bilo zdelo greli in zločin... Njuni duši sta bili le ure kakor meglici, ki sla se srečali na jasnem, sončnem nebu in se združili, da bi skupaj nadaljevali pot proti daljnemu obzorju. Na njiju je sijalo mlado sonce. Rahel veter, ki je padal skozi odprta okna. ju je nosil nekam v daljo, kjer ni bilo čutiti nobene žalostne in trde resnice... Ure so jima tekle, ne da bi si bila kaj posebnega povedala. Kadar jima je bilo najlepše, sla umolknila in tedaj sta se jima našli roki za dolgo — kakor ljudem, ki jih veže prva velika in lepa ljubezen. Serena je komaj mogla povedati inženirju nekaj zmedenih besed o nesreči pri Mag Kenzieju. On je samo zamahnil z roko, češ da že ve, potem nista te reči več omenila niti z majhno besedo Ko sta sc poslovila, ga je Serena spremila do praga in stopila z njim pod steber pred hišo. Obstala sta tam in dekle ga je plašno prijelo za roko. »Ali ni bilo nečesa slišati?« ga je v strahu vprašala. Inženir se je začudil: »Nel Zakaj si nemirna? Saj ni nič!-: Dekle mu je naslonilo glavo na ramo: »Trudna sem!« Poleni jc zavzdihnila: s Kaj se je vse danes zgodilo! In oče bi se bil tudi že moral vrniti.« Whilney ji je dajal poguma: (Foto Warner Bros) Pred očmi mu je vstala slika iz tistih ur, ko sta slonela drug poleg drugega, srečna in vesela... Od tu in tam Zadnji (lan za vlaganje vsedržavnih kandidatnih list /a decembrske volitve je ‘.20. november. Takrat morajo bili vse liste izročene kasacijske- j mu sodišču v Belgradu. Še prej pa morajo biti vsi kandidati potrjeni po okrajnih sodiščih. Do sedaj je bila potrjena na okrajnih sodiščih le peščica kandidatov. Za vsako listo je potem takem čas? za vročitev kasacijskemu sodišču Se 25 dni. Skoraj vse stranke in skupine so sestavile sezname svojih kandidatov. Z večjimi shodi in zborovanji pa je prva začela JRZ, ki bo v nedeljo imela kar šest velikih shodov, na katerih bodo govorili ministri. Razprtije v JJiS so prišle prav nekaterim njenim članom, da so se mogli na lep način osvobo- | diti stranke in se začeti približevati dr. Mačku, zlasti nekateri vidnejši strankini pristaši na Hrvaškem. Med prvimi je to svoje veselje pokazal bivgi hrvaški minister Pavle Matica, ki je časnikarjem izjavil, da bo podprl vsako akcijo, ki bo stremela za poboljšanjem stikov z dr. Mačkom in in bo pomagala hrvaškemu programu do zmage. Poprej bi bil skok iz JNS v Mačkov tabor naletel na obsojanje tako pri Hrvatih kakor pri jugoulo-venarjih, sedaj pa se je z volivnim sporazumom ustvaril most, po katerem se lahko selijo listi Hrvatje, ki so uvideli, da so svojemu narodu škodovali, ko so dirjali z JN«, pa bi sedaj sped radi popravili slab glas o sf>bl, ne da bi morali opraviti vpričo javnosti preveliko kesanje. Dvajsetletnico jugoslovanske mornarico so slovesno proslavili v vseh jugoslovanskih pristaniščih, zlasti pa v Kolom, Splitu in Dubrovniku. V Splitu je namreč pred dvajsetimi leti poveljnik avstrijske mornarico ijsroBil mornarico v roko ju- j goslovanskim pomorskim častnikom. Izročitev je moral po ukazu avstrijskega cesarja izpeljali admiral Horthy, sedanji regent na Madžarskem. Med izročenimi ladjami je bila tudi velikanka »Virlbus | Unitis«, katero pa so Italijani 1» nekaj dneh, ko jo bila že jugoslovanska last, z minami razstrelili in se je potopila. Pri tem je utonilo več sto jugoslovanskih mornarjev. Za jubilej mornarice se je tudi v Belgradu izvršila ta sprememba, da so mornarji prevzeli stražo pri kraljevem dvoru, Raztopino kamene sode je zlil v oči svoji bivši ljubici črkoslikar Leopold Mlakar iz Bel-grada. Fant je kot erkoslikarski pomočnik živel pri svoji materi. Ko je s svojim delpni že dobro zaslužil, se je začel ozirati po dekletih in si nazadnje izbral frizerko Otilijo Mamlek. Kakor po navadi, se je zgodba kmalu zasukala tako, da se je ljubezen začela hladiti, dokler dekle ni povedalo Mlakarju, da je njunega poznanstva konec. Mlakar je večkrat poskušal dekle spet pridobiti, pa vselej zaman. Ko jo je na cesti spet srečal, jo je potegnil v bližnjo vežo in ji zlil večjo količino raztopljene sode v oči, Mainlekovo so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico, Mlakar pa ge je sam javil orožnikom. Uredbo, s katero se bo uredilo vprašanje invalidov v naši državi, bo vlada v kratkem izdala. Kaikor znano, je (predsednik vlade z ministrom Cvetkovičem vred prod nekaj dnevi odposlanstvu invalidov obljubil zatrdno, da bo •vflaida izpolnila vse upravičene zahteve invalidov, 'balkioir so jih bili ti saimi postavili in z razlogi utemeljili. Minister za socialno politiko in narodno edravje Dragiča Cvetkoviča pa je invalidom v Svrijugu včeraj izjavil, da bo vlada izpolnjujoč svojo obljubo v kratkem tudi izdal!« uredbo, s katero bo invalidom dali a vse tštso, kan- so zaslužili, a jim je bilo pred leti odtrgano. S tem bo rešeno veliko pereče i.i boleče -vipraaSnje. kajti maši invalidi so morali živeti v najbedmejših razmerah. Že 25 dni traja razprava pred bclovarskijn sodiščem proti Tomu Košaku in tovarišem zaradi 25 razbojništev in umorov. Povod za razpravo je dal umor zagrebškega trgovca z orožjem -Borovnika, katerega je ustrelil, ko sc je mudil v svoji lovski koči. Razprava se je zavlekla v nedogled zaradi tega, ker je prišlo na zatožno klop 39 obtožencev, a prič je bilo nekaj nad 200. Od teh je bilo 120 prič za obtožnico, 80 pa jih je predlagala obramba. Vsi obtoženci so svoja priznanja, ki so jih dali v preiskavi, preklicali. Tudi med pričami je nastala zmeda. Nekateri so popisovali posamezne zločine do podrobnosti, niso pa mogli pri soočenju pokazati na morilca. Izpovedi prič so bile dostikrat tudi protislovne. Razprava se bo podaljšala za toliko dni, da bodo odpravili svoje obrambne govore vsi odvetniki, ki jih je 9, ter državni tožilec. Sodišče bo čez kak teden izreklo sodbo. Zaradi dekleta, ki sta ga oba rada imela, sta se stepla dva mladeniča v vasi Rečici pri Poža-revcu. 17 letna lepotica Mirjana, hčerka bogatega kmeta, jima je zmešala glavi. Ko sla si Miodrag in Milivoje kot zelo dobra prijatelja nekega dne priznala, da ljubita oba isto dekle, sta se domenila tako, da bosta vprašala deklico, koga ima rada, in se potem z nadaljnjo usodo sprijaznila. Ko sta pri Mirjani poskušala odločilni korak, je dekle ostalo dolžno odgovora. Poslej sta se trudila oba, da bi si jo pridobila. Zmaga je pripadla Mio-dragu, ki se je kmalu tudi zaročil z njo. Vojislav se je sklenil maščevati nad svojim bivšim prijateljem. Počakal je Miodraga, ko je prišel zvečer k svoji deklici v vas, in ga česnil s sekiro po glavi. Tako se je zaenkrat končala zgodba: Miodrag je moral v bolnišnico, kjer upajo na njegovo ozdravljenje, a Vojislav bo moral sedeli za zapahi. Pred cerkvijo so se stepli svatje vasi Lapljc selo pri Prištini. Ko je bilo cerkvenega obreda konec, bo se svatje spet začeli vsedati na svpje vozove. Neka deklica pa je pri tem tako nerodno stopila, da se je spotaknila in padla. Med' navzočimi se je vnel prepir o tem, kdo je nesreče kriv. Temperamentni svatje so se tudi zgrabili in začeli obdelovati drug drugega. Vse bi poteklo brez večje nezgode, če ne bi eden izmed svatov potegnil samokres in ustrelil soseda, s katerim sta se sprla. Ko je tega podrl s strelom na tla, je ustrelil še na ženina, pa ga ni zadel. Ustreljeni svat je takoj izdihnil. Na jugoslovanskem žitnem (tržišču je nastopil zastoj. PotmirjtMije v svotu jc kupčijo Zavrlo. Kupčije sklepa le Prizad, ki odktnpi vsako količino pšenice, kolikor je kdo ponudi. Ta tvrdka nabavlja nama-ec žito za izvoz v tiste države, ki imajo z našo državo dogovor o odkupu določenih količin žita. Povsem pa se je ustavila kupčija s koruzo. Vzrok so zelo nizke eone. V tu ježem el j st vo ne gre, pri nas se pa kupuje toliko, kolikor je potrebno za domačo porabo. Sto kilogramov suhe koruze velja okroglo 100 dinarjev. Na splošno so v zadnjem tednu zastale vse kupčije z našimi pridelki, le jabolka imajo še svoje ku^ Vsi sveti v Mariboru Mariborčani so lepo počastili spomin rajnih Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor, 1. novembra. Vse zadnje dni so se Mariborčani pripravljali na praznik Vseh svetih, da bi spomin svojih dragih rajnih kar najlepše počastili. Na vseh mariborskih pokopališčih je bilo živahno; tamkaj je grob krasil izurjen vrtnar, tam žalosti,a mati, na tretjem grobu je revna hči krasila reven grob svojih revnih staršev. Vsi grobovi, revni in ho-gati so bili s skrbnimi rokami pripravljeni za praznik mrtvih. Tudi velik skupen vojaški grob, kamor so lansko leto prenesli kosti znanih in neznanih vojakov iz starih vojaških grobov, je bil poln cvetja, katerega so na grob položili razne iuvne ustanove, društva in mnogi zasebniki. Danes popoldne se je ogromen veletok ljudi usmeril proti pobrežkemu pokopališču, da so je človek z muko prerinil do božjih njiv. Vsa ta množica je obširna pokopališča, mestno, tnagda-lensko in frančiškansko, do kraja napolnila, da je svojcem bilo težko dospeli do groba svojih dragih. Iz mariborskih župnijskih cerkva so se vršile na pokopališča procesije. Iz gtolpice je šla procesija na staro mestno pokopališče, ki ja bilo kljub temu, da so mu dnevi že skoro šteti, nad vse lepo okrašeno in s svečkami ppgejano. Zlasti lep jo bil grob svetniškega vladike A. M. Slomška, katerega z veliko vestnostjo čuvajo ip oskrbujejo mariborsko šolske sestre, Magdalenčani^so šli v procesiji na svoje pokopališče na Pobrežju, prav tako frančiškanski župljani, katerih pokopališče postaja od leta do leta lepše. K lepoti tega pokopališča doprinašajo zlasti arkade. Na tem pokopališču je bilo letos opaziti lepo novost, kakršne bi moraii uvesti tudi na drugih pokopališčih. Ob glavnem prehodu iz Nasipne ulice k arkadam za spomeniki so zasadili vrsto cipres, ki tvorijo pravo zeleno steno, od katere se lepo odražajo nagrobni kamni. Če na drugih pokopališčih ne bodo lepotni strani pokopališč, na njih kmalu ne bo drugega videti ko mrzel kamen. Prav tako so svoje rajne obiskali Radvanjčani in Studenčani na svojih krajevnih pokopaljščih. Na mestnejn pokopališču na Pobrežju je ob treh popoldne združen zbor mariborskih pevskih društev pokojne počastil z dvema žalost Inkam a, ob dveh pa se je pred skupnim zadnjim počivališčem v svetovni vojni padlih vojakov vršila lepa cerkvena slovesnost, pri kateri so sodelovala narodna društva, vod vojaštva in vojaška godba. Sedaj, ko obhajamo 20 letnico naše osvoboditve, so Mariborčani v posebno velikem številu obiskavali grobove naših mož, ki so pred 20 leli reševali in odločali usodo Maribora: polni obiskovalcev so bili grobov dr. Verstovška, generala Maistra, dr. A, Medveda, dr. Kozine, prof. Voglarja in drugih. Na (»kopališčih je bilo vrvenja vse do večernih ur, ko so v mraku vse množice zapustile pokopališča, le lučke na grobovih so še ostale in žarele v spomin onih, ki tam čakajo vstajenja. Kraj Barometer-1 sko stanje | Tempo« ruturji p C c: C > trn * w J31 C |c 5.7 r>± O- Veter (smer. jakost) Pada- vine , % »■S d s M -■‘•‘S §1 a S e vrsta Ljubljana 760-7 lu-4 0'5 92 mgi. Id Et r- — Maribor 759-5 12’4 PO 90 0 0 — —■ Zagreb 761-8 13-0 2-0 90 3 S, — —. Belgrad 758-7 15-0 8-0 90 10 SW3 — — Sarajevo 761 2 9-0 5’0 90 10 0 — — Vis 758*4 u-o 8-0 90 10 E* 39-0 dež Split 757-t 15-0 ll-l 60 10 N Es 20 dež Kumboi 755-6 10-0 ll-o 70 10 NNEj — — Rab 759-4 15-0 7-0 50 4 E* — -v Bunrosnih 755 fc 15-0 12-0 60 10 ne6 — — Dekle zadavil in pahnil v grmovje Grozen umor v Bukovžlaku pri Celju Celje, 2. novembra. Celje je bilo na praznik pod vtisom groznega umora, ki ga je izvršil neki še neznani morilec nad dekletom, s tem da ga jc zadavil in sunil v grmovje ob potok Voglajno, Ni še dolgo tega, ko se je dogodil nič manj grozen zločin v Medlogu pri Celju, kjer je postal žrtev mladega pokvarjenca starček, ki 6e je boril e prodajo suhe robe za bori košček kruha. Komaj je preiskovalni 6odnik zaslišal tega morilca, že je v času enega meseca padla druga žrtev zločina. V ponedeljek okoli 1. zvečer je slišala neka gospa, ki je pravkar prihajala iz mesta in šla proti hiši za Westnovo tovarno, od strani Bokovžlaka glasno kričanje in klicanje na pomoč. Ni pa bila toliko vestna, da bi opozorila druge, da bi šli pogledat, kaj se dogaja v trdi temi ob bregu Voglajne. Morda je mislila, da prihaja to klicanje in kričanje od fantov in otrok, ki se mnogokrat zbirajo in sprehajajo ob bregu Voglajne, da so se nekaj sporekli jn stepli. Klicanje na pomoč so slišali tudi otroci, ki stanujejo* v hiši za Weslnoyo tovarno, Bill pa so sami doma. To grozno klicanje )ih je popolnoma zbegalo, da eo jih starši našli, ko so prišli domov, vse preplašene. Vfieraj zjutraj pa sta našla Westnov in Ravniharjev hlapec, ko sta peljala voz ob Voglajni, ženski dežnik. Eden od njiju je pobral dežnik. Ko se je pa sklonil, je na vse presenečenje zagledal v grmovju žensko, ki jc ležala ob bregu Voglajne z glavo navzdol, noge pa so ji tičale v Grmovju, Na eni nogi je imela čevelj, druga pa je bila brez njega, Takoj sla stopila bliže in ugotovila, da je ženska mrtva. Kar zgrozila sta «e, ko ata videla umor-jenko, ki je bila v*a modra po obrazu. Zadevo sta sporočila orožnikom v Store. Orožniki so se takoj s poveljnikom postaje odpeljali na kraj umora, o teni pa so obvestili tudi državno tožilstvo, ki jc odredilo komisijo. Novica o groznem umoru sc je z vso naglico razširila po Celju in celjski okolici. Ljudje so kar v trumah drveli proti Gaberju in povpraševali, kje se je dogodil grozen zločin. Ob ovinku Voglajne, približno 400 metrov za Westnova tovarno se je zbralo mnogo ljudi, ki so hoteli videti umor-jenko, da bi zvedeli njeno ime in ime morilca. Dekle je ležalo na obrazu tako, da ga ni bile* mogoče spoznati. Oblečeno je bilo v lep kostim, pod katerim je imelo zeleni pulover, pod tem pa še rdeč sviter. Opoldne je prišla na kraj umora komisija z g. sodnikom svetnikom Detičkom, zdravnikom g. dr, Bregantom, zapisnikarjem g. Burgerjem in g. Dolencem z okrožnega sodišča. Truplo so dvignili in položili na hrbet. Dekle je izredno velike in močne postave s širokim obrazom in svetlordeč-kastimi lasmi, Obraz ima popolnoma moder, na ustnih pa ima strnjeno kri, ki ji daje še posebno grozen videz. Na vratu ima modre in globoke vtise rok in vrvice zelenega puloverja. Komisija je dognala, da je bilo dekle zadavljeno z debelo vrvico, ki jo ima na zelenem puloverju, Morilec, ki je napadel dekle ali jnorda šel z njo na sprehod, jo je najbrže nenadoma zagrabil in potegnil vrvico ter jo tako zadavil, To domnevo potrjuje dejstvo, da je vrvica le z enojnim vozlom D^kle drugače nima nikakih drugih znakov in podplut. Morilec je najbrž napol zadavljeno dekle hotel suniti v Voglajno, kjer je posebno globoka, da bi se vtopila, ker pa je preveč kričala in klicala na pomoč, jo je sunil v grmovje, da se je zvijalo v grobnih mukah in izdihnilo. Ali gr« za umor iz maščevanja ali kako ljubezensko tragedijo,, je za enkrat še skrivnost. Ni pa izključeno, da je dekle napadel morilec z namenom, da bi jo oropal ali celo kaj drugega storil z njim. Umorjena nipia pri sefci nikake torbice, katero pa je morala vsekakor imeti, ker nima na obleki žepov, O tem umoru govore povsod in na vse načine si ljudje tolmačijo t# groben zločin. Oblast ie takoj uvedla najstrožjo preiskavo, dosedaj pa se še ni ugotovila niti indentiteta umorjenke niti morilca, Med ljudstvom se širi glas, da je umorjenka stanovala na Hudinji, doma pa je baje iz Pojzele. Belgrad : Pariz 2:1 Belgrajska nogometna reprezentanca je včeraj sredi Pariza doživela izredno lep uspeh in « svojo zmago nad reprezentanco Pariza beleži v letošnjem letu najlepši mednarodni uspeh jugoslovanskega nogometa. Belgrajčani so proti Parižanom nastopili v sledeči postavi: MrkuSič, An-djelkovič, Duba, Lechner, Stevovič, Djokič, Tir-, nanič, Valjarevič, Petrovič, Božovič in Glišovič. Reprezentanca Pariza je nastopila v stadionu Co močnejši postavi. Tekma je bila v stadionu Co-lombes in ji je prisostvovalo okoli 30.000 gledalcev. Belgrajčani so v Parizu pokazali zelo lepo igro in so povsem zasluženo zmagali. Prvi gol je zabil proti koncu prvega polčasa Valjarevič, takoj v začetku drugega polčasa je pariška desna zveza Hoiserver streljal nepričakovano iz daljave 30 m. Golman Mrkušič, ki ni računal na možnost, da bi šla žoga v gol, se niti zmenil ni zanjo. Zmago-nosni gol pa je zabil Valjarevič. Pariška publika je zmago gostov lepo pozdravila. Iz športne krošnje Trije protesti. Proti nedeljskim ligaškim tekmam so brzojavno protestirali trije klubi: naša Ljubljana, Gradjanski in zemunska Šparta. Ljubljana bo svoj protest utemeljila s tem, da je v moštvu varaždinske Slavije nastopil igralec Ker-žan, ki zaenkrat še ni pravilno verificiran in torej nima pravice nastopati za Slavijo. Iz istega razloga je prejšnjo nedeljo protestirala tudi sarajevska Slavi ja. Zemunska Šparta je protestirala iz podobnega razloga. Po njihovem mišljenju nima pravice nastopa za Hajduka igralec Požega. Tudi Hašk je proti izidu tekme prejšnjo nedeljo protestiral iz istega razloga. Gradjanski pa je protestiral proti nedeljskemu sarajevskemu rezultatu zaradi grobe Slavijine igre in paradi fizičnih napadov na igralce Gradjanske-ga. O tekmi med sarajevsko Slavijo in Gradjan-skirn je Joso Jakupič, tajnik Gradjanskega, dal sledečo izjavo: Gradjanski je vložil protest zaradi nebrzdane in naravnost kriminalne igre igralcev Slavije, ki so bili ščuvani, da so se tako divjaško obnašali. Poudariti je treba, da je pri tem igral veliko vlogo zvezni funkcionar Ivan Rap, ki je celo osebno nagovarjal igralce k tako surovi igri. Trdno sem prepričan, nadaljuje Jakupič, da bodo imeli ti nekulturni in nešportni izpadi velike posledice v ligaškem tekmovanju. V Sarajevu so bili težko poškodovani Brozovič, Hiigl, Wolfl in šipoš. Brozoviču so morali dati nogo v glps. Po izjavah funkcionarjev Gradjanskega je bil italijanski, sodnik Matteo presenečen nad dogodki, ki so se odigravali na igrišču Slavije. Gradjanski je za nocoj sklical izredno sejo, na kateri bo razpravljal o sarajevskih dogodkih. Gradjanski bo proti igralcu Rajliču vložil kazensko sodbo, češ da je hote poškodoval Brozoviča. Po poizvedovanju istih funkcionarjev jc bilo kaznovanih pet igralcev z upravnimi kaznimi zaradi izpadov na igrišču. Besedo imajo sedaj Sarajevčani. Tako kot slika stvar Gradjanski, gotovo ni bilo, ker nam je že dolgo znano, da Gradjanski ob vsakem svojem porazu išče drugotnih razlogov. Vremenska napoved: Zjutraj hladno in megleno, čez dan večinoma jasno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od ponedeljka do danes; V ponedeljek 31. oktobra je bilo do 10.50 popolnoma oblačno. Ob 11 se je oblačnost pretrgala, nakar se je polagoma skoraj popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 13. Popoldne ob približno 13,30 se je zopet močno pooblačilo in je ostalo večinoma oblačno do 18.20, nakar se je zopet naglo zjasnilo. Ponoči je bilo jasno, ozračje pa se je zelo ohladilo. Najmžja toplota zraka je znašala 13 stopinj C. Včeraj zjutraj je bilo zelo megleno in hladno. Najnižja temperatura je znašala 0.5 stopinj C. Ob 10.30 je skozi meglo posijalo sonce, popoloma pa se je zjasnilo šele ob 11.40, ko se je megla dvignila. Ve6 ostali čas dneva in tudi zvečer je bilo jasno, le tu pa tam so se pojavile manjše plasti visokih oblakov. Koledar Danes, sreda, 2. novembra: Verne duše. Četrtek, 3, novembra: Hubert, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Lenstek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Umrla jc včeraj gospa Marija Cesar, stanujoča v Krakovem, Kladezna ulica 8. Dobri ženi in materi naj bo lahka zemljica! Stenografske tečaje za začetnike, za parlamentarno pismo ter za nemško stenografijo bo tudi letos priredilo Stenografsko društvo, ako se prijavi vsaj po deset reflektantov, Ukovina je 30 din na mesec za dve ted, uri. Prijave na trgovski akademiji. Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošli Juršinci. Dne 27, oktobra t. 1, je bila pri pošti Juršinci uvedena brzojavna in telefonska služba. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, V Križankah imajo jutri zjutraj oo 6 križanski moški kongreganisti sveto mašo za rajne sobrate kougreganiste. Med sveto mašo skupno obhajilo. Vse posetnike velikega koncerta Glasbene Matice, pa tudi one, ki se sicer zanimajo za naše glasbeno življenje opozarjamo, da je izdala Glasbena Matica danes koncertni 6pored za slavnostni koncert, ki bo 7, t. m. v veliki dvorani Uniona v proslavo našega osvobojenja in zedinjenja. V tem koncertnem sporedu je priobčena podrobna analiza Škerjančeve najnovejše simfonične kantate za soli, zbor in orkester, ki jo bo izvajala Glasbena Matica s sodelovanjem solistov Heybalove, Koge-jeve, Banovca in ravnatelja Betetta ter simfoničnega orkestra Ljubljanske Filharmonije prihodnji ponedeljek. Za lažje in boljše razumevanje dela je neobhodno potrebno, da vsak posetnik to analizo, ki jo je sestavil avtor sam, pazno in tudi večkrat prečita.. Opozarjamo na ponedeljkov koncert za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Gl. Matice na Kongresnem trgu. Akademski klub »Straža« poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži obiska groba to-variša-mučenika R. Dolinarja, danes ob 2 popoldne, ker se včerajšnjega skupnega obiska vseh v AZ včlanjenih društev zaradi duhovnih vaj ni mogla udeležiti. — Predsednik. Mladinsko protituberkiilozno gibanje. Prosimo vse organizacije za mladinsko zaščito in skrbstvo, kakor tudi vse druge ustanove s sličnim smotrom in namenom, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, da nam zaradi sodelovanja v protiluberkuiozni borbi med mladino in pozi vi jen ja našega Mladinskega odseka do 5. novembra t. 1. javijo svoj točen naslov ter obenem navedejo predsednikovo in tajnikovo ime. Prptituberkulozna zveza v Ljubljani, Gosposvetska c. 2/IL V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mama, stara mama in prababica, gospa Uršula Derganc roj. Kapsch umrla v noči 31. oktobra 1938 v 84. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 2. novembra ob pol štirih iz hiše žalosti. Komenskega ul. 4, v Ljubljani, na pokopališče pri Sv, Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerW sv. Petra v Ljubljani in sv. Štefana v Semiču. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 2. novembra 1938, Žalujoči ostali: ,dr. Franc, Rudolf, Janez, Šteian, sinovi; Marija Kambič, Terezija Hoifmann, Kristina Šober, Ana Sepaher, hčere; zelje in sinahe; vnuki in vnukinje. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. * Sreda, 2. novembra: Veriga. Red Sreda. Četrtek, 3. novembra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Red A. Petek, 4. novembra, ob 15: Car Fjodor. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 5. novembra: Žene na Niskavuoriju. Izven, Znižane cene. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 2- novembra: zaprto. Četrtek, 3. novembra: Boris Godunov. Red Četrtek. Petek, 4. novembra: zaprto. Sobota, 5. novembra: Poljub. Red B. Jutri, v četrtek, bo v operi veličastna ruska opera »Boris Godunov«, ki jo je uglasbil skladatelj Musorgski. Naslovno partijo poje g. Robert Primožič, ki bo delo tudi režiral. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava je za red četrtek. Železniškim invalidom Dne 10. aprila t. 1. je bilo v »Službenih navi-nah« št. 11 razglašeno, da se prevedejo kronski železniški invalidi. Ker pe pa prevedba še ni izvršila, dasiravno je bilo v tej stvari že več intervencij, je predsednik združenih društev železniških upokojencev Kiš iz Zagreba dne 25. oktobra osebno odšel v Belgrad. Bil je pri prometnem ministrstvu in generalnem direktorju državnih železnic. Načelnik občega oddelka Bogdan Nikolič mu je pojasnil, da je vprašanje prevedbe sedaj razjasnjeno ter bodo oblastne direkcije v najkrajšem času obveščene, da prevedbo izvedejo. Kiš je pri tej priliki tudi na vseh merodajnih mestih ponovno posredoval za železniške upokojence v vseh vprašanjih, kakor tudi glede pobolj-šanja novo in staroupokojencev. Sporočeno mu je bilo, da se bodo ta vprašanja končno rešila po državnozborskih volitvah. — Toliko v pojasnilo na mnoga povpraševanja. Šalamun. V Franciji kopljejo zaklade Ljudska govorica ve povedati o mnogih zakladih, ki so jih zakopali v zemljo bogati graščaki bodisi iz kateregakoli vzroka. Večinoma so to le govorice, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in so brez stvarne podlage. Večno uboštvo in trda borba z življenjem, ki ga bije mal človek, privezan na skromno plat zemlje, večno hrepenenje priti do bogastva in to čim lažje, je >ovod tem govoricam, ki imaio včasih le nekaj resnice v sebi. Nedavno je ljudi v neki vojvodinski vasi popadla zlata mrzlica«, katere izvor je bil v govoricah, češ da e v izsušeni strugi reke pokopan v treh zlatih krstah liunski kralj Atila. Iti ljudje so pričeli ta grob mrzlično iskati. Nekaj podobnega se je zgodilo te dni v vasici Crozet v Franciji. Ta vas šteje 400 prebivalcev, ki ve pečajo z lomljenjem kamna. Prav nič se ne bi razlikovala od drtigih vasi, če ne bi bila poznana po številnih zakladih, ki so zakopani v zemlje. Baje so iih zakopali graščaki v burnih dneh francoske revolucije, Vaščani vedo povedati o večih rodbinah, katerih bogastvo izhaja od tega, ker so našli zaklad. In če kdo na hitro pride do premoženja, tedaj pravijo, da je »našel lonec« napolnjen s cekini. Pred leti je neki Molinari, ki je bil nabiralec rastlin in starinar, našel v 6lari skrinji pergament, kjer je bilo zapisano, kje se zakladi nahajajo in koliko jih je. Ta skrinja pa je bila nekoč last nekega (Jraščaka. Molinari je stanoval pri nekem Odobetu. Da bi svojemu najemodajalcu povrnil usluge, ki mu iih je ta izkazoval, mu je podaril to staro pisanje. Odobet je napravil nekaj prepisov in jih dal nekaterim svojim dobrim prijateljem. Ti so začeli iskati, toda zaradi raznih sprememb so se imena v zemljiški knjigi lekom let precej spremenila. Vendar se je končno našel nekdo, ki je imel več sreče. Besedilo tega starega pisanja je še enkrat točno pregledal in pričel s smotrnim izkopavanjem. V tem pisanju je stalo, da sta 1. 1794 dva človeka zakopala 24.000 (lorentincev in mnogo srebrnine, ki sta jo pobrala iz kapelice, ki je bila last enega od teh, da bi dragocenosti tako obvarovala pred grabežljivimi rokami. Dalje pisanje omenja travnik, kjer je zaklad zakopan, pri čemer se Sto let fotografije Leta 1854. je bila ustanovljena v Franciji družba za fotografija in tehniko. Ta družba se pripravlja sedaj na veliiko svečanost za 7. januar 1939, na dan, ko je javnost prvič izvedela o iznajdbi fotografije. Slavno-sti bodo prisostvovali predsednik republike, prosvetni minister, zastopnik Academie FranQai.se, akademije znanosti in umetnosti, ter drugih, v prostorih pariške Sorbone. Slavni fizik Franc Arago je dne 7. januarja 1807 prvič poroča! o iznajditelju fotografije, Da-guerreju. »Ta je,« tako je poračal Arago, »iznašel posebne plošče, na katerih pusti svetloba vidne odtise. Njegova iznajdba je sad dolgoletnih poizkusov v družbi svojega sodelavca Niepce iz Cha-lons-sur-Saone.« Ta poročilo je vzbudilo velikansko začudenje v Akademiji, nato v Franciji in sploh po vsem svetu. Daguerrejeva iznajdba je omogočila obdržati sliko v cameri obscuri, ne da bi jo morali narisati. Camero abscuro so poznali že nekaj stoletij. Menih Roger Bacon, ki je živel od leta 1214. do 1294., jo že omenja v svojih spisih, natančno pa jo je popisa! tudi Leonarda da Vinci. Toda moralo je preteči še nekaj stoletij, da so lahko obdržali sliko, napravljeno v cameri ob-scuri. Leta 1816. se je s tem problcmam ukvarjal Nicophorus Niepce. Posrečilo se mu je, da je po osemurnem osvetljenju obdržal svojo hišo v Va-renni na plošči, ki jo je 6atn iznašel. Ta iznajdba pa je bila praktično neupo.rabna. Leta 1829. se je Niopce seznani! z Daguerrejem, ki se je ukvarjal z istim vprašanjem. Napravila sta pogodbo in, ko ic Niepce leta 1833 .umrl, je Daguerre nadaljeval s poizkusom sam. Končno se mu je iznadjba, ki so jo po njem imenovali daguerrotipija, posrečila. V Franciji pa ni bila mogoče najti nobenega mecena, ki bi Daguerrju omogočil iznajdbo. Vabljivo ponudbo od Angležev pa je Daguerre sam zavrnil. Daguerre je nato svoje življenjsko delo zaupal fiziku Aragoju, Dumasu, Bijotu in litografu Gra-vedonu. S posredovanjem Aragoja je Daguerre meseca junija 1899 dobil od francoske vlade letno pokojnino v znesku šesttisoč frankov, Niepcejev !in pa štiritisoč frankov. Daguerrovo skrivnost je trancoska vlada abelodanila 18. avgusta 1839. V nekaj letih so poznali to iznajdbo vsi kulturni narodi. K praznovanju stoletnice prve fotografije bodo povabljene vse družbe podobne strolke. Na proslavi bo razstavljena prva Daguerrejeva kamera, ter vsi predmeti, ki jih je uporabljal pri 6\oji iznajdbi fotografije. poslužuje strani neba in imen, ki jih je zgodovina že zbrisala ali pa spremenila. In na koncu pravi pisanje: »Vsakemu od naju pripada polovica zaklada in oba se zaklinjava na svojo čast in zveličanje, da ne poveva nikomur, kje zaklad leči, pa naj pride karkoli. Za naju in najine otroke. Dne 14. novembra 1794.« Bog ve, kako sta končala in kje ju je zagrnila ruša. O božiču lansko leto je M. Comte na svojem travniku opazil, da 6e v dolžini 150 čevljev od imenovanega kraja, ki ga staro pisanje omenja, nahaja v tleh luknja, v kateri se je dobro videlo Gledove rje in plesnobe ter obliko lonca, ki je vseboval srebrnino in florentince. Kako se je to zgodilo? Neznanci so kopali v času, ko se delo na polju konča in se dela bolj doma. Pa tudi sicer ljudje niso polagali na izkopavanje važnosti, kajti mnogo jih je poskusilo, pa niso ničesar našli. In tako,so neznanci to izrabili ter napravili »skok« v vas. To se je zgodilo dne 24. decembra lanskega leta. Tega dne so prišli v vas pozno popoldne — ko je bila gosta megla — v avtomobilih trije možje, oboroženi s krampi, motikami in svedri za vrtanje. Kopali so, našli in — odšli. Vsota 24.000 florentincev predstavlja lepo premoženje. Ta denar so začeli kovati 1. 1251. v Florenci. Zlatnik je tehtal okrog 3.5 g in vsa ta odkopana vsota predstavlja premoženje okoli dva milijona din našega denarja. Vsi tisti, ki so se čutili zaradi izkopanega zaklada prikrajšane, pa niso držali križem rok. Ko so se nehali čuditi in fo videli, da ncznanec nima namena zaklada deliti, so začeli iskati »dediča«, ki sicer ni verjetno, da bi bil on, možno pa vendar. In so ga našli v osebi nekega pariškega advokata, ki se imenuje de Borsat. Družina Borsatov izvira iz pokrajine de Gex in sorodniki so dolgo časa bivali v Versonnexu, kjer je bil 1. 1828 eden Borsatov župan in je zgradil čez reko most, ki še danes stoji. Vaščani so se torej pritožili in okrajno načelstvo je začelo stvar preiskovati. Jasno je, da je izkop tega zaklada med prebivalstvom pokrajine Gex povzročil veliko razburjenje, zlasti v nekaterih predelih, kjer se, kakor pravijo, nahajajo še drugi zakladi, Med ljudmi je še nekaj prepisov pergamentov, ki, kakor se zdi, izvirajo od Molinarija in Odobeta. V teh papirjih stoji zapisano, da je še nekaj zakladov, ki bi v teh polomljenih časih marsikomu prav prišli. Mi jim želimo mnogo sreče, konkurence jim pa ne mislimo delati. Življenjski roman ženske, ki je prebila 50 let v pragozdu Letos, začetkom meseca oktobra se je vkrcala v pristanišču Rio de Janiero na parnik »Ne-gro« neika ženska, ki je vzbudila s svc,jo postavo pri vseh potnikih veliko pozornost. Bila je nenavadno velika, njena drža prisiljeno pokončna in njene kretnje trde in negotove, kakor kretnje kake punčke, ki jo poganja skrit mehanizem. Lase je imela 6nežno,bele, njen izraz v obrazu pa je bil tak, da je dal sklepati na celega človeka in kremenit značaj. Poteze so bile ostre in plemenite, toda ves izraz je bil poln čudovite miline. Niti ladijski častniki in niti potnik: niso mogli ugotoviti, ali je ta starka z živahnimi, svetlimi očmi, ki je zbujala toliko spo.štovanja Indijanka ali ne. Njena priprosta obleka je pač kazala, da je starka preživela več svojega življenja v pragozdu, kol med civiliziranimi ljudmi. Nekaj ur kasneje so pa izvedeli vsi potniki in kmalu nato tudi vsa Brazilija, kako 6e imenuje ta čudna žena. Mladega brazilijanskega kapitana je po.klicala k 6obi in mu dejala: »Jaz sem ona učiteljica Philippina Grabbor, ki je pred 50. leti izginila iz Rio de Janeiro. Živela sem med divjimi Indijanci polnih 50 let; sedaj pa hočem še enkrat videti, kakšen je. svet.« Ime Philippine Grabbor je bilo zadnja desetletja neštetokrat imenovano v poročilih in potopisih. Raziskovalci in po.tniki skozi pragozdove so vedno znova zatrjevali, da so čuli od Indijancev, da je v spodnjem delu Arinosa neka tuja bela ženska, katero Indijanci visoko spoštujejo. Trgovci z gumijem in lovci so pripavedovali prave bajke o tej ženski, ki ima baje velikanske zaklade. Toda nikdar ni nihče od belih ali meancev videl te pravljične ženske. V mestih so vedno smatrali govorice o Philippini Grabbor kot plod preveč razgrete fantazije. Sedaj pa je stala živa pred mladim , kapitanom in mu pripovedovala svoje doživljaje, ki so i IB Tako jc gorelo pretekli teden sredi Marseillea. — Stavba s stolpom je palača blagovnico »Nouvelles Gal-leries«, kjer se je vnelo. Zraven jc stavba ncbc banke, ki jc tudi zgorela. bili namenjeni javnosti. To je til roman, ki W ga pisal lahke samo pisatelj ... Philippina Grabbor jc bila vzgojena v nekem duhovnem zavodu v Londonu. To jc bilo v sedemdesetem letu preteklega stoletja. Njeni stariši so bili precej premožni in lepa Philippina je imela vsega na razpo.lago, kar je poželela. Vendar mlado dekle ni imelo nobenega smisla za itabavo in zunanji blesk. Hotela je postati učiteljica, toda ne v Angliji, lemveč nekje na tujem, Z dvajsetimi leti je odpotovala v Južno Ameriko, kjer je v Rio de Janeiro dobila mesta učiteljice. Dve leti kasneje se je zaljubil v lepo Angležinjo Jose Reiro, eden najuglednejših uradnikov in bogatih mož glavnega mesta. Philippina je vračala ljubezen; že se jc bližal dan poroke, ko je bila nekega dne Philippina neprostovoljna priča razgovoru, iz katerega je bilo razvidno, da je imel Josč Reiro ljubezenske odnošaje še z neko drugo žensko. Philippino Grabbar je ta dogodek tako presunil, da je sklenila obrniti hrbet civiliziranemu svetu in živeti v miru in 6a.moti. Neke noči je izginila iz Rio de Janeira in nihče je ni več videl. Toda ta ljubezenski roman je imel še svoje nadaljevanje, o katerem jc Philippina Grabbor izvedela po svojem prihodu v Pariz. - Jase Reira so takrat obdolžili, da jc lepo ■učiteljico umoril in skril njeno truplo. Prišel je pred sodišče, ki ga je pa izpustilo radi pomanjkanja dokazov. Po oprostilni sodbi je poklical k sebi nekega senatorja, kateremu je izročil oporoko; V oporoki je zapustil vse premoženje Philippini Grabbor. Denar je vložil v angleško banko, nato si pa pognal kroglo v glavo. V pismu je še sporočil, da ne more in noče živeti brez Philippine Grabbor. Pismo je imel spravljeno senatorjev sin, ki jc upravljal Reirovo premoženje. Nekaj tednoov?dl- I,oro«l» — in.30 Nae. ura 19.SO 1 nrodopisnl količek — ?0 Koneert pevskega zbora f. , ,eix'oja^f.pe£nli - Grieg: Peer Gj-nt. su ita (plošče) — JI.la. Pevski koncert ge. Mile Kogeieve. Mamce opfraejf* gled. - » Napovadi, močila * 2J.15 Duet klavirja in harmonija. Orugl programi Sreda. ?. novembra: Tfrlgrai: 2(1 Humor. 21 Nar rasmi, 21.30 Havajski kvartet, 32.15 Plošče. - Zagrrb: 20 Prenos koncerta iz Marijine cerkve, 21 Hacinovih • Sedem besedi-. - Softja: 19.« rFaustovo pogubljenje-. ~ '.ariava: IS Salonska glasba, 22 Nabožna glasba. -BudtmpeSta. 19.« Prenos. 21.50 PloSče _ Tnt-Slilan: .1 Masa z rek vi jeniom, nato orgelski koneert: — Rini--Sari: 21 kakor Milan. — Dunaj: 19 Beethovnova so nata, .0.10 Igra. 20.50 Brahmsova I. mmfonija. a2.»> Ork. koneert. — Rrrlin lo.lo Filmska io plesna glasba. Frankfurt: 20.15 Komorni koneert. — Stuttgart: jn.lf) P esm večer. — Rcromiintter: 20.10 Bachova dela. — Strasbourg; ‘JO.30 Verdijev «Requleru«. 115 Hervey Allen: Antonio Adverto, cesarjev pustolovec Ta čas sta sedela Antonio in Juan v kajuti in negovala brata Francoisa. Skozi strop so vudarjali k njim vseh vrst ropoti, ponoči prijetno brenkanje kitare, ukročeni plesni koraki dečka Polla ter •Iona Ramona petju namenjeni grgrajoči glas. Na take muzikalne izraze je prebivališče neredko odgovorilo s pritrjevanjem, v katerega sta se nerazločno mešala posmeh in resnično priznanje. Pri vsakem poslabšanju stanja je Antonio jasno opazil, da utegneta kapitan in »rebivaliSče nekega dne. skupaj nastopiti proti njemu. Šele sedaj mu je bilo jasno, da je bil don Ramon prevejan človek. Eno pa mu je bilo žalibog jasno: brat Francois bo moral kmalu zapustiti ladjo. Komaj da je bilo pri roki toliko sredstev, da ga je ohranil pri življenju. Mrzlica je naredila neizogibno ostre krivulje, i Antonio ,je sedel brez pomoči poleg ležišča in storil, kar je bilo v njegovih močeh. Ze moram reči, si je mislil, da nimam nobenega povoda, da bi posebno rad vozil po morju. Na ladjah nimam nobene >reče — na suhem se vse mnogo prej posreči! Odnesla sta brata Francoisa iz ozke temne luknje na koncu hodnika h kajuti, kamor ga je bil don Ramon prezirljivo pregnal, v veliko palubno kabino. Vrsta s svincem obdanih oken v obitih vdolbinah se je vlekla ob vsej ladijski strani in tvorila neke vrste veliko okno, skozi katero je po dveh popoldne močno sijalo sonce. Na tleh je ležala še vedno izrabljena. obledela preproga z nekim tajinstvenim grt/om. V nekem kotu je bil velik madež temno rdeče barve, o katerem so pripovedovali grozne zgodbe. >Arios!atica« je bila namreč gospa s svojo preteklostjo. Nekaj let pred revolucijo je bila v Marseilleu zgrajena za nekega bogatega, z novim plemstvom obdarjenega bančnika. Takrat je nosila ime »La Venus du Midi«. Pripovedovali so ,da je na vožnji v Neapelj takratni lastnik umoril svojo ljubljenko, in za dokaz je služil prav ta temni madež. Ta zgodba se je držala ladje vseskozi. V ostalem pa ni dolgo služila za zabavo in po nekih groznih medigrah je prišla za majhno ceno v špansko trgovino s sužnji. Zaradi takih usodnih zgodb je učinkovalo na splošno precej ne-užitno okrasje kabin zelo neprijetno. Kar je bilo oprave iz srebra, to so seveda večji del odtrgali ali pa odbili s kladivom. Tu pa tam se je h* še ohranilo in se blesketalo skozi skorjo svoje umazanije. Antonio in .Juan sta se na vso moč potrudila, da sta jo lično uredila, loda brat Franfois je takoj izvedel, čim sla ga prenesla tjakaj, kljub svojemu bednemu stanju, za ozračje te sobo. Francoska šaljivost nekdanjega svetovnjaka se je zabliskala v njegovih očeh, odkar je ležal v novi okolici in ogledoval zares meščansko narisane bogove ljubezni, ki so na namazanem modrem stropu poskakovali med okrušenimi progami cvetlic. Razveselila ga je misel, da so ga za zadnjo uro prenesli v prostor, kjer je še zmerom nalahno dišalo po parfumu dona Ramona, v kabino, katere tapetnik je bil očividno neke vrste propadli genij, kajti na steni je prikazal z vso resnostjo nedolžno zgodbo Paula in Verginije na lahno pikanten način. Celo srečen konec ji je dal. Vse lo je razveselilo brata Francoisa, kajti celo v agoniji, ki se ga je lotevala, je ostql Francoz. Ko sta ga prenesla v njegovo novo ležišče, se je hrabro smejal in šepetal Antoniu pripombo, naj bi ga doletel srečen konec, tisto, kar želi človeštvo pri vsaki zgodbi najti. Toda tudi to je izrekel v napadu mrzlice. Govoril je nekaj drugega kakor navadno z glasom, ki se je zdel, da je pripadal nekemu prejšnjemu življenju. Zdelo se je, fla loži na bolniški postelji bojevnik, ne pa menih. Skozi okenca je gledal na vodne razore in videl za njimi modro črto obzorja, ki je izginjala. Zaprl jo oči. Ko ju je spet odprl, je bil že večer, vendar pa se njegovim, na široko odprtim, motnjavim očem ni zdelo nič izrazitega, da so strmele iz temnega prostora naravnost v rdečo sončno Oblo. Zadnje, kar je videl v krat-kein somraku, je bil morski volk, ki je prišel nekoliko bliže. Zdrznil se je. »Tako bi bilo ljudem, moj sin, če bi jim Bog ne naklonil svojega usmiljenja.« To so bile zadnje-besede, ki jjh je zavestno namenil Antoniu, preden je mrzlica objela v temo njegovega duha in ga zmedla. Ostale tronutke jasne zavesti pa je prihranil za besede svoje molitve. »C'e je mogoče, pusti, na j gre ta kelih mimo mene...« Poprosil ju je, naj zapreta okno, da bi zakrigla strahotno prikazen tam zunaj. Obesila sta motno brlečo svetilko. 'Kjer sta dva ali trije zbrani v tvojem imenu ...« Odslej so bile njegove besede nejasne, ker se je pogovarjal z nevidnimi stvarmi. Tako močan in tako življenju vdan je bil duh v njem. da je bolnik.sam v naslednjih dneh svoje nezavesti z nekim posebnim poživljajočim nemirom osvojil in spreobrnil ne samo oba svoja strežnika, temveč tudi vso posadko, ki je prišla doli iz kajute. Antonio se je mnogokrat čudil, ko se je spomnil nazaj, da jo brat Franfois v dneh svojega polnega zdravja pokazal na zunaj toliko miru in obvladovanja samega sebe. Kajti njegovega duha jc mogel po svoji okretnosti, gorečnosti in veliki sili primerjati le plamenu, ki pada plapolaje iz neba na zemljo. Nič čudnega, če je imel svet pred takim človekom strah. Nič čudnega, da so ostali zbegani prod tem skrivnim modrijanom vsi od guvernerja pa do Giba. Prav gotovo so vsi zaslutili bližino bliska. Pa če' si človek predstavlja, da bi to naravno silo pustil svobodno in bi z ognjem zajela vso družbo, kaj potem, Jaz sem tvoj« IVf; J® mrmral nekoč bolnik, vin tvoj plamen razkraja olje mojega življenja. Ise pusti ga, da bi tebi ne ugajalo!« Pozneje pa se je zdelo, da je izgubil vsak čut ludi za resnost svojega stanja. Vse dni je ležal brez zavesti, a vedno večja izčrpanost se ga je lotevala, šele tretjo noč je nastopila kriza, ki ji je sledil nenaden zlom. Mod vsem tem, po presunljivih in čudovitih dogodkih enako ožarjenega časa, so se negovalcu ob bolniški postelji odkrile same po sebi prav toliko kot vse globine in skrivnosti mladostnih dni 'brala Trancoisa. In ker je negovalec vzrastel brez staršev, ga je takoj razpoloženje, v katerem se je bolnik pogovarjal s svojo materjo, napol-liilo s posebilo grozo lajinstvenosti in posebnosti. V nekem gradu v Pikardiji je bilo, ko sta se mati in otrok sprehajala po sadovnjaku in se pogovarjala s ptički. Odprl so jr travnik, a sanjajoči je pokleknil zraven male plahe deklice in ji pomagal trgati rožice. 'Smej se vendar, Adela, smej se vendar, prosim te, spet!« je zaklical in se pokorno vzravnal. »Tu imaš marjetico — veš, nisem te nikoli pozabila, ker sem dobro vedela: ti nisi v resnici mrtev! Tu imaš Cvetlice — glej, saj so še popolnoma sveže —« — njegova roka je trgala po umazani posteljni odeji. Pokazal se je oče, mo* napol šaljiv, napol resen. Če je bil razf>oiožen za smeh, se jo bliskala njegova šala kot brušen diamant. »Toda jaz spadam semkaj, oče«, je rekel sin, »semkaj k našim kmetom!« Drugo noč v sredi med dolgimi nezadržnimi fantazijami je bolnik spet polagoma prihajal k sebi. Sicer so zveneli njegovi stavki še čisto brez vsake zveze, toda dalo se je razločno slišati, da je bil v času strahot v Parizu in spremljal žrtve na konjačevem vozu h giljotini. Neznosna napetost, divje zabavljanje, mirna odpoved, zadnja priznanja tik prod smrtjo vso to je bilo tako strahotno živo, ko so vzniknili ti dnevi strahot v omotičnih možganih meniha. Pa tudi besede so bile spet odločnejše, ki jih je govoril v tolažbo obupancem in onim, ki so bili polni upanja. Antoniu se je kar zdelo, da sedi ■/ njim v vozu, mislil je. da vidi, kako mečejo jiariške palače žalostne sejice na sprevod obsojencev. V hladnem siju svetilke v kajuti, v tišini — ki jo je prekinjal le zvenčeči glas umirajočega in tiho škripanje ob udarcih valov — so postale slike žive, kakor da bi se o njih ne samo govorilo, temveč bi bile z vsem življenjem tu. Antonio se .je čutil prav sredi med njimi, pa vendar na tajinstven način daleč stran. »SliMenskl dom< iihaja »«ak delavnik ob 12 Mesefna naročnina 12 din *a inoiemsfv.. 55 din (Vodništvo Kopitarje™ nlie« 8'lll Telefon 1001 do Jugoslutaukko tiskamo i Ljubljani: K. Cef Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože RošičeL 1005, Uprava: Kopitarjeva alira (t