Poštnina plačana v gotovini. tf Ljubljani, dne 25. mala 1921. P • V"®--. : i ■ : ■\iiVv- 1 H > - • i ■Pr, Ip M Glasilo Jugosžov Izhaja vsako s r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. -Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K. Moč zadružne misli. Zveze Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o m o 1 j ub a Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Prejšnji teden je imela Zadružna zveza — zveza ogromne večine slovenskih rajfajzenskih hranilnic — svoj redni občni zbor. Iz ravnateljevega poročila povzemamo, da se je v letu 1920. število članic pomnožilo za 45, tako da je bilo koncem leta 1920. včlanjenih v Zadružno zvezo 537 članic. Celokupni promet je znašal 1 milijardo 4t>2 milijonov 700.789 K 12 vin. Kmetje, ali se zavedate, kaj pomenja ta poldruga milijarda kmetskega denarja. Nič manj kot gospodarsko svobodo slovenskega kmeta. Pomislimo na pretekle čase, ko je bil kmet v svojem kreditu navezan samo na liberalne oderuhe po deželi! Kako je pel v vasi boben vsako leto, večkrat na leto. Kmet ni mogel plačevati oderuških obresti, tem manj odplačevati dolgov, pa je obupal in pil, dokler ni zapil vsega. To je bilo včasih. Pa bi bilo danes, ko oderuštvo vlada še z neprimerno večjo silo vsepovsod, kjerkoli more količkaj stopinje dobiti, še mnogo hujše. Kapitalistične banke, ki imajo danes v zakupu vse gospodarsko življenje v naši državi, in ki jih z vso močjo podpira bankirska vlada, danes delajo de-setmilijonske dobičke. Taki ogromni dobički so mogoči le s pomočjo oderuštva. Ako danes kmet ne bi imel svojih denarnih zavodov, bi banke tudi njega odirale in ga do nagega slekle še v veliko hujši meri kot nekdanji liberalni oderuhi. Ko ne hi bilo naših rajfajzenskih hranilnic po deželi, bi danes oni kmet, ki je zadolžen, moral plačevati ogromne obresti bankam, ,velik del kmetov, ki ima kaj prihranjenega, bi imel denar doma v skrinji in bi mu nič ne nesel, kar bi ga pa znosil v daljnje mesto v denarni zavod, bi pa dobival kolikor mogoče nizke obresti — zakaj vsaka kapitalistična banka gleda pač na to, da čim manj plačuje in tem več dobiva. Še sedaj banke zahtevajo obresti po 7 do 8 odstotkov od dolžnikov, ko bi ne bilo naših hranilnic in posojilnic, kjer se dobi denar po 5 %, bi ostale banke brez konkurenta in bi navile procentno mero na 10. Zato je moč našega zadružništva, potom katerega je Slovenska ljudska stranka osvobodila našega kmeta od nekdanjih oderuhov in še bolj od sedanjih, edini vesel pogled v našo gospodarsko bodočnost. Kmetje, ki bi bili danes popolni sužnji kapitalistične gospode, so si podali roko, ter z združenimi močmi raztrgali verige in danes se lahko s ponosom zavedajo, da se s pomočjo svojega zadružništva znatno zastavljajo pot oderuštvu kapitalističnih bank, katerim celo vlada ne upa oziroma neče stopiti na prste. Zato je v največjem interesu kmetskega stanu, da se vedno tesneje oklepa zadružne misli. Kapitalisti se zavedajo, kako jim je moč kmetskega zadružništva na potu. Zato so sklenili kmeta tudi v gospodarskem oziru ubiti, kakor so ga politično s tem, da so ga razcepili s pomočjo samostojne kmetske stranke. To stranko kapitalistične banke plačujejo (dr. Žerjav sam je povedal to v znanem svojem pismu), plačujejo zato, da so združeno kmetsko politično moč razcepili in žalostne posledice že imamo: Z glasovi samostojnih poslancev so prodali našega kmeta belgraj-skim politikom, ki so večinoma delničarji raznih kapitalističnih bank. Kmetje, napad na vašo politično svobodo se je posrečil, posledice že čutiš in jih boš še bolj čutil. Ali boš trpel, da se posreči napad kapitalistov tudi na tisto tvojo gospodarsko svobodo, ki si si jo ustvaril s svojim zadružništvom? Starši, pripravite se! Minister Pribičevič, hud sovražnik Slovencev in katoliške Cerkve, pa velik prijatelj naših liberalcev in samostojnežev, ho izdal novo šolsko naredbo, ki je naravnost vzor nasilja nad stariši. Že večkrat smo povdarjali in še bomo, da imajo prvo pravico in dolžnost do otrok stariši. Stariši imajo dolžnost naloženo jim od Boga, da morajo svoje otroke vzgajati tako, da bodo dobri državljani in dobri kristjani, stariši imajo največ skrbi z otroci, zanje delajo in se mučijo, zanje tudi stradajo, če je treba. Dolgoletno vzdr- ževanje otroka sloni vse na ramenih sta-rišev. Božja in naravna postava torej pravi, da je otrok last starišev, nikdar pa last države. Šola ima dolžnost vzgojo, ki so jo dolžni stariši dajati otrokom, izpopolnjevati, podpirati in nadomestovati. Torej mora biti otrok tudi v šoli tako vzgojevan, kakor stariši zahtevajo, zakaj stariši so zanj odgovorni pred Bogom in ljudmi. Zato je sveta pravica starišev, da smejo izbirati svojim otrokom take vzgojitelje, o katerih vedo, da bodo otroka tako vzgajali, kakor ga imajo stariši dolžnost vzgajati. Stariši imajo celo sveto dolžnost, izbirati svojim otrokom dobre vzgojitelje. Iz tega sledi dvojno: 1. Stariši imajo pravico odločevati pri nastavljanju učiteljev. 2. Stariši imajo pravico ustanoviti svojo šolo za otroke, ako se jim zdi že obstoječa nevarna za dobro vzgojo otrok. Te pravice so tem bolj razvidne, ker pravimo, da živimo v dobi demokratizma in ima ljudstvo samo pravico odločevati v lastnih zadevah. To sveto pravico in sveto dolžnost pa hoče z nasiljem kršiti brezverski minister Pribičevič. V svoji naredbi odreja 1. da se krajni šolski sveti, ki so zastopniki starišev, razpuste. Na njihovo mesto pridejo šolski odbori, ki nimajo več pravice soodločevati o nastavljanju učiteljev, temveč samo dolžnost vzdržavati šolsko poslopje; 2. da se vse šole podržavijo in so privatne šole prepovedane. Kaj sledi iz tega? Da bodo stariši pač odslej naprej še imeli dolžnost skrbeti za otroke in plačevati za njihovo vzgojo, imeli bodo pač odgovornost za vzgojo otrok, nosili bodo posledice slabe brezverske vzgoje, na drugI strani pa bodo prisiljeni otroke dati brez-vorskim vzgojiteljem v roke in jim bo po postavi prepovedano za otroke preskrbeti verskih šol. To je nasilje, kakršnega je zmožen Id kakšen Neron, preganjalec kristjanov. Stariši, sedaj prihaja vaša odločilna ura. Ali si pustite uropati poslednjih pravic, in dopustite, da vam bodo državne brezverske šole vzgajale hudodelce — kot se to dogaja na Francoskem, kjer je državna brezverska šola postala gnezdo pokvaril jenosti — ali pa bo treba pričeti najodloč-nejši boj. V Nemčiji so v več mestih hoteli brezverci uvesti prisilno brezversko šolo. Kaj 6o naredili stariši? Izjavili so, da ne pošiljajo svojih otrok v šolo, krščanski učitelji pa so rekli, da na brezverskih šolah ne bodo učili. S tem je bila stvar rešena. Stariši, pripravite se! Tudi pri nas bodete morali na ta način braniti svoje pravice, ki vam jih hoče uropati brezveren minister. Odkar je Samostojna kmetska stranka s svojim Puceljnom vstopila v belgrajsko vlado' in odkar so Urek, Mermolja, Drofenik, Kirbiš in dr. Vošnjak se v Belgradu prodali srbijanskim in slovenskim demokratom, se pričenja za slovensko ljudstvo doba gospodarskega trpljenja. Glejta kakšna krivica se vam godi glede izvoza živine. Samostojni minister Pucelj je v Belgradu dosegel s svojimi tovariši (Urek, Drofenik itd.) da se smejo izvažati v tuje države samo komadi živine, ki so težki 500 kilogramov (mrtve teže). Vsa druga živina, ki ne dosega te teže, pa se more izvažati edino tedaj, ako se plača visoka carina, kakor za ono, ki je težka nad 500 kg. Kaj sledi temu? Cena živini, ki ne tehta 500 kg posamezni komad, je zadnje 14 dni vsled te nesrečne gospodarske politike pa-dla zelo nizko. Na zadnjem mariborskem živinskem seimu so plačevali mesarji krave, bike. telice in vole, ki ne tehtajo komad nad 500 kg po 11 do 8 K kilogram žive teže. Na ta način so prizadeti samo srednji posestniki, viničarji in najemniki. Težko živino imajo danes samo graščaki in drugi veleposestniki. Vi, ki trpite škodo; r a zahvalite samostojnim velikašem. "!e:efek so vam zvišali in sicer od V na 5 %. Samostojni kričači Pucelj, I Drofenik, Mermolja itd. pa še niti ti.-i niso odprli proti temu vedno večjemu zvi »nju. Davek na dedščine so sedaj, ko soodločujejo v vladi samostojneži, na novo upeljali in sicer se mora za vsako malenkostno dedščino plačati 12 %, za večje vsote pa celo 17 % davka. Naši poslanci so lansko leto izposlovali, da se mora tekom aprila 1921 vrniti vsem prizadetim tistih 20 %, katere je 1. 1919. liberalno-socialde-mokratska vlada pri žigosanju odvzela našim ljudem. Liberalci in samostojneži, ki sedijo na vladi v Belgradu, pa tega nočejo izpeljati. Revnejše ljudstvo pa je prizadeto sedaj še posebno s tem, ker je ta vlada proglasila železni avstrijski drobiž ter slabo žigosane eno- in dve- in desetkronske bankovce kot neveljavne. A še celo vrsto drugih takih lumparij uganjajo samostojneži in demokrati v Belgradu. Komur je ta bič prijeten, naj se še naprej drži Samostojne. Vsak si je sam kriv, ker glasuje za to lažnjivo in ničvredno stranko. • »Kmetijski list« je priobčil o izidu občinskih volitev neke številke, o katerih se naravnost čudimo, odkod jih je dobil. Ne samo, da število naših odbornikov če treba kar za polovico zniža, celo za odbornike samostojnežev ne ve, koliko jih je dobil, niti koliko odbornikov sploh voli vsak okraj. »Kmetijski list« je prinesel sledeče poročilo: Vse Okraj: SKS SLS atrankc Črnomelj......... 92 132 12 Kamnik......... 117 297 15 Kranj.......... 67 308 71 Krško......» , . , 157 176 33 Litija........... 81 145 22 Ljubljana (okolica), > . 215 285 122 Logatec......... 38 50 32 Radovljica ....... 60 85 59 Novo mesto...... 174 230 34 1001 1708 400 Na okraj Kočevje je »Kmetijski list« pozabil. Vsi okraji razen Kočevja volijo skupaj 4376 odbornikov, »Kmetijski list« pa jih našteje samo 3109, torej jih je po-hrustal kar 1167. Apetit ni majhen. Po strankah so razdeljeni odborniki sledeče: Okraj: SLS SKS Jrankc deljeni Črnomelj..........265 163 12 8 Kamnik............615 112 23 66 Kranj..............367 39 71 61 Krško..............220 171 37 12 Litija..............360 93 78 31 Ljubljana okol. . 296 177 110 39 Logatec...... 50 9 28 33 Radovljica .... 170 54 82 82 Novo mesto ... 234 182 25 1 Kočevje . . . . ■ 262 63 33 42 2839 1063 499 375 Torej niti ena številka ne odgovarja resnici. Pa svoje številke je vsaj skupno približno zadel, a naših odbornikov je po-hrustal kar za dober tisoč. Pa niti toliko previden ni pri svoji laži, da bi jih pridelil vsaj sebi in drugim strankam, in bi bilo vsaj število odbornikov polno — pa ne: niti ne omenja jih ne. Seveda poraz samostojnežev je prehud, in tistih 30%, ki nam jih jih je pred volitvami prerokoval »Kmetijski list«, se je podvojilo — tako sramoto pa tudi »Kmetijski list« težko požre, čeprav nima sicer prav nobenega sramu, ''"ončni izid na Kranjskem je torej sle deči: SLS 2839 odbornikov (60%), SKS 1063 odbornikov (22%), vse ostale stranke skupno z neopredeljenimi 874 odbornikov (18%). Pri tem pa moramo vedeti, da je med neopredeljenimi v raznih gospodarskih strankah, ki so nastopale vsled krajevnih razmer ločeno od drugih strank, tudi veliko naših mož. Čisto gotovo pa je da niti polovica teh ni pristašev samostojne kmetske stranke. Tako so samostojneži zmagali v — »Kmetijskem listu«. Zanimivo je, da celo »Kmetijski list« mora priznati, da je večina vseh odbornikov torej čez 50% na naši tirani, kljub te- mu da poslanec Kušar v Belgradu kriči, tijskega lista« in v Delniški tiskarni, a je ostala brezuspešna in se ni mogel pisec zaslediti, Odgovorni urednik se je pri razpravi zagovarjal, da članka pred objavo ni čital, zato je bil od okrajnega sodnika kaznovan radi prestopka zanemarjanja uredniške paznosti na 100 K globe, kazenske stroške in priobčilo sodbe v »Kmetijskem listu«. To je že drug slučaj, da je v zadevi poslanca Stanovnika proti »Kmetijskemu listu« okrajno sodišče v Ljubljani obsodilo nesramne osebne napade tega lista, d Sokolski duh, V Ljubljani se dela na trgu Tabor sokolsko telovadišče, V ta namen hodijo ob nedeljah in praznikih delat tudi ljubljanski gospodje Sokoli, ki dopoldan delajo, popoldan pa se porazgube najbrž po raznih okoliških gostilnah. Tretje božje zapovedi Sokoli ne poznajo. Živela sokolska vzgoja, ki jo hočejo vpeljati po naših šolah! d Liberalni zadružniki. V Ljubljani so si uradniki ustanovili lastno zadrugo, da bi ceneje dobivali blago. Liberalci so zadrugo vodili, in ker vsak liberalec, ki je zvest načelom svoje stranke, mora vse voditi v smeri proti lastnemu žepu, so se tudi pri > Samopomoči« držali tega načela. Primanjkljaj znaša dober milijon, ki ga bo mendt plačala država — to se pravi po domače: kmetje. d Ponarejen 1000 dinarski bankovec so dobili v neki ljubljanski banki. Pazite pri sprejemanju 1000 dinarskih bankovcev. d Brezovica pri Ljubljani, Viško orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 29. maja t. 1. popoldne javno telovadbo na Brezovici. Vabimo tem potom prijatelje orlovske organizacije, da s svojo navzočnostjo omogočijo številno udeležbo. d Telovadni odsek »Orel« pri sv. Gregorju priredi v nedeljo, dne 'Prečani« (to so Hrvatje in Slovenci) obilno udeležili podpisovanja. Mi opozarjamo vlado na to, da je vsako posojilo, privatno ali javno, predvsem odvisno od zaupanja, ki ga uživa tisti, ki jemlje na posodo. In v tem oziru bo morala vlada veliko, veliko popravljati, če si bo hotela priboriti pri »Prečanih« tisto zaupanje, ki je za uspeh posojila potrebno. Dosedaj so se godile v tem oziru usodepolne napake. Naštejmo: zamenjava 1 :4; 20 odstotni odbitek, ki ga je država obljubila povrniti, pa ga še ni; vojna posojila, katera so že po vseh drža-vaj urejena, le pri nas še ne in ljudstvo na povračilo nič več ne veruje; razveljav-ljenje avstrijskega drobiža. Vse te nesrečne odredbe poleg tega pa usiljevanje centralizma je zaupanje ljudstva v vlado, ki razpisuje posojilo, močno omajalo. In kakor želimo, da bi imela država velik uspeh z notranjim posojilom, ker gre tudi za to, da pokažemo državno moč na zunaj, tako se bojimo, da vlada ne bo imela volje pravočasno popraviti te napake, kar pa na uspeh posojila ne bo dobro vplivalo. g Naknadno žigosanje vojnih posojil, ki iz kateregakoli vzroka niso bile svoj čas žigosana, se bo naknadno vršilo do 31, maja t, 1, Tozadevne prošnje, v kateri'i je navesti vzrok, vsled katerega niso bila poprej žigosana, je odposlati do 31. maja t. 1. delegaciji za finance v Ljubljani. Prošnjo je kolkovati s kolkom po dva dinarja. Prošnji se mora priložiti tudi dotična obligacija vojnega posojila ter en kolek za 5 dinarjev. v g Devetnajst milijard dinarjev dobi naša država za vojno odškodnino, vsaj tako poročajo belgrajski listi. Kdo nam bo ta velikanski znesek plačal, čemu se bo uporabil, kdo ga bo dobil, na katerem ozemlju se bo delil ,o vsem tem mi navadni ljudje ničesar ne vemo. Pa morebiti tega ogromnega zneska vlada vendar ne bo uporabila za razne kravje kupčije? g Zvišanje vrednosti naše krone v Švici. Iz Curiha v Švici poročajo, da je poskočila vrednost naše krone in sicer 100K od 4.17 franka na 4.45 franka. g Evropcjski denar. Dne 1. januarja t. 1. je bilo v Evropi v prometu okoli 273 milijard papirnatega denarja in sicer ga je imela Nemčija 86 milijard, Avstro-Ogrska (na bivšem ozemlju monarhije) 81 milijard, Francija 37 milijard, Italija 19 milijard, Rumunija 6 milijard, Anglija 5 milijard itd. V istem času je bilo v prometu zlatega denarja za 18 milijard, od katerega odpade 5 in pol milijarde na Francosko. Rusija tukaj ni všteta. CENE. g Ljubljanski trg. Cene mesu so nespremenjene. Vreme zelo vpliva na meso, ki se rado kvari. Jajca 1 K 80 do 2 K, mleka po 6 K je na trgu dovolj. Zelenjave je na trgu veliko. Sadje ni najboljše kakovosti, cene pa so mu visoke. Češnje so po 32 kron kilogram. Južnega sadja primanjkuje. Povpraševanje po sadju je veliko. Pomaranče stanejo 4 do 8 K kos, čebula kg 12 do 16 K. Pojavili so se grah, redkvica in šparglji. g Na mariborskem semnju so bile nastopne cene za 1 kg žive teže: Plemenske svinje 28 do 30 kron, polpitane svinje 30 do 32 K, mladi prešički 6 do 8 tednov stari komad 240 do 380 K, jesenski prešički komad 550 do 950 K. g Živina in meso v Zagrebu za kg žive teže: Voli 18 do 24 K, krave 11 do 16 K teleta 15 do 18 K, svinje 27 do 34 K. — Meso: Telečje 24 do 28 K, goveje 20 do 32 K, svinjsko 32 do 44 K, slanina 40 do 44 K, salo 44 do 46 K, mast 50 K. g Poljski pridelki. Iz Novega Sada poročajo: Nemčija se je zopet začela zanimati za našo koruzo. Za druge vrste pridelkov ni povpraševanja. Trgovina bo mogoče oživela, vendar se zaradi konkurence ameriškega in rumunskega blaga ne more še nič točnega poročati. Pogoji za bodočo žetev so dobri. Pšenica 970 do 1000 K, rž 800 do 820 K, ječmen 520 do 540 K, koruza 380 do 400 K, moka 0 1480 K. — Iz Sombora poročajo: V gornji Vojvodini se je dež zakasnil, poleg tega pa so naredile še miši veliko škode. Stanje koruze bi bilo še nekako ugodno, vendar so se tudi pri njej pokazale posledice poljskih miši. Največjo škodo vsled dežja je trpel oves. Posejana pšenica je zaostala za lansko letino za eno tretjino. Pšenica se prodaja po 980 do 990 K, koruza 390 do 400 K, oves 410 do 420 K. Večji mlini nameravajo delo opustiti, ker se pri današnjih cenah pšenice mletje ne izplača. g Vinska trgovina se začenja zopet oživlati. Krčmarji in trgovci so izpraznili svoje kleti in ker je še do trgatve daleč iirt so vinske zaloge že precej pičle, skušajo zopet z nakupom blaga napolniti prazne kleti. Strokovnjaki sodijo, da bo do konca' junija ves lanski pridelek izčrpan, Tudi starejši letniki, čeravno bolj kisli, bodo prišli še prav v poletni vročini. Vinske cene so stalne, za boljša vina celo rastejo. Za vinski letnik 1920 se plačujejo lepe cene. Tako je kupil prejšnji teden neki mariborski trgovec 40 polovnjakov Jeruza-lemčana po 28 do 30 K, letnik 1919 po 20 do 22 K, letnik 1918 po 15 do 18 K. g Cena masli je na Angleškem znatno padla. Slanina in jajca bo pa cenejša kot pred vojsko. g Eden izmed vzrokov draginje. Ameriški zidarji so dobivali 1. 1909 na uro nad pel dolarja (55 centov), a vzidali so dnevno 1200 opek. Leta 1916 so dobivali po G5 centov, vzidali pa so dnevno 900 opek; 1. 1918 so dobivali po 80 centov na uro, pa so vzidali 614, preteklo leto so dobivali po 100 centov (1 dolar) na uro, pa so vzidali 587 opek. Plača se jim je torej podvojila, delo pa se zmanjšalo za več kot polovico. Toda tako ni samo v Ameriki, ampak je tudi drugod. ŽIVINA. g Izvoz živine iz Nemčije. Okoli 1. junija se prične izvoz živine iz Nemčije v našo državo. Poljedelsko ministrstvo je določilo v naši državi več postaj, kjer bodo krmili živino. Zanimivo bi bilo vseeno vedeti, kdo bo to živino prejel in če ne bo prišla v roke raznim verižnikom. g Ovco za vojno odškodnino. Komisija za sprejemanje živine od Bolgarske je dne 14. t. m. v Zaječaru sprejela od Bolgarske na račun vojne odškodnine 1500 ovac. Ovce so prodali dne 21. t. m. na javni dražbi. Z izkupičkom se ustanovi ek]aZadružni zvezi« želimo v novem poslovnem letu še večjih uspehov. g Puškarska obrt y Sloveniji. Vsled za Jugoslavijo nesrečnega koroškega plebiscita, so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah (Ferlach) se izseliti in prenesti svojo puškarsko, obrt v drug kraj — v Jugoslavijo, Kot svoje novo bivališče in industrijsko središče so si izbrali mesto Kranj in se združili v zadrugo pod tvrdko Puškama v Kranju. Ker je nabavila Puškama nove najmodernejše stroje, bo izdelovala lovske puške po boroveljskihi in najmodernejših svetovnih vzorcih. Izvršuje vse v puškarsko obrt spadajoča popravila kakor tudi predelav« sistemov, pušk. V za- logi ima vsakovrstno orožje, revolverje, pištole, municijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine. V Kranju se ustanovi državna strokovna puškarska šola in državna preizkuševalnica pušk, g Državno puškarsko šolo otvorijo v jeseni v Kranju, kateri da mestna občina primerne prostore na razpolago. Strokovni učitelji, ki so prišli iz Borovelj tainošnje puškarske šole, so sedaj v Ljubljani, kjer izdelujejo modele za pu,ške. Nadalje sc uredi tudi preizkuševalnica (strelišče za orožje. Ta šola bo edina te vrste v celi naši državi, g Vzorčni vlak na Balkan, Balkanske države so za čehoslovaško industrijo naj-naravnejši trg. Ravnateljstvo Praških vzorčnih veletrgov je sestavilo vsled tega posebni vzročni vlak, obstoječ iz približno 30 vzorčnih vagonov, v katerih bo razstavljeno večji del vse, kar Jugoslavija od inozemskih izdelkov potrebuje. Vzročni vlak se bo ustavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije in sosednjih držav, kjer bo ostajal toliko časa, da si bodo interesenti lahko blago popolnoma ogledali in oddali ev, tudi svoja naročila. Potovanje bo trajalo najmanj 6 tednov in bo vlak stal tudi v Ljubljani, Jasy, Galac, Bukarešt, preko Donave v Raščuk, Varno, Šumen, Plevno, Zofijo, Plovdiv, in dalje v Niš, Skoplje, Bel-grad, Novi Sad, Zagreb, Ljubljano in čez Maribor nazaj na Češko. Vzorčni vlak bo vseboval vzorce blaga, ki so na Balkanu najbolj potrebujejo, t. j. gospodarske stroje, gospodarska orodja, lokomotive, vagone, železarske izdelke vsake vrste, porcelan, steklo, steklene izdelke, čevlje, mineralna olja, lanene in tekstilne izdelke, gumbe itd. g Melioracije. Na to besedo smo bili vajeni pred vojsko. Vse se je zboljševalo: Hlevi in svinjaki, gospodarska poslopja in živina, pašniki, njive, travniki, znižavali so se klanci, regulirale reke, jezili hudourniki itd. Med vojsko se je večkrat pisalo, kaj bi bili lahko vse napravili z denarjem, ki ga je požrla vojska; lahko bi bili ne le regulirali, ampak celo preobokali vse reke in asfaltrirali vse ceste. Na melioracije sedaj dolgo ne bo mogoče misliti, ker ne bo denarja in je delo predrago. Pa tudi vse melioracije (izboljševanje) ne zaslužijo tega imena. Najbližji zgled za to je regulacija Save, ki se je izvršila pred kakimi 20 leti. Res je, da je deroča Sava ob povodnji od Šmarne gore do Zaloga delala veliko škodo, ker je odnašala njive in travnike in da je bilo treba strugo regulirati s tem, da se je na obeh straneh napravil kamenit nasip. Sava se je večinoma ukrotila, a kaže se druga nevarnost in škoda, ki ne bo dosti manjša od prejšnje. Zakaj? Na prvi pogled se vidi, da so veščaki Savo preveč stisnili. Pred regulacijo je bila savska struga pri črnuškem mostu široka 180 m, regulirana struga je široka le kakih 30 m, torej samo šesti del prejšnje. Kakor je bila preje preširoka, tako je sedaj preozka. Ob nalivih pridrve silne množine vode; kar se ne morejo razliti na široko, poiščejo si prostor v globočino. In res, tekom nekaj let je Sava predrla in odnesla debelo plast škrličev-ja in koplje vedno globlje. Površina Save je 5—6 m nižja, kakor je bila pred regulacijo. Posledice so se pokazale kmalu. Vod- njaki v bližini Save so se posušili, ker se je talna voda ponižala. S tem je pa odvzeta tudi rastlinstvu potrebna vlaga., zlasti ker je svet na obeh straneh Save peščen. Zato so njive posebno pa travniki daleč od bregov veliko slabši, kot pa so bili pred regulacijo. Studenci so tudi opešali ali docela izginili, če pojde tako dalje, bodo posledice te regulacije v 50 letih naravnost opu-stošile vse rastlinstvo ob Savi. Pred leti se je v mestnem svetu ljubljanskem sprožila misel, da bi bilo treba v savski strugi zgraditi jezove, ki bi dvigali površino vode Vodna sila bi mestu lahko izborno služila. Nekaj bo pač treba ukreniti. Kako bi bil pa reguliral Savo neveščak? Najbržje tako, da bi bil zagradil tamkaj, kjer je trgala, gotovo pa bi bil pustil vsaj polovico prejšnje struge in taka regulacija bi bila mnogo cenejša in za rastlinstvo neprimerno boljša. g Letošnji pridelek sliv v Srbiji obeta biti obilen. Kmetje morajo že sedaj podpirati veje. Če ne bo kake posebne nesreče, bo letošnji pridelek sliv izredno bogat. g »Slovenski sadiar«. Razumen kmet si svoie dohodke nrav izdatno pomnoži z umnim sadjarstvom. Na žalost Da moramo povedati, da se veliko število naših kmetov še vse premalo briga za sadjarstvo. Pomnožitev sadnih dreves, pravilno oskrbovanje istih, primerno spravlianie in shranjevanje sadia, naprava dobrega sadjevca, vse to se le preveč pušča v nemar. Koliko več bi nam vrglo sadie, ko bi se v tem oziru krenilo na bolie! Da bi se torei povzdignilo naše sadjarstvo in se tako priprat vili nam, še boli pa našim potomcem večii dohodki, v ta namen se ie pred kratkim ustanovilo Sadjarsko društvo za Sloveniio. To društvo izdaie iako poučen list »Slovenski sadiar«. ki ie pač vreden, da si ga naroči tudi vsak kmetski sadiar. Ako plačaš društveno člana-, rino v znesku po 40 K, katero spreiema sadjarski nadzornik F. Goričan v Celiu, ie poravnana tudi članarina za ta list. katerega našim kmet-: skim sadjarjem prav živo priporočamo. g Gospodarsko stanje na Francoskem se ne zboljšuje. Število brezposelnih raste, V Parizu in okolici je nad 900 tisoč brezposelnih delavcev. Francoska vlada je prisilila tovarnarje, da izplačujejo del dnin delavcem, kar pa tovarne ne bodo mogle dalj časa vzdrž&ti. Nadalje je vlada prisilila mesarje, da znižajo cene mesu, za 30 odstotkov, pa tudi drugi trgovci z živežem sai morali znatno znižati cene. S tem se misli pomagati ubožnejšemu delu prebivalstva, Izvoza blaga iz Francije ni skoro nobenega.. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica t Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) ob;eii...je hranilne vloge ln vloge t tekočem računu po 3°|0 brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani )e največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), oa hipoteka v tekočem računa. Dobre knjige ,ooooooocoo3ooSoooooooooo< Stara presv. Erliaristiji. V drugem natisu so .zšle obhajilne pesmi, zbrane in urejene po Anton Premilu. Pri nas obhajilnih pesmi zelo manjka, zato tje drugi natis te lepe zbirke, ki obsega 75 pesmic, lažiih in težjih, zalo dobrodošla. Cena partituri i60 K, posameznim glasovom 15 K, Svetniške in prazciške pesmi od p. H. Sattnerja so izšle v Jugoslov. knjigarni. Stanejo 20 K. Obsegajo pesmi: Sv. Jožef, Vne-bohod, Sv. Vid, Mar. vnebovzetje, Angeli va-rihi, Vsi sveti. P. H. Sattnerja nam ni treba posebej priporočati. Njegove dosedanje pesmi, ki se glase v obilnem številu z vseh slovenskih leorov, so nam porok, da bodo te skladbe dosegle popoln uspeh. ReSormni pokret u Hrvatsko}. Knjižica na 24 straneh opisuje gibanje tistih hrvatskih duhovnilrov za narodno Cerkev. Stane 20 k. Naroča se pri Hrv. katol. Savezu v Zagrebu, Kruh življenja. Štirideset različnih obhajilnih molitev, primernih svetim časom cerkvenega leta. Molitvenih, priporočen po evha-rističnih kongresih. Priredil Andr. Zupane, Cena lepo vezanemu izvodu z rdečo obrezo 26 kron. Dobi se v Jugosl. knjigarni v Ljubljani. Knjiga je izredno porabna, praktično razpre-deljena, obsega okoli 40 priprav za sv, obhajilo, ki so vzete deloma iz sv. pisma, deloma iz del cerkvenih učenikov in sv. očetov. Poleg t ga jc mnogo priprav prirejenih za razne prilike, praznike, nedelje v cerkvenem letu, godove svetnikov itd., pridejane so tudi skupne nv 'tve. Primeren bi bil zlasti za ude lil. red;; evharistične orlseke Marijinih družb. Parni kotel. Ing Guido Gulič. kr. preiiz-kuševalni komisar za parne kotle. Kakor pravi pisatelj, je namenjena kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Služila bo pa tudi pri šolskem pouku, posebno obiskovalcem tehnične srednje šole bo dobro došla in jim bo lajšali praktično proučevanje parnega kotla. — Kniiga je pisana poljudno, pa vendar temeljito in vpošteva tudi najmodernejše pridobitve na polju in ni nobenega dvoma, da bo imela širok krog odjemalcev. Knjiga je izšla kot prvi zvezek znanstvene knjižnice, ki bo izhajala v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Knjižica je opremljena z mnogimi slike mi in velja vezana 40 K. Nemščina brez učitelja. Priredil Pavel Novak. I. del: Nemška slovnica za samouke, cena 7 K. vez. 10 I<; II. del: Slovensko-nemški razgovori, cena 7 K. — Ker imamo še vedno več r.li manj stika z našimi scsedi-Nemci, je znan a tega jezika za nas potrebno. Pričujoča knjižica je sestavljena za samouka. Če imaš pa resno voljo in nekoliko nadarjenosti, se boš iz te priročne knjige v sratkem času brez učitelja naučil nemščine. S!'ke najboljših žlahtnih hrušk, primernih za naše kraje, se dobijo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljeni in sicer je na razpolago pet lino izdelanih t,ibel skupaj nalepljenih v ovitku. Te slike so kras za vsako verando ali predsobo in naj si jih nabavi vsak napreden sadjerejec. Izvrstno bodo služile za učilo v vsaki šoli, ker se razprostrte lahko razobesijo v učilnicah. Cena za vseh pet tabel v ovitku znaša 20 K L (Konec.) 8, Boji z Avstrijo, Prusijo in Rusijo. Leta 1805. so sklenile avstrijska, pruska, angleška in švedska država koalicijo (zveze) zoper Francoze z namenom, da se evropski mir ohrani. Napoleon je čudovito hitro zbral svojo vojsko, premagal Avstrijce pri Ulmu in Slavltovem na Moravskem in sklenil mir ? Požunu. Leta 1806. je ustanovil z nemškimi knezi, da bi jih ločil od Avstrije in Prusije, rensko zvezo. Cesar Franc je zato odložil naslov nemškega cesarja, naslov avstrijskega cesarja si je privzel že leta 1804. Napoleon je nato premagal osamljene Pru-se pri Jeni in Auerstadtu (1806) in Ruse pri Friedlandu (1807); z obema nasprotnikoma pa je sklenil mir v Tilsitu. Leta 1809. se je pričela nova vojna z Avstrijo. Napoleon je bil tu prvič premagan od nadvojvoda Karla (Aspern, Esslin-gen), a ga je kmalu nato premagal pri Wa-gramu. Na Dunaju je bil sklenjen mir. Napoleon je ustanovil ilirsko provincijo z Marmontom na čelu. Tako je postala večina Slovencev podložna Napoleonu za štiri leta (1809—1813). . Na Španskem Francozi niso imeli sreče; vse prebivalstvo se jih je uprlo. Najhujši udarec pa je zadel Napoleona na Ruskem. Napoleon je tudi od ruskega carja zahteval kontinentalno zaporo, t. j. Rusi naj prepovedo Agležem vsak uvoz v Rusijo. Car se ni uklonil. Napoleon mu je radi tega napovedal boj. Avstrija je morala dati Francozom 30.000 mož, Prusija 20.000, druge je Napoleon drugje nabral. Njegove čete so štele nad pol milijona vojakov. Ruski general Kutuzov se je Napoleonu umikal, vendar so bili Rusi pri Borodinu premagani. Sredi septembra je prišel Napoleon v Moskvo, ki jo je Rostopšin za-palil, da bi Francozi ničesar ne dobili. Pet tednov so Francozi tu bivali med razvalinami, potem so se vrnili. Kutuzov in ko-zaki so jih neprenehoma napadali. K tem nezgodam se je pridružil še strašen mraz, ki je 6. novembra nastopil. Pri reki Bere-zini je padlo pred ruskimi napadi in vsled mraza nešteto Francozov in zaveznikov. Armada se je tu razšla in je v divjem begu hitela proti zahodu. Napoleon sam se je 4. decembra 1812 ločil od svoje armade in drvil v Pariz. 9. Napoleon premagan pri Lipskem in odstavljen. Leta 1813. je Prusija napovedala Napoleonu vojsko; 12. avgusta se ji je pridružila še Avstrija. Francozi so se celo leto vojevali, nazadnje pa je bil Napoleon v tridnevni bitki pri Lipskem (1813, 16.—18. oktobra) popolnoma poražen. Glavni poveljnik združene avstrijske, ruske in pruske armade je bil knez Schvvarzenberg, načrt za vojsko pa je izdelal znani vojskovodja Radetzky. Napoleon se je začel umikati, zavezniki so ga podili pred seboj in se spuščali z njim v manjše bitke, dokler niso 31. marca 1814 vkorakali v Pariz. Napoleona so odstavili in ga poslali na otok Elba. Leto pozneje pa je Napoleon z otoka ušel, stopil na suho v Cannesu na Francoskem, si nabral vojsko, vzel Gre-noble in prišel v Pariz. Nestalnost ljudskega mnenja potrjujejo tedanji časniki. Pisali so: Korzikanec je 26. februarja 1815 zapustil Elbo. — Nekaj dni pozneje: Napoleon je stopil na kopno v Cannesu. — 4. marca: General Bonaparte se je polastil mesta Grenobla. — 19. marca: Včeraj so cesarja v Fontainbleau navdušeno sprejeli. — Njegovo Veličanstvo se jutri v Parizu pričakuje. 10. Napoleon drugič cesar. Na Sv. Heleni. Smrt, Napoleon je sedaj vladal kot cesar le sto dni. Pri Waterloo so ga namreč Angleži (Wellington) in Prusi (Bliicher) 18. junija 1815 porazili. Štiri dni pozneje se je odpovedal prestolu in hotel ubežati v Ameriko, pa so ga Angleži ujeli in poslali na otok Sv. Helene v Atlantiškem oceanu, kjer je še šest let živel in 5. maja 1821 umrl za želodčnim rakom. Šele leta 1840. so njegovo truplo prepeljali v Pariz, kjer počiva v porfirnem grobu pod kupolo invalidskega doma. 11. Napoleon in vera. Morda se ne širi o nobenem človeku toliko pripovedk, kakor o Napoleonu, Mnogo jih utegne biti resničnih, še več pa podtaknjenih ali izmišljenih. Nekaj verodostojnih naj tukaj naštejem. Napoleonovi prijatelji so se pri mizi razgovarjali, kateri dan bi bil v njihovem življenju najsrečnejši. Ta je menil, da tisti, ko je postal poročnik, češ, tedaj sem mislil, da sem v nebesih; drugi, ko je bil povišan v generala; tretji, ko se je oženil; četrti, ko je dobil visok red. Vprašali so tudi Napoleona in sodili, da bo njemu pač težko izbrati enega izmed mnogih presrečnih dni. Napoleon pa hitro odgovori: »Izbira je prav lahka. Najsrečnejši dan v mojem življenju je dan prvega sv. obhajila.« »Čudno, prečudno je,« je dejal Napoleon, »da si človek tako težko pridobi prijatelja, ki bi mu bil iz srca zvest. Ko pa premišljujem o Kristusu, vidim, da so ga. učenci iz vsega srca ljubili in da so tudi drugi poznejši verniki goreli ljubezni do Zveličarja in da so celo radi darovali svoje življenje zanj. To je le zato mogoče, ker je bil Bog.« Ko je bil Napoleon že na otoku Sv. Helene, se je sprehajal po vrtu. Sreča ga deklica kakih desetih let, hčerka višjega uradnika. »Ali si že bila pri spovedi in sv. obhajilu?« jo vpraša Napoleon. Deklica debelo gleda, naposled pa pove, da tega ne razume. Napoleon pa ji reče: »Deklica, vidiš, nič se ne ve, v kakšne razmere še lahko prideš. Dobro pa je, da ima človek neko oporo in tolažbo v svojem življenju, zato te bom sam učil in pripravljal za prejem sv. zakramentov.« Naročil je katekizem in dcklico učil za prvo spoved in sv, obhajilo. Še v pozni starosti je ta oseba, ki je postala pozneje na Francoskem ugledna gospa, rada pripovedovala, da je bil njen prvi katehet Napoleon. 12. Greh in kazen. Rek: »Kakor grešiš, se pokoriš« se je redkokdaj tako vresničeval, kakor pri Napoleonu. Napoleon je vzel papežu Piju VII. svetno državo, zavezniki so vzeli Napoleonu cesarstvo. — V gradu Fontainbleau je imel Napoleon papeža zaprtega in ga je ondi dušno zelo mučil. V istem gradu in v isti sobi se je moral Napoleon (11, aprila 1814 odpovedati kroni. — Ko je Napoleon vzel papežu Piju VII. svetno državo, ga je papež izobčil iz katoliške Cerkve. Napoleon se je posmehujd izrazil: »Papež misli, da bo zato mojim vojakom meč padel iz rok.« Tri leta pozneje je njegovim vojakom na ruskih poljanah res padel meč iz rok. — Napoleon je imel Pija VIL zaprtega pet let, na otoku Sv. Helene pa je delal Napoleon za to pokoro šest let. — Napoleon je svoj odlok, s katerim je oropal papeža cerkvene države, podpisal v gradu Schonbrunnu pri Dunaju. Pozneje je-imenoval svojega sina (roj. 20. marca 1811] Napolegna II. »rimskega kralja«. In ta rimski kralj je umrl v svojem 23. letu za sušico v prav tisti sobi 22. julija 1832. — Ko je prišel Napoleon v Moskvo, je dal v svoji prevzetnosti kovati svetinjo s svojo podobo, na drugi strani pa z bogokletnim napisom: »Nebesa so Tvoja, a zemlja je moja!« To svetinjo je razposlal po svetu raznim veli-kašem, med temi tudi orenburškemu guvernerju Suvorovu, Ta prečita napis, pokliče graverja in mu ukaže zapisati na svetinjo: »Hrbet je tvoj, a bič je moj!« Suvorov je tudi mislil na Boga. Poslal je svetinjo Napoleonu nazaj. Kako kmalu se je ta napoved izpolnila! Napoleon se je komaj sam rešil, ko ga je božji bič podil iz Rusije. — Napoleonov rod je z njegovim 231etnim sinom izumrl, papeži pa še vladajo v Rimu in krmarijo cerkveno ladjo mimo skal. Ali ni Kristus dejal: Peklenska vrata je ne bodo zmagala! V. S. Eocf se ne pusti zasramovati Povest. (Dalje.) Naprej ni mogel več govoriti, zakaj že sem klečal na njem, odtrgal od njegove obleke kos sukna, pritisnil na grlo, da je široko zazijal, in sem mu potisnil sukno v usta. Medtem 1'e že priskočil Hamerdul z daljšim Irakom, s caterim sem mu pritrdil sukno, da ga ni mogel vreči iz ust. Sedaj smo bili varni pred njegovimi kletvinami in prisegami. Grši od živali. Izvržek človeštva. Kaj naj storimo ž njim? Ali naj ga spustimo kot divjo zver med poštene ljudi? Ne in stokrat ne! Ali naj ga izročimo Pautom, da ga kaznujejo za njegov zločin po svojih postavali? Da, to zasluži! Vineton je položil roko na mojo ramo in je rekel, kot bi bral moje misli: »Na se moj brat ne vznemirja. Če mu je hudo, kaznovati tak izvržek človeštva, potem bo Vineton sam njegov sodnik. Olda Kursing-Dria bomo izročili Pautom. Rekel sem. Hovgh!« »Ali misliš, da sem strahopeten?« »Ne, ampak preusmiljen!« »Da, ta človek se mi smili, a ne njegovo telo, temveč njegova duša. Ali naj gre iz tega sveta v večno pogubo in naj zanj ne bo mogoče, da obrne vsaj en skesan pogled proti nebu?« »Kaj premišljuješ o tem? Ali ie to v tvoji moči? Samo eden je, ki more to dati, velik j Bog. Ti si me sam učil, da moramo zaupati nanj. Ali sedaj sam ne zaupaš več? Telesno življenje tega moža bo sojeno po naših postavah, njegovo dušo pa bo sodil Bog. Ta mož ni več naš tovariš, temveč ujetnik, ki ga bomo izročili Pautom, nad katerimi se je pregrešil. Zato sedaj ne sme več slišati, kar bomo o njem govorili.« Nato je nekoliko pomolčal in potem nadaljeval: »Vineton xam bo sedaj povedal, na_ kakšen način bo mogoče ujetnike usvoboditi. Hamerdul in Holbers poznata mesto kjer sedaj taborijo Pauti, potem jima je tudi znan polotok, ki ie le z zelo ozko stezo zvezan z bregom. Na ta polotok so zvlekli ujetnike, kjer jih veliko lažje stražijo in jim je veliko težje ubežati.« »Poznam ta polotok,« je pritrdil Hamerdul »Okrog in okrog je ves v grmičevju.« »In ravno to nam bo zelo prav prišlo pri osvoboditvi ujetnikov. Stražil jih bo najbrže en sam vojnik, ker tolikšna straža zadostuje. In če bi bili Pauti toliko previdni, da bi postavili dve ali tri straže, potem nas to tudi ne bo oviralo.« »Dobro; prepričan sem, da bomo tudi tri straže ali tudi več lahko s pota spravili. Tudi jermenje bomo hitro na ujetnikih porezali; toda kaj pa potem? Na bregu je več kot 250 Indijancev, skozi katere se nam je nemogoče preplaziti.« »To tudi r.i potrebno, ker se bomo umaknili čez vodo na brodu, ki si ga moramo še narediti.« »A, brod! tabo moral biti precej velik, če bomo hoteli vsi z ujetniki vred na brod. To je pa nevarno, ker nas bodo Indijanci gotovo zapazili, čeprav je precej temno, ker je nocoj ravno mlaj. Ali se tebi ne zdi tako, stari Holbers?« "Če misliš, da je nocoj mlaj, imaš prav,« se je giasil odgovor; »toda Vineton bo že vedel, kaj hoče.« :-Če ve, ali ne ve, je končno vseeno; toda tudi jaz sem prepričan, da ve, kaj bo naredil. Kaj pa vi pravite k temu, Old Šaterhand?« Ker je bilo vprašanje namenjeno meni, sem odgovoril: »Zdi se mi, da vem, kaj misli moj rdeči brat. Broda Indijanci ne smejo zapaziti. Toda zapazili ga bodo gotovo, če bodo Pauti ostali ob bregu; zato se mi zdi, da jih hoče Vinetou kam drugam zvabiti.« »Moj beli brat ima prav,« mi je pritrdil Vineton. »Pauti morajo proč. In sicer jih bomo spravili od brega z ognjem. Zažgali bomo grob, v katerega mislijo pokopati poglavarjevega sina. Če storimo to, bodo tako "silno prestrašeni, da bodo vsi hiteli k grobu gasit.« »Izvrstno! Ta misel je vredna deset tisoč dolarjev. Toda grob ne bo gorel, ker je iz kamenja.« s Saj ne bo kamenje gorelo, Nanosili borne na grob suhega dračja in trave. Če to začne goreti, bo v taborišču vse pokonci in v tej zmedi bomo mi oprostili ujetnike iu na brodu pobegnili.« »Toda če grob šele delajo, moramo čakati, da ga dogotove. Pn še potem bo nevarno približati se mu, ker bodo gotovo prestavili straže h grobu. »Moi brat nai se spomni na indijanski pogrebni običaj. Kakor hitro bo grob dogotov-Ijen, bodo prinesli tja truplo poglavarjevega sina in nihče drug ne ostane tam razen očeta; morajo ga pustiti samega, da prepoje vse pesmi, ki jih sme slišati samo duša umorjenčeva. Torej bomo imeli opraviti samo z očetom« »AH nai ga mar ubijemo?« »Ne. Old Šaterhand in Vineton ne ubijata nikdar razen kadar sta v samobranu prisiljena. Old Šaterhand ga bo toliko udaril, da bo zgubil za toliko časa zavest, da mi svoje opravimo, Več se mu ne sme zgoditi. Sedaj pa hitimo. da zgradimo primeren brod, ker mora biti izvršen, preden se zmrači.« Ker nismo imeli sekir, smo porezali nekaj tankih dreves, kar je sicer naše delo nekoliko zamudilo, toda bilo je zato brez večjega šuma. Debla smo potem s svežimi vejami zvezali in preden sta pretekli dve uri, ie bil brod dovršen. Še dvoje krmil in eno veslo, pa smo bili za vsak slučaj pripravljeni.« Potem smo nabrali dračja in suhe trave in naložili na brod. Potem smo morali skriti svoje konje. Kakor rečeno, smo se nahajali od taborišča ob reki navzgor, in da se nam osvoboditev posreči, smo morali misliti na to, da bo treba z brodom po reki navzdol in sicer na nasprotni breg, da ne bi mogli Pauti, če bi nas zasledovali, tako hitro za nami. Radi-tega je bilo potrebno, da konje na primernem kraju skrijemo, pa tudi zvezanega Flečerja, Spravili smo torej konje na drugi breg, Flečerja smo trdno privezali na sedlo njegovega konja, nato smo pustili Holbersa za stra- žo pri brodu, vsi drugi pa smo odjezdili ob' re^l ki navzdol proti taborišču. j Jezdili smo kar najhitreje in čez pol uref smo bili že v bližini indijanskega tabora. Medtem se je popolnoma zmračilo. V mali ozki do-< linici, kjer je bilo precej drevja, smo privezali konje, Flečerja zopet položili na tla in ga tako' privezali, da ni mogel uiti. Svojo besnost jei pokazal s tem, da nam je z nogami dal paru krepkih sunkov, preden smo ga zopet popoij noma zvezali. Če ne bi imel zamašenih usti bi gotovo imeli priliko slišati celo množico krepkih kletvic. Potem smo pustili Flečerja in konje v dolinici, sami pa smo šli zopet ob reki navzgor, do( broda. Nato smo se vstopili na brod ter začeli ne ravno preveč varno vožnjo. Jaz semi prevzel zadnje krmilo, Vineton sprednje. Bila! je popolna tema, tako da je bilo le zelo dobremu in vajenemu očesu mogoče razločevati)' drevesa na bregu. Hamerdul in Holbers stal sedela sredi broda in se popolnoma zaneslal; na naju. Pauti so taborili na levem bregu, zator smo se mi držali desnega brega. Voda je ime« la precejšen padec, zato smo hitro vozili. Ko: se je zdelo, da smo vštric taborišča, smo se izkrcali na levem bregu in sicer na takem kraju, kjer smo lahko skrili brod pod vejevje, ki je viselo nad vodo. Najprvo se je odplazil Vineton, da poizve, kaj se godi pri Pautih. Čez dve uri je prišel nazaj in povedal, da je ugoden trenutek za; naš načrt; grob gotovo ne bo do polnoči gotov in stoji približno tristo korakov stran od taborišča v gozdu. Do polnoči smo tiho ležali v grmičevju« Tedaj mi zašepeta Vineton: »Naj vzame moj brat vžigalno vrvico it patronske taške.« Naše delo naj se torej začenja. Vsak pre-i vidni zapadni lovec nosi seboj klopčič vžigali ne vrvice, ker pride večkrat v tak položaj, da jo nujno rabi. Odrezal sem si jo primerno dolg konec in jo vtaknil v žep, da sem jo imel vsak trenutek pripravljeno. Potem smo vzeli vsak en snop dračja in suhe trave. Vinetotf nas je vodil. Varčna gospodinja rabi edino le MILO ki je najboljše in najceneje. sprejme v uče-VClaClibd njoFranjo Re-p!č, sodarski mojster v Ljubljani KoJezijska ul. 13. Hrana, stanovanje ter perilo prosto. Star mora biti 15—16 let. Hrana in stanovanje prosto. Ivan Zgonc, mizarstvo, Cerknica 62. če mogoče hči in mati, ozir. sestri, se takoj sprejmeta v oskrbništvn Fužine pri Ljubljani, p. D. M. v Polju. Kupim zlato — srebro staro, zlomljeno, F. Čuden — Ljubljana 22. Prešernova nI. 1. 5uchy & (aabrovšek Tehnično inštalacijsko podjetje. Instalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica In prodaja vsega električnega materljala. •— K R fl N J. A* v MM Kristalna soda Glauberjeva sol kale. in krist. Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Anticlilor Cbromkali žveplena kislina Solna kislina Solitrova kislina Črnila vseh vrst in barv štampiljska barva brez olja Gnml arabikum „Neosan" terpentlnova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje. Naprodaj je: 6 lepih tapet, stolov ter dobro ohranjena zofa in večja zbirka duhovniških knjig. Oglaša se v župnlšču v Badomlju pri Kamniku. Kupim vsako množino pristnega, Čistega brinjevega olja po najvišjih dnevnih cenah M. Klammer, destilacija eter. olja v Dolenji vasi pri Bakeku, pošta Cerknica, Notranjsko. Prvovrstna Si-K A KOLU NajfinejSe predvojno kvalitetno blago. J. GOREČ, Liublfana GosposveUka cesta ?4. v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti 5 zametkov po kg _________za 50 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastln lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom ________kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po "i kg 100 kron. kraste, llšaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri BHBBiiaciaaaiaaiiffaEBBBBaaBBtteuaaa \ Cosulich-Line n (prej Rustro-Hmerikana) « Trst - Amerika a prevaža notnike v New-York redno 3 krat 2 v Južno Ameriko po 1 krut mesečno. Pojas-B nila in prodaja voznih listov, S Simon Kmefec a glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, h Kolodvorska ulica 26. a « P. t. Potniki, kateri sc želijo voziti z brzo-[j parnikom President Wilson na d;in 18. junija v New-York, se sprejmejo še do 10. junija t.l. a an»aHaaBt;anBnBKnaa!3HOBfBBK®Bf!a Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupufe vse vrste klavno živino v " v in prassce po najvišji ceni. Za spomlad in poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukoa, volnenega blaga za moške ln ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volneno in bombažaste robce za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. i L Silil, iu i li' fin itoi, Mestni tri 10. Tovarn^ JOS. RpICH Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce._ PODRUŽNIC^: MARIBOR Gosposka ul. 38. NOVO MESTO ;■'.',■•■' Glavni trg. KOČEVJE štev. 39, Prvo žrebanje 15. in 16. julija t.l. 5 premij! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku pet mesecev izžrebalo se bo 160.009 in brez vsskeoa odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti: ii mine frop, 2 miljona 4oo.goo. i min boo.goo. 600.000,600.000,400.000,320.000,260:000,240.000, 200.000, 160.000, 129-000. 60.000 itd. itd. Priporočamo sledeče, še neprodane srečke na izbiro: Ročn | 15.4621 | 18.672 Cena srečk za vsako izb'ro: Cela srečka Dinarjev 48 — ali Kron 182- Polovica srečke Dinarjev 24--all Kron 9B-- Četrtina srečke Dinarjev 12-— ali Kron 48-- Osmina srečke Dlnarjsv 6 — ali Kron 24-- Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. — Naročila Iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredna loterije.) Nikollčeva ul. 7. Zagreb Gaje« ul, 8. Telefon 11-19 In 23-98. Fotograf gre na deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne ačuna nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvršu e najlepše slike ^najkrajšem Času. - Pišite dopisnico z natanCnlm naslovom na Hugon HibSer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg St. 7. naspr. Križanske cerkve. mm - podgane stenice-MiifEsI ln vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. * Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. Veliko zalogo poljedelskih strojev iz tvomice Umrath a Komp. ter = bakrene kotle — priporoča lastnica po umrlem soprogu FRRMCCI HITTI, Ljubljana Sv. Martina cesta št. 2. -°trgovtna— K. P@C@HSl@ LJubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna. TRGOVINH | LJUBI* Sv. Pelra cesta 38 priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega blaga na metre, moške in ženske srajce, predpasnike, svilene rute, svilo na metre, bato za odeje (koltre), vso opremo za neveste. — Blago dobro, cene nizke I Me PfflFF šivalne strele za šivilje, krojaCe in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igu, Vok, Ljubljana, __Sodna ulica St 7. Prosia prodajo! Vsled opustitve gospodarskega obrata se proda: 1 brekj 1 kočija, 1 tovorni voz, vozna oprava, 1 slamo« reznica, lea -a napravo pohištva, sode, čebro, 1 oralo, več panjev ln priprave za čebelarstvo. Ogleda se lahko pri Jakliču v Mošvoldu št. 11 pri Kočevju. wr-iinnwninm*wmMiMiiiin.iii II.I f Cunard Sine Vozni red brzoporcMov zs Severno Ameriko in Csnado. Cherbourg — New York — Canada. Spremembe se pridržijo brez posebne objave. Naivečil in najhitrejši parokodi na svetu. Informacija za fjJnlke: Od Ghertourga do New Yotka Parobrod četrtek sobota sobota sobota sobota sobota četrtek sobota 12. maja 14. „ 21. : 28. „ 4. junija 18. , 23. „ 25. , Saxonia *) Aquitania Imperator Mauretania Aquitania Imperator Sasonia*) Aquitania Lcglflmecijc: Vsak potnik mora imeti predpisani potni list, vidiran od najbližjega amerikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) dalje od konzulov istih držav, skozi katere Be mora potnik voziti do Inke ukrcanja. — Do nadalj-nega se morajo vsi potniki II. in III. razredu podvreči ladnevnej karanteni v Iuki ukrcanja, vsled tega jo jotrebno. da so potniki ki potujejo preko Cherburga zglase za odhod pii zastopstvn 18 dni in eni ki potujejo preko Trsta pa 14 dni pred odhodom parnika. *) Parobrod ,Saxonia* vozi do luke Halifas (Kanada). Natančneja pojasnila daje: Zosiogslvo tersl Line, Liiiisno, Kolodvorska ulica šfev. 26. 3 'L. £ 3 Potrebno in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da bosle naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skora) v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SlfCSiR Silili BANK 82 (OmANDT ITRiEf, NEW YORK, N. Y. Svoji k svojim! kajti to milo Poslužujte se ^iQjgjfQg fJlUO prekaša v vsa' edinole doma- ** & kem odfru sle- Če d d izdelka Qlavno ^sfopstvo prve mariborske tovarne mila, tuje mij0t . - _ attAPihntiu m Ofrnn sho-