Domoljub £fuMiami S. tnala 1940 Leto 53 Šiev. 19 Velik tabor slovenskih kmetov Slovensko Krajino, ta naš najsevernejši in morda tudi najlepši del slovenske zemlje smo do zdaj vse premalo poznali. Pa saj tudi čudno ni: Šele dobrih dvajset let je združena z ostalo Slovenijo, prej pa je bila dolga stoletja deroča Mura skoraj kitajski zid, ki je iočii prekmurske Slovence, podložne madžarski vladi od nas, ki smo tlačanili avstrijski. Le redki izobraženci, ponajveč duhovniki, v Slovenski Krajini so za ceno preganjanj in življenjske nevarnosti vzdrževali sliko s Slovenci {okraj Mure in Drave ter tako buditi v prekmurskem ljudstvu narodno zavest, ki jo jo tuji gospodar načrtno ubijal. I Je zares pravi čudež, da so mogli Slovenoi j v Slovenski Krajina kljub tolikim stoletjem i raznarodovalmh prizadevanj ohraniti svoj slovenski jesik in z njim svojo narodnost, četudi ■niso imeli no slovenskih šol, ne slovenske knjigo. Ohranila je »lonuensko narodnost našim Prekmurce® 1° globoka ljubezen do rod-! «e zemlje in VSttlj©, so pri- l hiteli na tabor. Prišli so s Kočevskega, iz Loške doline in logaških hribov ter izpod gorenjskih snežnikov. Občudovanja vredna je požrtvovalnost kmečkih ljudi: mnogi so morali po dve, tri ure daleč peš, nato do 30 in več kilometrov z avtobusom in še tristo kilometrov z vlakom, morali so žrtvovali dva dneva, spanje dveh noči, prenašati deževno vreme in živeti samo ob tem, kar so z doma s seboj vzeli — samo da so z udeležbo na Maši mladini! ¥ nedeljo. dne 18. junija bo v Ljubljani druga banevintka skupščina naše mladinske politične organizacije MJR2. Stoveabfea mladina hofe na tej skupšHni ne ves glas ia »sema »veta povedati, da stoji kot arejeaa arma&r *a ŠTOjim roditeljem dr. Antonom Kor®fc«m in da ho#» i Bjim na čelu poševno priseči svetlobo svojemu kralj«, ponovna pokazati svojo narodno savest, svoj® pripadnost k slovenskemu narodu in svojo ljubezen do slovenske »<*m-lje in slovenskega jezika. Poudariti pa tudi hefe svojo neomajno ljubezen do naše narodne države Jugoslavije in izpovedati svojo odločno pripravljenost, da brani sleherna ped naše države. Ob tej priliki b« slovenska mladina, organizirana v M.IR35, poudarila tudi svejo zahteva, da s« slovenskemu narodu priinajo pravice, ki mu po božjih in človeških postavah gredo. Letošnja banov inska skupščina MJRZ r Ljubljani ne bo samo ibor odposlancev, ki jih bode na skupščina poslale posamezne krajevne edinke MJRZ, ampak hoče biti mogočna manifestacija slovenske mladine sa naše najdražje svetinje. S smernicami, ki jih bo na tem »boru mladina dobila, bo potem pogumno šla na nadaljnje dele med slovenskim narodom. ■■^■■^■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■aiiitM taboru pokazali svojo kmečko in narodno zavednost. Dokler je v riašem narodu še kaj takih ljudi, se nami ni treba bati bodočnosti! Spričo vremena, ki je tudi v nedeljo zjutraj z neprestanim deževanjem zastiralo nam, fci smo se v dolgem, dolgem vlaku pripeljali čez Muro, razgled po Slovenski Krajini, odeti v pomladno zelenje, po ravnini, kjer njiva ob njivi leži, na njih pa se žito s pravkar posejano koruzo vrsti, spričo takega vremena smo bili prav gotovo, ob prihodu v Soboto vsi presenečeni: Mi,, k! si ni^mo mogli misliti, da bomo ob tajrpm vremenu našli živo dušo zunaj, pst ,tudi Šobočani, " ki najbrž niso pričakovali nad tisoč »Kranjcev« in toliko Štajerskih sosedov ob taikem vremenu v goste. Pa vendar je kmečke tovariše z druge . strani Mure, ki so še pripel^aJj % nedeljskim jutranjim vlakom, pričakovalo nad deset tiso? glava množica kmečkih ljudi iz vse Slovenske Krajine, stotine narodnih noš in vsa Sobota ovita v zastave. Najprej smo šli v cerkev. Zelo velika je. Za vse, ki so hoteli prisostvovati slovesni sv. maši, ki jo je daroval takoj po prihodu vlaka mariborski kanonik dr. Osterc kot zastopnik lavantinskega škofa, je bila pa vendarle mnogo premajhna. Z ramo ob rami so »tali v njej slovenski kmetje in so se razlikovali »prišleki« od Prektmircev le po molitvenikih, katere imajo večinoma še pisane v prek murskem narečju. S ovnoshii sprevod Po sv. maši so zadonele fanfare in se razvrstile godbe in prapori. Med igranjem in petjem se je. razvil veličasten sprevod kljub dežju in slabemu vremenu Mimo tribune za ! častne goste z ministrom dr. Krekom na čelu je nad pol ure tekla živa reka, oddelek za: oddelkom, Najprej Kmečka zveza s svojim glavnim odborom in razen prapora osrednje organizaije še z dvanajstimi krasnimi prapori, nato.pa tisoči organiziranih članov Zveze poljedelskih delavcev, vsaka edinica za svojim praporom. Ob straneh pa so gledali meščani, Sobočani in »prišleki« in goto\o je ta sprevod marsikomu od njih izsilil spoštovanje do ljudstva in organizacij, ki se ne dajo motiti in izvedejo svojo zamisel. Sprevod je korakal skozi mesto na taborni prostor, na Stadion S. K. Mure, ki leži kakih 10 minut iz mesta, sredii gozdiča. Da je nogometno igrišče velik prostor, vemo vsi. Tudi bi vsak rad pritrdil, da je mogoče napolniti tolikšen prostor z zborovalci ob lepem vremenu. Toda da so ga v nedeljo napolnili kmetje iz vseh slovenskih krajev, predvsem pa iz vseh vasi Slovenske Krajine, čeprav se. je mehka' pot do njega spremenila pod tisoči korakov v po vodenj blata — tega ne bi pričakoval nihče. Res pa je le. Še bolj občudovanja vredno pa je to, da so zborovalci vztrajali v dežju, ko je izza dežnikov vsem za vrat teklo, cele tri ure na tem prostoru. In vendaT »so. Kmečki tabor Zborovanje je začel načelmik Kme&e zveze senator Srodaf, ki je iarfcil »veje veselje, dia more kljub slabemu vremenu pozdraviti ni kmečkem1 taboru tolikšno množico, zavednih kmečkih ljudi, ki so svojo stanovsko (Nadaljevanje aa 8. ttt»»U> Naša šola in naše učiteljstvo Ko sem stopil v teh le člankih na da« s svojim imenom, sem se zavadal, da i« Twi.Ime.KTio •)I T 7. . so narodno zavedaosl dokazali tudi s tem, ker v takem vremenu niso ostali doma, temveč «nogočili mogočno kmečko in narodno ma-mfestadjo. Pozdravil je tudi dolgo vrsto od-f*"; W so s svojo navzočnostjo po-«-Wi tabor m kmečki stan, ki ga je prirej prečrtal pozdravne brzojavke, od katerih je bila najbolj navdušeno sprejete pozdravna bmjavk* našega voditelja dr. A. £ predlagal, da se s tabora odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel krni ju Petra II? Nj. kr. Vis knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Korošcu, banu dr. Natlačeno 80cialn d° mojega naroda, !T 7***»«* d0 s™^8 do svoje zemlje in do svoje domovine pomeni naj mcčnejSo obrambno črto države, kajta ljubt »en je močnejša od betona 1 ^ ^ Nato je govoril prof. Potokar. Prostor sasrats^ * podoba mt^e S* Vlsaklh' mogočnih tujih na-rodnih dreves na malem prostoru zgnetena ^venska, družina delovnih^S nlh 1« zdravih mladih ljudi. Toda 'deSna sila naših ljudi, njih telesno Ui duševne sobnosti ne koristijo naSemu narodu- tn'^-množimo bogastvo s svojo močjo, tujcem^ I Jamo zemljo s svojo roko in tujih narod-življenjsko moč krepki »o. s svojo najbo,!' krvjo. Tudi deeettisoči prekmurskih ljudi tt0. rajo za majhen denar prodajati »vojo ii vijem. sko silo tujcem, ker je doma ne morejo Sj ris ti ti. To je greh nad naivnlom, zlu-® ud našo bodočnostjo. J: Težka je usoda, v kateri živimo. Oma gall bi, če ne bi imeli upanja, da bo jutrj boljše. Saj si danes podajata tovariško roko roko kmet in kmečki delavec Slovenske Krajine s svojimi tovariši t onkraj Mure ln Kmef. ka zveza stope skupno t Zvezo poljedelska, delavcev aa Aupne dalo za baljžo bodočnost našega jualtsra čioveika. Za prof. Potokar jem je pozdravil tabor dr. Bajlec, nato pa je v imenu Kmečke zveni govoril predsednik Okrajne kmečke zveze u lendavski okraj Le ba r. Poudaril je, da prefc. murski kmetje, enako kot njihovi tovariši po ostali Sloveniji, ljubijo svojo zemljo, ki jo o)>. delujejo že stoletja. Zal ta temlja ne more preživeti vseh, ki se na njej rode in ki mo. rajo zato po svetu za kruhom, a vedno se vračajo domov, kjer si vsaj »kromno h»ico postavijo, če jim je bila v življenju količkaj sreča mila. Sicer pa so težave ln eociali« vprašanja ter zahteve kmetov Slovenske Krs-jine v vse>m enake potrebam in zahtevam ostalih slovenskih kmetov, kakor jih najlak vseslovenska kmečka stanovska organizacija, Kmečka zveza. Zato naj se tudi prekmurski kmetje vsi oklenejo Kmečke zveze in v nje. nem okrilju delajo za svojo boljšo bodočnost Kot zadnji govornik je na zborovanju n»-stopi šef Borze dela v Soboti Kerec, brst znanega slovenskega misijonarja na Kitajskem. Govoril je v živnhjiem prekmurskem narečju, kar je razvesililo vse navzoče, domačine zato, ker vsak rad si i »j svoje narečje, udeležence od drugod pa zato, ker so imeli priliko slišati v Preftmurju tudi pristno prek* murščino in ugotovil), da se prav malo razlikuje od drugih našiib narečij. Ob ena popoldne je Brodar zaključil krnsno uspelo zborovanj«, nakar se je kljub vedno močnejšemu pr&mjti takoj začela f>red-steva Dav-orin Petančičeve slavnostne i-rre • Slovenskega hmeta povest. Po igri so se množice razbežale na vse strani. Vlak z nepregledno vrsto vagonov je odpeljal del gostov fe« Muro, drugi enako dolg pa je zvečer odpeljal one, ki 90 hoteli še nekoliko ogledati prestolnico Slovenske Kra-,ine in poskusiti prekmurako kuhinjo ln prekmursko vino. Domačini pa »o se razšli proti domačim »vesnlcam« v svoje skromne, toda ljubke »hižice«, sicer mokri do kaže, uMent in blatni, toda obogateni za veliko doživetje. A ko je zvečer prijatelj vprašal enega izmed udeležencev t naše strani, ki jib j« vlak Se v "Ljubljano pripeljal skoraj 20 vagonov, kako je bilo in kako je zadovoljen, mu Jo ta odvrnil: >V8l smo mokri do ko4«, toda vsak od nas se vrača domov z večjo korajžo in z večjo vero v naš narod i« f naJSo kmečko bodočnost, kol Jo Je imel, ko je šel na tabor. Prekmurci so nam dali 1«P vzgled!« In to je, morda, n&Bepgi uspeh kme&e«8 tabora v Soboti. Napetost v Sredozemlju Anglija Je te dni uradno sporočila, da je izvedla v Sredozemskem morju nekatere varnostne ukrepe. Med temi ukrepi je bila zapoved dana angleškim trgovskim ladjam, ki navadno plovejo skozi Sredozemsko morje v Indijo in na Daljni vzhod', da se te poti ne poslužujejo več, marveč, da naj plovejo okrog Afrike, ladje pa, ki tržijo po Sredozemskem morju, da naj v italijanskih prisatniščih ne pristajajo. Drugi ukrep je v svojem govoru objavil predsednik Chambarlain, ko je dejal, da je sedaj angleško brodovje za to, ker je nemško vojno brodovje dobilo na Norveškem tako hude rane, tamkaj razbremenjeno in da je dobilo povelje, da še zbere v Sredozemskem morju in sicer na zahodu v luki Gibraltar, na zahodu pa v egiptovskem vojnem pristanišču Aleksandriji. Tudi francosko brodovje se je zbralo poleg angleškega v istih vodah. Te angleške »ukrepe« so različno tolmačili. Toda nikdo ni mogel zapreti oči pred dejstvom, da angleška in francoska vlada menita, da je položaj v Sredozemlju tako hud, da je treba z vso resnostjo misliti na vojaški spopad z Italijo, ki je tudi objavila svoje »ukrepe« in se njene oborožene sile zbirajo na Do-dekaneskem otočju, vojaka doma pa je tudi y pripravljenosti. Amerika posreduje Oni četrtek se je kar naenkrat pojavilo ameriško posredovanje. Ameriški poslanik v Rimu je obiskal Mussolinija, italijanski poslanik v Ameriki je bil obiskal Roosevelta. To teh dveh poteh je ameriška vlada nekaj sporočila italijanski vladi. Ameriško sporočilo je imelo pomirjevalen učinek in so že sledeči petek razni svetovni listi objavili pol-službena poročila, da je napetost ponehala, da je. italijanska vlada izjavila, da svojega stališča, torej svoje »neudeležbe v vojni« ne bo spreminjala, in da še »trenutno ne nahaja v okoinostih, da bi stopila v vojno.« Kaj je Amerika sporočila Italiji, ni znano. Nekateri listi namigujejo, da je sporočila, da bo ameriški vladi težko ohraniti nevtralnost, ako bi se požar v Evropi razbcsnfel vse povsod, drugi spet pravijo, da je za enkrat samo napovedala, da bo svojo trgovino z vsemi državami Sredozemskega morja prekinila, če bi napetost na tem morju še nadalje trajala. Moč italijanskega in zavezniškega brodovja Po uradnih številčnih podatkih z dne 1. septembra 1939 so štela vojna brodovja Anglije in Francije naslednje vojne edinice: Italija: 4 veliko oklopne bojne ladje, nobene matične ladje za letala (ker jih Italija s svojo sijajno morsko lego ne potrebuje, ker vse Sredozemlje lahko doseže s svojih suho-zemskih letališč), 7 težkih križark, 14 lažjih križark, 61 rušilcev, 104 podmornice, 70 tor-pedovk, 72 tbrpednib čolnov. V Italiji z mrzlično naglico gradijo predvsem manjše edinice. V gradnji so še križarke in oklopne ladje. Anglija: 15 velikih »klopnih bojnih ladij, 6 matičnih ladij za letala (med tem je bila »Courageous« potopljena), 15 težkih križark, 43 lažjih križark, 179 rušilcev, 58 podmornic, 26 torpednih čolnov. Od septembra dalje je bilo zgrajenih veliko število podmornic, rušilcev in torpednih čolnov. Dograjeni sta bili dve težki križarki, večje število križark in ena bojna ladja. "Francija: 7 velikih oklopnih bojnih ladij, eno matično ladjo za letala, 7 težkih križark, 12 lažjih krjŽark, 59 rušilcev, 78 podmornic, 12 torpedovk in 21 torpednih čolnov. Tudi v Franciji so dogradili veliko manjših edinic ter lahkih križark. V gradnji so oklopnice in težke križarke. Zanimivosti z bojišč Vojaški položaj na Norveškem jo opisal angleški ministrski predsednik Chamberlain v spodnjem domu s silno odkritosrčnostjo. PriMtal je, da je Nemčija Anglijo na Norveškem prehitela, da jo je tudi sedaj po 3 tednih bojevanja prisilila, da izprazni bojišča na južnem in srednjem Norveškem. Nemci so na Norveškem imeli premoč na kopnem, premoč v topništvu, premoč v zraku. Kljub naporom angleške mornarice Nemcem ni bilo mogoče preprečiti dovažanja novih čet in novega orožja na Norveško. Nemško letalstvo, da je delovalo tako hudo, da Angleži niso hoteli prevzeti odgovornosti, da bi izkrcali nove čete. Zato je vojni svet sklenil, da se bo umaknil iz Južne Norveške ter se ustalil samo na severnem delu dežele. Z umikom angleško-francoske vojske je seveda norveška armada prepuščena sama sebi. Norveško vojaštvo se ponekod še vedno bori, drugod pa je izvajalo posledice iz položaja in hitro odlaga orožje. Nemci zasedajo vse doline in bodo v prihodnjih dneh gospodarji vsega srednjega in južnega dela Norveške tja do Trondhjema. Gospodarji tudi velikih letališč na norveški obali, odkoder bodo mnogo lažje napadali angleško obalo, kot je bl'o to mogoče do sedaj. Angleški ministrski predsednik je v razlaganju tega koraka pojasnil, da morajo zavezniki s svojimi četami varčevati, ker se lahko zgodi, da Nemčija, ki sedi v osrčju Evrope, nenadno napade na to ali na ono stran. Za to morajo imeti zavezniki svoje sile bolj zbrane, ne pa razpršene. Angleške izgube..... po nem sitih vrnit »12-Uhr-Blatt« prinaša seznam izgub zahodnih sil od 9.-28. aprila: Po tem seznamu so imeli zavezniki v 20 dneh na Severnem morju in ob norveški obali sledeče izgube: Potopljenih je bilo 5 križark, sedem torpedovk, 17 podmornic, 6 prevoznih ladij, 4 trgovske ladje in 59 letal. Poškodovanih je 8 bojnih ladij, 1 nosilka letal, 14 križark, 7 torpedovk, 19 prevoznih ladij in 1 lovec min. Zaplenjenih je 5 prevoznih ladij, skupno je izp gubljenih 94 ladij in 59 letal. V vodah pred Trondhjemom so v nedeljo nemške letalske sile napadle angleške vojne ladje. Dve angleški križarki sta bili zadeti z bombami srednje velikosti. Ena križarka je bila zadeta na krmi, druga pa na sprednjem delu. Raze« tega so bombe zadele neko angleško prevozno ladjo, tako da je na njej nastal požar ter je nasedla. Druga prevozna ladja je bila zadeta na krmi. Nemške izgube po angleških virih Te dni so V Londonu uradno Objavili, da je bilo od 9. do 28. aprila potopljenih 28 nemških prevoznih ladij s tovorom vred. Poleg tega jih je bilo Od torpedov zadetih še 10 ns-daljnih in so se verjetno tudi potopilo. V, Namsosu so nemški lovci in bombniki napadli veliko angleško vodno letalo »Sunder-land«. Kapitan ni bil na krovu. Sredi bomb je priveslal do letala, zlezel vanj, se dvignil in se spustil v borbo, v kateri je sestrelil enega Messerschmitta. Nemški bombnik ie strmoglavil v naseljeno mesto Angleško notranje ministrstvo je 1. maja objavilo, da je v pretekli noči angleško protiletalsko topništvo sestrelilo velik nemški bombnik, ki je padel na tla sredi mesto Clackton on Sea. Agencija Reuter je dala k temu še naslednje poročilo: Padec velikega nemškega bombnika v Clacktonu on Sea je napravil v mestu pravo opustošenje. Še preden je bombnik padel na tla, je med padanjem porušil sedem hiš. Ko pa je zgrmel na tla, je nastala strahovita eksplozija, ker so hkrati eksplodirale vse bombe, ki jih je letalo imelo v trupu. Vse hiše daleč na okrog so porušene, v krogu s polmerom pol kilometra pa so popokala okna in stene. Bombnik, ki ga je protiletalsko topništvo poškodovalo, je kake pol ure krožil nad mestom in očitno iskal prostora za pristanek. Ko pilot ni mogel več držati letala, ga je prepustil njegovi usodi. Pri eksploziji bomb se je zažgalo tudi skladišče bencina. Doslej je bilo ugotovjjeno, da je našlo pri padcu bombnika smrt pet oseb, od katerih so v štirih spoznali člane nemške posadke v letalu, peta pa jo bila neka ženska, ki jo je doletela smrt v spanju. V dveh mestnih ulicah so poškodovane vse stavbe. Nad 90 oseb pa je ranjenih, nekatere med njimi smrtno-nevarno. Takoj po katastrofi je pričela delovati mestna pasivna obramba proti zračnim napadom, ki je hitro organizirala reševalna dela. Neki mestni svetnik je Reuterjevemu dopisniku izjavil: »Mirne duše morem reči, da bi bila nesreča še mnogo večja, ako ne bi bilo vzomega in požrtvovalnega dela naše pasivne obrambe. Mislim, da je to prvi primer, v katerem je angleška pasivna protiletalska obramba položila svoj izpit Ta dogodek naj bo nauk tudi ostalim krajem naše države in naj jim pokaže, da mora biti pasivna protiletalska obramba vsak trenutek pripravljena, da priskoči na pomoč. Katastrofa je zavzela tak obseg zaradi tega, ker je nemški bombnik pred padcem dalj časa nizko letal in je zadeval ob strehe hiš ter jih porušil. Kose letala so našli stotine metrov daleč od kraja, kjer je letalo padlo na tla. Zaenkrat še ni mogoče preglej dati vsega opustošenja, ki ga jo povzročilo letalo.« Škodo, ki jo je povzročilo strmoglavljenje nemškega bombnika, cenijo na četrt milijarde dinarjev. Gasilci so bili na delu neprenehoma 24 ur, da so pogasili vse požare, ki jih je povzročila nesreča nemškega letala. { V vsako hišo Domoljuba! I u KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o Ii duhovniške službe. Za profesorja verouka na I. državni realni gimnaziji je bil imenovan g. Ludovik Bevka, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani. Premeščen je bil g. Vinko Zor, kaplan pri Sv. Ciril« in Metodu v Ljubljani, za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani. Za kaplana v DobrepoljSh je bil nameščen duhovnik. g. Janez Lavrihc Upokojen je bil p. Anaiiijs Vračko, O. F. M., kaplan v Spodnji Šiški v Ljubljani. o Z redom sv. Save sta bila odlikovana Wagner Rudolf, poročevalec pri kr. banski upravi, in Rozman Maks, poročevalec y ministrstvu prosvete. Čestitamo I DOMAČE NOVICE d Gradbeni minister dr. Miha Krek se je za pravoslavne praznike mudil v Dalmaciji. Potoval je v spremstvu bivšega ministra Stjepana Bariča, ki je predsednik upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Minister dr. Krek je obiskal Split, kjer si je ogledal tudi razna javna dela, ki jih izvršuje država. Obiskal je tudi Makarsko in Omiš, od tam pa je odšel v Šibenik, kjer si je spet ogledal razna javna dela. Z avtomobilom pa se je potem odpeljal dalje v Knin. d Le bolj strogi bodite! V »Hrvatski Straži« beremo: »Bralci nedeljske številke »Jutar-njega lista« so bili iznenadeni po novosti. V naslovu oglasnika v rubriki »Dopisovanje« je zagledalo beli dan 22 belili lis na mestu oglasov, kar pomeni, da je cenzor zaradi nemoralne vsebine zaplenil vsaj 30 nemoralnih oglasov. To je bilo prvikrat, da je. ocenjeva-te jev svinčnik bil porabljen v malem oglasniku, kar bo vsa poštena javnost gotovo pozdravila, ker bo tako iz naše srede zbrisana sramotna pega.« - Prinašamo to iz zagrebškega lista. Sodimo pa, da bi bil tudi pri nas gospod ocenjevatelj v teh rečeh včasih lahko precej strožji. T Pri, nWilBi sfoiirf. napetosti črev KJ-Sr*: pr8V °dli5no odvs^a travna "-Josf'™< grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joselova« votla otrocihU8pehom pri 0(Jras|to kakor tudi a.miK d Jugoslovanska trgovska taormmea je imela 1. jan. j 940 že 185 ladij, ki so štele v celem 569.655 ton nosilnosti. Vse te ladje pa obratujejo po širnih oceanih in le manjši del jih vozi ob domači ohali. Vojni zapleti so imeli na trgovino po morjih velik vpliv. Dogajajo se nagle spremembe, tako da imajo ladje nekaj tednov preveč naročil, potem pa ll«W»llllllltl IUKMIIilllllHiriTMM.1—.i, n......—.......................... , spet nastopijo tedni, ko je mornari™T" posla. Posebno ae je povagal« prevažal ga v Anglijo, kajti precejšen del anell trgovskega brodovja sodeluje pri vojnih ^ rariia'1 kot pomožno ladjevje. Po druiri t" pa so se zaradi vojne podražili L«!'1! stroški. prev02«i d) O našem političnem položaju i« roča! 4. maja v Mariboru minister dr K t ki je v poldrugournem govoru do m!? nosti . azčleuil naš notranji in zunanji ,2 tični položaj in prizadevanj« vlade ki trenutno v dve smeri: da v notranji M|j«u nadaljujejo politiko narodnega sporatumg 1, v gospodarskem in socialnem oziru celi ki nam jih seka sedanji težki zunanji pob! fej in da i vsemi sredstvi, kolikor jih im na razpolago, dela *a ohranitev n*3c 8{t8w nevtralnosti, ki more biti za nas in j« ,1 skujoče sc driave edino koristna. - Zbor« valci so jasno izvajanja g. ministra burna odobravali. d) Cerkev na Ptujski gori bodo »h* vili. Te dni so se sestali na Piujski gori univ, prof. dr. Štele, konservator Meaesnel, mi» ritski gvardian Godina iz Pluja, arh. Mužii iz Maribora, stavbenik Treo in domači ptuj, ski kamnosek Hrovat. V podrobnosti so ugo-tovili potrebo prenovitve cerkvene zunaoj ščine, način njene izvedbe ter stroške ta delo. Po celodnevnem razpravljanju je prevzel stavbarska dela stavbenik Treo, kanun. seška pa kamnoseški mojster Hrovat. M se bodo pričela v najkrajšem času in bo letošnje jeseni zunanjščina nailopše^a gotskega spomenika v Sloveniji dostojno in v očisti obnovljena. d Za upravitelja davčne npreve v Oeijt je imenovan višji davčni inšpektor g. Stare Josip. Čestitamo! d) Promet inozemskih vlakov prek« Sit. ribora je sedaj dosegel višek, ki ga naše železnice brez ovire zmorejo. Dnevno gre preko Maribora osem do deset tovornih vlakof z nemškim premogom, ki je namenjen za Italijo. Vlaki imajo dve tretjini italijanskih, eno tretjino pa nemških vagonov. Na Prager- Pred ustanovitvijo blagovne centrale DOIledpIipk io Kil » T f..vi:._i __ . ~ Oni ponedeljek je bil v Ljubljani sestanek zastopnikov zadrug iz vse Slovenije In sicer je 35 zadrug poslalo svoje zastopnike, 13 zadrug pa pooblastila, tako da je bilo skupaj zastopanih 48 zadrug. Ze tri leta naši kmečki zadružniki pripravljajo ustanovitev blagovne centrale za vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani, pretekli ponedeljek pa pomeni končno odločitev v tem ^edu. Na sestanku sta bila namreč spre™ ta dva načelna sklepa: 1. Zbrani zastopn ki ^drug so sklenili soglasno, da se u tanov blagovna centrala; 2. sprejet je bil sklep da zadruge prevzamejo Gospodarsko zvez/* ni ^, "1..1" PreHwiio v čisto novo zadruž- ledaj bo ZT™ ko, da bodoča blagovna centrala n«, u!! ffJStrfirriri^s V breme ZriSetS. ° S temi odločitvami in sklepi je v slovenskem zadružništvu napravljen velik korak naprej. Naše zadruge, ki so rastle iz leta v leto in so skušale po vaseh, občinah in farah privesti kupno in prodajno moč našega kmett do neke skupnosti, do enotnega nastopa, ki je v trgovini poleg stanovske zavesti odločilnega pomena, bodo v bodoče s svojo blagovno centralo povezane v enotni, zaključeni, moč»> gospodarski organizaciji, ki ne bo odvisna od nobenih posredovalcev in prekupčevalec^ marveč bo sama pri prvem viru nabavljal« blago ter ga oddajala svojim članicam-nadm-ga m, po drugi strani bo pa za kmečke pridelke nastopala kot enoten strnjen prodajalec in bo zastopala desettisoče svojih čianof ter bo lahko določala enotne višje cene kmečkih pridelkov napram zunanjemu trgu. Nameravana ustanovitev blagovne trale tedaj pomeni krono in vrh vseh P"24* devanj in organizacije nnšega kmečkega * družništva. Zato je treba organizatorjem ■« voditeljev našega zadružništva k njihovem« idealizmu in vztrajnemu delu ter tako l«Pm doseženim uspehom prav toplo Čestitati. Zakon - šota krščanskega življenja V poročnem nagovoru beremo na ženina in na nevesto naslovljene besede: »Torej si mrata prizadevati, da drug drugega boljšata in k svetosti napeljujeta in tako ne le nama tebe ampak vso svojo hišo zveli(ata.< V teh besedah je podan natrt lepega zakonskega življenja. Skof Egger narota posebno mladim zakoncem, naj si precej v prvem letu dololijo red zlasti za bogoljubno življenje. Morebiti, tako pravi, ti bo ta red prizadejal spote tka nekoliko truda in težav, pa bo kmalu vse najhujše premagano. Kar vsak dan delaš, naj si lo dobro ali hudo, ti bo v kratkem prešlo v navado. Kakor nas slabe navade vežejo na areli, tako bodo dobre navade odstranile vse težave, ki nas ovirajo pri dobrih delih. Prvo leto zakonskega življenja je zato za mlade zakonce posebno važno leto. Zato naj si precej prvo leto napravijo potreben nalrt za reden obisk boije službe, za dnevno molitev, za prejem sv. zakramentov, za primerno duhovno branje. Nabožni lasopisi niso pri tem načrtu isrzeti. h tega natrta naj se po svojih močeh točno, zelo točno držita. Tako bodo redne verske vaje jrreile družini v meso in kri in pol, ki drii do zveličanja, bo kar najbolje utirana. sitem »e nemškim tovornim vlakom pridružijo dnevno Se številni tovorni vlaki, ki prevažajo iz Madžarske v Italijo živino, pšenico, tobak, razne rudnine itd. d) Cene za sušenje sadja v sadni sušilnici v M odlogu pri Celju so nanovo urejene. Od sedaj bodo plačali interesenti od škafa suhega sadja 2 din, brez kurjave in brez postrežbe, 4 din brez kurjave s postrežbo in 8 din s kurjavo in postrežbo. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fran/.-Josef« vode. d) Te dni je ogenj uničil imetje dvoma viničarjetna, in to Matiji Polancu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu ter Francu Ozmecu v istem kraju. Škoda je precejšnja d Gasilskemu čuvaja skoraj odgriznil nos. V noči na 27. aprila so v Št. Lenartu v Slovenski h goricah stražili svoj Gasilski dom. Okrog 23 je prišel pred Gasilski dom usnjarski pomočnik Leopold Omerza, ki je bil zelo vinjen. Zaletel se je v gasilskega čuvaja Toplaka ter ga hotel zabosti z nožem, ker pa mu je ta nož izvil, ga je naenkrat zgrabil z zobmi za nos ter ga držal toliko časa, da so Toplaku prihiteli na pomoč tovariši. Toplaka so morali takoj peljati k zdravniku. d) Težka nesreča pri razstreljevanju štorov. V Pušovcih so razstreljevali štore. To delo je opazoval tudi 14-letni šolar Kalman Simič. Fant se ni pravočasno umaknil in mu je zato eksplozija razstrelilne snovi zadala težke poškodbe po obrazu in na očeh. d) Vse prihranke so ji ukradli. Tkalka Raner v Mariboru je prijavila policiji, da ji je bilo v času od 24. marca do včeraj ukradenih iz zaklenjene omare 1600 din. Denar je imela skrit med perilom. d Po nesreči je padel iz vlaka. Ponoči od one nedelje na ponedeljek je našel železniški čuvaj med postajama Pragersko in Ra-če na progi razmesarjeno truplo neznanega mlajšega moškega. Ugotovilo se je potem na POdlagi listin, ki so jih našli pri mrtvecu; da je to neki Radoje Sredoševič. Po voznem listku je bilo tudi razvidno, da se je peljal iz Ljubljane v Maribor, in sicer z osebnim vlakom, ki prihaja v Maribor občetrt na 11. uro ponoči. Kako se je nesreča zgodila, ni še znano. najbrže pa je Sredoševič po nesrečnem naključju padel iz vlaka pod kolesa vagonov, ki ga je razmesarilo. d Našo bralce opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«. d Za kočevske Slovence je nabrala te dni slovenska mladina v Ljubljani 24.094 din. d Praznovanje Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani bd letos 2. junija. Ker so 26. rnaja, to je prvo nedeljo po cerkvenem prazniku Marije Pomočnice kristjanov, letos po nekaterih ljubljanskih župnijah še procesije sv. Rešnjega Telesa, smo to praznovanje prenesli na 2. junij, o čemer že zdaj obveščamo vse, ki se praznovanja nameravajo udeležiti. Zaprošena je tudi polovična voznina na železnici. d Sejem v občini Sodražica, ki bi se imel vršiti v četrtek pred sv. Janezom Kep. dne 9. maja, je preložen na dan 16. maja, to je teden dni kasneje, ker je dne 9. maja sejem v sosedni občini Velike Lašče. d) Smola sluge davčnega urada. Dne 1. maja dopoldne je bila izvršena na mariborski glavni pošti tako drzna tatvina, da take * skoraj še nimajo v mestni kriminalni kroniki zabeležene, Neznancu je uspelo, da je izmaknil slugi mariborske davkarije tako rekoč pred nosom sto dinarske bankovce. Kakor večkrat tedensko, je priš6l tudi včeraj sluga mariborskega davčnega urada Ignac Paj okrog desete ure dopoldne na pošto, da VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri CENTRAIN! TINABNI f UbMHmI. bi dvignil denar, ki je bil davkariji nakazan in da bi potem večje zneske, ki jih je davkarija odposlala naprej, izročil pošti. Najprej je dvignil pri linici za izplačevanje 23.000 din. Denar se je nahajal v treh zavojih — dva po 10.000, tretji pa 3000 din. Bili so to sami stotaki. Z dvignjenim denarjem je po-tem sluga odšel k drugi linici, da bi določen znesek, ki ga je davčni urad odposlal, izročil blagajniškemu uradniku. Pri tej ma- nipulaciji se je za nekaj sekund zamotil ter ni dovolj pazil na denar, ki ga je imel pred seboj na polici pred linico. Ta kratek trenutek je izrabil spreten človek ter mu izmaknil zavoj z 10.000 din. Ko je sluga segel po de» narju, da ga izroči poštnemu blagajniku, je na svoje največje presenečenje opazil, da jo okraden. Takoj je bilo vse alarmirano, toda iat jo izginil, kakor da se je udri v zemljo. Pred poštno blagajno je bilo takrat precej ljudi, ki so se tam drenjali. Na ta način jei uspelo tatu, da je izvršil tatvino povsem neopazen. Takoj potem, ko je spravil denar v, žep, je moral oditi. Ta nenavaden tatinski primer preiskuje policija, ki je zaslišala ža celo vrsto oseb, izgleda pa, da ni nihče od tistih, ki so bili takrat na poŠti, opazil kaj sumljivega. St. Jurij pod Kumom. Fantovski odsek ih' dekliški krožek v št. Juriju pod Kumom priro« dita v nedeljo 19. maja popoldne po Smernicah' akademijo s pestrim sporedom. Na sporedu je telovadba, deklamacije, govor, simbolične in: skupinske vaje ter igralni prizori. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni vsil 1 Ni nevarnosti za naš mtf Na veličastnem taboru Kmetske zveze in delavstva v Murski Soboti dne 5. maja, je minister dr. Krek povedal tudi to-le: »Nihče ni pričakoval pred dvajsetimi loti, da bo svet spet zajela vojna, ki je strašna za vse ljudstvo. Ce pogledamo velesile, ki si v današnji vojni stoje nasproti, moramo ugotoviti, da je že danes več ko pol sveta v vojni. Ena kakor druga vojskujoča se stranka se mora boriti za svoj obstanek. Ta boj je strašen, brezobziren iu brez sočutja, ki nikomur ne prizanaša. Namesto človekoljubja imamo danes že drugo leto samo sovraštvo. Odkar se je zatekel cesar Abesinije k Zvezi narodov, so začele padati države. Nekatere v štiriindvajsetih urah, druge pa v dveh ali več tednih. Od takrat ni več sledu kulture, od takrat vladajo top, puška in meč. V takem času je težko voditi politiko, ki zahteva veliko modrosti in previdnosti. Ohra- niti mir našemu narodu je želja tudi kmeft. kega ljudstva. Naša država je v osmih mesecih vojne ohranila nevtralnost. Ne dajte sai begati z raznimi novicami in letaki, naj pridejo od kjerkoli. Naj ne bo danes nihče v. zmoti, kajti Jugoslavija bo varovala svoje me. je pred vsakim napadom, ki bi prišel od koderkoli. Teh osem mesecev smo mi porabili tudi za drugo delo. Mnogo smo žrtvovali za utrditev naših meja,,in za oborožitev naše ponosne in hrabre vojake. Zato smo danes lahko popolnoma mirni. Vsako presenečenje ja danes pri nas nemogoče. . Naj se nihče ne varal Poleg orožja ja pri nas enoten duh in velika ljubezen med Srbi, Hrvati in Slovenci za skupno in močno Jugoslavijo. Danes in tudi v bližnji bodočnosti ni nobene nevarnosti za naš mir. Zato bodimo mirni in se posvetimo z vsemi roočui našemu gospodarstvu. oiran 8.___/DOMOLJUB«, dne 8. maja. 1910 Slev NOVICE IZ JULIJSKE KRAJm Italijanski list *Tevere< postavlja vpra Kanje ali je mogoče na Italijo izvesti napad v primeru vojne, ter dokazuje, da je to nemogoče iz sledečih razlcgov: :t. Jadransko morje je zaprto morje, ker ima Italija v oblasti obe obali Otrantsfcega preliva in gospodari v tem prehodu. 2. 121 podmornic predstavlja začenši od ligurske obale pa do Otrantskega preliv nepremostljivo verigo. 3. Tireusko morje je obkroženo z veliko vodno letalsko luko in je pod nadzorstvom močnega italijanskega letalstva. 4. Sijajna mornarica od 6 oldopnic, 33 križark, 118 i Orkvea« »ovit«. Župniji sv. Justa v Trstu se je odpovedal zaradi starosti in bolehnosti dosedanji stolni župnik msgr Jfuat Birtfigotii. Ob tej priliki je bil imenovan za apostolskega proto-»olarja, Mesto kanonika sholastika, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo msgr. Slave«, je bilo podeljeno stolnemu kanoniku msgr. Zianiju. Župnija pri «opru je bila podeljena g. Al. Rozmanu, doslej župniku v Doljeni vasi pod Učko. župnija Rižana je bila podeljena tamošnjemu upravitelju Francu Bibeniku. Na župnijo Povir pri Sežani je bil imenovan dosedanji župnik v Marezigah pri Kopru lAnlon Požar. Povirski župnik in dekan Barbič se je umaknil v pokoj na dubovnijo Drago pri Trstu t7 "a reško-triaški meji sta bili vasi Tublie in (Herpelje ločeni od brezoviške župnije in vtelčšeni v župnijo Klanec. Pod Klanec bo zanaprej spadala tudi vsa soseska Kozina, ki je. bila doslej razdeljena na tri župnije (Klanec, Brezovico in Rodik) tfod Herpeljem se bo ustanovila kuracija, ki bo Obsegala vasi Tublje, Herpelje in Kozino, ter bo odvisna od župnije v Klancu. Dušno pastirstvo v 1 ubija b bo za enkrat še opravlja! župnik iz Bre- g.Q\ iCt1, „„ j JPr«Kp" "vi sedaj v pokoju ra Ajševici pri Go- ki P«sliraje & dolgo vrsto let v Studencu pri Postojni; župnik Alojzij Lojk ki službuje na Banjšicah. fro lkor smomog dognati bodo novi zlatomašniki praznovali Tvoje pomembne slovesnosti večinoma Me v 5, >t«mbru i Krivične stanje b« razčiščene. Turiuska >Stampa< objavlja zelo ostro napisan članek v itr™ ,U l!a,'ia zaradi tega ne more WU na' ta HDa? k6r, bi,i0 Pomenilo, da je bila na to, da je velesila. Italijanski imperij ima važna prometna vprašanja, ki jih je treba rešitf Angleški ukrepi v Gibraltarju in liezu ki Ualt lanski pomorski promet ovirajo, so nevzdržni It, bjudu imperij je dane, tako ».koTESta/i *•"«• 8 i»amnnitiiB »Ikaasfei« m,,Um. milost in nemilost angleške velesile T večno trajali. Italija mora dobili svobilrfn * .l"0'' de do vseh velikih morij. To ps i» r ^l * kler so vrata Sredozemskega morja * tarju in pri Sue/.u za italijanski imoeriiV,,. do velikih svetovnih morij in celo zann, 0rnie» hod iz Italije v njene kolonije. Italijan,?- M je prepričan, da bo to krivično stauii ' a,st00azzetino< pa sedaj poroča iz dobrega vira, da je skoro gotovo določen v t« 15. maj. Pomenljive slovesnosti se bodo po tem viru udeležili številni odlični zastopniki režima, dežele in občine. Slovenci Julijske krajine, kupujte ,J)omotiaba"t Sv, oče poziva k majniški pobošnosti >Ob sedanji url se je položaj poslabšal in iz-hruhnila je strašna vojna... zato svoje sinove po vsem svetu znova rotimo, da se zbirajo dnevno okrod oltarja devftke božja Matere. Od začetka vojne nismo ničesar opustili in mi sredstva — javne pozive, govore, razpravljanja _ izrabili za upostavitev miru. Tako stavimo svoje upanje na Onega, ki ima met v svojih rokah in vodi usodo narodov. Naši pradedi M se v težavnih (asih vedno in norveško Ameriški listi poročajo o zvitem ln drznem podvigu kapitana ameriškega trgovskega parnika »Maurmaxy« Mackheila. Kapitan Mackhell je bil 9. aprila s svojim pa mikom v Trondhjetnu, ko so pristanišče zasedli Nemci. Na svojem krovu je imel za nad 200 milijonov dinarjev norveškega zlata, ki je bilo namenjeno za Federalno rezervno banko v Ney-vorku. Ko je kapitan videl, da so Nemci zavzeli Trondhjem, je skril dokumente o svojem dragocenem tovoru in s polno paro zaplul v liomelvik, ki leži 12 miij severno od Trond-hjetn-fjorda. Tam je prišel na krov nemški častnik, ki je slepo verjel kapManu, da na parniku ni drugega, kakor ono, o čemer pričajo tovorni listi. Tako je drznemu pomorščaku uspelo, da je nemoteno pripeljal norveško zlato v Ameriko, —■ Kapitan Mackhell je po rodu Anglež in je v svetovni vojni služil v ameriški vojni mornarici. NEMČIJA s Dve tri is Korotana. Izšla je naredba, ki pravi, da je vsak posestnik s posestvom nad 5 ha dolžan dovoliti preiskavo svoje obdelane zemlje. Posebni strokovnjaki bodo preiskovali sestavine tal vsaj na vsakem hektarju obdelane zemlje. Namen te preiskave je v tem, da se določijo pomanjkljive sestavine zemlje in da se bo pozneje lktko odredila primerna pomoč. — Otvorjeni so bili zopet nemški otroški vrtci v Medgorjah, Bilčovsu, Zrelcu, Skocijanu, pri Božjem grob«, v Žva-beku in Galiciji. — Koroška prednjači po številu rojstev pred vsemi deželami Vzhodne marke. Razmcrno visoko je število nezakonskih otrok, katere označuje celovški iGrenz-ruf< kot ?n. v kateri je bil med svetovna vojno nastanjen Jugoslovanski odbor, ki J« uelnl za ustanovitev Jugoslavije. Radio Ljubljana Četrtek, 9. majai 7 Jutranji poz>drav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Plošče. — 12 Plošče. 1>T0 Poročila, obiave. — 13 Napovedi. — 13.02 Harmoniko igra Pilili Rudolf. — 14 Poročila. — 18 Radijski orkester. — 18.40 Slovenščina za Slovence, (dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila, — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — j9 50 Deset minut zabave. — 20 Oktet učitelji-šfnikov. — 20.45 Plošče. — 22 Napovedi, porodila. — 22.15 Rad. ork — Petek, 10. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7 15 Plošče. — 11 šolska urn: Proslava materinskega (1 ne (I. dekl. mešč. šola v Ljubljani!. — 12 Plošče. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — "-02 Radjski orkester. — 14 Poročila. 14,10 Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. IS Ženska uru: Ali se more žena uveljaviti v vsaki obrti (Francka Gruden). — 18.20 Plošče. 1H.40 Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.50 Soc. pogodba med Jugoslavijo in Francijo (jo-5ko Rozman). — 20 Rossinijeva komorna glasba zu pihala. — 20.45 Radijski orkester. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plošče. — Sobota, 11 maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Plošče, — 12 Plošfe. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi.--13.02 Plo- 14 Poročila. — 17 Otroška ura: a) Ma-jiira Komanova kramlja z birmanci; b) Mita Sičeva igra na harmoniko. — 17.50 Pregled spojila. _ )8 Radijski orkester. — 18.40 Pogovori P poslušalci. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.44) Objave. — 20 Zunanjepolitični pregled (Gosposvetski zvone. - 20.45 Češka glasba (RO). — 22 Napovedi, poročila. — Torek, 14. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Plošče. — 11 šolska ura: Življenje v Črni Reki in okoliških vaseh v minulih časih (Mirko Demšar). — 12 Plošče. — 12.30 Poročilu, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Radijski orkesier. — 14 Poročila. — 18 Plošče. — 18.40 Vpliv alkohola na mlado duševnost (dr. St. Gogala). — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. -- 19.50 Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20 Koncert slovenske glasbe. — 221.30 Plošče — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Citre igra Hebein Marijan. — Sreda, 15. maja: " Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. — 12 Plošče. — 12.30 Poročila in objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Plošče. — 14 Poročila. — 18 Mladinska ura: Cesto delamo (reportaža). — 18.40 Danska (dr. Božo Škerlj). !99 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac, urn — i°.40 Objave. — 19.50 Uvod v prenos. — 20 Pre-Bos iz ljubljanske opere; v I. odmoru: Glasbe- predavanje (Vilko Ukmar); v 11. odmoru: Napovedi, poročila. Angleški časnikarji bo povabili turške, da obiščejo London. Na Kitajskem ao Kitajci na več krajih *®Čeli z napadom. Težaven dovoz vojnega materiala na Norveškem. Najmodernejši italijanski vlak iz aluminija je bil dan v promet na protf Rim—Sicilija. Takole končujejo veliki bombniki na zahodnem bojišča. Koliko milijonov bodo zbili aa tla, saj stane bombnik 5—6 milijonov dinarjev. PO DOMOVINI Dolenici bodo romali Dolenjci M* permnali na nedelj« Svete Trojice, t« je dne 1». maja, na Zaplas pri Čatežu, da poprosijo Marij*, Kraljic* mira, da bi bil našem« narod* in naši d rta vi »hranjen mir. T« prinašam* naredila, katera naj upoštevaj* T si romarji. Priobčsjemo tudi ie spored romanja. Vsi adeleiend naj se pripeljejo ■ jutranjimi vlaki in naj *ni, ki se pripeljejo *d strani Sevnica, isstepijo t Trebnjem, eni pa, ki se pripeljej* *d ljubljanske, kočevske in novomeške strani, pa naj izstopijo n* Veliki Loki. Petem naj se peljejo s avtobusi, Id bodo na raipeUgo, d* Čateža, ali pa naj greda peš. Zbiranje romarjev na Čatež« pred iap-no cerkvijo. Od iapne cerkve s Čateža bo ob 9 sprevod romarjev sa Zaplas. V sprevodu se bode pele Marijine pesmi in molil rožni venec * iskren* prošnje k Mariji Kraljici miru. Ob 10 verski govor g. dekana Tomažifa Ivana iz Trebnjega. Nato sv. maša, ki jo bo daroval novomeški kanonik g. Sesek Ivan ob petju domačih Marijinih pesmi trebanjskega pomnoženega pevskega zbora in s spremlje-vanjem trebanjske godbe. Med sv. mašo sv. obhajilo ia romarje. Spovedniki bodo apove-dovali že v soboto od 17 dalje in istotako na dan romanja od 4 de 9. Po sv. maši zborovanje na Zaplaza pred Marijino cerkvijo. — Otvoritev z državno himno. Pojo pevei i* Trebnjega in romarji ob spremljevanju godbe. Slede pozdravi in po «n govor vojnih žrtev iz Norega mesta, Trebnjega, Sevnice in morda tadi it Ljnbljane. Zborovanje bo zaključila »Lepa naša domovina«. P* zborovanja pete litanije Matere božje v zap! .cerkvi. Nate odmor in kosil* pri Urbančiču. — Kdor želi imeti pripravljen« kosilo, mora to •bveino javiti d* binkoštnega ponedeljka vojnemu invalida Juraku Josipa v Norem mesta. Zaradi boljše organizacije je laželjeno sporočile števila romarjev. Ob IS šmarnice in slovesne pete litanije v ž a pni cerkvi na Čateiu. P* litanijah molitve sa padle v svetovni vojni, pevci zapojo nekaj ialestink, »Doberdob« itd. Nato slovo in rash*d na domove. — Pripravljalni odbor sa romanje na Zaplai r Norem mestu, na Dr. Seškavi cesti. Misijonski poziv bolnikom za binkošti NajmučnejSa je za človeka misel, da. je njegovo življenje brez smisla, brez koristi. Najpogosteje se pojavi taka misel pri bolniku. Priklenjen na posteljo, morda že več let, oslabel, da si uiti sani sebi ne more pomagati, tak revež misli, da je njegovo življenje v nadlego. Ta zavest napravi trpljenje dvakrat težko, da, naravnost neznosno. Toda taka misel je velika zmota. Tudi trpljenje in bolezen imata svoj namen in pomen. Po božjem privoljenju je prišla bolezen ali trpljenje, kajti tudi bolezen in trpljenje sta med sredstvi, s katerem! dosega Bog svoje namene. Toda kje je božja ljubezen in dobrota, kako more dopustiti takšno gorje, vzklika zmučeno arco ubogega bolnika. Prav to trpljenje in bolezen je dar božje ljubezni in dobrote. Neumrljivo dušo i mil J, ki je neskončno več vredna. Ce jc tej duši za njeno očiščenje in spopolnjenje potrebno trpljenje v tej ali oni obliki, kako bi ga mogel Bog odreči? Reči je torej treba: Trpljenje in bolem darilo jv ivi« j •• ■ - -»»» "mivauo gin /i božje ljubezni in dobrote. Ce se torej drae k»7 liiki, prilagodite božjim načrtom in udani, i'1"1-Sata trpljenje, s tem najlepša skrbite za svoioTS* Toda trpljenje Ima še drug vzvišen na» voljnim prenašanjem trpljenja rašujemo turti Ji i drugih. Vsak človek ima kot ud skrivnostnem , lesa Kristusovega dolžnost, sodelovat; pri tZL nju neumrljivih duš. In res! Marsikak bolnik * misli, ko opazuje zdrave, če bi bi! jaz ?drav Y liko dobrega bi storil za druge. Postal bi delovni član Katoliške akcije, postal bi dobrotnik misiin nov, osebno bi Šel poganom evangelij oznanjat Toda Bog ti je poveril drugačno nalogo, a kalem prav tako uspešno služi« istim namenom Bw hoče, da porabiš svoje trpljenje v apostolske na mene, hoče, da g Kristusom na križu IrpiS in umi" raš za reSenje duš. Ce to premisliš, ne moreš vej reči, da je tvoje življenje brez smisla, saj 8i , prvih vrstah z drugimi apostolskimi delavci Vda no prenašanje trpljenja po božjih namenih ia obenem najuspešnejše delo in najboljša molitev Tak bolnik in trpin Je tako rekoč vsemogočen! Kar hoče, od Boga doseže, ker njemu se Rog n, more upirati. Blagor Vam, dragi bolniki, če s« te svoje moči zavedate in jo čim bolje izkoriščate! Iz teh razlogov se obračamo, dragi bolniki, na Vas a prošnjo, da bi na binkoštui praznili! 12. maja, darovali svojo trpljenje za misijone med pogani. Vemo, da to radi tudi drugače storile toda na ta praznik storite to prav vsi brez izjeme! da se tako pridružite vsem bolnikom katoliškega sveta, ki bodo ta dan isto storili. Saj je lo izrecna želja sv. očeta. Misijoni nujno potrebujejo poleg molitve in darov tudi žrtev. Kako bi to ne ganila nebeškega Očeta, če se bodo z njegovim trpečim Sinom združili v trpljenju tudi vsi njegovi Irpefi bratje in sestre? Naj ne bo nikogar, ki se Be bi bolel pridružiti, saj se nič težkega ne zahteva. Za duhovniško misijonsko zvezo: lavanlinske škofije: Ivan Kokošinek, 1. r, predsednik; ljubljanske škofije: dr. Lambert Ehrlich, L r., preda. Iz raznih kra'ev Predjgrad ob Kolpi. V naši naselbini v Pred-gradu smo versko zelo vneti. Prenovili smo jk>-družno cerkev sv. Sebastijana. Napravili smo v nji M klopi, obhajilno mizo in lep križev pot. Za vse to je Predgrad žrtvoval 30.000 din, 50 dolarjev pa smo dobili iz Broklina v Ameriki od uaše roja- 71 Gospod Volodijovski >Ha, če ti je ukaz milejši od Baše. io ka* po-veži na voz in pojdi. Vem, vem, da si zmožen jo zaradi ukaza nasaditi tudi na vile, če bi ne izkazalo, da. sama ne more sesti v voz. Naj vrag vzame vas in vašo disciplino! Po starem je človek storil, kar je mogel, česar pa ni mogel, tega tudi m storit, Usmiljenje ti je res na jeziku, toda naj le Knknejo. ,Hajdi na Turka!' _ pa ea izpljuneš kakor koščieo in popelje« to revioo s seboj na vrvi pri konju!« »Jaz da nimam usmiljenja z Bašo? I Boj se ran Križanega, gospod!« je kriknil mali vitez. Gospod Zagloba je nekaj časa srdito sopihal, potem pa ie pogledal Volodijovskemu v užaljen obraz in lakole spregovoril: i, JUP8?1, da kar eovorim, govorim zares iz očetovske ljubezni do Baške. Ali bi siceMaz in i rriA V T*6' ^ ,ur5ko *eki«>- namesto da bi " h turLhčBVarnem krV"- kar bi mi mojih . 'udi nihče ne mogel v zlo šteti? Kdo na ti azZmiUubka,iaSk0!^V* P°kaŽP- da nisem b» m prilil.« p 1 čeber VOde' ne da bi H "i™ je odgov^KaT viteLeRa " ^^ zavladatatS&UgT W ie mcd °»ma *** »da Kmu 8em sl že r,a?rt'< ie fekel mali vitez, w?deš rit B^ko in Poiaes z njo k Skrzetuskim v lukovako zemlio Tla vsaj ne pridejo čambuli.« »Storim to zaradi tebe. čeprav me nekolik mika da bi šel nad Turka, zakaj Sme ni ni? ostudnejšega kakor ta svinjski Klli,;B„or se aani? »nega, da bo namreč Baška silila, v Kamenec, da bi bili pri meni. Kar mraz mo stresa, kadar na to mislim, in kakor ie Boc v nebesih, silila bo.« »Tega ne dovoliš. Ali se ni mar že dovolj sla-bejia izumilo iz tega, da se ji v vsem vdaš in da si ji dovolil odili na oni raškovski pohod, čeprav sem bil jaz takoi proti temu.« »Saj ni resi Rekel si, gospod, da ne maral svetovati.« »Ce jaz rečem, da ne maram svetovati, jc to hujše, kakor če bi odsvetoval.« »Baško bi moralo to izučiti, p« saj Jo poznaš! ao bo videla meč nad mojo glavo, se upre k »Ne smeš dovoliti, ponavljam! Za božjo voljo sakšen slamnat mož si!« , »Kadar, confiteor,« kadar si ona dene ročice "a I0™*™. JO^'1 P« »udi. da se le začne delati, kakor bi jokala, oho, tedaj je srce v meni kakor maslo v kožici. Ne more bili drugače, gotovo mi je morala kaj zavdati. Ce jo bo treba odposlali, o odpočijem, ker mi je njena varnost dražja od ^T,1?.'.tod?' kadar Pomislim, da jo bom Ei srce ftibt ZaSlaia" B0S ie ^ od za nt»'voditi f«16^ VeDdar V SrCU' ne * če neDtf' JIL^' S6' Pa ie ,udi ,ako tvoril, &ne ti, gospod, da nimam nobenega usmiljenja ž »He?« je rekel Zagloba. »» ^!n!fndaJU, ne n,anika domiselnosti, gospod pa se vendar zdaj sam praskaš za ušesom !c govor!!.«' Prem'Sliuiem- kak0 bi W najlepše pre- »Pa če dene takoj ročice na oči?« globa0®116 Jih' kak°r mi ie Bok miI-< i0 rekel Za- 4 Priznam. srcu in volji, napolnila s strahom. I)a se II: ^ no bo upirala in da se bo ponižno podvrgla izreku, je dobro vede! ta in oni, vendar, da ne govorimo o Volodi »vskem, celo gospo.1 Zagloba l.i rajSi t dvema drugima udaril na cel polk iauičarjev, kakor pa videl njo, kako si z ročicami oči zakriva. XLIII. Med tem jima Je prav ta dan prišla v nepričakovanih osebah in nad vso milih gostih pomoč, ki ju, kakor sta sodila, ne bo prevarila. Proti ve-eeru sta namreč brez vsakega poprejšnjega obvestila prispela oba Kellinga. Nepopisna je bila ra-Jlost in začudenje v Hreptjovu, ko so ju zagledali, unadva pa sla najprej vprašala po Baši, in ko sU izvedela, da se ji že vrača zdravje, sla se prav tako slino razveselila. Kržiša je skočila takoj v stransko sobo in v istem trenutku so od tam prihajajoči pisk in kriki naznanili vitezom Bašino srečo. Kotlin« in Volodijovski sta se dolgo objemala, zdai sla stopila za korak narazen zdaj se zopet objela in stiskala. »Za Boga!« je rekel mali vitez, »Ketling! Bu-iava bi me manj razveselila nego ti. Toda kaj počneš v teh krajih?« »Gospod hetman me je postavil za poveljnika KameneSkemu topništvu,« ja odgovoril Ketling. sva prišla z ženo v Kamenec. Ko sva tam izvedela, kakšne nezgode so vas zadele, sva se brez odlašanja odpravila v Hreptjov. Hvala Hogu, moj Mihael, da se je vse srečno končalo. Potovala sva v veliki bridkosti in negotovosti, ker nisva Se "■t vedela, ali bova deležna veselega ali žalostnega sprejema.« globaVeSe'efia' veseJeka!«-te pripomnil gospod Za- »Kako so je to zgodilo?« je vprašal gospod Ketling. Mali vitez in gospod Zagloba sta začela kakor za slavo pripovedovati, Ketling pa ie poslušal, dvigal oči in roke kvišku in občudoval Bašino junaštvo. vinie Kaiollne Sušteršič, za kar se nji in vsem darovalcem v Broklinu lepo zahvalimo. — V Pred-fridu je. okoli 500 duš. Prosimo cerkveno oblast, L'bl dala našemu g. župniku v pomoč enega g. kaplana i« da bi tako zopet prišla cerkev svetega Sehastijann v pošlev. Jesenice. FO in DK vabita prijatelje mladine „., s mladinsko akademijo« na binkoštni ponedeljek ol» « zveče.' v Krekovem domu. Nastopijo mladci, nai afčaj, mladenke in gojenke. Vsebina siioreda bo pestra in se pričakuje lep večer. — Na vnebohod so pokopali Franca Mohoriča, carinskega upravnika na Jesenicah. Bil je strog, pravičen in vzoren uradnik ter dober tovariš. Pogreba 8e ie udeležilo veliko število Jeseničanov in pokojnikovih prijateljev. Pokojnik zapušča Ženo z dvema otrokoma, ki plakajo za skrbnim očetom. __ Cepljenje otrok proti kozem bo v ljudski šoli dne 11. maja ob 8 popoldne za vasi: Sv. Križ in Planina. Starše opozarjamo, da je cepitev obvezna. — Lep poslovilni večer je pripravilo Krekovo prosvetno društvo tantom, članom Krekovega prosvetnega društva, ki odhajajo odslužit kadetski rok. Želimo, da se zdravi povrnejo I (iorje pri Bledu. FO je bil letošnjo zimo prav delaven. Prirejal je redne sestanke in telovadne večere. V nedeljo, 28. aprila smo na okrožnih tekmah triglavskega okrožja dosegli prvo mesto. Dne 2. maja smo imeli poslovilni večer tajnika našega odseka, ki odhaja k vojakom. Bratu Kunšiču želimo. da se povrne zdrav v našo sredo. Isti dan nc j« vrnil od vojakov predsednik brat Viktor 1'oliik. Due 9. junija pa priredimo slavnostno akademijo v proslavo <10 letnice Katoliškega prosvetnega društva v Gorjah. Cemšcnik. Delo pri gradnji novega Gasilskega doma kljub težavam napreduje, tako da bo v glavnem v nekaj dneh končano. Blagoslovitev je določena za 19. maj. Zamišljena je tudi velika tomlicitt. Končna dela pri Domu bodo izvršena do jeseni in se bo v njem nastanila šola z enim razredom, tako da ta lepa stavba ne bo le v okras, ampak bo koristila vsej lari, ki je mnogo žrtvovala pri gradnji. femšenik. FO in DK bosta uprizorila na bin-kostno nedeljo ob 3 popoldne v prosvetni dvorani narodno igro v petih dejanjih: »Kruci«. CiFti dobiček je namenjen za ureditev stadiona. Pridite 1 Verd. 94 let svojega življenja je dopolnil g. Kari Žitko. V Verd se je priženil iz znane Zitkove hiSe iz Sapa. V zakonu se mu je rodilo 13 otrok, od katerih je 7 živih. Sin France je doma prevzel posestvo, 2 hčeri sta v Ameriki, ostale 4 hčere pa so sa poročile po bližnji soseščini. G. Zitko je za tako visoko starost še čil in zdrav. Poznan je kot neumoren gozdar, kateri je s svojim trdim delom preživljal številno družino. Želimo ob tej priliki, da bi gospod Žitko dočakal v miru, zdravju in zadovoljstvu vsaj 100-letnico življenja I Št. Jernej Ko gledamo nušega jubilanta župana Videla pri njegovih poslih doma, na občini, pri zadružništvu — po njegovi živahnosti, si ne moremo misliti, da je mogoče, da se je že srečal z Abrahamom. Vedno zvest krščanskim načelom, in vedno pripravljen pomagati bližnjemu, delati za skupni blagor, za dobrobit občine in zadrug, ki jih vodi — to je njegov ideal. Pri tem pa ne pozabi na svoje domače, svojo družino, svoje prijatelje. Kdo ga ne pozna? Vsa naša dolina in še daleč naokrog! Na njegovem obrazu se izraža vedno skrb — ne zase, ne toliko za svoje — za občino, kje bo dobil kredite denar za ceste, mostove, regulacije, vodovod, elektrifikacijo, stroje, živinorejo itd. Ponovno in ponovno se obrača na naše vodilne može, jih prosi, roti — dajte, dajte, potrebujemo. Naši ljudje potrebujejo dela — kruha. In ko nekaj doseže, s kakšnim veseljem pokaže prijateljem, rekoč: poglej, zopet nekaj od g ministra, od g. bana za naše ljudi — za naš kraj. To je edino njegovo zadoščenje in plačilo. Hvaležnosti ni... Nihče ne vidi koliko dela, koliko skrbi; vsak samo pričakuje — zahteva. — Naš jubilant se je rodil 1. maja 1890 na Žvalioveni pri žt. Jerneju, kjer še danes s ponosom gospodari. Njegova gostoljubnost in uarežljivost njegove žene sla daleč nuokoli znana. KaJar pa obiščejo prijatelji, se sodi v njegovi zidanici suše. — Posestvo je prevzel že v zgodnji mladosti od svojega očeta, katero pa stalno izboljšuje. Že kot mladenič se je začel udejstvovati v prosvetnih organizacijah Dalj časa je bil predsednik Prosvetnega društva, načelnik Orla, sodeloval pri prosvetni godbi Stalno se je udejsivoval v za- Ko se je mali vitez do sitega nagovoril. je r.nfel izpraševali Ketlinga. kako se je njemu godilo, ta pa je podrobno odgovarjat. Po poroki sta bivala na meji Kurlandije. Godilo se jima je tako dobro, da bi se jima tudi v nebesih ne moglo bolje. Ketling je natanko vedel, ko |e jemal Kržišo, da jemlje >nadzomsko bitje« in tega mnenja dosihmal ni spremenil. (i os pod Zagloba in Volodijovski sta se po tem Izražanju spomnila nekdanjega Ketlinga, ki se Je vedno izražal dvorljivo in izbrano. — in st« ga taiela Krniva objemati; ko pa so slednjič s temi objemi zadostiti svojemu prijateljstvu, je vprašal stari šlahčič: »Ali pa se ni temu nadzemskemu bitju primeril kak zemski casus,' ki z nogami brca in a prstom v ustih zob« iSče?« >liog nama je dal sina,< je odgovoril Ketling. >in zda i je zopet...« »Sem opazil,« ga je prekinil Zagloba, »a tu pri nas je vse po starem!« Po teh besedah je uprl svoie zdravo oko v malega viteza, ta pa jo začel zaporedoma migati z briicami. Nadaljnji razgovor je pretrgala Kržiša, ki se je prikazala med vrati in rekla: »Baška prod.« Takoj so šli vsi v stransko sobo io tam ae je zopet začelo pozdravljanje. Ketling Se poljubil Ba«i roke, Volodijovski pa »nova Kržišl, obenem pa so »e vsi radovedno ogledovali kakor ljudie, ki se že dolgo niso videli. Ketling se ni skoraj nič spremenil. 6amo lase je imel kratko ostrižene, kar ga je delalo mlajšega. Zato pa je bila Kržiša. vsaj tisti čas, silno spremenjena. Nt bila tako šibka in vitka kakor Poprej, tudi obraz ji je bil bolj bled, zaradi česar 6* Je zdel mali puh nad njenimi usti boli temen. Ostale so ji ie nekdauje prekrasne oči z neizmerni* dolgimi tre palicam! in prejšnja vedrina v • Pripetljaj. družnih organizacijah, kj'er jo bil predsednik Hranilnice in posojilnice in večkratni odbornik. SeJaj je načelnik Živinorejske selekcijske zadruge, kuiei'0 že več, let z uspoliom vodi, je predsednik krajevne JRZ, odbornik pri cestnem odboru. Žc tretjič pa je izvoljen zn žu-< pana in na tem mestu se je tudi srečal z Abra-i hamom. Težko je našteti vse organizacije in ustanove, kjer naš jubilant sodeluje,, pomaga in gradi. Oprosti nam, drugi jubilant, da smo malo spomnili javnost na ta redko zaslužen jubilej. Vsi številni prijatelji in znanci kličemo iz vsega srca: Bog Ti daj dočakati še mnog? mnogo let! Zagorje ob .Savi. Smrt letos v naši fari neusmiljeno kosi V zadnjem času sla umrla splošno znani Jože Hostnik in verna krščanska žen? Marija Farčnik. — Z našim vodovodom imamo še zmeraj težave. Občina se trudi, da bi položaj izboljšala in upajmo, da se ji bo to tudi posrečilo. — Naša Ljudska gospodarska zadruga je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor, na katerem so člani mogli zvedeti razveseljiv napredek. Dolenjske Toplice. Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo predstavo dveh kulturnih filmov: Pogreb nadškofa dr. Jegliča in Mladinski dnevi v Ljubljani. Ljudstvo je oba filma gledalo z velikim zanimanjem in je dvakrat napolnilo dvorano. — FO pa je ob tej priliki zaigral za odhodnico treh svojih članov k vojakom: KakrSen gospod — tak sluga, burko iz vojaškega življenja. Občinstvo je z zadovoljstvom nad filmi kakor nad igro zapuščalo dvorano. Pri poslovilnem večeru pa se je FO odsek poslovil od odhajajočega sedanjega vestnega tajnika Franceta Medica iz Podturna, od člana Avguština Jožeta iz Podhoste in Franca Kreseta iz Sel z željo, naj tudi v tujini ostanejo zavedni slovenski fantje. Šmartno pri Litiji. Higienski zavod iz Ljubljane ie priredil v tednu od 28. aprila do 4. maja v naši Soli enotedenski higienski tečaj. Vodili sta ga zaščitni sestri g. Klemenčičeva in gdč. Javorni-kova. Vsak večer so bila predavanja iz zdravstva, podprta s filmom ali skioptičnimi slikami, katerih se je udeleževalo izredno veliko število poslušalcev, Cez teden pa so sestre obiskovale po vsej naši fari dojenčke, dajale materam nasvete in razdeljevale siromašnim milo, plenice, zdravila in drugo. Higienski zavod je s tem tečajem storil res veliko dobrega v naši fari, za kar se mu na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni tudi obema zaščitnima sestrama, ki sta obličju. Toda njene poteze, nekdaj lako čudovite, so izgubite prejšnjo nežnost. To |e bilo morda sicer le začasno, vendar si je Volodijovski nehotč dejal, ko jo je gledal in primerjal s svoio Baško: »Za božjo voljo, kako sem se mogel v to zaljubiti tam, kjer sta bili obe skupaj? Kje sem imel oči?« Nasprotno pa se Je zdeia Baška Ketlingu prekrasna. Sai pa Je bila tudi krasna s svojim plavim, vihravim čopom las, ki ji je padal na obrvi, s svojo poltjo, ki je izgubila nekoliko rdečice in je postala po bolezni podobna cvetnemu listku bele rože. Zdaj pa ii ie bil obrazek od radosti nekoliko zardel in njene delikatne* nosnice so se hitro gibale. Zdela se je tako mlada, dft, skoraj nedorasla, in n« prvi pogled bi človek sodil, da ie kakih deset let mlajša od Ketlingove. Toda njera lepota ie vplivala na čustvenega Ketlinga na ta način, da je še z večjo rahločutnostjo začel misliti na ženo, zakai čutil se ie glede nje krivega. Obe leni sta si bili že vse povedali, kar si je bilo v tem kratkem času mogoče povedati, zato ie sedaj vsa družba sedla pri Bašini postelji m začela zbujati spomine na prejšnje čase. Toda razgovor ni tekel gladko; bile so namreč v teh nekdanjih časih različne kočliive zadeve: zaupnosti gospoda Mihaela s Kržišo in ravnodušnost malega viteza nasproti zdai Ijublieni Baški in različne obljube in različna obupavanja. Bivanje v Ketlin-govem dvorcu je imelo za vse svoj čar in pustilo za seboj prijeten spomin, toda govoriti o tem |e bilo nerodno. . , . In res Je krenil Ketling v kratkem « besedo drugam. »Nisem Sc omenil,« ie dejal, »da sva se po poti oglasila pri gospodi Skrzetuskih, ki naiu dva tedna niso hoteli spustiti naprej in so naju tako gostili, da bi nama tudi v nebesih ne moelo biti boljše.« • Lepo in nežno oblikovan. »Pri milem Bogu, kako se godi Skrzetuskim?« je zaklical gospod Zagloba. »Ali sta tudi niega našla doma?« . »Našla sva ga, ker ie bil prišel za nekaj časa od gospoda hetmana s tremi starejšimi sinovi, ki služijo v redni vojs-ki.« »Skrzetuskih nisem videl, odkar sva se poročila,« je rekel mali vitez. »On je bil sicer tu na Divjih poljanah in tudi sinovi so bili z njim skupaj, toda ni naneslo, de bi se bili sestali.« »Strašno ie vsi tam hrepenijo po tebi, gospod!« je rekel Ketling in se obrnil h gospodu Zaglobi. . . »D4, in jaz po njih!« Je odvrnil stari šlahčie. »Toda to Je tako: če sedim tukaj, se mi kolca po njih; če pojdem tja, se mi bo kolcalo po tej podlasici ... Tako je pač človeško življenje, da če ne piha veter v eno uho, piha v drugo... A najhujše je siroti, zakai če bi Jaz imel kaj svojega, bi ne ljubil tujega.« »Se lastni otroci bi te. gospod, ne ljubili boli kakor mi,« je odgovorila Baša, Ko Je gospod Zagloba to slišal, se ie zelo razveselil- pregnal je težke misli in postal takoj dobre volje. Zajel je torej uekolikokrat globoko sape in odgovoril: »Ha. neumen sem bil tedaj pri Ketlingu, ko sem namreč zn vaiu snubil KriiSko in Baško, nase pa nisem mislil. Se ie bil čas...« Tu se je obrnil k ženama: »Kar priznajta, da bi »e bili obe vame zaljubili in da bi bila vsaka izmed vaju rajši vzela mene nego Mihael* ali Ketlinga.« »To se razumel« ie zaklicala Baša. »Tudi Halška Skreetuska bi me bila svoi ««s rajši imela. Ha, zgodilo se ie! To mj e fele za-stavna ženska, to ni nobena preklja, ki Tatarjem zobe izbija! Ali ie ona tam zdrava?« »Zdraha; samo nekoliko prtrta je ker sU iita srednja dva sinova ušla z Lukova iz šol k vo,-aki,« io odgovori! Ketliag. »Skrzetuski sam Je 8o (C trudili in z miveti. predavanji In darili pomikali naši« siromaSnira družicam. Takega tečaja ti 3c želimo. — ProtitnberkuJozna liga jt ustanovila * Litiji protijetičo« dispanzer z rentgenskim aparatom. Dispanzer s« nahaja poleg predilnice in je odprt v tak dan od 10 do 12 dopoldne. Ob torkih in petkih pa >e vriifo brezplačni rentgenski pregledi. Ta protijetični dispanzer r< bil nujno potreben. ker je v našem okraje jetika zelo razširjena. — Napeljava banovinske elektrike te je nekam zavlekla. Transformator je »ti im in tudi drogove že postavljajo. Živimo tore| - upanju, da bomo kmalu svetili z banovinsko ele "riko. — Po dolgem počitku so se spet oglasili mrtvaSki zvonovi. Umrla je Moravec Helena iz Ustij. Naj počiva v miru! Kostanjeric&- Predzadnjo nedeljo tmo zborovali Glavni tajnik Kmečke zveze nam je temeljito razložil, kako je potrebno, da smo v sedanjih težkih dneh složni in enotni v vsakem svojem delu. Oklenimo se zopet Kmečke zveze in r njeni Telila moči bomo izvojevali uspeh za uspehom. Oblast bi prosili, da bi za našo dolino nakazala več brezplačnih vozovnic za prevoz živil. Dob pri St Vida pri Stični. Preteklo nedeljo je naše gasilsko društvo uprizorilo Koržetovo veselo igro: »Micki je treba moža«. Igra je uspela kljub temu, da so bili igralci večinoma sami pri vajah, ker je bil naš bi »Si režiser zaradi stanovskih dolžnosti zadržan. — Letina ie precej dobro kaže. — Prejšjji teden sta se poročila g. Bregar Franc, tajnik KKZ t St. Vidu in gdč. Kasteiic Katarina, trgovka z mešanim blagom. — Obilo sreče! Sv. Cregor. Ko je r deželo prihajal cvetoči «aj, BM spremljali k večnemu počitka Ivana Grudna iz Brinovšice. Bil jc ustanovni član tukajšnje gasilske čete ter nad 50 let cerkveni pereč. Pokojniku, ki je bil zvest čitatelj naših listov ter vseskozi odločnega katoliškega prepričanja, mu želimo večni pokoj. — V nedeljo. 19. maja ob 3 popoldne bo uprizori! »Pevski odsek« ljudsko igro »Deseti brat«. Pred ijro pa zapoje pevski zbor nekaj krasnih narodnih pesmi Ker je ta predstava na našem odru zadnja v tej sezoni, ie prav posebno vabljeni. št. Vid pri Stični. 60 letnico svojega življe-cja bo obhajal dne IZ maja spoštovani posestnik Janez llovar (Prbilov Johanl v Temenici Je tudi cerkveni ključar podružnice sv, Lenarta v Pungarlu in si je mnogo prizadeval za prenovljen je. Kdorkoli prosi za pomoč, je tako; prvi pripravljen s svojim darom. Zato je Poromajte h Gospe zdravja v Ponikve Na biokoštno nedeljo bo v Ponikvah prvikrat lepa slovesnost: Apostolstvo bolnikov bo priredilo romanje bolehnih ljudi, kakor tudi zdravih. ki hočejo od Marije izprositi zdravja za druge. Prva in edina cerkev, ki je posvečena t Sloveniji Gospe zdravja, je v Ponikvah. Ta cerkvica je tirJi sedež Apostolstva bolnikov, ki ima že blizu 6000 članov iz vseh krajev, kjer bivajo Slovenci Na binkoštno nedeljo dne Ii maja t. I. bo prvo romanje h Gospe zdravja v Ponikve. Spored bo tale: Zjutraj ia dan spovedovanje, ob 8 prva sv. maša s pridigo, ob 9 blagoslov nove slike, sv. maša s pridigo. Po sv. maši zborovanje t parku pri kapelici lurske Matere božje. Spored: Pozdrav, poročilo Apostolstvu bolnikov, govor o bolnikih in misijonih in o skrbstvu za bolnike. Popoldne ob 5 v cerkvi govor: »Bolezen, najdražji zaklade, nato litanije Matere božje in sklep. Iz Ljubljane gre vlak ob 5.15. Zadnji trije vagoni gredo proti Kočevju. V Predosljah je treba izstojMti, kjer bodo čakali vozovi /a tiste. ki se prijavijo. Avlo ho vozil iz Ljubljane po prihaJu gorenjskega vlaka izpred glavnega kolodvora ob 7.50. Toda avio bo vozil !e tedaj, ee se priglasi vsaj JO oseb pred soboto, t j. do petka zjutraj, kar bomo v sobotnem iSlovencu« javili. Vlak vozi iz Oobrepolj ob pol 2 in ob 7 zvečer. Slovesnost se bo vršila ob t?akem vremenu. fe bo slabo Treme, se bo izvenccrkveni sestanek vršil v dvorani Zdravstvenega doma. prav, da izrekamo jubilantu ob njegovi 60 letnici: vsa čast! — Ono nedeljo smo imeli lepo predavanje >Boj proti alkoholuc. Predavanje je bilo dobro obiskano. Kolovrat Pred velikonočnimi prazniki -,o neki brezvestneži na Dolgem brdu ob križ-potju razbili križ. Ljudje so bili zaradi tega žeto razburjeni. — Pa komaj se je to dejanje nekoliko pozabilo, je neznani hudobnež naredil drugo bogoskrunstvo. V noči od 28. na 29. april je na hribu med Borjein in Strmo njivo s silo odtrgal razpelo, ga razbil in razmetal. Na vse je ta zločin napravil ogorčen t ti]. Sai • moremo mislili bolj gnusnega počeli« " " zločinca tudi ne večjega greha, kot je ,,.'0 ** janje. Naj se hudobnež v svoji duševni o,! • nosii zave, da za svoje zverinsko delo „«.T ušel kazni večnega Sodnika. — ,\aš g ; ?? so se zaradi bolezni spet morali zateči »Ti ni-niro in se podvreči operaciji, ki te m.!j •dobro uspela. Bog jim daj kaj kmalu JS zdravje! «~i~ug Zaplana nad Vrhniko. 2e oj velike ooči „: v enorazrednici v Logu pouka. Prej;,,ja „4? Ijiea je zbolela, druge učne moči pd „j ko smo se toliko trudili, da smo sezidali mm ■■-olsko po-lopje, zahtevamo od merodajnib fini teljev, naj nam pošljejo učno moč, da n«; otroci ne bodo ostajali brez Šolskega pouka Letošnje celodnevno češčenje Presv. Heiui'e^ Telesa je prišlo ravno na nedeljo. Kar vrstili .smo se. \<-s dan se je v cerkvi molilo in pelo -- kljub težkim časom smo se odlomili Ja ;!<, ' letos popravili župnišče in smo že začeli v« potrebno pripravljati Malo tlake in nekoliko dobre volje, pa bo šlo! Raka pri Krškem. Dne 1. maja je poleklo 10 let. kar je kot pismonoša pri tukajšnji uu. šti uslužben Anton Kociper iz Itake. Možu, ki ima tudi z našim časopisjem dokaj posla, želimo, da bi v splošno zadovoljno«! opravljal svojo službo še dokaj let! — Dne 8. maja praznuje 82. rojstni dan Anion Jordan iz Jelenlia stari oče župnika v Središču g. p. Leona Bo? žiča. Priletnemu očetu, ki pa je kljub visoki starosti še ves živahen, naj nakloni Bog še mnogo blagoslovljenih let! — Ono noč ie no-nadno odšla v večnost Ana Zibert, p« domače »Lenarlovkac iz Rake. — Te dni je odhajal ii zvonika župne cerkve, kjer nameščajo noro ogrodje za zvonove, ključavničar I ram- Narat. Iz zvonika padli les ga je zadel na glavo .ia je bil na mestu mrtev. — Bog bodi umriima miiostljiv sodnik! Hinje. Dne 22. aprila je umrl dolgolelni naročnik »Domoljubac Blatnik I rane, po domače Matijec z Visejca. Mož je bil invalid, komaj je okrog hiše bodil z dvema palicama, a vendar je bil vsako nedeljo pri sveti m iši r, nad eno uro oddaljeni farni cerkvi. I ako jo bilo tudi v nedeljo 2t. aprila. Po ma -i -e j« nekoliko ustavi! v tj-govini i0 pri sinu. ki tam sluzi, popoldne pa je šel na voz. Toda konji, so se v hirdem klancu in ovinku pod farnn vesel da sta mladiča tako domiselna, toda mati je pae mati!« »Ali imajo Um mnogo otrok?« je vprašala s vzdihom Baša. »Dečkov ie dvanajst, zdaj pa se je začel lepi spol., ie odgovoril Ketling. Nato gospod Zagloba: »Ha. poseben blagoslov božji je nad to hišo! Vse sem pestoval v svojem naročju kakor peli-f , m i!rcdniima dvema ušesa naviti, za- Bem k U hLnalDer?.V?ia Uleii- nai bi bila "tekla u „ T ,haelu;-: Caka>'9 ao- 'o ie moral sple-b lo Umn mravljišče vam je Unl' da so se očetu imena mešala. Vrane M na pol milje ne ugledaš nobene, ker so jih SK.™ posl^eliii a puškami. Da. di. drugo sto rZ H ,leba 2 !uČi° Ukali! ^ sem' ji v£ mi ie nov i* PaBlavci mi doraščajo, treba n.J zabave! se je sieer nekako obregnila M-St a-0' ,fa™ ie kilo, ^kor bi kdo zapiska v^lak°-daIeČ,ie Prižf0- da katera žen-H.V.°koilc' mogla pričakati otroka, si je od ™1ee«a.rk° ~ iD Je ^^ nastal^molk6 Mfudili" tak<> ^ le za trenutek mali vitez: " * Pa " je ncnadoma oela.il »Baška. sliSii?< bodi!c ie odgovorila Baša. Joda Mihael ni bolel biti tiho ker uTZ ™ razne zvijačne misli podile poZvi zJi r, " mu je zdelo, da bo mogoče^- teT stvarfure^ ie drugo prav Uko važno zadevo Zl ie ^M Uk0- kakor *> ^ mu prav ne h^ telo. kot o najbolj vsakdanji stvari: like' No ni^L'0 rcs pra!' da bi °'>i9kali Skrzetu-.L nje,fa 8,eer ne bo. ker odide k hetmanu razumna in n^ma navade. Ltl Z »potla Boga. zato ostane doma ,. < Tu se je obrnil h Kržiši: le JE rii,aia fn, 1 ni» 'BPO vreme. Sedal je za Baško še prezgodaj, toda nekoliko pojete f morda res ne protivil. ker je to prijateljska dolžnost. Gospod Zagloba bi vaju obe tja odvede!, na jesen oa, ko se tu pomiri bi tudi jaz za vami prišel...« TJ* re,s izvrstna misel!, |e zaklical gospod Zagloba. »Jaz moram itak iti. ker sem jih že z nehvaležnosljp nakrmil. Ha, pozabil sem. da »o še na svetu! Kar »ram me je!t >Ka| P.raviJ JU eospa. k temu?« je vprašal Volodijovski m gledal pozorno Kržiši v oči Toda ta je s svojim navadnim mirom čisto nepričakovano odgovorila: »Rada bi šla, a to en more biti, ker ostanem Mpustirr P" 9V°iem nK>iu in Ba !likakor iic . ...>Za, .^io. voljo, kaj slišim!« je zaklical Vo-lodijovaki »Ti, gospa, ostaneS v trdnjavi ki Z gotovo oblegana, in sicer po sovražniku ki ne pozna prav nobene obzirnosti. Nič ne bi rekel če ,b' b'f' 'Ojna s kakšnim vljudnim sovražnikom toda tu bomo imeli opravit, z barbari A i pa b veš gospa, kaj pomeni zavzetje mesta kaj je lerria™em!Baška, tiho bodi!« jo v naj' Tji zmedenosti zaklical mali vitez. Po teh besedah se ie začel o. pno ozirati na gospoda Zaglobo. kakor bi od njeaa pričakoval rešitve, ta izdajalec pa je nenadoma vstal in rekel: »Treba je misliti tudi na kako okrepčilo. m-kaj človek ne živi od same besede^ In je šel iz sobe. Gospod Mibael se je pognal sa njim in mu zastopil po!. »No, in kaj zdaj?« je vprašal Zagloba. »No, kaj?« >Nai to Ketlingovo krogle bi jejo! Za božjo voljo, kako naj ne pogine 1» Ijudovlada, ko vladajo v njej ženske?« »Ali si ti. gospod, res nič ne izmisliš?« III se iene h0''®- kai n,i potem izmislim? Ukaži kovaču, naj te podkuje — pa bo!« Nadaljevanje prihodnjič.) URE vseh vrst, nai!en?a difla '« birmanee po najnižjih cenah pri tvrdki A. BožIC, K|ubl)ana Frančiškanski! uliea 3 Kupuja staro zlato po najvišjih cenah. Dolžnost vsakega katoličana je. aa širi versko časopisje. »Bogoljub« mora postati versko glasilo v sleherni slovenski družini! Kakšna cena živine bi odgovarjala kmečkim potrebam? Kmetijska zbornica donavske banovine Je na ravnateljstvo za zunanjo trgovino naslovila spomenico, kl«' poudarja, da danaSnja cena govejo SvinTne odgovarja. Po dolgotrajni zimi in pomanjkanju živinske krme »e suha živimi na domačem trgu plačuje po zelo nizkih cenah, kl so » velikem nasprotju z občini porastom cen in o nrilikami na tujih tržiščih. Tudi cene pitani živini faovedu in svinjam) ne odgovarjajo. Pitane svinje prodajajo po 10—H din za kg, pitana goveja Živina pa po 6—7 din za kg. Z ozlrom na oeno livinske krme in drugih dražjih pripomočkov pri umni živinoreji bi morali živinorejci dobiti za pitane svinje vsaj 15 »itn za 1 kg žive teie, a za »itano govejo Živino vsaj 11—12 din, kajti sicer imajo živinorejci pri pitanju zgubo. Da ne bi prišli kmetovalci v težak položaj, ko morajo prodajati živino v izgubo, Ip da ne bo trpelo celotno gospodarstvo aaradi znižanja itevila živine, Kmetijska zbornica donavske banovine smatra za potrebno zvišati ceno živine in priporoča, da se iz fonda prejSnjega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine podeljujejo izvozne premije, pa tudi država naj živino odkupuje za potrebe našo vojske. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmiM» cerkvijo splaSili: vsi, ki so . bili na vozu so popadali in se težko poškodovali. V Novo mesto so odpeljali v bolnišnico Blatnika, njegovo ženo in še staro Tomaževo teto z. Visejca. Ženski. Vi i.isia imeli tako hudih, poškodb so sprejeli ■v bolnišnico. Matijčevem očetu je počila lobanja, odpeljali so~ ga domov in je prav pred domačo hišo izdihnil. Pokojni je bil vseskozi poštenjak in globoko veren »Domoljub« je bil njegov najljubši prijatelj, komaj ga je čakal: vsega je prebral. Ko so hodili po hišah agitirat za naše časopisje je rekel: »Ni bilo treba priti, saj ga bom gotovo naročil. Da pa ne boste zastonj prišli v Iiižo, bom naročil pa iSe »Bogo-Ijubn«. Saj dobrega berila ni nikdar premalo v tiši: Bog mu boni tisoča plačniki Homec. Na Homcu bo od 12.—19. maje t. «. sv. misijoa. To bo sedaj četrti sv. misijo« v župniji Homec. Kakor vse prejšnje sv. misi-jonc bodo vodili tudi letošnji sv. misijon gf?. ia-zaristi iz Ljubljane. Prišla bosta g. Janez Zdrav-lič in dr. Ant. Kolarič. Zanimivo je. da se je vršil prvi misijon v istem času kakor se bo vršil letos, o binkoštnili praznikih. Ravno to je bilo vzrok, koro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo! Vojnih pri Celju. Sv. birma je bila pri nas v nedeljo, 6. maja. Sprejema prevzvišenega so se udeležili člani FO in 1)K * krojih, zastopniki občin, gasilci iz Vojnika in Škofje vasi ter obilo fsranov. Zakrament sv. birme je prejelo nad 800 birmancev. — Tukajšnja občina Je potom bansks uprave nabavila moko po znižani ceni. Moka se bo delila v trgovini Mavri. Pebrešje. Umrla je Marica Ažman, zvesta naročnica »Domoljuba« in vneta razširjevalka dobrih časopisov. Z živim zgledom in če je bilo treba, tudi z odločno in možato besedo je vselej in povsod priporočala lepo( krščansko življenje pO naukih sv. Cerkve V tem je bila naravnost vzot sodelavke pri Katoliški akciji. Naj Vsemogočni njena dobra dela dobro poplača v nebesih! Bsgejina. Dne 28. aprila je bila ustanovljena krajevna kmečka zveza. Na ustanovnem občnem zboru smo imeli izvrstnega govornika profesorja Potokarja, kl nam je v lepih besedah razložil pomen kmečke zveze v današnjih dneh. Izvoljen je naslednji odbor: načelnik Franc Šabjan, podnač. Ivan Casar, tajnik Franc Horvat, blagajnik Jožef Vogrin, predsednika Štefan Puhar in St. Pučko, razsodiiče: Karel Sumak, Štefan Berden in Fr^nc Ošlai. Dolnji Logatec. Zvočni kino Društveni dom bo predvajal ob bnkoštnih praznikih največji velefilm v naravnih barvah »Robin Hod«. Predstave bodo: v četrtek 9 maja, petek 10. maja, soboto 11. maja samo ob pol 9 zvečer. V nedeljo in ponedeljek t. j. 12. in 13! maja pa ob pol 5 pop. in pol 9 zvečer, v torek 14. maja ob pol 9 evečer. Opozarjajo se vsi prijatelji lepih filmov od biku ia od daleč, da ne aamude ugodne prilike. Kmečka žena, drži se! Jedro našega naroda je kmečki stan, iz katerega izvirajo ali se vsaj obnavljajo vsi drugi stanovi. Zato je največjega pomena, da ostane ta stan zdrav jn čvrst. A njegovo zdravje in moč sta predvsem odvisna od njegovega ženstva, da ae kmečko ženslvo v vedno večji meri odtujuje in izneverja kmečkemu stanu. Zakaj v mesta in tovarne ne beže samo delavske in kočarske hčere, marveč tud; deklete z dobrih kmetij. Posebno značilno pa je, da-marsikateri kmečki fant, naj si ima tudi lepo domačijo, vedno težje najde polnovredno nevesto, in dajejo kmečka dekleta prednost uradriku, obrtniku ali boljšemu delavcu. Ce vprašate dekleta, kaj jih vendar tako odbija v življenju kmečke gospodinje, vam odgovore približno takole: Kmečka žena mora noč .in dan garati in biti vedno umazana. Ne more imeti LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI sadruga s neomejenim jamstvom liubljana. MikloiUeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje -.'..' Nove in stare rioge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4°/«f proti odpovedi po S/« / Bolni na pl)učlhl VfsoCi Se oKdravi|enlI Zahtevajte takoj knjigo o noji novi umetnosti prehrmimnl« kl je fa mmaikoga rellla. Oni not« poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Notno znojenje In kaielj prenehata, teta telesa t* zvila ter po poapnenju staaoma bolezen preDeb«. Resni m o £ | e zdrarnltke vede plujejo prednost te moj« metod« in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z. mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Pupe-Mzss zastonl in poštnine prasfs dobite moje knjigo, Iz katere boste Črpali mnogo koristnemu. PtSlte tabol zadostuje tudi dopisnica, na spodnji naslov: Zbiralnica u poŠto: ERNST P ASTERNACK, Berlin 8.0. Miehaelkirehplats IS, Abt. Z. 488. čedno urejenega stanovanja, ker jo silijo druga dela v hlev in na polje. Zanemarjati mora iz istega vzroka celo lastne otroke. Precej kmečkih mož z ženo surovo ravna in je marsikateremu več za dobrobit živine in gospodarstva, kakor pa ženo in otroke. Kmet, če ga zadene nesreča pri živini ali slabi letini, običajno ne dobi podpore, kakor jo dobivajo na pr. brezposelni, IBf po moževi smrti kmečka žena ne dobi pokojnine. Vse to je resnica. In če ženske že prej niše pa-čele bežati iz kmetstva, je bilo to samo zato, ker se.svojega položaja niso zavedale, odnosno ni bilo videti nobene možnosti, nobenega izhoda v drugačne razmere Industrija, sodobna prometna sredstva, tisk. kino in" radio so zanesli vest o udobnem življenju drugih slojev do zadnjega gorskega zatfSja ln na Široko odprli ne sicer poti v to življenje, pač ps pot beganja za njim. Mnogo tega, kar vleče kmečka dekleta v mesto, v tovarno, se seveda večinoma izkaže kot privid, prevara. Vendar pa vse slabe izkušnje niso več v stanu premagati odpor proti trpinski usodi kmečke gospodinje. , , , X Je nekaj resuice, da se neredko delavna moe kmečke žene precej izkorišča. V tem, ko velja drugod osemurni delavnik, deta kmečka gospodinja 16—18 ui na dan. V najhujšem delu se za ' počitek niti ne sleče. Ni čuda, da je potem med kmečkimi ženskami toliko smrtnih primerov ob porodih, toliko obolenj v drobovju iu drugod. Ce hočemo m.š kmečki stan obvarovati pred usihanjem njegovih življenjskih sil, je treba kmečko ženo razbremeniti, izboljšati njen položaj in njenemu (lelu priznati tisto ceno in tisto spoštovanje, ki ca zasluzi, .... Kako bi se to doseglo, naj razmišljajo poklicni strokovnjaki. Noben član družine ne bi smel prepuščati gospodinji, da izvrši zanj- katero koli delo, ki ga s t m lahko opravi. Nasprotno M morali vsf gledati na to, da mster-gospodinjo razbremene in ji pomagajo pri njenem delu. Kmečki stan — prvi stan, neodvisen in svoboden, zemlji in n*bu najbližji, glavni čuvar narodnih posebnosti ln porok narodove bodočnost",. Kmečki, gospodinja — polnovredna gospodarica lastna domačije in spoštovana mati drnžine. Tako bodli Kdor svoj materbi lfeilk ravrže ier r« pozabi in zapusti. |e »medenemu pijane« j podoben, ki »lat« f prah potepta to »e »e, j koliko Škode si dela. f o dfftflffn Djajasja * Alg »j* ■ Ml «t j* Mka* imso ki m* g* ' tS prej Dsaa-' «• w*Ša«i } «ai všfcas«* f» ,-fiMii .Vi.-wi.i« Somu«, -i* ji j te 4*6* MUmcri t ooojia. Se j » M ws$š» J* -J^liširek: >D«HTar fc nt&i j •rtUarc ti «e**4i si at-t^.eft *** .»ofcsJ ii j letev*. t« feak.-a, «**»*{ »J« *»- } M? j* asraft ia j* t^sSn Sč.prumttf- J tn^.ia tredst *> ti ni nji?« 'jčaaa. VzM& | tnna /s * 8wt 4a ^ vasn primmm* ?«* jridaMea is ai ij#ef lairsa«. -i* m m radi taja H>> ctaa «*>*»■ Zaradi itnUunnti ia irsgS. '. mu zlato ir ».;•>.* mineah 7* pM^crfagaS patošaj ua i* ravsa Ia drža-ve. iti ga asataja, «fečn£ij» M| tojpajo. Mnenj«, -ii ž—t 55wr» i&aia£ d*aaf-jt a p? « a-r*ia »> ingoti asajt. t sseKO p* da i* prarpijist, j« ie &*tm> avrteno. S pmfmtja deaarya. i>-. parf.i zame->{»:> r>a.e» sa uofu^D da?iu> pretek® časov. Tesia (taaja ze raoreiao približati, ie to T £*fO£i di Kaj je desar, da fer« »jega ae wa-verno izta^aii? Deaar ai aofresa caaa-dstaa prsdoitie-r, *aj »o pcrzna!) dsoar na a*fvšL Cm *z j« aed nitau prieeia trgovca uu&eajava, *o (^tu.iii potreb«, da najdejo Ii*™«'"* predmet, ki M jis» ttefil kot srad- zamenjave. Ker t prvotnem Jtaajn ria sao pognali, »o s porabili t to »:rto rszfcfijrus predrftftie. Tako »o ^a pr. Starani »me« ptetso kot denar. Pastirski narodi ži-vi;y>, M. &ei» ko so »joBitii kovine, so uporabljali že!e?/>, baker, srebro ie zlato. D*a-dan-* (ii p i aporabi — papir. Toda papirnat/ der.ar mora biti krit z zizs&m, čo oaj *p>«no veijaro. Običajno je krit 30» do 40% z liiUna. Pr^jdnoBt, ki ga ir.ia zlato je t Ura, da p^n^i fe majhna koii&aa ?iata veliko vr«i-Zato »c. je prvotn> zagovarjalo »taliiče, da aiK-jra imHi deaar gmotao vrednoti. Saov, iz katere j« d^nar itovaa, ajora imeti UAiko vrednot, k-^ j« označena rja denarja samem. Ta način je bil najbolj pravišen. Vedno večja trgoviaa pa je zlato nekako nadomestila s papirnatim deuafjern, bodisi bankovci aii z rAkazniirami Dek»ma je to izvršilo, ker xe papir lažje prenaža aa v»-like ?azdaije. detotaa pa iz razlogov vany*rti Kjw je pa trgo»»ki ia osebni profr.et pw^bno živahen, pa »e - a uporabljajo citi baakovd, fiaspak čeki. Cfck je prav za prav nakazaka, aa podlagi katere izplača banka denar. Četudi je » obUAa veliko bar»fcr.-fev, nj to še nič če ima Narodna banka odgmar- mfjožiao zlata aii »rebra. Ako ni potem je bankovec le lepo naslikan ko» pa-pirja. y Nekateri ne niso zadovoljili , tem da mora imeti denar lastno vrednoet, ampak so Mgovariali stalile, da je denar vse Ckar držara proglasi za denar. Oblast torej pro-gksi nel«.j za denar s tem, da izjavi, da je dotična stvar zakonito plačilno sredstvo Tega nauka m se države prav pridno poslužo-vale » likanjem bankovcev. Vendar imo tadi tiskanje bankovcev svojo mejo, če je le preveč papirja, se nj*swa vr^dnort zmanjga aa la način — da postane zato blago dražje. Z «ragimi besedami povedano ce pravi, da Za pomlad in poletje 1940 Vsa s®£ ielerrir-a as taJc^a po:«4«/ pre/efa ra« U učiteliikJi itn tmtsrik. Cta-sek 5>f*>6či3i«B.'», ss iia h* Tzeli kaitriso fcoii p»iiiče. Ras je lorpo. £m ikV^jetvo po-r«aa!> z vaAaai živIieBisna ia eas. S«f rv? »sovarpa teasa. A kačiko je krajer, kjer bi bito aofdjstvti aa razpolago prijazzm dos»č9 itamaje m bnaa, za katero bi se are ae bite treba toliko abijatL Kmet — kjer iiiižUijftio, je Jako — ,iaa d-jvoij k.-otapjrja, jajc L i S tega ae prentt od ime čo h««. — Da bi v nedeljo sedla t mira h kosihi v prsjatai domači hiii, ji ai zameriti, če je ne vzdrii ofe dneva, ki je nameojea odpočitka v^h. na va«. Nedelja j« edem prr«ti dan, ob kater?«! isi mut*-Fj zlasti mlade nči tetj*ce ogledati tadi drosre i raje v bližnji ali daljni okolieL So pa tudi kraji, ki so tako oddaljeni «1 lame earieva, da pač nčiteljka odide r drog prikladne*« kraj, da more zadostiti nedeljski doižnosts. Nas vabijo zabave? Morda eno ali drago. Mnoge pa imajo akrfa, da m pripravijo nekaj prigrizka za čez teden, ker doma je štedilnik ia so drage priprave in potrebna sred-stra. Tu pogledajo po svojih starših, bratih in sestrah, ki še morda študirajo in 90 navezani na njeno podporo in pomoč, Kekatere obssknje/3 kake otroške prireditve, ob katerih bi naiie pobode za moje delo pri malib. Zanese te morda na grobove onih, ki 90 ti dali življenje... In so še druge — duševne zadeve, ki te ženejo k gvopm. ZabaTe? ki to piže, je učiteljica pol- vrednoft, kot je natiskana na bankovcu, ne odgovarja kupni moči. Glede na naloge, ki jih vrši denar, je denar »e samo menjalno, ampak tudi zali nito plačilno sredstvo. Predvsem pa je denar merilo vrednosti V denarju se izražajo eene vrednost blaga. Zlat den^le Trav primerno sredstvo za shranjevanje. Vse druge vrste denarja so več ali manj podvržene raznim zamenjavam. poavržene n^P0trf.ba 1,0 denarJa 1 azirom na rasne nadoa.ft.tke denarja ni povsod enaka. S men^e odv^mejo velik del obtolT^naS: nrome?irtVami' ^ ima* ^ trgovski promet, »e je po vojni uveljavil nov Win Beg iz vasi aii devet let, ai bMa aa piem ie zini* t 9vv»e« ihijenja, v giadahšču -i-.airat v kna trmm ia to ▼ ioitiu dotss. &pr*byi,K p, i: sadi dečeia veliko m r m _ Skfb za dom ji ai dopea^al. .is U « BKjgia naharik kc^ge, ki jih za aadaijnj« izobrazbo anjoo potrebuje, dkana pa jih MjQe, aii naj ae zagrabi vmka agedae prilike? Učiteljica, kf da. rsra sa w ubija z vaškimi otroci, ki £ts da vso svojo ki umeva vse njth--. e knie ia iš6e iz otrok V*- v srca njih staršev — saj je ia u> dasS dolgih zimskih vefevw, ko na km*t.h ai kij delati, tudi za roditeljske sestanke 90 akl večeri prikladni, ča šoteki okoiiš ai veiii -m€sxia tudi i&U im. en prost daa, ki ga lahka porabi ie zase ia svoje. Aii ne, « je >est dni pripravljena str-v« m aiužiti drapin? V gostilne naj bi zahajale mlade wSte-Ijife med vaške n»ože kakor kšaSa upravit«ji? Kaj bi rekli oni, ki na« pobijajo v boj prsti uživanj alkofeola, če bi ae vzgojiteljice n»-reda zatekale k vinski kapljici in se sezaanjtlt ob njej z vaškimi rnoaiat? Razumela bi pisca, ako bi se spotikal tudi ob klobučke m dišave in žido ter nwdn« aokavice — drugih nešolanih deklet Dajte, podeaeiani, učiteljicam prijazne, tople domove — ne na gostilnah in nad mesnicami. kov*6> a-.cami, hlesi in kletmi —, razume\-sjte njih P«rebe in ne odrekajte, ko iščejo pri vas, pa ie bodo počutile med vami bolj d^maie. Dajte ofcteljiva lepo razumeti svoje želje in potrebe, p« b«, kadar ga boete potrebovali, ostalo rado med vami. Pustite pa učileljstvu prosto voljo, da bo moglo ne&je črpati moJ za svojo duhovno rast in »soje zdravje. J S. izravnavanja medsebojnih terjatev. To je tako zvani kliring. Vsa vplačila, ki naj w nakažejo v drugo državo, se plačajo pri Narodni banki Narodni banki obeh držav po-tem izravnata terjatve tako. da se plača de« jansko le presežek. Ta način olajša oblok denarja, a vendar ima tudi svoje hibe, ker pomeni lahko zavlačevanje izplačil, če ena ifr med držav ne poravna obveznosti. Kliring 9« zato dejansko ni obnese) v tem smislu, imeti ga morejo s pridom le države, ki ne poznajo težkoč pri poravnavi obveznosti. Ce pa se to pri tem dogovarja o tečajni vrednosti denarja, potem nastane lahko velika izguba d državot Zgodovina prve poštne znamke Dne 1- ma]a Je minilo 100 let. odkar Je izšla rvfl urilepljiva poštna znamka. Ne le otroci in Maloštevilni odraSJeui, ki zbirajo znamke, vsak-5n kočar zanima zgodovinski razvoj in napredek Movekovih naprav, bi se moral spomniti izuma inamke, tega majhnega, barvastega, poslikanega mflDirfka ki ie tako temeljito preobrazil dotakrat-hi noStni promet In ki od tedaj vedno bolj po-' „ t„di na druga področja Človekove dejavnosti. )d svojih prvih začetkov, ko je znamka kot ne-ak5„0 potrdilo o plačani poštnini bistveno po-niaenl« P1-' ureditvi in poenostavitvi poštne službe j0 do danes prevzela še mnogo drugih, , *,,] važnih nalog. Postala je glasnica politične -samostojnosti ter kulturne in gospodarske zrelosti J rjave. Vsaka nova država »e skuša iim prej predstaviti svojemu preJufflMvu ig vgemu svetu lastnimi žMffiMRll. Slovaška, ki se je lani sredi marca osamosvojila, je začetkom aprila že imela svoje znamke. S slikami, ki jih znamka kaže, more biti učiteljica naroda in buditeljica njegovega narodnega ponosa. Pomislite le, s kakšnimi čustvi bi gledali m i znamko s sliko naših mož: Kreka, Slomška, PreSerna. Nekatere države dosledno prinašajo na svojih znamkah slike iz svoje zgodovine, kar za pobijanje jetike, nordijske države so izdale vsaka po en stavek znamk za pobijanje raka, Nizozemska in druge države (tudi Jugoslavija je med njimi) izdaja vsako leto znamke v korist društev za varstvo otrok, večina držav je irdalo že večkrat znamke v korist Rdečega križa itd. itd. l'a tudi za državno blagajno samo je znamka važen vir dohodkov. Države kot so Gdansk, Monaco, San Marino, Andora krijejo velik del izdatkov z izkupičkom od znamk in tudi velike države imajo od znamk velike koristi, saj Je znano, da znamkarjl kupljenih izrednih znamk ne rabijo za trankiranje pisem, marveč jih devajo kar nerabljene v svoje zbirke. Medtem ko Je bila poštna služba urejena ponekod ie v starem veku, se je izoblikovala v modernem smislu šele v pričetku novega veka. — Znamka pa, ki je po današnjih pojmih s pravno slnžlio neločljivo vezano sredstvo poštnega prometa, je iznajdba prejšnjega stoletja. Sicer ima znamka nekaj predhodnic, a prave znamke to vendarle niso bile. Iznajdba znamke se pripisuje prav gotovo ne more biti brez pomena v narodno-vzgojnem oziru. Znamka pa more biti tudi reklamno sredstvo za Industrijske izdelke, oziroma poljedelske in druge pridelke. Francija, Belgija, Danska, Italija itd. imajo ne sicer na znamkah samih, pač pa na priveskih, ki se znamk držijo, reklamne oglase, ki priporočajo motorje, pneumati-ke, likerje, časopise in ša mnogo drugih stvari. Bolgarija pa je šla Se dalje: na svojih znamkah ima narisane kokoši, sončnico, jagodo, tobak, vrvico; vse to so pridelki, ki v narodnem gospostvu Bolgarije mnogo pomenijo. Marsikatere znamke kažejo prirodne lepote in so zato pospeševalke tujskega prometa. Izrazito turistična države — Švica, Llchtenstčln, Monako itd. — imajo v tem smislu najlepše znamke. Včasih je znamka ozna-njevalka važnih dogodkov. Maja meseca bo pri nas kongres držav balkanskega sporazuma in ob tej priliki bodo Izšle posebne znamke, k| naj poudarijo pomembnost povezanosti štirih balkanskih gržav: Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije. Največkrat pa so Isdane snamke posrednice pri najrazličnejših dobrodelnih akcijah. Belgija izdaja leto za letom znamke Angležu Rowlsndu Hillu. Mnogi pa mu odrekajo izumiteljsko slavo, čeJ da je prvi prišel na misel prilepljive poštne znamke 8kot James Chalmers. In Se tretji se Imenuje v |ej zvezi, to Je — Slovenec Lovrenc Košir, rojen leta 1810 v Sp. LušI v Selški dolini. Košir, ki je bil poštni uradnik na Dunaju, je leta 1888 — torej Iva leti prej, preden, je izšla prva prilepljiva poštna znamka — predlagal avstrijski poštni upravi, naj preuredi poštno sluibo in uvede znamko. Predlog le bil pa zavržen, čel da Je neizvedljiv. Tako 1® Moda naklonila zaslugo, da Je Izdala prvo Postno znamke, Veliki Britaniji in alavo znami-B«ga Izumitelja Angležu R. Hltlu. Prva znamk«, jeisHa 1. maja 1840, je bila e >>»'»*, zato »o jI videli priimek »črni peai«. ' ' Angleii so napravili nota minska polja ob vpadni norveški obali Kaneler Hitler j« podal kneiu-tiamestnl-KlJ pavlu za 47. roistni dan brzolavno voščilo. NOVI GROBOVI m Umrli so: V Mojstrani lesni trgovec Armin Grad, v Škof ji Loki vdova trgovca Tončka Košir roj. Juvan, v Ribnici na Dolenjskem 81 letni Jakob Oražem, v Selnici ob Dravi trgovec Ferdinand Jagrič, v Kamniku posestnik Anton Vedlin, v Rogaški Slatini Antonija Unverdorben roj. Fišer, v Laškem trgovec Osolin Josip, v Borovnici soproga veleposestnika Angela Majaron roj. Ttiršič. na Bledu Marija Tavzher roj. Jamšek, na Vrhniki ključavničar drž. železnic France Pet-kovšek. — V Ljubljani so odšli v večnost: učiteljica v p. Leopoldina Lauter, pisarniški ravnatelj banke Siavije v p. Jakob AvsiS, zvatilčnlk drž. železnic v p. Fran«, KagteMč, učenka Sielka Molk, skupinovodja dri. že-kwadc v p. A»K» Knez, Metka Jereb roj. Lev-stek In BffiMka Liooe roj. Debelak. v NAZNANILA n Bled. Kmečka zveza na Bledu sporoča vsem kmetom in odjemalcem, da fe zaradi ob* čutne podražitve krmil (kru>e) sklenila povišati cene mleku na 2.50 din od dne 15. maja dalje. — Kmečka zveza. • Slaboumna A ti gete Pušlar, stara 28 let, je odšla z doma in sedaj nihče ne ve, kje m nahaja. Postave je precej velike, bolj suha, lase ima črne,'kratko ostrižena. Na glavi ima rdečo ruto, oblfeko Ima rjavo, čhi predpasnik, rdečo volneno jopieo, siv« nogavice m rjav* gojzarce. Kdor jo najde, bo dobil ,1000 dinarjev nagrade. Pripelje naj jo PoRIarju Franc«; vas Skrjanee št, 5, p. Stična pri St. Vidu. Zafitaraite f um iivnfii tolpi f mfboPt tfMvnlk »SL0VE1EC«J Straa 16. >DOMOUL"Bc, dae S. maja. 1&40 tenaiska ao nizkih resafe prt J.V1LHAR, to fe.Pelsit.lfi. fjgfciig Kani* Itms, h: ReSes pri , * B eda prekSeaj«« ne iainve Smsss*! « maa pb resJa Ha Ivan« Oblak ii ReSe?. Berea-Bied, 29. april« lf-11 aaail? l»aaa. ir<»-eta d* to ni res kar Jjadje f i* ^ «wwe a CSUi Fmer. ZskiTaljntOT £ ' iLtalljL.0^" * P™'*8 - T^" • Slovenski dom « 9AS L"E5K5l PUPOUHfKVHK, KI «A f?wa citathjem toplo muposoca- »a. IZHAJA VSA S DELA V SU K OB « 1» STA« MSSBttO SAHO 18 lilSARJgV. ZA WK»4, KI S! R *08S BABOCIT1 »SLO-»8LOV1S8IO DOM« POPOLKO J^*^ "»tn IA oonaia TOV I »aOVBffiSKGA doka* V "4*0, MAJ ?AB POftug IggjU 8Timuj RA OGLED. tekfmjte mmi m Ml ItRm trna ftnfa 2 fltfldo aMBPC^®© *j i»fcko wiak4& t umišmi tipo-pisba~jz. dHiai&a m tdnva dswaa£e f»f«ft8.Cws» t (teki. u !S0 litre« <&s 26"-, jte jiošt) 3(5'—. 2 fietSeiš*! po pote dK« S5-—, Šrtcktesi« {te aefe dat o-—. ftasts&p lase. l|8Mpss&, £Mmfci bS.2. Ka defeB st jais»«rarl* M»*»s sar» Vttas trgovca »J? |L4|l> ?odc»aai ttodtc po^eatarit it S rESlit. O.iaf 3. p. Ssrca »ss pri Rakete, pMie^ea m etiil»jw »se ž»Sft»k« ki Ki® fA aretet o Bnea JozeS jy*ertatte*i •Ktdti « titae Si. Ifcft .*«■»; »t* pri Rakete, ia »8 S »šoadjaieat. ds je o »4ot>i»< M K«ns&*e taU» aopef ra»®e. — A afera, jx»estmk, 6i;at it 3. p. Sora w pri ftakelra. Proste trolina dražba pose«v* * Tuša«, si* žrasovicsie cesta, fee ds« iS. ,.»aja t M« «t> ž p055eM.ee * Trrias fe št »i. — Posedi r« Msasji iz fctie, p^ahnlii poslopij, vm. erm*sthesr. Bjrr ta i«r »e proda tkapso aH pa potastezsik ptmM. — JSaiasčaeji« P"«oje is pojasniia se dobe v trRoim. j. Pra-protirt Dossiaie, Ljsblju^a cesti tt I te Slev. 19 Mali oglasnik Vtdka droiaa miki «S pr«*tDo> mcljc^e« pod •Zemlji.« t«, t i ti. Krpe m! triket perila platiu IA IHvSoboo. t refjib ee-!iH, opranih kosih za poaaran). kapuj* po 1« din kr RaoBsc-C«, Kamnik. t Kvpmputitn a 1 to t gUr jUvIs*. Opt* a na CiA- »i'.v; Km Praii, Oar. ». 5 FtIJtM Kapi« h! fo aii Vi: r. ena-. etM* r ?4oKlMj alf otoss« cd !M 4a ii rn din. » hiisc.eko la&fca ta® ve.?. Por..aJM a cataa-toim papirna, po awt-rifl>*tj fi J« pc- *'*tl a^ra^-; »Donos-irato« pod >IM rt»o<« tt. tli 1. f , e po»l»p}e J« v iepna redu. — Jote Dracsa, Gor. Jesenice tlev. S, potca Sl Kup«rt pri Mokrtraotm. !ij( : Ljot. UiDO. u vaa tnetka dela •prejme Jot« V&im&n. BaJica IS, SI. Vid Kad Ljubljana Hlapca za poijaka deta. ipns} — Lortlit. Ra-domlje. % sliv« in hrsice 4eftlte prt tvrdkl Fr. Poeadnik, d. a o. «.. * UiioJJani. T>rfe%-a t t te*. IS tjavria »kla- . ržssih sk»ps&.»v proda Žagar J_ Pod-rstvr t. Polhov mdec. Cena po dogovoru Tffctveijiki tcaient, tl«rt}». žico. ieblje, harra ter Špecerijsko ln .-nanafakturno Ma-»o kupite najceneje Jirt Mdllerja. Grosuplje kmuki !W k« - prodam. Slak Jote, va« Repfe tt. It. p- Srebnje. Pizir! Kupim manjie al! srednje posestvo v Krfkem «li v bližini Krtkeea. Ponudbe opravi .Domoljuba. P,Takoj pU-dm (»»;. Kip® hranil, knjižici Kmečkega posojil. 1 ma v LJubljani. Pa-nudb« c navedbo eaoa upravi Domoljuba pod »OotovUid. tst». •anjie pttestn kupim Cen« prlbtiioa 10 6*0 din. Naslov v upravi Domoljuba pod it. «M. Km&tp vajnta •prejme«. Hrana. «a-oovamle v s»Ul. Kocov-1'rav'J* J M. PaortMtirR, ifeirp! X-ep« hrastov® jploh« in deske tw mlatilnl-co piodam. — Skubic. Bervs«. p. Grosuplje. Dekis takoj sprejmem. Drav-M« tn. v m« Ljt^jaac prodam travnik kv. metrov, parceliran na posamezna stavbl-4«a od i0» do »«« m' Po ceni lt do iS din. Ponudbe potijtte upravi • Domoljuba« pod ,ro »Varna naložba« tt. «;:. Pmhi blizu Ribnica ali Stara cerkve, vinto prst poplavo. n rejo t 1S0 K K lav tivine, t de S pratl4«v, s nok.» j vrla !n gozda, kupita. Ponudb« s ceno upravi »Domoljuba« pod »Posest« tt;*. k| sna r iša&e proda jtabjek I^ojze, ZK. H rutica »t. 1» pri Ljubljani. ISm fanta K do 11 let. za kmečka dela. Gostllr^t Lov t« Franc, Snebrje ti. p. D«v. Mar. v Polju. KM&cga fanta h konjem In kmečko dekle takoj »prejmeta. Opekarna Sitar. Z$or. Slika. Kifftlme spumb »tare jmasav.ia. „alt napis« ob-v; ,„ lEtnlne okvirje R1W| : a : :»s{[{ fcaatr.oaek^ i~ri. baarro tt, p Kranj ■Uji» jiurtinji »» VMS dej« »prejme LL pold. »avlj«, p Jtijt, »rt LJub-janL v upora-»tanjti proda L Uer.:». davila. P- Je«ca pri Ljafe- tianl. Vajtma aa mizarsko obrt rprej-mfrea. Menart Frant Sv. Vta nad LjuMjaaa. (šil? Su>4 jsoliska dri«vkt. Kft*f<>v v trpravi .De-asoijaba« *( stTt. PMKtve za dve »ov