Poštnina plačana y gotovini. Leto XI., št« 1444, Ljubljana, torek 24« jtmlja 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Konferenca Male antante Odhod naše delegacije — Stališče Rumunije do Male antante je ostalo nespremenjeno — Dnevni red letošnjega zasedanja Beograd, 23. jura j a, p. Davi je v dveh salonskih vozov.h odpotovala preko Budimpešte v Štrbske Plešo na Češkoslovaškem pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča, naša delegacija na konferenco Male antante. Poleg zunanjega ministra sta v delegaciji generalni direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva Konstantin Fotič in osebni tajnik zunanjega ministra Pav-lovič. Z našo delegacijo sta odpotovala tudi češkoslovaški poslanik dr. Flieder in rumunski poslanik Filodor. Na kolodvoru so se poslovili od zunanjega ministra dr. Marinkoviča zastopniki beograjskega diplomatskega zbora. Pred odhodom vlaka je zunanji minister dr. Marinkovič sprejel novinarje in jim odgovarjal na razna vprašanja. Uvodoma je naglasil, da ne more o tokratni konferenci Male antante dati nikakih posebnih izjav, ker gre za reden sestanek, kakršni se vrše vsako leto. Na vprašanje, ali bodo najnovejše notranje politične izpremembe v Rumuniji Vplivale tudi na zunanjo politiko in na letošnje zasedanje Male antante, je dr. Marinkovič izjavil : »Izpremembe v Rumuniji niso v nobeni zvezi z zunanjo politiko, še manj pa s sestankom Male antante. To je docela rumunska notranja zadeva. Po končani konferenci Male antante bom odpotoval v Bukarešto. Moje potovanje v Bukarešto je bilo dogovorjeno že prej ter :ma v prvi vrsti namen, da vrnem po-set g. Mironescu, ki me Je svo!ječasno posetil v Beogradu, poleg tega pa se bodo v Bukarešti vršili razgovori o raznih zadevah, zlasti o gospodarskih. V Bukarešti bom ostal dva dni, nato pa se vrnem v Beograd.« Dunaj, 23. junija, g. Konference Male antante prinašajo le redkokdaj kako presenečenj^. Tudi letošnje zasedanje najbrže ne bo prineslo kake senzacije. Da je bilo vodstvo rumunske zunanje politike zopet poverjeno Mironescu, govori za to, da tudi nastop kralja Karola v Rumuniii ni izpremenil smernic Male antante, čije skupni interes oču-vania političnega ravnotežja v Evropi se bo razširil na dosedaj zanemarjeno gospodarsko polje. Zastopnik zunanjega ministra Beograd. 23. junija. AA. Davi ob 7. je odpotoval jugoslovenski minister za zunanje zadeve Marinkovič na konferenco zunanjih ministrov držav Ma.e antante v Štrbskem Plesu. V njegovi odsotnosti ga bo nadomeščal minister brez listnce dr. Kosta Kuimanudi. Pariški tisk o konferenci Pariz, 23. junija, č. Pariški tisk priča« kuje z ,velikim zanimanjem potek konfe« renče ministrov Male antante v Strbskem Plesu. Trije glavni momenti so, zaradi katerih zanima ta konferenca pariški tisk. Prvi je Briandov memorandum o Panev« ropi, drugi povratek kralja Karola v Ru« munijo, tretji pa je vedno močnejša legi« timistična akcija na Madžarskem. O tem piše »Temps« povsem odkrito, da bi po« vratek Otona Habsburškega na Madžar« sko pomenil kršitev mirovne pogodbe. Vprašanje Habsburžanov se more rešiti samo z enodušnim pristankom vseh treh držav Male antante. Velesile pa bodo po« skrbele, da to vprašanje ne bo postalo aktualno. Ni dvoma, da bo Mala antanta sprejela Briandovo spomenico in da bo postavila kot naraven pogoj, da se nika« kor ne sme izpremeniti status quo, ustvar« ien z mirovnimi pogodbami. Rumunski list o konferenci Štrbske Plešo, 23. junija, č. Danes dopoldne je bila svečano otvorjena konferenca Male antante tiska. Konferenca bo trajala še jutri, pojutrišnjem pa se prične konferenca zunanjih ministrov. Jugoslovenski zunanja minister dr. Marinkovič in rumunski zunanji minister Mironescu 'bosta dospela jutri zvečer, dočim je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prišel že včeraj, da sprejme kot domačin svoja tovariša iin pozdravi novinarje Male antante. Današnja konferenca Male antante tiska je bila otvorjena s slavnostnim govorom predsedlnika češkoslovaškega nacionalnega komiteja g. Švihovskega, ki je pozdravil tovariše iz ostalih držav Male antante ter naglašal važnost sodelovanja tiska za učvrstitev in vztrajnost miru, kar je glavni cilj Male antante. Seja je trajala ves dan. Štrbske Plešo, 23. junija. AA. ČTK poroča: Glavni predmet današnje razprave konference novinarske Male antante je tvorjilo vprašanje ustanovitve stalnega centralnega sekretariata tiska Male antante. Novinarska Mala antanta Bukarešta, 23. junija. M. Pisanje ma« džarskih listov, da bo morda došlo do izprememb v rumunski zunanji politiki, je izzvalo veliko začudenje v rumunskih političnih krogih in v rumunskem tisku. Rumunski tisk soglasno naglasa, da o ka« ki izpremembi zunanje politike ne mora biti niti govora, ter izraža prepričanje, da ni med Rumuni nikogar, ki bi verjel ta« kim vestem. V zvezi s tem rumunski tisk obširno razpravlja o konferenci Male antante. vladni organ »La Nation Roumaine« piše o problemih Male antante in v prvi vrsti naglasa da se bo na konferenci v Strb« skem Plesu ugotovila soglasnost in soli« darnost Male antante v vseh političnih vprašanjih. Ni treba še posebej naglašati zaslug, ki si jih je pridobila Mala antanta za konsolidacijo srednje in vzhodne Ev« rope. Solidaren nastop ter složna in raz« umna politika Male antante sta mnogo doprinesli k ustvaritvi novega reda v Ev« ropi. Ministri Male antante, nadaljuje Ust, bodo na letošnji konferenci posvetili naj^ :^°„P0ZSTSt Čim iesneišemu gospodar« Žf™ V5 ,el0VanJU- Težnja za gospodar« Riimn .?. °v.anJem se pojavlja tako v Kumuniji, kakor v Jugoslaviji in Češko« nSn yiem P°g'ldu bo ve,ike važno, Itn ;'g°pVmska..P0??^ med češkoslova« sko m Rumunijo, ki bo baš te dni podni, sana m bo tvorila tudi bazo za tesneč sodelovanje med Jugoslavijo in Rum Sjo Madžarska vlada in restavracija Habsburžanov Madžarska vlada dementira vesti o pripravah za povratek Habsburžanov - Sestanki med člani vlade ii ditelji legitimistov in vo- Praga, 23. iunija. AA. List »Pravo Lidu« objavlja senzacijonalno odkritje o nameravani zaroti, ki naj bi omogočila najstarejšemu snu umrlega bivšega avstrijskega cesarja Karla, da zasede madžarski prestol. Budimpešta, 23. junija, s. Madžarski dopisni urad javlja: V zadnjem času razširja glasilo češkoslovaške socialne demokracije »Pravo Lidu« v zvezi z vprašanjem madžarskega kralja razne tendenciozne vesti. Na merodajnem mestu izjavljajo, da so vse govorice in kombinacije, ki so v zvezi z vprašanjem restavracije Habsburžanov, zgolj izmišljotine, šef madžarske vlade je pri svojem zadnjem posetu v Londonu ponovno izjavil, da vprašanje kralja na Madžarskem ni aktualno. Stališče madžarske vlade v tem vprašanju se ra izpremenilo. r Kliub temu odločnemu demantfju madžarske vlade, ki je bil izdan na pritisk gotovih krogov in v pomir jenje madžarskih sosedov prevladuje med madžarskim prebivalstvom mnenje, da se vlada resno ba vi s vprašanjem restavracije Habsburžanov. Tako se razširjajo med prebivalstvom tudi vesti, da so se vršili v zadtojem času ponovni sestanki med raznimi uglednimi člani madžarske vlade in predstavniki madžarskih legitimistov, na katerih so razpravljali o tem, kako stališče bo zavze- la madžarska vlada po okMcanju polnoletnosti nadvojvode Otona in o tem, da-M ne bi bilo primerno, če bi poskusil ta priti na madžarska prestol na sličen način kakor kralj KaroL London, 23. junija, g. Ve« angleških listov, zlasti »Daily Telegraph« se bavi z vprašanjem madžarskega kralja ter objavlja danes poročilo »Pravo Lidu« o komplotu za povratek bivšega nadvojvode Otona »Daily Telegraph« meni, da je treba te vesti vzeti z rezervo. Vendar pa dodaja list. da je list »Pravo Lidu« že večkrat objavil informacije, ki si jih je preskrbela češkoslovaška tajna služba in ki so se kasneje izkazale za resnične. Brzojavska, ki jo je dobila agencija »British United Press« iz Bruslja pravi, da je prišlo v Belgijo večje število Madžarov, da pripravijo vse potrebno za povratek Otona na Madžarsko. Bethlen ni potoval v Rim Budimpežta, 23. junija, s. Na merodajnem mes^n se dementira vest »Az Esta«, da je ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval iz Londona v Rim. SOKOLSKI DNEVI V BEOGRADU Nepozabna manifestacija sokolskega naraščaja - Nj. Vel. kralj pri javni telovadbi — Prvi dan tekmovanja za slovansko prvenstvo Pričetek gradnje ceste preko Tort Dunaj, 23. junija, j. Z deli pri graditvi ceste čez Ture se bo pričelo že v tem tednu. Finančni minister je Se stavil na razpolago potrebna sredstva. To poročilo je izzvalo veliko zadovoljstvo, ker dokazuje da želi vlada z izvajanjem Investicijskega programa omejiti brezposelnost. Beograd. 23. jurtiia Včerajšnja povorka sokolskega naraščaja ie bila najveličastnejša revija mladih sil Jugoslavije, kar iih ie Beosrad kdaj videl. Povorka. ki bo korakala na Vidovdan do beograjskih ulicah, bo sicer do številu udeležencev številnejša in sestavljena do starejših in odeklenelih članih Sokola, vendar Pa do svoji živahnosti bržčas ne bo prekosila včerajšnje. Jugoslovenski sokolski naraščaj se ie z naivečio skrbnostjo odpravljal za včerajšnji Dohod do beograjskih ulicah, ker se je zavedal da bo s tem dokumentiral veličino in silo sokolske ideje, v kateri je vzgajan že od svoje rane mladosti. Kdor ie videi. s kolikim elanom so korakale posamezne čete mladih Sokoličev in Sokoltičic v zgodnjih jutranjih urah proti zbirališču Dri Karaeior-gievem spomeniku, kier se je formiral sprevod. ta le mogel doumeti glob",no Domena te manifestacije mladih Jugoslovemov. ka bodo staili v nekai letih v ospredju bori>e za ohranitev in okrepitev Jugoslavije- To je občutil tudi Beograd ki ie Dozdiravi sokolsko mladino s tolikim oduševlienjem. kakor tra le Dokazal samo v velikih dneh osvoboienia. ko so se vračale zmagovite srbske čete s solunske fronte v osvobojeno prestolnico velike JuzslavčJe. Manifestacijski sprevod Formiranje oovorke. pri kateri je sodelovalo nad 12.000 dečkov in deklic, se ie izvršilo v najlepšem redu ood vodstvom sa-v-ezneea načelnika dr. Murnika. Točno ob 10.30 se Je pni čel imoozanten sprevod sokolskega naraščaja pomikati izpred »S3a-vtie« po ulici Kralja Milana čez Terazane in do Kneza Mdhaila ulici. Kneza Miloša vencu Droti Kneževemu spomeniku pri gledališču. kjer ie bil zbor. Po vseh ulicah je M gost Spalčir občinstva. ki ie pozdravljajo sokolsko mladino z iskrenim oduševljenjem. Z vseh hiš ie zirio povorko na tisoče Beograjčanov in Beograjčank. kii so zadivijemi pozdravljali Sokolice. Jim mahali z noben teT iih obmetavati s cvcrtjem. Naval občinstva, lci ga cenilo na 60—70 tisoč, ie ba ponekod tako silen. da ie ponovno izgledalo, da boride k spreiemu Ltižiških Srbov v Maribor. Glavni sprejemni dan slovanskega Sokolstva v Mariboru Pa bo v četrtek 26. iuniia. ko se pripeljejo češkoslovaški Sokoli. Prinel.ieio se v petih vlakih, in sicer: Drvi vlak ob 12.22 uri. odhod ob 12.45: drugi ob 12.47 uri. odhod ob 13.20: tretii ob 14.22 uri odhod ob 14.52: četrti ob 15.34 uri. odhod ob 16. Prihod petega in najbrž še šestega vlaka še ni natančno znan. Povprečno bo imel vsak vlak pol ure Postanka v Mariboru. tako da se bo vršil soreiem češko- slovaških Sokolov' v Mariboru v četrtek 26. t. m. skoro ves popoldan, t. 1. od 1222 do nekako 16. ure. To bo za jugoslovenski Maribor zgodovinski dan in moralna dolžnost vseh Mariborčanov ie. da vsakdo do svojih močeh pripomore k čim veličastneiši reorezentaciji obmejnega Maribora. iugoslovenskega Sokolstva in države kraljevine Jugoslaviie pred Češkoslovaško Na ta dan nai nihče ne misli mc-da na vročimo ali da bi mu bila pretežka žrtev v svojem poklicu če bo moral žrtvovati nekaj ur. da bomo -mogli Prihod vsakega češkoslovaškega vlaka pozdravit; z isto svežo iskrenostjo, kakršno bi si želeli mi sami. ako bi se nas pripeljalo k sokolskim slav-nostim na češkoslovaško toliko, kot nas bo obiskalo Ceboslovakov. V četrtek 26. iuniia se pripeljejo s posebnim vlakom ob 23.10 nameščenci tovarnarja Bat'ja ki bodo po zletu s svojim posebnim vlakom obiskali tud; morie. Že v sredo Pa prileti v Maribor s svojim osebnim letalom sam tovarnar Bat'a. ki name-rava v Mariboru znatno povečati sv->io podružnico. Prihod pol i ski h Sokolov še ni točno znan. bržčas na se moeliedo tudi v četrtek z dunajskim brzovlakom oh 14.. tako da bomo takrat poleg Čehoslovakov sprejeli tudi drage nam poljske Sokole. Na kolodvoru bo ves popoldan igraila godba. Vabimo Da tudi ostalo občinstvo, da na vsej noti ob železniški Drogi okrasi hiše z zastavami in tudi železniške oostaie ter da nrihiti k vlakom Pozdravljat slovansko Sokolstvo. Odličen finančni strokovnjak v Beogradu Včeraj je prispel v Beograd finančni svetovalec Poljske, bivši pomočnik ministra Zedinjenih držav Charles Dewey, da prouči gospodarski položaj Jugoslavije. Beograd, 23. junija, č. Semkaj je dospel z brzovlakom z Dunaja Charles S. Dewey, finančni svetovalec poljske vlade in bivši pomočnik finančnega ministra Zedinjenih držav Severne Ame- rike. Dewey je eden najbolj znanih ameriških finančnih strokovnjakov za Srednjo Evropo. Po dovršenih študijah na univerzi v Yahi 1. 1904 se ie posvetil gospodarstvu in upravi velikega posestva, J. 1917 pa je stopil v vojsko in služil kot poročnik v ameriški mornarici do 1. 1919. Od 1. 1920 dO 1. 1924 je bil podpredsednik Nordstern Trust Company v Chicagu, v času ministrovanja Melona pa je bil od I. 1924 do 1927 prvi pomočnik finančnega ministra ameriške Unije. Na tem mestu se je bavil zlasti z bančnimi in finančnimi vprašanji ter reformami v poljedelskem finančnem sistemu Zedinjenih držav. Samomor 11 letnega dečka po obhajilu Koprivnica. 23. junija n. Včeraj dopoldne ie 11-letn; učenec 3. razreda osnovne šole Pavel Lukašič odšel k spovedi in obhajilu. Siiojirn tovarišem je deial. da se bo Po obhajilu ubii. Tovariši so se mu rog ali. misleč, da se samo šali. Ko Da ie deček prišel iz cerkve domov, ie vzel revolver svojega očima ter se ustrelil v srce. Obležal ie mrtev. Pustil ie pi«mo materi, v katerem govori, kai ga .ie prignalo k usodnemu koraku. Zdi se. da so bile vzrok družinske razmere, ker ni imel več pravega očeta, temveč očima. Nove cigarete Beograd, 23. junija. AA. Te dni je uprava državnih monopolov dala v Beogradu v promet novo vrsto cigaret, ki se bodo imenovale »Vrbas«. Te cigarete bodo v juliju in avgustu izročene v promet tudi po ostalih krajih r^aše države. Nove cigarete bodo prodajali po 4 Din za škatlico z 10 komadi. Nadalje so že izročene v promet cigarete »Drina« v škatlicah po 20 komadov, kakor so doslej prodajali cigarete »Vardar«. Prvo letalo na progi Praga—Sušak Praga, 23. junija n. Danes ob pol 4. popoldne je priletelo iz Bratislave češkoslovaško letalo, ki vzpostavlja zračno progo Pra-ga-Bratislava-Zagreb-Sušak. Letalo je tipa Foker s šestimi sedeži. Z njim so prispeli štirje Cehoslovaki, dva inženjerja in dva pilota. Sprejeli so jih zastopniki zagrebškega Aerokluba ter vojske. Na potu k birmi smrtno ponesrečila Split, 28. junija 5. Včeraj zjutraj je 45 letna Anki ca Zelič hotela odvesti svojo hčerko k birmi. Pri odhodu iz hiše se j* na stopnicah naslonila na trhlo ograjo, ki se je zlomila, zaradi česar je padla dva metra globoko ter obležala na mestu mrtva. Nekaj časa je bil tudi blagajnik Rdečega križa Zedinjenih držav, o čigar nalogah in organizacij; je spisal več knjig. L. 1927 je prevzel mesto finančnega svetovalca poljske vlade in člana odibo-ra poljske Narodne banke. V času, ko je bival na oPljskem, se je zanimal za gospodarske in finančne razmere vse Srednje Evrope. V tem času je obiskal tudi vse srednje evropske države ter je sedaj došel iz Bukarešte v našo državo, da se osebno prepriča o našem gospodarskem in finančnem položaju. Dewey se je po svojem prihodu v Beograd vpisal v dvorno knjigo, nato pa je bil sprejet od ministra dr. Kumanudi-ja. Obljubil je, da bo čez dva dni podal zastopnikom domačega in tujega tiska izjavo o svojih vtisih m informacijah, kj jih je dobi l v Beogradu od me roda j-nih krogov. Tragi ficna smrt Zagreb, 23. junija, n. Včeraj dopoldne je doletela tragična smrt 21 letnega slaščičarskega pomočnika v »Narodni kavarni« Marka Fosa. Za 4. popoldne je imel napovedan sestanek s svojim dekletom na Vukovački cesti, ko je nenadoma nastalo neurje, pred katerim se je zatekel z dežnikom pod neki kostanj. V tem času pa je udarila strela v drevo in ubila mladeniča. Njegovo dekle, ki je kuharica v bližnji vili prj dr. Cuculiču. je izpovedala, da je imela za 4. popoldne dogovorjen z njim sestanek na istem mestu. Zaradi neurja je ostala doma in čakala, da bi ponehal naliv, nakar 5e nameravala oditi na sestanek. Ako bi šla nekoliko prej od doma. bi bržkone tudi njo doletela ista usoda. Aretacije makedonstvuju- vv«l p C"* scih v Sonji Sofifa. 23. i unij a č. V preteki; in preašmji noči ie bilo nri policijski raciji aretiranih veliko število članov makedonske organizacije v Sofii; in obmejnih kraj;h. Listi spravljalo te racije v zvezo z niškim atentatom ter trdijo, da bodo vsi aretiranci de. por ti rani v kraje ob obali Ornega moTia. Med njimi se nahajata tudi znana voditelja Kušev in Gerasimov. Racije so bile rzve dene na podlagi podrobnega dogovora in sporazuma med notranjim mimistfcOBl. vojnim ministrom in noveli nikom sofijske gar-nizide. ki so imeli med seboj zelo živahna posvetovanja. Sofija, 23. junija, p. Sofijske oblasti so po odredbi vlade izvršile ogromno število aretacij med makedonstvujuščimi. V Sofiji sami je bilo aretiranih nad 40 makedon-stvujuščih, mnogo pa so jih aretirali tudi po drugih krajih. Federativna ureditev britske Indije Sinoči je bil objavljen drugi del poročila Simonove komisije o rešitvi indijskega vprašanja London, 23. junija, g. V prvem, ne« davno objavljenem delu svojega poročila je indijska ustavna komisija, tako zva« na Simovona komisija, orisala politično« gospodarsko in socialno situacijo v In« diji. Na podlagi teh ugotovitev je kom;« sija v drugem delu poročila sestavila niz predlogov, kako bi bilo po njenem mne« nju treba urediti indijsko vprašanje. Ta drugi del poročila je bil objavljen nocoj. Komisija se je soglasno zedinila na predlog, naj se Indija v državno=pravnem oziru organizira na federativni podlagi x obsežno avtonomijo posameznih pokra« jin Komisija je mnenja, da mora biti no« va indijska ustava tako elastična da se bo lahko neovirano nadalje razvijala in prilagojevala krajevnim razmeram Usta« va ne sme ovirati nadaljnjega državno« pravnega razvoja Indije, temveč mora že danes misliti na čas, ko bo Indija kot svobodna cclota zavzela svojo odlično mesto v britskem imperiju. Tudi central« na indijska vlada naj bo sestavljena ta« ko, da bo ob svojem času lahko zasto« pala vseindijsko politiko. Z ozirom na veliko različnost med po« sameznimi indijskimi pokrajinami naj bo« do kompetence centralne vlade zaenkrat zelo majhne. Obsegajo naj v glavnem le carine, promet, ter socialno in nacionalno politiko. Vse ostale agende je treba pre« pustiti posameznim pokrajinam. Ustava bo morala dalje upoštevati pozicijo in« dijskih vladarjev .ki so pongsni na švo= jo zgodovino in skrbno čuvajo svoje pra« vice. Nasilno izpreminjanje notranje«po* liričnih odnošajev v posameznih indijskih državah bi bilo brezuspešno in bi rodilo le nove nemire. Pač pa bo treba misliti na novo ureditev mej med temi državami, ker so pokrajine v današnji obliki veči« noma nepripravne za uspešno samoupravo. Komisija končno Dredlaca ustanov tev zakonodajnega sveta (parlament), ki bi štel 200 do 250 članov. Začasno na; ■ s;aneio dosedanje volilne kuriie ločene za muslimane in Indijce. Nekai mest v parlamentu nai se rezervira tudi za nižje kaste. Volilna Dravica nai se znatno razširi, tako da bo obseeala mesto sedanjih treh odstotkov deset odstotkov prebivalstva. Major Pabst se ne vrne v Avstrijo Izmišljene vesti o preklicu izgona majorja Pabsta — Odločno povelj avstrijskim deželnim glavarjem— Vaugoin odobrava postopanje vlade Dunaj, 23. junija, d. Po razgovoru štajerskega in tirolskega deželnega glavarja dr. Rintelena in dr. Stumpfa z zveznim kancelarjem doktor Schobrom, pri katerih sta bila navzoča tudii voditelja fieimwehra, Rauter in Star-heniberg, so voditelji Heimwehra raznesli po Dunaju in Gradcu vesti, da se bo izgnani major Pabst vrnil vsaj za kratek čas na Tirolsko. Vlada je te vesti takoj demantiraila. Kako so te vesti neosnovane, se lahko vidi iz sledečih dejstev: Še preden je bil major Pabst izgnan in zapustil Dunaj v letalu, je vlada izdala brzojavno povelje na vse deželne glavarje, da se temu nemškemu zarot- niku ne sme dovoliti bivanja v nobenem kraju avstrijskega ozemlja. Tega povelja ne more nihče razveljaviti. Ta odredba še vedno velja in ni niti najmanjšega izgleda zato, da bi jo vlada preklicala. Vzroki za izgon majorja Pabsta so tako tehtni, do ni misliti na njegovo vrnitev. Obtežilnj materijal proti Pabstu je b'l že dalje časa poznan odločilnim krogom. Pod kancelar Vaugoin ie kot voditelj krščansko-sociaine stranke dobil vse informacije o dokazih. ki jih ima notranje ministrstvo oro-ti majorju Pabstu in -je kakor vsi drugi min'stri odobril izgon Pabsta ter ni dosedaj napravil še nobenih korakov, da bi se preklicala ta odločitev vlade. Volilni uspeh nemških narodnih socialistov Nepričakovan porast glasov narodnih socialistov pri saških volitvah v deželni zbor — Miren potek volitev Dresden. 23. junija d. Včerajšnje volitve so večinoma potekle mimo. Senzacijo dneva tvorijo veliki uspehi narodnih socijalistov V Leipzigu, kjer so pri zadn. volitvah dobili samo 13.251 glasov, so dobili sedaj 43.585 glasov in v Drfsdenu 44.842 proti 13.345 pri zadnjih volitvah. Dresden, 23. junija d. Volitve v Dresdenu so se povsod zelo mirno vršile. Udeležba ni zaostajala za ono pri zadnjih volitvah za deželni zbor 12. maja. Demokratska stranka je še na dan volitev prirejala obhode po mestu z godbo. Tudi v Leipzigu Je bila udeležba zelo velika. Posebno močno propagando so razvijali socialni demokrati, ki so se vozili na dan volitev s tovornimi avtomobili po mestu ter pozivali volilce med bučanjem fanfar, naj volijo socialne demokrate. Berlin. 23. junija AA. Končni izidi volitev na Saškem so sledeči: socialisti so prejeli 32 mandatov, (doslej 33). ljudska stranka (centrum) 8 (3), komunisti 13 (12), gospodarska stranka 10 (11), nacijonalc-i 5 (8) narodni socialisti 14 (5) demokrati 3 (4). Trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Grčijo Sofija. 23. junija č. 'Demokratičeski Zgo-vor« je objavil uvodnik, v katerem piše o pomenu grško-bo Iga rskih trgovinskih pogajanj, ki jih bo zaipočel v imenu Bolgarije njen poslanik v Atenah Kjuse Ivanov. V članku se poudarja velik pomen solunskega pristanišča za izhod Bolgarije preko grškega ozemlja na morje. List poudarja, da bi ta izhod ter zveza bolgarskih železnic z grškimi v Solunu mnogo koristila obema državama. Dodaja pa, da Bolgarija res še nima finančnih sredstev za dograditev take železnice in zato vprašanje za enkrat še ne bo prišlo v program trgovinskih pogajanj med Bolgarijo in Grčijo. »Demokratičeski Zgovor« izraža upanje, da bo tudi zaključj-tev teh pogajanj, ki imajo rešiti mnoga važna vprašan ia v korist obfb držav Herriot kritizira francoske socialiste Belford, 23. junija. AA. Lyonski župan Herriot je imel pomemben govor, v kate« rem je hvalil življensko sposobnost radi« kalne stranke. V zvezi s .tem je nato kri« tiziral sklepe socialističnega kongresa v Bordeauxu. Proslava tisočletnice islandskega parlamenta London, 23. junija. AA. V soboto se je odpeljala z angleško vojno ladjo »Lod« ney« iz Rothesayja v Reykjavik deputaci« ja obeh zbornic." ki se bo udeležila slavja tisočletnice islandskega parlamenta. Prisostvovalo bo slavnosti še pet drugih angleških vojnih ladij in več parnikov s turisti. Slavja se bodo udeležili danska kraljeva dvojica, švedski prestolonaslednik in druge odlične osebnosti. Proti Islandi« ji sta odleteli dve angleški letal' najno« vejšega tipa. Vsako letalo je težko 20 ton in ima prostora za 3 častnike in 6 mož. Razen prostora za veliko množino živil, vode in 1000 galon kuriva ima vsako le« talo brezžično postajo Tura ti o fašizmu Bologna, 23. junija, s. Generalni tajnik fašistične stranke Turati je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal med dru« gim naslednje: Ako mora Italija danes premostiti razne težkoče, so te težkoče v inozemstvu še večje. Danes gledajo oa Rim iz Berlina, Londona in Pariza, ker prihaja iz Rima luč civilizacije, ki je od Fašizma dobila svoje ime in ki črpa svoje moči z rimskih tradicij. Mi smo v resnici nov narod civilizacije in pravice. Zato so proti nam naperjene sanje gotovih ljudi zelo varljive. Naj vsi ti vedo, da se bo« mo znali vzdržati ter braniti svoje tradi« cije in slavo. Splošna stavka v Sevilli Madrid, 23. junija. AA. Po vesteh uradnega izvora je danes 40.000 delavcev v Sevilli proglasilo splošno stavko. Ferdinand vendar pride v Bolgarijo Sofija, 23. junija, p. Kljub službenemu dementiju nameravanega povratka bivše« ga carja Ferdinanda v Bolgarijo, piše »Pravda«, da bo bivši car Ferdinand vse« kakor došel v Bolgarijo in da bo že pri« sostvoval proslavi narodnega praznika 15. avgusta. List tudi piše, da se bo bivši car Ferdinand sestal s predsednikom bolgar. ske vlade Ljapčevom v Nemčiji. Primanjkljaj v ameriškem proračunu Washington, 23. junija, g. Državni taj« nik Mellon je sporočil predsedniku Hoo« verju, da bo ameriški izkaz o proračun, skem letu najbrže zaljučen z deficitom od 100 milijonov dolarjev, seveda s pred« postavko, če se ne bo izboljšal gospodar« ski položaj. Ako se bodo obdržali /niža« ni davki ter se razširili tudi na proračun, sko leto 1930, se mora računati z defici. tom od 180 milijonov dolarjev. Avstrijsko inozemsko posojilo Dunaj, 23. junija, j. Po poročilih iz Londona so se sobotna posvetovanja med finančnim ministrom dr. Juchom, predsednikom avstrijske banke dr. P„eisehem in angleškimi, ameriškimi ter francoskimi finančniki zelo ugodno razvijala. Dosežen je že sporazum, da bo od posojila, ki znaša 100 milijonov dolarjev, izrabljenih najpreje samo 60 milijonov. Emisija se bo vršila v New Yorku, Londonu, Parizu, Ziirichu in Amsterdamu. Samo tri milijone dolarjev bo predloženih v podp?s na Dunaju. Kongres Penklubov Varšava, 23. junija. AA. Snoči je poljski Penklub priredil banket na čast udeležencev kongresa Pen-klubov. Med povabljenimi gosti so bili minister za zunanje zadeve grof Zaleski, min. prosvete Cervinski, pomočnik min. za zun. zadeve Visocki, člani diplomatskega zbora ter mnoge druge ugledne osebnosti. Na banketu so med drugimi govorili angleški delegat Gals-worthy, francoski odposlanec Romain Rol-land, nemški delegat dr. Kuhne in avstrijski odposlanec Urbanicki. Varšava, 23. junija. AA. Udeleženci kongresa Penkluba odpotujejo danes v Krakov. Na včerajšnji seji kongresa so sklenili, da bo kongres leta 1932 v Budimpešti, 1. 1933 pa v Ju?< s'aviji. Italijanski senat odobril pogodbo z Avstrijo Rim, 23. junija, g. Senat je soglasno spre-iel med Italijo in Avstrijo dne 6. februarja leta 1930 v Rimu podpisano prijateljsko in razsodišCno pogodbo. Španski kralj odpotoval v London Pariz, 23. junija. AA. španski kralj je odpotoval z avtomobilom v Boulogne-sur-Mer, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki vozi med Boulognem in Doverom. Iz Dovra odide španski kralj v London. Prevedbe pri banski upravi Beograd, 23. junija, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz ministra notranjih zadev o prevedbi naslednjih uradnikov pr; dravski banski upravi v Ljubljani v resor notranjega ministrstva: tajnik gradbene direkcije v Ljubljani dr. Stanko Novak za tajnika banske uprave; šef knjigovodstva gradbene direkcije v Ljubljani Fran Ahčin za pomožnega tajnika banske uprave; za upravnega pisarn škega uradnika banske uprave Mar?.a Poto-kar. arhivska uradnica bivše ljubljanske oblasti; za pomožnega tajnika banske uprave Aleksander Kubarič in Ivan Metlihar. dosedaj uradnika odde'ka za socialno politiko: za upravnega pisarniškega uradnika Ignac" Z ma, dosedaj prj prosvetnem oddelku. Premestitve v upravni službi Beograd, 23. junija. AA. Z odlokom ministra notranjih del in predsednika vla« de cenerala Petra Živkoviča so preme, ščeni: Franio A. Verbjč, višji pristav sreske« 2a načelstva ljubljanskega sreza, h kra» Ijcvski banski upravi dravske banovine v L7: Franc Sink. pristav kraljevske banske uprave dravske banovine, k sre^kemu na« če'stvu Ijnblianskesa sreza v I«8: Otmar Skale, pristav sreskega načelstva v Novem mestu, k sreskemu načelstvu v Litiji v 1-8: Štefan Pernar, politično«upravni priprav« nik kr. banske uprave dravske banovine, k sreskemu načelstvu v Novem mestu v LR: Boris Modrijan, politično upravni pri« pravnik sreskega načelstva v Ljubljani, h kr banski upravi dravske bfnovine v I-R. Beograd, 23. junija. A A. Z ukazom Nj. Vel kralja je bila na predlog ministra 7a dradbe sprejeta ostavka na državno sluz. bo. ki jo ie vložil Radojko Milivojevid. tehnični višji pristav ministrstva za grad. be v I«6. Imenovan ia v poštni službi Beograd, 23. junija, p. V poštnj službi so imenovani za poštne brzojavne uradnike 2-4 Janko Kavčič in Ljubica Fajdiga, dosedaj poštna pripravnica v Ljubljani, Mara Pengal, Mara Hafner, Roža Ludman, Vera Urbančič, Ivan Vole, Zdenko Vehovar, Ivan Poli are, Kazimir Stupar, vsi pri pošti Ljubljana I; Janez Golman v Ptuju, Ludvima Spi) v Mokronogu, Roza Smerdu v Tržiču, Viktorija Skvarča in Fran Kolar v Mariboru in Marija Prazn k v Slov. Bistrici. Za telefoniste v 3-3 so imenovani Lovro Brač v Škofji Loki, Marija Korošec v Tržiču, Marija Kurbus v Rogaški Slatini, Ljudmila Švajger v Ljubljani in Mila Vald v Krškem. Za arhivska uradnika 3-3 sta imenovana Pavel Peter man na Jese.icah, Edo VuSčič v Ljubljani, za poštega manipulanta 3-3 Geza Ver v Križevcih. Službeni organ savske banovine Zagreb, 23. junija, n. Po odredbi banske uprave bodo odslej »Narodne Novine« službeno glasilo za vso savsko banovino, zaradi česar se ukinjajo posebni oblastni organi onih bivših oblastnih samouprav, ki so združene v savski banovini. Zaprisega reis ul ulema Beograd, 23. junija. AA. Novo postavljeni reis ul ulema je položil 14. t. m. prisego pred ministrom pravde. Takoj nato je bil sprejet od Nj. Vel. kralja, potem pa tudi od ministrskega 'predsednika generala Živ koviča. Nesreča v cirkusu Znošm. 23. junija i. V cirkusu Kludsk.v. ki gostuje v Znoimu. se ie porušila lesena tribuna. Cirkus ie bil do zadnjega kotička naoolnien in ko so ljudje, večinoma okoličani. hiteli ven. da ne zamude avtomobilskih in železniških zvez. se ie Dod veliko težo vdrla neka tribuna in Dokopala Pod seboi mnogo oseb. Cirkuško osobie in Policija sta nudila ponesrečencem prvo pomoč. Več oseb ie bilo težko ranjenih. Spor radi egiptske sohe Berlin, 23. junija. AA. Občinstvo protestira proti nameravani izročitvi znamenite-da barvanega kipa egiptske kraljice Nefre-tite, ki je umrla pred 3000 leti v Egiptu in ki ga je hotela muzejska uprava Novega muzeja zamenjati za neke druge kipe. Avtomobilska nesreča v Rumuniji Bukarešta, 23. junija. AA. Sin znanega bukareškega industrijca Asana, Peter Asan se je smrtno ponesrečil v bližini vasi Krajane, ko se je vozil z avtomobilom iz Ja-svja v Bukarešto. Dva druga potnika sta dobila lažje poškodbe in sta bila prepeljana v bolnico. Največja angleška motorna ladja London, 23. junija. AA. Danes popoldne bo prispela iz Merseyja v Belfast največja angleška motorna ladja družbe New White Star Line »Britanic«, ki bo nastopila prihodnjo soboto svoje prvo potovanje iz Li-verpoola v Newyork. »Britanic« je peta ladja, ki ima Dieselove motorje. i-Britanic« je 680 čevljev dolg z brutto tonažo 27.000 ton. Prekoafriški polet švedskega letalca Stockholm, 23. junija.. AA. Letalec Andrej Goesta je ravnokar dovršil polet iz Stockholma v Capetown in nazaj. Polet zrakoplova »R 101« London. 23. junija. AA. Zrakoplov »R 101« sc popravili in ze zapustil danes hangar ob močnem vetru, ki je imel 11 milj hitrosti na uro. še nikoli ni zapustil zrakoplov hangarja pri tako močnem vetru. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved ia torek: Zelo toplo, vedno večja možnost neviht.