Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 246.	v Ljubljani, v so&olo, 25. oktobra 1913.
Leto XLI.
s Velja po pošti: ~
Za oolo loto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJablJanl na dom:
Za celo lete. naprej . . E 24'— za en mese, „ . . „ 2'—
V	opravi prejemat mesečno „ 1*70 =- Sobotni izdaja: =
za celo let( ...... T—
ca Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inosemstvo „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 » ga večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zabvale. osmrtnice 111:
enoBtolpna petitvrsta po 18 vin.
--Poslano: i
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzomšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red,
0ar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne E=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
-J^" Današnja številka obsega 18 strani. S prilogo »Narodnoobrambni Vestnik«.
Delanja govore!
Delo poslancev S. L. S. v deželnem zboru od leta 1908. do 1913.
»V tekoči volilni dobi je bilo storjenih v našem deželnem zboru nad 1000 sklepov in sklenjenih nič manj kot 55 zakonskih načrtov, ki so dobili Najvišje potrjenje«...
»Eno jc gotovo in pred sodnim stolom deželne zgodovine nespodbojno: Ta deželni zbor je delal, veliko delal.«
(Govor dež. glavarja kranjskega z dne 10. okt. 1913 v kranjskem dež. zboru.)
Z letom 1908., ko je prišla v naši deželi Slovenska Ljudska Stranka na krmilo in vzela deželno upravo v svoje roke, so prišli tudi novi časi v našo debelo. In o teh novih časih nam ve mnogo povedati knjiga: »Dejanja govore«, ki je zagledala beli dan te dni v slovenski javnosti.
Lepi so bili dnevi političnih bojev, v katere je bila zapletena Slov. Ljudska Stranka od leta 1902. clo leta 1908. Lepi so bili, četudi težavni; a končali so se z zmago ljudske pravde in začeli dobo neugnanega in neprestanega dela ea kulturni napredek naroda.
Knjiga: »Dejanja govore« je nekak Zgodovinski dokument, nekak compen-dium, ki popisuje delovanje Slovenske Ljudske Stranke v tej clobi na kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Važna ni samo za nas Kranjce, ampak za vse katoliške stranke tudi v obmejnih deželah, kjer stanujejo naši rojaki, važna tudi za hrvaški narod, kjer ima svojo deželno avtonomijo.
Slovenska Ljudska Stranka kaže pot, kako jc treba narod organizirati, politično izobraziti, gospodarsko utrditi, ga privesti do politične moči iu slednjič ga politično udejstviti in strankin program uresničiti. Ne da bi se hvalili, ampak eno lahko rečemo, politični boji na Kranjskem so lahko šola za vsako deželo in za vsako stranko. Slovenski liberalci služijo laliko za zgled, kako je treba delati, da stranka propade. Slovi\iska Ljudska Stranka je pa paradigma, po kateri pride lahko poštena ljudska stranka do veljave.
LISTEK.
A. P. Čehov:
Min.
Iz ruščine prestavil F c r j a n.
»Kdo je tu?«
_ Nikakega odgovora. Čuvaj ne vidi ničesar, vendar sliši jasno med buča-njem vetra in šumenjem drevja, cla gre nekdo pred njim po aleji. Marčeva noč, oblačna in temna, je zavila zemljo in čuvaju se zdi, kot bi se zemlja, nebo m on sam s svojimi mislimi spojili v nekaj neizrečno velikega, neprodirno temnega. Iti morc je s pomočjo tipanja.
»Kdo jc tu?« vpraša čuvaj zopet, m zazdi se mu, da sliši šepetanje in zadržano smejanje. »Kdo je tu?«
»Jaz, očka . . .« odgovori starikav glas.
»Da, toda kdo si?«
»Jaz . . . neki mimoidoči človek.«
»Kakšen mimoidoči?« zakliče čuvaj jezno, hoteč na tak način masldrali svojo bojazen. »Sam vrag te nosi Inka i. 1 onoci se vlačiš, satan, p(J pokopališču!«
»Ali je tukaj pokopališče?«
»I kaj pač neki? Seveda, pokopališče! Ali nc vidiš?«
Šest ict je minulo, odkar smo gospodarji v deželi. Kratka doba za uve-ljavljenje in uresničitev ljudskega programa.
Nekatere stvari sc ne dado kar tako čez noč ustvariti in preobrniti. Stvari same žc po naravi, časovne in politične razmere, ukoreninjeni precl-sodki starih let, politični nasprotniki, in nešteto drugih ovir in zadržkov ti stoji na poti, da ne moreš tja, kamor si sc namenil in dosežeš cilj, ki sl ga postavil.
Če vse to prevdarimo, lahko mirno rečemo: Slovenska Ljudska Stranka jc v tej kratki clobi rešila velik del svojega programa in je prehodila velikansko pot, ki si jo je začrtala. Drugod vihrajo obstrukcije, se lomijo kopja, deželni zbori so zaprti, stranke se prepirajo za kozjo cllako, pri nas smo delali in uresničili ljudski program.
Ena: najvažnejših del stranke jc bila volilna preosnova za deželni zbor. Razširili smo volilno pravico ocl 44.-407 volilcev na 98.377. Danes ima 53.970 ljudi več volilno pravico, kakor pred preosnovo. Prišel je do besede tudi mali kmet, mali obrtnik in tucli delavec. Slovenska Ljudska Stranka zastopa okraje z 93.000 volilci, liberalci okraje z 10.000 volilci, in veleposest.vo oziroma Nemci okraje s 300 volilci.
Kdor ima tako ogromno maso naroda in njegovo zaupanje za seboj, sme tucli svoj program brezobzirno na pošten in pravičen način uveljaviti.
Liberalni listi nam večkrat očitajo, kakor bi bila Slovenska Ljudska Stranka v narodnem oziru popustljiva in brezbrižna. Prečitajte poglavje »Slovenske pravice«.
Kdo je povzdignil besedo proti imenovanju nemškega šolskega nadzornika, za nadsodišče v Ljubljani, za imenovanje slovenskega podpredsednika in tretjino slovenskih votantov pri gra-šlcem nadsodišču, za nastavljanje slovenskih pomožnih soclnijskili uradnikov pri vrhovnem sodišču na Dunaju? Kdo se je boril za slovenska krajevna imena in napise, slovensko vseučilišče, deželni zdravstveni svet itd. Knjiga kam da odgovor.
Ko je prišla Slovenska Ljudska Stranka do deželne uprave, je bila prva misel zboljšati gospodarsko stanje ljudstva. Zato je bilo potreba predvsem denarja, ki je predpogoj velikega gospodarskega dela. O tem govori poglavje: »Temelji gospodarskega napredka«. Izposlovala se je podpora za vodovode in ceste od strani države, na-
»O-ho-ho-hh . . . Nebeška Kraljica!« je bil čuti glas starega moža. »Ničesar nc vidim, očka, ničesar ... poglej vendar, kakšna tema, tema! Temno je, ta tema, očka! O-ho-ho-hh . . .«
»Da, toda kdo si?«
»Jaz, romar, očka, človek, ki roma!«
»Pravi hudiči, taki ponočnjaki . . . Da, to so romarji! Pijanci . . .« mrmra čuvaj, ki so ga pomirile besede in vzdihovanje potnikovo. — »Z vami samo grešimo. Cel dan pijejo taki ljudje, zvečer jih gonijo okrog hudobni duhovi. Toda zdi sc mi, cla nisi tu sam, da sta dva, trije.«
»Sam sem, očka, sam. Čisto sam. O-ho-ho-lio-hh, naši grehi . . .«
Čuvaj se zadene ob moža in obstoji. »Kako si pa prišel sem?« ga vpraša.
»Zašel sem, ljubi mož. šel sem v Mitrijcvski mlin in sem zašel.«
»Heja! Ali jc tu pol v Mitrijcvski mlin? Neumna glava! Kdor hoče pri I i v Mitrijcvski mlin, mora iti bolj na levo, iz mesta po glavni vozni cesti. Šel si dobre tri vrste preveč. Mislim, da m' pogledal v mestu nekoliko preveč v kozarec!«
»Grešil sem. očka. grešil sem. Resnično, bilo je tako, nočem greha za-molčati. Kako pa naj grem tlaljc?«
jelo sc je deset milijonsko posojilo, ustanovila sc je deželna banka, začele so se električne centrale, zidati sc je jela belokranjska železnica in napravilo se je nebroj sklepov in načrtov za železniške zveze.
Koliko se je nadalje storilo na šolskem polju. Napravile so se razno ustanove, šolske oblasti so se primerno pre-osnovale, cla ima v njih odločilno besedo ljudstvo, koliko novih šol se je sezidalo in novih razredov odprlo, več kakor ves čas, kar so imeli liberalci besedo v deželi.
Za obrtni stan, ki je bil prava pastorka v deželi, sc jc vpeljal obrtni in pospeševalni urad, obrtni svet, obrtna sodišča. Osnovala sc je zadružna in trgovska šola.
Neizmerno visoko se je dvignila veljava naših, avtonomnih občin. Vpeljal se je nov občinski reci in občinski volilni red. Osnovali so se občinski posredovalni uradi. Uredile so se občinske takse in gospodarski odbori.
Dobili smo nadalje celo vrsto novih zakonov, ki dajejo naši deželi čisto novo lice v tem pogledu. Cestni zakon, vodopravni zakon in cela vrsta kmetijskih zakonov, ki urejajo: lov. razclelbo skupnih zemljišč, zložbo zemljišč, izboljšanje pašnikov, varstvo planin, vz-državanje ograj, pašne pravice, varstvo ptic, meje itd. Ti zakoni so za našega kmeta silno velike važnosti iyi velikega gospodarskega pomena.
V'lik del kranjskega prebivalstva se peča s poljedelstvom in naravno je, cla je tudi stranka posvetila posebno pažnjo našemu kmetu, ki jc bil v naši deželi še prav posebno zanemarjen in ob steno potisnjen.
Nepregledno je delo, ki ga je stranka v tem oziru izvršila. Preosnovala so je kmetijska šola in a Grmu, vpeljali so s" živinorejski tečaji in gospodarska šola. Nastavil se je sadjarski nadzornik, živinorejski nadzornik, gozdarski nadzornik. Ustanovilo se je deželno kmetijsko - kemično preizkuševališče, pospeševalo zadružništvo, vinarstvo in druge panoge gospodarske kulture.
O vsem tem nam govori knjiga: »Dejanja govore«, o kateri bi želeli, da jo dobi vsak kranjski volilec v roke.
Lep vzgled, katerega je dala Slovenska Ljudska Stranka, je vzbudil tudi ljudstvo k novemu življenju in k novemu delu. Kakšna svežosl, samozavest, podjetnost in delavnost se je naenkrat polastila naših ljudi. Koliko več zmisla, zanimanja in interesa najdemo pri naših ljudeh v vseli ozirih. Na vseli
»Pojdi vedno naravnost, naravnost po tem prostoru, dokler ne prideš do ograjenega prostora, tam pa se obrni takoj na levo in pojdi skozi ves cerkven dvor do vratic. Odpri jih in pojdi z Bogom. Pazi samo, da ne padeš v rov. Tam za cerkvijo pojdi po polju, po polju, po polju, dokler nc prideš clo glavne vozne ceste.«
»Bog ti daj zdravje, očka. Nebeška Kraljica naj te varuje in naj ti bo milostna'. Toda I i bi me mogel spremiti, ljubi mož! Bodi tako dober, spremljaj me clo vrat!«
»No, nimam časa! Pojdi sam!«
»Bocli milostljiv, pri Bogu bom molil zate. Ničesar ne viclim, tema je kot v rogu, ne vidim niti roke pred očmi. Ta tema, la tema! Spremljaj me, prijatelj !«
»Da, imam pač čas ukvarjati se s sprem I jeva n jem. Če bi hotel ustreči vsakemu, bi bilo večno spremijevanje vendar preveč.«
»Za božjo voljo, spremljaj me! Ne vidim ničesar, in se bojim iti sam po pokopališču. Strašno je, strašno, zelo se bojim, dragi mož.«
»Da sem le moral dohiti,« vzdihne čuvaj. »No, dobro, pojdi!«
Čuvaj in potnik ndidela. f. res ta tesno skupaj, rama pri rami, in molčita. Mokri, silui veter jima brije nu-
straneh je zaznamovati ogromen napredek.
»En narod vstaja, prerojen ves nov!« Kaj pa imajo liberalci temu nasproti pokazati? Prazne roke, prazno glave, prazno srce in velik kup laži!
Kranjski deželni odbor in deželna gospodarska knlinra.
Pred nami leži brošura: »Poročilo kranjskega deželnega odbora o deželnih zgradbah in pospeševanju gospodarstva na Kranjskem v clobi 1908— 1913.«
Kranjski deželni odbor, katerega šestletna doba v kratkem poteče, jo podal javnosti v tej knjigi pregled o svojem dosedanjem delu na polju deželne gospodarske kulture. Knjiga našteva vse zgradbeno projekte, ki so dovršeni, ki so v delu ali se bodo v kratkem času pričeli.
Kdor vzame knjigo v roke in jo prebere, bo moral s spoštovanjem reči, naj bo že prijatelj ali politični nasprotnik večine v sedanjem deželnem odbor u, da je deželni odbor sijajno rešil svojo nalogo na gospodarsko-kul-turnem polju dežele in služi v tem oziru lahko za vzgled, kako je treba ziste-t matično po načrtu zasledovati in po« vzdigniti deželno kulturo.
Da bomo vedeli prav oceniti ogromno delo, ki se je izvršilo tekom tako kratke dobe, je treba upoštevati, da ni imel deželni odbor bogve kako večjih vsot na razpolago, kakor poprejšmja deželna uprava pred letom 1908. Do-klada na direktni davek se ni niti za en vinar zvišala in melioracijsko poso-jilo, ki se jc pač tekom te dobe najelo za gospodarsko - kulturne namene, je po večini šc ohranjeno. Pozabiti tudi ne smemo, cla je bilo prejšnje deželno upravništvo gluho in indolentno za vsako večjo gospodarsko akcijo. Nobene podjetnosti, nobene iniciative, tudi nobenega načrta. Delalo se je tja v en dan, za potrebo. To je bil zistem flika-rije. Tu in tam se jc vrgel kak groš za napravo vodovodov in najbolj potrebnih cest. Pa šc to ni uspelo, ker jo povsod manjkalo strokovnega vodstva. Tako imamo še clanes iz tiste dobe nekaj vodovodov v deželi, ki so čisto ponesrečeno delo.
So pa panoge gospodarske kulture, za katere prejšnja deželna uprava niti ni vedela, ali pa ni hotela vedeti, in za katere ni žrtvovala niti vinarja ves čas.
ravnost v obraz in nevidna drevesa stresajo šumeč in škripajoč velike ros-, ne kaplje doli na tla. Vsa aleja jc pokrita z umazanimi lužami.
»Ene stvari ne morem umeti,« reče čuvaj po daljšem molku, — »kako si prišel sem? Vrata so vendar zaprta. Ali si skočil čez plot, kaj? Če si skočil čez plot, potem je to za starega moža — zadnja stvar!«
»Ne vem, očka, ne vem. Kako sem prišel sem, sam ne vem. Gotovo sc je igral z menoj sam vrag. Božja kazen jc, Resnično, vragova igra, satan me je zapeljal. Ti pa, očka, ti si gotovo čuvaj?«
»Čuvaj sem.«
»Ali se edini čuvaj pokopališča?«
Vetrova moč je bila tako velika, cla sta oba obstala nekaj minut. Ko čuvaj opazi, da veter ne piha več tako močno, odgovori:
»Trije smo, eden leži vsled mrzlice, drugi pa spi. Menjava se.«
»Tako, tako, bratec, tako. Kakšen, vihar jo, kakšen vihar! Gotovo ga slišijo tudi dragi mrtvi! Tuli kot ljuta zver . . . Oh, ho, oh . . .«
»Odkod pa prihajaš?«
»Od daleč. Ocl daleč sem, iz Volog-de. Romam v sveta mesta in molim za dobre ljudi. — Gospod, reši nas iu usmili se uasUi
odkar je vodila deželno upravo in deželno gospodarstvo. Da omenimo samo zadružništvo in mlekarstvo, izboljšanje planin, pašnikov, hlevov, truvni-štva itd.
Sploh je smatrala prejšnja deželna uprava zboljšanje deželne gospodarske kulturo bolj za postransko stvar. Samo par številk. Leta 1907. je bilo v proračunu za govedorejo 7000 K, 1. 1912. pa 128.000 K. Za izboljšanje hlevov leja 1907. nič, leta 1912. 30.000 K. Za prašičerejo leta 1907. nič, leta 1912. pa 16.500 kron.
Mnogi okraji so čakali deset- in desetletja na zgradbe potrebnih cest, vodovodov in vodnjakov. Vse zastonj! Njihove prošnje so čakale zaprte v omarah. Kaj naj se neki napravi z okroglo 40.000 K? Toliko je bilo približno prejšnje čase proračun j ono za melioracije. Sedaj pa imamo samo za melioracijska dela proračunjenih do pol milijona kron.
En sam vpogled v knjigo nas prepriča, kako veliko in mnogostransko je bilo delo sedanjega deželnega odbora. Ni ga področja v narodnem gospodarstvu, za katerega bi se dežela ne zavzela in mu svoje pažnje ne posvetila.
Deloma se je napravilo, deloma izboljšalo oziroma razširilo celih 33 vodovodov. In nekateri vodovodi so stali do pol milijona kron, da še več. Vzemimo samo kranjski in cirkniški vodovod. katerih prvi je bil proračunan na 620.000 K, drugi pa na 420.000 K. Nadalje se jc napravilo oziroma zboljšalo 26 vodnjakov, kapnic in napajališč. Kje so pa še uravnave rek in zagradbe hudournikov? Izdelanih, a »ie še izvršenih vodnih projektov je: 33 vodovodov, rezervarjev in kapnic, 8 uravnav rek, S zagradeb hudournikov.
Oskrbelo so je z vodo do 50.000 ljudi. V krajih, kjer se jc preje širil tifus nalezljive bolezni vsled pomanjkanja dobre pitne vode, sc sedaj pretaka čista studenčnica po vodnjakih in sesal-kah. Ob potih in cestah, po hlevih so napravljena napajališča, iz katerih pije živina, ki je morala prejšnje čase požirati smrdljivo mlakužo. Koliko pota in truda je ljudem prihranjenega. Včasih, posebno ob suši, so morali ljudje po vodo po več ur daleč, in to vsak dan. V poletni vročini si videl lahko vsak dan po kraških cestah voz za vozom, obložen s sodi, v katerih so do-važali kmetje vodo v svoje vasi.
Zelo zanimivo jc poglavje »Melioracije planin«. Kdo se je preje meeiil za planine! Po planinah je rastlo trnje, divja, nevžitna trava. Koder ni gospodaril kamen in grušč, se je pa razpaslo brinje. Po brigi deželnega odbora je danes že deloma očiščenih, deloma se še meliorira, blizu 6000 hektarov planinskih pašnikov, ki bodo dajali tisočem govedi zdravo in tečno pašo.
Vzemimo ceste in mostove. Zgradilo ali popravilo se je 41 deželnih ali okrajnih cest in mostov. To so po večini velika, dela; pri nekaterih dosega proračun do 300.000 I\. Manjših deloma izvršenih, deloma v delu stoječih cestnih zgradeb je 89. Dovršenih in izdelanih cestnih projektov je 25, pripravljenih pa 24. Agrarna oblast sama je poleg tega zgradila 11 cest, h katerim je tudi dežela prispevala 100.000 kron. Koliko se žrtvuje za zboljšanje prometnih zvez v deželi, se vidi iz tega, da iz-
Čuvaj nekoliko postoji, cla bi si prižgal ljubo pipico. Stopi za potnikov hrbet in porabi nekaj žveplenk. Plamen ček prve žveplenke razsvetli za trenutek desni kos aleje, beli spomenik z angeljem in temen križ; plamenček druge žveplenke, ki jo svetlo vsplamte-la in ugasnila v viharju, je kot blisk osvetila levo stran in iz teme sc je pokazal vogal neke mreže; tretja žvep-lenka razsvetli na desno in levo beli spomenik, temni križ in mrežo, ki obdaja grob nekega otroka.
»Spijo dragi mrtvi, preljubi!« mrmra potnik in glasno vzdihne. »Spijo bogati in revni, pametni in neumni, dobri in hudobni. Vsi so enaki. In spali bodo, dokler jih ne pokliče tromba k zadnji sodbi. Bog jih pripelji v svoj raj in jim podeli večni mir.«
»Sedaj hodimo tukaj, a prišel bo Čas, ko bomo tucli mi počivali,« pravi čuvaj.
»Tako je, tako je. Vsi, vsi bomo počivali. Ni človeka, ki bi ne umrl. Oh. oh, oh. Naša dela so hudobna, našo misli zvite! O grehi, grehi! O moja nenasitna duša, moje uživanja želji telo! Razjezil sem Gospoda in nc bon. našel rešitve niti na tem, niti na onem svetu. Pogreznjen sem v grehih kot Črv v zemlji.«
»Da, a umreti moramo.«
»To je ravno, da moramo.«
»Romarju je veliko lažje umreti, kot nam,« pravi čuvaj.
kazuje samo proračun za zvezo Pivške doline z Loško in Cirkniško dolino na eni strani, in Postojno in Vipavsko dolino na drugi strani nič manj kakor 800.000 K. Od to svoto bo plačala dežela blizu 150.000 K.
Živinoreja. Na Kranjskem se je naštelo 1910. leta 266.977 glav goveje živine, ki je vredna najmanj 70 milijonov kron. Prašičev se jo naštelo 177.300 glav. Z umno rejo, pravilnim krmljenjem, izboljšanjem hlevov, z umnim obdelovanjem travnikov in pašnikov bi so dal dohodek najmanj podvojiti.
Deželni odbor je storil v tem pogledu vse korake, da se dvigne vrednost živine in se število glav pomnoži. Dežela se je razdelila v živinorejska ozemlja, po katerih se je razdeljevala čistokrvna živina, vpeljalo se je premovanje govejo živine, vzrejevalne podpore za teleta, postavila so se vzgojeva-lišča za telice. Dežela sama je napravila več zavodov za gojitev plemenskih živali.
Pospeševala se je kozoreja, perut-ninarstvo, konjereja, mlekarstvo, pašništvo, travništvo, izboljšali so sc hlevi, vpeljali so se praktični živinorejski tečaji itd. Koliko se je žrtvovalo in napravilo za gospodarski poduk v raši deželi. Razni kmetijski poučni in gospodinjski tečaji so razširili obzorje našemu ljudstvu in bodo napravili sčasoma popoln preobrat v gospodarski kulturi.
Sploh je ni stvari gospodarskega pomena, ki bi ne našla uvaževanje pri kranjskem deželnem odboru. Sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, ribarstvo, zadružništvo, vsaki panogi je odkazano v knjigi posebno poglavje.
Prijatelji, knjigo v roko, berite jo in potem sodite! Naj se resnici in poštenemu delu čast da! Liberalci bodo molčali in vse to prezrli. Vi če bi tudi nihče ust ne odprl, o delu deželnega odbora lahko rečemo, cla bodo ne samo ljudje, ampak še našim potomcem kamni govorili!
lili Divši deželni zbor res oi storil ničesar za delavstvo ?
Liberalci so sc zadnje čase začeli laskati delavstvu. Kadar začno biti liberalci prijazni z delavstvom, takrat se v kratkem vrše volitve. Tako so čislali liberalci od nekdaj in tako delajo še clanes. Nikdar pa bi ne bilo verjeti tega, kar se sedaj vrši na Kranjskem. Socialna demokracija sovražnica kapitala in birokracije, kakor tucli sploh meščanstva, se druži z liberalci, ki imajo vse lastnosti, katere socialni demokratje tako zelo sovražijo.
Liberalci in socialni demokratjvj pišejo in po svojih shodih vpijejo, cla S. L. S. v deželnem zboru ni ničesar storila za delavstvo. Ali je to res?
Ni res! S. L. S. je v deželnem zboru po možnosti, ki je dana deželnim zborom, storila za delavstvo več, kakor kak drug deželni zbor.
Oglejmo si to delo in ga pošteno in pametno presodimo.
S. L. S. je odprla vrata delavstvu v deželno zbornico. Delavstvo pocl liberalno - nemško zvezo na Kranjskem sploh ni vedelo, da jo deželni zbor. Ko sc je pa delavstvo začelo zanimati tudi
»Romarji so tudi različne vrste. So pravi romarji, ki so Bogu všeč in pazijo na svojo dušo, in so drugi, ki blodijo ponoči le po pokopališčih, da pripravljajo veselje satanu . . . Da! Marsikateri romar ti da tak udarec s koloni po glavi, da izpustiš dušo, če ima le veselje.«
»Zakaj govoriš taie besede?«
»Samo tako . . . No, glej, tu so, kot. se mi zdi, vratica. Da, so! Odpri jih, dragi!«
Čuvaj odpre tipajoč vratica, pelje potnika ven za roko in reče:
»Tu je konec pokopališča. Sedaj pa pojdi po polju, kar po polju, dokler nc prideš na cesto. Toda tukaj je takoj jarek za mejo, ne padi . . . Kakor hitro pa prideš na veliko cesto, sc obrni na desno in pojdi tako do mlina . . .«
»Oh, oh, oh . . .« vzdihuje potnik, ko jc molčal nekaj Časa. »Mislim pa. da nimam sedaj nobenega vzroka več, iti v Mitrijevski mlin . . . Kateremu vragu na ljubo naj pa grem tja? Boni raje tukaj, prijatelj, pri tebi stal . . .«
»Zakaj hočeš tukaj stati?«
»No, tako ... V tvoji družbi je ve-selejše . . .«
»No, lepo šalo si si izmisli! Romar si, pa vidim, da se tucli rad šališ . . .«
»Gotovo, rad!« reče potni in se odurno zasmeje. — »Oh, moj ljubi, moj ljubi! Pač se boš dolgo spominjal mene. romarja!«
za deželno gospodarstvo, tedaj jc S. L. S. napela vse moči, da tudi delavstvu pridobi volilno pravico za deželni zbor. Koliko truda in dola je veljal ta boj S.
, pac vsak pameten človek vc, kdor je pametno zasledoval delo S. L. S. precl desetimi leti in potem skozi šest let. S. L. S. je zmagala in danes tudi delavci lahko volimo v deželni zbor. Ako pa ta volilna pravica ni idealna, je pač krivda pri centralni vladi, ki je nasprotnica takih deželnih zborov, ki si .lih želimo mi.
S. L. S. je odprla delavstvu vrata v občinske z a s t o p e in vmestniobčinskisvetvLjub-1 j a n i. Kdaj so delavci, ki so bili davkoplačevalci, prej prišli v občinske svete, dokler jc vladala v deželi liberalno - nemška zveza? Še vsem je clobro znano, kako je bivši ljubljanski župan Ivan Hribar farbal ljubljansko delavstvo z neko volilno reformo, ki pa nikdar ni prišla na dan. Precl volitvami jim jo obljubljal vse, ko so bile volitve izvršene, pa o kaki volilni preosnovi ni bilo niti govora. Danes imamo po zaslugi S. L. S. v Ljubljani volilni red, po katerem je izvoljenih več delavcev občinskih svetnikov. Etbina Kristana seveda ne prištevamo k delavcem, pač pa več občinskih svetnikov S. L. S. Liberalci seveda tudi niso volili v občinski svet nobenega delavca, ker jim je delavec »prenizek«. In na deželi. Ali ne secb v občinskih odborih, kjer je kaj industrije, delavci. Idrije bi socialni demokratje nikdar ne dobili po starem volilnem redu. Zato pa sc danes družijo socialni demokratje s tistimi, ki so najbolj nasprotovali volilni reformi za občinske odbore. Liberalci, Ki so imeli prej vse. občino, kjer je bila industrija, v svojih rokah, ki so imeli v oblasti deželni zbor kranjski, ves čas svoje vlade niso upoštevali delavstva in mu tucli niso dali pravic, p o h udom boju je to storil a S. L. S. in si za vedno u t i s n i 1 a pečat, da je t u d i delavska stranka.
Važnega pomena za delavstvo so tudi obrtna sodišča, ki jih je sprejel kranjski deželni zbor 1. 1909. na predlog dr. Kreka za deželo in dr. Trillerja za mesto. Pri obrtnih sodiščih .so poleg sodnika tudi zastopniki delavcev in delodajalcev: obenem je določeno, cla advokat ne sme imeti zastopstva pri leli sodiščih. Zato uživajo zaupanje in so poceni. Zlasti za delavce so neprecenljivo važnosti.
S. L. S. prireja gospodarske pončne tečaje po deželi. Znano je, da je največji vzrok delavske bede prevelik pritisk kmečkega ljudstva v mesta in industrijo. Z vsako osebo, ki pride z dežele v mesto in industrijo, raste konkurenca dela. Čim večji pritisk, toliko nižje delavske plače, dražja stanovanja in živila. Na deželi primanjkuje delavstva, v mestu ga je preveč. Pri nas na Kranjskem bi ne bilo treba niti enega brezposelnega delavca, ako bi se z dežele rekrutiralo le toliko delavstva, v kolikor napreduje industrija in v kolikor delavstvo pri industriji izumira. Kako temu pritisku odpomoči? Temu odpomoči je mogoče le po načinu, katerega uporablja S. L. S. S pametnim gospodarskim poukom vcepiti kmečkemu ljudstvu ljubezni do rodne grude in veselje do kmetijskega gospodarstva,
»Zakaj se te naj spominjam?«
»Da, tako . . . Saj sem te izvrstno nalagal . . . Ali sem romar? Saj nisem romar . . .«
»Kdo pa si vendar?«
»Mrtvec ... Ravnokar sem stopil iz krste . . . Ali se spominjaš ključarja Gubareva, ki se je nedavno obesil? Jaz sem isti Gubarev . . .«
»Izmišljuj si dalje!«
Čuvaj mu ne verjame, vendar pa čuti na celem telesu tako težak in mrzel strah, da zapusti svoje mesto in prične iskati vratica . . .
»Stoj, kam hočeš iti?« reče potnik in ga prime za roko. — »Oh, oh . . . poglej, kakšen si! Ali me hočeš pustiti samega?«
»Izpusti me!« kriči čuvaj in se trudi, da bi si oprostil roko.
»Stoj! Če ti ukažem stati, stoj . . . Ne poskušaj, iztrgati se, pes! če hočeš ostati pri življenju, stoj mirno in molči, kolikor časa zahtevani . . . Jfimam veselja, prelivati krvi, sicer bi bil ti že davno izdihnil, priprosti. .. Stoj!«
Čuvajeva kolena se šibijo. V strahu zapre oči in sc stisne k piotu, trepetajoč na vsem telesu. Rad bi zakričal, toda clobro ve, da nc bo dosegel krik hiše .. . Približno tri minute minejo v molčanju.
»Prvi je mrzličen, drugi spi, tretji pa spremlja potnika,« mrmra romar. »Izvrstni čuvaji so, zaslužijo svojo pla-
potem bo pritisk v mesta manjši, pa tudi izseljevanje v Ameriko in na Vest-falsko bo ponehalo. Delavski stan pa bo, olajšan po konkurenci delavsko moči z dežele, lažjo bojeval boj za svoj boljši položaj. Tega ne uvidevajo liberalni in socialno-dcmokraški politiki. Rešitev delavskega vprašanja ni mo-montano mogoča, ampak to stvar je treba pričeti pri njenem izvoru. In to dela S. L. S.
Dela električnih naprav v kranj* ski deželi. S. L. S. gradi in namerava graditi v kranjski deželi električne naprave. Socialni demokratje in liberalci se proti tem napravam. Oglejmo si jih z delavskega stališča. Kolikor imamo v deželi industrije, je skoro vsa v tujih rokah. Znano je tucli, da ta podjetja zaposlujejo v svojih podjetjih najraje tuje delavce in rabijo domačine le za najnižja in najslabše plačana dela. Ako bo gonilna moč iz deželne elektrarne cena, potem je gotovo, da bo nastalo več domačih podjetjih, ki bodo sprejemala v delo domače delavce. Industrija se bo razvila v naši deželi in delavstvo bo dobilo svoj košček kruha. Pa tucli dežela bo rabila pri svojih podjetjih delavce in ker svoje dosedanje uslužbence pošteno plača, bo tudi z delavstvom tako ravnala. Največja korist bodo električne naprave ravno za delavstvo. ker bo delavstvo prišlo po njih clo kruha, sčasoma pa bo tudi v svojem domačem gospodarstvu vpeljar lo elektriko mesto dragih drv in premoga. lil ker gradi dežela taka podjetja, ki so velikanskega pbmena in koristi za delavstvo, zato napadajo deželno gospodarstvo S. L. S. takozvfiii delavski prijatelji liberalci in socialni demokratje.	®
Tudi posredovalni uradi so za delavstvo velikega pomena. Kolikokrat, se zgodi, da se v hipni razburjenosti kaj reče ali izgovori, kar je po zakonu kaznjivo. Prično sc tožbe radi razža-l.jenja, časti. Koliko je stroškov s poti na sodnijo, zamujen dan in potem navadno še zapor, ker delavec navadno nima denarja, da bi kazen plačal. S. L. S. je pa v kranjskem deželnem zboru sklenila zakon, cla se take stvari obravnavajo in poravnavajo brezplačno pri Županstvu in sicer se to vrši sedaj navadno ob nedeljah, ko imajo vsi čas. Kakor kažejo sedanji uspehi, je stvar res prava, dobrota za ljudstvo in kjer je mnogo delavstva, tudi za delavstvo. V Ljubljani, kjer vladajo socialno-dcmokraški prijatelji in zavezniki liberalci seveda doslej še nimamo takega, urada. Škoda, da je ta zakon prostovoljen in ne obvezen za vse občine. Delavstvo je za te urade S. L. S. lahko prav hvaležno, ker marsikak vinar bo ostal v žepu delavstva s po-srcclovanjem teh uradov.
Dežela na. predlog S. L. S. gradi v deželi mnogo Stvari, pri katerih je zaposlenih mnogo delavcev.. In pri vsaki taki zgradbi se mora podjetnik zavezati nasproti deželi, da bo rabil domače delavce in jih tucli pošteno plačal. S. L. S. skrbi torej za delavstvo tudi tam, kjer se navadno drugi ne menijo za delavstvo. S tem S. L. S. jasno priča, da ji je delavstvo res na srcu.
Za časa stavke v Vevčah, je deželni oclbor, ki je v rokah S. L. S. dejansko pomagal delavstvu. Očitek, da je S. L. S. zapeljala delavstvo v štrajk, ne drži,
čo! Ne, brat, tatovi so bili vedno hitrejši kot čuvaji! Stoj, stoj nc gani sc.«
V molčanju premine petnajst minut. Nenadoma je čuti med vetrom žvižg.
»Tako, sedaj pojdi,« pravi potnik in spusti roko. »Pojdi in zahvali Boga, da si ostal živ . . .«
Tudi potnik zažvižga, zbeži od vratic, iu čuti je, kako skoči čez jarek. Sluteč nekaj hudega in še vodno trepetajoč od strahu, odpre čuvaj neodločno vratica in beži z zaprtimi očmi nazaj. Na ovinku pota velikega drevoreda zasliši hitre korake, in nekdo ga vpraša s sikajočim glasom: »Ali si ti, Tirnofej? Kje je pa Mitjka?«
Ko jc pretekel ves veliki drevored, zapazi v temi majhno, motno luč. Čim bližje prihaja proti luči, tem malosrč-nojši je, tem bolj sluti nekaj hudega.
»Luč je najbrže v cerkvi,« si misli. »Kako more biti tamkaj? Reši, usmili sc nas, nebeška Kraljica! Da, tako jc!«
Eno minuto dolgo stoji čuvaj ob razbitem oknu in gleda strahoma na oltar. Mala voščena sveča, katero so pozabili tatovi ugasniti, trepeta vsled viharja, ki piha skozi okno, in razsvetljuje z motnimi, rdečimi žarki okoli ležeča mašna oblačila, prevrnjeno malo omarico in ncštevilne sledove nog pri oltarju in na oltarni mizi. Še nekaj časa mine, in med tulečim vetrom se oglasijo hitri, neenakomerni udarci zvona čez pokopališče . . ,
ker je neresničen. Delavstvo je bilo samo od sebe primorano do tega koraka in tu ne zadene krivda S. L. S. Ali S. L. S. je pokazala, da ji ljubezen do delavstva ni samo na jeziku, ampak dejansko in moralno je podprla delavstvo v onih hudih dneh, ko so liberalci zabavljali proti delavstvu v Vevčah in ščuvali podjetje in oblasti proti njemu.
S. L. S. je uredila službeno razmerje deželnih uslužbencev. Državni uslužbenci se še danes bojujejo za službeno pragmatiko, naši deželni uslužbenci jo že imajo. Ko je prišla na vlado v deželi S. L. S., je bila prva njena skrb, da pošteno uredi delavno razmerje svojih uslužbencev in jih tudi pošteno plača. Liberalci so preje samo obljubovali, a dali niso nič za delavstvo. Le vprašajte danes deželne uslužbence, kako so sedaj zadovoljni s svojim stanom. Veselih lic vam bodo povedali, da je S. L. S. dobrotnica delavstva.
Na šolskem polju je S. L. S., odkar je na vlaii v deželi, storila neprecenljivo veliko. Koliko šol, katere obiskuje danes na stotine delavskih otrok je otvorila ali razširila S. L. S. Izobrazba je danes pogoj do boljšega kruha. In če je komu treba izobrazbe, jo je gotovo treba delavstvu, da uspešno konkurira tujcem. Naravnost žalostne so bile v nekaterih krajih na Kranjskem šolske razmere. Danes je za 50 odstotkov boljše, odkar gospodari v deželi S. L. S. Danes se nudi v prav vsakem kraju, kjer prebiva delavstvo, delavskim otrokom večrazrednica, med ceni, ko je bila prej samo enorazrednica. In zato, ker se daje delavski mladeži več prilike kot kdaj do izobrazbe, zato pa napadajo socialni clemokratje S. L. S., ki je to dobro storila za delavstvo.
Za delavstvo koristno delo S. L. S. je tu opisano le v veliki potezi. Omenjeni niso vodovodi, ki jih je gradila S. L. S. v deželi in ki jih uporablja na stotine delavstva, omenjenih pa tudi ni še več drugih koristnih naprav, ki jih je napravila S. L. S. in katerih koristi so deležni tudi delavci. A iz vsega tega pregleda je jasno razvidno, da je S. L. S. delavcem odkrito naklonjena in za delavstvo ne samo skrbi, ampak tudi stori.
Zdaj pa pridejo socialisti in liberalci, pa upijejo, da S. L. S. za delavstvo še ni ničesar storila. To kar smo tu našteli, je samo delo S. L. S. v kranjskem deželnem zboru, kaj pa je S. L. S. storila že vse v državnem zboru, o tem pa drugič.
Socialni demokratje in liberalci so še povsod, kjer so prišli do vlade, pokazali, da ne umejo dela za ljudski blagor. Liberalci delavstvo že sploh po svojem naziranju zaničujejo in zatirajo, socialni demokratje pa veliko govore, pravega in koristnega dela za delavstvo pa vsaj naši slovenski socialisti nc poznajo. Prijateljstvo z liberalci pa jim bo vzelo še tisto malce razsodnosti, ki so jo včasih imeli.
Našemu delavstvu prav toplo priporočamo, da se z vnemo udeležuje letošnjih deželnozborskih volitev v zavesti, da, ako voli S. L. S., stori zase največ, kar je sploh mogoče. Pod gospodarstvom S. L. S. v deželi se bo za delavstvo kaj storilo, ker je ta stranka
Pred deželnazborskem vulitvam.
»Hoooj! Hoooj! Pepe! Čak no! Ti ja tku letiš, kokr gespud dohtar Tau-čar iz deželne zbornce, kedr sma kašna negava zadeva prerešetaval. Kam se t pa tku medi?« prupou jc za mana gespud dohtar Ribnkar »i me začeu ulečt za rukau nazaj.
»Pust me no! Sej m uš še rukau Udtrgu! Kua b pa rad?«
»Mejčken putrp, de pridem h sap,« pihu je ket kuvašk meh in nubena beseda mu ni pršla več iz ust.
»Ja, prjatu; a puvej hitr kar m maš za puvedat, al me pa pust, de grem pu sojeh poteh. Jest tud nimam časa tlela stat in pušlušat toj pihajne.«
»Vu-vu-vu-litve. Za-vlc vu-vulitu b se r-r-rad iz taba pu-pusvctvou.«
s svojim delom žc doslej pokazala, da je vredna delavskih glasov.
Korupcijo do Ogrskem.
(Dopis »Slovenčevega« poročevalca.)
Budimpešta, 23. oktobra.
Grof Tisza je moder mož. V jamo, ki jo jc svoječasno kot predsednik po-sianske zbornice izkopal takratnemu ministrskemu predsedniku dr. Lukacsu na ta način, da ni dovolil interpelirati posl. Desyja v zadevi solne pogodbe z ogrsko banko, vsled česar je bil dr. Lu-kacs prisiljen klicati sodišče na pomoč, pred katerim pa se je ves solni panama izkazal kot resničen in je bil Desy končino oproščen, — v tako jamo se groi Tisza ne zvrne. Predbacivali so mu, cla je sokrivec v političnem smislu pred nekaj dnevi odkritega novega panama z igralnicami. Tisza noče v tej umazani zadevi nastopiti sodno pot. ker je previdnejši kot Lukacs. Samega sebe imenuje, da je neomadeževan vitez, v političnem oziru pa bo to najnovejšo ogrsko panamsko afero »očistil« v parlamentu. Tako misli Tisza, cla je prehitel opozicijo in se postavil celi zadevi na čelo. Sklical je tudi odgodeno poslausko zbornico na 25. oktobra in ob icj priliki se misli tudi izjaviti o novi ogrski korupcijski aferi. Njegova namera je popolnoma jasna in zato tudi ni potreba čakati, kako se bo ta seja iztekla. Ako bo prišla opozicija, kot tudi namerava, k tej seji, more spraviti afero le v razgovor v okviru poostrenega poslovnika in v nevarnosti, cla jo Tiszo-va parlamentarna straža ne vrže iz zbornice. Pred dnevnim redom ali pred določitvijo prihodnjega dnevnega reda morejo namreč po določilih poslovnika govoriti največ štirje govorniki in ako se zdi vladni večini primerno, da izbere te štiri govornike iz svoje srede, opozicija sploh ne pride do besede. In ako pride opozicija do besede, saj je vendar še grof Tisza tu. In grof Tisza bo govoril in govoril in fanatično udana delovna stranka mu bo navdušeno pritrjevala ter mu na stroške opozicije in javne morale spletla nov venec slave. Tako se bo rešila cela zadeva svečano po vseh pravilih ogrskega viteštva in grof Tisza ter njegova stranka bosta rešitelja in varuha javne čiste morale. In »publicisti« ga bodo proslavljali v pariškem in londonskem časopisju do skrajnosti.
Stvar pa je vendar mnogo bolj resna, kot da bi se smela ,tako enostavno obravnavati. Grof Tisza in delovna stranka sta najbolj nesposobna faktorja, ki moreta podpirati in ojačiti avstro-ogrski sporazum in s tem stališče monarhije kot velevlasti. Saj je vendar temelj te stranke korupcija in njeno prvo načelo je, da se more Ogrska vladati le potom korupčije, kakor je to pred dnevi na kratko izpovedal neki vladi prijazni publicist, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obrekovanja. Saj je vendar sodno dokazano, da je delovna stranka zmagala pri zadnjih volitvah samo s pomočjo onih žvenketajočih milijonov, ki si jih je takrat vslecl posredovanja Lukacsa pustila izplačati ocl ogrske banke kot protiu slugo za solno pogodbo. In ko jc prišla do vlade, je delala ista večina nemoteno dalje s ko-rupcijami, kot je pričela. Stranka je ra-
»Kua sc uš iz mana pousvetvou; sej jest nism zaupnk vaše stranke. Tu se morš jt posvetvat iz Feldštajuam, Breskvarjam, Mlakarjam in drugem takem mužakarjem. Te jh maja, kar se vulitu am tiče, za ušesem.«
»Penapejd; kua se uš tlela iz mene norca delu. A iz taba res ni mugoče več pameVia beseda guvort!«
;>0 prosm, prosm!«
»Astn, pol pa pušluši, de t um pu-vedu, kar m na src leži. Tu s mende že šlišu, de uja zdej hmal enkat vulitve za u deželn zbor.«
»Sevede sm šlišu; kua pa. je pol? A te vulitve kej jest prosja? Ti se brigi za »jablane, hruške in druge cepč«, vulitve pa pust pr gmah, kokr jh jest pestim, pa t na u treba tku letat naukul, kokr s zdela letu, de še h sap nis mogu pridet. Veš, ti ke s debu, s precej bo-žimu žlaku pudvržen in če se t kej zgu-di, s sam seb prpiš in pa tojem šmen-taneni vulitvam.«
»Luba duša, jest sm že sam tud na tu mislu, al kua čš. Zdej sm enkat u tistmo vuliunmo vrtince in ni nč za pumagat. Debu pa nism sam jest; tud gespud dohtar Taučar ma. precej enga špeha za pukazat. Sevede, gespud dohtar Trillar in gespud prefesar Rajsnar; te dva se že lohka vrteta ket, frtauke in skačeta ukul brez usake škode. Ge-spude dohtar Taučari je že zadnč, kJ je zbejžu iz deželne zbronce, tku srce bou, de sma že mislel: zdej pa zdej u pu nem. No, h sreč ni blu nč hudga. De ni blu nč hudga, se ma pa tud sam
bila tudi po volitvah še vedno denarja, mnogo denarja za noclomestne volitve, za računska poročila svojih članov, za zaupnice komitatev, za časopisje itd., kajti kupila je vse in zanjo je še vedno vse podkupljivo. Solni panama je prvo podjetje te večine, potem je nakup graščine Varpalda, pri katerem so poslanec Ersey in judje Beli, Gredeau napravili izboren dobiček na državne stroške. Aradske volitve grofa Tisze so veljale 800.000 K in so prinesle aradskemu ju-clu Neumannu ogrsko baronstvo. Nazadnje pa je prišla še afera z igralnico na Margaretnem otoku. Lukacs je pričel kupčijo s to igralnico z vednostjo Tisze, a zadnji je moral odreči na višje povelje koncesioniranje. Seveda, en in pol milijona kron, ki jih je dobila volilna blagajna delovne stranke, niso vrnili. Kakor smo že omenili, bodo to zadnjo afero »očiščevali« v parlamentu, boljša in poštouejša bi bila razprava prizadetih strankinih faktorjev precl sodiščem. Temu se paTisza previdno izogiba. Neočiščena pa je tucli še afera srbskega cerkvenega fonda, ki ga je Lukacs v prid volilne blagajne zelo oškodoval, kar je. bilo tudi glavni vzrok tragike patriarha Bogdanoviča. Toda tucli škandal s publicistom Lipscherjem v zadevi »informacij« francoskega in angleškega časopisja ni brez nič. Še precl kratkim je bil Lipscher dobro plačan ljubljenec Lukacsa in Tisze, sedaj pa je ta žid postal naenkrat ničvreden subjekt. Tudi kneza in primasa Cscmocha in druge škofe se sumniči, da so kupili svoja imenovanja z ogromnimi vplačili v strankino blagajno. To je dokaz za to, da Tiszinega zistema nc more podpirati noben še tako visoko stoječ katolik. kajti kdor se postavlja v varstvo tega koruptnega zistema, pada nanj tucli senca njegova. Mi vidimo le korupcijo brez konca. Korupcija vlada po deželi in v parlamentu in zaradi toga tudi dežela in parlament propadata. Ljudstvo pa je oni faktor, ki mora plačevati goljufivo igro ogrskih magnatov in se zato tucli izseljuje. Samo takojšnje nove volitve morejo pomagati. Seveda potem mora Tisza, da pride iz sedanjega panamskega močvirja zmagoslaven, ustvariti nove panamske kupčije. V resnici pravi circulos vitiosus. Neozdravljiva je panamska Ogrska . . .
Državni zbor.
Dunaj, 25. oktobra 1913.
Današnja seja se je zaključila že ob tri četrt na 5 popoldne, in sicer zato primeroma tako kmalu, cla morejo poslanci z nočnimi vlaki domov ob malih počitnicah treh dni, ker se zbornica šele v torek ob 11. dopoldne zopet zbere. Zbornica je prvi teden rešila dve davčni predlogi, v torek reši davek na kipeča vina. Bodoči teclcn sc šele prične pravo delo v zbornici, ker prično razpravljati o takozvanem malem finančnem načrtu. Rusini so clo zdaj nastopali z obstrukcijo, in sicer v obliki dolgih govorov. Zahtevajo, da se izpreme-ni deželni volilni reci v Galiciji. Tudi v današnji 3eji jc rusinski poslanec do tri četrt na 4 govoril. Zbornica nato nadaljuje razpravo o Malikovem nujnem predlogu, ki očita razne nepravilnosti ob volitvah v X. volilnem okraju na
kelnarc ud »Rožce« za zahvalt, kc mu ni tla prnest preči piva, ke je vidla, kuku je raziean. Če b on tekat prec naredil, če tud sam en šluk, pa b blu pu nem; brez špasa b blu pu nem.«
»Tu je že use lohka mugoče; al kua pa morm jest, za tu, če sta vidva z gespudam dohtar Taučarjam tku debela, de vama debelost pr vulitvah napota dela. Česn jejta pa kumis, pa uta hmal shujšala.«
»Tle se na gre za tu. Jest sm še clu rad bi debu; zatu ke men je glih moja debelost tulk naprej pumagala, de sa me začel rešpehterat in de sa mc vulil u deželn zbor. Puglej kulk je žc blu u Iblan tržneh nadzornku, pa nu-bedn ni prlezu du deželnga puslanca. Jest pa prec. Puglej gespuda Plajvajsa; sej on je tud en fleten člouk; tržn nad-zornk je biu tud. Al kumern je holt, kumein, pa ga nisa maral. Sam tista veržinka, ke ja nuč in dan vala pu ustoh, ga tku zdeluje. Jest pa raj na kadim, al pa sam tekat, kedr m ker kasna cigara šenka. In puglej me, kašn sm; kokr pouli, tku sm lepu ukrogu.«
»Usa čast.«
»No viš. Debelost pest ima tori tle pr gmah in pumenma se raj, kuku b mi iz naša debelost ja urecl tku agete-ral, dc b klerekalce kar čist clu fre-menta zrini vn iz cleželnga zbora. Tu m puvej, pa u use dobr. Viš, klerekalci se nred vulitvam razlezeja pu cel dežel kokr lastuke spumlad. Naenkat jh je pousod zaclost in prrejaja shode pu cel dežel in ageteraia, de se use kadi. Mi
Štajerskem. Nujnosti zbornica ni priznala. Minister lleinold je ojstro očital Maliku, ker za svoja sumničenja ni navedel nikakih dokazov. Einspinner brani štajerskega namestnika in očita Maliku, cla so bila njegova izvajanja napačna. Hvali Clar.vja in pravi, da ga grdi Malikovi napadi ne dosežejo. Ma-lik jo Einspinnerju odgovoril, cla smatra pod svojo častjo, da bi se z Ein-spinnerjem pečal. Einspinnerju očita, cla jc zato jezen nanj, ker mu je že. pred leti neiskreno politiko očital. Iz radikalnega Schonererijanca Einspin-nerja je postal vitez Franc .Jožefovega reda. Češki radikalec Prunar vpraša nato predsedujočega viteza Pogačnika, če hoče zbornično predsedstvo vplivati, cla bo podpredsednik Jukel v svojih izjavah previdnejši in če hoče skrbeti, da bo zbornica glecle na svoje pravice in svobodo zavarovana. »Fremdenbl.« je namreč poročal, cla je Jukel v svoji današnji avdienci pri vladarju govoril tudi o razmerah v zbornici in izjavil, da bi parlament le deloval, če bi sklenili odločno nastopiti, nakar je vlada* odgovoril: »Mogoče imate prav.«
Fodpied&ednik vitez Pogačnik
odgovori, cla so poslancc Prunar skli< cuje na časnikarsko notico. Pi*cdsed-stvo o tem ni oficielno obveščeno, zato kot. predsednik ne more zavzeti stališča ne za m tucli ne proti.
idrijske novice.
i Lipsko slavnost so dne 18. t. m.
praznovali tudi na naših šolah. Učenci c. kr. rud. cleškc ljudske šole so se po sv. maši zbrali v šolski telovadnici, nakar jim jc začasni šolski vodja gospod R. Gostiša orisal pomen tega dneva posebno z ozirom na naše mesto, ki jc v Napoleonovih časih moralo mnogo prestati. Slavnosti sta se udeležila tudi c, kr. dvorni svetnik preblagorodni gosp. Billek in c. kr. rudn. svetnik in krajni šolski nadzornik prebl. g. Pirnat.
i Naš shod 12. oktobra je vznemiril zelo tudi prijatelje pri »Zarji«. Poskušajo nekaj zavračevati razna poročila o občinskih gospodarskih zadevah, kakor tudi o šolskih stvareh. Pri tem pa so jo zopet, kakor po navadi, zavozili, ali nalašč, ali iz nevednosti, vedo sami najbolje. »Zarja« piše dobesedno: »Resnico bi povedali, čc bi rekli, da ste de-* lali za uršulinski osmi razred res na vse pretege lc zato, da bi dobil samostan pravico javnosti ter pritegnil potem nase vse tri višje razrede dekliške rud. šolo in da bi vlekle ocl države in rudnika nune mastne podpore. V ta; namen je tudi delala sestra kateheta Os\valda v 50. letu svoje starosti pred dvema lotoma izpit na Dunaju, da bi postala učiteljica v samostanu. To naj zadostuje iz zgodovine boja za osmi razred ljudske šole v Idriji, ker nismo imeli prilike, cla bi povedali to na sho-> clu vam v obraz.« Škoda vendar, da niste prišli s temi budalostmi na shod; gotovo bi potem »Zarje« ne blamirali z dopisovanjem. Koliko je na. tej trditvi resnice in resnobe, spozna vsak iz dejstva, cla je imenovana redovnica še precl izpolnjenim dvajsetim letom svojo starosti imela že zrelostno izpričevalo ljubljanskega učiteljišča, tako-le pred kakimi dvajsetimi leti pa tudi sposob-
pa nckamer naprej na pridema. Dons pr »črnem orle«, jutr u »Mestnmu do-me«, pujutršnem spet, pr »črnem orle« in tku naprej. Ukul iblanskcga grada pa že na pridema več. Viš, in tu je naša nasreča. Ja, če b se mogl mi vozel kar naprej in naprej, ud vasi du vasi. Mi b že kej naredi. Cela krajnska dežela ukul ubrnema.«
»Pa sc vozle; za kua se pa nc? Sej sa ceste za vas glih tku frej, kokr za klerekalce, a ne?«
»Tu je lohka rečen, strjen pa nc. Čc b tli ccla Krajnska clu vulitu skus uzet, tu b se mogl vozet furt in furfc naprej iz enga kraja u druzga, kokr kumedjontari, pa b bli šc ltumi fertik.«
»Pa se vozte, čo ni drgač. En tak vuz kokr ga maja kumedjontari in b u nem lohka spal in jedi in use, ja na kušta Buh ve kulk. Gnarja pa tud mate ket čepin.«
»Sma že mislel na tu. Pr zadn sej našeh zaupnku sm že jest tu naprej pr-nesu in svetvu, de s dejma peslet nardet en tak vuz. Pa misleš, dc je šlu tu skus. Edn je puclpisu, dc da ena krona zraven, ta clruh je udrinu clvcjset vinarju in nazadne, kc sma žc use našo vuditelc skus uzel, je blu nabranga sedem krone pa neki vinarju čez. Prjatu, lak vuz pa kušta ene par taužent kron, pa še ni Buh ve kaj. Viš, jest nism kašn bogatin, ampak jest b dau prec eneh stu krone zraun, sam de b klereknlcem pukazal, clo nisma šc tku ud muh. kokr b s edn mislu.«
nostno izpričevalo, s katerim je bila usposobljena tako-lo Srazrednico voditi, kakor je v Idriji. V skrbeh pa tudi ni bila do svojega 50 leta celo za meščanske šole, za katere je bila izprašana tudi že pred kakimi dvajsetimi leti. Vse te izpite je napravila v Ljubljani in bodo pač veljavni tudi za redovnice, če so za posvetne gospodične. Zdaj pride pa dopisnik »Zarje« ter obžalovaje pove, da mu ni mogoče na klerikalnem shodu take reči razpravljati. Pritegnemo v polni meri, zakaj laži in neumnosti ne spravljamo na naše shode. Pa da nekoliko rešimo »Zarjinega« dopisnika, prisojamo njegove besede nevednosti. Meša še nekoliko pojme o raznih šolah. Katehetova sestra je res pred dvema letoma delala skušnjo, ampak za gospodinjske šole, in sicer na Dunaju, ker v Ljubljani še nc izdajajo takih spričeval, ki ga jc pa potrebovala, da more voditi gospodinjsko šolo, ne pa ljudske šole, zato tudi ni bilo treba iti nobeni učiteljici naše osem-razrednice na Dunaj k skušnji za gospodinjsko šolo. Ali sedaj razumete? Vendar si pa dovolimo glede na precej prezirljivo pisanje »Zarje« o redovnih šolah še to pripomniti: tudi drugod so že nastopali proti redovnim šolam, pa je marsikak tak vnet borilec poslal svojega otroka, če je Čutil na njem, da bi dobra šola utegnila kaj napraviti iz njega, v redovne šole par let, ako je ta njegov otrok imel to srečo, da so se njegovi učitelji na svetni šoli pripravljati za pouk iz listov, kakor je n. pr. »Zarja« in »Slov. Narod«. Zato tudi pri nas dneva ne hvalimo pred nočjo.
i Draginjske doklade je učiteljstvo doseglo tudi samo vsled truda socialnih demokratov. To je pa nekaj čisto novega, na kar bi lahko tudi dopisnik, čc bi na shodu govoril, dobil pošten odgovor. Papir mazati jc lahko, govoriti pa med štirimi stenami in tudi samo 70. ljudem, je pa drugače. Ministrstvo je že večkrat izjavilo, da bo izboljšalo plače učiteljstvu vzporedno z deželo. Ko so dobili oženjeni učitelji ua deželi 25% doklado, dobili so jo tudi naši. Ko je dobilo tudi ncoženjeno učiteljstvo na deželi draginjske doklade, prosiio je tudi idrijsko učiteljstvo za te doklade, in sicer brez vsakega posredovanja kakega soc. demokrata. Ko stvar le ni prišla ua dan, jc poslanec Gostinčar večkrat posredoval, dokler ni dobilo učiteljstvo dotičnih doklad. Ko se je svoj čas učiteljstvu odrekalo naravnost, da bi imelo pravico do enkratnega prispevka, ki ga je dobilo uradništvo. se niso ne liberalci ne socialni demokratje zganili za učiteljstvo. še nasprotno, posmehovati so se premnogi. češ, sedaj pa vidijo, kakšni uradniki 10. razreda so. Naš poslanec Gostinčar pa ni miroval, dokler ni dobil od ministra zagotovila, da dobi učiteljstvo, kar mu gre. Dobilo je tudi, in sicer kakor uradniki 10. razreda. To bi bil zvedel dopisnik — pa tudi še več — toliko, da bi prav nič ne bil pisal o tem v »Zarjo«, ker bi agitiral, če le kaj pošteno zapiše, za S. L. S. Zakaj se vendar niste oglasili mod štirimi stenami Didičeve dvorane? To bi bilo veselje!
i O gospodarskih zadevah se je na
shodu šo dosti stvarno razpravljalo, ker »Zarja« prikrito zagovarja, zakaj ni vse tako, kakor bi moralo biti. SI. Os\vald govori tako, ker pozna obč. »gospodarstvo samo v teoriji, v praksi pa ne.« Ta trditev je kar imenitna. Teorija bi torej še ne bila napačna, ampak praksa so ne sklada ž njo. Saj to ravno ni prav. Poskušamo lepo oboje zediniti, pa bo šlo. Ako tudi naši možje zahtevajo dela, ki niso bila proračunjena, ravnajo popolnoma prav, dokler je v veljavi praksa, da se ne bomo pomenili pri proračunu za dela, ki bodo izvršena in za katera predloži žc tedaj županstvo načrte in troškovnike. Če se tudi drugim napravljajo šele med letom sklenjene zgradbe, ali naj posestniki S. L. S., ki imajo tudi kake potrebe, ravnajo proti praksi županstva. Da ste tako otročji in našim možem prisojate kaj takega! Ko bo pa v splošni veljavi načelo: Pred proračunom se določijo zgradbe prihodnjega leta z žc izdelanimi načrti in proračuni, pomladi precej se začela določena dela izvrševati ter se bodo med letom poleg tega gradile le še stvari, ki so neobhodno potrebne vsled kakih nezgod in podobnih slučajev, in bo to veljalo za vse brez razlike strank, bodo tudi posestniki S. L. S. z drugimi vred radi počakali par mesecev, da se njim koristna zgradba redno odobri in zanjo potrebno pokritje preskrbi. Kar so pa tiče zvišanja doklad ob tako poznem času, smo že povedali svoje mnenje. Nevedneža morda lahko moti čvekanje o kakih remune-racijah, pametnega moža nc bo nikdar, ker ve, da ne zadostuje, ako občinski odbor zviša doklade koncem septembra, marveč ima pri tem besedo, zlasti ker se gre čez 50%, še vlada in deželni odbor, ki že toliko pozna deželo, da ve, kaj je prav. Tudi o tem bi se bili z dopisnikom »Zarje« torej prav lahko pogovorili na shodu.
CARSKI DVOR PRIČAKUJE VESELEGA DOGODKA.
Londonske dvorne kroge je iz Pe-terburga došlo poročilo, da pričakuje carica v Livadiji veselega dogodka, nekoliko presenetilo. Upajo, da povijc carica sina, kar bi rešilo vprašanje o prestolonasledstvu, ker boleha carje-vič Aleksander na kostni tuberkulozi.
Koroške novice.
k K lipskim slavnostim v Celovcn.
V Celovcu smo imeli kar dve lipski slavnosti, eno patriotično in eno vsenem-ško. Patriotično je obhajalo vojaštvo. Na Novem trgu jc prevzvišeni knez in škof krški dr. Baltazar opravil daritev sv. maše. Med svetim opravilom je svi-rala vojaška godba in je vojaštvo oddalo običajne strele iz pušk. Ta slavnost je bila prav dostojna, le da je celovški magistrat v svoji znani netaktnosti razobesil na Novem trgu velikansko frankfurtarico, da se jc v njeni senci vršila patriotična slavnost. Čisto drugo lice jo imela seveda vsenemška slavnost, ki so jo priredila vsa nemško-na-cionalna društva v Celovcu. Program
»Eb, Dolfi; sej za tu ni treba kep-cat nouga vuza. Lej, tista Bahmajerca, ke je mola pu let kinematugraf pud Tibuli, ga je na zima razdrla, tista ru-putija in tud kumedjontarsk vuz ma pa spraulen žez zima pr »Balkanc« na Dunisk cest. Stop, stop gor, pa se pu-men, za kulk de b vam ga uclstupila. Velik b gvišn na pugervala, ke ji je use glih, al gnije vuz u gumazin, al se pa vozja z nim pu dežel puliličn kumed-jontari.«
»Ti, tu je pa res dobra ideja. Al kua pa kojni? Ki čma pa kojne dubit, de b nas hitr putegnil iz kraja u kraj?«
»Iz to skrbjo se t pa res ni treba glave belt. Gespud Turk vam u prou iz srca rad dau na razpulagajne soje kojne, tiste, kc iz nim pugrebe voz. ViŠ in ti kojni sa glih navajen take rči voz t.«
»Pepe, Pepe; pr tojeh dobreh sve-teh je zmeri tulk pelina zraven, dc čluvek use ugreniš.«
»Nč s iz tega na stur. Pelcn jc za jetka dobr in de vaša pulitka trpi na ta hitr jetk, tu je že znana reč in tud sami tu mende že dobr čutte, zatu pa tku brcate ukul sebe in sitnast stresate pu Časupiseh. Seveda vam klerekalci velik ne zamerja, ker veja, kuku ta ref »tuji in de je treba iz taka bu-leznja mt usmilejne.«
»No, no, no; le nekar preveč na gu-vor, de še ti u jetka na padešl Al toj nasvet uma pa upušteval, tu t pa lohka ubluhein. Sam tulk inorma še putrpet, de jest in pa gespud dohtar Taučar izvršema ti a loga, ke sa nama ia naloži naš za u pn ki «
»Kašna naloga?«
»Eh, veš, en besednak inorma sc-staut iz gespud dohtar Taučarjam; en besednak imen, ke j h dejama punavad klerekalcem; sej veš, no: lurnp, falot, črnuh, brezdumuvinc, kuritar, pužc-ruh, in in tku naprej.«
»A še nimate zadost tega blaga?«
»Oh, dost, dost; čez in čez zadost; ampak neprijetn je že za ušesa, če zmeri ena in tista trobma na shodeh. Zatu sma pa na zadnem zaupnem shod sklenil, de se usa te imena skp zbereja in še izpupolneja, pol s j h uma pa gu-vornki med saba razdelel, de u usak soje priimke naprej prnašu, de u bi zanemiu. Zatu sma pa zvulil kar dva vuliuna udbora; edn jc leterarn, ta ma skrbet za ena prmerna in kulker mu-goče velika zbirka priimku — u tem udbore sva midva iz gespud dohtar Taučarjem, ke mama že vaja, pol Turku gespud in pa še ene par drugeli gc-spudu, ke se na taka leteratura zastop-ja. No, in ta druh udbor jc pa agita-cisk, tu je tist, ke u te priimke, kc jh uma mi skp sestaul, pu shodeh na sviti dajau in nam leterarnem udbornkem pumagu du velave spraulat.«
>; Tu je pa pametna ureditu; prou pametna ureditu. Sam enga udbora vam še manka, pa b Šlu use kokr na žnorc.«
»Kašnga pa, Pepe? Dej no puve-dat! Na naša hvaležnast lohka rajtaš za tu.«
»Udbor za pubirajne milodaru za — pugureucc.«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
te slavnosti je bil tako protiavstrijsk, da je vojaška oblast odtegnila svojo godbo in so pri bakljadi po mestu godli neki cigomigovci. Značilno za to prireditev je bilo, da se jo niso smeli udeležiti vete-ranči, č o š, da ima slavlje nemško - nacionalnih d r u -štev druge namene, kakor patriotično veteransko društvo. Zato so se veteranci priklopili vojaški slavnosti. Vsenemški govornik uredrik Lackner je slavil Prusijo, pruske generale, vsenemštvo, ni pa črhnil niti besede, ki bi spominjala na sijajne uspehe avstrijske armade pred sto leti. V istem duhu sta govorila deželni odbornik Honlinger, ki je z deželnim uradnikom Zechnerjem vodil vse priprave, in državni poslanec dr. Som-mer, ki so si ga izposodili od severnih Nemcev. Honlinger je ob koncu slavnosti v »Musiksale« ostentativno povdarjal, da si Nemci ne dajo od nobene oblasti predpisovati, kako naj obhajajo svoje nemške slavnosti. Da nihče ne hi dvomil, da je bila ta slavnost proslava Prusije, vsenemška manifestacija, so zapeli ob koncu »Die Wacht am Rhein«. Čo jo prepeval to nemško bojno pesem, kakor jo imenuje poročilo v »Fr. Stim-men«, tudi deželni glavar baron pl. Ai-chelburg-Labia in drugi od cesarja odlikovani velmožje, sicer ni znano. Znano je le, da se to slavnosti ni udeležil noben častnik, čeravno je v Celovcu že v navadi, da se častniki udeležujejo vseh nemških prireditev, colo »Schul-vereinovih« in »Sudnmrkinih«. Mnogo se je po Celovcu govorilo o tem, da palača deželne vlade ni bila slavnostno razsvetljena, ko je imelo zvečer obhod po mestu vojaštvo, ki jo daljo časa svi-ralo tudi pred palačo deželne vlade. Pač pa jc bila tam drugi večer krasna razsvetljava, ko so priredila bakljado neniško-nacionalna društva, in se jc na balkonu prikazal celo sam g. deželni predsednik, čeravno se nihče za to ni zmenil; prejšnji večer pa je stala pred palačo tisočglava patriotično misleča množica. Ali je to tudi povzročil strah pred vsenemško kliko?
k Einsplelerjeva slavnost se vrši dne 16. novembra v Celovcu v hotelu Trabesinger. Kakor izvemo, nastopita' kot govornika č. gospod profesor dr. Anton Medved iz Maribora, kije znan po celi Sloveniji kot izboren govornik ter državni in deželni poslanec Franc G r a f e n a u e r, ki zna govoriti ljudstvu do srca in ki pozna slovensko koroško ljudsko dušo. Pripravljalni odbor, ki je sestavljen iz vseh slovenskih celovških društev, se bo potrudil, da koroški Slovenci dostojno proslavijo stoletnico Einspielerjevega rojstva. Obetajo udeležencem tudi lepo gledališko predstavo, oglasili se bodo koroški slavčki, narodna slovenska koroška pesem bo gotovo segla k srcu vseh udeležencev. — Na svidenje v Celovcu pri Einspielerjevi slavnosti!
k S pošte. Za ravnatelja novega poštnega ravnateljstva v Celovcu je imenovan poštni svetnik v Inomostu dr. Teodor Svečeny, ki je dolga leta bival kot uradnik levantske pošte v Carigradu. Poslopje nove poštne direkcije je že sezidano. Občinski svetnik Gruber jc v celovškem občinskem svetu predlagal, naj bi se ustanovila v poslopju nove direkcije tudi radiotele-grafska postaja.
k Umrl je v Celovcu 74 let stari vrtnar in hišni posestnik Rudolf Krop-fitseh.
Izseljenimi škandal.
V dosedanji preiskavi glede na izj seljeniški škandal so dognali veliko slučajev, da niso agentje kanadske družbe vabili le izseljencev, marveč tudi osebe, ki so bile vojaščine podvržene. Dognali so pa tucli, da je število avstrijskih izseljencev, ki so se izselili leta 1913., še bolj poskočilo čez Bremen in Hamburg, kakor pa čez Antvverpen. Severno nemški Lloyd in Hamburg Amerika Line nista hotela ugoditi avstrijski vladi, da bi ne prevažali čez morje tistih avstrijskih izseljencev, ki šc niso vojakov doslužili. Dognali so tudi, da je glavni zastopnik severno-neniskih paroplovnili družb baron VVeichs-Glon, dokler jo šc služil v ministrstvu, samolastno, ne da bi bil o tem takratnega trgovinskega ministra dr. Weiskirchnerja obvestil, pospeševal izseljevanje v južno Ameriko. Izkrat-ka: Tako Kanadčani kakor družbe naše zaveznice Nemčije so vozilo vojaščini podvržene osebe v Ameriko, in sicer so nemške družbe prepeljale več takih izseljencev, kakor Kanadčani, ki so samo 9 mesecev imeli v Avstriji dovo-ljenjo za svoje agenture. Zelo sumljivo jc zato. zakaj da sc jo slovensko liberalno časopisje tako hudo izpostavilo za nemške paroplovnc družbe, ki so ve-
liko vrsto let ravno to počenjalo, kar je delala skozi 9 mesecev kanadska družba. Ne trdimo, da je bilo slovensko liberalno časopisje podkupljeno, a zelo sumljiva je pa le pisarijo slovenskega liberalnega časopisja.
štajerske novice.
š Celje. Isdor hoče poznati liberalno baharijo, na; prečita v totedenskem »Narodnem Listu« poročilo o štajerskem deželnem zboru. Če kdo ne čila drugih listov, mora misliti, da je ur. Kukovec v deželnem zboru igral prvo violino. »Njegov govor o novem deželnem posojilu je vzbudil občno pozornost.« V istini jc označil VVastian ta govor kot klaverni »Schwanengesang«. »Za pletarsko šolo pri Sv. Barbari v Halozah se jo posrečilo edinemu našemu poslancu dr. Kukovcu doseči letno deželno podporo.« V istini jc podporo predlagal vele posest-, n i k K 1 a m m t c r, i ,n kakor i z v e« m o, je cela zbornica g 1 a s o -v a 1 a za p o d p o r o. Dr. Kukovec nI zinil niti besedice. Svoj dolgočasni govor o meščanskih šolah imenuje dr. Kukovec »obširen in lep govor« ter se hvali, »da je sijajno zafrkoval mark borskega Wastiana«. Res, tako sijajno, da je mod splošnim krohotanjem zbornice W a s t i a n dr. Kukovcu zaklical: Requiescat in pace! Slovenski jioslanci so pustili dr. Ku-kovca poi.olnoma pri miru, kljub temu toži v »Narodnem Listu«, da so mu »naši klerikalci« najbolj nasprotovali. Pač ni bilo treba, kajti dr. Kukovec se s svojim nastopom sam ubija.
š Celjski »Narodni List« ponavlja staro laž, da večina denarja »Slov. Straže« gre za časnike in volilne stroške. Z lažnjivci se boriti, je brezuspešno. Liberalna samohvala, da Ciril-Me-todova družba tako lepo skrbi za slovenske šole, zelo smrdi, kajti vsi vemo, da je še za edino slovensko šolo, ki jo je vzdrževala ?ia Koroškem, naprtila večino stroškov »Slovenski Straži«. Slovenstvo je na Koroškem najbolj ogroženo in za Koroško se liberalci najmanj brigajo.
š Žalec. Jutri, v nedeljo, imamo dvojni teater. Dopoldne nastopi dr. Kukovec, popoldne »Rokovnjači«. Obilo sreče!
š Denarja jim manjka. Siidmarka
razglaša v graških nemških listih: Posojila za zasebnike se iščejo. Društvo Sudmark, ki hoče na Spodnjem Štajerskem zopet uvesti par novih naseljencev, a samo ni v stanu razpolagati z večjimi sredstvi, išče za svoje »Volks-g^iosse« posojila v visočini po 5000 do 10.000 K. Denar bo popolnoma varno (do 70 odstotkov posestne vrednosti) za liranilničnimi dolgovi zemljeknjižno naložen. Dopise na Siidmarko. — Iz teh oklicev je razvidno, da Stidmarki in njenim lutrovskim Švabom ne gre posebno briljantno. Švabski naseljenci so navadno vsi veliki reveži. V št. Ilju n. pr. rabijo nekemu Hemplu mesec za inesecom živilo in premičnino. Mož dolguje že več let, davek in obresti. —-Enako sc godi tudi raznim Fišereder-jem, Kornhauslom i. dr. Torej samo protestantizem in samo nemštvo tudi nobenega človeka ne obogati.
š Cestnega roparja prijeli. Komij Rudolf Rabada, rojen leta 1882. v Brnu na Moravskem, je dne 23. oktobra v Št, Juriju ob Pesnici čakal na grajskega oskrbnika Tavčerja pri gostilni Bračko in ga je hotel oropati. Rabada je videl, da ima Tavčer mnogo denarja pri sebi in se je hotel Tavčerja lotiti. Orožništvo je Rabado prijelo in ga izročilo sodniji.
š Osebne vesti. Č. g. novomašnik Anton Plevnik je imenovan za kaplana v Zreče pri Konjicah. — Finančni minister je imenoval kontrolorja jetniš-»lico okrožne sodnije v Celju g. Oskarja Friča za kontrolorja v 9. činovnem razredu.
Š Dr. Kukovca, predsednika Narodne stranke, v četrtek, dne 16. oktobra, zjutraj, ko se je šlo za zboljšanje učiteljskih plač, ni bilo v štajerski deželni zbornici.
š Nesrečna smrt. Mariborskega mesarja J. F rit za je v četrtek, dno 23. t. mes. zvečer udaril njegov konj s kopitom tako nesrečno v trebuh, da jo po nasledkih dno 24. oktobra umrl. Udarec konjskega kopati je bil tako močan, da mu je močno oškodoval trebuh, jetra, pljuča in sploh vso drobovino. Trebuh mu je močno zatekel in je po groznih bolečinah včeraj, 24. t. mes., umrl.
š Mariborski perutninarji. V sredo, dne 22. oktobra je imel mariborski mestni svet sejo, v kateri sc je novemu nemškemu državnozborskemu divjaku VVastianu glede na njegovo postopanje glede »National-Verbanda« izreklo zaupanje. To je bilo nekako vsakdanje. Več špasa je bilo, ko se jc šlo za to.
kdo bodi mestni delegat pri sestanku perutninarjev dne 26. t. m. v Mariboru. Ur. Orosel jc predlagal farbarja Zint-hauerja, znanega Ilavličekovega konkurenta. Ta pa se je branil te časti, češ, da ni perutninar. In ko so tudi drugi mestni očetje izjavili, da nimajo kokoši in se ne razumejo na nje, je ko-nečno vendar Zinthauscr sprejel vele-važni mandat. In mariborsko nemštvo je zopet rešeno.
š Duhovniške vesti iz Lavantlnske škofije. Umrl je pri Sv. Trojici v Slov. gor. vlč g. Anton Kocuvan, bivši lem-baški župnik, star 73 let. Bival je zadnjo dobo pri svoji sestri v Slov. goricah. Pogreb je bil v četrtek, dne 23. t. m. predpoldne. N. v m. p.! — V Gradec k usmiljenim bratom je šel zdravja iskat vlč. g. Anton Ribar, župnik pri Št. Vidu pri Planini, duhovni svetnik, član okraj, zastopa itd. Začela mu je gniti kost v nogi. Priporoča se duhovnim sobratom v molitev. — Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Ivan Bosi-na od Št. Jurija v Slov. goricah na Sladko goro pri Šmarju, Ivan Hribar iz Sladke gore v Št. Jurij v Slov. goricah, Marko Škofič iz Zreč pri Konjicah v Kozje in Ivan Vedečnik iz Kozjega v Vitanje.
š Železniška zveza Ptuj—Rogatec.
Nemški listi poročajo, da je komisija, ki ima določiti postaje za to novo železnico, dne 13. oktobra dokončala svoje delo. Proga bo baje dolga okroglo 35 kilometrov (Ptuj—Rogatec). Kljub tej kratki progi, pa ni dovolj denarja na razpolago, cla bi sc zamogla železnica v kratkem času pozidati/Manjkajo milijoni in milijoni! Sicer pa se govori, da si niti Ornig ne želi uresničenja te železnice, ker bi ta proga pomenila ravno toliko kot železnica Poljčane— Konjice.
š Osebna vest. Pisarniški predstojnik mariborske okrajne sodnije Matevž Ivanuša je imenovan za pisarniškega nadpredstojnika.
š Avtoinobilna zveza Maribor—Št. Lenart— Sv. Trojica—Radgona. Naš mariborski poročevalec jc izvedel, da se je ustanovil nek konsorcij, ki hoče udejstviti avtomobilno zvezo med Mariborom in Radgono čez Št. Lenart in Sv. Trojico v Slovenskih goricah. Začasno bo vozil avtomobil že s 1. januarjem 1914.
š Uspeh avtomobilov. Družba, ki je upjeljala avtomobilno zvezo med Celjem in Ljubljano, ima baje 46 odstotkov dobička pri svojih akcijah. — Tudi proga Brežice—Kozje—Grobelno, soditi po sedanjih uspehih, se bo krasno izplačala. Družba Sauer-Werke je zadovoljna.
š Kuga - slinovka v graški mestni klavnici. Te dni se je prišlo na sled več slučajem slinovke v graški mestni klavnici, posebno pri svinjah. Izdano so odslej zopet posebno stroge veteri-narne odredbe na graškem živinskem sejmu. Radi tcgia se priporoča slovenskim živinorejcem, da za nekaj časa opuste pošiljanje živine na graški sejem. Živina bodisi goveda ali svinje, katere se ne morejo na sejmu prodati, se morajo glasom veljavnih določil tekom treh dni zaklati. Meso te po sili zaklane živine se odda takozvani »Frei-bank«, kjer se meso proda za vsako ceno. Torej, živinorejci, pozor!
š Težka nezgoda kolesarja. Iz Zidanega mosta poročajo: Nadpremikač Avgust Vehovc se je peljal v ponedeljek dopoldne s kolesom skozi Račico. Prašič, ki je letal po cesti, je pritekel v kolo in Vehovc je strmoglavil na cesto. Počila mu je črepinja in obležal je nezavesten. Najbrže nc bo okreval. Vehovc je oženjen in ima več nepreskrbljenih otrok.
š Po nedolžnem osumljen. Sodar Deutschman v Strassu je baje izpričal, da on njegovi umrli ženi ni dal strupa. Deutschmana spustijo na prosto.
š Poročil se je v Mariboru poročnik Luclovik S t r upi z gdč. Doro R e n n u.
š Huzar — samomorilec. V sreelo, dne 22. t. m. dopoldne so našli železniški prožni delavci med postajama Radgona in Gornja Radgona na progi Spiel-feld—Ljutomer mrtvega razmesarjenega huzar j a Balogha. Kakor se jc do-zjnalo, se je huzar v samomorilnem namenu vlegel na progo, kjer ga je tudi doletela zaželjena smrt.
NEMŠKI CESAR GOST AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Nemški cesar Viljem je obiskal prestolonaslednika nadvojvodo Franc Ferdinanda v Konopištu. Jutri obišče našega cesarja v Schonbrunnu. Dne 24. t. m. je bil cesar Viljem s prestolonaslednikom na lovu na fazane. Cesar Viljem je sam 1180 fazanov ustrelil; vseh fazanov so ustrelili 3300
KRUPPOV ŠKANDAL.
V Berolinu stojita pred sodiščem uslužbenca tvrdke Krupp, kralja topov. Obdoižena sta, da sta podkupovala pruske vojake, da so jima izdajali stvari, ki so sc jima važne zdele. Brandt je popival s podčastniki, jim posojal denar, jim dajal darila, da so mu povedali, kar je hotel vedeti.. To je v razpravi že sam priznal. Drugi obtoženec Eccius je bil včeraj zaslišan. Izpovedal je, da se je moral pred vsem pečati z vojnim materialom v inozemstvu; za berolinski urad, ki so mu ga leta 1907. podredili, se ni skoraj nič zanimal, ker ni imel za to časa. Izpovedal jc, da Brandtu ni naročil, kako naj svoje poizvedbe izvede. Jasno se mu je zdelo, da Brandt vojakom ne sme dajati daril.
BOJ ZA MONGOLSKO.
»Times« poročajo 23. t. m. iz Pe-kina: Ruski poslanik in kitajski zunanji minister sla že malone dokončala pogajanja, ki tičejo Mongolske.
Dnevne novice.
-I- Liberalni učitelji gredo na boj prof S, L. S. V »Narodu« se poživlja liberalno učiteljstv:;, da naj gre vse do zadnjega moža v najljutejši boj proti S. L. S. »Klerikalne suahovlade bo konec, če stori jri prihodnjih dežciuo-'.bnrskih. volitvah vsak svojo dolžnost. V čem obstojaj ta iMžnost, ve vsakdo sam! Zato le vsi neustrašeno na cloto med ljudstvo! Izgubiti nimamo ničesar drugega, kakor klerikalne okova in verige ki nas tlačijo k tlom!« Kot d'<-kaz, kakšne so te »verige«, navajajo slučaje, Grmeli, Čirovnik, Petrič in Schmeidek. Ravno !i slučaji pa kažejj, kako je liberalno učiteljstvo. Kaj ]e uganjal Grmek, je znano, Petričev go-rostasni račun za selitev iz Rudnika v šiško, Schmeidekovo tožarjenje skrajnim šolskim svetom — to so vse slučaji, ki so škodili ugledu učiteljskega stanu. Učiteljstvo le sebi stori uslugo, ako take ljudi odstrani iz vrst svojih voditeljev. Ali so liberalni učitelji že pozabili na ljubeznjivosti poročevalca o učiteljstvu poslanca Višnikarja v deželnem zboru takrat, ko so liberalci razpolagali z večino v deželnem zboru? Učitelji naj le pričakujejo pomoči od liberalcev — potem boclo pošteno osle-parjeni.
-t Deželnozborske volitve na Vipavskem. Iz Vipave nam pišejo: Neki dopisun, ki pa je Vipavcem dobro znan, drznil se jc v »Slovenskem Narodu« napadati našega zaslužnega g. posl. Perhavca. Dasiravno ni vredno, cla bi. človek na tako neslane napade odgovarjal, vendar naj nam bo dovoljeno na tem mestu, povedati zasluge gospoda poslanca Perhavca, katere si je pridobil, odkar jc bil izvoljen za posl. našega okraja: Za časa njegovega delovanja se jc izvršila melioracija Vipavskih planin, katera je stala 60.000 kron. Dalje je tucli njegova zasluga, da.so se začeli v Vipavski dolini urejevati hudourniki, in tucli reka Vipava se bo začela v kratkem času regulirati. Da pa gospod Perhavc ni skrbel samo za vipavski okraj, naj pogleda dopisnik poročilo deželnega odbora kranjskega, v katerem je navedeno, cla se je za časa njegovega poslanstva zgradila cesta Žiri—Rovte, katere stroški znašajo 221.000 lv. Gradili so se tudi razni vodovodi in kapnice: Črni vrh, Orc-hovca, Gočc, Podkraj, Griže itd. Za časa njegovega županovanja si gradi gasil. društvo v Vipavi svoj lastni gasilni dom, kar je tucli njegova zasluga. Sicer bi pa lahko navedli clopisunu »Slovenskega Naroda« še veliko zaslug, katere si jc gospod Perhavc pridobil za časa svojega poslanstva. Pokažite nam, liberalci, kaj ste vi storili v času vašega županovanja? Da, storili ste veliko, ali vsak sam zase in nc v korist ljudstva. Da pa dopisnik nc bo mogel trditi, da liberalci niso ničesar storili, naj mu bo povedano, cla sc je za časa liberalne nadvlade sezidala c. kr. sodnija, ocl katere vleče oseba, ki je z dopisnikom v političnem sorodstvu, na leto 4000 kron, katere bi lahko občina za ljudske potrebe porabila. Sicer bi moralo biti dopisniku, ki pa mora imeti jako plitvo pamet, znano, cla se jc ravno gospod poslanec Perhavc, v katerega se dopisnik zaletuje, najbolj trudil, da hi občina stavbo sezidala, da pa je njegov predlog propadel, zahvaliti se jc v prvi vrsti tedanjemu liberalnemu županu, kateremu je bil njegov lastni žep več, kakor pa občinske koristi. Da pa se ni zgradila toliko potrebna železnica po Vipavski dolini, je tucli zasluga zgoraj omenjenega gospoda, ker, kakor hitro bi začela železnica teči, bi začeli tucli njegovi dohodki rapidno padati. Sicer se bo pa dopisnik dne 6. decembra lahko prepričal o zaslugah našega go-
spoda poslanca, ko bo ogromna masa volilcev z glasovnico v roki izkazala zaupanje svojemu delavnemu in za blagor ljudstva vnetemu poslancu.
-t- Pristno liberalno! Liberalci, ki vedno godejo staro pesem, da jc dežela Kranjska na kantu in da so deželne blagajne kranjske prazne, so ocl dne do dne bolj sitni in vsiljivi, kjer se gre za deželne podpore. Tudi liberalna gasilna društva hočejo biti deležna deželnih dobrot. Zvedeli pa smo za par slučajev, kako liberalci nepristranost deželnega odbora plačujejo: s posmehom in zaničevanjem. Neko društvo v kamniškem in neko v črnomaljskem političnem okraju ste dobili dež. podpori, čeravno je vodstvo obeh društev v liberalnih, oziroma napol v nemških rokah. Ko sta bili podpori izplačani, ste liberalni društvi izjavili: Samo cla imamo podporo! Deželni gasilski zvezi ne pristopimo; deželnemu odboru sc pa tudi ne damo kontrolirati! — Obe društvi ste še učlanjeni pri liberalni gasilski zvezi, ki je sklenila naj se vsakemu vrata pokažejo, ki bi hotel v imenu deželnega odbora poslovanje društva in društvo samo revidirati. Ta dva slučaja sta značilna za liberalne manire! Kadar prosijo za podpore, so dobri, pošteni in pobožni — če ni drugače, vzamejo celo rožni venec v roke — ko pa podporo dobijo, pa pokažejo zopet svoje liberalne kremplje. Ali ne bi bilo umestno, cla bi deželni oclbor svojo kontrolo in revizijsko pravico nad podpiranimi gasilnimi društvi si s primernim reverzom zagotovil?!
-f- Volilci mest, bodite čuječil »Slovenski Narod« spoštuje one od cesarja potrjene zakone, ki veljajo za Bosno, noče pa spoštovati teh, ki veljajo za Kranjsko. Volilno pravico v skupini mest in trgov imajo tisti posestniki, ki imajo pravico voliti v mestih pri občinskih volitvah v prvem in drugem razredu, in sicer če le količkaj davka plačujejo v dotični mestni občini. »Slovenski Narod« pa debelo tiskano razglaša pouk, cla naj se po vseh mestih in trgih izreklamirajo vsi volilci iz vasi, ki spadajo k mestni ali tržki skupini. »Slovenski Narod« dobro ve, da ni nobeno okrajno glavarstvo tako nevedno, da bi takemu nepostavnemu izreklanii-ranju ustreglo. Najbrž hoče ie dati mestnim in trškim županom migljaj, cla naj kmečkih volilcev ne devajo v volilni imenik. Zato je treba od naše strani vse pozornosti in poskrbeti pra-.vočasno za to, da bodo volilni imeniki po mestih in trgih pravilno sestavljeni in kmečki volilci vreklamirani.
+ Zavezniki med seboj. Pri »Danu« so hudi, ker jih je soc. dem. »Zarja« proglasila za največje bedake na svetu in pravijo, »da je tega že dobre tri mesece.« No tega ni tako dolgo — »Zarja« je dotične stavke priobčila dne 7. avgusta t. 1. čc pa hočejo biti »Danovci« po vsej sili še starejši bedaki, je to njihova privatna stvar in sc mi ž njimi popolnoma strinjamo.
+ G. prol. Ivan Steklasa nam poroča iz Zagreba, »da se ni nakanil pri bodočih deželnozborskih volitvah niti kandidirati, niti se mešati v kakšno volilno borbo v šentruperškem okraju.«
-f Svetnica, ki »Narod« bere. Liberalci imajo zopet snovo voditeljico. Njihova zvestoba je jako omahljiva. Svoji bravurni voditeljici, ki jc tako zmagoslavno vodila njihove čete par mesecev do deželnega zbora, so dali slovo in so se v volilni borbi spomnili, cla so pravzaprav po večini vendar še slovenska stranka. Izbrali so si torej slovensko junakinjo, s katero napolnjujejo sedaj lačne predale svojih listov. Poročevalec »Slov. Naroda« je zato stalno za petami nove liberalne generalice kot njen pobočni adjutant. Vse, kar gene-ralica stori, zvesto poroča slovenski inteligenci v »Narodu« in »Danu«. Ta teden smo čitali, da jo je intervival poročevalec na nekem notranjskem kolodvoru in je takoj poročal, »da jo kupila vse slovenske dnevnike«, torej tudi »Narod« in »Dan« — vodiška Jo-hanca, najnovejši ideal narodno-napredne stranke. To je dobro, cla imajo sedaj liberalci svetnico za voditeljico. Svetnica, ki »Narod« in »Dan« bere, je gotovo čisto nekaj posebnega in ni čuda, če ima potem toliko opravka s — telečjo krvjo in cclo s svinjsko krvjo. Prva voditeljica je liberalcem samo krvave klobase izdelovala, ta jim pa kar poti frišno telečjo kri. V znamenju svoje telečje krvi gredo sedaj liberalci lahko v volilni boj. Johanca je torej vendar dobila vlogo in prostor za svojo slavo. V našem listu ga ni dobila. Mi smo Johanco v »Slovencu« takoj odslovili in povedali jasno, da je sleparica. S tem je bila za nas odpravljena in če ljubljanske liberalne gospo no bero »Slovenca« ter so drle gledat Johanco v Vodice, ne moremo pomagat. Vestno smo zabeležili tudi dejstvo, da je duhovnik bil tisti, ki ie razkrinkal
Johanco, na kak način si povzroča kr-vavenje. Tako konstatiranje je nam zadoščalo, in nismo in nimamo nc časa no voljo, tratiti za tako žensko kaj več papirja, ker imamo naš prostor za koristnejše in pametnejše stvari. Liberalno časopisje pa je zopet pograbilo ono, kar smo mi zavrgli. In sedaj se sveti na čelu liberalnih čet Johanca z Vodic. In morda jo celo razstavijo, da bo s telečjo krvjo — kazala trpljenje liberalcev na Kranjskem. Posebne koristi pa nova voditeljica Johanca z Vodic za liberalce kljub vsemu »Narodovemu« naporu ne bo. Neki liberalec je včeraj, ko je bral komunikeje »Narodovega« uredništva o Johanci iz Vodic, globoko vzdihnil: Na Štajerskem imajo »Bau-ernschreck«, naše liberalno časopisje pa — Johanco z Vodic.
+ Prestavljeni so gospodje: Janezi D e ž m a n iz Gojzda nad Kamnikom kot kaplan v Knežak; Mih. Perčič iz Knežaka v Soro; Leopold Podlo-gar iz Sore na Gojzd; Ivan Lovšin iz Vojskega kot kurat v Trnje.
—• S pošte. Poštni adjunkt Vinko Ržen je imenovan za poštarja v Moravčah; poštni aspirant Vekoslav Pušpan je imenovan za poštnega oficianta v Pulju, za poštne oficiantke so imenovane poštne aspirantke, in sicer: Eve-lina Sla vina za Pazili, Nežka Ilof bauer za Brioni, Jožica Kavčič za Cerknico, Marija Škrlj za Idrijo in Mihaela Horvat za Ziri. Poštnemu ekspedientU Frančišku Zagorcu je podeljen poštni urad v Beli cerkvi, poštar Ivan Zam-perlo je premeščen iz Tolmina v Radovljico. Poštna adjunktka Virginija Re* sar je premeščena iz Poreča v Trst. Premeščeni so poštni oficiantje, in sicer: Frančišek Javor iz Ljubljane v Radovljico, Henrik Paulovich iz Tržiča na Goriškem v Trst in Henrik Besednjak iz Pulja k poštnemu uradu Trst S. Premeščene so poštne oficiantke: Marija Schrey iz Pazina v Gorico, Katinka Žarh iz Radovljico v Ljubljano ter Vida Razpotec iz Vodnjana in Rezka Tičar iz Rovinja v Trst. — Začasno je upokojena poštna adjunktka Emilija Godina.
—	Dražba posestev Leonharda Del Linz. V torek dopoldne dne 28. oktobra t. 1. se vrši pri sodniji v Senožečah dražba posestev Leonharda Del Linz iz Razdrtega. Cenilna vrednost posestev Ji.iaša 87.892 K, najmanjši ponudek pa 58.594 K.
—	Zadnje poročilo o shodu Kmečke zveze v št. Vidu glede kandidature deželnega poslanca z- našo kmečko skupino je v toliko netočno, da se kandidat proglasi definitivno še le po sporazumu z volilci idrijskega okraja, ki se pa še niso odločili. To v vednost volil-cem.
Nova nvtomobilna zveza. Iz Šentjerneja: Vendar enkrat: Dne 30. oktobra boclo poskusna vožnja z avtomobilom Krško—Novo mesto, oziroma Brežice. Škoda, da ni poletelo že pred tremi meseci iz svojega gnezda.
—	V Trnovem na Notranjskem sc vrši v nedeljo, dne 20. t. m., občni zbor obeh podružnic »Slovenske Straže« ob 3. uri popoldne v društveni čitalni sobi z običajnim dnevnim reclom! Upamo, da se občnega zbora vsi naši veljaki udeleže ter dokažejo, da pojmijo vzvišeni smoter tega društva! Vabimo iskreno vse naši ljudi. Odbor. — Isti dan sc vrši shod obrtnikov za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem tucli v dvorani katol. slov. izobraževalnega društva. Pri tej priliki sc namerava ustanoviti obrtna zadruga za ves davčni in sodni okraj. Pripravljalni oclbor vabi k obilni udeležbi.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Raymbaultownu, Mich., je umrl rojak Martin Bačar. Rojen jc bil v Pristavi pri Novem mostu. Star jc bil 42 let. Zapušča ženo in štiri otroke.
—	Nov Slovenski dom v Ameriki. Slovenski dom grade v Ročk Springs, Wyo.
—	Poroke med ameriški Slovenci.
V Elyju se je poročil rojak Jakob Če-pclnik, rodom iz Iške vasi, z gospodično Rozi Škufca. — V Yalc, Kans., sc jo poročil Franc Dolinar z gdčno Antonijo Kolar in rojak Filip Podolnik z gdčno Frančiško Terpin. — Poročil so je v Loydellu, Pa'., rojak A. Ciber z gospodično 11. Rozina. — Poročila sta so na VVillardu, Wis. rojak Ignac Bankše in gdčna Josipina Jordan.
—	Srebrno poroko jo praznoval te dni g. Franc Cerar, tovarnar slamnikov v Stobu.
80 kg težko bučo jo pridelal na okrajnem vrtu g. Jožef Vrhovnik, okr. vrtnar \ Črnomlju.
X. tečaj za knjigovodstvo v škofjl Loki, ki ga priredi tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, so bo začel v ponedeljek, dno 3. novembra ter so bo vršil v mali dvorani društvenega doma v Škofji Loki. Otvoritev jo nastavljena na ločno pol 8. uro zvečer, nakar sc bo ta-
koj začelo s poukom. Ker je že priglašenih 23 udeležencev, sc bo moglo ozirati na nadaljne prijave le izjemoma in so tc nasloviti na g. Franc Babiča, krojaškega mojstra v škofji Loki ali pa pisarno zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22,
-!• Volilno gibanje. Bivši deželni poslanec Ciril Pire hočo iti v penzijon. Boji se, tla ne bi pri prihodnjih volitvah pogorel. Sedaj iščejo kandidata liberalci v škof j i Loki.
—	Umrl j c dne 24. t. m. oskrbnik gruščine dr. Konrada Bertsche v Poga-nici pri Novem mestu, g. Schneider.
—	Smrt vsled padca. Prctečeni te-*deu je neko popoldne peljal Janez Pro-
sen iz Čirtič svojemu bratu voz stelje, in sicer iz št. Jurija čez Primskovo. Bil je nekoliko pijan. Za njipi je pa privo-zil posestnik Janez Bitenc iz Ilinj, kateremu se je hotel pri nekem gozdu Prosen s svojo vprego umakniti. Pri tem so se pa zarila leva kolesa voza v mehko zemljo, vsled česar se jc voz nagnil ter je Prosena vrglo na tla. Ob 11. uri ponoči so prinesli ponesrečenca domov. Vsled poškodbe je bruhal kri in je drugi dan dopoldne že umrl, ker si je razbil pri padcu lobanjo.
—	Nevaren potepuh. V hišo posestnika Franceta Drolc v Špitaliču jc nedavno prišel okoli 20 let stari neznanec ter zahteval od navzočih domačih otrok, ki so bili sami doma, kruha, ki mu ga je tudi dala starejša 10 let stara hčerka. Ker pa tujec lc ni maral oditi, je šla klicat soseda. A potepuh sc za soseda ni zmenil, temveč je odstranil pokrov pri peči, vzel lonec s kavo ter jo izpil. Ko ga je zaradi tega sosed stavil na odgovor, je šel neznanec iz veže, oborožil sc s krampom in grozilno nastopil proti sosedu. Ko je šel pa sosed po puško, je potepuh izginil v gozdu. Ni dvoma, da je neznanec iskal priložnosti, izvršiti tatvino.
—	Ogenj. Iz Zagorja na Krasu se nam piše: Snoči ob pol onajstih je izbruhnil požar. Pogorela je Andrejoze-A'a liiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Iliša je blizu župnišča in je bila velika nevarnost, da se ogenj ne razširi. K sreči ni bilo burje. Živino so rešili, zgorela je v hlevu lc ena krava. Posestnik je zavarovan, škoda je pa veliko večja. Kdo jc zažgal, se ne ve. To je letos tukaj že drugi požar.
—	Nov odvetnik v Kranju. S 1. januarjem 1914 se naseli v Kranju nov odvetnik, in sicer dr. Beno Sobothy, odvetniški koncipient v pisarni dr. Josipa Furlana v Ljubljani.
—	Novice iz Save ob južni žel. V cestni odbor jc bil izvoljen g. Marko Dernovšek, župan, pristaš S. L. S. — Župnišče je dobilo novo cementarno zarezano streho. Tudi stara šola se prenavlja, in obenem pripravlja velika društvena soba. — Letina je pri nas hvala Bogu dobra, samo ajda je obrodila slabo.
—	Poizkusno streljanje zemlje. V svrho rigolanja vinogradov priredi avstrijsko državno vinarsko društvo v pondeljek, dno 10. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v vinogradu grmske-kme-tijske šole v Cerovcih pri Novem mestu ter v sredo, dne 12. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v vinogradu »Pod-bric«, ki leži v kat. obč. Podraga in jc last kmetijskega društva v Vipavi. Poizkuse bo pojasnjeval deželni strokovni učitelj Rudolf Ždolšek. Deželni odbor vabi vinogradnike, da se udeleže teh demonstracij v obilnem številu.
—	Živinski in letni semenj v Za-gorju ob Savi bode dne 3. novembra kakor druga leta.
—	Španski sleparji zopet na deln. Znano je, da so mnogi ljudje že prejeli s Španskega razna pisma, v katerih prosi kak »ubog jetnik« denarne pomoči več tisoč kru i, da se odkupi iz ječe. Za plačilo obljubujejo ti »jetniki« navadno kake skrite zaklade. Zadnje čase pošilja nekdo pisma iz Barcelone, v katerih pravi, da je v ječi zaradi ban-kerota in da potrebuje 9500 frankov odkupnine. Ako bi hotel kdo potovali na Špansko in plačati zanj omenjeno vsoto, je pripravjlen odstopiti tretjino od vsote 800.000 frankov, ki jo ima deponirano v nekom kovčku na nekem inozemskem kolodvoru. Svarimo občinstvo pred takimi pismi, ki so lc zvijačne limanice španskih sleparjev, kakor jc žo pokazala izkušnja.
—	General Lipovščak poveljnik divizije. Bivši šef generalnega štaba v Sarajevu in pozneje brigadir v Zagrebu, je imenovan za poveljnika 2. pehotne divizije.
—	Izpremembra poštnih okrajev. Vas Praproče, ki je spadala prej k poštnemu uradu Brezje, spada odslej k poštnemu uradu v Podnartu.
—	Izgubil se je pretočeno nedeljo na Brezjah filetni deček, močan, rdeč. Ime mu je Vinko. Kdor ga najde, naj naznani Županstvu v Predoslje pri Kranju. kjer dobi primerno nagrado.
—	Ogenj v Krtini. V petek, 24. t. m. popoldne je bil ogenj v Krtini. Pogorela jo pri Gašperniku hiša, hlev, štipa, svinjak in del kozolca. Škoda jc velika, ker so pogoreli skoro vsi letošnji pridelki, na duri pa še trka zima. Pri tej prilki moramo posebej omenjati dob-sko požarno brambo. Zakaj je ni bilo blizu? Marsikaj bi so bilo dalo še oteti, Čc bi bila požarna hramba na mostu. In taka požarna hramba se jezi, če ji deželni odbor n c d a p o d p o-r c. Zapomni si, dobska požarna hramba, da deželni odbor le vrednim deli i u lenuhe podi. Zapomnili si bomo pa to požarno brambo tudi mi in ji pozimi, če bo zopet zahtevala za »šlavlie«, pokazali vrata. Sicer moramo pa konstatirati, da se je g. Ivo Dctela trudil, da bi bil spravil ljudi skupaj, pa kaj, čc jih ni. Čast mu zato. Kje pa je bil gospod načelnik? Vsem ljudem pa ki niso udarjeni s slepoto, naj tu slučaj odpre oči in jim pove, kakšna je liberalne požarne hrambe ljubezen do bližnjega.
—	Povožen. Dno 23. t. m. sta se peljala v Globevniku koncipient Rcžek Toča in njegov hlapec na komisijo. Na novomeškem mostu pa sta povozila znanega novomeškega delavca O h o r-s t a r. Poškodvan je zelo težko. Odpeljali so ga v bolnišnico, pa bo težko okreval, ker ima notranje poškodbe.
OGRSKA OPOZICIJA SE NE UDELEŽI OTVORITVENE SEJE.
Neodvisna stranka je sklenila, di sc današnje otvoritveno seje ogrskega državnega zbora ne udeleži.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
Portugalska vlada jc ukazala aretirati bivšega portugalskega ministra Coutinlia, o katerem sodijo, da namerava Portugalsko zapustiti.
ANGLIJA NE ODSTOPI NEMČIJI SAN-SIBARJA.
Poučeni berolinski politični krogi izjavljajo, da ne odgovarja resnici londonsko poročilo, da namerava Anglija Nemčiji Sansibar odstopiti.
ANGLIJA PROTI ITALIJI.
Italijanska skupina, ki namerava graditi v Adaliji železnice, je ustanovila otomansko akcijsko družbo z glavnico sto milijonov frankov, ki so jo vpisali v turškem stavbnem ministrstvu in plačali predpisano pristojbino. Ker so pa Turki gotove obveznosti angleški družbi železnice Smirna Ajdin obljubili, je angleško j)oslaništvo, kakor se ču-je, pri porti protestiralo proti italijanski predkonccsiji za zgradbo železnice iz Adalije v notranjo deželo.
U fiežeinoziiorske volitve.
»Zakon v varstvo volilne in zboro-valne svobode« in »Poduk za letošnje deželnozborske volitve« sta tiskana. Dobita se v tajništvu Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Poslopje »Ljudske posojilnice«, II. nadstropje.
Obe brošuri sta silno važni za vsakega našega zaupnika in agitatorja. Tolmačita postopanje pri agitaciji in vse podrobnosti, da se volitve po predpisanem zakonu izvrše.
Zaupnikil Agitatorjil Na delo za častno zmago Slov. Ljndske Stranke! Sezite po knjigah »Poročilo deželnega odbora« in »Dejanja govore«, kjer Je popisano ogromno delo in velike zasluge Slovenske Ljudske Stranke« za našo deželo in naše ljudstvo! Brošuri se dobita v »Katoliški Bukvami« ali pa v tajništvu Slov. Ljudske Stranke v Ljubljani. Poročilo deželnega odbora stane 68 vin. Brošura »Dejanja govore« stane 80 vin.
Z BALKANA.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstro-Ogrsko se prično bodoči teden in sicer jih uvode srbski poslanik na Dunaju. Posebnega delegata odpošlje Srbija nej D',#iaj pozneje.
Moratorij v Srbiji se glede na menice podaljša do 1. aprila; za ostala plačila se vredi prehodna doba z od-rodbami.
Sporazum med Srbijo in Črno goro. Po belgrajskih poročilih sta se Srbija in Črna gora popolnoma sporazumeli o razdelitvi osvobojenega ozemlja, Črna gora dobi Plevljc, zahodni dol Djakovice ostane srbski.
Srbsko umikanje iz Albanije. Albanska korespondenca poroča, da, že Srbi dva do tri dni več ne prodirajo in da so iz Albanije pomikajo. Uradno poročajo iz Belgrada, da jutri ne bo nobenega srbskega vojaka več na albanskem ozemlju. Srbski vojni minister namerava vladi demobilizacljo večjega dela okupacijsko armade predlagati. Tekom prihodnjega meseca se iz-
vrši demobilizacija obmejnih kontingentov.
Turško-bolgarske zveze ni. Vladni »Jeun Ture« formolno demontira poročilo »Temps« iz Sofije, da sta sklenili Bolgarija in Turčijo zvezo.
Turško-grška pogajanja bodo, kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Carigrada, v sredo ugodno zaključena. Ker se je Turčija izjavila, da sc glede otočja podvrže sklepom velesil, drugih spornih točk pa sedaj ni, je mir med Turčijo in Grško gotova stvar.
Pomnožitev grške vojne mornarice. V Atenah zdaj oficiezno priznavajo, da namerava Grška kupiti nov dreadnought, da obdrži na morju nadvlado proti Turčiji. Kupiti misli čilen-sko vojno ladjo »Almirante Cohran«.
NEREDNOSTI V FRANCOSKI MORNARICI.
»Matia« poroča, da so se ob vaji brodovja, ki mu je admiral De Majol-les poveljeval, pojavile velike nerodnosti. Več oklopnic je med vožnjo izgubilo verige, s katerim so sidra priklenjena. Pet velikih križaric je zdaj brez sider. Valovi so zagnali na morje neko križarico in so le z velikim naporom preprečili, da ni križarica zadela v neko špansko vojno ladjo. Najznačilnejše jc pa, ker v toulonskem arsenalu nimajo verig v rezervi in bo več časa trajalo, da nove verige nabavijo.
PRAVOSLAVNA CERKVENA SINODA V KARLOVCU.
Dne 23. t. m. je v Karlovcu zborovala grško-srbska vzhodno-pravoslav-na sinoda škofov. Predsedoval ji je administrator škof Gruič. Sinoda se je. pečala s položajem, ki je nastal, ker jo izginil patriarh Bogdanovič. Sinoda je izdala edikt, ki Bogdaifoviča poziva, da naj se 6 mesecih vrne nazaj, ker se. sicer naprosi vlada, da skliče kongres, ki bo novega patriarha izvolil.
Primorske vesli.
p Regulacija cest v Trstu. Svoje-časno je bil tržaški občinski svet sklenil kupiti hišo št, 855 2 ob trgu »Dclla Fabbra«, da bi jo podrl v svrho razširjenja dohoda iz ulice Carducci na Gol-donijev trg. Iliša bo stala 270.000 kron, in sedaj je prispela cesarska sankcija, ki dovoljuje nakup hiše.
p Predavanje o astronomiji. V ponedeljek in torek bo znani astronom in ravnatelj zvozdaruc v Firenci, profesor p. Gvidon Alfani (redovnik), postregel Tržačanom z dvoma predavanjema o astronomiji. Govoriti prične v dvorani Fenice ob 8. zvečer. Alfani je v Trstu znan gost in priljubljen predavatelj-strokovnjak.
p Boj knežje rodbine za milijone. Svoj čas se je naš list obširneje bavil z zadevo rodovine knezov Vidovičev v Dalmaciji, katerim je bila beneška republika nekoč podarila velika posestva in dala mnogo predpravic, ki jim je pa vse vzela avstrijska vlada, ko je prišla Dalmacija pod Avstrijo. Vido-viči so kajpada protestirali proti postopanju vlade in so zahtevali, naj jih erar odškoduje. Uslišani pa le niso bili nikoli. Dne 22. oktobra pa se je vršila v Zadru razprava, pri kateri je zahteval knez Bonaventura v imenu vseh Vidovičev le 6 milijonov odškodnine; finančna prokuratura ni protestirala, vsled česar pristoji sedaj državi, da ukrene, kar se jej zdi umestno.
p Kajn pred poroto. Od porote v Trstu je bil obsojen na sedem let težke ječe 22 letni težak Miha Erbis, ki je bil 25. junija po prepiru v krčmi — o čemer smo svoj čas poročali — zavrat-no zaklal svojega brata Antona, Oba brata sta bila pijanca in nepridiprava, ki sta mučila celo lastne stariše. Porotniki niso potrdili vprašanja glede umora, ampak so spoznali Erbisov zločin samo za uboj.
p Zaprisega pomorskih aspiran-tov. V nedeljo, dne 26. t, ni., ob 10. uri dopoldne bo pristanski admiral plem. Clmelarz v Pulju po slovesni službi božji na krovu artiljerijske učne ladje zaprisegel novo imenovane pomorske aspirante in jih upotil v dolžnosti službe.
p Zveza brivcev v Gorici. Dne 21.
t, m. so sklenili brivci v Gorici ustanoviti svojo strokovno zvezo. Pri zborovanju so redigirali in odobrili statute svoje zveze in izvolili v odbor petero članov, ki imajo nalogo izposlovati priznanje zveze ob oblasti in potrditev pravil.
p Popadljivi psi. S Pirana poročajo, da so morali zadnjih deset mesecev s Piranščine prepeljati sedem oseb na Pasteurjev zavod na Dunaj, ker so jih ugriznili stekline sumljivi psi. Ena teh oseb jc umrla. Dne 21 .t . m. je bil v Portorose zopot ugriznjen neki deček.
p Hidroplani v Opatiji. Dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne sta srečno prispela v luko opatijsko dva hidroplana avstrijske vojne mornarice. Vodila sta jih častnika Voseček in Rus. Priletela sta iz Fulja Čez Lošinj in Cres. Do Lošinja sta rabila 40 minut, do Cresa 45 minut in do Opatije 50 minut.
p Velikanski divji maček. V okolici Pazina je ustrelil neki lovec velikanskega divjega mačka. Sam rep mu je bil dolg celih 40 cm. Divje mačke so v naših krajih že zelo redko. Mačka so poslali v Trst, da ga nagačijo.
Ljubljanske novice.
lj Jutri v nedeljo 26. oktobra ob 10. uri dopoldne vabimo somišljenike S. L. S, da pridejo na shod S. L. S. v veliko dvorano »Uniona«, kjer govore deželni glavar dr. Ivan šusteršič, drž. poslanec Fran Povše in dež. odbornik dr. Evgen Lampe. Vhod skozi Frančiškansko ulico.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu je predavanje jutri, v nedeljo, ob pol 6. uri zvečer. Predaval bode ravnatelj kM.-šk. pisarne preč. gosp. Vikt. Steska. Predmet bo zelo zanimiv. Dobro došli tudi novi člani!
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 28. oktobra 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani.
lj Kako je z mestnimi posojili? Proti proračunu mestne občine ljubljanske sta se pritožila Ivan Kregar in naš urednik Ivan Štefe. Zlasti sta grajala, da je mestna občina ocl deželnega zbora in odbora dovoljena posojila porabila v druge namene, kakor je bilo to postavno določeno. Ko jc deželni odbor zahteval pojasnila, kako je s temi posojili in kako so se porabila, je župan dr. Tavčar — tako smo vsaj pri deželnem odboru zvedeli — obljubil, da bo takoj po počitnicah predložil mestnemu občinskemu svetu natančen izkaz, kako so se posamezna posojila po-rabila. Zagotavljal je pa tudi, da bo prosil ji r i deželnem zboru, n a j s c drugačna poraba posojil naknadno o d o b r i. (!!) —< Vse to sc do dajtf.es še ni zgodilo, čeravno so počitnice potekle že pred več ko dvema mesecema. Morajo biti vendar čudne stvari pri porabi teh posojil, najbrže take, kakor pri ubožnih podporah, ker sicer bi vendar moral gospod župan svojo obljubo izpolniti, lj Osebne vesti s pošte. Matija Meden, c. kr. poštni asistent v Ljubljani, jc imenovan za c. kr. poštnega oficiala, lj Gosp. Ignacij Borštnik se je danes ob % na 6. zvečer pripeljal iz Zagreba v Ljubljano.
lj Odlikovanje. Nadvojvodinja Marija Jožefa je podelila grofici Rozi Barbo v Ljubljani red zvezdnega križa.
lj Iz ljubljanske prisilne delavnice sta pobegnila prisiljenca Peter Mayer, 221etni delavec iz Sv. Tomaža v celovškem okraju, in 501otni cigan Josip Se-ger, pristojesi v Sv. Martin pri Beljaku. Zadnji je bržkone jiobegnil k ciganski tolpi, ki se je te dni klatila v okolici Ilirske Bistrice.
lj Koncert v hotelu Tivoli. Jutri v nedeljo popoldne bo od pol 4. do pol 7. ure v hotelu Tivoli koncert, katerega prirede godbeniki bivše Slov. Filharmonije pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Černya. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
lj Gospod K. Čamernik trgovec s kolesi je, kakor čujemo, prodal svojo trgovino g. Wolfu za dvajset tisoč kron.
lj Vojaška godba igra jutri od pol 12. ure do pol 1. ure popldjie v Zvezdi.
lj Prol. Jensen se je danes mudil v Ljubljani.
lj Umrl je včeraj strojni inženir g. Viljem Pelikan, nadzornik družbe ;:a preiskovanje parnih kotlov na Dunaju, v starosti 60 let. R. I. p.!
lj Areiovana je bila Marija Repan-šek, delavka iz Marhovega, ki se je žc dalje časa brez dela klatila po Večni poti za Rožnikom. Prijeta je bila na Viču v Agnolijevi krčmi.
Težka doba pridobivanja zob.
Svežo, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim daje mati redno lahko zavžitno in redilno Scottovo ribjeoljnato emulzijo. Njena raba ima pri malih še prav posebno vrednost, ker ugodno vpliva za časa pridobivanja zob. Kakor znano so mnogi otroci v tem času skrajno nadležni, povzroča jim seveda te bolečine prodiranje zob in jim ne da pokoja. Kdor se hoče temu izogniti, naj se posluži Scottove ribjeoljnate emulzije, ki se je ob takih prilikah že desetletja dobro obnesla. Ona vsebuje v zelo lahko pre-nesljivi obliki za pridobivanje zob potrebne tvorbene snovi, pripomore mlademu telesu do nove moči in omogoči rast zdravih zob.	9
Cona oiijtmulni utekleniri 8 K Ml v Tinti ne v VM>h loknrnnli Kdor poslie 50 v v /nnmi.fth mi brott A- l)owno, O. ni. l>. H, llninj VI). in nc pkliruji. iin tu tuiopla, no ]>r,»li„ za j?ojk. 1 »teki. p;i!oit: lekarn".
lj Umrl jc Marko Novak, delavec, star 18 let.
lj Izlet na šmarno goro priredi
jutri s pol 12. vlakom kongregacija mož in mladeničev v Križankih.
lj Visoki gostje. Kralj, visokost Emanuel princ Orleanski, vojvoda Von-domski, je dospel včeraj s svojo soprogo, vojvodinjo Vendomsko, roj. belgijsko princezinjo, in spremstvom iz Mi-ramara v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Slon«. Visoki gostje so se danes opoldne odpeljali z brzovlaltom proti Gradcu.
lj športni klub »01ympia«. Tem potom se še enkrat opozarja, da so ustanovni občni zbor imenovanega društva ne bo vršil jutri, dne 26. oktobra 1913, ker se je ustanovitev društva za sedaj opustila iz razlogov, ki so pojasnjeni v včerajšnji notici pod tem naslovom.
lj Nogometna tekma Ilirija I. : Ilirija II. V nedeljo si bosta stali prvič nasproti prvo in drugo moštvo Ilirijo. Ker je poleti največ treniralo ravno prvo in drugo moštvo in obe moštvi ravno na lepo premišljeno kombinacijo največjo vlogo polagati, bode vsled toga tekma gotovo najzanimivejša med domačimi moštvi. Tekma se vrši na klubovem igrišču in so prične točno ob . 3. uri popoldne. Vstopnina tO vin. lj Zopet žepna tatvina na trgu. Danes dopoldne je bil trg prav živahen in je prišla delat kupčijo tudi žepna tatica, 30 letna prodajalka tkanin Ivana Riter-jeva, rodom iz Hrvatskega, ki je začasno nastanjena na Predovičevem selu. Hodila je prav rada na trg in so jo imeli tržni organi osumljeno, da nima pravih namenov. Ko je prišla danes zopet na sadni trg, se je pomešala med ženske, ne vedoč, da ji sledi oko tržnega redarja. Tudi neki ženski, ki je bila svoj čas na trgu že okradena, se je zdelo Riterjeve vodenje sumljivo, ter je istotako sledila vsem njenim kretnjam. Nenadoma šine Riterjeve roka v žep neke kupovalke, ter izvleče iz nje denarnico, v kateri je imela do 23 K denarja. Ta je seveda takoj priskočil k opazovalki in jo prijel. V tem je v gnječi zašumelo in ko je tatica zaslutila, da se tiče to nje, je neopazovano izpustila denarnico v oškodovančino torbico, kar ji pa seveda ni nič pomagalo. Poklicali so policijskega stražnika, ki jo je aretoval.
lj Oglas deželne prisilne delavnice jc bil pomotoma objavljen v včerajšnji številki »Slovenca« mesto pravilno, kot je bilo naročeno, v petek, dne 31. okt.
lj Voziček je bil ukraden Iv. Flor-jaučič, prodajalki zelenjave na Vodnikovem trgu, vreden 30 K.
Razne stvari.
Obnovitev katolicizma na Francoskem. O prerojenju katolicizma piše neki socialistični list: »Katoliški pisatelji so dandanes mojstri med pisatelji »Les catholiques des Beaux-Arts« društvo katoliških umetnikov, ki je organiziralo skoro vso umetniško mladino, šteje čez 1000 članov. Na čelu stoje skoraj vsi znamenitejši umetniki slikarsko, godbene, stavbne in kiparske stroke. Na pariški »Ecoli Normale Su-pericure«, kjer se izobražujejo profesorji za liceje in vseučilišča in ki sestoji iz modroslovne i:\ prirodoslovne fakultete, je sedaj 40 slušateljov (skoraj tretjina), ki so katoličanje iz prepričanja. »Das Bulletin des professeurs catholiques do 1'Universite«, ustanovljen pred štirimi leti, šteje 407 vseuči-liških profesorjev, ki svoje katoličan-stvo javno priznavajo. Na licejih, t. j. gimnazijah, ue nahajamo več privržencev Voltairovih, ne jakobincev, in na licejih po večjih mestih, zlasti v Parizu, ni nič nenavadnega, cla je večina dijakov katoliškega mišlje.ija. Pravniške fakultete imajo že davno katoliško večino, in na zdravniških fakultetah uživajo katoliki velik ugled.« Tudi na francoskem »zora puca«.
Usoda slavnega moža. Preteklo nedeljo je umrl v Parizu v 85. letu svojega življenja Charles Tellier, ki mu jo človeštvo dolžno hvalo, ker je izumel novo metodo, po kateri se obvarujejo živila, zlast? meso, z umetnim hlajenjem. Dasi je s svojim izumom obogatil mnogo ljudi, je sam živci siromašno in jo umrl v bedi. Ironija usode jc hotela, da mu je prišlo po pošti 1000 frankov ravno — dan pred smrtjo. Teh 1000 frankov ,e prišlo iz Argentinijc, ki jc najbolj oDugatela od njegovega izuma in kjer so tudi vsled tega nabirali pri-
spevke za revnega izumitelja. Nabrali so bili celo — 100.000 frankov, ali blagajnik je vso vsoto — poneveril, tako da je za lajnega ostalo le šc 1000 frankov, a še od tega ni ničesar več imel.
Nerednosti pri pošti. Zadeva poštarja Rešetke 111 njegove ženo, ki sta pri svojem poslovanju zagrešila velike nerednosti, postaja zelo zapletena. Poštno ravnateljstvo v Zadru raziskuje zadevo in preiskava je dognala pone-verjenj do 80.000 K že sedaj. Zaprli so tudi par računskih uradnikov.
Strašen požar na Ogrskem. V Stari Lublavi je 24. t. m. zgorelo 30 hiš. Požar sta povzročila dva dečka, ki sta sc z vžigalicami igrala. Dečka sta izginila. Boje se, da sta zgorela.
2,800.000 frankov poneveril je borzni agent Girion v Lyonu, ki je pobegnil.
Šukri paša odhaja iz ujetništva. Branitelj Odrina, general Šukri paša, ki je bil dosedaj v Sofiji v ujetništvu, je včeraj iz Sofije odpotoval v Carigrad.
Vitez častne legije — hotelski tat.
V Parizu je vzbudila veliko zanimanja aretacija hotelskega tatu, ki ga je policija zaman zasledovala celih 25 let. Aretiranec jo neki Mariot Thaust, ki je povzročil najdrznejše vlome v najuglednejših hotelih po celem svetu, pri čemur si jc pridobil velike vsote denarja in dragocenosti. Thaust jc bil ocl leta 1895. oženjen ter je imel v nekom pariškem predmestju zelo elegantno vilo. Bil je vitez častne legije, član večih uglednih klubov ter je sploh osebno užival velik ugled. Cenijo, da je za svoje- življenje porabil mesečno 3000 clo 4000 frankov. Njegova družina, žena in pet otrok v starosti od 7 do 17 let, ni imela o njegovem podjetju nobenega pojma. Svojo pogostno odsotnost je opravičeval s trgovskimi potovanji. Zadnje čase pa je prišel pri policiji na sum kot hotelski tat in te dni so ga aretirali v nekem velikem hotelu v bližini pariškega severnega kolodvora. Thaust se je v hotelu nastanil pod imenom Ralle iz Lucana. Kriminalni uradniki so ga namreč presenetili v trenutku, ko se je v črni triko-obleki in z gumičevlji plazil po hodniku, hotela V njegovi posesti so našli vlomilsko orodje izborno kakovosti. Ko je videl, da je zasačen, je hotel izvršiti samoumor, kar pa so pravočasno preprečili.
Zadnje vesli.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 25. oktobra. V današnji seji ogrskega državnega zbora, katere se opozicija ni udeležila, je ministrski predsednik Tisza izjavil z ozirom na afero igralnice, da je Lukaszova vlada od gospodov, ki bi hoteli ustanoviti igralnico,- dobila 1,400.000 kron za strankine namene. Ko je on, Tisza, nastopil vlado, je takoj rekel, cla je neumestno dati koncesijo za tako igralnico, da jo tudi dala ne bo in da naj se denar vrne. Viteški čut mu brani količkaj dotikati se pri tem Lukaszo-vih interesov. Končno je Tisza dejal, da opozicija za vsako ceno hoče škandalov.
PROSLAVA BITKE PRI LIPSKEM NA DUNAJU.
Dunaj, 25. oktobra. Katoliško nemško dijaštvo je danes pred Schvvarzen-bergovim spomenikom priredilo veliko slavnost v spomin bitke pri Lipskem. Na Sclnvarzenbergov in Radeckijev spomenik je dijaštvo položilo vence.
SHOD POLJAKOV.
Amsterdam, 25. oktobra. >TeIegraph« poroča, da se bo 1. novembra t. 1. v Win-terswijku vršil kongres Poljakov s Poren-ščine in Vestfalske. Obravnavala se bodo v prvi vrsti prosvetna in gospodarska vprašanja. Shoda se udeleži več govornikov s Poznanjskega. Vstop je dovoljen samo povabljencem, oziroma k drugi seji tudi članom političnih organizacij,
NOVI KARDINALI.
Rim, 25. oktobra. »Italia« piše, da bo sv. oče Pij X. ob zaključku Kon-stantinovih slavnosti sklical konsisto-rij, v katerem bo imenoval več novih kardinalov, mecl drugimi dominikanca Nemca Kaiserja. Dominikanci žc od leta 1905. niso zastopani v svetem kolegiju.
NEMŠKI ARHITEKTI PROTI SAMOVOLJI CESARJA VILJEMA.
Berolin, 25. oktobra. Pri natečaju načrtov za novo uradno poslopje nem-
škega veleposlaništva v Washingtonu je zmagal in clobil prvo nagrado nemški arhitekt Rudolf Moerich. Cesar Viljem pa se ni oziral na izid natečaja, marveč je pod roko poveril stavbo svojemu tajnemu višjemu stavbnemu svetniku von Ihne, ki se natečaja ni bil udeležil, ampak le osebno svoej načrte predložil cesarju. Zveza nemških arhitektov sedaj dela na to, cla bi državni zbor ne dovolil denarja za navedeno palačo.
PORTUGALSKI UPOR — DELO ANARHISTOV.
London, 25. oktobra. »Daily Tele-graphu« poročajo iz Madrida, cla ni verjetno, cla bi bili zadnji upor na Portugalskem povzročili monarliisti, ki so skoro vsi zaprti ali pa pod strogim nadzorstvom. Ta upor je pripisati anarhistom, kateri hočejo, da pride namesto sedanja vlade skrajno radikalen kabinet. Dotičui izveditelj angleškega lista trdi, da bi se kralj Manuel, če bi bil zrel za svojo vlogo, lahko v 24 urah polastil prestola. Največja ovira zoper vpostavljcnje monarhije da jo baš kralj Manuel sam, vsled česar da hočejo mnogi anarhisti ponuditi prestol nekemu angleškemu princu, da napravijo tako konec neprestanim anarhičnim pojavom v deželi.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Belgrad, 25. oktobra. Nacionalistična srbska »Zastava« piše o odnošajih med Avstrijo in Srbijo ter pravi: Monarhija je v albanskem vprašanju končno napram Srbiji dosti dobro postopala, a Srbiji je treba sedaj, da se nasloni na monarhijo, ker more monarhija vedno tudi preko volje Srbije izvesti svoje želje.
ADRESA SRBSKE SKUPŠČINE KRALJU PETRU.
Belgrad, 25. oktobra. Povodom pre-stolnega govora kralja Petra je skupščina sklenila odgovoriti kralju z adreso, ki jo bo danes ali pa v ponedeljek izročila posebna parlamentarna deputacija kralju Petru.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 25. oktobra. Skupščina bo prekinila za par dni svoje delo. Sklicala se bo ponovno na novo zasedanje, ki bo trajalo več mesecev.
ZOPETNA KONFERENCA POSLANIKOV V LONDONU.
London, 25. oktobra. V diplomatičnih krogih so za to, da bi se zopet v Londonu sestala konferenca poslanikov, a skoro gotovo se to ne zgodi.
NOV BALKANSKI BLOK IN TROZVEZA.
Peterburg, 25. oktobra. Neki ruski listi širijo senzacijonelno vest, da velja obisk cesarja Viljema v Konopištu pridružitvi novega balkanskega bloka trozvezi. Ta blok da bi tvorile: Bulgarija, Rumunija, Turčija in Albanija, Merodajni politični krogi sodijo, da je vest o taki novi balkanski zvezi vsaj mnogo prezgodnja, ker samostojne Albanije še ni, Rumunija pa da se še ni odločila, kam se v bodoče nasloni, čeprav se baje pogaja z Bulgarijo, da bi si zavarovala hrbet v slučaju zapletljajev — na severu. Tudi bi trozveza nikakor kar meni nič tebi nič ne sprejela novega bloka v svoje okrilje, ker bi se s tem porušilo evropsko ravnotežje in nastopila nevarnost evropske vojne.
GENERAL SAVOV ZAPOVEDAL NAPADE 29. JUNIJA.
Sojifa, 25. oktobra. Glasilo socialistov »Narod« objavlja celotno besedilo dveh brzojavk generala Savova z clne 28. in 30. junija; ti dve brzojavki ukazujeta splošen napad na celi makedonski fronti in navajata razloge za tako napad brez formalne vojno napovedi. Razlogi so: odgovoriti je treba na napade srbskih čet, povzdigniti duha bulgarske vojske, rusko politiko je treba prisiliti, da pospeši rešitev spornih vprašanj, Srbe in Grke pa prisiliti, da bodo popustljivejši. Bulgarska diplomacija, naj bi na ta način dobila trdnejšo oporo za svojo zahteve. Iz obeh brzojavk se da sklepati, da general Sa-vov ni mislil, da sc bo vsled teh napadov začela formalno vojska.
BULGARI.
Soiija, 25. oktobra. Bulgarske čete so zasedle Xantay.
BULGARSKE VSTAŠKE TOLPE V ALBANIJI.
Belgrad, 25. oktobra. Listi poročajo, da so sc v Albaniji pojavile bulgarske vstaške tolpe, da organizirajo bulgarsko-albanski revolucijonarni odbor.
PROSLAVA OSVOBOJENJA SKOPLJA.
Belgrad, 25. oktobra. Jutri se bo na svečan način proslavila obletnica osvobo-jenja Skoplja. Slavlja sc bo udeležil tudi prestolonaslednik Aleksander.
OROŽNIKA USTRELJENA.
Radgona, 25. oktobra. V Lendovi na Prekmurskem sta bila orožnika Hadosi in Bcrtalan pri patroliranju od ncznancev ustreljena.
NOVA PUCCINIJEVA OPERA.
Dunaj, 25. oktobra. Nova Puccini-jeva opera »Deklica iz zlatega zapada« je doživela na dunajski dvorni operi popolen uspeh. Skladba jo bogata na lepotah in ofektih tor je žela mnogo priznanja od strani občinstva.
OČE IN HČI MORILA LJUDI.
Madrid, 25. oktobra. Višje sodišče jt obsodilo bivšega kapitana Sancheza na smrt, njegovo hčer Marijo Lujizo pa v dosmrtno ječo. Obsojena sta umorila več oseb, katere je Sanchezova hči Marija Lujiza zvabila k sebi v hišo.
KOLERA.
Budimpešta, 25. oktobra. Predvčerajšnjim so ugotovili nov slučaj kolere v Tardosu, velika županija Komornska.
VSAK DAN NOVE NESREČE V RUD-NIK1H.
Tsinidad (Coloredo), 25. oktobra. Vsled eksplozije v rudniku jo 326 delavcev podsutih v rudniku, kjer divja požar.
IZLAND1JA AVTONOMNA.
Milanski »Corriere della Sera« prinaša poročilo iz Kodanja, cla je kronski svet rešil spor, ki je delj časa trajat med Danskim in Izlandijo zaradi pre-osnove izlandske ustave. Izlandska bo še odslej v vseh zadevah, ki se tičejo notranjih stvari otoka, sama zase. Nova ustava Izlandska jc zanimiva tudi zavoljo tega. ker dovoljuje tudi ženskam splošno volilno pravico.
ROMUNSKA DRŽAVNA BILANCA SIJAJNA.
Državni sklepni račun za leto 1913 izkazuje 100,406.309 levov (frankov) prebitka na korist državo. Vkljub mobilizaciji in ž njo združeni zakasneli žetvi izkazuje mesec september za 12,084.000 levov več državnih dohod-kov nego isti mesec lanskega leta.
ALBANSKO OROŽNIŠTVO.
Iz Haaga poročajo, da je vlada določila za organizatorja albanskega orožnišlva artilerijskega polkovnika Weera ir. majorja infanterije Tliom-sona.
STAVKA MORNARJEV V BENETKAH.
Vse mornariško osobje »Narodne družbe«, ki jo podpira država, je nastopilo stavko, ker mu niso povišali plač. Parnik »Nil« ni mogel odpluti v Aleksandri j o.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniku iz Vipave: Vašega dopisa o sodnih razmerah na Vipavskem zaenkrat ne moremo priobčiti. Podobne pritožbe, smo dobili tudi že od drugih oseb z Vipavskega. Kor navajate konkretne slučaje in priče, smo odstopili dopis našemu parlamentarnemu zastopstvu, da potrebno ukrene. Tudi pride po vaših informacijah ta zadeva na razgovor na sestanku zaupnikov, ki se skliče še pred deželnozborskin: zasedanjem na Vipovskem.
■ . 1 ■ ■ ■ - ■ ■
1111! A Al 11	ic osta"e slejkoprej
Mil IV III	nedosežen v presene-
lllllilllh	ceneni naravnem har-
■ ■IlUlUUlJ	vanju las in brade. Dobi
""	se v svetli, rujavi in
Od Bergmaira & Co.,	č™' barvi, steklenica po
TfiSin nh Tahi	K 2-50 v lekarnah, dro-
lesia OD (	gerijah in parfumerijah.
Ovratnike Mino
priporoča Josipina PodRrajšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se Izvršc točno. — £?
^^	iti modno blago za ro«-
Ld|,/NJ / l	»podo IU ro8]>« dobo z.a-
rj 1A I 1 f I	sobnlki najboljo iz prvo-
*	vrstno izvozni' hičo 230i
= Prokop Skorkovsky & sin =
fiaMPeLecMo)
Velika i*bcra. — Vnorm nn zahtevo tranlo. Na želje damo napraviti moške obleko tukaj.
V tem znamenju bodeš zmagali Ta »lika imi tudi ilovtnske napise.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Spreobrnitev li krSCnnstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa, nitka pri Lnksn Rubra. Anpeli se prikažejo in strašijo pognnsko bojevnike. Cesar Knnstontiii porazi Maksencijn.
Šolski mladini prlporočlflvo.	3222
Predstavo traja 2 uri. Vsak dan od 1-3, 3 - 5 5-7,7-9,9-11. V nedeljo tudi ob 10';? zjutraj.
7 dni 1
Cene: K 1-00, I GO, 130, 1-—, —■'dO.
7 dni!
GLASBA.
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. Dvajset pesmi v čast svetnikom. Za mešani zbor zložil Stanislav Premrl, stolni regenschori in ravnatelj cecili-janske šole v Ljubljani.
Part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izdaja te zbirke je vzbudila v cerkvenoglasbenih krogih splošno pozornost. Prvič, ker je teh napevov zelo primanjkovalo, drugič pa, ker se odlikujejo po izvirnem slogu in zanimivi harmonizaciji. Skladatelj je krenil popolnoma samostojno pot in smer tako, d'i so ti napevi v vsakem oziru origi-
nalni in nenavadni.
Večinoma so
zloženi tistim svetnikom in svetnicam na čast, katere naše ljudstvo posebno goreče časti. — Kaj laskavo so zbirko ocenili naši najodličnejši skladatelji, kakor: Foerstcr, Gerbič in dr. lvimovec ter jo cerkvenim zborom najtopleje priporočili.
To najnovejše Premrlovo delo je posvečeno spominu smrti slovečcga Gr. Riharja, ki je bil tudi duhovnik-orga-nist v ljubljanski stolnici. — Dne 24. julija t. 1. je minulo 50 let, odkar , je Rihar umrl. — Njegovo življenje, delo-vanje in smrt sta opisala nadučitelja Bakuša in Levičnik. Prvi v knjižici »Slovensko petje v pretekli dobi«, dru-pa v treh številkah »Dom in Sveta« iela 1896.. povodom odkritja Riharjeve spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Polhovem gradcu.
Zeio umestno bi bilo torej, da bi si to zbirko nabavili vsi slovenski cerkveni zboii, kakor sploh vsi prijatelji cerkvene glasbe. Z gojitvijo in proizvajanjem teh mojstrskih napevov bi se še posebno spominjali petdesetletnice smrti moža, ki si jc kot prvi slovenski skladatelj na polju cerkvene in svetne ulasbe pridobil nevenljivih zaslug.
Ni moči dosli opozarjati na škou-ljivc posledice, ki lahko nastanejo z zanemarjenjem zob, tega tako važnega in neulrpljivega pomočka prebavljanja. Dr. Ellof Forberg iz Stokholma opozarja na to, da je pri njegovih preiskavah 73 % na bolezni caries obolelih oseb, dobilo to hudo bolezen zaradi slabega negovanja zob. Rednega čiščenja zob po vsaki jedi in predno gremo spat s kakim staropreizkušenim in priznanim čistilom za zobe, kakor je Sar-gov Kalodont, ni moči dosti priporočati.
Skoro večina ljudi je suženj lastnih prebavnih organov. Kdor trpi na slabem odvajanju, naj se posluži zanesljivega in milega odvajalnega sredstva, znamenite Franc Jožefove grenčice, ki .snaži želodec in črevo brez bolečin in se zelo lahko zauživa. Ker je pristna Frane Jožefova grenčica izredno bogata na žvepleno kislih soleh, se priporoča posebno v takih slučajih, kjer je potrebno bolniku dovajati manjše množine tekočin. Dr. Lo\v, ustanovitelj enako sc glasečega dunajskega sanatorija. piše: »Z naravno Franc Jožcfovo gren-čico stni dosegel vedno dobre uspehe z manjšo količino, kot je to potrebno pri istovrstnih vodah; učinek nastopi hitro, zanesljivo, brez neprijetnih drugih posledic.« Kupi se v lekarnah, dro-gerijah in prodajalnah rudninskih voda. — Ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Me Is užiift: ii korisi oieii
nt o
■ ei
Konfekcija \
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrelke H. M i k 1 a u c
milim, Pred Sloliio štev. i
(Medena ulica).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.	2622
Rrzojavku iz Dunaja!
komisiJlh tevSJev
ki so mi ostali vsled zakasnele pošiljatve sem sklenil te čevlje ki so vporabni za najtežja dela prodati za
par. čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvijo na petah in usnjatimi volavkami. Ti čevlji so priporočljivi posebno za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje, da se navede mera v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju
Krščanski izvozna tvrdka za čevlje Franc Humann od c, kr. tre- sodišča protok. firma. Dunaj II, Alolsgasse 3/il) fi,
domačega izdelka prodaja Jakob Erjavec na Seničici pri Medvodah, Gorenjsko.	3296
'/a litrtt 46 h, 5 litrov z ilostavo 4'80 K. a-j 17 Vinska trgovino M. ŽERJAV, Streliška ul. 32. Iijubljana.
r 11302
Prodasta se ceno jako dober
Radeckega cesta 2. I.
to je ob prvi žel. postaji od Ilirske Bistrice proti Reki ss proda oz. da v zakup
Hiša obstoji iz 7 sob, kuhinje, verande, lokala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom, lliša leži ob državni cesti Reka-Trst. Ugoden položaj za trgovino na debelo. — Prodajna cena 11.000 kron.
Ugodni plačilni pogoji.	3289
Lastnik Anton Žnidaršič, Ilirska Bistrica
Povodom nenadomestljive izgube, ki nas jo zadela vsled smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, stare matere in tašče, gospo
Tersziie Fortuna
izrekamo globoko čutečo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za odkritosrčno sočutje kakor tudi častitemu samostanu za-tiškemu za tolažilne obiske v bolezni. Posebno se šc zahvaljujemo za darovano inuogohrojno cvetje ter za številno spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči rodbini
pri IV. NOVAKU, miz. mojstru v Vižinarjih 65, p. Št. Vid nad Ljubljano.	3290
IŠČE SE mala, snažna 5S3S® 3294 i Vi
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 25. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....11 34
Rž april 1914........8'96
Oves april 1914 . .'.....7'50
Koruza za maj 1914.....635
če mogoče s hrano za eno osebo, v bližini Vodnikovega trga. Ponudbe na I. Kandušer, Mengeš.
©©©©©©©
CICICIC
©00©
Caščino
poučuje gčlč. Jltarianna © Ghiossino iz Turina ^
t> Ciubliani, Knaflova ulica štef. 4-
C Kuharica
se takoj sprejme na Notranjskem. Naslov pove uprava lista pod št. 3295. (Znamka za odgovor.)
3293
išče službe v kako župnišče na deželo. Nastop takoj.	Naslovi
Marija Bulam, Via Conti št. 14, Trst.

LJUBLJANA
mURGSVA ULICA 5.
Priporoča svojo bogato zalogo prima platna, namiznega perila, brisač, robcev, nogavic, kril, perila za dame, gospe, otroke, in švicarske vezenine.
3300
Specialiteta. Izdelovanje oprem za neveste, od enostavne do najfinejše izvršitve.
41 Lastna izdelovalnica.	Cene nizke.
Hf"H&RB3maSSf3&tUXaBnBBBBS —..........-.............. .............................f--»T-rnnnni»ini ——— »
Radi na novo došlih pariških modelov, oddajani najnovejše
datnske plašče in kostume
pod lastno ceno. Najmodernejše do ub le-pa /e to je za dečke in deklice za 7—14 let do K 7—14. Najnovejšo zalogo otročje konfekcije, kljub temu, da se ista jako težko dobi od fabrikantov
priporoča. Angleško skladišče oblek
'ernatovič, Mestni trg štev. 5-6.
3288
Pri c. kr. gozdni upravi Kostanjevica dospe v prodajo za leto 1913/14 okoli
3	tirnega ž?ifil 3
lesa in
250 ¥tti3
dr¥ na rastiiu.
Rok za pismene ponudbe: iia 15. nouBm&ra 1913 opoldne.
Natančnejši razglasi, ponudbeni vzorci in vsa natančnejša pojasnila daje podpisano oskrbništvo, kjer se morajo vlagati ponudbe.
OFOZj&j munidje	__
. j	i Zahtevajte naš bogato ilustrovaiii cenik štev. 16 (hrvatska
vsake vrste ter lovske	P	izdaja) katerega pošljemo zastonj in franko.
potrebščine	———------——---------------
J-
C

/O Trst

Hiša ustanovljena leta 1884.
V znanih toplicah na Spodnjem Štajerskem se daje s 1. januarjem 1914 v najem dobro idoč
Priglase sprejema in daje pojasnila Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.
C.kr. ministrstvo za deželno hrambo.
K. dep. XII., št. 4880 iz 1913.
Dunaj, v oktobru 1913.
Objava,
Dobava topnlčarsKih potrebščin
za c. kr. deželno brambo.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1914 dobavo nižje navedenih topničarskih potrebščin v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb.
C os
3=5
O, ®
10«) 110 111 112 11»
114
115 11(5
117
118
Število
4	32 |f
5	32 j
6	72
7	176
9	8
11	144
15	8
18	48
20	32
21	48
22	112
23	96
24	144
25	248
28	1952
29	64
31	304
32	16
35	104
36	56
38	264
39	264
40	200.
41	24
44	256
45	176
46	72
47	296
48	296 j
49	176
52	2376
53	80
54	1536 i
55	48
50	2288
57	2288
58	248
59	216
60	80
61	8 I
62	8
63	335
64	366
65	135
66	24
67	18
08	32
09	280
70	1032
71	80
72	544
73	710
74	48
75	1953
76	2448
77	40
78	1644
79	2440
80	1721
81	305
82	856
83	88
84	88
85	32
86	3280
87	280
88	1536
89	16
90	722
91	24
92	794
93	592
94	80
95	1144
96	854
97	710
98	854
9!>	a 2056
991	3 384
100	2320
101	746
102	778
103	3304
104	678
105	730
100	576
107	568
108	8
kosov
kosov
parov kosov
parov kosov
kosov
3128 3008 7C8 104 5872 208 402 »7(5 8 280

Oznamenilo
9. Sestavni deli za opremo lafet.
8 cm, M. 5, blazin za sedeže ua oseh M, 5, jermenov za poljske lafete , .
10. Predmeti za opremo topov.
M. 5, pušic za mažo iz pločevine............
„ ,, „ manjših iz pločevine.......
M. 8, otuijev za opazovalna stojalu za polj. topu. bater. .
M. 5, steklenic za olje iz pločevine...........
M. 5, futeral za krožaa merila 2 m pal.........
M. 5, vrčev, pločevinastih za olje ...........
8 cm, M. 5, plaščev za zapahe.............
zaskočnib nožev....................
1.1(5 m dolgih vrvic za karabinarje z zadrgo......
vrvic za obešanje moril ................
vrvic za obešanje tempir. ključev...........
poteznih konopcev...................
motvozov za privezavanje...............
M. 99 kompl. priprav za ojne tračnice.........
Cene naj se ponudijo za
1 garnit.
iz palčic
lf. Sestavni deli za vozove.
M. 63, drogov okovanih .................
M. 5, ojes okovanih za prednjo opremo .........
M. 5, pregrinjal za prednjo opremo pri topnič. baterijah .
M. 5, pregrinjal za provijantne vozove..........
8 cm, M. 5, blazin za sedeže na sprednji premi topniškega
voza..........................
cokelj desnih.......................
M. 6, 1 „,.,._ f s štirimi pritrdilnimi vijaki in maticami .
M. 3, f zav01 \ kompl. železnih..............
\	j 2 0 cm šir., t58 cm dolg za pripenjanje .
„ - >jermenov| M cm s„ir7 115 cm dolg. za pripenjanje M. o, J	j za sprednjo premo topniškega voza . .
M, 63,)	' za naslonilo..............
obročkov št. vrste za led.................
motvozov za privezavanje voznih plaht na obroče . . . .
14. Oprema konj.
M. 80 nastavkov s stranskimi listi ............
M. 99 naprsnih krpic iz usnja..............
M. 68, adj. stranskih listov | za levo polovico......
M. 68, adapt. .,	„ j „ desno polovico.....
M. 8, (99) stremen ....................
črnih konjskih odej....................
dopolnitvonih kosov k trebušnemu pasu.........
dopolnitvenih kosov za sedelno prtovnico........
dopolnitvenih kosov za križna jermena.........
ščitnikov za noge.....................
brez podbradnika velik. št. 2 ....
rt	,,	» ;» 3 , , . .
A.
r,	r>	,»„*••••
r	,,	,, ,» o • • • •
brzd	.,	„	„ „ (5 . . . .
7
brez podbradnika, z deljenimi palčicami . . . .
za jahalne konje.................
z otiračo.....................
M. 68.	| za konjsko opravo............
pasov dolgih..................
( z zaponkami...............
, prostih, trebušnih...........
M. 99, I	za gornji del sedla..........
M. 68, prtovnlc J za spodnji del sedla..........
M. 68,	za spodnji del sedla za težke uprežne
'	1 konje................
M. 68, 1 „„„-,,„,,,, ( za opremo..............
M. 6?' | povodcev za hfev ...;::;;;;;;;;;
,, , ,, i velikost št. 2 , podbradnikov } vol£ost st. 3 ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ;
blazin zasilnih za komate................
i natikalnih s pušico in cevko, ogljatih.....
škripcev} „ „ „ „ „ polokroglib . . .
I i, ■, „ .,	z 3 ccvk. odpor. .
osmičastih zadrg.....................
M. 92 naglavnih jermenov za jahalne konje........
adj. komatov za prestavljanje*..............
M. 90, dvojnih križnih vajet z ročnikom.........
blazinic za zgornjo prtovnico ..............
adapt. blazinic za zgornjo prtovnico......., . . .
adj. prsnih..............
za privezovanje večic za oves . , . ,
vratnih ...............
za. zavoje..............
križnih za konje vodilnih......
hrbtnih za konje s sedlom.....
hrbtnih...............
adj. za oglav, hlevskih........
M. 99, verižic adj. za oglav, hlevskih...........
M. 99, jermenov za stremena...............
M. 68, jermenov za obtok.................
jermenov za zadrževanje.................
I osmičastih..................
za križna jermena z 2 pritrjevainima jormen-
čkomu...................
7,a zadržavnnje................
velikost št. 1................
1 komad
1 garnit. / 1 komad
J 1 komad | 1 par
J
M. 99, M. 99, M, 99, M. 68, M. 68,
M. 99,
obročkov
jermenov
sedel
M. li*, M. 68, M. 68, M. 68, SI. 68, M. 68,
zatlkaCev
M. 19, M. 99,
M. 12, kompl. tov. sedel..........
zadnjih.........
( prednjih........
dolgih.........
, „ , adj. dolgih.......
konopcev zaJvrre|n.......
I adj. za vprego.....
vrvi za nositov oja adj..........
M. 99, tovornih tornister.........
M. 10, kouipi. črnih brzd z otiračo .... M. 70, sprednjih oprem za jahalnega konju
l komad
1 par
t komad
i garnitura
1 komad
Z oklepom po najnovejšem od ministrstva za deželno hrambo aprobiraneiu vzorcu patent Hirsch v Laa na Diji.
O a
"3 a
c. i!
119	718
120	710
121	288
122	11154)
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135 1,36
137
138
139
141
144
Število
150 152
154
155
157
158
159 Ibl 162 163
165
166
16' 168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188 lb9
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
201 202 203
204
205
206
207
208
220 ooo
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235 230
237
238
240
241
242
656 1480 1176 167 1256 344 625 16 530 24 I 896 996 | 320 : 1208 j 1032 ' 125(5 .'355

64
145	8
14(5	240
147	328
148	632
149	f«
fi i 48
16 1
88 ! 90 | 16 48 I
8
»! 16 ' 56 . 184 i
<2 , 300 (500 500 ; 1800 ' 2500 2900 17500 35000 17500 8000 8000 8000 i 48 256 1(58 256
256 „ 256 168 168 | „ 168
»o : „ i „ 16 : kg 8800 kosov 42800 | 8800 42700 8
16/, i6,:
kosov
kg
kosov
320 kosov 88 48
96 j klobčič 32
1248 96 90
168 100
o
32 37 48 35 0 8 5 15
lil kg ki občii
kg
kosov
48 32 13(1 32 JOS 240
kosov
kosov
Oznamenilo
Cene naj se ponudijo za
M. 90, zunanjih ) ročnih M. 68, notranjih f „ M. 92, za povodec M. 92, za ojesa
vajet
15. Konjske potrebščine.
vrecic zn oves..............
vrečic za ozobce . , . ..........
napajalnih veder.............
spon za nu noge .............
konjskih krtač s usnjatim držajem ....
M. 99, spenjal za konje ..........
M. 84, voznih	l bičev ......
M. 84, dolgih voznih |	......
velikih okovanih količkov za konje . . . M. 75, okovanih količkov sprednjih ....
obročkov za privezavanje konj......
vreč za 1*2 hI ovsa............
adj. vroč za 1.2 hI ovsa za jahalno opravo
ključev za ozobce...........
8 m dolg. vrvi za povezava nje senu . . , konjskih česal z ročnim jermenikoni . . . torb za klajo...............
16. Ekvitacijske potrebščine.
bičev za poduk................
17. Dvigalne priprave in ročno orodje.
M. 8, položnih mostov...............
18, Potrebščine za baterijske gradbe.
M. 8, kompl. opuzovalnih lestev
M. 99, kladiv s sekiro......
M. 77, krampov z ročnikom . . . M. 77, loput z ročnikom . . . , lopatic.............
24. Potrebščine za zavijanje.
škatelj za opremno čistilo . . . M. 5, futeralov za šotorne plahte denarnih kaset za baterije . . . zabojčkov za sviučenke 8 cm, M. 5
M. 5,
8 cm, M. 8 8 cm, M. 5 M. 5
8 cm, M. 5
zabojev
obtožilnih (s polnitvijo) . . . okovanih za službene spise .
za živilu...........
okovanih za konjska zdravila za nadomestne potrebščine . za ključavničarsko orodje . .
zu telefon..........
za oskrbo v. potrebščine . . .
25. Kovine.
prožnih zapon za M. 99 za oglavni jermen j velikost št. 1 |
i :; :: J j
i velikost št. 3 \ .. .. 4
podkev
za jahalne konje
podkev
za vprežne kouie f ......
št. 2 )
št. 3 J žebljev podkovnikov
št. 4 J	( .........
navadnih krajnih žebljev............
žebljev za sedlarje...............
30 mm dolgih navadnih ključavničarskih žebljev
obročkov vdevnih
zaponk pocinjenih
črnih k osem, zn nosilne vrvi pocinjenih, majhnih fiolokrogl.
„ oglavnih.....
štev. 1 brez kolescev.....
s kolesci
zaponk za obtočni jermen......
„ „ zadrževalni jermen . . . . 30 mm debelega štirivoglatega jekla .
i ostrih 1 za iahalne konje privijal. | oslrin | „ vprežne „ ozobccv I t jh i „ jahalne
1	j ., vjirežnc „
mehkega cinka za varjenje ......
27. Usnje.
j" lahkega črnega? gladkega usnja J težkega
lahkega
kravjega . 28. Tkanina.
96 cm šir., 80 cm dolg. domačega platna . . .
95 cm šir., platna za blazine...........
90 cm šir., impreg. olivno-zelen. platna za jadra
29. Sukanec in vrvarsko blago.
12. zavezalnih vrvic...............
30. šivalni! vrvic................
5mm debelih močnih vrvic iz trsja......
finega konopnega prediva...........
močnega, surovega sukanca za sedlarje ....
31. Različno blago.
mazil nega mila prost, smole surovegu vazelina.....
I komad
1 komad
komad
I komad
I komad
1 komad
1 komad
za zavoj t. j. za 500 kom.
32. Navadno orodje.
M. 8, kompl. škatelj orodja zu kovače . , .
sekir za drva z ročaji..........
00 cm ruzdenih ročnih žag........
M. 5, univerzalnih ključev za vijake . , .
M. 99 kompl. nakov. orodja.......
za baterijo kompl. sedlar, orodju.....
SI. 5 za baterije kompl. ključavnic, orodja M. 5 za baterije kompl. kovaškega orodja za baterije kompl. kolarskega orodja . . .
40. Pisarniška in šolska oprava,
bloki za naznanila...................
43. Orodje.
odej iz bičja......................
topnič. zastav zu signule s prevleko , .........
steklenic za olje za ročne svetilke pločev.......
M. 80 pločuv. vrčev za olje...............
M 8, j ročnih................ . . .
svetilk j ročnih zo jezdece <. jermenom in ročko
| pločev, signalnih za topništvo z oljn. svetilko
komad
I kg____
za 100 komadov
kg
1 kg
1 meter
j 1 klobčiC
1 meter 1 kg
l klobčič
kg
1 komad
1 komad
1 komad
Zaporedna številka	Število		Oznamenilo		Cene naj se ponu- 1 dijo za
244	240	kosov	nožnic, pločevinastih za smolncne baklje ,		1 komad
246	14	parov	krampežev z jermeni........		1 par
247	IX	kosov	rut za signalne zastavite za jezdece . . ,		t komad
248	392	garnitur	oprav za šotore ...........		1 garnlt.
249	184	kosov			1 komad
			45. matem. iizič. in kem. instrumenti.		
257	192	kosov	buzol......................		|
258	8		kompl. telefonska po.?t;jjna oprava za jezdece	1 brez	J 1 komad
259	16		kompl. telefonska postajna oprava za nejezdece	1 kukala	1
260	a	garnitur	rezervni telefonski muterijal za baterije brez	bloka za	1 garuit.
			depeše ....................		
1.	Na ustne, brzojavne in telefonske ali nepodpisane ponudbe se ne more ozirati.
2.	Pismene ponudbe morajo dospeti najkasnejo do 15. novembra 1913 ob 10. liri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju I, Babenbergerstralle 5, pritličje.
Pri imenovanem ministrstvu (III. nadstropje, uradna soba št. 128) se bodo te ponudbe dne 20. novembra 1913 ob 10. uri 15 minut dopoldne komisijonalno odprle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi.
3.	Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od c. kr. ministrstva za deželno brambo le pismenim potom bržkone do 15. januarija 1914; vprašanja pred tem pismenim obvestilom so nedopustna in se ne ozira na nje.
4.	Sklenjena pogodba se ugotovi z izdajo pismenega obvestila k točki 3, s katerim se ponudniku sporoča, da je sprejeta njegova ponudba.
Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrečno zahtevo dobavitelja.
5.	Ponudniku je na prosto danO, staviti ponudbe tudi le na posamne vrste (zaporedne številke) zaznamka in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kot je razpisano.
Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le glede posamnih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine.
0. Ponudbeniki smejo sami določati cene; pri imenovanju ponudenih top-ničarskili potrebščin se je v lastnem interesu strogo držati obče rabljenih ozna-menil (imen) in brezpogojno navesti tudi treba zaporedno številko in številko kategorije.
Prva polovica dobavne množine vsake vrste je dostaviti najkasneje do 15. maja 1914, druga polovica pa najkasneje do konca julija 1914, pri deželno-brambnem skladišču na Dunaju, X. okraj (blizu deželnobrambne orožne zaloge); v tej zadevi se je treba vselej pravočasno sporazumeti naravnost z de-želnobrarnbnim skladiščnim zavodom.
7.	Med letom 1914 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo potrebščino, katera se v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov.
Ista se mora dostaviti v teku dveh mesecev po zahtevi, za isto ceno.
8.	Vsi predmeti se morajo dostaviti monturni zalogi za domobranstvo na Dunaju na stroške podjetnika.
9.	Ponudniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložili vadij, oziroma kavcije v visokosti 5o/0 skupne cene za ponujane predmete. Vadiji se ne smejo pošiljati na ministrstvo za deželno brambo, marveč se morajo vlagati edino le pri c. kr. nižjeavstrijski deželni glavni blagajni na Dunaju. Jamstvena pisma, kakor tudi izjave, ki se sestavijo ob priliki vlaganja rentnih knjižic, c. kr. poštne hranilnice se morajo pa priložiti ponudbam. V kolikor ta skupna cena ne presega 2000 kron, oziroma pri obrtnih zadrugah ter pridobitnih in gospodarskih zadrugah 5000 kron, odpade dolžnost polaganja varščine, oziroma kavcije.
Glede vrste in dobave kavcije veljajo zadevne določbe § 21 o varščini naredbe skupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 glede oddaje državnih dobav in del (drž. zakonika številka XXXII iz 1. 1909) in navodilo za sestavo ponudb v zvezku pogojev, odobrenih z odlokom c. kr. ministrstva za deželno brambo, oddelek XII., štev. 2791 iz 1. 1911.
10.	Dobava se odda samo takim ponudbenikom, kateri bivajo v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah ter v lastnih tovarnah istotam izdelujejo ponudene predmete.
11.	Ponudniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1911 vnovič izdane pripomočke, kakor:
a)	..Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za
c. kr. domobrambo in c. kr. črno vojsko;
b)	navodilo za sestavo ponudbe;
c)	uradne tiskovine za ponudbe.
Razen tega so na razpolago za ponudbe:
1)	Navodilo, kako je sestaviti jamstveno pismo:
2)	navodilo o sestavi izjave pri vlaganju rentnih knjižic c. kr. poštnohranil-
ničnega urada;
f) dopolnilne določbe glede dobave vadijev in kavcij potom vložnih knjižic
hranilnic, rentnih knjižic c. kr. poštno hranilnega urada in menjic.
Ti pripomočki se dobe proti plačilu le v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju I., Seilerstatte 24, dobiti jih je v pregled tudi pri inten-dancah domobranskih ozemskih poveljstev in v vseh avstrijskih trgovinskih in obrtnih zbornicah.
12.	Vzorci dobavnih topničarskih potrebščin kakor tudi predpisi o sprejemanju blaga ter popisi se dobe na vpogled samo v c. kr. domobranskem skladiščnem zavodu. oziroma v c. in kr. topničarskem arzenalu (c. kr. topni-čarski monturni zalogi) na Dunaju.
Dobavne vrste morajo v vsakem oziru odgovarjati tem vzorcem kakor tudi pogojem o prevzemanju blaga služb. knj. G. 51, G. 58, G. 60, G. 63 in G. 65 ki se morajo istotako upogledati pri domobranski monturni zalogi, in si morajo torej ponudniki pred sestavo ponudbe tem gotoveje ogledati vse navedene pripomočke, ker treba v ponudbi sami potrditi, da jc ponudniku vse to znano. V koliko se morejo vzorci tudi nakupiti po določenih normalnih cenah pri domobranskem skladiščnem zavodu, jc treba vprašati pri navedenih zavodih. Pri istem se dobe tudi predpisi na posodo, v kolikor to dopušča zaloga.
13.	Plačilo dobavljenih vrst se izvrši na podlagi dobavnic, ki se predlože od strani domobranskega skladiščnega zavoda v dveh izvodih ministrstvu, od tukajšnjega urada potom poštne hranilnice na Dunaju, pri tem se pa obenem odtegne kol kovna pristojbina po lestvici II. in III.
Ali ste že ponovili naročnino?
Domača tvrdka	Modni salon
IKlarlia Gofzl ® LJubljana
Priporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstni h damskih in otroških
Židovska ulica šle. 8.
Popravila se sprejemajo.
KLOBUKOV Žalni klobuki
vedno v zalogi. Cene brez konkurence.
KNJIGOTRŽTVO.
Sle bili ger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. 1 K 20 h, vezano l K SO h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. - Ta' slovarček obsega besede, ki se rabijo v navadnem, vsakdanjem življenju ter je prirejen s posebnim ozirom na samouke. Pri vseh besedah navaja namreč tudi posamezne oblike, radi česar jc praktično bolj poraben kot drugi podobni slovarji.
D i s r a e I i: Vstaja škenderbego-va. Zgodovinska povest. 60 h. — Šken-derbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne straši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko je mogočno narodno gibanje med slovenskim ljudstvom. sc bo ta povest brala z velikim veseljem in vplivala navduševalno.
0 o u r g e t. - K a 1 a n: Razporoka. Roman. Cena 2 K, vez. 3 K.
C ha m pol: Mož Simone. Roman. Cena 1 K 90 h, vez. 3 K. —
Dejanje teh dveh psiholoških romanov jc markantno in značaji ostro risani. Posamezne osebe izražajo v vsakem dejanju svojo individualnost. Čudovito naravno in vendar tako namenoma si značajj nasprotujejo, in ravno s tem drug .drugega pojasnujejo. Kdor bo bral ta romana, imel bo celo dejanje tako živo precl očmi, kakor če bi gledal nad vse zanimivo dramo, uprizorjeno na odru.
Priporočilo!
Kdor želi, da se mu dobro nabrusi britev, žepni božič, dalje razni kuhinjski noži škarje in drugo rezilo,
naj se obrne na
Ivana Krajgerja
prvega finega in umetnega brusača v Ljubljani, Ta oskrbuje tudi vsa 'dela 7.a papirnice. Električni obrat. Pri njem je vedno v zalogi najfinejše blago iz solinškega jekla, kot britve, kuhinjski noži itd.	3220 2—1
Samo v Židovski ulici.
Grafenauer: Zbirka slovenskih
povesti. I. snopič: »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Spisal Josip Ogrinc. Cona 60 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka slovenskih povesti, ki bo prinašala povesti naših najboljših pisateljev, nam podaja v prvem snopiču krasno povest, ki je zajeta iz časa po-krščevanja Slovencev. Pisatelj nam tekom povesti slika naše dede in njihovo življenje, tako da seže pisana beseda do srca. Povest je vredna, da si jo vsakdo nabavi in sc naroči na nadaljnje snopiče.
ot potnik-
akviziter =
se sprejme takoj za Kranjsko za življensko in otroško zavarovanje
proti proviziji in gotovi plači inteligentna oseba. - Ponudbe z navedbo referenc jjod: »Dauernde Stellung« na anončno pisarno Josip Heuberger, Gradec, Herren« gasse štev. 1.	3283
eenee
od 15 do IG let star, poštenih starišev, se sprejme takoj za mizarsko obrt pod zelo ugodnimi pogoji. Fr. Šetlna, mizar, Gunclje štev. 19, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	3296
Moderno urejena in dobro delujoča
parna pekarna
s prodajalno za kruh
se da pod ugodnimi cenami v najem s 1. decembrom 1913. V prodajalni je lahko tudi trafika. Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.	3257
Zahtevajte zastonj in franko moj cenik
električnih in acetilenskih svetilkah
za vse porabne svrhe. — Izborne električne žepne svetilke, zelo sveteče, kompletna za K 2, 2-40, 2-80. — Električne ročne svetilko v kovinastih tokih po K 4-— in 5-—. Hišne svetilke v lesenih omarah K 4-50. — Acetellnske ročne svetilke iz medenine ponikljane, zelo trpežne za na mizo in obešanje, po K 4"~, 5-— in O-—.	Pošilja po povzetju
A. Weissberg, izvozna tvrdka, Dunaj
Untere Donaustrasse 23/S 3207 Dopisuje se hrvatsko.
3282
P. 66/8/112.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu se na predlog varutstva nedo-letnih Majcnovih otrok dajo v najem po javni dražbi
enonadstropna hiša v Mokronoga št. 18
z gostilniško koncesijo, ledenico in gospodarskim poslopjem za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 1200 K na leto, Najemna doba 5 let. V najemdajanjc se bo vršilo
dne 6. novembra 1913
pri podpisani sodniji v sobi št, 1 ob 11. uri dopoldne. Najemne pogoje je vpogledati pri sodišču.
Istotam se ob 2. uri popoldne na Majcnovem dvorišču na prostovoljni javni dražbi prodajo: 1 samček, kočija, 2 komata, konj, več plemenskih krav in telic, 4 vozovi, Wertheimerca. tehtnica, verige in železje.
C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I.,
dne 22. oktobra 1913.
Sam® 5 dffll z brzoparniki francoske družbe!!
Najkrajša vožnja iz
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
VV

ter športnih čepic v najnovejši o -liki. p Zunanja naročila obratno. 2312
bsaghhhiihbs^ezhjnohh^' ^hbbihhhhhhhmhihrhiihS
ED. SMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
v hiši Kmetske posojllnloe nasproti gostilne pri „Figovcu",
Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotnm brezplačno.
jeseniške novice.
j Politično društvo krščansko - socialnega delavstva na Jesenicah je v svoji seji dne 22. t. m. enoglasno sklenilo naprositi bivša poslanca gospoda Janeaz Pibra in viteza Pogačnika, da zopet kandidirata.
j Socialni demokratje so imeli dne 18. t. m. na Savi »Pri jelenu« shod. Na shodu, na katerem je bilo z našimi poslušalci vred nekaj manj kot 100 ljudi, je zabavljal Kristan, seveda čez klerikalce. V srcu pa je Kristan brezclvom-no prepričan, da je samo naš poslanec Piber stokrat več storil za naše delavstvo nego vsi sociji. Tega prepričanja so bili tudi vsi udeležniki.
j Nad skupščino »Slovenske Straže« so se srdito spravili naši liberalci. Od same jeze so. tako oslepeli, da niso videli ne zastav, nc udeležnikov. Ker niso skupščinarji po cestah rjuli, kakor navadno delajo pijani liberalci, pravijo, da ni bilo nikakega navdušenja. Imajo pač liberalci šc vedno svoje staro mnenje, da sc domovina rešuje samo z rjovenjem. Mi smo pa drugega mnenja, zato smo bili z občnim zborom nad vse zadovoljni. Naši Korošci, Štajerci, Goričani in Tržačani pa so o resnicoljubnosti »Slovenskega Naroda« tako prepričani, kakor mi. In to nam je dovolj.
j Oča Humer je baje odstopil od sokolstva. Mlajši Sokoli so sprevideli, da jc pot, ki jim jo kaže Ilumer, napačna. Odtod menda razpor.
j »Dekle z biseri«, prelep igrokaz v petih dejanjih s petjem, sc uprizori jutri v Delavskem Domu na Savi. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina navadna. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Vabimo!
Gospodarstvo.
g Kmetijsko - poučne tečaje, ki so
Sc tako udomačili med našim ljudstvom, bo prirejal deželni oclbor tudi letošnjo zimo. Tozadevni tečaji bodo trajali po cn dan, dva do tri ali več dni, kakor bo to primerno krajevnim potrebam in razmeram. Predavalo sc bo v prvi vrsti o kmetijskih stvareh kakor o živinoreji, prašičjereji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojenju travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, o prvi pomoči in higijeni pri živini. Ravnotako se bo upoštevalo želje po predavanjih o ljudski higijeni, o hranilnicah in posojilnicah ter o ostalem zadružništvu, o občinskih posredovalnih uradih, zemljiški knjigi, testamentu, o upravi in ustavi itd. Prošnje za prireditev takega tečaja jo vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 1. novembra t. L V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tudi kateri dnevi' bi bili pripravni krajevnim potrebam Navesti je tudi prostore, v katerih se bo tečaj vršil, za kar so najpripravnejše društvene dvorane, če teli ni, šolske sobe, načelno se pa tak tečaj v gostilni ne vrši. Za nedeljo in praznike je po možnosti tudi navesti, kdaj se v dotič-nem kraju vrši ta čas služba božja. Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva tečaja istočasno v sosednjih občinah, odnosno farali, da se predavatelji izmenjavajo. Prošnje je vlagati pravočasno, ker se vsled velikega zanimanja za take tečaje na zakasnelo nebo več mogoče ozirati.
o £
rs
S
najstarejša ter najsoiitoiša trgooa ? Ljijani
——- priporoča----
mi® vedno svežo zalogo špecerijskega blaga, ter raznovrstne. ¥edno sveže mineralne nit
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba.
PET£R U&ll MIlana, Marijin tri - M\m ulica.
2567
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne* Bfisendorler, Holzl & Heitzman (neprekosijivi pianini z Lesoffovo mehaniko) Rudolf (ne zamenjajte z Anton) Stelzliammcr (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje S ingl, Czapka, Laub. &
Gloss (veliki 7 '/., okt. kone. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najboljših tvornie nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „do£irem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. „, „,.„ ™ Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših •"• '^Mi m tvornie opozarjam, da imam izključno ' " jedino le jaz vedno 20—30 teh fabrika-tov na izbiro. Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno
Sorsr'- Alfonz BrezsiIEt, KSS^S
kovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15, (Zvezda, nasproti nunske ccrkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	007

"'i«;.';.
Tehnična pisarna
Via S. flicolo št. 2 ❖ TRST ❖ Teiclon m. 2G-G0
Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje napeljava električne luči ia moči.
GIoto zastopstvo Oraždanske tovarne za plinove motorje, prej Moritz lile,
Sfrazdane. Najstarejša tovarna motorjev za naiio, sesalni plin, bencin, benzol ia plin. V prometu je čez 10.000 motorjev.	Visoka odlikovanja,
Stroji za opekarne sS?.siSfin Stroji za oMetanje kovin, ^S&azLvrtanjc'
Cfiinij 73 nhriplflvililip !PS3 od tvrdke Aa°u Aldingor, Obertuerkheim pri Stuttgartu. Obliči-UllUjl m UUUGiJVUlt]U luau Universal, krožne žage, .stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za ure-zavanje in za brušenje. — Kompletne mizarske naprave.	2275
---= Proračuni, ponudbe in tehnična navodila zastonj in poštnine prosto. _
Visoko, Mm podobo, lepoto linij, utohoit dajo samo
(Originalno amerlkanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranilc vloge. ffižST Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
jana, Čevljarska ulica šf. 2.
priporoča tudi veSiko *ala.So higiieničnega perila,
Jatfroye|ja in TeSra ter vse dru^e modne pred-mefe na;l?o8jše kakovosti.
□□□aaaaaaaaanaananaannnanannnai bcjaaDucaSnaa 5 r c_-] rrs a □ aHEaaTaHSE^ačE^H f «
ton Presker
krojač v Lju^Uani, Sv. Petra cesta 14.
, so priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset ! zlasti pa proč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega i in solidnega blaga, po nulflli cenah. 811 52
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti.
bdelovatelj
& %1/cti
Stritarjeva olici
mocierčki in potrebščine za moderce,
rokavice^ parfumerija, nogavice,
moderne uiasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd., vse v največji izberi v modni trgovini za dame
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
n
D
nasproti glavne pošte.
3300
jrinaacnDnanaannaannnnnannnciaannc'

se odda, pripraven jo za vsako obrt. Hil-šerjeva ulica št. 12 priti. _ Natančneje se izve istotam v trafiki.	32IJ
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd moraš žlindre pridat!
jc priznano najboljše in poceni, fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek I Bogat donesek I
Pozor 1
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja sc le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah.
Za vsebino fosforove kislino, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »MERKUR" PETER MAJDIČ v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo.	2434
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo št za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim l odličnim spoštovanjem	3955
Maks Zaloker £rv? Iiu,bli'lmm dr5ž v lastni mm
muiw £.uumci Krakovski nasij St. 28.
na obrazu in na rokah odstranimo v l>otih minutah
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv, gotov'uspeh. škatli«, za K „ Ilostujo. Bazpošilja na vso strani
Zalogo
- -----,...,_„. jj..., || „,
v 1. j u b 1 j a t u: 1. u k a r n a ,, p r i zlatem J,,Ionu", par-i umori ja A. Uaucjc 111 drožorija ..Adrija".
...m: - .
—mr3
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
um šivalne stroje .Singer'
ki sc gonijo z nogo z eicg. onm-11 ri«> in 10 letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 16 K zadatja ostanek po povzetju. Vso vrste šivalnih stro-I jev ,,lvingschiff", ..Contral-Bobbiu« za hišno porabo m za rokodelce po en gros cenah.
A. Weissberg, Dunaj II.
230(i Uniore Donaustrnsso 23,S.
Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. Z
Ol -J
vsaki množini in najboljši kakovosti.
Vzorci brezplačno.
Sprejema zastopnike.
Proda se radi pomanjkanja prostora
pohištvo in več postelj
e žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica št. 12, pri Koleziji.	3101
z večletno prakso, popolnoma verziran v vseh knjigovodskih in posojilniških poslih, želi premeniti službo. Ponudbe pod »Stalen«, poste restante, Ljubljana.
□aaaaaaaaaaaanaa
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje.
1 lig sivegn, ilohroga, pu-ljeuega 2 K ; boljšega 2 K ju v. : prima polbolega 2 K 8t» v. belega 4 K; beloga puhastega .»K 10 v; I kg voletlnoga snežnobeleg.i. paljenoga. O K 40 v. 8 K; puha sivega f» K, 7 K. belega, finega 10; najfinejši sprai puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej iranko. 2352
Zgotovljene postelje l.r^lVt
lega ali rumenega nankiuga, ena pernica 180 cm dolga, rjo cm .široka, z dvema zglavnioama, 80 cm dolgi, 00 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K: napol puh 20 K; puh 21 Iv; posamezne pernice 10 K, IS K, II K, 10 K; zglavnlcc 3K.3K50V, I K., Pernica 200 cm dolga. 110 cm šir. lis K. M K Tov, 17 K. 80 v. 1'1 K; z^lavnioa »o cm (lolga, 70 cm šir. 4 K 60 v, 0 K 20 v, 5 K 70 v, spodnja pei-nica iz močnega, črtastega grudla, 180 cm dolpja, liecm šir. I2lv80v, 14 K 80 v. Razpošilja so po povzetju, od 1: lv naproj iranko. Lahko se trnnko zamenja za ue-ugajnjoce se vrne denar. Natančni cen. gratis in iranko. S. BENISCH. DESENICE St. 618 (Češko). ]
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 '/2 dneh se popolnoma jamči.
O prvi vožnji „Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „lmpc-ra/or" 70 višek moderno tehnike. liopo-tanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da "lovek skoraj ne ve,
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. ^IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Yorku z izkladan-jem in nakladan-
ja jo na vodi,- ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi „velikani" „llamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s S posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki „velikani" so poleg ..IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), „AMERIKA" (24.000 ton), .,CLE-VELAND" in „CINCINNATI" (po 20.000 ton) itd.
Ž flfl f Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost r M^Ji lJ • vseh stroškov za hrano in stanovanje ko sc pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
Št. 20.987.
3268 3
Za zgradbo napajališča za vas Glina, občina Bloke, okraj Logatec, na 3231 K 70 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do
8. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe napajališča za vas Glina, občina Rloke«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jih brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg 1 v navadnih uradnih urah za znesek 1 K 30 h.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 21. oktobra 1913.
nnannnnaanaannnnr ™ ir ir-n—ie ir ii—» ir ir-ir-n—it—»^—n—]n
§ Brtzgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile §
kupujte samo pri
SME
ZAGREB
Q	katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in \i
;	potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j. ^
U
0	B. A. Smekal.
Praga-Smichov. V. I. Stratilek.
V. K. Smakal.
« Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih « q zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago. g
□ C3C3C
321G
Trgovska iu obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1913:
a)	osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske;
b)	štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za
uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske;
c)	pet cesarice Elizabete ustanov po i0 K za ubogo onemoglo vdove kranjskih obrtnikov ter
d)	pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1913. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da jc ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Izvršitev oprem za neveste
Ustavljeno leta 1370. " V
PERILO
za gospode, tenis in otroi&e
lastnega izdslka =====
o aL
o
%
ki jc radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cenc daleč znano, priporoča
C. J. HAMANU —
založnik perila ces. in kralj. Visokosti}, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
LJUBLJANA.
................Perilo po meri se najhitreje izvrši.	n...
istofam prva kranjska
pralnica in likalnica
perila sa gospode. - fHoforni obraf. Hajskrbnele varovale perila. » Hajnovejšl stroji.
Perilo sa po načinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši.
.ko doseže delo za čiščenje G K, se pošlje perilo Iraukovano nazaj, pri znesku 12 K se poštnina za doposlano perilo vrne, tako, da ne nastanejo za stranko s poštnino nobeni izdatki.
"O O
Ot
=r
3
Ol 3 O C. O
M O.
ni <
O) <
O 3 O
*3 O
%
W.
\
Snano ni.jpoštene|ša poshež
Postsljno perje, puli, kapok
Zaloga vseh vrst sukna, 520 platna ter manufakturmega blaga.
k J*®® K 8 SM
na debelo in drobno.



TrZISke novice.
t Ženski odsek društva sv. Jožefa
priredi v nedeljo 20. t. ni. ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani igro »Zaklad«. Ta igra je ena najlepših, ker jc vzeta iz ljudstva. Odsek vabi vse dru-štvenike in prijatelje društva k predstavi.
t Društvene zadeve. Pretekli pon-deljek je predaval v ženskem odseku g. kaplan Čadež o ženskem vprašanju; v torek je govoril g. kaplan Gole »o stoletnici Francozov na Kranjskem«. Predavanja so lepo obiskana. — V nedeljo .je priredil ženski odsek prvi zabavni večer, ki se jc vrlo dobro obncsel. Poleg petja smo imeli več humorističnih nastopov, govorov in tombolo. Tudi za pokrepčilo jc bilo dobro preskrbljeno. Gotovo nam bo ženski odsek priredil šc več enakih družinskih večerov. — Jugoslovanska organizacija je imela 19. t. ni. javno predavanje, na katerem je g. profesor Marinko iz Kranja govoril o moči, ki jo ima organizirano delavstvo. —• Delavski tečaj bomo imeli 9. novembra. Obljubljenih je več govornikov za to nedeljo. Prišli bodo delavski odposlanci tudi od drugod. Opozarjamo žc sedaj krščansko delavstvo na ta velevažini tečaj.
t Pirčev večer bo prihodnji torek v 'društvu sv. Jožefa. Ta dan bo ravno sto let, odkar je bil rojen daleč okoli znani in ugledni zdravnik Pire. O tem znamenitem možu, katerega se tržani šc dobro spominjajo, bo predaval č. g. župnik P. Bohinjec iz Dupelj. Čujcmo, da se udeleže predavanja še živeči otroci umrlega gospoda zdravnika. Pričetek točno oh 8. uri zvečer.
t Socialni demokratje so imeli mi-.holo nedeljo shod pri Pelarju. Bilo jc navzočih kakih 40 zvestih ovčic, ki so mirno poslušale sodruga Bartlna iz Ljubljane, ko je razlagal, seveda po svoje, o elektrarni na Završnici in prcmle-val razne laži, posnete iz »Zarje« in liberalnih časnikov o dežel, zboru. Seveda mož ni povedal svojim vernikom, da jc večina deželnega zbora več koristnega storila v teku šestih let za deželo, nego vse prejšnje liberalne večine v dolgi dobi let. Rdečkarji so razdeljevali slednjič neke papirnate flikc z napisom »Ljudski glas«. Toda to ni ljudski glas, temveč lažnjivega kljukca glas. Ne verujemo, da bi ta glas toliko omamil pametno delavstvo, da bi volilo 1. decembra socialnega demokrata za poslanca.
miroma
naravna
alkalična kislina
tiefis&ljiša tiUetična in
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih, obistnih i" mehurn.h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugili kopclišKih Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: GiessSsubl Sauerbrunn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami m vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu. LJubljana. U
Zobna krema
ts«
Umetni zavod za cerkveno slikanje
j. hlavka
slikar cerkvenih podob Praga Kral. Vinohrady
Puchmajerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svet-nikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasljonske slike
itd. na platmi, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje sc slovensko. 3503 Najboljša priporočila.
Ljubljana. Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrijo 1 Stare nojovlce se ceno podpletulejo 1
Specialna mehanična pletilna industri a in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
_Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 250
Specialiteta K 20—
F. L. Popper čevlji %
■za gospode in gospe 60	^
nogam najbolj priležni, m lični in najboljše kakovosti
g	Naprodaj samo pri
\ JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
\
m
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke
S
Cena: 12-50

2938 (52)
Cena; 16-50
Zadnje novosti!
Priporoča sc največja izbira jesenskih in zimskim kostumov, modernih jop in plaščev, vrhrtih kril za
dame in defilice. S£a gospode in dečfie
m^nBBnHBnanBBnammniHnnBaBi
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, ne-premočjivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
onfcRcijs/ia frgovina
dl.£ufiič,<£ju6ljana
cTrcd sRofijo šfev. 19.
2734
m a
SSarjl, zahfeoajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki jc pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa sc osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čatnernik 8> Ko. Ljubljana
Dunajska cesta 51.9-12.
Spedialna trguoina s kolesi, motorji, automobiii in pg5«ms».z-nimf deli. mehanična delavnica In garaža.
o« ►o o

Steno - daktilograf
(tudi debatni)
slovensko-hrvatsko-italijansko-nemški z večletno prakso, Išče mesta. Ponudbe pod ,Tra]nost' posterestanto Trst.	3172
Najstarejša slovenska Mka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, V/olfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldn-hlne, plašče, kazule, pluvljale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoatenejio postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Proda se iz prosto roko
posestvo
v Brekovcah pri Žireh. Obsega 12 oralov rodovitnega sveta, na katerem je dosti drv in stelje. Rede se lahko štiri goveda in dva prašiča. Hiša je zidana, v dobrem stanju in ima tri stano-valne prostore, eno kuhinjo in dve kleti. Pri-zidan je čeden hlev. Hiša je krita z opeko, sta-novalni prostori so obokani. Posestvo je od deželne nove ceste 5 minut, od župne cerkve v Zireh pol ure oddaljeno. Pripravno je za kakega rokodelca in se ceni na 0000 K. Natančna pojasnila daje lastnik. — Naslov povo uprava Slovenca pod št. 3205.
Dcmača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
= narejenih oblek. ,
Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. -— Najnižje cene.
SODI

Več vrst sodov ima na prodaj A. Repič, so-
darski mojster v Ljubljani, Trnovo.
2635


Letna produkcija čes 2000 Lokomobil.
HEINRICH
Naslov »a brzojavke: LANZFILIALE DUNAJ.
LAMZ
MANNHEIM
Pisarna: DUNAJ VIII.
Laudongmte y. Telefon 18881 b.
Vročeparne - Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz"
Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS.	Največji prihranek.
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. |
,» Najcenejše
dežnike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
iij] Vidlliui, lUKUIIIU liUbiill Fred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMU.KHAJEC
prejo F. Hiti	3534
Pred SlioSijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Cd i i
•Perje.
i kg sivega skubl|enesja K —, holjSaga K pol be-lena p.-ima K --SU oclega Iv 4'—, prmia mehKcga puha K 6, prvovrstnega K T —, S-— m »'hO Sivega pulia K b -, 7'-, belega iinega K 10-—, prsnega pulia K 12-—, od pet kg naprej tranlto.
Dovršiš rnim postslle
z gostega, trpežnega, rudečega. mod ega, rumenega ali belega mlet uiunliing) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120cm široka, z 2 vzglavnicama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim iu trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puli perjem Ii 21. Posamezne pernice K 10.-, 1-'.—, 14'—, 16— Posamezne vzglavmee K 3— 3-50, 4'—■ Pernice 200X140 cm velike K 13, 15 —. 18'-, 20-—. Vzglavnlce lJ0X70 cm velike K 4 50, 5-- , 5-51 Snod. p:rnice iz najbolj, aradla za postelje 180X116 cm velike K 15.-, 15-—. Razpošilja od lil kron naprej franko po povzetju ali predplačilu.	2419
Itt Berier Dcšenioa 105 /4 OešHi Ees
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.

® •
vseh vrst za urada, društva, trgovce itd.
graver in izaelovatelj kavčuk - šiambiiijev
Ljubljana, Selentrorgova ul. ŠL I.
Ceniki franko. 553 Ceniki iranko.
IMI1111
IIBR1BIIII



■ SCCffHBRBa
sodno zapriseženi izvedenec v L;ubliani Še5em:u?goV£ u-ica št. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovirii, pianini, harmoniji lamsr 11 najbcu slovitih tvrd i: Steiz-tiammer,
Posojevalnica. Plačila na obroke.
Najnižje cene. 333 i
Hoss.er, Czerny S Hoimann, liopiBi m ed no
zastopstvo dvorne ivrdks Forslsr.

W & & m BtiM
sasEmaKinaa
(poprej Henrik Korn)
Dokrivolec streli in klepar, vpeliolec strelovodov ler instalater vodovodov
mM cesla i
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francosk m in tuzemskim Skriljem z
Ii
z izbočilo in plošmato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Priiačunl brezplačno m poštnine prosto.
_ 20
■i m wr*ag
z n:odeniimi, velikimi brzoparniki iz
L!itliaifl Cez lutairMi v Mew-York
je proga
i .Jen Star Line".
Nu nasili parnikih „Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 1 in 6 oseb, za vsakega potnika cminerit-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Gillicd;z Lluliilants vsak m popoldan,
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo čez Kanado, katera pa je izdatno cc-nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
W neill it!Ml !fi Sltlilj! B Sili
m cesla si o
rM
»Sa
1
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom knkor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter porialno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračun na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n.
odjemalcem v ogled.

m
--.'j,
imrnmm.
sa II

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, M.klo ičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unitn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 43i°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
HaEels.vo.
mamm
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
PrJožfliostssB	30.000 parov
visokih ševilstf Ka iadrge! 2930
3 pari visokih čev- M Iti'?* ljev na zadrgo za " .f—
kol kaže slika, popolnoma iz naj. boljšega usnja/, dobrimi podplati, Trh SII.UOO parov čovljev jo bilo namenjeno za balkanske države, ki so nu vsled vojsko ostali. Zato prodajam pod lastno cono :t pare 1 čevljev za gospode ali visoke čevlje nu zadrgo za žensko iz najColjšoga usnja in v vseh veliki ■ ih ?:i K 14-76. Pri naročilu zado..uji številka ali pa mora v*j eontinieuurjh. Razpošilja po pov-^ zelju prva krščanska razpošiljal-S
niča za čevlje :
I rene liumann, Dunaj II. Aiolsgasse 3/10 R.
Cenjeni naročniki so prosijo za nadaljnja priporočila.
Pozor, kolesarji!
m>. JCamesto ]{ 120, samo $0*-
Franko ua vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih sve« tovno znamenitih graških tlvokoles, model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom Ii 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40'- naprej. Nova čvrsta guma. po K 5-—, ()•—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3 —, 4-—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplu-čila K 20- - . Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in fianko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
Tvornlško skladišče droitsles in šiiiainih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št 23 S.
potniki v severno in južno Jlmeciko se vo-zro sedaj e po domači avstrijski prog
Trsi —New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Karada i. t. d.
z naj novejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitijavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon JCmetetz, £jubljana
21
JColouvorska ulica 26.
11264871
III. glavna skupščina „S!ovenske Straže".
Slovenci čitajte!
Letošnja III. skupščina »Slovenske Straže« sc jc vršila dne 12. oktobra t. 1. v dvorani »Delavskega doma« na Jesenicah na Gorenjskem ob navzočnosti mnogoštevilnih delegatov društvenih podružnic. V dvorani je bilo pri poro-čilh navzočih nad 300 oseb.
Naslednje poročilo o III. veliki skupščini:
Predsednik »Slovensko Straže« gospod državni poslanec profesor Evgen Jarc otvori skupščino in konšta-tira sklepčnost. Iskreno pozdravlja vse, skupščinarje ter se jim zahvaljuje, da so se v tako obilnem številu odzvali povabilu. Zavedajmo se, da zborujemo danes na tleh, kjer slovenski delavec služi nemškemu kapitalu, tisti slovenski delavec, ki je ohranil to zemljo slovenski domovini.
Gosp. Krivic pozdravlja skupščino kot predsednik katoliškega delavskega društva. Jeseničani hočemo stati v prvih vrstah bojnih čet. Iz vseh pokrajin slovenske domovine ste danes prihiteli na Jesenice kot bojevniki za pravice naroda slovenskega. Veseli nas, da ste ravno Jesenice izbrali za zborovanje. Jeseničani hočemo pokazati, da spoštujemo armado, katera se je poleg slovenstva zapisala na čelo tudi znamenje sv. križa.
Predsednik Jarc se zahvali za pozdrav ter takoj preide k dnevnemu redu. Predlaga, da sc o vseh poročilih vrši skupna debata, kar se soglasno sprejme.
Poročilo predsednika prof. Evg. Jarca.
Predsednik prof. J are poroča:
Na III. občnem zboru »Slovenske Straže« lahko konstatiramo, da zanimanje za »Slovensko Stražo« ni nazadovalo, ampak poročilo, ki je imate v rokah, kaže konstanten napredek. Podpor se je izplačalo pred ustanovitvijo 10.170 K 28 h, v prvem poslovnem letu 18.181 K 2 h, v drugem poslovnem letu 21.336 K 62 h, v pretočenem poslovnem letu 34.925 K 87 h, v zadnjih treh mesecih, t. j od 1. julija do konec septembra pa 5118 K 54 h. Skupaj tedaj 89.732 Iv 33 h ali okroglo 90.000 K. Te podporo so bile mogoče le vsled tega, ker so sc tudi dohodki zvišali in je posebno uspeh loterijo pospešil delo zlasti mecl ubogo šolsko mladino.
»Slovenska Straža« je nadaljevala ^motreno započeto izobraževalno delo, ki se je raztezalo na različne stroke.
Otroških vrtcev vzdržuje sedaj »Slovenska Straža« pet, in sicer: v Velenju, pri Sv. Križu pri Trstu, v Devi-nu (z večjo podporo), v Podgori in Loč-niku pri Gorici. Ustanovil se pa bo v najkrajšem času tudi v Gorici otroški vrtec in pa v Šoštanju na Štajerskem, kakor hitro dobimo primerne prostore. Otroške vrtce jc posečalo 212 otrok: Velenje 51, S.v. Križ 70, Poclgora 34, De-vin 30 m Ločnik, kjer se jc otvoril vrtecšele s 1. septembrom letos. 27 otrok. \ Locniku je boj za slovenske otroke izredno hud od laške strani. Za ol roške vrtce smo pretočeno leto izdali 4474 K
cb b.
Šolsko mladino jo »Slovenska Straža« tudi sicer podpirala. Priredila jo celo vrsto Miklavževih večerov in pa bozicnic, na katerih so bili ubogi šolski otroci obdarovani s šolskimi potrebščinami, obleko in obuvalom. .Na Koroškem so so priredile božičnice v Št. Jakobu v Rožu, v Celovcu in Pliberku. Na štajerskem v Vuzenici, št. Lenartu v Slov. goricah, v KrČevini, na Muti, v Studencih pri Mariboru, v Brezju pri Mariboru, v Lembahu, v Velenju in Celju. Na Primorskem v Dovinu, v Sv. Križu pri Trstu in v Podgori pri Gorici. Skupno smo izdali za božičnice 2354 K 80 Ji. Poleg tog« jo »Slovenska Straža« podpirala tudi šolarski kuhinji v Št. Lenartu v Slov. goricah in v Sevnici ob Savi.
Slovenke čitajte!
V velikopotezno akcijo so se razvilo našo knjižnice, posebno še mladinsko knjižnice, zlasti na Koroškem. Le-dobili od odseka za mladinske knjižni-tako da sedaj »Slovenska Straža« šteje 105 knjižnic, v katerih jo okoli 15.000 knjig. Glede mladinskih knjižnic srno dobili od odseka za mladinsko knjžni-ce v Celovcu jako zanimivo poročilo. ■Mladinskih knjižnic obstoja zdaj na slovenskem Koroškem 77 s 5866 knjigami. Izpopolnilo se jc lotos 20 žo obstoječih knjižnic, katerim se je na novo poslalo 1975 knjig. Iz poročila Vam hočem podati trojo glavnih dobrot, ki jih prinašajo mladinsko knjižnice:
1.	Otroci, ki prebirajo slovensko knjigo, so mnogo bolj privadijo slovenskemu materinskemu jeziku v govoru in pisavi, oni so mnogo spretnejši in izurjenejši v izobraževanju kot drugi, ki so knjig ne poslužujejo. Kateheti vseskozi hvalijo te otroke in pravijo, da ž njimi mnogo lažje izhajajo pri verskem pouku, in se jim ni treba toliko truditi, kot z drugimi. Oni dobijo veselje in zanimanje za slovensko berilo sploh, tako da tudi poanejc, ko za-pustijo šolo, lažjo in zato rajši prebirajo slovensko knjigo in časopise. In to je za nas neprecenljivega pomena.
2.	Drugi uspeh je ta, da sc z mladinskimi knjižnicami slovensko šolsko mladino odvrača od tujega nemškega čtiva, katerega so mu od vseh strani dosti vsiljuje.
3.	Slovenske knjige, ki jih prinašajo domu šolski otroci, vzbujajo med odraslimi člani družin pozornost in zanimanje za slovensko berilo. Na ta način se pritegujejo k branju tudi odrasli in skoraj vsi knjižničarji poročajo, da se poslužujejo mladinske knjižnice tudi odrasli. Ker pa lc t o vendar ne zadostujejo, se jo v veliko krajih vzbudila želja po knjižnici za odrasle, ljudski knjižnici. To je torej tucli zasluga mladinsko knjižnice.
Na ta način so posebno na narodni meji postale mladinske knjižnice eden glavnih pripomočkov, rešiti slovensko mladino verske in narodne smrti.
Iz tega jo razvidno, da je denar, ki ga izdaja »Sloven. Straža«, dobro naložen narodni kapital, ki žo sedaj prinaša tako lepe obresti. Za knjižnice smo izdali pretečeno leto 2349 K 20 v.
Velikansko breme jc prevzela »Slovenska Straža« z velikovško šolo. Veliki pomen tc akcije obstoji v tem, da jc s to šolo združena gospodinjska šola. šolske sestre so nakupite primerno posestvo za 33.000 K. Seveda so morali1 najeti posojilo, ocl katerega plačuje »Slovenska Straža« obresti, dolg pa amortizlijejo šolsko sestre same. Dosedaj jc izdala »Slovenska Straža«.v ta namen nad 3000 K. Poleg tega pa jo »Slovenska Straža« podpirala pripravljalna elela za slovensko gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu. Podelila je precejšnjo podporo tudi slovenski verski šoli v nekem kraju na Ogrskem. Za šolstvo jo izdala »Slovenska Straža« 3272 K 50 h.
Tudi ubogih slovenskih dijakov iz obmejnih krajev ni pozabila »Slovenska Straža«. Polog večjih podpor dijaškemu domu v Celovcu (1000 K), dijaški mizi v Gorici, smo podpirali potoni starešinstva Leonove družbe obmejne visokošolce in pa dva koroška gimnazijca v Ljubljani. Omogočili smo z znatno podporo šestorim koroškim mladeničem obisk Zadružno šolo v Ljubljani, da tako vzgojimo zavedne voditelje naših zadrug in z vzgojnim vplivom zadružne misli utrdimo tudi narodno misol. To bomo storili tudi v bodoče in posebno podpirali udeleženec iz obmejnih krajev gospodarske šolo, ki so bo otvorila. Skupno smo izdali ' za dijaštvo 5098 K 86 h.
S časopisjem smo preskrbeli lotos 1017 obmejnih hiš, iu sicer na Koro-
škem 284, na Štajerskem 31 i, na Primorskem 218, na Kočevskem 131 i»i na Ogrskem 100 hiš. Za to časopisje smo izdali 6023 K 68 h.
V svosti si, da vršijo veliko narodno delo, smo podpirali S. lv. S. Z. v Celovcu in Gorici. Nadalje smo prispevali znatne svote za društvene domove v Št. 1 i j u v Slov. goricah, v Slivnici pri Mariboru, v Hajdinu pri Ptuju in v Železni Kapli. Vseh izdatkov za izobrazbo, društvene domove, gledališko oclro, predavanja na narodni meji itcl. jc bilo v pretočenem letu 0183 K 77 h.
Za narodno gospodarstvo in za ohranitev slovenske zemlje smo izplačali 1000 K, za proučavanjc narodno-obrambnega dola pa 290 Iv 20 h. Skrbeli smo tucli za delavstvo v zgornje-štajerskih industrijskih krajih in izdali \ ta namen 510 K. Za skrb za izseljuj ico se jo izdalo 260 K.
Veliko akcijo jo izvedla »Slovenska Straža« tucli z vpeljavo enotnega molilvenika po vseli obmejnih krajih. Tako smo preskrbeli beneškim Slovencem 1860 krasnih, trpežnih in lično vezanih molitvenikov, ki imajo posebno beneško prilogo. Na Koroško smo jih razposlali okoli 1200, na Ogrsko pa doslej 300. Nihče ne more oporekati, da so slovenski molitveniki za obmejno kraje velikanskega pomena, kajti dokler bo ljudstvo molilo v svojem materinem jeziku, toliko časa narodno šo ni izgubljeno. Za molitvusiko smo izdali 3108 K. Pripomniti pa moram, da so nam razni blagi dobrotniki izključno v ta namen darovali 1978 K.
Pri prodaji in nakupovanju posestev smo posredovali, kolikor je bilo mogoče. Radi splošno denarno krizo pa žal v tem oziru nismo mogli doseči za-žcljenega uspeha.
Delo naših narodnih nasprotnikov je označil neki vsenemški učenjak takole: »Zmagovalci ravnajo biološko pravilno, ako so trudijo, izpodrinivši tuji jezik in tujo narodnost. Zato nikakili spravnih poizkusov, ampak hladno gospod iko zavest, kar najbolj razvito moč in strogo omejevanje politiških pravic!« Ta načela, ki jih oznanja in izvaja naš narodni nasprotnik, so načela, kakor ,jiii je izvajal Turek v lastno pogubo. Naše delo pa sloni na pravici in poštenosti in zato pa zaupamo tudi sami vase in našo končno zmago, zakaj s pravičnimi jo Bog!
Tajnik Ivan štefe
poroča: Že iz predsedstvenega poročila sto spoznali mnogostransko delo »Slovensko Straže« v preteklem tretjem poslovnem letu. To poročilo samo nekoliko •izpopolnjujem. V preteklem poslovnem letu jc imelo predsedstvo 18 soj, glavni odbor pa so je sešel štirikrat. Bili smo tucli v preteklem letu v delavni ?;vczi z Jugoslov. Strok. Zvezo in Rafaelovo družbo. V obeli odborih jo zastopal odbor »Slovenske Straže« dru-štvq ii tajnik.
Soje odbora »Slovenske Straže« so naložile pisarni obširne nalogo, ki so so pomnožile šo s prireditvijo veliko efektno loterije in pa s tem, cla je »Slovenska Straža« prevzela pisarniška dela za sijajno uspeli katoliški shod, za kar jo pripravljalni odbor katoliškega shoda povrnil »Slovenski Straži« plačo uradni-štva za tri mesece. To jo bilo clvoje ogromnih del, pri katerih je bilo treba skrajnega napora, da ti clvo veliki doli lahko zabeležimo v društveno krotiiko kot časten uspeh našo pisarno.
»Blagoslov našega zaščitnika, blagoslov Slomškov jo spremljal »Slovensko Stražo« ob nevarnem podjetju, ki ga jo podvzola mlada in neizkušena.« tako jo pisal »Narodnoobrambni Vest-nik«, ko jo poročal o efektni loteriji. Rilo jo to ros precej nevarno podjetje in mnogi so dvomili, se li bo posrečilo. Ali šli smo pogumno na delo zaupa joč v
božjo pomoč in pa naklonjenost našega ljudstva. Pokazalo se je zopet, da nas zaupanje v radodarnost slovenskega naroda, kadar gre za dobro stvar, ni varalo. Skoro povsod, kamor smo se obrnili, smo naleteli na odprta srca, in le tako jo bil mogoč tako lep uspeh efektno loterije. Za razprodajo srečk smo imoli na razpolago lo malo časa — komaj tri mesece — in vendar smo jih v tem kratkem času razpečali 59.824, kljub temu, da so napadali in obreko-vali našo loterijo, ki je bila prirejena v narodnoobrambne namene, po svojih listih naši plemeniti in kavalirski narocl-p.ii bratje. Tisti ljubeznjivi naši roclni bratje, ki pisarijo P o svojih 1 i s i i h , da »Slovenska S t r a-ž a« 11 o j) o d a j a računov o s v o -j o m delovanju, dasi izide v s a k o leto poročilo onj ono m o b č 11 e ni z b o r u v 30.000 izvodih!
Pri razpečavanju srečk moramo posebno pohvalno omeniti naše vrle Mohor jano. Pokupili so 8646 srečk, in sicer kranjski 4254, štajerski 2179, primorski 1443, koroški 770. Našo katoliško narodno dijaštvo je razpečalo 3010 srečk. Županstva so pokupila 2525 srečk, in sicer kranjska 2086, štajerska 262, primorska 157, koroška 20. Hranilnico i«i posojilnice so vzelo 1770 srečk, in sicer kranjsko 1020, štajerske 570 in koroško 180.
Vsega skupaj je bilo prodanih na Kranjskem 38.577 srečk, na Štajerskem 10.897, na Primorskem 5620, na Koroškem 3294, po raznih drugih krajih 1436 srečk.
Značilno jo, cla je bila ogromna večina srečk pokupljona od revnih slojev našega ljudstva, in posebno velikega pomena jo to, da niso kupovali srečk samo zato, da bi kaj zadeli, ampak zato, da s tem pomagajo »Slovenski Straži« pri njenem delu. In ravno ta idealni vznos mod ljudstvom je naša moč, svetal trenutek v naših bojih, srečna bodočnost naše domovino.
Vsi štirje glavni dobitki so bili za« deti. Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K jc zadela Frančiška Krašovec iz Št, Vida nad Cerknico, uboga žena s štirimi nepreskrbljenimi otročiči, koje bila v najhujši stiski. Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K jo zadel kmetski fant Urbas Franc iz Srednjih Jarš pri Domžalah. Tretji in četrti glavni dobitek v vrocr.iosli po 500 K pa sta zadela Marija Pavlin, uslužbenka v žup-nišču v Hrušici v Istri, in Fr. Tratnik, cerkovnik v St. Andražu pri Velenju na štajerskem. Tucli dobitki po 100 lv, 50 K, 20 K, 10 K in 5 K so bili skoro vsi zadet i.
/ dobitki jo bil vsakdo zadovoljen Prejeli nismo niti eno tozadevno pritožbo. »Slovenska Straža« ni šla pri dobitkih p,od vrednost, kakor to delajo navadno novo drugo loterijo. S takim postopanjem si jo »Slovenska Straža« le pomnožila ugled.
Denarni efekt loterije je bil zelo ugoden. Prinesla jo 35.616 K 85 b čistega dobička. S to vsoto jo »Slov. Straža« ustanovila poseben loterijski sklad v podporo revnim otrokom, ki so upravlja popolnoma ločeno od ostalega društvenega premoženja. Do 30. junija t. 1. so jc ocl tega fonda porabilo 12.476 K 92 vin.
Lep uspeli prvo loterije naj podvoji našo sile za drugo efektno loterijo »Slovensko Stražo«, s katero pričnemo z novim letom. Naj tudi takrat dola /. nami duh in blagoslov Antona Martina Slomška, ki naj vžge slovenska sr-ea v darežljivo,sti in požrtvovalnosti, da podvojimo domovini lanski dar.
Pij tej priliki so moram z žalostjo spominjati naglo smrti onega naših požrtvovalnih mlajših mož, gospoda deželnega oficijala Avgusta Šelko, ki si jo posebno za delo pri naši loteriji pridobil nepozabnih zaslup-, omeniti pa
moram a posebnim priznanjom (udi dela uradnika naše pisarne g. Cenčiča, ki jc pokazal, da je mož na svojem mostu.
Kakor sem že omenil, je prevzela »Slovenska Straža« pisarniška dela za katoliški shod in pri tej priliki izvršila sklep občnega zbora v Celovcu, ki ji je naročil, cla naj na prihodnjem katoliškem shodu napravi slavnost narodnih noš v Ljubljani. Bili ste vsi priče, kako je »Slovenska Straža« izvršila to svojo nalogo. O tem danes ne bom rizgubljal besedi, ker so uspehi naša priča. Poudarjam, da jc ljudstvo sledilo klicem »Slovenske Straže« s tolikim navdušenjem, cla za napravo narodnih noš iz društvene blagajne ni bilo treba izdati niti vinarja. »Slovenska Straža« bo skrbela, da zanimanje za narodne noše ne zamre, kajti prepričani smo, da tam, kjer kraljuje naša narodna noša, je dom starih naših šeg in stare naše slovenske poštenosti. »Slovenska Straža« hoče sedaj še preskrbeti za vzorna predavanja za ohranitev naših narodnih noš in za pregled in organizacijo vseh, ki imajo narodne noše. Izdali bomo knjigo v varstvo domačije.
Naša pisarna je prejela v preteklem poslovnem letu 848 pošiljatev, odposlala pa 11.511. V loterijski zadevi je prejela 2213 pošiljatev, odposlala pa 5086. Za katoliški shod je prejela 1246 pošiljatev, razposlala pa 5513. Skupno je tedaj prejela 5307 poštnih pošiljatev, razposlala pa 22.100. Ves promet jc tedaj znašal 27.417 točk.
Preteklo leto se je ustanovilo sedem novih podružnic, in sicer štiri na Kranjskem, dve na Štajerskem in ena na Koroškem. Na Goriškem, Tržaškem in v Istri se ni ustanovila nobena nova podružnica.
Po vposlanih izkazih imajo Kranjska 119 podružnic, 16 ustanovnih, 62 desetkronskih, 4876 rednih in 1627 podpornih članov. Štajerska 58 podružnic, 5 ustanovnih, 35 desetkronskih, 2967 rednih in 796 podpornih članov. Koroška 18 podružnic, 3 ustanovne. 7 desetkronskih, 538 rednih in 225 podpornih članov. Goriška 16 podružnic, dva ustanovna, 8 desetkronskih, 445 rednih in 178 podpornih članov. Tržaška 5 podružnic, 1 ustanovnik, 2 desetkron-ska, 216 rednih in 48 podpornih članov. Istra 2 podružnici, 54 rednih članov. Imamo tedaj 218 podružnic, 27 ustanovnih. 14 desetkronskih, 9096 rednih in 2888 podpornih Članov. Poleg tega ima centrala še 72 ustanovnikov. Skupaj šteje tedaj »Slovenska Straža« 12.197 članov (lani 12.299). Upoštevati pa moramo, da 32 podružnic ni poslalo izkaza. Ako poprečno štejemo za vsako teh podružnic po 30 članov, dobimo skupno okroglo vsoto nad 13.000 članov.
Priznati moramo, da podružnice v preteklem letu niso delovale, kakor bi bilo želeti. Veliko je podružnic, ki še niso poslale prispevkov. Do teli podružnic sc obrača vodstvo z nujno prošnjo, da takoj pobero članarino in jo odpošljejo centrali. Mnogo so vplivali na gibanje podružnic in na prispevke podružnic kot take veliki dogodki preteklega leta: Zbirke za balkanske ranjence, naša efektna loterija in darovi ■ za katoliški s-hod. Da kljub temu nismo nazadovali, znači naše utrjeno stališče, ki nam zagotavlja prihodnje leto trden napredek. Obračamo se v tem oziru za pomoč posebno do naše aka-demične in neakademične mladine, da posveti svoje delo poživljenju obstoječih in ustanovitvi novih podružnic »Slovenske Straže«.
Naj bi poverjeniki družbe sv. Mohorja posvetili s primernimi govori in agitacijo svoje delo na celem slovenskem ozemlju tudi »Slovenski Straži«. Tako bi bila v vsaki slovenski župniji lahko podružnica »Slovenske Straže«.
Zmernost no gibanje v naši domovini naj se združi z delom za obmejne brate in mislim, da imajo naši možje in fantje še srca v svojih prsih in da se zganejo, ako se do njih pride z besedami, katere sem rekel na lanskem občnem zboru: Pol litra ali liter vina vsak na loto manj, pa tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bo-dete imeli zavest, da ste storili nekaj za rešitev svoje domovine, pa bo v vsaki župniji cvetcla podružnica »Slovenske Straže«.
Z vsakim dnem se delovanje »Slovenske Straže« bolj razširja, razširja se tudi delo drugih slovenskih narodno-obrambnih društev. In če gledamo silo, s katero narodni nasprotnik pritiska na nas, tedaj bi skoro mislil, da je to narod noobrambuo delo še vse pre-noMiatno in da vsi, ki si trkajo na prsi, da so zavedni Slovenci in zavedne Slovenke, še ne store do svojega naroda polne svoje dolžnosti.
.»Bridka žalost me prešine, ko so spomnim domovine,« tako je zaplaknla
duša slovenskega pesnika in tako pla-ka naša duša ob brezbrižnosti tistih, ki bi uspeh našega dela lahko še pomnožili. Na bojišču stojimo. O žrtvah balkanskih pisali smo strani in strani slovenskih listov, in vendar so bile to žrtve samo onega leta, da se potem nemoteno in krepko brez tujega vpliva zopet razvije balkanski rod. Mi pa štejemo lahko vsak dan svoje narodne mrtvece. Padajo nam dan za dnem na koroških in štajerskih bojnih poljih, da se nikdar več ne vzbudo k narodnemu življenju. Izgubo naše narodne armade beležimo vsak dan v številkah našega izseljevanja. To je vsakodnevna naša bitka, ki slednji dan konča za nas z izgubami naših bratov in sester. To je nekrvavo, vsak dan izgubepolno naše bojno polje. Zato pa na eni strani vsi, ki smo še narodno živi, z gorkim srcem in mrzlo glavo na delo, da od-kopljemo ob mejah pobeljene naše grobove in cla na njih zasadimo novo življenje. Najnujnejše pa nam je obračati pozornost na žalostno točko našega izseljevanja, na katero naj merodajni krogi mislijo takoj, ne samo z resolucijami, ampak s primernimi protideli. Vsak dan, ki ga pri tem izgubimo, znači za nas veliko narodno izgubo. »Slovenska Straža« bo merodajne kroge bodrila in bo tudi svoje storila, da sc v tem oziru domovini reši, kar sc rešiti cla.
»Slov. Straža« si je — in s tem končam — v preteklem letu pridobila največje priznanje, ki si ga je pridobiti mogla, priznanje zadnjega slovenskega katoliškega shoda. Katoliški shod je naročil vsem poštenim Slovencem: »Katoliški shod priznava, cla deluje »Slovenska Straža« plodono^io za katoliško in slovensko idejo in jo priporoča. katoliškemu slovenskemu ljudstvu cia jo niaterijemo in moralno vselej in povsod podpira.«
Prihodnje leto dne 16. marca bo preteklo 500 let, odkar je bil na Gospo-svetskem polju umeščen zadnji slovenski koroški vojvoda Ernst Železni. Še stoji naš prestol in okolu njega ni še t ti j i vihar ugonobil vsega slovenskega ljudstva. Zberimo naše delo v prihodnjem lotu ob tem prestolu. Nekateri trdijo, da so v trdnem kljubujo-čem njegovem kamnu zapisane besede: »Pravdo vdovi brani.« In ko bo »Slovenska Straža« v prihodnjem letu storila vse, da slovensko ljudstvo dvigne ob tej SOOletnici močan glas svojega obstoja, tedaj naj bo to obenem tucli koncentracija našega ljudstva okolu »Slovenske Straže« ki hoče braniti pravdo uboge vdove — slovenske domovine.
Blagajnik Anton Volta
poroča:
Slavna skupščina! Blagajniško poročilo na III. redni skupščini, kalero Vam bom v naslednjem podal, dokazuje, da je tudi v tem poslovnem letu »Slov. Straža« marljivo delovala. Da pa jc mogla »Slov. Straža« podeliti tako veliko število podpor, se moramo zahvaliti našemu dobremu ljudstvu, ki se je tudi v preteklem letu izkazalo tako požrtvovalno napram »Slov. Straži«. Redni dohodki so sicer manjši nego preteklo leto, zato pa imamo krasen izredni dohodek efektne loterije »Slov. Straže«, ki znaša 35.616 K 85 vin. Skupno je imela »Slov. Straža« dohodkov 90.528 K 75 vin. Res lepa nepričakovana vsota, katero smo dosegli že v tretjem letu delovanja »Slov. Straže«.
Podružnice so preteklo leto prispevale 6861 K 14 vin. in sicer kranjske 2222 K 61 vin., štajerske 3348 K 63 vin., koroške 733 K 51 vin., primorske 556 kron 39 vin. V 1ej vsoti pa seveda ni všteto io, kar so podružnice poslale za prodane razglednice, kolke, drugo društveno blago in dohodke nabiralnikov. Podružnice bi morale bili glavni vir dohodkov, zato bo treba v prihodnje obrniti glavno pozornost ravno na podružnice, da požive svoje delovanje in cla se posebno speče podružnice zopet obude k marljivemu delovanju. Vse podružnic naj bi se zavedale, da je v njihovih rokah napredovanje in nazadovanje »Slov. Straže« in s lem tucli usoda slovenskega naroda. To naj bi imele podružnice vedno pred očmi in to naj bi jim bilo vedno bodrilo k živahnemu delovanju.
Ustanovnika sta pristopila v preteklem letu dva, ki sta vplačala vsak prvo polovico, skupaj 200 K. Skupno štejemo sedaj 72 ustanovnikov, lepo število sicer, a. iti moramo še naprej. Stavimo si danes nalogo delovati z vsemi močmi na to, da bomo do prihodnje skupščine dosegli pri ustnnovni-kih vsaj število 150. Obračamo se torej do vseh petičnih Slovencev z nujno prošnjo da pristopijo kot ustanovniki »Slov. Straži«.
Darov se jc nabralo 8036 K '.'8 vin. in sicer jc prispevala Kranjska 4337 K
16	vin., štajerska 2760 K 89 vin., Koroška 663 K 7 vin., Primorska 793 K 66 vin., drugi kraji pa 381 K 50 vin.
Tudi na smrtni postelji so se blagi domoljubi spomnili »Slov. Straže«. Tako jc prejela v preteklem letu 3200 K zapuščin, in sicer ja zepustil č. g. Fran Bukovec, žup iik v Loški vasi, 200 K, v spomin svojega umrlega očeta je poslal g. dr. Valentin Krisper 1000 K, v Središču umrli gosp. prof. in župnik Šinko pa jc volil 2000 K. Vsem tem blagim dobrotnikom bo ohranila »Slov. Straža« časten in trajen spomin. Naj bi pač našli med domoljubnimi srci prav obilo posnemovalcev.
Kaj pa naši Mohorjani? Prvi hip bi človek rekel, da so lotos nazadovali, kajti zbrali sO le 2950 K 47 vin. proti lanskim 3830 K 54 vin. Vendar pa jih ne smemo prehitro obsoditi. Tudi letos so se Mohorjani prav dobro držali, kajti poleg 2950 K 47 vin. so nakupil 8646 srečk efektne loterije »Slov. Straže«. Po deželah so razdeli letošnji prispevek Mohorjanov tako-lo: Kranjsko 1580 K 68 vin., Štajersko 730 K 61 vin., Koroško 225 K 1 vin., Primorsko 414 K
17	vin. Srčna hvala vsem Mohorjanom, posebno pa gg. poverjenikom, in obenem prošnja, da, se v bodoče še bolj požrtvovalno spominjajo »Slovenske Straže«.
Članarine iz istih krajev, kjer še ni podružnic, smo prejeli 86 K, dohodkov iz nabiralnikov 723 K 8 v, dohodki predavanj 808 K 5 vin., obresti so znašale 280 K 76 vin., inserati v »Narodno-obrambnem Vestniku« so nam prinesli 985 K.
Za društveno blago smo prejeli skupaj 5374 K 89 vin., in sicer smo prodali papirja za 1742 K 67 vin., kolkov za 641 K 26 vin., razglednic za 1685 K 41 vin., slik za 429 K 12 vin., računskih listkov za 135 K 30 v, raznega drugega blaga za 741 K 13 vin. Provizije ocl raznega blaga, ki se. prodaja v korist »Slov. Straže«: cikorije, vžigalic, ciroz, tkanine, mila, nadalje ocl zavarovanja in turških srečk smo dobili v preteklem letu 7524 K. Raba društvenega blaga in pa blaga, ki se prodaja v korist društvu, jc še vse premalo vpeljana. Koliko lepih prispevkov bi lahko dobila »Slovenska Straža«, ako bi vsi zavedni Slovenci kupovali in rabili blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem.
Prehodni dohodki so znašali 11.369 kron 11 vin. Ta znesek je zato tako visok, ker so ljudje denar za srečko pomotoma pošiljali »Slovenski Straži« mesto Efektni loteriji. Ta denar je morala »Slovenska Straža« vrniti loteriji in zato so tudi prehodni izdatki veliki, kakor bomo videli pozneje. Efektna loterija nam je prinesla, kakor sem že omenil, čistega dobička 35.616 K 85 vin. Ako k tem dohodkom prištejemo še blagajniški preostanek preteklega leta 3211 K 2 vin. in pa saldo poštne hranilnice 2402 K 10 vin., dobimo skupno vsoto dohodkov 90.528 K 75 vin.
Kako pa se je porabil ta denar?
Podpor smo izplačali 34.925 K 87 v., za razne tiskovine smo izdali 440 K, »Narodno-obrambni Vestnik« 2023 K 20 vin., nabiralniki 600 K, za društveno blago smo izdali, in sicer za papir 813 K 56 vin., za slike 000 K, za kolke 421. Iv 40 vin., za razglednice 2442 K 58 vin., skupaj 4277 K 54 vin. Inventarja se je nakupilo za 2002 K 85 vin.; stroški predavanj so znašali 666 K 80 vin.
Uprava je stala: Pisarniške potrebščine 686 Iv 89 vin., potni stroški 255 K 40 vin., poštnina 864 K 17 vin., plače 3600 K. Raznih stroškov je bilo 2823 K 30 vin., prehodnih pa 10.982 K 95 vin. Vseh izdatkov je tedaj bilo 64.279 K 77 vin.
Društveno premoženje je znašalo 30. jun. t. I.: gotovina v blagajni 2626 K 17 vin., saldo poštne hranilnice 1613 K 32 vin., naloženega denarja je bilo 5449 K 90 vin., inventar 6343 K 1 vin., nabiralniki 1681 K 2 vin., društveno blago 8377 K 69 vin., vrednostni papirji 1000 K, dolžniki 884 K 43 vin., loterijski sklad 23.139 K 93 vin. Skupaj tedaj 51.115 K 47 vin. Lani je znašalo društveno premoženje 28.200 K 28 vin., letos se je tedaj zvišalo za 22.915 K 19 vin.
Slavna skupščina! Iz tega poročila ste videli, da smo letos v dohodkih znatno napredovali kljub denarni krizi, slabi letini in kljub temu, do so preteklo leto Slovenci veliko žrtvovali za balkanske ranjence. To dejstvo nam je porok, du je misel »Slovenske Straže« prešinila že vse sloje našega ljudstva. Naš narod se zaveda, da jc le v samopomoči njegova rešitev in da brez denarnih žrtev narodno-obrambno. delo ni mogoče. Velika požrtvovalnost našega ljudstva do »Slovenske Straže« jo pa vodstvu tudi porok, da hodi po pravom potu, in mu dajo pogum, cla razširja
svoje delovanje. Vodstvo sc zanaša da ga bo naše dobro ljudstvo tudi zanaprej tako izdatno podpiralo in mu omogočilo šc v obilnejši meri braniti vero in narodnost.
Poročilo nadzorstva.
G. Ivan Kregar poroča, da jc nadzorstvo natančno pregledalo blagajno in knjige ter našlo vse v najlepšem redu. Predlaga predsedstvu in odboru zahvalo in absolutorij.
Debata,
Priznanje koroških Slovencev.
Voditelj koroških Slovencev dr. J a n k o B r e j c se zahvaljuje odboru »Slovenske Straže«, da je omogočil, da so po tujem navalu najbolj prizadeti koroški Slovenci v preteklem poslovnem letu največ dobili. Odbor je pravilno izprevidel: Tje, kjer je glavna sovražnikova moč zbrana, tja je treba da hiti najprej na pomoč oni, ki hoče premagati nasprotnika. Treba nam je vse storiti v obrambo najnevarnejše točke: za rešitev Koroške. »Slovenska Straža« se na Koroškem bistveno razlikuje ocl svoje prednice, ki je pustila sedaj še zadnjo postojanko, ki jo jo vzdrževala na Koroškem, svojo lastno velikovško šolo. »Slovenska Straža« razvija, za Koroško tako vzorno delo, da, ni nikjer bolj vsidrana kot med koroškim slovenskim ljudstvom. Vse priznanje in hvaležnost »Slovenski Straži« za njeno delovanje na Koroškem! Priporoča, naj »Slovenska Straža« v dosedanji smeri deluje. Zgodovina koroških Slovencev bo tako govorila: Da je koroški Slove« nec vstal, da ni izginil iz svoje rodne zemlje, to je zasluga vsega slovenskega ljudstva, združenega v »Slov. Straži«!
Svetnik Janez Kalan priporoča, da bi še bolj intenzivno študirali domačo mejo. Mesto, cla hodimo v tuje kraje, proučavajmo raje domačo zemljo, kar nam bo gotovo v veliko večjo korist. Priporoča nadalje boj zoper alkohol. Od lanskega občnega zbora »Slov. Straže« se je v tem oziru veliko zboljšalo. »Slov. Straža« je pri tem veliko pomagala, posebno pri ustanovitvi central »Svete vojske«. Zato se vodstvu zahvaljuje in prosi sodelovanja tudi zanaprej, posebno na Koroškem.
Deželni poslanec nadučitelj Bav» nikar pozdravlja skupščino v imenu »Somškove zveze«.
Dr. Korošec v imenu štajerskih Slo« vencev.
Državni poslanec dr. Anton Korošec izraža popolno zadovoljnost štajerskih Slovencev z delovanjem »Slovenske Straže«. Priporoča potujoče gospodinjske tečaje za Koroško. Želi, da bi »Slovenska Straža« z »Jugoslovansko strokovno zvezo« postavila na Štajersko delavno moč za delavskega tajnika, da se tako štajersko slovensko delavstvo organizira v »Jugsolovanski strokovni zvezi«.
Predsednik prof. Jarc omenja, cla smo že v dogovoru za nastavljanje gospodinjske učiteljice na Koroškem in cla smo tucli z »Jugoslovansko strokovno zvezo« v dogovoru, da se izvrši želja voditelja štajerskih Slovencev.
V imenu »Zveze Orlov« pozdravlja dr. Adlešič. Otrok, ko odraste šoli, pride v razna društva, ki so mu večkrat nevarna v verskem in narodnem oziru. Zato je prav, da. »Slov. Straža« posveča svojo pozornost ne samo šoli, ampak tucli našim fantom, ko odrastejo šoli. Fantje so v prvi vrsti poklicani za narodno delo. Zveza Orlov si je svesta ozke zveze s »Sl. Stražo«. Kolikor Orlov na meji, toliko narodnih stražarjev. Zato naj gre »Slov. Straža« roko v roki z Zvezo Orlov, cia sc tudi v obmejnih krajih razširi ta organizacija.
D r. H o h n j e c iz Maribora izvaja: Podružnic »Slov. Straže« je še vse premalo; moglo bi jih biti veliko več. Ža-libog. cla tudi precej obstoječih podružnic spi. Mladina je najboljši narodno-obrambni delavec. Treba jo je pritegniti k sodelovanju, posebno Orle. Odbori podružnic bi se aaj izpopolnili tudi s člani in članicami nabožnih društev. To narodni stvari gotovo veliko koristi.
Župnik Abram iz Goriško omenja, da nastavljajo ob progi nove železnice skoro samo Nemce, ki potem pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko šolo v Gorico. Ti otroci imajo velike, olajšavo in dobe ludi podporo. Tudi otroci slovenskih železničarjev so vo-*'jo v Gorico, kjer jih je rafdevol.ie sprejel v Šolski dom dr. Gregorčič Ti otroci prihajajo v Gorico zjutraj in odhajajo zvečer. Kje naj ostanejo č^z opoldne? V Gorici se jim je preskrbelo malo kosilce in pa prostor za ta čas. Vendar so pa sredstva čisto neznatna, zato prosi, da. bi tudi »Slov. Straža« priskočila na pomoč.
Župnik Trefber o »Slovenski Straži« in veiikovški šoli.
Idealni narodni prvoboritelj koroških Slovencev, požrtvovalni veiikovški župnik č. g. Treiber, je z glasom, na katerem jc bilo poznati genotje, izrekel nato »Slovenski Straži« zahvalo, da jc prevzela velikovško šolo. Dejal je, da sc zahvaljuje za neprecenljivo dobroto, da je vodstvo »Slovenske Straže« prevzelo glavno breme za vzdrževanje ve-likovške šole. Lahko reče sedaj: Naše ljudstvo ni izročeno poginu. Našim šolskim sestram je bilo odpovedano, da bi morale zapustiti šolo — v tem trenotku pa je priskočila na pomoč »Slovenska Straža« kot naša skrbna, mati. Neven-Jjivih zaslug si je pridobila »Slovenska Straža«, da jc prevzela to šolo na najbolj ogroženem kraju. Ob vztrajnem delu so nam za uspehe ni bati. »Slovenska Straža« nadaljuje pravo delo, kot smo ga mi pričeli v začetku, ko smo sc zbrali pod imenom sv. Cirila in Metoda: za narodno in versko šolo. Šolskim sestram je obstanek na veiikovški šoli zagotovljen, zato je tudi v verskem oziru zagotovljeno vso tako, kot je bilo v začetku. V bitki pri Lipskem, v dneh zmage teptanih narodov, bi bila skoro ruska konjenica obkoljena od Francozov. Tedaj je Schwarzenberg ji poslal svoje rezerve na pomoč. V našem boju na Koroškem nam vsako leto nasprotniki zmeljejo nekaj našega ljudstva — pošljite nam na pomoč svoje rezerve. Tako se nam bo mogoče vzdržati, tako bo koroškemu zistemu glava odsekana in bo tudi koroškim Slovencem zasijalo1 solnce bofljše bodočnosti. Še enkrat povdarjam: Naš slovenski katoliški zavod v Velikovcu je mogoče vzdržati samo s pomočjo »Slovenske Straže«, mi pa pokažimo svojo hvaležnost »Slovenski Straži«, da se polnoštevilno zberemo v okrilju »Slovenske Straže«.
Predsednik profesor Jarc:
Iskreno so zahvaljujem gosp. župniku Treiberju, ki se ni strašil ne pota ne truda, da je rešil svojo ljubljeno ve-likovško šolo. Vaš trud, gosp. župnik, bo »Slovenska Straža« v bodoče rade volje podpirala.
Volitev odbora.
Gosp. Kregar predlaga sledečo listo:
Za Kranjsko: Evga.i Jarc, drž. in dež. poslanec v Ljubljani (predsednik); dr. Ivan Svetina, kanonik in profesor (podpredsednik); Anton Sušnik, profesor v Ljubljani; dr. Marko Natlačen, odvetniški koncipient v Ljubljani, profesor Janko Mlakar; .jurist Fr. Jež; učitelj Josip Wagner; blagajnik »Gospodarske zveze« Anton Volta (blagajnik); urednik Ivan Štefe (tajnik).
Za Štajersko: Šentiljski župan Franc Thaler; župnik Doberšck; profesor dr. Josip Hohnjec; nadrevizor Vlado Pušenjak; župnik Franc Gomilšek; državni in deželni poslanec dr. Karol Verstovšek.
Za Koroško: Dr. Lambert Ehr-lich (podpredsednik); Franc Smodej; dr. Val. Rožič.
Za Goriško: Jernej Kopač, tovarnar v Gorici; Ciril Metod Vuga; ku-rat v Podgori.
Za Tržaško: Anton Čok, kaplan v Trstu.
Nadzorstvo: Prelat Andr. Kalan, dekan Anton Koblar, dr. Juro Ad-lešič, kaplan Karol Škulj.
Razsodišče: Dr. Josip Dermastia, dr. Vlado Pegan, dr. Fran Dolšak.
Soglasno sprejeto.
Razni predlogi.
Tajnik Štefe utemeljuje svoj predlog za pokroviteljnino slovenskih župnij. Naprosi naj se vse slovenske župnije, naj bi vsaka župnija zbrala mecl svojimi gospodarskimi društvi, med premožnejšimi posamezniki, s priredbami in drugimi zbirkami v korist »Slovenski Straži« pokroviteljnino 200 Kron. Izdajo naj se agitačna navodila, vsak pokrovitelj dobi veliko, lepo izde-, . 5) sP°minsko prizralnico. Tako naj . sle "a delo jioscbno župnije, kjer še m podružnice »Slovenske Straže«, s takim delom bi se napravila ugodna podlaga za nove podružnice. — Sprejeto soglasno.
. GosP- d)'- Capuder predlaga, v imenu podružnice v Kranju: »Slov. Mraza« naj si nabavi zbirko diapozitivov in tako položi temelj za bodočo slovensko centralo skioptičnih slik. Sprejeto.
Predsednik prof. Jorc omenja, naj se društva za nakup skioptikonov obračajo za posredovanje vedno le na »Slovensko Stražo*, da ne bodo oškodovana.
Predlog podružnice v šmartnem Pli Litiji, na j bi izdaja »Slov Straža< potom Družbe sv. Mohorja informacijsko! knjigo za ljudstvo v narodno- i
obrambnem smislu, se. priporočilno odstopi Družbi sv. Mohorju.
Kurat Ciril Metod Vuga predlaga v imenu podružnice v Podgori, naj bi »Slov. Straža« izdajala tupatam poljudno pisane brošurico o najvažnejših dogodkih pri slovanskih parodih na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, da bi Slovenci drugo narode bolje spoznavali in se clrug od drugega učili. Te brošurico. naj bi se kot priloge pridevale našim listom ali se kako drugače v velikih množinah razširile med ljudstvo.
Ta predlog se odstopi glavnemu odboru v nadaljno razmotrivanje in končno rešitev.
Tajnik Štefe omenja da se je ob priliki letošnjega katol. shoda slovensko katoliško-narodno dijaštvo na svojem shodu v posebnih referatih bavilo z narodnoobrambnim delom in je sprejelo resolucije, katere hoče dijaštvo tudi udejstviti. Da se je dijaštvo pričelo tako živahno zanimati za narod noobrambno delo, mora občni zbor iskreno pozdraviti, ker »Slov. Straža« dobi s tem odlične inteligentne sodelavce. Posebno, je pozdraviti ustanovitev stalnih narodnoobrambnili klubov v najsi L akademičnih društvih.
Predlaga naslednjo resolucijo:
Občni zbor »Slovenske Straže«, z ozirom na resolucije, ki jih je katoliško-narodno dijaštvo sprejelo na svojem zborovanju ob priliki letošnjega katoliškega shoda, želi, naj stalni obrambni klubi naših akademičnih društev nemudoma pred lože odboru »Slovenske Straže« podrobne predloge, kako je ob sodelovanju teh klubov mogoče izvršiti dotične resolucije in jih izpremeniti v dejanja.
Soglasno sprejeto.
Isti odbornik predlaga: »Slovenska Straža« naj ustanovi narodnoobrambno kn jižnico in knjižnico, v kateri bo zbrano gradivo, potrebno za voditelje izobraževalnih društev.
Soglasno sprejeto.
Tajnik štefe predlaga: »Slovenska Straža« izdaj za slovenske izseljence knjižico, v kateri dobe slovenski izseljenci navodila, ki so sposobna, da se ne odtujijo narodu. — Sprejeto.
Piedlagatelj želi, da odbor »Slovenske straže« naprosi deželni odbor, naj skliče konferenco merodajnih faktorjev v zadevi naraščajočega izseljevanja in morda izposluje, da deželni odbor nastavi v Ameriki moč, ki bi našim izseljencem šla ondi v vsakem oziru na roko.
Predsednik Jarc: Današnja skupščina ni bila samo zborovanje, ampak pravcata narodnobrambiia šola. Prepričali ste se, da »Slovenska Straža« dela smotreno, tiho, brez vsega nepotrebnega kričanja. Da je tako delo edino pravo, o tem ne dvomi nihče. Strogo se držimo začrtanega programa, po tem programu je »Slovenska Straža« delala doslej, tako dela sedaj in tega programa sc bo držala tudi v bodoče.
Dolžnost pa je, da se s tega mesta šen enkrat zahvalim za tako obilno udeležbo, posebno gg. poslancem dr. Korošcu, Grafenauerju, Ravnikarju, Rojcu, kakor tudi izbornemu voditelju koroških Slovencev dr. Brejcu. Zahvaljujem se nadalje vsem vrlim Jeseničanom, ki so nam prirediti tako prisrčen sprejem ter tudi okrasili svoje hiše z zastavami. Iskrena hvala predsedniku katoliškega delavskega društva g. Krivcu, g. župniku ter g. županu, ki so veliko pripomogli, da je današnja skupščina tako sijajno izpadla. Obilna udeležba, kakor tudi današnja razprava je pokazala, da je misel »Slovenske Straže« že globoko vkoreninje-na med ljudstvom. In to dejstvo daje vodstvu pogum za nadaljno delo v korist naše lepe domovine.
Darovi »Slovenski Straži".
Darovali so kot Slomškov dar:
Namesto brzojavnega pozdrava 11 i. skup. »Slovenske Straže« na Jesenicah so darovali gg.: Josip Munih, Sv. Lu- I cija ob Soči, 1 K 10 vin. — Franc Ko-vačič, organist, Sv. Lucija ob Soči, 1 K. Peter Munih, posestnik, Sv. Lucija ob Soči, l K ter Franc Lavtižar, Spodnja Šiška, 2 K. — Po g. Francu Tominec, Lome, zložili Crnovrški Orli na poslovilnem večeru od svojega načelnika bi. Lovko, 3 K 31- vin. — Ivanka Prijatelj, Tržišče, 1 K. — Po č. g. Gašperju Zrn-ko, župniku, Puščava nad Mariborom, nabrano na veselici vojaških novincev dne 28. septembra 1913 v Puščavi, 10 K 32 vin. — Janez Fleinisch, Dunaj, 2 K. — Na svatbi Lavrič-Bartol, nabral nevestin brat g. 1. Lavrič v Loškem potoku, 11 K. — Živeli posnemalci!
Iz nabiralnika:
1. ljubljansko delavsko konsunino društvo. Ljubljana. 1 K TI vin.
Prispevek podružnic:
Po podružnici v Novem mestu, na-brano pri občnem zboru »Meščanske zveze«, kot nadomestek, ker niso mogli jHJslati na 111. skup. »Slovenske Straže« nobenega zastopnika, 21 K. — Podružnica na Bledu, 111 K 09 vin.
Sklad Mohorjanov:
00. Mohorjani v Višnji gori, ix> župnem uradu, ti K. — 67. V Cemšeniku, po župnem uradu, 8 K. — 68. V Gabro-vici in Koftjeglavi, po č. g. Janezu Vuga, vikarju, 7 K. — 69. Slovenski bogo-slovci v goriškem semenišču, po g. š. Pajntarju, bogoslovcu, 3 K 80 vin. — 70. V Kovor.iu, j>o č. g. Juriju Rozman, župniku, i Iv. — 71. V Lozicah, po č. g. Antonu Jerič, župniku, 4 K 60 vin.
72.	V Selcah na Škofjo Loko, po č. g. Janezu Kepec, župniku, 30 K 10 vin. —
73.	Zagorje ob Savi, po č. g. Ivanu Rott, župniku, 10 K. — 7'*. V Sv. Križu pri Trstu, po župnem uradu, 15 K. — 75. V Apačah, po č. g. Antonu Essenko, žup. upr„ i K. — 76. V Sv. Križu nad Jesenicami, 10 K. — 77. V Kamni gorici, po č. g. Simonu Ažman, župniku, 10 K. —
78.	Na Uncu, po župnem uradu, 10 K. —•
79.	V Komendi, po č. g. Valentinu Ber-nik, župniku, 25 Iv. — 80. V št. Lenartu nad škofjo Loko, po č. g. Janko Boršt-nar, žup. upr., 6 K. — 81. V Moravčah, 30 K. — 82. V Dolah pri Litiji, po č. g. V. Fillerju, župniku, 3 K. — 83. V Po-dragi, po č. g. Gustavu Koller, župniku,
9	K 40 vin. — 84. V Špitaliču, 5 K. — 85. V Novi cerkvi pri Celju, po č. g. Josipu Pečnak, kapi., 6 K 50 vin. —'86. V Št. Vidu v Kazazah, po župnem uradu,
10	K 36 vin. — 87. V Volčah, po č. g. Al. Matelič, 6 K. — 88. V Oblokah in Grahovem, po vikar, uradu, 17 K 48 v.
—	89. V Šmartnu na Paki, po č. g. Josipu Kolarič, župniku, 11 K 84 vin. — 90. V Sv. Križu pri Litiji, po č. g. Lav. Lah, župniku, 5 K. — 91. V Boljuncu, po č. g. Antonu Križman, župniku, 2 K.
—	92. V Leskovcu pri Krškem, 5 K. — 95. V Stari Oselici, po č. g. Ivanu Sou-kup, župniku, 14 Iv. — 94. V št. Vidu nad Ljubljano, po č. g. Valentinu Za-bret, župniku, 28 K 16 vin. — 95. V Bor-lah, po č. g. Martinu Krejči, župniku, 3 K. — 06. V Vovbrah pri Velikovcu, po kn.-šk. župnem uradu, 8 K. — 97. Sv. Štefan pri Velikovcu, po kn.-šk. župnem uradu, 5 K. — 98. V Litiji, po č. g. Fr. Kralj, župniku, 5 K.
MOHORJANOMI
Gospode poverjenike Družbe sv. Mohorja prosimo, da z razdelitvijo družbenih knjig združijo tudi deio za »Slovensko Stražo«. Pri tej priliki se da marsikaj storiti za »Slovensko Stražo« tudi v župnijah, kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«. Sedaj je čas, da vse slovenske župnije vsaka po svoji moči sodelujejo pri našem narodnoobramb-nem delu! lOvinarskim darovom naj-ubožnejših naj se pridružijo premožnejši z večjimi darovi! Slava žc naprej tisti župniji, ki bo izkazala največjo pomoč naši obmejni organizaciji!
»Slovenska Straža" Slovencem.
Na severu in jugu divja boj proti nam. Tih, a. zato tem nevarnejši, tem bolj grozen je ta boj. Na meji slovenstvo izumira, iz sredine pa sc izseljuje.
Kaj bo z našo domovino v tem boju? Proti sovražniku jc treba branite-ljev!
Hvala Bogu! Zavest, da imamo tudi mi Slovenci sveto božjo in človeško pravico živeti svoje posebno narodno življenje, da imamo nedotakljivo pravico svoj jezik gojiti in na svoji zemlji biti gospodarji in ne hlapci. Ta narodna zavest vedno bolj prodira v ljudska srca. To jc dobro in predvsem po-trebno.
, In drugič! »Svoje zemlje ne damo tujcu! Branili jo bomo do zadnjega!«
Do te odločne volje moramo vzgojiti vsakega Slovenca in Slovenko, širjenje narodne zavesti in odločna narodna vzgoja, to dvoje je ena glavnih nalog, ki jih ima »Slovenska Straža«. Narodno obrambno društvo v korist obmejnim Slovencem v Ljubljani.
Pred tremi leti se je ustanovila, čez 200 podružnic ima po Slovenskem.
Na straži ima stati »Straža«! Opazovati sovražniku v njegovih naklepih in zbirati proti njemu slovensko vojsko v bran. Na narodni meji ima skrbeli, da niti ped slovenske zemlje ne pride tujcu v lasi. Slovenskim otrokom mora priboriti in sezidati slovenskih šol. Slovence gospodarsko osamosvojiti in navrniti Slovence k slovenskim trgovcem ln obrtnikom. Na narodni meji moramo vzgojiti železno četo zavednih odločnih Slovencev, ustvariti trdno, dolgu pioste kmotske hiše, |
ki bodo trdnjave v boju, ob katerih si bo tujec razbil glavo. Slovensko izobrazbo moramo povsod dvigniti tako visoko, da bodo nemški naklepi ob njej razbiti.
»Slovenska Straža« je v teh časih izdala že čez 80.000 K v narodne namene in ima pokazati lepe uspehe. Obmejni Slovenci z zaupanjem zro vanjo in od vseh strani ji kličejo: »Pridi in utrdi in reši tudi nas!« Sovražnik jc začel še huje pritiskati.
Milijone in milijone se zmeče vsako leto za zidanje nemških šol in otroških vrtcev, za kupovanje slovenskih kmetij in naseljevanje nemških obrtnikov in rokodelcev in za kupovanje slovenskih Judežev-nemčurjev. In vlada molči in s svojim molkom podpira in vzbuja svoje uradnike za peklenski boj proti Slovencem.
Zmagati nas hoče, dokler jc naša vojska majhna in še slabotna. Zdaj s<? bije zadnji odločilni boj. Zvon je pripravljen, kaj nam zapoje? Mrtvaško pesem ali pesem svobode? Kuj si izvolite ?
Slovenci! Ali ne bo vsakdo izmed vas takoj vstopil v bojne vrste »Slovcn-Straže«? Kdo izmed vas nima niti enega samega vinarja, da ji ga da za njene obrambno delo?
Dobra slovenska srca! Kaj ste gluha za obupen boj ? Kaj v vaših srcih ni ljubezni do domovine? Kaj so vaša srca hladna, brez sočutja, brez dara za domovino-mater?
Ali ne slišite glasu, ko vas kliče domovina: »Otroci, ne pozabite, da sem vas rodila slovenska mati! Bog vas je meni clal in moji ste in moji morate ostati!«
Ali ne slišite glasu umirajoče matere-domovine? Česa vas prosi »Slovenska Straža« v imenu domovine?
Pred vsem to: Ostanite ji zvesti! Ni samo to vaša pravica, ampak tudi dolžnost, ki jo svoja sam večni Bog od vas. Tudi za to zapoved bo oster sodnik ali dober plačnik. Četrta je ta zapoved med 10., ali edina, katere zvestemu izpolnjevanju je Bog že na tem svetu obljubil srečo. Kaj to hoče reči? Zvesto ljubite domovino in srečna bo ona. srečni vi in vaši otroci!
Naši otroci! Najdražji zaklad in edino upanje domovine so! »Slovenska Straža« vas prosi, očetje in matere slovenske v tujini: »Ohranite nam svoje otroke! Niso samo vaši, ampak tudi last domovine!« — V mlada nežna srca vsadite žlahtno cvetko ljubezni do domovine, gojite jo, varujte jo pred mrzlo tujo sapo, da bodo vaši otroci zavedni in ljubeči Slovenci.
Mnogo prošenj ima »Slovenska Straža« do vas, Slovenci, a iz vseh skupaj izreče šc eno:
»Ustanavljajte povsod, kjer vas jc le nekaj Slovencev, podružnice »Slovenske Straže«!
Te podružnice naj bodo šole vaše narodne izobrazbe in vzgoje, kovačnice odločne narodne zavesti in značajnosti iu oltarji, na katerih boste polagali po svoji moči tudi denarne žrtve za bran in srečo domovine. Kajti ljubezen brez žrtev ni ljubezen.
»Slovenska Straža« ima dolžnost skrbeti za boljšo bodočnost naše domovine. Kdo pa je v resnici »Slovenska Straža«? To so slovenski kmetje in delavci po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Naši bratje, vaši sotrpini so. Zato vemo, ker smo v trpljenju eno, ker smo v ljubezni eno, bomo tudi pod praporom »Straže« eno! Žito vsi, tudi vi bratje iu sestre, stopite v njene vrste!
Zbrati moramo vse svoje sile! V boj postaviti ne samo zadnjega moža, ampak tudi zadnjo mater in deteta:
Za domovino je boj! — Pravica in Bog je na naši strani! — Zmaga je gotova, ako hočemo mi sami! — »Slovenska Straža« vas kliče v pomoč — domovini!
Po vseh slovenskih župnijah se. zberite in sklenite takoj ustanoviti podružnico. Nabirajte takoj člane in denar! Za pojasnila pišite na naslov: »Slovenska Straža«, Ljubljana. Naša pisarna vam preskrbi tudi govornike, preskrbi potrjena pravila in vse, kar je za ustanovitev podružnice potrebno.
»Slovenska Straža" in alkoholizem.
Ali sta ta dva kaj v zvozi? Pa še ku/o! Le poslušajmo: »Slovenska Straža« dola za obstoj in vsestranski napredek Slovencev zlasti na mejah. Nezmerno zavživanje alkohla je pa neizprosno uničenje ne le majhnih narodov kakor smo mi Slovenci, nego tudi velikih in bogatih, kakor so n. pr. Francozi. Germanski narodi v Severni Ameriki, Angliji in Skandinaviji so bili že
lako v oblasti lega nevarnega notranjega sovražnika, da jim je pretila resna nevarnost splošnega propada. Vendar so pa še imeli toliko moči, da so se, ko so se zavedli, postavili v bran, se ga otresli in sc prerodili k novemu življenju. Pred 70 leti so bili Švedi in Norvežani čisto zašnopsan narod; poleni so se pa zdramili in se tako temeljito odpovedali žganju, da so danes najtreznejši in zato tudi nujkrepkejši in najsposobnejši narod na svetu. Pa poglejmo med naše slovanske brate tje, kjer bijejo najhujši boj za svoj obstanek: med Poljake na Pruskem. Proti njim so se združile vse moči, da jih narodno pogube. \ tem boju so Poljaki uvideli, da imajo najnevarnejšega sovražnika v svoji lastni sredi, pod svojo lastno streho: žganjepitje. X zapitimi ljudmi je vsaka resna narodna bramba na gospodarskem in kulturnem polju docela nemogča. Zato najprej smrt notranjemu sovražniku! Začelo se je navdušeno abstinenčno gibanje, Poljaki so se krepili in njih narodna bramba je poslala močna, nepremagljiva! Vse nemške državne in zasebne sile jim ne morejo do živega: ;namesto, da bi med njimi rastla nemška posest pa raste njihova. Nemški naseljenci so med njimi kakor slabotna drevesca sredi bohotnega gozda, ki jim ne pusti kvišku, jih duši in izpodriva. Mnogo nemških posestev prehaja nazaj v poljske roke. Lastna treznost Poljakov ima namreč še izvrstnega pomočnika v pijanstvu nemških naseljencev. Isto se opaža v narodnem boju med Čehi in Nemci. Čehom je zdržnost ali vsaj treznost prvo orožje v narodno-obramb-licni delu. ln sponaša se jim tembolj, ker se Nemci še niso z zadostno vnemo lotili enakega orožja. Kako zelo se Nemci boje tudi iztreznjenja Slovencev, je dokaz ta, da jih je zadnje impo-zantno zborovanje »Svete vojske« tako prestrašilo, da so v imenu »Siidmarke« začeli dramiti k abstinenci! To nam dovolj pojasnjuje in potrjuje tesno zvezo med »Slovensko Stražo« in alkoholizmom. S stališča narodne obrambe moramo iskreno želeti, da bi slovenski narod vsaj po pretežni večini stopil v vrste »Svete vojske«; potem se nam Nemcev in Lahov ne bo treba bati. Da bi pa zdržnost — vsaj začasno — od opojnih pijač pospešili in neposredno nanjo oprli »Slovensko Stražo«, predlagamo Slovencem, ki so dobre volje to-Ie: Vsak naj sklene, da toliko in toliko dni v letu, mesecu ali tednu ne bo pil nobene opojne pijače (ali tudi lic kadil!), znesek, ki ga bo s tem prihranil, bo pa daroval »Slovenski Straži«. A' to svrho se, lahko zbero prijateljski krožki ali skupine, da bo »korajža« za stvar šc večja in da bo vladalo medsebojno nadzorstvo. To ni niti nobena nova iznajdba, marveč Čehi že dolgo delajo tako za svoja n a r o d u o-obrambna društva, ki dobivajo iz tega bogate dohodke. Tudi »Šiidmarka« poziva k ustanovitvi »stotin«, katerih člani bi enkrat na teden ali tudi samo na mesec odrekli alkohohti pijači ali ka-denju, prihranjeni znesek pa darovali »Siirtm^rki«. Ali Slovenci nismo toliko fantje, tia bi zmogli kaj takega za »Slovensko Stražo«?
Za narod.
Željam štajerskih Slovencev, kate-le je izrekel na občnem zboru »Slovenske Straže« dr. Korošec, bo odbor »Slovenske Straže« radevolje ugodil, ker je prepričan, da ho to le v prospeh naše narodne probuje. S pomočjo »Slovenske Straže« ho »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« mogoče ustanoviti v Mariboru posebnega delavskega tajnika, ki l>o budil in organiziral slovensko delavstvo na Spodnjem in Gorenjem Šta-
vse
jerskem, obenem pa bo tudi imel pregled v štajerskih podružnicah »Slovenske Straže« ter bo prevzel organizacijo štajerskih podružnic »Slovenske Straže«. »Slovenska Straža« se ne ustraši žrtev, da ugodi željam štajerskih Slovencev, pričakuje in prosi, da tudi štajerski Slovenci njo ne pozabijo in da tudi oni v ravnokar začetem njenem novem poslovnem letu podvojc žrtve zanjo.
Vsak v vsaki župniji naj se vpraša:
Kaj sem storil, da bi pila pri nas mogoča podružnica. »Slovenske Straže«? — ln odgovori si naj: Takoj grem na delo, da zberem, kakor pravijo pravila »Slovenske Straže«: Podružnica se lahko ustanovi povsod tam, kjer pristopi društvu najmanj 20 članov. Navadno imej vsak kraj eno podružnico, več sosednjih manjših krajev ima lahko eno samo podružnico. Člani so redni, ki plačajo na leto vsaj 1 krono ali podporni, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Do ustanovitve hočem sam in s pomočjo svojih prijateljev, katere sklicem takoj za 10 stvar na kratek pomenek, nabrati toliko članov, da bo primerno število za ustanovitev podružnice. Nato; pišem pisarni »Slov. Straže« v Ljublja-Jio, naj za ustanovitev podružnice vse primerno ukrene in naj pošlje tudi govornika na ustanovni občni zbor.
Sedem koroških inladeničev podpira »Slovenska Straža« letos, da morejo obiskovati Zadružno šolo v Ljubljani. Tako bo vzgojila zopet sedem novih delavcev, ki bodo delovali ne samo na gospodarskem, ampak tucli na narodnem polju naše Koroške. »Slovenska Straža * skrbi, da se tekom svojega bivanja v Ljubljani v prostem času izobrazijo v izvrstne organizatorje in narodne agitatorje, ki boclo potem v svoji domovini gotovo veliko koristili narodni stvari. To pa stane »Slovensko Stražo« veliko žrtev, zato nujno prosimo, da jo vsi rodoljubi po svojih močeh pri tem delu podpirajo.
Z velikevško šolo si je »Slovenska Straža« naprtila veliko breme, katero bo mogla zmagati le, ako se bodo vsi zavedni Slovenci zavedali svoje narodne dolžnosti in z obilnimi darovi podpirali »Slovensko Stražo«.
1000 kron je zopet poslala Iiolin-ska tovarna »Slovenski Straži« od prodane kavine primesi. Znano jc, da jč, kolinska kavina primes najboljša in ž« zato zasluži, da se čim najbolj razširi. Ker je pa tudi na prodaj v tak rodoljuben namen, je naravnost dolžnost vseh naših gospodinj, da kupujejo izključno Ie Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Paziti pa je treba strogo na ta napis in pa na to, da je prilisnjen pečat »Slovenske Straže«.
Pri naročilih skioptikonov se obračajte samo na »Slovensko Stražo«.
Tako nc bodete opeharjeni in dobite res dober siuoptikon. V večjih župnijah na prispevajo za nabavo skiopti" kona županstva in posojilnice.
Nabiralniki »Slovenske Straže« naj bi j.ili po vseh lokalih, kjer sc zbirajo večje družbe. Naročajte jih v pisarni • Slovenske Straže« v Ljubljani. Pri veselih in žalostnih dogodkih z nabiralniki »Slovenske Straže« okoli gostov!
Papir »Slovenske Straže« jc priznano najboljši in najcenejši. Zato priporočamo posebno vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, županstvom, župnim uradom itd., naj naročajo edino-le papir »Slovenske Straže«. Trgovci dobe znaten popust. Za-hcvajlc vzorce.
Narodna dolžnost slehernega Slovenca in Slovenke jc, cla na vsako pismo in razglednico prilepi narodni kolek, ki ga izdaja »Slovenska Straža«. Naročite večje število kolekov skupaj in j i h razpečavajte med svojimi prijatelji in znanci. Razprodajalci dobe 20/«
popusta. Vsa županstva, vse posojilnice, vsa naša društva nuj sklenejo, odslej kolokovati vsak dopis s kolekom »Slovenske Straže«!
Skrajni čas je, da vsi somišljeniki pogledajo v svojih občinah, kjer še ne rabii jo naše vžigalice, kateri gg. trgovci še ne prodajajo vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsudi, naj jih naročajo pri tvrdki C. Menuidi v Ljubljani. Ne verujte izgovorom, da so pošle. Zahtevajte odločno! Kdor ne rabi naših vžigalic, ta ni naš somišljenik, ta ni prijatelj naših obmejnih bratov!
V pisarni »Slovenske Straže« so na razpolago naslednje skioptične serije za predavanja: Bosna in Hercegovina. — Rim. — Pompeji. — Jeruzalemsko romanje.. — Balkanska vojska. — Napoleon. — Francoska revolucija. — Zvezdoslovje.
Vsak večer se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi tc lahko storite za »Slovensko Stražo«, pa bi se jim piav nič ne poznalo. Dva vinarja pri plačevanju več ali manj, nc igra nobene vloge. »Slovenska Straža« Iti pa imela ve liko ocl tega, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tsm nasprotnike! Računski listki se naročaoj v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Častiti župni uradi — podpirajte slovensko obrt in slovensko umetnost! Na slovenski zemlji imamo dovolj slovenskih veščih obrtnikov in umetnikov. da nam ni treba posegati po taka dela dalje po svetu. Posebno dela naših d o m a č i h kiparjev se lahko merijo z vsakim drugim kiparskim delom. Semtertjc sc župnim uradom vsiljujejo kipi, ki so vliti v mavec, pri prodaji teh kipov se rado zagotavlja, da so masivni, kar pa ni res, in tako marsikdo naroči tak kip, kj je nekoliko cenejši, ampak prav malo trpežen in je vsak hip pri snaženju v nevarnosti. Č č. ž u p n i m u r a cl o m toplo p r i p o-
r o č a m o , da se obračajo na domačo kiparje, da dobo tako i' e s dobra i 31 trpežna dela. Vse zavedne Slovenke hvalijo dro-
že (kvas) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. 1'mevno, ker so izborne! Priporočamo vsem trgovcem, da naročajo edino te d rože ter da se v kratkem času razširijo po vsem Slovenskem.
v <


Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
NAROČAJTE VELIKE LEPE TRO-EARVNE PODOBE BREZMADEŽNE, ki imajo natisnjeno v trajen spomin na hrvaško-slovcnski katoliški shod posvetitev slovenskega ljudstva Brezmadežni. V vsaki naši hiši bi morala viseti ta podoba. Posebno člani in članice Marijinih družb, šole, drvjštva, županstva itd. naročite jih več skupaj. Ena podoba velja samo 1 krono. Naročila sprejema Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani, Ljudski dom.
Vsem izobraževalnim društvom pa tudi posameznikom najtopleje priporočamo knjigoveznico Frana Pajka (prej J. Giontini) na Mestnem trgu v Ljubljani/ Veže ceneno in trpežno.
: Marotaile »Slovenca".:
doGifc naj Boljši in najccnejši
Poizkusi te!
Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi MSlovenska Straža". Ta papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi ga prodaj a ,,Slovenska Straža" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno ,Slovenske Straže". Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne.
aaaaaannnnnaanaacauuuanuuannnnaani
a
u	D
jj C. Menardi v Ljubljani
trgovinah in trafikah zahtevajte samo te vžigalice. To so naše vžigalice! V vsaki naši hiši morajo biti te vžigalice. Trgovcem in trafikantom povejte, da jih morajo takoj naročiti pri tvrdki

...........................................................iiiiiiMiiiHiuiiiniimimiiiiMiiifiimiiiiHiiiimiHiiii>........................iiitmiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiHiimiuiimim....................................................................................................................
w je dobila
izvrstno zvezo z eno
Obračajte se po svete pred vsakim življenskim zavarovanjem na pisarno »Slovenske Straže", ki Vam bo dala vestne in točne informacije in bodete zagotovljeni, da Vas ne bo mogel varati
kak za svoj dobiček pohlepni agent.
Zadošča dopisnica na pisarno »Slovenske Straže" v Ljubljani.