PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gnuppo Cena 11) lir Leto XX. Št. 86 (5769) TRST, petek 10. aprila 1964 SPORAZUM O ODVZEMU NEKATERIH POSLOV FEDERCONSORZI Poslanci odobrili vladne ukrepe Saragat se vrne danes v Rim *Vodstva KPI, PSI in PSDI so razpravljala o sporu med KP SZ in KP Kitajske ter o nedavni stavki javnih nameščencev Kongres KD ho v Rimu od 27. do 30. junija - Danes seja vlade RIM, 9. — Zunanji minister Saragat je zaključil svoj uradni obisk v Iranu. Danes ga je sprejel šah Reza Pahlevi, ki ga je zadržal na kosilu, nato je govoril na televiziji, končno pa je imel še tiskovno konferenco. V skupnem sporočilu o razgovorih se poudarja med drugim, da obe državi gledata na enak način na vprašanja miru, da se obe zavzemata za mednarodno pomirjenje, ob spoštovanju svobode in neodvisnosti vseh držav. Kar zadeva morebitne spore, ki bi utegnili nastati na področjih, kjer sta obe državi neposredno zainteresirani, kakor sicer tudi drugod na svetu, sta obe državi mnenja, da je treba poiskati miroljubno reši - —— tev teh sporov z uveljavljenjem načel OZN. Kar zadeva sodelovanje med obema državama na tehničnem področju, bo posebna tehnična komisija proučila v celoti razširitev sedanjega sodelovanja. U gotovih so, da so odnosi med Italijo in Iranom zadovoljivi z vseh plati, ker temeljijo na tradicionalnem prijateljstvu med obema državama. Saragat in drugi člani italijanske delegacije bodo odpotovali z letalom jutri ob 7,35 in bodo prispeli v Rim ob 11,55. Po sinočnjem zaključku splošne 1,1,111.. VČERAJ V LJUBLJANI Redna skupščina Zveze sindikatov Slovenije Poročilo predsednika Franca Popita razprave o vladnih ukrepih proti gospodarski konjunkturi, je spregovoril finančni minister Tre-melloni, nato pa je poslanska zbornica odobrila vse tri ukrepe. V senatu pa so nadaljevali in zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku, s katerim se sklad blagajne za razvoj juga poviša od 18 na 200 milijard za finančno leto 1964-65, po govoru ministra Pastoreja pa je senat odobril osnutek. Jutri bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo odobrili ustanovitev državnega podjetja, ki bo vršilo vse tiste posle za račun države, ki jih je do sedaj opravljala Federconsorzi. Tako so skleni- LJUBLJANA, 9. — V Ljubljani je začela danes 6. redna skupščina republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na otvoritvenem delu konference so bili na. vzoči tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, tajnik CK Slovenije Miha Marinko, predsednica glavnega odbora Socialistične zveze Vida Tomšič in zastopniki republiških zvez sindikatov Črne gore, Hrvaške, Makedo-•hje in Srbije. V referatu o neposrednih nalogah sindikata, ki ga je podal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc P°Pit, je poudarjena potreba iz-Popolnjevanja sistema razdelitve dohodka na način, ki bi v večji roeri prispeval k dvigu življenjskega standarda, široka mobilizacija delovnih kolektivov in vseh družbenih organov pri reševanju gospodarskih vprašanj. Ker so od. čine vedno bolj odgovorne za razvoj področij, ki so neposredno vezana na standard delovnih ljudi, Je potrebno posvetiti ustrezno pozornost materialnemu položaju samih občin. Dosledno bi se morali uveljavljati takšni sistemi razdelitve dohodka komun, ki bi bili v skladu z ustavnim načelom: da je oseben dohodek odvisen od gospodarske moči in gibanja produktivnosti delovnih ljudi na njenem področju. V analizi Zveze sindikatov Jugoslavije o dosedanjem mednarod-n*m sindikalnem sodelovanju in o nekaterih d ružbeno-gospod a rskih gibanjih na svetu se ugotavlja, da sindikati delujejo danes v pogojih popuščanja napetosti in izboljšanja mednarodnih odnosov. Popuščanju napetosti se najbolj odločno upirajo pobudniki preventivne vojne v ZDA ter zahodno-nemški revanšisti in militaristi. "Onservativne sile v sindikalnih gibanjih nekaterih kapitalističnih držav, ki skušajo vsiliti drugim gibanjem svoja stališča in siste-bje, olajšujejo vmešavanje reakcionarnih sil v notranje zadeve posameznih narodov in slabijo od-Jbr delavskega razreda. Napredna delavska gibanja se upirajo ta. “i Politiki in praksi, ki je v na-®Pr?tJu s politiko miroljubne koeksistence, prav tako kot se upirajo dogmatičnim stališčem, ki v praksi odbijajo načela koeksisten- Delavski razred Zveze sindikatov Jugoslavije in njeno sindikalno gibanje vidita v aktivni miro-tjubni koeksistenci najugodnejši ‘'bgoj za uspešno borbo proti imperializmu, za dosledno odstrani-ev ostankov kolonializma in za azmah osvobodilnih gibanj. Jugoslovanski sindikati se zavzemajo * enotnost svetovnega sindikal-ega gibanja ne glede na ideolo- usbberitev. Uspeh zbliževanj» sindikalnih gibanj in raznih ideo-oskih usmeritev pa, ugotavlja veza sindikatov Jugoslavije, ovi. m,;? Pp eni strani ostanki ideoloških ekskluzivnosti na liniji anti-'»omunizma, p0 drugi strani pa „ a.vi, Psevdorevolucion nrnih do-grnatskih in sektaških tendenc v -.^“nerodnem gibanju. Ugotavljale teh škodljivih tendenc je no simnV,U. centralnega sveta Zve sindikatov Jugoslavije glavna na-ga vseh sindikalnih organizacij * »vetu. Jugoslovanski sindikati j?, je za nadaljnje zbliža- .sindikalnih gibanj potrebno postovanje enakopravnosti in sa-oatojnost reševanja lastnih vpra-."N m nevmešavanje v notranje zadeve drugih gibanj. TRINIDAD - SFRJ E. Williams pri Titu stvu podpredsednika zveznega iz-vršnega sveta Borisa Kraigherja, predsednika izvršnega sveta Hrvaške Mike Spiiljka in načelnika u-prave državnega tajništva za zunanje zadeve Soldatiča iz Zagreba na Brione. Neposredno po svojem prihodu je začel v Beli vili razgovore s predsednikom Titom. Domneva se, da sta Tito in Wil-liams v razgovorih izmenjala poglede o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj, posebno o vprašanjih, ki se neposredno tičejo miru, uveljavljanja politike miroljubne koeksistence in mednarodnih gospodarskih odnosov. Predsednika sta proučila perspektive ju goslo v ansko-t rinid adsk ih odnosov in sta, po informacijah iz dobro obveščenih krogov, izrazila pripravljenost svojih vlad, da delujeta za razvoj dvostranskih prijateljskih odnosov. Po dopoldanskih razgovorih je predsednik Tito priredil v čast svojim gostom kosilo, katerega sta se udeležila minister Lionell in veleposlanik Clark, a z jugoslovanske strani Boris Kraigher, Mika Spil jak, Bogdan Ornobrnja in Sloven Smodlaka ter zastopniki mestnih in okrajnih oblasti Pulja. Med kosilom sta Tito in Wil-liams izmenjala zdravici. Po kosilu se je predsednik Tito s svojim gostom odpeljal na otok Van-ga. Pričakuje se, da bodo najkasneje jutri, ob odhodu William-sa iz Jugoslavije objavili skupno sporočilo o razgovorih. dam* je prispel - predsednik vla. Tobaga dr. Wil- danes v sprem- li na današnjem sestanku, ki so se ga udeležili predsednik vlade Moro, podpredsednik vlade Nenni, ministri Piccioni, Reale, Giolitti, Colombo m Ferrari Aggradi. Po sestanku je minister Colombo potrdil novinarjem Nennijevo izjavo, da so zaključili proučitev tega vprašanja, in dodal, da so ostale le še nekatere podrobnosti, ki jih bodo rešili jutri. Danes so zasedala vodstva PSDI, PSI, KPI in glavni odbor KD. Vodstvo PSDI je proučilo vprašanje ideološkega spora med KP SZ- in Kitajske in vprašanje javnih nameščencev po stavki, ki jo je proglasila CGIL Vodstvo PSDI, obsoja to stavko in zatrjuje, da je CGIL hotela s to stavko ((podpreti ofenzivo KPI proti vladi levega centra in proti politiki valutne stabilizacije, načrtovanja in demokratičnih reform v interesu delavskega razreda«. Na seji vodstva PSI pa je tajnik De Martino poročal o raznih aktualnih političnih vprašanjih in sicer o rokih uresničenja vladnega programa, o gospodarskem stanju in stavkovnem gibanju, vštev-ši stavkovno gibanje javnih nameščencev in o krizi mednarodnega komunističnega gibanja po zaostritvi odnosov med SZ in Kitajsko. De Martino je poudaril, da morajo koalicijske stranke storiti vse, kar je potrebno, da bi parlament naglo proučil in odobril zakone, ki jih je vlada že pripravila, zlasti zakon o reformi zemljiških pogodb, in to še pred poletjem, da bi se spolovinarji in koloni mogli okoristiti z njim že letos. Kar pa zadeva krizo komunističnega gibanja pa je dejal, da teze Hruščova, «ne glede na polemična pretiravanja in splošno sodbo o sistemu in političnih metodah komunističnih režimov, po mnenju socialistov stvarno pospešujejo stvar mednarodnega pomir-jenja in koeksistence z zahodom, medtem ko bi ta koeksistenca bila kompromitirana, če bi prevladale ali če bi kakorkoli podpirali kitajska stališča. Huda napaka bi bila — je dodal De Martino — če bi izostala povsem jasna in odlon-na obsodba teh stališč in če bi smatrali, da je možno posredovanje med temi nespravljivimi stališči, kakor je to moč zaslediti v zadnjih stališčih KPI«. P« seji pa je Mosca v razgovoru z novinarji dejal med drugim, da socialisti dajejo v celoti negativno sodbo o nedavni stavki javnih nameščencev in da so jo kritizirali tudi v izvršnem odboru CGIL. Mosca je hkrati poudaril potrebo po proučitvi poslabšanja sindikalne linije CGIL v teh zadnjih mesecih. Cini-teljev, ki so prispevali k temu poslabšanju je po njegovem mnenju več in so pretežno političnega značaja, med temi secesija socialistične levice. Na seji vodstva KPI, ki se je je udeležil tudi Togliatti, pa je Ali-cata poročal o stanju mednarodnega komunističnega gibanja, zlasti v zvezi z dogodki teh zadnjih dni, nato pa so obravnavali vprašanja, ki so povezana z uveljavljenjem sklepov nedavne organizacijske konference. Seja se bo nadaljevala jutri. Na vprašanje novinarjev, ki so želeli izvedeti, ali je kaj novega v stališču KPI glede spora med SZ in Kitajsko, je Terracini dejal', da ne vidi čemu bi bilo nekaj novega v tako kratkem razdobju od članka Ali* cate v ((lTJnita«; v ostalem pa bo to stvar poglobil centralni od- bor. Vsekakor pa — je zaključil Terracini — je to vprašanje že pojasnil, razen članka Alicate, tudi intervju Togliattija v «Zuer-cher Zeitung« in članek Togliatti-a v prihodnji številki ’Rinascita’». Glavni odbor KD je odobril predlog vodstva stranke, da bo kongres stranke v Rimu (datum je bil že določen: od 27. do 30. junija), hkrati pa je odobril tudi geslo kongresa: «KD za razvoj italijanske družbe, za moderno demokratično državo« in dnevni red kongresa, ki predvideva poročilo tajnika stranke, obrazložitev resolucij, izvolitev novega glavnega odbora in razno. Glavni odbor je hkrati odobril proporcionalni sistem za izvolitev glavnega odbora. Znotraj KD imamo sedaj le štiri struje: novo levico (zveza med sindikalisti in ’bazo’), prijatelje «Nuove Cronache« (fanfanijevci, «impegno demokratko« (zveza med 'dorotejci’ in 'morotejci’, ki podpira politiko levega centra) in acentrismo popolare« Scelbe, kj sicer nasprotuje tej politiki, vendar Pa podpira vlado iz strankarske discipline. AFERA V VIŠJEM ZAVODU ZA ZDRAVSTVO Objavljena obtožnica proti prof. Marotti Poneverbe gredo v več sto milijonov lir Marolta, Domenicucci ia Eiacomello so obtoženi številnih poneverb javnega denarja in njih prikrivanja z lažnimi dokumenti RIM, 9. — Namestnik državnega pravdnika je danes zasliševal v zaporu dve uri prof. Marotto in dr. Domenicuccija, ki sta bila včeraj aretirana. Jutri zjutraj bo nadaljeval zasliševanje. Danes so objavili tudi obtožnico. Prof. Marotta in dr. Domenicucci sta obtožena trajnega poneverjanja javnega denarja in številnih drugih nerednosti. Obtožnica pravi, da je prof. Marotta v času od 25. julija 1935 do 29. julija 1961, ko je bil ravnatelj višjega zavoda za zdravstvo, določal občutne zneske denarja v korist visokih članov znanstvenega odbora, številnih uslužbencev in številnih drugih oseb, ki niso imele nič opraviti z upravo zavoda. Visokim članom znanstvenega odbora tega zavoda je dodelil znesek nad štiri milijone lir, češ da so bili od leta 1956 do 1960 navzoč pri več sto sejah, ki pa jih nikoli ni bilo. Dalje je prof. Marotta določil nekatere štipendije namesto pravih delovnih pogodb, zato da je lahko po svoji volji nameščal osebje za raziskovanja v laboratorijih in jih plačeval z zneski, ki jih je določil za štipendije. Te štipendije je uporabil za namestitev dveh uradnic, ki sta sorodnici visokih funkcionarjev zavoda. Tema dvema je izplačal od 1. januarja 1959 do 31. oktobra 1961: prvi 1.080.000 lir, drugi pa 1.896.000 lir za povsem druge stvari kakor je bil smoter štipendij. Šestega fe- bruarja 1961 je z izgovorom štipendije za ((proučevanje vprašanj tehnike in gradbeništva za bolnišnice« izplačal znesek 2.688.000 lir arhitektu Allegru Camilu, ki je tast načelnika upravne službe v tem zavodu. Ta je napravil samo načrte za povečanje zavoda. Dalje je izplačal nad enajst milijonov za štipendije osebam, ki so sorodniki ali prijatelji visokih funkcionarjev nadzorstvene uprave, ali pa političnim o-sebnostim, ki niso izpolnile obveznosti, ki bi izhajale iz teh koncesij. Od 12. oktobra 1956 do 13. julija 1960 je v obliki štipendij dodelil 2.825.000 lir znanim osebnostim na znanstvenem in političnem področju, ki so zahtevale prispevke za privatna potovanja v tujino ali za tisk raznih del. Od julija 1957 do junija 1961 je izplačal skupen znesek 66.846.464 lir številnim, skoraj vedno uglednim osebam, ki nimajo nič opraviti z zavodom, z izgovorom sodelovanja in znanstvenih nasvetov. Marotta je dalje obtožen trajnih potvorb, ker je z namenom, da prikrije poneverbe z javnim denarjem, naročal načelniku upravne službe zavoda, naj v nasprotju z resnico potrdi, in pogostoma je sam osebno potrdil, da so bili na sejah člani znanstvenega odbora, ter da so točno izpolnili delovne obveznosti, ki so jih prevzeli, kakor so določale štipendije, ki jim jih je izplačeval. Prof. Marotta je obtožen tudi drugih poneverb z javnim denarjem, ker je določal znatne zneske denarja zavoda v obliki prispevkov javnim in privatnim ustanovam; v mnogih od teh je bil osebno zainteresiran. Te ustanove niso napravile nobenega dela za zavod. Dalje je določal zneske za nakup daril u-službencem in drugim osebam. Tako je od 21. julija do 31. avgusta 1961 določil 15.300.000 lir za akademijo «Dei Quaranta», kjer je bil glavni tajnik. Od 7. oktobra 1953 do 30. junija 1955 je dodelil ravnatelju zdravniškega biltena «Argo« znesek 1.800.000 lir. Od 22. julija 1950 do 25. julija 1961 je dal izplačati 18.730.000 lir družbi «Societa Chimi-ca Italiana« in družbi «Annali di chimica«, kjer je bil ravnatelj. V letih 1960-61 je z 1.523.070 lirami kupil 1136 .spominskih kolajn, ki jih ■iiiif ..................................................m.min Hrustov zaključil svoj obisk na Madžarskem Danes bo objavljeno uradno sporočilo V svojem govoru v športni palači je Hruščov ponovno obsodil ravnanje Kitajcev in pozival na enotnost komunističnega gibanja - Gomulka pride v kratkem v Moskvo BUDIMPEŠTA, 9. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je zaključil nocoj svoj obisk na Madžarskem z govorom pred veliko množico v športni palači. Nocoj se je udeležil sprejema na sovjetskem poslaništvu. 7a jutri zjutraj so bili časnikarji povabljeni na tiskovno konferenco predstavnika madžarske vlade, ki bo pred odhodom sovjetske delegacije. .Končno sporočilo o razgovorih bo objavljeno verjetno jutri zvečer. Madžarska agencija MTI je objavila danes samo zelo zgoščen izvleček sporočila. Sporočilo pravi, da so razgovori ((potekali v duhu prijateljstva in bratstva ter so se nanašali na nekatera vprašanja, ki se tičejo razvoja sodelovanja med ljudstvom obeh držav in med obema vladama ter na vprašanja mednarodnega položaja«. Sporočilo dodaja, da sta si delegaciji izmenjali mnenje o okrepitvi enotnosti svetovnega socialističnega sistema in svetovnega komunističnega gibanja, ki mora temeljiti na načelih marksizma in leninizma. Govorili so tudi o vprašanjih, ki se tičejo borbe delavskega razreda in narodov, ki se borijo za svobodo. Poročilo dodaja, da so razgovori pokazali popolno enakost pogledov obeh strani na vprašanja, ki so jih obravnavali. V svojem govoru je Hruščov dolgo govorilo sporu s Kitajsko. Pri tem je omenil, da je Sovjetska zveza imela mnogo potrpljenja in da je storila vse mogoče, da se v družini vzpostavi mir, to- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIU* OB ZAKLJUČKU PRVE FAZE KONFERENCE 0 TRGOVINI Predsednik Kajsuni optimist glede uspeha konference V zaključnem govoru je Kajsuni obrazložil razloge za svoj optimizem ŽENEVA, 9. — Predsednik konference o trgovini in razvoju Kajsuni je ob zaključku splošne debate danes izjavil, da se je pokazala v prvih trinajstih dneh splošne debate široka podlaga sporazuma in da vse dopušča upanje v pozitiven zaključek konference. Kajsuni je optimist, ker Je po njegovem mnenju konferenca pokazala predvsem, da je mogoče določiti plodno sodelovanje med razvijajočimi se deželami in industrializiranimi deželami. Zatem je predsednik naštel prve zaključke, ki izhajajo iz debate: 1. Soglasno priznanje problemov razvijajočih se držav in torej važnost in upravičenosti konference. 2. Manj razvite dežele so priznale, da je rešitev njihovih problemov odvisna tudi od naporov, da se s primernim načrtovanjem ter z u-ravnovešeno finančno in davčno politiko izboljša trgovina In razvoj. 3. Soglasno priznanje resnosti vprašanja trgovinskih primanjkljajev, ki bremenijo razvijajoče se dežele. 4. Nujnost, da se najdejo sredstva za odpravo teh primanjkljajev. 5. Nujnost revizije politike finančne podpore razvijajočim se deželam. Zatem je Kajsuni izjavil, da je njegovo osebno mnenje, da je sovjetski ukrep za ukinitev vseh carin na proizvode iz manj razvitih dežel omejene važnosti, ker carinski činitelj v državnih gospodarstvih nima velike vrednosti. Na vsak način so pobude tako iz vzhodnih industrializiranih držav spodbudne, posebno pa dejstvo, da se zdi, da so zahodne države sedaj pripravljene sprejeti tezo o preferencah brez reciprocitete. Glede sovjetskega predloga o u-stanovitvi nove mednarodne organizacije za trgovino je Kajsuni izjavil, da je naklonjen kompromisni rešitvi. Ohranila naj bi se GATT, ki bi se izboljšala in razširila ter bi imela nalogo proučevati samo carinska vprašanja. Poleg tega pa bi ustanovili koordinacijski odbor, ki bi obravnaval tako carinska vprašanja, kakor vprašanja trgovine in razvoja. CGIL napovedala novo stavko železničarjev RIM, 9. — Centralni komite sindikata železničarjev, včlanjen v CGIL Je sklenil razglasiti novo vsedržavno 24-urno stavko železničarjev, in sicer še ta mesec. V dokumentu, ki so ga odobrili ob zaključku zasedanja centralnega komiteja, se ugotavlja, da je bilo potrebno odločiti se za stavko zaradi negativnega stališča vlade do zakonitih zahtev delavcev, in pooblašča vsedržavno tajništvo, da določi datum stavke. Centralni komite ponavlja, da so predlogi vlade nesprejemljivi, ki pa sta jih v celoti sprejeli sindikalni organizaciji CISL in UIL, kajti po mnenju CGIL pomenijo ti predlogi dejansko blokado sedanjih plač do leta 1967, prve konkretne koristi glede penzij pa bi se čutile šele julija 1965. »Dejstvo Je, dodaja dokument, da 360 milijard, ki Jih je določila vlada za triletje 1964-66, omogoča samo poenotenje že dobljenih plač; to pomeni za železničarje, ki so nedavno stopili v službo, ali ki imajo malo let službe, da ne bodo imeli nobenega izboljšanja, medtem ko Je za železničarje z normalno službo povišanje omejeno samo v zvezi s starostno lestvico, t. j. na nekaj tisoč lir. V teh pogojih ponavlja centralni komite nujnost nadaljevanja razčlenjene borbe z bližnjim smotrom, da se doseže reforma železniške uprave in preureditev plač, o čemer se Je že razpravljalo z železniško upravo. Tajništvi CISL in UIL sta javili, da se ne bosta pridružili stavki CGIL. Za 13. in 14. aprila pa je bila sklicana seja vsedržavnega vodstva zveze državnih uslužbencev CGIL v zvezi s sedanjim sporom. da spričo ravnanja kitajskih voditeljev ni bilo moč več čakati na odgovor. Hruščov je pripomnil: «Zelo dobro je rekel Lenin, ko je trdil, da tisto, kar gre preveč na levo, se konča na desni. Kitajski voditelji so se sedaj srečali z imperialisti. Njihovo obrekovanji je prevzelo mesto obrekovanj imperialistov, in nasprotniki komunizma so seveda s tem zelo zadovoljni. Kitajci so podlo izdali mednarodno delavsko gibanje in ga spravili v nevaren položaj. Tudi oni so se postavili na rasistično stališče, niso štedili z obtožbami proti Sovjetski zvezi in proti voditeljem Sovjetske zveze. Vendar pa mislim, da bomo zmagali to bitko, kar naša politika, je, zagotoviti mir na svetu. Kitajski voditelji, je nadaljeval Hruščov, se nezavestno igrajo z usodo miru. Atomsko vojno označujejo za tigra iz lepenke, obupno branijo odklone stalinizma in o-pravičujejo celo zločine, ki so se zgodili v Sovjetski zvezi v času kulta osebnosti. Popolnoma so zapustili marksistično ideologijo.« Kar se tiče spora s Kitajsko, je Hruščov v glavnem ponovil argumente, ki jih vsebuje nedavno objavljeno poročilo Suslova. Zatem je govoril o tekmovanju s kapitalističnimi državami in je poudaril, da so si socialistične države ustvarile gospodarsko in obrambno moč, ki jim omogoča, da diskutirajo s kapitalisti o vprašanjih miru. »Mislite si, je nadaljeval govornik, da ne bi imeli atomske bombe in močnih izstrelkov, ki jih imamo. Govoriti o miroljubnem sožitju bi bilo nemogoče z imperialisti; smejali bi se nam in bi nas vrgli ob tla. To bi bila njihova ideja o miroljubnem sožitju.« Hruščov je dalje izjavil, da so stališča Sovjetske zveze in Madžarske enaka o vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali in ki se odražajo v skupnem sporočilu, ki so ga podpisali popoldne v parlamentu. Hruščov je v svojem govoru tudi pozvail vse socialistične drža. ve, naj ne opustijo politike miroljubnega sožitja. Poudaril je nujnost gospodarskega sodelovanja med socialističnimi državami, s tem da se proizvodnja v teh državah spopolnjuje. Vise to sodelovanje pa mora potekati ob popol. nem spoštovanju suverenosti držav na podlagi proletarskega in-ternacionalizma. Dalje je Hruščov poudaril, da je treba odstraniti dediščino neprijetne preteklosti ter biti soli. dami. Pri tem je poudaril, da bo Sovjetska zveza premagala neka-tere gospodarske težave, tako da bodo zaman zlobni računi imperialistov. Dodal je; »Zemljevid spreminja barvo in vsak dan se nove države pridružujejo socialističnemu taboru.« Pred Hruščovom je govoril Ja-noš Kadar, ki je ponovno omenil borbo sovjetskega ljudstva ob strani madžarskega ljudstva za osvoboditev Madžarske. Agencija Tass je danes popoldne javila, da bo na vabilo centralnega komiteja KP SZ prišla v kratkem na uraden obisk v Moskvo delegacija poljske vlade in poljske delavske stranke pod vodstvom Gomulke. V delegaciji bo tudi predsednik poljske vlade Cyran-kievvicz. Poljska delavska stranka je objavila danes v svojem glasilu izjavo, v kateri podpira stališča Sovjetske zveze v sporu s Kitajsko. Med drugim je v izjavi rečeno, da je zgodovinsko „ važen smoter postaviti enotnost mednarodnega komunističnega gibanja na trajno podlago. Izjava nadaljuje: ((Potrebno je s posvetovanji z drugimi partijami pripraviti norme za postopek, ki naj zajamčijo enotnost akcije in solidarnost o vprašanjih, ki so odločilna za celotno gibanje, toda s tem, da se v celoti spoštuje enakost in neodvisnost vseh partij in socialističnih držav.« Zatem pravi izjava, da je poročilo Suslova o idelolo-škem sporu s Kitajsko ((dokument velike važnosti«. Zatem pravi izjava, da se kitajski voditelji niso ozirali na pozive sovjetske in poljske komunistične stranke in drugih strank za prenehanje polemike. Dalje je rečeno v izjavi, da je poljska komunistična stranka večkrat kritizirala linijo KP Kitajske in izrekla solidarnost s stališčem KP SZ in s sovejtsko zunanjo politiko in da se ta solidarnost sedaj še z večjo odločnostjo poudarja. Hruščov obišče Ciper? NIKOZIA, 9. — Ciprski list v angleškem jeziku «Cyprus Mail« piše, da bo Hruščov verjetno obiskal prihodnji mesec Ciper, ko ho zaključil svoj obisk v ŽAR. List pripominja, da novica ni še uradno potrjena, da pa se v kratkem pričakuje vabilo Hruščovu. Pompidou zaključil razgovore v Tokiu TOKIO. 9. — Ob zaključku razgovorov, ki sta jih imela v Tokiu predsednik francoske vlade Pompidou in zunanji minister de Mur-ville, so objavili skupno poročilo, ki poudarja, aa so razgovori omogočili nadaljevanje rednih posvetovanj, ki sta jih bili določili obe vladi. Med razgovori so govoril: o politiki do Kitajske, o položaju v jugovzhodni Aziji, o evropskih vprašanjih in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Govorili so tudi o stališču obeh vlad do velikih mednarodnih gospodarskih vprašanj in še posebej o sedanji konferenci o trgovini in razvoju, ter o bližnjih pogajanjih v okviru GATT. De Murville Je v razgovoru z japonskim zunanjim ministrom izjavil. da Francija podpira sprejem Kitajske v OZN, toda ne misli dati pobude v tem smislu. Predsednik vlade Pompidou pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je postalo za Francijo nujno priznati pekinško vlado in navezati z njo stike, ker vodi ta sedaj samostojno politiko, in Francija želi podrobno slediti tej politiki, zlasti v jugovzhodni Aziji. Pompidou je ponovil francosko stališče glede Vietnama. Izjavil je dalje, da bo Francija ostala zvesta atlantskemu zavezništvu in da ne bo priznala Vzhodne Nemčije, češ da ta država «ni realnost«. DANES je v škatlicah daroval nameščen, cem in drugim osebam. Kupil je za 840.000 lir 300 usnjenih zavojev, ki jih je daroval nameščencem na prvem simpoziju «za dejavnost državnih zavodov pri raziskovanju in zaščiti javnega zdravja«. V letih 1958 in 1959 je kupil za 512.000 lir 32.000 voščilnih kartončkov in razglednic in znesek je dal registrirati kot izdatek za uradne tiskovine. Obtožen je tudi, da je ustanovil razne tako imenovane centre za raziskovanje in se jih je posluževal, da jim je nakazoval zneske in imetje zavoda ter je zatem uporabi! zneske ali izkupiček iz prodaje imetja v svojo korist ali v korist drugih. Obtožnica podrobno našteva zneske, ki jih je na ta način poneveril, in ki znašajo skupno 60.183.632 lir. Od februarja 1956 do 29. julija i961 je nakazal enemu od teh zavodov skupen znesek 57.534.450 lir, od katerih sta nad 55 milijonov nakazali ministrstvo za kmetijstvo in Svetovna organizacija za zdravstvo. Večino tega zneska, in sicer nad 39 milijonov lir, je uporabil za izplačilo visokih nagrad nekaterim nameščencem zavoda. Od 17. decembra 1957 do 24. junija 1961, pa je enemu od omenjenih zavodov nakazal 33.146.000 lir. Večino tega zneska, in sicer 28 milijonov lir je uporabil za visoke nagrade nekaterim nameščencem zavoda. Od leta 1951 do 28. septembra 1963 je dodelil »Ustanovi Paterno« 132.967.163 lir za študije in raziskovanja, ki pa so bila izvršena v laboratorijih zavoda, in je nad 86 milijonov lir dejansko izplačal nekaterim nameščencem zavoda. Dalje je Marotta obtožen trajna poneverbe javnega denarja, s tem da je kot ravnatelj omenjenega zavoda sklenil številne pogodbe pri čemer je prekršil upravne in" knjigovodstvene določbe in je u-porabil velike zneske v drugačne namene, kakor so bili namenjeni po zakonu, in jih je izplačal podjetjem, s katerimi je sklenil dozdevne pogodbe. Pri tem je sklonil več pogodb, da se je izognil rednemu postopku, in nadzorstvu ki sta potrebna za take operacije, če gre za višje zneske. Na ta način je uporabil skupno nad 131 milijonov lir. Poleg tega je prof. Marotta, da bi prikril svoje poneverbe, lažne zatrjeval v poročilih, ki jih je dirjal upravnemu svetu zavoda, da je šlo za dobavo raznega materiala za laboratorijske poskuse. Italo Domenicucci pa je obtožen sodelovanja pri prestopkih, katerih je obtožen prof. Marotta, ker je kot načelnik upravne službe v zavodu sodeloval pri izvedbi omenjenih prestopkov. Pri tem je imel tudi sam korist, ker je v raznih presledkih dobil po prej omenjenih zavodih nad 18 milijonov lir. Prof. Giordano Giacomello, ki Je sedaj ravnatelj višjega zavoda za zdravstvo, je tudi obtožen raznih Doneverb, ker je nadaljeval prejšnji način upravljanja, ki ga je bil uvedel prof. Marotta, ter je določil znatne zneske v korist članov znanstvenega odbora, številnim nameščencem in številnim, skoraj vedno uglednim osebnostim, ki niso imele nič opraviti z upravo zavoda. Poleg tega je prav tako kakor prof. Marotta, izdajal lažna potrdila, da so razni člani znanstvenega odbora prisostvovali sejam, ter da so točno izpolnili prevzete obveznosti, za kar jim je potem izplačal večje zneske. Prav tako je nakazoval večje zneske raznim zavodom in ustanovam v namene, ki nimajo nič opraviti z zavodom za zdravstvo. Vse to se je nadaljevalo po istih kriterijih, ki jih je bil uvedel prof. Marotta, ki je bil medtem upokojen. Gre za skupen znesek, ki presega 140 milijonov lir. Obtožnica pravi na koncu, a a je preiskava ugotovila krivdo, ter je zaradi resnosti in ponavljanja raznih dejanj potrebna aretacija obtožencev Marotte in Domeni-cuccija. Včeraj je bila v Ženevi po trinajstih dneh zasedanja zaključena splošna debata na konfereni o trgovini in razvoju. Predsednik konference je ob tej priliki naštel naslednjih pet zaključkov debate: 1. Soglasno priznanje problemov razvijajočih se držav, kar pomeni priznanje važnosti in upravičenosti konference. 2. Manj razvite dežele so priznale, da je rešitev njihovih vprašanj odvisna od naporov, da se s primernim načrtovanjem in z uravnovešeno finančno in davčno politiko izboljša trgovina in razvoj. 3. Soglasno priznanje resnosti vprašanja trgovinskih primanjkljajev, ki bremenijo dežele v razvoju. 4. Nujnost, da se najdejo sredstva za odpravo teh primanjkljajev. 5. Nujnost revizije politike finančne podpore deželam v razvoju. — Glede sovjetskega predloga o ustanovitvi nove mednarodne organizacije za trgovino je predsednik predlagal kompromisno rešitev: ohranila naj bi se GATT, ki hi se izboljšala in razširila ter bi imela nalogo proučevati samo carinska vprašanja, poleg tega pa bi ustanovili koordinacijski odbor, ki bi poleg carinskih vprašanj obravnaval tudi vprašanja trgovine in razvoja. Tudi ženevska razorožitvena konferenca je nadaljevala obravnavo različnih vprašanj, pri čemer je delegat ZAR obrazložil svoj predlog o preprečenju ustanovitve večstranske jedrske sile, ameriški delegat pa je podrobno govoril o skrčenju vojaških pro- računov, na kar mu je sovjetski delegat odgovoril, da ameriško nasprotovanje načrtu SZ prikriva le željo, da bi prodrli do sovjetskih vojaških tajnosti. V Londonu so se končno le odločili in uradno sporočili, da bodo v Angliji splošne volitve jeseni. Zaradi tega je neki laburistični voditelj dejal: «Odslej bomo imeli vlado brez avtoritete.* Neki liberalni voditelj pa je dejal, da se konservativci zavedajo, da bi neizbežno zgubili, če bi bile volitve v juniju. Z daljšim govorom je Hruščov včeraj zaključil svoj desetdnevni uradni obisk na Madžarskem in ponovno obravnaval spor s Kitajsko ter med drugim izjavil, da je moč »govoriti o miroljubnem sožitju z imperialisti samo zato, ker imamo atomske bombe in močne izstrelke, kajti v nasprotnem primeru bi nas oni vrgli ob tla in bi se nam smejali.* V kratkem bo prišla na uraden obisk v Moskvo delegacija poljske vlade in partije pod vodstvom Gomulke. KP Poljske pa je objavila izjavo, v kateri je rečeno, da sedaj še z večjo odločnostjo poudarja v sporu s KP Kitajske svojo solidarnost s stališčem KP ZSSR. V Rimu so včeraj objavili obtožnico proti aretiranima ravnatelju in načelniku upravnega urada višjega zavoda za zdravstvo: obtožena sta poneverb več sto milijonov lir. Tudi sedanji ravnatelj zavoda je obtožen raznih poneverb, ki presegajo 140 milijonov lir. Jeseni volitve v Angliji LONDON, 9. — Danes so urad. no javili, da bodo v Angliji sploš-ne volitve jeseni. Uradno sporočilo pravi, da je predsednik vlade mnenja v zvezi s sedanjimi negotovostmi glede datuma volitev, da je pravično obvestiti deželo, da je sklenil, da ne bo zahteval od kraljice, naj razpusti parlament pred jesenjo. Laburistični voditelj George Brown je s tem v zvezi izjavil: «Slabše kakor tako ni moglo biti. Odslej bomo imeli vlado brez av. toritete. Sir Alec obupno čaka, da bi se kaj zgodilo.* Liberalni voditelj Jo Grimond pa je izjavil: »Ta odločitev pome. ni, da se konservativci zavedajo, da bi neizbežno zgubili, če bi volitve bile junija. Upamo, da bo vlada uporabila mesece, ki še o-stanejo, za konstruktivno politiko in ne za svojo politično igro.« Davi so se začele volitve za izvolitev sto članov sveta »velikega Londona«. To področje zajema ves London, velik del grofije Mid-dlesex in del grofij Essex, Kent in Surrey. Važnost teh volitev je v tem, da so skoraj vsi kandidati politične osebnosti. Zaradi tega bodo volitve, po mnenju večine volivcev, imele političen pomen. Danes so volitve tudi za 21 občinskih svetov. BRASILIA, 9. — Zvezni kongre* bo imel v soboto ob 15. uri po srednjeevropskem času sejo, na kateri bo izvolil predsednika in podpredsednika republike. Verjet, no bo izvoljen kandidat desnice .general Humberto Castelo Branoo, Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.3, najnižja 6.4, ob 19. uri 11.3: vlage 55 odst., zračni tlak 1019.9 stalen, veter 5 km zahodnik, nebo 4 desetine pooblačeno, morje rah-io razgibano, temperatura morja 12 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, FETEK, IS. apriia Marko Sonce vzide od 5..9 in zatone ob 18.45. Dolžina dneva 13.16. Luna vzide ob 4.55 in za one ob 16.12 Jivri SOBOTA, 11. aprila Filip SPRAVLJIVI PREDLOGI SINDIKATOV Od odgovora ravnateljstva Felszegy je odvisna rešitev ostrega spora Delavci se vrnejo danes na delo, medlem ko liodo delavce, ki so jih nameravali suspendirali, poslali en dan na dopust - Dolgotrajna pogajanja na uradu za delo in povorka delavcev - Vprašanje sen. Vidalija in solidarnost KPI Spor v ladjedelnici Felszegy je bil tudi včeraj v ospredju vsega dogajanja. Zjutraj so prišli delavci iz Milj in šli v povorki po mestnih ulicah ter glasno protestirali in žvižgali. Na čelu povorke pa so nosili transparente, na katere so napisali svoje zahteve. Ko so prišli na Trg Unita je šla delegacija delavcev na vladni generalni komisariat, kjer jo je sprejel podpre-fekt Molinari, kateremu so pojasnili svoje stališče in zahteve. Dr. Molinari jim je zagotovil, da bo vladni generalni komisar dr. Maz-za posredoval za ugodno rešitev spora. Nato so delavci odšli pred Urad za delo, kjer so se ob 11. uri pričela pogajanja. Novo Delavsko zbornico in FIOM so zastopali tajnik Calabria oziroma tajnik Bur-lo in drugi člani tajništva, Delavsko zbornico Novelli in Fab-bricci, podjetje pa inž. Giacomelli, ravnatelj Bencina in še en član upravnega sveta. Na opoldanskih pogajanjih so se funkcionarji u-rada za delo razgovarjali ločeno s predstavniki delavcev in delodajalcev ter ni bil dosežen noben sporazum. Predstavniki delavcev in delodajalcev so se zato ponovno sestali na Uradu za delo ob 18. uri in se pogajali skoraj do 22. ure. Pogajanja so se tako zavlekla, ker so predstavniki podjetja vztrajali pri svoji zahtevi, da se ne odrečejo suspenzijam. Sindikati pa so predlagali, nai bi rešili to stvar tako, da bi poslali delavce, ki jih nameravajo suspendirati, na dopust, medtem ko bi za ostale delavce veljal predlagani skrajšani urnik 40 ur na teden. Predstavniki podjetja so končno pristali na to, da danes stvar proučijo ter da bodo na predlog odgovorili jutri, zjutraj, ko se ponovno sestanejo na uradu za delo. Delavci, ki jih je podjetje suspendiralo, pojdejo danes na enodnevni dopust, ostali delavci pa poidejo delat. Jutri ostane ladjedelnica zaprta, ker velja za delavce skrajšani 40-urni delovni teden. Seda.i le torej od odgovora ravnateljstva, odvisno, ali se spor reši, saj so sindikati in delavci pokazali veliko mero razumevanja in spravljivosti. Senator Vidali je vprašal ministra za delo, ali ne namerava neposredno intervenirati pri ravnateljstvu ladjedelnice Felszegy, da se takoj konča izprtje. P.ri tem je poudaril, da gre za zaposlitev in preživljanje 680 delavcev in njih družin ter za miljsko gospodarstvo, ki je že tako hudo prizadeto tudi zaradi stalnega krčenja lauje-delnice Sv. Roka, Vodstvo tržaške federacije KPI je odobrilo to vprašanje in izraža delavcem vso solidarnost ter zahteva takojšnji preklic izprtja. Vodstvo federacije poziva tudi vse druge politične in sindikalne organizacije, naj odločno podprejo delavce. KANDIDATNA USTA PDIUM ZAVRNJENA? Govora tajnika PSI Pittonija in pisateljice Lussu za PSIUP V soboto tiskovna konferenca KPI o slovenski manjšini - Program KD Včeraj se je se,stala osrednja deželna volilna komisija, ki je razpravljala o’ prizivu PDIUP glede izključitve njih liste. Zdi se, da je že sklenila to listo zavrniti. Svoj sklep pa bo sporočila danes. Včeraj je govoril na Trgu Garibaldi tajnik tržašlke federacije PSI Arnaldo Pittomi, ki je poudarja solidarnost italijanskih in slovenskih delavcev na našem področju in dejal, da je politika PSI usmerjena 'k temu, da zagotovi e-nakost ravnanja in zaščito pravic slovenskih prebivalcev dežele Fur-lanije-Julijske krajine. PSI bo priredila v nedeljo ob 11.15 večje zborovanje na Trgu sv. Antona novega, na katerem bo govoril član osrednjega vodstva poslanec Matteo Matteotti. Komunistični poslanci Franco, Lizzero, Bemetič, Boldrini, Gombi in Bardini so poslali ministru za obrambo interpelacijo, v kateri sprašujejo ministra, če je dalo poveljstvo oboroženih sil ustrezna navodila, da bodo lahko vojaški obvezniki, ki so doma iz dežele in ki služijo vojaški rok, glasovali na volitvah 10. maja, kot to določata člena 48 in 52 ustave. Za PSIUP je imela včeraj dve zborovanji pisateljica Joyce Lussu, ki je bila zaradi zaslug v odporniškem gibanju odlikovana s srebrno medaljo. Govorila je na Trgu Goldoni in v Miljah, kjer se je zadržala na perečih vprašanjih tamkajšnjih ladjedelnic, kar je povezala z vladno politiko in nezadostno intervencijo IRI. Tržaška federacija KPI bo priredila v soboto ob 11. uri v Ljudskem domu tiskovno konferenco, na kateri bo dr. Karel Siškovič obrazložil stališče KPI do slovenske manjšine in program partije v tej zvezi. Konferenci bo predsedovala poslanka Bernetič, prisotni osebi. Tržaška KD je sestavila svoj volilni program, v katerem je tudi daljši odstavek, posvečen mednarodnim odnosom. V tem odstavku se poudarja ((atlantsko zavezništvo)) kot politika, ki zagotavlja mednarodno ravnovesje, ki je od. prlo perspektive pomirjenja in miru. V okviru te politike ima dežela posebno nalogo primerjave vrednosti italijanske civilizacije z drugimi kulturnimi, etničnimi m gospodarskimi stvarnostmi. ((Dežela mora dati danes pomemben prispevek bolj odprtemu razgovoru med narodi, ki ga vodi država v okviru zapadne in evropske solidarnosti.« Zadnji odstavek omenjenega poglavja pa se glasi: «V okvir deželne stvarnosti se vključuje tudi prisotnost jezikovnih mamšin i,n to prisotnost vidi Krščanska demokracija v svoji ideološki usmerjenosti vključeno v okviru načel svobode in pravičnosti enciklike »Pacem in terris«. III IIIIIIIIIIIHIIIIIIIllllllfllllllliailllllllllTIIIlliillllillllllTlllllllllll Milil lllllllll lili lllll IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllltlllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllClltlllllllllllllllllllllllllllllllll Drevi seja občinskega sveta Pogajanja na Intersindu Včeraj so bile na sedežu tržaškega Intersinda pogajanja za poenotenje plač, za preureditev akordnih dodatkov in za ureditev nagrad delavcem, ki jih dobivajo na podlagi določenega odstotka. Gre za delavce CRDA in Tržaškega arzenala. Pogajanj se udeležujejo predstavniki krajevnih in osrednjih sindikalnih organizacij, ravnatelj personalnih zadev Fincantieri Franco in predstavniki Intersinda. Doslej so pogajanja le slabo kazala, ker nočejo predstavniki delodajalcev pristati na zahteve sindikatov. Pogajanja se bodo nadaljevala danes zjutraj. Stavka v lucky Shoe Včeraj je bil drugi dan stavke de. lavcev Lucky Shoe. Stavkalo je zopet okrog 90 odstotkov delavcev in delavk. Stavka je bila vsedržavna. Pokr. turistična ustanova počastila spomin U. Vollija Včeraj se je sestal izvršni odbor pokrajinske turistične ustanove, da počasti spomin prerano u-mrlega predsednika odv. Uga Vollija ter se dogovori, kako bi ga na najbolj primeren način počasti, li tudi kot predsednika ustanove. Izvršni odbor je soglasno sklenil da dostavi tržaški univerzi vsoto 100.000 lir za nagraditev najboljše diplomske teze o pra-vu ali pa o turistični ekonomiji za letošnje akademsko leto. Ce pa v letošnjem akademskem letu ne bo predložena nobena takšna teza, naj bi nagrada veljala za tezo v akademskem letu 1964-65. Nadalje je izvršni odbor sklenil čimprej sklicati upravni svet u-stanove, da se v najbolj slovesni obliki počasti pokojnikov spomin. Vespist trčil v avto Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je na Trgu stare mitnice dogodila prometna nesreča, ki na s-iečo ni zahtevala hujših žrtev. Oo tisti uri se je 30-letni sodar Rugge-ro Braco iz Ul, Prati 3 vozil s svojo vespo TS 31395 v smen proti Ul. Carducci. Ko je privozil do bara «Barriera Vecchia«, je silovito trčil v fiat 1100 TS 25613, ki ga je iz Ul. Foschiatti privozil 26-letni Giovanni Zupan iz Ulice Ca.nova 11. Zaradi sunka je Brač-co padel z motorja in se pobil po zatilju ter se ranil po levi nogi. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji s postaje v Istrski ulici in ponesrečenca s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico. Braccu so nudili prvo pomoč in gi nato odslovili s prognozo o krevenja v pn®m tednu* IZJAVA PREDSEDNIKA PETROLEJSKE ZVEZE Izhodiščne naprave naftovoda bodo stale 25 milijonov dolarjev Celotni stroški za gradnjo naftovoda pa bodo znašali ISO milijonov Drevi ob 18-30 se bo sestal tržaški občinski svet. Občinski odbor je dodal dnevnemu rgdu sedanjega zasedanja še nekaj zanimivih točk med katerimi je tudi sklep, ki ga je odbor sprejel na s/ojl zadnji seji, o sprejemu v službo 100 novih uslužbencev a podjetje mestne čistoče, ki jih bodo zaposlili predvsem za čiščenje me. sta in za pobiranje smeti po hišah, o čemer smo že obširno pihali; sklep o pristopu občinske u-prave h konveaiciji o ustanovitvi Višjega zavoda za telesno vzgojo v Trstu; sklep o sodelovanju občinske uprave v univerzitetnem konzorciju za razvoj študija teoretske fizike, ki se ukvarja z gradnjo v Trstu mednarodnega centra za teoretsko fiziko: izvolitev nove občinske komisije za davčne prizive ter vrsto skiepov, ki jih je sprejel občinski odbor in jih mora občinski svet samo potrditi. Pričakuje se, da bodo dali sklepu o nastavitvi 100 novih u-službencev za podjetje, mestne čistoče prednost in da ga bpjir> sprejeli že na ‘drevišhji sefi. GROZNA SMRTNA NESREČA Nfl MONTEBELLU Mlad motociklist v divjem diru treščil v tovornik in se ubil Po trčenju z glavo v tovornik, je nesrečni mladenič padel še pod kolesa težkega vozila, ki so ga popolnoma zmečkala - Vzrok nesreče: nepremišljeno divjanje z motorji Po skupščini Petrolejske zveze, ki je bila včeraj v Rimu, je predsednik zveze inž. Guicciardi imel tiskovne konferenco, na kateri'je govoril tudi o načrtu za gradnjo naftovoda iz Trsta v Avstrijo in Nemčijo. Glede lega načrta je inž. Guicciardi izjavil, da bodo stroški za gradnjo izhodiščnih naprav naftovoda v Trstu znašali 25 milijonov dolarjev, celotni stroški za gradnjo naftovoda pa 150 milijonov dolarjev, od katerih bodo 100 milijonov dolarjev porabili za naprave v Italiji. JZa gradnjo tega naftovoda, je poudaril inž. Glucciardi, je bila usta- novljena družba, v kateri so udeležena vsa prizadeta petrolejska podjetja, in sicer na osnovi količine surove nafte, ki menijo, da jo bodo odpremile po naftovodu. Dejal je, da sedaj čakajo samo še na zadevno ministrsko odobritev, ki bi jo po njegovem mnenju ne smeli odlagati. Inž. Guicciardi je nadalje pripomnil, da se za to vprašanje zanima tudi državna ustanova ENI. Pri tem je izrazil željo po takšni rešitvi, ki bo upoštevala razne potrebe in ki ne bo oškodovala državne ustanove. katere interesi, kot javne industrije, sovpadajo z interesi vseh Na Trgu Ippodromo, nasproti Tržaškega velesejma, se je sinoči ob 20.45 dogodila huda prometna nesreča, kt je žal zahtevala smrt 22-letnega Carmela Prato z Drevoreda Čampi Elisi 47. Ob tisti uri je skupina štirih motociklistov, med katerimi je bil tudi Prato, ki je vozil vespo TS 33258, z vso brzino pridrvela navzdol po Ul. Cumano v smeri proti Drevoredu Ippodromo. Tedaj je iz Ul. Rossetti s tovornikom TS 57979, s katerim je prevažal zemljo, privozil 32-letni šofer Dionisio Maršič iz Ul. Flavia 62, ki je bil namenjen proti Montebellu. Maršič je opazil pred seboj drveče motocikliste, in je takoj pritisnil na zavore, toda medtem, ko je prvi že zavozil mimo, se mu je drugi, Edoardo Candarelli iz Ul. Molinq a Vento 23, ki je vozil motor TS 31346, komaj izognil in se potem zaradi ostrega obračanja prevrnil sredi trga, tretji pa je bil Prato, ki je z vso silo pridrvel v tovornik, čeprav je začel zavirati 50 metrov prej. Pri močnem udarcu Je Prato z vespo treščil v levi prednji blatnik tovornika, udaril z levo stranjo obraza v rob tovornjaka in bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Po trčenju se je Prato z vespo vred zavalil pod tovornik, ki ga je med zaviranjem zanesel še sedem metrov in ga popolnoma zmečkal. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah. Četrtemu motociklistu pa je uspelo, da se je ustavil za Pratom. Od groze onemeli očividci so telefonsko poklicali rešilni avto, vendar se je zdravnik RK dr. Russo omejil samo na ugotovitev Pratove smrti Takoj nato so prihiteli tudi agenti cestne policije pod vodstvom kapetana Belsita tn Javni tožilec dr. Visalli, ki je po opravljenih formalnostih izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico Da so potegnili nesrečnega Prata izpod tovornika so morali prihiteti tudi gasilci, ki so pod vodstvom častnika Temple-nizze, s pomočjo premičnega žerjava, privzdignili tovornik na zadnji strani. Agenti cestne policije so zaplenili tovornik in Canderellljev motor, ker sta bila poškropljena z mrtvečevo krvjo. Maršiča niso pridržali, ker prihajal z desne in je skušal ukreniti vse, da bi se izognil nesreči, saj je takoj zavrl težko natovorjeno vozilo, ki pa je kljub temu zavozilo še nadaljnjih 30 metrov. Truplo ponesrečenega Prata so odstranili ob 22. url in ga prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. popoldne podlegla zaradi kapi v baru na Trgu Ponterosso 2, gre za 60-letno gospodinjo Marijo Curk iz Ul. delTOlio 2. Zobata kolesa potegnila delavca v stroj 48-letni uslužbenec podjetja «Ruetter», Eugenio Sibelia iz Ul. D'Alviano 17 je včeraj zjutraj v pristanišču na krovu neke 'ladje, zasidrane ob skladišču «63«, u-pravljal stroj za dviganje tovorov, ko se je nenadoma z jopičem prijel v zobčasta kolesa v pogonu, ki so ga potegnila v stroj. Na sre-čo so nekateri tovariši takoj prihiteli in ustavili stroj ter Sibelio rešili iz nerodnega položaja, ker jel v zobata kolesa v pogonu, zmečka. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejelj na urološki oddelek zaradi udarcev in ran po levem stegnu in nogi. Kovač padel z zidarskega odra Včeraj zjutraj se je na delo ponesrečil 37-letni kovač Silvano Švara z Vrdelske ceste 32, si je uslužben pri mehanični delavmei Purini v Ul. Matteotti 3. Okug 9. ure je Švara na balkonu Haus-brandtove vile v Miramarskem drevoredu nastavljal železno ograjo, ko se je zidarski oder, na katerem je *\al, nagnil kar je bno usodno za delavca, ki je izguml ravnotežje in padel z višine treh metrov. Pri padcu si je Švara verjetno polomil šesto in sedmo levo rebro. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v t-nem mesecu sprejeli na pljučni kirurški oddelek. O Karabinjerji s postaje v Ul San Giorgio so včeraj identificirali žensko, ,ki je predvčerajšnjim Prečkanje ceste usodno za žensko Ko je včeraj popoldne prečkala Ul. Madonnina v bližini stavbe št. 24, je 64-letno Natalio Schei-chelbauer iz Ul. S. Cilino 17 t vespo TS 36493 podrl 17-letni e-lektričar Franco Gerzeli iz Ulice Rinaldi 10, ki je na zadnjem sedežu motorja peljal 18-letnega prijatelja električarja Giuseppa Bel-la iz Ul. Molino a Vapore 3, Ger. zeli je bil namenjen na Trg San-savino. Zaradi trčenja sta oba motociklista padla z motorja m se pobila. Z avtom RK so vse tri ponesrečence prepeljali v bolnišnico, kjer so Scheichelbauerjevo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma leve ključnice, krvavenja iz ušes in rane na levem sencu. Gerzelija so sprejeli na stomatološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni zaradj rane na levi ličnici, ilelio pa se je pobil po čelu in ranil po levem komolcu, pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku in se bo moral zdraviti dva tedna. V tovarni Frl Snia v 2avljah se je včeraj popoldne ponesrečil 32-letni delavec Josip Poropat iz Doline. Ko je na tovorniku raztovarjal predivo, se je nerodno prestopil iin padel s tovornika z višine enega itn pol metra, pri tem se Je ranil po levem sencu, čelu ter si verjetno zlomil desno zapestje. V bolnišnici so Poropata pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. Italijanov. Izjava predsednika Petrolejske zveze, ki vključuje tudi prizadeta zasebna petrolejska podjetja, ki se zanimajo za uresničitev načrta o gradnji naftovoda iz Trsta v Avstrijo in Nemčijo, potrjuje, da se zasebne petrolejske družbe resno zanimajo za gradnjo tega naftovoda. Hkrati pa je iz te izjave tudi razvidno, da med zasebnimi petrolejskimi družbami in državno ustanovo ENI nekaj ni v redu, ker v nasprotnem primeru ne bi inž. Guicciardi izrazil želje po takšni rešitvi, ki naj bi upoštevala razne potrebe, ampak bi kaj bolj točnega povedal o sodelovanju odnosno o razgovorih med zasebnimi družbami in ENI. Že večkrat smo pisali o velikem zanimanju tržaških gospodarskih krogov, kakor tudi tržaške občinske in pokrajinske uprave za gradnjo naftovoda proti Avstriji in Nemčiji, ki bi imel izhodiščne naprave v Trstu ali v bližnji tržaški okolici. Po načrtih zasebnih petrolejskih družb naj bi po naftovodu za Nemčijo odpremili letno 40 milijonov ton surove nafte, za Avstrijo pa 5 milijonov ton. Po drugi strani pa je iz izjav, ki jih je nedavno dal tržaški župan, razvidno, da se Avstrijci zanimajo tudi za morebitno gradnjo lastnega naftovoda iz Kopra v Avstrijo, kar nam priča tudi nedavni obisk predstavnikov avstrijske državne petrolejske družbe v Kopru. VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 18.30 Trg tra i Rivi (Šema), 19.30 Stramar (Burlo), 20. Kontovel (Šema in Siškovič), 20. Campore (Pacco). PSI: 10.30 Trg Perugino (Del Pie-tro), 11.30 Trg Garibaldi (Del Pie-tro in Mayer), 17.30 Trg sv. Antona Novega (Orsini), 18.30 Skedenj (Del Pietro), 19.30 Zgonik (Hreščak) in 20. Salež (Hreščak). IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimnmilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Nova verzija obtoženih mladeničev: ne rop, temveč le kazenska ekspedicija Gre za roparski napad v Ul. Androna di Romagna na Kralju, kateremu so iz hlačnega šepa pobrali 200.000 lir Včeraj zjutraj se je pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar Guida, obramba Morgera, Antonini, Amo-'deo Cuccagna in Moscolin) nadaljevala obravnava proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da so 12. junija luni oropali 41-letnega Luciana Kralja (Carlija) iz Križa. Kot smo že poročali, sedijo na zatožni klopi: 19-letni Flavio Morro-ne iz Ul. del Lavatoio 1, 20-letni Giovanni De Cesare iz Ul. De Gi-rardi 12 in 22-letnj Angelo Strano iz Ul. Udine 20. Skupai z njimi se mora zagovarjati tudi 20-letni Norberto Valli, ki pa je obtožen le namernega nakupa ukradenega blaga (dejansko je ta le popival, jedel in bil gost roparske trojke). Na prejšnji obravnavi so porotniki sklenili, naj karabinjerji poiščejo Giorgia Camasso, ki je bil tiste noči, ko je prišlo do ropa, v družbi s Kraljem. Camassa je izginil iz Trsta in policijskim organom se nj nikoli posrečilo, da bi ga izsledili. Tudi na včerajšnji obravnavi so sporočili, da mlude-niča niso našli niti v Genovi. Takoj nato je predsednik dr. Rossi začel zasliševati prvega obtoženca Flavia Morroneja. Obtoženci so podali v bistvu dve verziji dogodkov, če ne morda celo tri. V prvem trenutku, ko so jih aretirali v Liganu, so mladeniči zanikali vsakršno odgovornost pri roparskem napadu v Ul. Androna di Romagna. Na poznejšem zaslišanju na karabinjerski postaji v Trstu so priznali v bistvu svojo odgovornost ter precej natanč- no opisali potek roparskega dogodka. Ko jih je zaslišal javni tožilec, so tu pa tam preniemli kako prejšnjo izjavo, a včeraj so skoraj soglasno izjavili porotnikom, da niso napadli Carlija zato, da bi ga oropali, temveč samo zato, da bi ga kaznovali zaradi krivice, ki jo je storil neki osebi Ne bomo na dolgo opisovali vseh teh dogodkov, omeniti pa moramo, da so Morrone, De Cesare in Strano prebili večer 11. junija lani skupaj. Že po polnoči je Strano odšel domov, ker se ni počutil dobro. Morrone in De Cesare sta še precej časa kolovratila od lokala do lokala in sta se nazadnje znašla blizu nočnega lokala «Mexico» v Ul. 30. oktobra. Prav tu sta bila priči prerekanju med Carlijem in njegovim prijateljem Negrinijem. Ta se je hotel takoj vrniti domov v Nabrežino, medtem ko je hotel Kralj ostati še v mestu. Prišlo je celo do pretepanja, toda brez zlih posledic. Ob tej priliki je Morrone opazil, da je imel Kralj pri sebi šop bankovcev. Takoj je sklenil, da oropa nič hudega slutečo žrtev. De Cesareiu je naročil, naj z: sledu-je Kralja, sam pa se je odpeljal v Ul. Udine, kjer je zbudil Strana ter ga povabil na sodelovanje pri ropu. Z De Cesarejem sta se srečala na koncu Ul. Udine. Prijatelj ju je povedel v Ul. Androna di Romagna pred poslooje št. 2, kamor ie medtem odšel Carli skupaj s prijateljem Camasso. 7. zvijačo so priklicali žrtev na ulico ter io začeli izzivati. Carli pa je baje kmalu začel sumiti, da gre za nečedno zadevo ter je skušal stopiti spet v vežo. To mu je. v prvem trenutku preprečil Strano, toda pozneje se mu je vendarle posrečilo, da je stopil za vhodna vrata. Medtem mu je prišel na pomoč prijatelj Camassa. Kralj ni vedel povedati, kako so se v tistem trenutku odvijali dogodki. Dejal je le, da ga je Strano napadel in udaril po obrazu. On je zgrabil napadalca za pulover ter pritisnil svoj obraz k napadalčevemu telesu, da bi se ubranil drugih udarcev. Da so ga oropali, se je zavedel šele dolgo časa potem, in sicer, ko se je vrnil na dom. Napadalec ga je v veži pritisnil ob ograjo pri stopnicah. V tistem trenutku je imel sveženj z 200.000 lirami spravljen v zadnjem hlačnem žepu. To verzijo dogodkov so mladeniči na drugem zaslišanju pred karabinjerji v bistvu potrdili. Včeraj pa so jo precej temeljito spremenili. Morrone je na primer trdil, da ni vzel denarja žrtvi iz žepa, temveč ga je našel na stopnicah. Sploh pa niso šli v Ul. Androna di Romagna zato, da bj oropali Kralja, temveč zato, da bi ga »poučili«, da se ne sme ravnati na tako grob način s prijatelji, kot je on to storil z Negrinijem. Sploh pa. so dejali obtoženi, niso potem v Liganu veseljačili, kot trdijo karabinjerji. Predsednik Rossi pa ,ie pripomnil, da so v manj kot 48 urah potrošili skoraj 200,000 lir. Razprava se ho nadaljevala Ha-nes z zasliševanjem ustulih pne. Danijela Nedoh SINOČI V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ» Lepa glasbena akademija orkestra in solistov GM Dirigent Oskar Kjuder; solisti Danijela Nedoh (klavir), Vojko Cesar (fagot), Žarko Hrvatič in Aleksander Zupančič (violina) Vedno je lepo, kadar človek gleda ali posluša na naših odrih mlade ljudi, ki so se z ljubeznijo predali gledališki ali glasbeni umetnosti. Se lepše pa je, ko lahko 'z' zadoščenjem ugotavlja, da ti mladi ljudje pri svojem študiju napredujejo, da je njihov napredek ne samo zadovoljiv, temveč da presega pq svoji kvaliteti tiste skromne okvire, v katerih se mora po sili razmer razvijati naše kulturno življenje v zamejstvu, zajeto v spone materialnih in cesto tudi psiholoških okov. Za to seveda ne zadoščajo samo talenti (brez katerih tudi ne gre), pač pa je potrebna trdoživost, potrebna sta volja in vztrajnost ter še velika požrtvovalnost. In prav v vseh teh lastnostih je tudi skrivnost uspehov, ki jih dosega naša Glasbena Matica oz. njena glasbena šola iz katere je izšla velika večina članov njenega komornega godalnega orkestra in solisti, ki so po dveh nadvse uspešnih gostovanjih v Dubrovniku in na Reki sinoči tudi nam predstavili svoj letošnji koncertni program. Pri sestavljanju programa je moralo vodstvo glasbene šole prvenstveno upoštevati komorni in godalni značaj orkestra in seveda tudi zmogljivosti njegovih mltidih članov, a je vendarle postavilo izvajalce pred nemajhne tehnične in interpretacijske zahteve. Skoraj nemogoče bi bilo zahtevati, da bi. šlo vse povsem neoporečno preko vseh težav, saj na instrumentalno izvajanje vplivajo v večji ali manjši meri tudi razne trenutke okoliščine, med katerimi je popolna heakustičnost ambienta gotovo najbolj neprijetna. A tudi mimo te nujne ugotovitve je bilo izvajanje vendarle znatno nad nivo j ein še tako vrhunske šolske a-kademije; to je bil že pravi celovečerni koncert, ki je posebno v nekaterih Stavkih nudil tudi za razvajeno uho popoten glasbeni užitek. Orkester je pod taktirko Oskarja Kjddra, dirigenta s prirojenim čutom za finese in istočasno z vehementnim zanosom, muziciral tehnično skoraj ’ brezhibno, ‘zvočnb pqlno ifi z dokajšnjo ritmična zanesljivostjo, ki je pri-• šla lepo do veljate tudi pri spremljavi solistov. Se rahlo neskladen v na videz preprosti a vendarlA harmonično zahtevni Brittenovi «Sentimentalni sarabandi», ki va jo je podal z občutkom, je orkester v Vivaldijevem koncertu izpričal velike tehnične in ‘ oblikovalne sposobnosti' ki jih je potem potrdil tudi pri Mozartu in Se posebno pri Bachu. Fagotist Vojko Cesar je v Vi-valdijevem Koncertu za fagot tn godalni orkester v B-duru ponovno potrdil, da se naglo razvija v odličnega fagotista. Tehnične zahteve inštrumenta obvlada z nadpovprečno zanesljivostjo tn njegovo izvajanje je presenetljivo in-terpretacijsko doživeto, kar odkriva v tem mladem godbeniku poudarjeni muzikalni talen t. Pianistka Danijela Nedohova je Mozartov Koncert za klavir in orkester v Es-duru odigrala ritmično in tehnično solidno posebno v drugem stavku (Allegro) s poudarjeno težnjo po uveljavljanju lastne interpretacijske osebnosti. Violinista Žarko Hrvatič in A-leksander Zupančič sta karakterno povsem različni muzikalni o-sebnosti, ki pa sta se v Bachovem Koncertu v d-molu za dve. violini in godalni orkester odlično ujela v harmonično ubrani violinski duo, pri čemer sta oba zelo lepo uveljavila svoje trenutno najbolj dozorele lastnosti: Hrvatič tehnično izdelanost, Zupančič pa toplino in melodičnost zvoka. Občinstvo (bilo bi ga lahko več) je orkester, soliste in dirigenta nagradilo z zasluženim priznanjem za .lep in vzpodbuden glasbeni večer. Ne moremo pa mimo pripombe, da je zelo motilo ploskanje tudi med. posameznimi stavki, ki nedvomno moti zbranost izvajalcev in tudi poslušalcev. j. k. Stavka igralcev leatro Nuovo Gledališče Teatro Nuovo je prekinilo predstave «Leucojevih dvogovorov«, ker so igralci napovedali stavko. Uprava jim namreč že dva tedna ni izplačala prejemkov. Igralci pravijo, da jim ni preostalo drugega kot stavka. Uprava pa je sporočila, da je v zaostanku s plačevanjem igralcev, ker ji ni ministrstvo za turizem in prireditve nakazalo dolžnih prispevkov. Aleksander Zupančič Novi zavojčki «AIfa> Državni monopol poroča, da so dali na tržaškem področju v pro, dajo cigarete «Alfa» v zavojčkih po 10 cigaret, ki stanejo 80 lir. Obvestilo davkoplačevalcem Finančna intendanca sporoča, de ja veljavna tudi prijava dohodkov «Vanoni» en mesec po predpisanem roku, ie da bodo morali prizadeti plačati polovico dodatne takse. Po tem roku pa bodo plačali vsi tisti, ki bi morah prijaviti dohodke in tega niso storili, kazen od 30.000 do 300.000 lir in tretjino dodatne takse na vsak davek, ki so ga dolžni. Gledališča VERDI Danes se prične prodaja vstopnic, za drugi koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto. Dirigiral bo Gabor Otvoes, sodeloval pa bo violinist Uto Ughi. Program: Mozart .— Simfonija št. 39 (Labodji spev), Respighi — Gregorijanski koncert (novo za Trst), ■Brahms — Simfonija št. 1 op. 68 za violino in orkester. Nazionale 14.00 17.45 2.1.30 «Cleopa-tra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «Chi lavora č per-duto« Tino Buazzellii. Prepovedano mladini, Excelsior 16.00 «La pappa reale« An-nie Glrardot. Prepovedano mladim. Fenice 16.00 «Compagnia di codard « Giemn Ford, Stella Stevens. Grattacielo 16.00 «Amore in 4 dimen-sioni« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «1 piaceri proibi-ti» Prepovedano mladina. Alabarda 15.30 «Ieri oggi domani« Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni. Tretji teden. FilodrammatiCo 16.30 «L,a donna dal-la maschera di ferro« Technicolor. Patricia Medina. Aurora 15.00 18.00 21.30 «11 cardina-le». Cristallo 16.00 «Giorm! caldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Dona- hue. Capitol 16.30 «Sedotta e abbandona- ta» Stefanu Sandre UL Garibaldi 16.30 «11 gladiator« di Roma« Technicolor. Gordon Scott, Vandisa Guida. Massimo 16.00 «Lancieri alla rlscos-sa» Rod Cameron. Impero 16.00 «Dove vai sono guai». Moderno 21.15 Goldonijeva igra «11 vecchio bizzarro« Cesto Baseggio. Astra 16.30 «>La bellezza di Ippolita« Prepovedano mladini, Astoria 16.30 «OK Parigi« Technicolor. Vittorio Venelo 15.45 «Le mani sul-la citta« Salvo Randone. Nagrajen v Benetkah. Abbazia 16.00 «Caliagan contro maschera nera« Tony VVright. Ideale 15.45 «L’urlo e la furia« Technicolor. Yul Brynner. Marconi 16.00 «Amante d.i guerra* Robert VVagner. Skedenj 16.03 «Due soldi di gloria« Paul Guels. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17.30 v dvorani na Kontovelu ljudsko igro v štirih dejanjih Franca Šaleškega Finžgarja «NAŠA KRI» Režira STANE RAZTRESEN KINO «R0SANDRA> B0LJUNEC predvaja danes, dne 10. t.m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film: «LT assedio delle sette frecce» (Obleganje sedmih pušcic) Igrajo: VVILLIAM HOLDEN, ELEANOR PARKER in JOH FORSHYTHE Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 9. aprila 1964 Se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 63-Ieuii Mario HroVa- SL1KE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 ROMA FOTOGRAFI E di residentl al-1’estero a Vostra disposizlone per matrimonio. (Eureka« — Casella 5013 - ROMA vastano, 72-letna Gluseppina Likar tin, 45-!etna Noemi Berdon por Sa- vd Braleo, 56-letnl Giordano Riosa, 70-letna Glovanna Vit vd. Girardi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. - 12. IV.) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni *; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul Glnnastlca 44; Nlcoll, Ul, dl Ser-vola 80; Alla Basillca, Ul. S. Giu-sto 1; Busolinl, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (S. — 12. IV.) A11'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul Glnnastlca 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po daljši bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, brat in nono JOSIP ŠIMONETA Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: otroci z družinami, sestri in ostalo sorodstvo Zgonik, 10. aprila 1964. Intervju predsednika «komisije devetnajstih>», Paola Rossija Rossijevo mnenje in stališče o vprašanju Južne Tirolske Objavljamo dobesedno izjave bivšega prosvetnega ministra in socialdemokratskega prvaka (desničarske struje) poslanca Paola Rossija, predsednika komisije devetnajstih za reševanje južnotirolskega vprašanja, čeprav se seveda glede nekaterih izjav (o italijanstvu Bočna, izseljevanju Nemcev v Lombardijo, možnosti denacionalizacije, stanja v baltiških republikah) ne moremo strinjati. Izjave objavljamo predvsem kot važen dokument, ki priča o trenutnem sta. nju odnosov italijanske države do narodnostnih manjšin — zlasti pa do nemške — ki živijo v njenih mejah V soboto, dne 4. aprila, se je v Bocnu zaključil sestanek »komisije devetnajstih«, kateri je pred dvema letoma in pol bila poverjena naloga, da prouči vprašanja Gornjega Poadižja. Predsednik komisije, poslanec tovariš Paolo Rossi, je časopisu «Socialis-™o democratico« omogočil intervju o delu, ki ga je omenjena »komisija devetnajstih« opravila, da hi se ustvarile primerne perspektive za ustrezno rešitev gornje Poadiškega vprašanja. Vprašanje: »Ali si, tovariš Rossi, zadovoljen z delom, ki ga je bila opravila komisija, kateri si predsedoval, in glede na dosežene rezultate?« Odgovor: »Komisija devetnajstih 3e delala dve leti in pol, imela je na stotine sej. prisluhnila je vsem glasovom, proučevala je dokumente, tehtala predloge, večkrat se je v svojem delu tudi morala vračati nazaj, da bi poiskala in odkrila zakonodajno in upravno najbolj primerne instrumente za rešitev gornjepoadiške-ga vprašanja. Delo je zdaj zaključeno, kakor je tudi izdelano Poročilo, temelječe na soglasni o-dobritvi vseh članov komisije, pre za dokument, ki dokazuje iskrenost in dobro voljo, s katerima smo bili prežeti v delu, ki le bilo spučo primerjave med različnimi in pogosto nasprotujočimi si stališči ter čustvi večkrat se prav posebno težavno.« Vprašanje; «Kako naj bi, po tvojem mnenju, tako v zgodovinskem kot političnem pogledu v bistvu bilo uokvirjeno vprašanje Gornjega Poadižja?# Odgovor: »Vprašanja Gornjega Poadižja r.i moč proučevati drugače kot na osnovi poštene ugotovitve, da pač takšna meja, s hetero bi bili zajeti vsi oni, ki govore italijanski, in bi obenem 'ZKljučevala vse one, ki jezikov-n° pripadajo drugim skupinam, ne obstaja. Nujno je potrebno sprejeti zamisel geopolitične me-le, ki se samo približno ujema z demografično. In to, seveda, ne zadeva samo področja na ltalijan-sko-avstrijsk: meji. Resnica je, da uas nobena od naših meja od evropskih narodov ne ločuje s tisto paradigmatično natančnostjo, ki so jo Danteju in mnogim drugim pesnikom za njim narekovaje Alpe in morje. In morda, če gledamo na stvari z določene razdalje. ni slabo, d« sj velike elmč-?e skupine, kot francoska, nemška, slovanska — namesto da na nas.h mejan zavzemajo stališča nekakšne oepomiiljive odtujitve —-na teh občutljivih presečiščih pomešane z nami, V teh stikih, ki so bili ustvarjeni v teku stolet-nega pritiska srjdnjeevropskih narodov proti Sredozemskemu morju, Se m- zdi tudi pravilno gledati potrebno in zaželeno evropsko politično enotnost, Odvis-no je od naše modrosti, vsaj v veliki men, ali bomo mednarodno tako pomembno vprašanje, kakršnega p -edstavlja Gornje Poa-drzje. znali uporabit, za namene miru in pozitivnega evropskega razvoja, uzkosrurio postavljeno, m se to vprašanje utegnilo spremeniti v novo žarišče spopadov m nemirov, poleg številnih dru-gm, ki danes že obstajajo na svetu Ce ga, nasprotno skušamo rešit, v okvirih prosvitljenega Patriotizma, pa bi to utegnilo Predstavljati primer in napotilo Y smeri neke nove potrebne politike evroDSke solidarnosti« Vprašanje. «Kako se vprašanje, da se tako izrazimo, postavlja v 5VoJ'h praKtičnih vidikin?« Odgovor: »Zd. se mi povsem •?s”°p da se vprašanje italijan-skih državljanov nemškega jezika, živečih v okviru naravnih in Političnih orennerskih meja, po-ezuje z najboljš.mi civilnimi tra-mcijami naše dežele, in to prav v ko smo v ostali Evropi bili Priča prisilnemu izseljevanju milijonov oseD, pripadajočih nemški acionalni manjšini. Italijanska viada je dejansko že leta 1945 Prejela vrsto ukrepov, s kateri-* so bili državljanom nemške skupnosti, prebijajočim v Gor-_„n! Poadižju, priznani določeni V“f,ebni. Interesi v zvezi z njiho-Jezikom njihovimi običaji in rradicijami, spričo katerih se lo-liiiej0i od ostalih ljudstev italijanske države. Potem, ko se je liian 9ensk° pokrajino vrnila ita-ie uprava d- januarja 1946), nn rimska vlada še okrepila takš-kn jV0JP dejavnost, in sicer tastu’ _a med drugim izdala vr-Ui-»auredp'sov- nanašajočih se na cen.pev šolskega vprašunja v bo-— p°krajini, na uveljavitev ščino i °. v isti Pokrajini — nem-,,nv J10' uradnega jezika, na po-ske»n spi!®jem v službo gozdar-Posfai “sel)J‘' nemške narodnosti, postavljenega na to mesto v ča- su ' . . ““ mesto v ca- na naclst‘cne okupacije in zatem ko ®pre?renitev v prvotno obli-odp™tnSk? Pmmkov neumno C tui?mn v. času fašizma, ka-krai«.!,1?1 na t0, tta 50 številne žunln ne uprave bile poverjene enem 0m /?mSke narodnosti. Ob-komi«'16 b!a v Bocnu imenovana kateHmu ,^anaistlh klanov, med narodi1 j,h ?sem bilo nemške osnutek81'’ 3e žmela izdelati vseh ek zakona o državljanstvu h onih, ki so leta 1939 optirali za Nemčijo Pa še mnogi drug;: predpisi, ki so vsi temeljili na izredno liberalnih kriterijih, so v tem času bili sprejeti v korist nemško govorečih državljanov Gornjega Poadižja. In bilo je prav v tem obdobju, ko so v političnem pogledu v Gornjem Poa-dižju ponovno vzcvetele svoboda tiska, združevanja, zborovanja, skladno z novim duhom svobode, ki je krožil v deželi. Napoved italijanske vlade glede njenega namena, da omogoči Gornjemu Poa-dižju zadovoljivo obliko avtonomije, ki bi ustrezala nemško govorečemu prebivalstvu, datira od meseca avgusta leta 1945. Neposredno zatem je De Gasperijeva vlada odločila, da začne s proučevanjem vprašanja o zakonski u-resničitvi deželne avtonomije. V tem je sam predsednik De Ga-speri, ki je bil tedaj tudi zunanji minister v Rimu sprejel vodstvo stranke «Sued Tiroler Volks-partei« ter ga povabil, da sodeluje v okviru dela posebne komisije za uresničitev avtonomističnega programa. Poizkus je bil * brezploden, ker so voditelji največje nemško govoreče stranke vabilo zavrnili. Vendar to ni preprečilo italijanski vladi, da bi ne sodelovala s krajevnimi skupinami in bi ne nadaljevala s svojim delom. V takšnem vzdušju je til izdelan in podpisan sporazum De Gasperi-Gruber. Prešlo se je zatem h konkretnemu delu u-stavodajne skupščine, ki je u-stvarila deželo. Posebni statut in pa istočasna revizija opcij sta v Gornjem Poadižju omogočili zelo široko pozitivno razpoloženje. Obstajajo izjave takratnega predsednika SVP, Ericha Ammanna, in tedanjega avstrijskega zunanjega ministra Gruberja, ki brez pridržkov potrjujejo takšno zadovoljstvo.# Vprašanje: »Kakšni so bili razlogi, ki so omogočili naknadno poslabšanje položaja?« Odgovor: sNedvomno gre stanje, ki se je zatem v Gornjem Poadižju ustvarilo po tako srečnem in obetajočem začetku, pripisati naknadnemu pojavu nacionalističnih struj z iredentističnimi n revanšističnimi tendencami v širokih plasteh avstriiskega, nemškega in gornjepoadiš’-ega javnega mnenja. Vendar je treba pri tem vedeti, da poglavitni cilj tega iredentističnega gibanja nikakor ni avtonomija bocenske po-kraiine. marveč ločitev Gornjega Poadiž:a od Italije. Kljub temu pa bi ne bil realist, če ne bi priznal, da predstavlja neuspeh našega namena, da pomirimo Gornje Poadižje in odpravimo iredentistične strasti, in to navzlic dobrim namenom, ki so nas prežemali, in pa pripravUe-nim zakonodajnim instrumentom, da predstavlja vse to pravzaprav neuspeh italijanske vlade. Nekatere boli ali manj resne napake, ki pa vse dokazujejo pomanjkanje ustrezne tenkočutnosti, so bile storjene že v teku uresničevanih določenega statusa, vi je sam po sebi bil dober. Nič ni bilo n pr. storjenega, da bi h,H prebivalcem Gornjega Poadižja omogočen dostop javne službe, ki bi jih ti opravljali v italijansko govorečih krajih, ki niso daleč od njihovih rodnih dolin. Pač pa so se pošiljali funkcionarji in uradnici, najpogosteje iz južnih pokrajin, ki nasploh niso poznali nemščine in se potemtakem v nobenem primeru niso mogli sporazumevati s krajevnim prebivalstvom. Nekaj časa se je nadalje tudi še spodbu ala fašistična politika naseljevanja delavcev iz južnih pokra>in v Bocnu, vtem ko bi bilo mnogo bolje, če bi se bila omogočila nemško govorečim državljanom izselitev na bližnja industrijska področja Veneta in Lombardiie. Poleg tega je država, kl’ub temu. da v bocen-ski pokrajini ni varčevala z denarjem, v svojem političnem odprtju do nemške manjšine pokazala določeno omahljivost, ozkosrčnost, nekatera protislovja, ki so motili odnose ter omogočili tisto rušilno in separatistično dejavnost, ki se je bila organizirala onkraj meje, v Avstriji in Nemčiji.« Vprašanje: «Ali meniš, da bo demokratični Italiji, pri takšnem stanju stvari, mogoče vprašanje Gornjega Poadižia usmeriti proti njegovi rešitvi?« Odgovor: «Vsekakor, če se bo le vodila določena odkrita, vztrajna in poštena politika, temelječa na nekaterih nedotakljivih načelih. Meja na Brennerju je nedotakljiva. Gre za določeno naravno, geografsko, politično in zgodovinsko mejo, ki je mednarodno zagotovljena. Pa tudi sicer v tem primeru ne gre za mejo, ki bj z demografskega stališča bila manj pravična od one v salorn-ski soteski. Latinsko in germansko prebivalstvo je bilo in je v gornji dolini Adiže spontano pomešano. In tudi ni moč govoriti o kaki trajni statistični premoči ene demografske skupine nad drugo Poizkuse, da bi se Bočen prikazal kot tipično ter izključno struktura bi bila po 1. 1918 spremenjena s pomočjo umetno u-stvarjenega ogromnega dotoka italijanskega življa, pa demantira zgodovina. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju je avstrijska vlada smatrala Bočen za italijansko govoreče mesto, ki ga pretežno naseljuje italijanski živeli in kjer Nemce smatrajo za tujce. Ne glede na vse to, pa očitno se ne sme pozabiti, da obstaja v okviru brennerskih meja tudi 300 tisoč italijanskih državljanov nemške narodnosti. Gre za manjšino, ki ne sme biti podvržena določenemu procesu nasilne asimilacije. Tega ni moč dovoliti, ker gre za manjšino, ki stoji za njo nad 20 milijonov Nemcev in še vsa teža germanske kulture in civilizacije. Predvsem pa tega ni moč, ker so Italijani, na srečo, že po naravi nesposobni, da bi . vodili določeno politiko raznarodovanja do skrajnih posledic, ki bi — najsi bo tudi od daleč — bila podobna oni, kakršno so bili vodili v sovjetski Rusiji z namenom eliminacije narodov Estonije, Le-tonije in Litvanije. Vrhu tega pa je tudi v naši ustavi, v kateri prihajajo do izraza načela, ki si vse bolj utirajo pot po svetu, predviden obstoj manjšin in pa varovanje njihovega svobodnega razvoja. Potemtakem gre izključiti vsakršno asimilacijo ali poizkus raznaroditve po stranskih poteh, marveč ostaja na razpolago samo inteligentna, odločna in dobronamerna , politika neposredne pomiritve za odpravo absurdnih in protizgodovin-skih iredentističnih sanj. Kar zadeva vprašanje Gornjega Poadižja, je naloga vlad demokratične Italije ta. da od nemško govorečih prebivalcev te pokrajine napravi prav toliko vdanih državljanov, ki bodo osvobojeni psiholoških kompleksov zatiranja in pravne manjvrednosti v odnosu do države in ostalih italijanskih državljanov. Menim, da je nepotrebno poudariti, kako se takšna politika — potrebna za srečen razvoj nemško govoreče manjšine in nujna za blagostanje italijansko govorečega prebivalstva tega področja — povsem sklada s cilji same države. Jasno je, da si izgredov, nemirov in nezadovoljstva na Južnem Tirolskem žele samo pangermanistični agitatorji onkraj meje, katerim se nič bolj ne upira kot pa določena prosvetljena politika pomirjen ja.» Elizabeth Tayior se je zadnji čas pogostoma zadrževala v Evropi. Pravkar v na'em mestu vrtijo film »Kleopatra«, kjer nastopa v glavni vlogi. Film pa, razen spektakularne, nima nobene prave umetniške vrednosti V MODI ^GOSPODARSKIH ČUDEŽEV« JE Nfl VRSTI JAPONSKA V deželi, kije dala «kamikaze» ni nič «neznosno sramotnega« Italijanski gospodarski čudež je splahnel in se «čez noč« spremenil v gospodarsko krizo. Tudi za-hodnonemški gospodarski čudež se ne omenja več in je kancler Erhard že izrazil določeno zaskrbljenost. Poleg tega pa gospodarstveniki ocenjujejo dovčerajš-nji nemški gospodarski čudež drugače kot preprost človek, kajti za zahodnonemškimi gospodarskimi uspehi vidijo izreden dotok dolarjev v prvih povojnih letih. Ker pa so gospodarski čudeži v modi, so se sedaj spomnili Japoncev, ki da doživljajo resnični gospodarski čudež. Ne bomo trdili, da se niso Japonci v povojnih letih krepko opomogli, kar še ne pomeni, da doživljajo resnični čudež, posebno ne mali japonski človek. Kako pa si na Japonskem v posameznih podjetjih pomagajo k uspehu, kako na vse mogoče načine vplivajo na dojemljivega japonskega človeka, da bi dal vse od sebe, je razvidno iz tega, kar je tokijski list »Sjukan Bansjun« pred kratkim prikazal: »Vstani, brž, sicer boš zamudil na jutranje slavje!« S temi besedami približno žene večine nameščencev in delavcev tokijske ..............................milim.i...................... ŠE ENA, TODA NEVERJETNA RAZLAGA O JOHNSONOVEM cODKRITJU« 0 ameriškem vohunskem letala «A-11» še vedno le ugibanja Letalo so gradili v izredni tajnosti - Rezultati «odlieni» - Stroški gradnje - Odmev na Johnsonovo izjavo - Vse to naj bi sedaj «komercializirali» Sovjetsko letališče, kot ga je posnelo vohunsko letalo «U-2» Vojaške tajnosti se skrivajo, da bi ne prišle na uho rasničnemu ali samo potencialnemu sovražniku. Se tem bolj se skrivajo one tajnosti, katerih namen ali naloga je, odkriti tajnosti sovražnika To .ie logično, kajti v vsakem primeru je enemu ali drugemu najhuje, ko ne pozna orožja nasprotnika. V tem tako starem pravilu pa smo pred nedavnim doživeli čudno, za sedaj težko razložljivo izjemo. Predsednik ZDA Johnson je javno »spregovoril« o ameriškem letalu «A-11«, ki da ima trojno brzino zvoka, ki da more leteti nad 21 tisoč m visoko, ki da mu nobeno orožje ne more do živega itd. V odgovor na to so se ta-kaj oglasili Sovjeti, katerih naj-kompetentnejši vojaški predstavnik je rekel, da bi se tudi temu letalu zgodilo enako, kot se je letalu «U-2» zgodilo pred leti, ko so ga prav na dan 1. maja sestrelili severovzhodno od Sverdlovska. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiHiimnmiiiitHimtiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiti IZ UMETNOSTNIH GALERIJ E. Zenari v «0bčinski» V Občinski galeriji razstavlja Erneslo Zenari, ki se sicer podpisuje s S Posilil1? in odločnostjo boste pribo nd° Cll^a Bazširite svojo druž-i da ne ostanete osamiieni, cinri. (od 21 4’ do 20-5-> Preveč v *»ate in 81 8 *em zaP1**ate vrata ču.t Ve Poslovne možnosti. Večja čustvena zadoščenja v bližnjih znuuscenja v bližnjih trmuOJ,C^A poštev posamezni dali nekaterih izredno uspelih ameriških tipov Predvsem so «• konstruktorji zgledovali po letalu »F-104». nadalje po letsln — raketi «X-15» ali celo «X-17». Nadalje so imeli na razpolago izkušnje motorja za «J-58», za katerega trdijo, da zmore 13.600 kg sunka na morski ravni, v višjih sferah pa še večji. Ko so kombinirali med seboj posamezne dele teh izredno uspelih letal, odnosno motorjev, so mogli sestaviti letalo «A-11», ki se je na poskusnem poletu na oporišču Edwards zkazalo kot «odlično«. Da gre za letalo, xi naj v svoji vlogi zamenja letalo «U-2», ni nikakega dvoma. To izzveni tudi iz Johnsonovega govora in u-streznega odgovora s sovjetske strani. Vohunstvo unp—■' =« '•>. nes. kot kaže, vsa sredstva, dovoljuje si tudi Kršenja .p.j.ji prostora. ' Fotografije, ki jih je moglo posneti z velike višine vohunsko letalo «U-2», so dokazale, da more letalo tudi pri izrednih brzinah posneti na »sovražnem ozemlju« tako čiste fotografije, da strokovnjaki razberejo z njih vse, kar jih na »sovražnikovem« ozemlju zanima: ne le tovarne, pač pa tudi majhno letalo. Sedaj se postavlja vprašanje, kako to in zakaj je tajnost, ki jo je toliko let krila Amerika, odkril in še v takšni obliki sam predsednik. Domnev glede tega je več. Nekateri trdijo, da je Johnson to napravil zato. da bi zagrozil Sovjetom, češ saj vemo, kaj imate, Drugi pa postavljajo temu povsem drugačno razlago, ki da nima nobene zveze z grožnjami, še najmanj vojaškimi. Po nekaterih mnenjih je Johnson to napravil ne iz prestižnih ali državniških razlogov, pač pa iz — komercialnih. To se zdi čudno in bolj malo verjetno. Kljub temu bomo zabeležili tudi to mnenje, ki temelji na sledečem: 2e več let Francija in Anglija sodelujeta v velikem naporu, kako izdelati ci- podružnice družbe «Macusita Den- r prevzame vsakega nameščenca in - — delavca. Vsi prisotni na jutranjem slavju ponavljajo za dežurnim osnovne misli te prisege po točkah. Skozi dvorano odtneva: Duh produktivne službe domovini! Duh iskrenosti in pravičnosti! Duh bratstva in solidarnosti! Duh borbene upornosti! Duh spoštovanja! Duh pokornosti in skromnosti! Duh hvaležnosti! Sledi še «pridiga» dežurnega. Po pravilu je to moralni nauk, ki temelji na življenjskih izkušnjah govornika in ki ga je — po mnenju vodstva podjetja — treba v podjetju negovati. Prikazali smo «jutranje slavje* v podjetju »Macusita Denki«, ki se smatra za vzorno. Toda vsako podjetje,- vsaka družba ima svojo značilnosti in niso si vedno druga drugi podobne. Tako n.pr. v pod-jetju «Jasika», ki izdeluje fotografske aparate, delavci in nameščenci izgovarjajo na glas, točneje ponavljajo «naloge družbe v tekočem letu«, V gradbenem podjetju »Kitano Kensecu« se z glavnimi nameščenci vsako jutro »pomeni« sam upravni direktor. Pri družbi «Sanjuej Koge« pa je organiziran poseben odbor, katerega naloga je, temeljito se »pomeniti« z nameščenci. Ponekod se ta «jutranja slavja« vršijo na res nenavaden način. Pri družbi «Morozov Tiudzo« na pr., ki izdeluje alkoholne prače, ob 8. uri se nameščenci in delavci v uniformah z delovnimi znaki o položaju razvrstijo v brigade Moški pozdravljajo vodstvo podjetja z dvic>n:eno roko. brigadir vsake brigade pa poim-nsko kliče vse člane brigade in rapor-tira: »Prva brigada je pripravliena na delo. Ni prisoten en član brigade. Vse ostalo je v redu.« Pri družbi «Kur'ta Koce«, k;er vse upravno osebje, od direktor’a navzdol, sestavi a‘o b‘vši vo!aki odnosno častniki. obsta:a si«t»m tedenskih dežurstev, himna družbe pa «e odbkuje po svoji vojaški surovosti: ki« budijo svoje može. Načelnik tega podjetja, ki izdeluje elektronske naprave in transistorje, smatra »jutranje slavje« kot sredstvo za »psihološko mobilizacijo«. »Nameščenci družbe trdi on — so kolektiv ljudi, ki žive v najrazličnejših pogojih. Nekomu je jutranje razpoloženje pokvaril prepir z ženo, drugemu so v gneči stopili na kurje oko. V takšnem razpoloženju ne moreš doseči visoke produktivnosti. Jutranje slavje popravlja razpoloženje, jekleni človeka za ves dan in on odlično dela.« Jutranje slavje v podjetju »Macusita Denki« se začne ob 8.30 Delavci in nameščenci se zberejo v veliki veži. Vsi stopijo v vrste,' obrnjeni proti slikam predsednika in direktorja družbe. »Dobro jutro!« — pozdravijo uslužbenci vsako jutro. Nato zvočniki oddajajo «Koračnico Macusita Denki«. Vsi prisotni pojo pesem v zboru. Ko se koračnica konca, stopi na govorniški oder »dežurni«. Ta raz-gane papir in: kot nekakšno molitev ali zaprisego prebere «duha družbe Macusita Denki«, ki naj vilno letalo, ki naj bi s svojo brzino prekosilo vso dosedanjo civilno letalstvo na svetu. Iz tega se je rodil njihov načrt ((Concorde«, ki predvideva civilno letalo z brzino, ki bi bila 2 2-krat večja od zvočne brzine. Angleške in francoske družbe so pri tem naletele na izredne težave, kajti pri tolikšnih brzinah je treba imeti na razpolago posebne, litine, ki zdržijo visoke temperature, ki nastanejo ob trenju letala z zrakom. Kot vidimo, pa je Američanom uspefo najti litino za letalo «A-11». Baje gre za neko litino titana in drugih kovin. Toda čemu tolikšne stroške in — predvsem — tolikšno ((obrambno« prednost tvegati iz komercialnih razlogov? Nekateri odgovarjajo na to takole: vzdušje med Vzhodom in Zahodom postaja znosno. Nadalje le‘ala «A-11» niso več tako nujna, ker da imajo ZDA na razpolago že u-metne satelite, ki morejo služiti v enake namene, kot letalo «U-2» odnosno «A-11». In v tem primeru čemu ne bi izkoristili velikega uspeha letala «A-11» v komercialne namene. Cernu ne bi potisnili nevarne, pa čeprav trenutno šele potencialne tekmece iz zahodne Evrope, že sedaj iz konkurence? Letalska industrija meče ogromna sredstva v to, da izdela nova konkurenčna letala Onih skoraj 200 milijard, kolikor je stalo letalo »A-ll«, bi se dalo všteti v te stroške ameriških letalskih družb in industrije. Letalo «A-11» bi se iz vohunskega moglo spremeniti v potniško. Domneva ali razlaga je kar logična, vendar nesprejemljiva, saj je znano, da Bi si CIA kaj takega ne privoščila. Zato ostane vprašanje, zakaj ja Johnson to »izdal«, še vedno brez jasnega odgovora. ((Propadla bo država, osiale pa bodo gore in reke. S planine Roko vije veter. Večerni dež lije nad mor "m Hego. Mokri ljudje so upognili g’ave. Le ti, naš člov“k. si ostal z dvignjeno e'avo. Oholo gledaš na požga^-' deželo » Pri družbi «TamadHen», ki izdeluje kmetijske stroje, mora o nameščenci vsak dan pozdrav.ti državno zastavo in ob njej tudi zastavo družbe. Pisec tega poročila v tokibs^em listu se na koncu sprašuie «a1i ni npznosnn sramotno, da odraslega človeka prisilijo peti te nesmis-l-ne himne in izgovarjati ta bedasta gesla?« Za Japonce, ki so bili pripravljeni biti tudi »kamikaze«, verjetno ni nič neznosnega, še najmanj to, da s svojo zavzetostjo pri delu pripomorejo k čudežu japonskega kapitala. Čudna toea z neba BATON HOUGE, 9. — Na področju Bato-.i Rougea je v zadnjih 36 urah padlo najmanj 5 neidentificiranih predmetov, ki s° treščili z neba in ob trčenju zatresli vsa bližnja poslopja in skopali velike luknje v zemlji. Po mnenju fizikov in astronomov tukajšnje univerze se ne izključuje možnost, da gre za ostanke meteoritov. Radio Trst A posiusaiKami; iz.ju iz giasDenin sporedov; 13.30 Motivi iz revij; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je ckova nekoč...; 18.15 Umetnost in pri- vir; iu.uu ,.UUUii, * reditve; 18.30 Violist Belli, vio- 19.10 Oddaja za delavce; PETEK, 10. APRILA 1964 albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O- na medigra; 11.00 Pozor, nimaš perna antologija; 10.30 Sole; 1U10 prednosti!; 12.05 Zabavna glas- 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- Sprehod skozi čas; 11.45 Sirrtf. ba; 12.25 Domače pesmi; 13.30 ba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 glasba; 13.25 Dva glasova — en Opravki za virtuoze; 14.05 Ra-Mali ansambli; 12.15 Pomenek s mikrofon; 14.55 Vreme na ital. dijska šola; 14.35 Češkoslovaške poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih morjih; 15.15 Filmske novosti; in sovjetske popevke; 15.15 Na- 1,,n j- 15.30 Glasbeni carnet; 16.00 Pro- potki za turiste; 15.20 Zabavna gram za najmlajše; 16.30 Fran- glasba; 17.05 Iz življenja Dvo-Sonata za violino in kla- raka; 18.00 Aktualnosti; 18.10 18.00 Vatikanski koncil; Pesmi borbe; 18.30 Pripoveduje icu.i.t, u,m, v,«- u.iv Oddaja za delavce; 20.25 nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; ločelist Vendramelli; 18.50 Tam- Pirandello: «1 vecchi e i gio- 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 buraški ansambli; J9.15 Radijska vani» — II. nad.; 21.00 Simf. Poljska zabavna glasba; 20.15 koncert. Zunanjepolitični pregled; 20.30 m _______ Iz slov- violinske glasbe; 21.15 •I’ prOgrPm Oddaja o morju; 22.10 Plesni 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje zv°ki;„,22-05^ Orkester Kostela-U. Marcato; 9.00 Ital. penta- ne(z> -3.20 Glasba našega časa. gram; 9.15 Ritmi; 9.35 Eno uro toloulriies v Rimu; 10.35 Nove ital. pesmi; llal’ tOieniga Tret 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvoč- 8-30 Sola; 17.30 Program za ni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za najmlajše; 18.30 Nikoli ni pre- 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; prijatelje plošč; 15.00 Ital. pes- pozno; 19.00 Dnevnik: 19.15 TV 13.15 Lahka glasba; 13.40 Zborov- mi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert; pošta; 19.35 Recital Nicole Ros-sko petje; 14.10 Komorni kon- 16.00 Rapsodija; 17.35 Mala en- sija in Virginie Zeani; 20.15 cert; 14.35 Z onstran Tilmenta. ciklopedija; 17.45 D. Barry: Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Se- »Ljudje časti»; 18.35 Enotni raz- neka: »Giochi per Claudio*; Kooer red; 18.50 Vaši izbranci; 20.35 22.35 Kvintet Cerri-Intra; 23.00 ... v i , . v. Glasbeni variete; 21.35 Znanost; Dnevnik. 61®.Jut-.r?P?, glasba: ,7-?0 Pre' 22.00 Jazz KANAL lil. program 21.00 Dnevnik: 21.15 Doba že- 18.30 Severnoameriška kultura; lezobetona; 22.00 Pesmi; 22.40 univerza; 19.30 Znani pevci 20 00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba; v odmoru Socialne vede; 22.15 Od valčka do hully-gullyja; 22.50 Melodije v polmraku. nos RL; 7.15 Glasba za dobro ju. tro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V valčkffT4.30 Jlelodije*; fs.Tsiov! Na P*famd ^ Sportne zanimivosti; 23.10’ Šport- is« pt • miš Bal. periodični tisk; 19 30 Vsa- ne vesti. kovečerni koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Chopin in Liszt — Busoni; 21.20 Lope De Vega; »Kavalir iz Olmeda«. Slovenija 8.05 Lahka in operetna glas- narodne; 15.45 Prenos RL; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Na obletnico smrti G. F. Haend-la; 17.40 Pisan glasbeni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Prenos RL: 22.15 Jazz; 22.40 Srebotnjakova Sonata za klavir. Jug. televizija 17.00 Ruščina; 17 30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.05 Dokumentarni film; 18.30 »Pripravimo se — gore spet kličejo*; 18.50 Glasbeni kotiček; 19.00 TV ob- ba; 8.30 Domače melodije; 8.55 zornik; 19.30 Večer beograjskih Pionirski tednik; 9.25 Pomladne komponistov; 20.00 TV dnevnik; slike...; 10.15 Iz VVagnerievega 20 30 Propagandna oddaja; 20.45 »Somraka bogov«; 10.35 Novost »Morilci so med nami», nemški Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 -».rt/aMAaiva uusov*, iu.o.i i>uvum