mk ombar-iranja, ki je trajalo nad eno iro. svoje čete, ki so prešle v ofen-vo na guadalajarski fronti, da ih podžge in jim vlije novega oguma. Ofenziva traja na tej ronti že štiri dni in lojalisti so Megli že več uspehov v bitkah uporniki. Cerbere, Francija, 4. aprila.— Domače vesti Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Tu je u-mrla Mary Dragan, roj. Rado, van, stara 66 let in doma iz Top-' lic pri Smarjeti na Dolenjskem, odkoder je prišla v Sheboygan pred 15 leti. Tu zapušča moža, tri sinove, dve hčeri in brata, drugega brata v Milwaukeeju in sestro v Clevelandu, v stari domovini pa hčer iz prvega zakona. Ves čas svojega bivanja v A-meriki je bila članica društva 844 SNPJ, katero ji je oskrbelo dostojen pogreb. Pokopana je bila na slovenskem pokopališču v Greendalu. Naši bolniki na zapadu Kemmerer, Wyo. — Barbara Sedej, članica društva 267 SNPJ, je 3. aprila odpotovala v Roches-ter, Minn., v kliniko Mayo Bros. zaradi zdravja, 'katerega ji primanjkuje že dalj časa. Justina Seiko, druga članica omenjenega društva, se tudi nahaja v kliniki bratov Mayo že dva tedna. Člani jima žele čim hitrejšega okrevanja. Mehika zadovoljna s taktiko v Wash. Predsednik Cardenas odobrava Hullovo •tališče General Jose Miaja, poveljnik muke armada na centralni Waahington, D. C* 4. apr. ronti, je naslovil proklamacijo Izjava državnega tajnika Hulla zadnji teden, da ima Mehika pravico do podržavljenja oljne industrije s pogojem, da primerno odškodi zasežena tujezemska petrolej sk a imetja, je našla dober odmev v Mehiki. MehiAki predsednik Cardenas je zadnje dni poslal ameriški vladi noto, v ka- Seneral Juan Gallo in okrog teri »poroča, da večina mehiške MO miličnikov se je včeraj vr-ilo v Španijo, kjer se bodo še •dalje borili proti fašistom. Ta rmada je zadnji teden pribeža-1 Pirenejsko gorovje v rancijo s fronte v vzhodni PMiji, včeraj pa se je odločila i vrnitev. Vojaki so prepevali »•tiskali pesti in izjavili, da se borili s sovražnikom do zad-lega moža. Dvesto beguncev je včeraj »rekoračilo mejo in dospelo v ttrcosko vas Gavarnie. V tej upini so tvorili večino otroci > ienske. V pričakovanju, da °J" nadaljnji begunci prihajali Francijo, so avtoritete ojačile •fcjne straže. Francoske avtoritete so vpra-» vsakega brambovca, v ka-» « Španije hoče iti. Izmed vojakov se je le malo šte-» »eklo za generala Franca, P« m ti so se pozneje premi-Uradniki so >im povedali, •Mto ostanejo v Franciji več J 80 Ponudbo odklonili, da bodo moja žena in o- r.,r°"ni name. če osUnem Pa me ubijejo," je rekel 1 miličnik. "Ne bom se izne-republiki v tej usodni uri." '•"»Min priporoča v Wa»hington h^r ; Mich • 4 ^ ~ Znani ga ljudstva odobrava Hullovo stališče, obenem pa zagotavlja Združene države, da se mehiška vlada dobro zaveda obligacij, ki so nastale z zasežbo ameriških in drugih inozemskih oljnih industrij v Mehiki. Mehiška vlada upa, da bosta mehiška in ameriška republika kmalu našli ugoden teren za po-polen sporazum. Cardenasova nota ne omenja koliko je Mehika pripravljena plačati za zasežena petrolejska posestva ameriških, angleških, holandukih in ostalih oljnih magnatov. Po neuradni o-cenitvi v Združenih državah so tista posestva vredna okrog 400 milijonov dolarjev. Cardenas podčrtava dejstvo, da ga zelo veseli, ker vlada Združenih držav spoznava, da je suvereniteta ljudstva več kakor pa privatni kapital ln da to spoznanje zastopa vrhovni državnik najmočnejše dežele na svetu — predsednik Franklin D. Roosevelt. Katoličani pozvani v boj proti odboru C/O New York, 4. apr. — Matthemr VVoll podpredsednik Ameriške delavske federacije, je v svojem govoru pred člani Evharistične lige v župniji St. Paula apeliral na katoličane, naj podpirajo boj, ki ga njegova organizacija vodi proti Odboru za industrijsko or-r- >* včeraj v raHi7^Hi"ZI »»nizacijo. Dejal je, da je cilj na/ katoliške cerkve in ADF eden in * k) *Z* T!-^ totl' obe se morata boriti »- csrkomunitmu«w - j .^"'JO. da DODolnnm. Pil*. ' R*,... P°P°lnoma zavr-n"''rt «• reorga- toi vil^m,Htr»tivnih oddel- C?' Ampak "fathro- ^d.ktatorična.koho- - Pn T,? Tanj*lni' ki ^ korenli V n«vembru . r^ens, usili za- M Smet ubitih, 18 ranjenih v Jugoslaviji Bel grad, 4. apr.—-šest potnikov je bilo včeraj ubitih in 18 ranjenih pri železniški nesreči v Sarganu, kjer je vlak akočil iz tira. ko je lokomotiva udarila ob veliko skalo, katera se je zvalila I na progo. Kitajci odbili naskoke japonskih čet Dve mesti spet prišli v kitajske roke Šanghaj, 4. apr. — General Li Tsungjen, poveljnik kitajske armade na fronti ob progi Tien-tsin^ukov železnice v centralni Kitajski, poroča preko Haokova, da je njegova oborožena sila od-hila vae naskoke, ki so jih japonske čete uprizorile v zadnjih dneh, nakar je ponovno zasedla Tajčervang in Hančvang v južnem delu province Santung. Obe mesti ležita v bližini Velikega prekopa, kjer so v teku srdite bitke že več dni. Japonci so uprizorili več sunkov, da pro-' drejo do SuČova, kjer se spajata dve glavni kitajski železnici, a so bili vselej vrženi nazaj. Japonsko poročilo, ki je včeraj dospelo v Sanghaj, govori o okupaciji mesta Lanlinga, ki leži 16 milj severnovzhodno od Tajčer-vanga. Poročilo dostavlja, da je sedem kitajskih vojaških divizij v pasti. Obkolile so jih japonske kolone, ki prodirajo proti Taj-červangu z vzhodne strani. Kitajci pravijo, da njihove čete oblegajo mesto Čangčing, ki leži ob obrežju jezera Taj in je okrog 110 milj oddaljeno od Sanghaja. Japonski letalci so včeraj bombardirali obrežna mesta v južni Kitajeki in veliko kitajsko letališče v Fučovu, ki je glavno mesto province Fokijen. Vest se glasi, da so bombe po-ruAile Čez 40 poslopij v tem mestu. AVSTRIJSKI NACIJI POČASTILI HITLERJA Katoliška duhovščina v Nemčiji molči o plebiscitu v Avstriji KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE UNIČENO Pottava za PfO" I./».t , .. tekcijo delavk v Kansasu oživela Topeka, Kans. — Državni po-moini justični Ujnik Jay S. Parker je poklical v življenje državni zakon, ki določa mininialne plače in maksimalni delovnik za delavke in mladoletne. Zakon je bil mrtev zadnjih 12 let radi odloka vrhovnega sodišča v nekem drugem slučaju. Parker je pozval državne avtoritete, naj ga prično izvajati, ker je vrhovno sodišče zadnjo jesen spremenilo svoje stališče. BerUn, 4. apr.—Diktator Hitler je včeraj dospel v Gradec, glavno mesto Štajerske, kjer bo imel prvi govor v zvezi s plebiscitom, pri katerem bo ljudstvo moralo odobriti priključitev Avstrije k Nemčiji. Plebiscit se bo vršil prihodnjo nedeljo. Prebivalstvo Gmdca se je podvojilo, ko so naciji pridrveli v mesto iz vseh krajev Štajerske, da pozdravijo diktatorja, zvonovi v vseh cerkvah pa so zvonili, ko je dospel pred dvorano. Tam je bila zbrana množica 20,000 ljudi, ki je navdušeno aplavdi-rala diktatorju, ko je izjavil, da I je vesel, ker ae spet nahaja v •svoji domovini. 4,Sanje moje mladosti in želje, ki sem jih go-jjil v svojem življenju, so se izpolnile," je dejal Hitler, ko je o-menil nacijsko okupacijo Av-I stri je. I V nekem hotelu so rezervirali i 68 sob, v katerih se bo nastanil Hitler s svojim spremstvom. Katero izmed teh sob si je Hitler izbral, je tajnost. • Berlin, 4. apr. — Katoliški duhovni niso v svojih pridigah zadnjo nedeljo nit^ z besedo o-tnenill pleMocita WSWIIWt ŠIV strije z Nemčijo.* Celo v Fuldi, kjer je pomožni škof Johsnnes Dietz izdal prejšnji dan apel na volilce v Avstriji, so molčali. V nekaterih bavarskih mestih so med vernike po končanih mašah razpečavali tiskovine, vsebujoče apel dunajskega kardinala Inni-tzerja in pet drugih prelatov na avstrijske katoličane, naj pri plebiscitu odobrijo priključitev Avstrije k Nemčiji. Dunaj, 4. apr. — Naciji so v velikih demonstracijah zažgali koncentracijsko taborišče v Wal- /OalJo na S. atrani > Ogrska bo branila svojo neodvisnost Zanaša se na svojo oboroženo silo Budimpešta, Ogrska, 4. apr.— Admiral Horthy, ogrski regent, je v svojem govoru po radiu povedal ljudstvu, da država ni vznemirjena zaradi ekspansije Nemčije. "Ogrska bo obdržala svojo neodvisnost," je rekel Hor-thy. uZveza med Avstrijo in Nemčijo ne bo vplivala na Ogrsko, ker sta obe, Avstrija in Nemčija, njeni prijateljici. Regent je dalje rekel, da ne* kateri izrabljajo situacijo sa širjenje propagande, da Ogrska dobi novo administracijo, "ampak Ogrska ljubi svojo neodvisnost in pod vzel a bo potrebne korake, da jo ohrani. Sedaj ni čas, da bi samopostavljeni odneAeni-ki vodili prevratno propagando. Varnost Ogrske Je v njeni oboroženi sili, ki je Že pokazala, da sna ktrebltl in uničiti uporne elemente." Elektrarska druiba Ute oporo pri governer ju Jackson, Mich., 4. apr. — Con-sumers Power Co. je naznanila, da bodo njeni uradniki, ki se danes sestanejo na konferenci i go-vernerjem Murphyjem, apelirali nanj, naj odredi izpraznitev elektrarn, kl so jih člani unije Utill-ty Workers of America zasedli zadnji petek po oklicu stavka. Ta unija, kl je včlanjena v Odboru sa industrijsko organizacijo, j« šla v boj, ko ja kompanija odklonila obnovitev pogodba ln na- znanila redukcijo mezde. Ifr -i iftiii; pasu JiiMalMtoiaJjluIr Krvavi volilni izgredi v Egiptu Kairo, Egipt, 4. apr. — ftest oseb je bilo včeraj ubitih v političnih izgredih v zvezi s volitvami, pri katerih je zmagala vlads kralja Farouka in premierja Mohameda Mahmouda. Ta bo imela 92 aedežev v parlamentu po zadnjih poročilih o izidu volitev. Mu-stafa Nahas, vodja opozicional-ne stranke, ki je bil tudi kandidat, je bil poražen. V krvavi volilni kampanji je bilo v zadnjih tednih čez trideset ljudi ubitih. *EVERY MORNING WE WASH THE CLOTHES: 6Y THE. OIVt&ION OF WOMtN 'N IfthMr INDUSTOV ANO MINIMUM WAGE. ^ NtW VOPK STATf OI^T OF IA&06. VVHEN ONLY MONDAY IS WASH0AY— EARLY IN THE W£EK I WORK LONO HOURS-UTE in THE WEEK I W0PK ONLY PABT TIME, VVHE.N EVERY DAY 15 WASH0AY- i m ave stca0y wo«k all WEEK— AND CAN 00 a oettm job roa you. Juip ma ozna|e, da se Cardenas nI šalil, ko je zapretll z zasego potem, ko so direktorji naznanili, da ne bodo zvišali mezd v smislu odloka, ki ga ja podal posebni arbitražni odbor. Zdaj vedo, kaj je Cardenas mislil, ko je govoril o delavski kontroli oljne industrije. R«*prezentantje delavskih organizacij, ki so bili Imenovsni za člane splošnega odbora, kl bo upravljal oljno Industrijo, se zavedajo, da imajo pred sdboj težke probleme, ki čakajo rešitve. Ustaviti morajo predvsem gonjo oljnih kompanih, ki hočejo omajati temelje mehiške ekonomske strukture In tako ugladiti pot oboroženi revolti reakcionarnih grup, kl naj bi strmoglavila Car-denasov režim. Oljne kompanlje so že potegnile milijone dolarjev iz mehiških bank, da se maščujejo za zasego njihove lastnine. Ta udarec Je Mehika prenesls. tods prišli bodo drugi ln na te se je dežela že pripravila. Prva naloga splošnega sveta bo pos|>ešitev produkcije olja, da prepreči pomanjkanje olja doma in poveča Izvoz, da bo denar tekel v Mehiko iz tujezemstva. Produkcija olja v Mehiki je v za/in Jem času padala in to ne vsled izl-fpauja oljnakov, tem-ver za m <| i tega, ker zunanji kapitalisti nlšonotell razviti oljne industrije v deželi, kateri niso mogli diktirati. Mehika se ho lotila tudi tega problema. Medlem, ko je glavno mesto proslavilo proglas "ekonomske neodvisnosti," Je Cardenas slovesno izjavil, da država ne bo vrnila oljne industrije zu-nsnjim truatom. čeprav bo vrednost mehiške denarne enote še nadalje |Mulala kot posledica i f)aJ>* na S. »«*•»!.» so bili izvoljeni z veliko večino. Vod j s delavske stranke je Wil-llam F. Hmith, ki Je na krmilu vlade kot premier la od I. 1*62. PROSVETA tbe bnlightknmbivt 0 LASTNINA IW»«*0 rOOTOBMB J »KOT« I I * ■ M «Mtt^i' tofetU« m M MSI In.IIMi.1* m*. M T» m 9* Umi m rum i ter Um U»tt«4 Sm»« pm rmr. Ckmm« m4 CImm H-M m w »»tete ____ tU) M rtM*. t^Ui^NU. ta • 1*4 .Molktt^ .rt«U, wlll Ml to MnS t**. MA •terM. »m PE08VKTA •MT-M h. Unkl« A«*. « Ameriška konfuzija Letos imamo v Združenih državah kongresne volitve, poleg volitev v posameznih drfca-vah, in političen kav« je že v teku. Takoj v začetku politične kampanje pa opažamo, da je kavsanje med demokrati samimi veliko večje in hujše kakor med demokrati in republikanci. To ni več nobena novica. Poglejmo v kongres. Demokratje imajo v tem kongresu dvs-trstjinako večino, kljub temu ima demokrat Roosevelt In njegova demokratska vlada vražji posel a svojim zakonodajnim programom. Najhujši nasprotniki RoonevelU v kongresu so baA demokratje — reakcionarni demokratje — dočim ga najbolj podpirajo progresivni republikanci, katerih pa seveda ni mnogo. Manjšina reakcionarnih republikancev se smeje v past in vztrajno podžiga svoje brate, reakcionarne demokrate, proti vsakemu načrtu, ki bi ga Roosevelt rad vzakonil. - Politična barva nič več ne pomeni. Progresiven (novodeaUki) demokrat je danes hujil nasprotnik burbonskemu demokratu kot je republikanec. Rooseveltove reforme so izzvale novo opredelitev starih strank: nazadnjaški demokratje in republikanci delujejo in glasu-jejo skupaj, progresivni demokratje In republikanci pa skupaj — vse štiri skupine pa podpirajo kapitalistični sistem. Cim pride Roosevelt s kakšno novo reformo, s katero bi vsaj malo, potolažil nezadovoljne maae In utrdil demokratično-političnl sistem, takoj zaori krik iz burbonskega demokratsko-republlkanskega tabora: Diktaturo hočat Fašizem prinaša v Ameriko! Hitlerja posnema! — In baš to, da ima novodealska vlada zvezane rok«, da se njene obljubljene reforme vlečejo v paraliziranem kongresu do neskončnosti, da ne more nikamor, baš to najbolj Jamlje re-špekt politični demokraciji In pripravlja pot anarhiji ln fašizmu. Delavska politika je še bolj raztrgana. Gibanje za delavsko stranko je še vedno v lokalnih povojih, dočim se na splošno n« more »n ne more poroditi. Krivda je v unijah. Unije, ki imajo zgodovinsko nalogo, da postanejo hrbtenica samostojne delavske politike, so še vedno med seboj v konfliktu, v dveh taborih — ln dokler nI med njimi sloge, ne more biti enotne delavske stranke. Na drugi strani ni bil ekonomski položaj delavske in farmske mase še nikdar tako negotov. Tu je še zmirom armada 10 do 12 milijonov brezposelnih delavcev — in v tej armadi gnezdijo razni fašistični elementi in deloma komunistični ter hujskajo in podžigajo materialno propadle reveže k anarhiji. Rurbonski slepci terorizirajo kongres in doslej uspešno preprečavajo, da bi federalna vlada -za pošteno plačo uposlila te milijone pri ksšnlh koristnih projektih, češ da bi to bil komunizem, fašizem, diktatura — na drugi strani pa Im. ako že ni, milijonska masa brezposelnih tako demoralizirana, da lahko postane slepo orodje hujskačev, ki hočejo za vsako ceno ima-ti anarhijo In smrt demokracije . . . Obupani reveli, ki so še več let v največji stiski in |K>manjkanju, ne i>ocnajo svobode, niti demkracije; oni zahtevajo dela In kruh« — in pojdejo za vaakim demagogom, ki jim zna največ obljubiti. S takimi reveži sta Mussolini in Hitler začela svojo pustolovsko karijero in izkoriatila sla delavski razkol in neslogo; Htotiaoče takih revežev sta pridobila le bilo v zadnji 60 in vač letih ie veliko debate med »oci«!^ nimi teoretiki, toda se še vedno ponavlja. Živimo res v časih, ki človeka izpodiu|y in nastaja dvom na vseh koncih in krajih nekdaj dobro utrjenih načelih in sploh v zko dovinBko nalogo delavskega razreda. In tu< ni nič čudnega. Svat ae tako rekoč ruši in p« dira pred našimi Ustnimi očmi. Fašizem j na pohodu povsod in delavftvo, kjer se še lahk več ali manj svobodno giblje, je potiskano bol in bolj v defenzivo. Nič čudnega ni, se pojavljajo moment ko človek dvomi v gibanje, v katerem je tak rekoč zrastel in živel zanj in celo v nauke znu stvenega socializma. Poznam stare, utrjen sodruge — slovenske in druge — katerih dri objemata obup in dvom, ko opazujejo svetovi dogodke ter trenje in babilonsko konfuzi, med delavstvom. Dvomijo v nauke sociali ma, Sirijo izmišljotine, da 0 , . .... i .. ki vojaki" z nasajenimi ba- f? razganjajo Nemce v Mari- skega prometa, ki ae je lani po-vzpel malone do količin, ki so bile dosežene le v 1. 1913 in •n Celju, ko so hoteli pri-i manifestacije, da so jih aretirali itd. Isti poročena pravijo, da je mnogo iz Maribora in drugih radni podatki o tržaškem pomorskem blagovnem prometu v januarju. Na 1457 ladij je bilo natovorjenih 194,000 ton, s 14,440 ladij pa raztovorjenih 78,000 ton, tako da je znašal ves novega pri II. Bistrici. Obtožen je bil, da je v času vojaškega dopusta zbežal, mesto da bi šel po končanem dopustu v Vzh. Afriko. Konec preteklega leta so ga prijeli na meji pri Postojni in ga nato pridržali v preiskavi na Reki. Obsojen je bU na 4 leta zapora. Trst.—Tržaška pokrajina ima 7,331 avtomobilov, goriška 2,-671, reška 2,134, puljska 2,132 in Zader 379. Občina opozarja vse lastnike krav, koz in ovc, da morajo v teku tega meseca prijaviti svojo živino tržaškemu uradu za higijeno. Po zadnjem ljudskem štetju ima Trst 262,435 prebivalcev. Od teh je 119,985 moških in 132,450 žensk. Torej je za 12,-468 več žensk nego moških ali drugače vzeto na vsakega moškega odflade 1.10 ženske. Pri Sežani se je zaletel kam-jon goriškega trgovca s sadjem Borislava Terpina ob železniške zapornice, jih prelomil in se nato zvrnil v jarek. Šofer je dobil "samo nekaj lažjih ran. Umrli ao: Sonc vd. Ravbar Marija, 91 let. Kravoa Kristjan, 63, Sigmung Josip, 50, Legiša Valentin, 76. Roman Marten, star 23 let, iz Rocola, si je pri delu močno poškodoval roko z električno žago. Po neprevidnosti, kakor so iz-javiii prisotni, je -padel pod mo-torno kolo 76 letni Fran Cev-' na, rojen v Sežani, a stanujoč v Trstu. Motor je vodil 36-letni Alfonz Pipan, ki je zaman dajal opozorila s hupo. Cevna je dobil veliko rano na glavi, ozdravljivo v 2—6 tednih. Pipan pa samo nekaj prask. Redek rekord je praznovala v arzenalu tržaškega Lloyda 57-letna Karolina Godina, ki je pri tem podjetju že 40 let, vedno pri isti delovni mizi zaposlena kot šivilja zastav. V teh letih je sešila okoli 30,000 zaatav. V januarju je v Trstu umrlo 75 oseb več, kakor se jih je rodilo, v ostali provinci pa je število rojenih preseglo za 38. V februarju je znašal prirastek v mestu za 14 oseb, v ostali provinci pa je prirastek znašal 60. Tržič. — Zopet se je vžgalo grmovje v velikem obsegu, ki je ponoči dajalo izreden pogled. Gasilci so imeli polne roke dela. Gašenje je bilo oteženo, ker so med-požarom eksplodirale granate In naboji iz svetovne vojne. Nekaj gasilcev je bilo ranjenih. Italijanska tvrdka Plrelli, kl izdeluje gumijaste predmete in ima svoje tovarne v Franciji, Angliji, Španiji in drugod, namerava zgraditi podjetje tudi v Jugoslaviji in v to položiti kapital v znesku nad 60 milijonov dinarjev. To podjetje misli urediti tako, da bi s svojo produkcijo zalagalo ves Balkan. Avstrijski naciji počastili Hitlerja 4NewdeaT spet zmagal pred sodiščem Zakon za kontrolo "hoiding" kompanij ustaven Waahington. — (FP) — Da boj za reformiranje zveznega vrhovnega sodišča ni bil zaman, dokazuje najnovejši odlok tega sodišča glede zakotna za kontrolo "hoiding" kompanij. Pred sodiščem je bila le sekcija glede registracije "hoiding" kompanij, katero je kontestirala gigantična Electric Bond and Share Co. a svojimi 26 filijalka-mi vred. Zakon isvaja borzna komisija. Druiba je argumentirala, da je ta točka kakor tudi ves zakon proti uata ven. Sodišče je a petimi proti ene mu glasu vzdržalo to sekcijo zakona in odloČilo, da ima vlada moč, da prisili "hoiding" kompa nije na registracijo in izvaja nad njimi kontrolo. O drugih točkah sodišiče ni razpravljalo, toda iz implikacij odloka je razvidno, da smatra ves zakon za ustaven. Na strani kompanije je bil le reak sionarni sodnik McReynolds, sodnika Cardozo in Reed pa se nista udeležila razprav, prvi radi bolezni, drugi p& Jč Sete nedavna postal član sodišča. Ta odlok daje administracij priliko, da iztrebi one "hoiding" kompanije, katere smatra le za pijavke na telesu ameriškega kapitalizma. tev družbe, ki mora odpraviti vojno, brezposelnost in revščino. Izrekel se je za vladno kontrolo vojnih industrij, konskripcijo bogastva v vojnem času, pravico do dela za dostojno plačo tn uve-Ijavljenje pristnega nevtralnost-pega zakona. Okrcal je nasprotnike, ki kričijo, da je farmarnko-delavska stranka komunistična stranka. "Inteligentni ljudje vedo, da naša stranka ni komunistična in da nima komunističnega programa," je rekel governer. "Na one, ki nas skušajo oblatiti, gledamo a pomilovanjem. Rdeče strašilo je treba prepustiti ekspertom, kakršni so voditelje A-meriške lige svobode in tasopia-ni magnat Hearst." Opozicije, ki se je pojavila na lanski konvenciji te stranke, na leto&nji ni bilo. Vodja zadnje o-pozicije je bil Hjslmar Peteraen, bivši governer, ki je bil izvoljen na listi te stranke. Dodd bi rad združil protestante in katoličane proti nacijem VVashington. — Bivši ameriški poslanik v Berlinu, profeeor Wm. Dodd, je na tukajšnjem shodu propagiral skupno fronto protestantov in katohčatiov proti nacizmu. Toda s tem bo šlo bolj te&ko, ker je katoliški nadikof Hays v New Yorku nedavno rekel, damoli vsalc dan za zmago fašističnega orožja v Španiji. Dodd, ki je dober človek, je ob-' Žaloval ta lncidsnt. Dejstvo je, da se newyorŠki nadškof le drži politike Rima, ki je stoodstotno na strani fašizma. Konvencija farmer-laboritov v Minn. Živalski in človeški nagoni Naslednje besede ao isvieček it predavanja prof. F. Krueger-ja, častnega predsednika tipskega filosofskega društva. Kažejo nam nova spoznavanja o bistvu šivali: Kdor gleda živali iz oči v oči in vidi na njenem obrazu govoreči izraz, meni, da more žival popolnoma razumeti, da ji je blizu in da čuti neposredno njeno bistvo. Skoraj vsak prijatelj živali je bil že v podobnem položaju. Toda nič bolj redka ni druga situacija, kl nastane v trenutku, ko se doživeti kontakt hipoma pretrga, ker se je žival premaknila ali se izdala z glasom, kar se nam zazdi nenavadno tuje in kar zbudi v nas veliko nasprotstvo. Ta napetost človeškega raa-, merja do živali je bil pač tudi razlog, da je žival — poleg človeka seveda — v prvi vrsti vspodbujsla iakajočega duha k razmišljanju. To ae je začelo že pri primitivnem človeku, ki še nI imel pojma, da mu je žival podrejena. Zanj je bila žival aamo nsksj drugega, ne pa nekaj manj vrednega. Tako imamo potem v prvih verstvih človeške živali kot boianatva in bogove v živalski podobi. Pri tem no seveda ljudje mislili, xts ima ! vurrtosti. Ce iščemo razloge za ravnanje mravelj v tej smeri, js s tem nedvomno storjen važen korak k načelni razjasnitvi vseh živalsko psiholoških vprašanj v smislu celote. S tem priznamo žival v njenem duševnem voj-stvu kot otroku in primitivnemu človeku podobno bitje. Ta teorija odstranjuje celo \*rsto predsodkov, kakor n. pr. trditev, da nagon ni v zvezi s duševnoatjo. Nadalje zanika napačno alternativo nagon ali in-teligouca. Na vsak način je med človekom in živaljo neka razlika, vendar pa je med obema mnogo skupnega, kar je predmet sodobne naravoslovne in psihološke vede. ki bosta končno rešili tudi to vprašanje. ; — —nr. Policijska služba v živalskem svetu Človek je že davno sposnal pasjo čuječnoat, zato je v polnem zaupanju prepustil varstvo svoje imovine, svoje hiše in celo svojega življenja ivestemu psu. Toda pes je pač edina Žival med sesalci, ki razpolaga z visoko stopnjo pozornosti v zvezi s sposobnostjo opozoriti Človeks na morebitno nevarnost. Podobno astnost, Čeprav v manjši in ne-zanealjlvejšl meri, Imajo tudi nekatere druge živali, ki ftive v človekovi bližini. fce is šolskih ih krajev v Gradcu, kjer pra- promet 2l2'°°°t to" bl*ga' IKJO Hitlerjev zmagoviti "po- • Jugoslovanska vlada bi »a dobro delo. če bi te govo-^•ntirala službeno. Ko so *danji Avstriji začele krožiti da bo Italija vrnila ■* »rjavili slovenske. ^ ^ ** in francoske knji-luo pogubila tega izvržka, ko ve, koliko mi je do tega, da ga izvlečem iz stiske. Da bi le že prišla ta prekleta sodba!" Besedi "morilec" in "izvržek" sta Aljošo bolestno dirnili v srce. "Kaj pa ve takega, da bi mogla pogubitl brata?" je vprašal, zamišljaje se v Ivanove besede. "Kaj more takega izpovedati, da bi u-tegnilo kar tako pogubiti Mitjo?"________ "Ti še ne veš. Ona ima v rokah Mitjenkov svojeročni dokument, ki matematično dokazuje, da je on umoril Fjodora Pavloviča." "To ni mogoče!" je vzkliknil Aljoša. "Kako ni mogoče? Sam sem ga čital." "Takega dokumenta ne more biti!" je raz-vneto ponovil Aljoša. "Ne more ga biti, ker morilec ni on. On ni ubil očeta, on ne!" Ivan Fjodorovič je zdajci obstal. "Kdo p« j« Po vašem mnenju morilec T je vprašal z dozdevno hladnostjo in celo nekaj ošabnega je zazvenelo v načinu, kako je izrekel vprašanje. "Sam veš, kdo," je tiho in z globokim prepričanjem rekel Aljoša. "Kdo? Spet tista bajka o tem priamojenem, bebastem božjastniku? O Smerdjakovu?" Aljoša je zdajci začutil, da vea drhti. "Sam veš, kdo,".se je onemoglo utrgalo is njega. Komaj je dihal. "Da, kdo, kdo?" je Že malone beano kriknil Ivan. Vsa njegova udržanost je mahoma izginila. "Samo nekaj vem," je še vedno na pol šepe-taje dejal Aljoša. "Očeta nisi ti ubil." "Ne ti! Kaj pomeni to: 'ne ti'?!" je odre-venel Ivan. "Ti nisi ubil očeta, ti ne!' je trdno ponovil Aljoša. Kake pol minute je trajal molk, "To vem sam, da ga niaem jaz, ali ae ti blede?" je z bledim, spačenim nasmehom izprego-voril Ivan. Njegove oči ao se kar zasesavale v Aljošo. Spet sta stala pod svetiljko. "Ne, Ivan, sam ai nekajkrat rekel, da si ti morilec" ' "Kdaj sem rekel? ... V Moskvi sem bil . . . Kdaj sem tako govoril?" je ves prepaden zaječi jal Ivan. ^ "Mnogokrat ai rekel tako v teh strašnih dveh mesecih, kadar al ostal sam s seboj," je nsdsljeval Aljoša tiho in odmerjeno kakor preje. Toda zdaj je govoril ž*» kakor izven sebe, ne več iz svoje volje, ampak tako, kakor da izpolnjuje ukaz, kateremu se ne more upreti. "Obtoževal si se in priznaval samemu sebi, da ni morilec nihče drugi kakor ti. Toda ubil ga nisi ti, motiš se, ti nisi morilec, slišiš, ti ne! Bog me je poslal, da ti to povem." Oba sta umolknila. Celo dolgo minuto je trajal ta molk. Stala sta in nepremično gledala drug drugemu v oči. Oba ata bila bleda. Te-dajci pa se je Ivan vea stresel in krčevito zgrabil Aljošo za ramo. "Bil si pri meni!" je izpregovoril s škrtajo- čim šepetom. "Ponoči si bil pri meni, ko je prišel on .. . Priznaj, da ai ga videl ... kaj ?" "O kom govoriš? ... O Mitji T je osuplo vprašal Aljoša. "Ne o njem, vrag naj vzame tega izvržka!" je besno zavpil Ivan. "Ali mar veš, da prihaja k meni? Kako si zvedel, govori!" "Kdo? Ne vem, o kom govoriš," je že kar prestrašen zajecljal Aljoša. . "Ne, veš . . . kako bi drugače mogel ... ni mogoče, da ne bi vedel . . A zdajci se je nekako udržal. Obstal je, kakor da nekaj premišljuje. Čuden nasmeh mu je krivil ustnice. "Brat," je z drhtečim glasom spat pričel Aljoša, "to sem ti rekel zato, ker boš verjel moji besedi, vem, da boš. Za vse življenje sem ti rekel to besedo: ne ti! Slišiš, za vse življenje. Sam Bog mi je naložil, da ti povem, pa da sem se ti v tej uri za vekomaj primrzil. . ." Toda Ivan Fjodorovič se je bil očividno že do dobra obrzdal. "Aleksej Fjodorovič," je izpregovoril s hladnim nasmeškom, "prerokov in božjastnikov ne trpim, zlasti pa ne poslancev božjih, to vam je prav dobro znano. Od te minute pretrgam z vami vae stike in to menda za zmerom. Prosim vas, da se še to minuto, Še na tem križem-potju, ločite od mene. Pot na vaše stanovanje vodi itak po tejle stranski ulici. Čuvajte se Zlasti tega, ds bi nocoj prišli k meni! Slišite?" Obrnil ao je in odšel s trdnimi koraki naravnost naprej, ne da bi se ozrl. "Brat," je kriknil Aljoša za njim, "če se nocoj kaj zgodi s teboj, pomisli najprej name!" Toda Ivan mu ni odgovoril. Aljoša je stal na križempotju pod svetiljko, dokler ni Ivan povsem izginil v temi. Tedaj se je obrnil in počasi krenil po stranski ulici k sebi domov. Tako on kakor Ivan Fjodorovič sta živela zase, vsak na svojem stanovanju; nobeden izmed njiju ni maral ostati v opusteli hiši Fjodora Pavloviča. Aljoša si je bil najel opravljeno sobo pri neki meščanski rodbini, Ivan Fjodorovič pa je Živel dokaj daleč od njega in je imel prostorno, dokaj udobno stanovanje v stranskem krilu lepe hiše, ki je bila last imovite uradnikove vdove. Toda stregla mu je v vsem krilu ena sama, aila stara, čisto gluha in vsa revmatična ženica, ki je hodila spat ob šestih zvečer, vstajala pa je ob šestih zjutraj. Ivan Fjodorovič je bil postal v teh dveh mesecih za čudo skromen v svojih zahtevah in je zelo rad ostajal čisto sam. Se sobo, v kateri je stanoval, je sam pospravljal, v ostale sobe svojega stanovanja pa akoro vobče ni stopil. Ko je prišel do vrat svoje hiše in Že prijel za ročaj zvonca, je obstal. Začutil je, da še vedno ves drgeče od jeze. Mahoma je izpustil zvonec, pljunil in naglo krenil v čisto drugi, nasprotni konec mesta, kaki dve vrati v stran od avojega stanovanja, v majhno, vegasto leseno hišico, v kateri je stanovala Marja Kondratjevna, bivša soseda Fjodora Pavloviča, ki je prihajala k Fjo-doru Pavlovlču v kuhinjo po juho in ki ji je Smerdjakov takrat prepeval svoje pesmi ter brenkal na gitaro. Svojo prejšnjo hišico je bila prodala in zdaj je živela z materjo toliko da ne v koči, bolni, malone umirajoči Smerdjakov pa se je bil takoj po smrti Fjodora Pavloviča preselil k njima. In prav k njemu ae je zdaj napotil Ivan Fjodorovič, gnan po nenadni, nepremagljivi misli. VI Prvo n videnje s Smerdjakovim Že tretjič po svoji vrnitvi iz Moskve je šel Ivan Fjodorovič, da se pogovori s Smerdjakovim. Prvič po katastrofi ga je bil videl in govoril z njim takoj tisti dan po svojem prihodu in nato ga je bil pred dvema tednoma še enkrat posetll. Po tem drugem posetu pa je prekinil svoja svidenja s Smerdjakovim, Uko da ga zdaj že del j ko mesec dni ni bil videl in skoro tudi ne slišal o njem. (Dalj« prihodnjič.) _. —* PB08VBT3I "Saj mi bosU oprostili, da sem poizvedovanja v tej zadevi zapo-čel in vodil tako rekoč na lastno pest . . . Delal sem tudi po čisto svojevrstni metodi.. In priznati moram, da sem uspel. Green priznava zločin . . ." Nadzornik Gould še vedno, ni vedel, Če govori stražmojster resnico, ali se šali z njim. Thomr well pa je nadaljeval: "Umor-jenka je Živela zelo samoUrsko življenje. Bila je skoro brez sorodnikov in znancev. Green pa, razvpit pustolovec in ženitveni slepar, jo je umel preslepiti. Tajno se je zaročil z dekletom in si je pridobil njeno zaupanje z o-bljubo, da se po poroki izselita v Avstralijo . . "V Avstralijo?" je vprašal začudeni nadzornik detektiva. "Čemu pa v Avstralijo?" "Veste, po sredi so bile neke družinske stvari", je nadaljeval stražmojster. "Green je izvabil dekle v pristanišče, najbrže z o-bljubo, da jo tam skrije na ladji. Tam jo j* umoril in oropal, njeno truplo pa vrgel v Temzo. Nadejam se, da mi disciplinarna o-blast tega razkritja ne bo štela v zlo, niti tedaj ne, ko bo izvedela, kako sem zasliševal tega izpri-jenca ..." Nastal je dolg odmor. Nadzornik Gould si je z roko po-gladil lase, potem se je popraskal še pod brki. Hitler v Avstriji TOREK, 5, APPii t Klerofašizem je pokopal samostojno Avstrijo in samega sebe V petek, dne 11. marca so se odigrali v Avstriji zgodovinsko važni dogodki. Za dne 13. marca je odredil avstrijski kancler Kurt v. dr. Schuschnigg plebiscit in pozval avstrijsko ljudstvo, da z glasovanjem odloči ali za samostojno Avstrijo ali proti. Spričo priprav režima je bilo vsakomur jasno, da bo to glasovanje prineslo o-gromno večino v prilog samostojni Avstriji. Sklep o izvedbi glasovanja je bil v Avstriji objavljen v trenutku, ko se je mudil avstrijski notranji minister Seyss-Inquart v Berlinu, kamor je odšel po navodila k Hitlerju. Ko so hitlerjev-ci v Avstriji in Nemčiji zaznali za U sklep avstrijske vlade, so bili sprva zbegani, potem pa so se kmalu znašli. Hitler je izjavil, da je odreje no glasovanje izigravanje spora zuma, sklenjenega med njim in dr. Schuschniggom v Berchtes-gadenu 12. februarja 1938, glasom katerega je dr. Schuschnigg sprejel v svojo vlado in domo- vod za zasedbo in priključitev Avstrije. Vendar so hoteli vse izpeljati tako, da dajo stvari čim bolj legalno obiležje. Tu jim je iz zadrege pomagal sam avstrijski klerofašizem in njegov vrhovni državni pred-sUvnik Miklas. Miklas se je sprva branil aprejeti nemške pogoje. Potem se je udal in vzel odstop dr. Schuschnigga na znanje. Takoj na to mu je bila predložena lisU nove vlade s Seyss-In-quartom kot kanclerjem in ilegalni SA oddelki so zastražili njegovo palačo. Miklas se je branil, da bi pod tem pritiskom podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Notranji minister je SA oddelke odpoklical in Miklas je nato, dasi samo še smešna figura, proglasil imenovanje nove vlade, ki je bila s tem vzpostavljena na docela legalen način. Sama "Reichspost" (št. 71. z dne 12. marca 1938) piše: "S tem (z odpoklicem SA izpred predsedniške palače, op ur.) je bil politični položaj do i i i. nacistične miselnosti. Na Dunaj so bili poslani iz Berlina posebni kurirji, ki so prinesli predsedniku avstrijske republike Miklasu pismo, v katerem je Hitler sporočil svojo za htevo, da mora avstrijska vlada odstopiti in priti na njeno mesto nova, kakor jo bo predlaga1 on. Rok je bil stavljen do 17. u re, s pripombo, da bodo po tem roku, ako vlada ne bi odstopila, nemške črte vdrle v Avstrijo in jo zasedle. Dr. Schuschnigg je sprva okleval. Klical je Mussolinija, ki ga pa zopet ni bilo mogoče dobiti. S tem mu je splavala poslednja nada. Nekoliko po 7. uri zvečer je objavil po radiu svoj odstop ir pripomnil, da se umika sili, ker noče prelivati namške krvi. Mogoče je v svoji naivnosti še računal, da bo Hitler respektira samostojnost Avstrije. V Berlinu pa so bili že odločili drugače. Sklenili so, da U trenutek izrabijo kot dobrodošel po- Akt C N 724 Mrliški oglednik je končal svoje delo. Pokril je truplo ženskega mrliča z veliko Mo ponjavo, ai . 1*.pravil naočnike na nosu in po- drfl mr,i*kl V01 Thomwell se je tev morilca!" In potem je pokl-mal stražmojatru, kakor bi hotel reti "zbogom". "Na svidenje!" Je rekel Thorn- well. Ko je oglednik odšel, je pridr- rahlo stresel Kakšnih štirinajst dni po tem dogodku je Jsvil v plssrni nad-znanoga imena zaradi naUnčne zornika C.oulda v Scotland Yar-preiskavo in zavoljo pojasnila